Iskali smo najbolj urejen kraj
V dveh kratkih zapisih sem opisal del poti, ki smo jo opravili, ko smo po občini iskali najbolj urejen kraj. Danes bom opisal še en del in kasneje še nekaj utrinkov. Zapisi so seveda moje gledanje in razmišljanje, zato me lahko primete tudi za besedo ali pa se mi pri razmišljanju pridružite.
V prvcm zapisu scm pisal o Pancah in še več o potrebi, da sc v akcijo iskanja najbolj urejcnega kraja v ob-čini bolj vključijo krajevne skupnosti in društva. V drugem zapisu sem raz-mišijal o problcmu ohranjanja avtoh-tonosii naših vasi, ki se po mili volji, brez kakršnihkoli zadržkov, sprcmi-njajo v stilu Ijubljanskcga primestja. Spomnil sem na dragoceno odločitev občinskcga izvršnega sveta, ki jc prcd lcti odločil, da s pomočjo Univerze Edvarda Kardclja urcdi vzorčno arhi-tekturo vasi Volavlje.
Najbolj urejcn kraj smo iskali tudi v Dolskem in Klopcah (o teh krajih govori današnji zapis), ki sta naši naj-sevcrnejši krajevni skupnosti in cdini onstran Save. Nemaiokrar slišim vprašanje, kako to, da ti kraji sodijo v našo občino in ne v občino Bcžigrad, kot na primcr Dol, s katerim ;e Dol-sko v mnogočem lesno povezano. Da je tako, je rczultat svobodnc odločitvc prebivalccv tch krajev, ki so sc prcd dobrim čctrt stoletjem iz vcč manjših občin zružcvali v večje. Rcs so daleč 0.1 občinskega središča, vcndar so sc tcm razmeram odlično pnlagodili in živijo prav lepo.
Dolsko je razpotcgnjena vas na ne-kaj metrov visoki savski terasi, na prostrani savski ravnini, po kateri se Sava še lepo preteguje, preden sc spu-sti v brzice mcd hribovje. Dolsko jc mcd drugitn tudi naša najnižje lcžeča krajevna skupnost z nadmorsko višino 263 metrov. Vas ima staro vaško je-dro, ki ga obkrožajo lcpe novograjene hiše. Zadružni dom, dve dobri go-stilni, pred lcti turistično zclo aktivni (ohcet v Ljubljani), v OS pletarski krožek, uglcdno gasilsko društvo itd. Za nas je najpomcmbncje, da je spet začelo dclati turisiično društvo.
Najlcpši pogled na Dolsko jc z roba vasi Klopce, ki je prislonjcna visoko v brcg 743 mctrov visoke Murovice. Klopce so cna naibolj razglcdnih vasi v naši občini. Z obilico sadja, odlič-nim raoštom in žganjcm ter številnimi
kombinacijami izletov v okolico ima ta sončna vas, kot tudi sosednja Kri-ževska vas, lepe možnosli za razvoj
Na pragu preurejene rojstne hiše Jurija Vege nas je prijazno priča-kala Vehovčeva mama in nam razkazala spominsko sobo. Pove-dala je, da med obiskovalci pre-vladuje šolska mladina v_______________________s
kmcčkega turizma, kaierega se za zdaj še ni nihčc oprijel. Od tu jc prclcp poglcd na Zasavsko hribovje in vcli-častno zelcno ravnico ob Savi, ki sc potcm šc dalcč proti jugozahodu iz-gubi v zakajcni ljubljanski kotlini. Lep pogled jc na sotočje Ljubljanicc, Save in Kamniške Bistrice. Clovek uživa ob pogledu na to prostrano rav-nico in se z olajšanjem zadovoljcn čudi, da je ta ravnica ob Savi šc vcdno okrašena z lcpo obdelanimi polji, kljub štcvilnim načrtom za njcno po-zidavo. Kar spomnimo sc načrtov za nuklearko, za novo ljubljansko to-plarno, za skladišča goriv Petrola in še drugih. Naj le še ostanc lako tudi rodovom za nami, naj tudi njim polja krasijo to dolino.
Tesno ob rcki Savi je speljana naša najbolj prometna dvotima ždeznica. ki povczujc Evropo z južnim Balka-nom. Po njej dnevno drvi okoli 200 vlakov. Pred to železnico, ki jc bila zgrajcna sredi 19. stolctja, je bila glavna »promctnica« rcka Sava. Sku-paj z Ljubljanico je imela vlogo povc-zovati Banat s Trstom. Okoli !cta 1730 je Karel VI. ukazal uravnati Savo za šc večji trgovski promcl, oči-stiti strugo nevarnih čeri ter na des-ncm bregu zasekati v skalc vlačilne stezc za vole, ki so vlekli čolne proti loku. Promet jc bil tako živahen, da so v Zalogu, Litiji in tudi v Dolskem živcli z brodarstvom. V Dolskem jc temu davnemu rečncmu promctu še vedno priča 300 lct stara Mcdvedova hiša z dobro ohranjeno kovačijo, v ka-teri so v tislih časih oskrbovali, pa tudi opremljali rcčni in cestni proraet. Kassneje je v tej kovačiji dciovai cden prvih naših parnih gcneraiorjev, ki je proiizvajal enosmcrni elekirični tok. Ku;rili so ga z ogljcm.
Ob našem obisku v Dolskem nam
je Medvedova mama razkazala tudi notranjost velikc Medvedove hiše, v katcri so prav tedaj, na pobudo na novo prerojcnega turističnega društva Dolsko, urcdili »Galerijo 19«. Hiša jc s številnimi dobro ohranjcnimi priii-klinami, pohištvom in številnimi zbranimi prcdmeti vsa kot manjši et-nografski muzcj. Tam smo se srcčali tudi z Antonom Čičem, novim pred-
sednikom Turističnega društva Dol-sko. Navdušil nas je z neizmerno energijo, vitalnostjo in zakladnico idej. Že sama otvoritvena prircditev »Galcrijc 19«, nckaj dni kasneje, je dalcč presegla krajevne dimenzije. Trdno sem prepričan, da se bo v pri-hodnje v Dolskem in bližnjih krajih še veliko in zanimivega dogajalo, kar bo privabilo tudi Ljubljančane in druge ljudi. Z vncmo, kot jo kažejo, bo Dol-sko s prcostalimi kraji »onkraj Save« kmalu postalo turistično najbolj de-javno in urejcno območje našc občine. Bescdilo in slikc: SLAVKO GERLICA