Poštnina plačana v gotovini, Velja v Ljubljani in po pošti: teto leto , *,, K 850* -• pol leta * V » >80 ■■ četrt leta . . . „ 93 - ta isccec .« . . „ 80- Za Ameriko celoletno polletno četrtletno 8 dolar.. 4 dolarje 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljajo Pn. t * oft nakaznici. Via7n'^. -= Za inozemstvo: telo leto . , • K 400' fol leta. . . . „ 200' tetri leta . . . „ 100’ M n;ceec ...» 85’ Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1, Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —- štev. 8. Telefon štev. 44. 1 ——r izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 1*60 K Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgo-vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — ........ r”— Rokopisi se ne vračajo. Likvidacija starega stanja na Reki. Milan. 1. jan. (Izvirno poročilo.) Reški zaupniki so imeli v četrtek sestanek z generalom Ferrarljem. Premirje se le podaljšalo do polnoči. Rim. 1. jan. (Izvirno poročilo.) Agenzia Stefani dementira vest, da se bo reško regentstvo ponudilo savoyskemu princu. Obenem izjavlja, da Je vest. da je devet Jugoslovanskih divizij pripravljenih proti D’ Annunziu, brez vsake podlage. Berlin., 1. jan. (Izvirno poročilo.) Iz Lugana poročajo, da je na Reki nova začasna vlada, ki prevzame posle reggence, že sestavljena. Vlada bo izpolnila vse pogoje, ki Jfh je sprejel reški župan. Proti po- godbi v Rapallu bo vložila protest, kar pa bo 1p formalnega značaja. Rim. 1. >mU. (Izvirno poročilo.) Po uradnih poročilih so imele italijanske čete pri zavzetju Reke nastopne Izgube: Et častnik mrtev, deset častnikov ranjenih, med njimi en alpinski in en karabinijerski polkovnik. Vojakov je bilo 41 mrtvih in 136 ranjenih, 203 vojaki se pogrešajo. Najbrže so bili ujeti od re-ških čet. Po sklenjenem dogovoru se prihodnje dni izpustijo na svobodo. Lugano, 1. Jan, (Izvirno poročilo.) Provizorična reška vlada bo DArniunzla odvezala prisege v najkrajšem času. Ko zapusti D An-nunzlo Reko, se bo Izvedlo ljudsko gleso-vanje glede novega stanja na Reki. Anglija, Amerika in Italija vzpostavijo odnošaje z grškim kraljem. Berlin, I. Jan. (Izvirno poročilo.) Iz nem. S tein se lormelno priznava Bazlja javljajo: Poslaniki Anglije, A * riko kralja Konstantina. Francija dosodit] ta ni In Italijo r Atenah so dobili navodilo, >.?] storila takega sklepa, vzpostavijo odnošaje s kraljem Konstanti- _ ... PASIC PRI REGENTU. Beograd, 31. dec. Danes ob 6. ari zvečer Je Nikola Pažlč poročal regentu Aleksandru o sestavi nove vlade. NAJSTAKEJŠI LETNIKI RDEČE ARMADE BODO ODPUŠČENI. Moskva, 1. Jan. (Izvirno poročilo.) Z ozirom na potrebo ruske Industrije In po. Dedelstva po delavcih, se bodo odpustili aajstareišl letnik) ruske rdeče armade, STAMBOUJSKI V VARŠAVI. LDU Varšava, 31. dec. Predsednik BtambolIJskl fe dospel včeraj semkaj Iz Krakovega v spremstvu ministrskega predsednika Wltosa In vojnega ministra Son-kowskega. Na koMdvoru so ga sprejeli zastopniki ministrstev zunanjih zaved In vojna. Zvečer Je dal ministrski predsednik Wltos veliki dlne Stambolljskemu v čast. LDU Zakopane, 30. dec. Ministrski predsednik Witos Je priredil tukaj Stam-bolljskomu na čast banket, na katerem so govoriti predsednik Wltes, Starabolljskl, minister Daszynskl in general Haller. Dr. ORABMAYR — ITALIJANSKI SENATOR. Dunaj, I, Jan. (Izvirno poročilo.) Kakor doznava naš poročevalec, bo bivši član av-atrijske gosposke zbornice dr. Orabmayr Imenovan za senatorja v Italijanskem parlamentu. Dr. Qrebmayr Je bil v bivši mo-aarhlli predsednik državnega sodišča. V avstrijski republiki Je bil drugi predsednik apravnega sodšča. POLJSKA VLADA IN VATIKAN. LDU Varšava, 30. dec. Spor med poljsko vlado in vatlkauom v vprašanju udeležbe duhovništva na pripravah za plebiscit v Zgornji Slezi]], k) Izvira Iz odredbo nadškofa Berthrama ni bil poravnan po odposlanstvu monslgnora Ogno, ki zastopa sv. stolico v Zgornji Šlezijl. PoJJsko prebivalstvo v plebiscitnem ozemlju ni zado-voljno a proglasom monslgnora Ogna, ki no obsoja dovolj poiltlbo nadškofa Bert-hrema In ki ne omogoča fie poljskemu duhovništvu, da bl se bavllo s plebiscitnim delom. Ker predstavlja duhovništvo skoraj izključilo Intelektualni del Poljakov v Zgornji Slezlll, M lahko postopanje cerkvene oblasti prejudiciralo poljsko stvar v deželi. PRVI SEKCIJSKI NAČELNIK V AVSTR, ZUNANJEM MINISTRSTVU. Dunaj, 1. Jan. (Izvirno poročilo.) Kakor doznava naš poročevalec, bo poshnlk Po-gatseber Imenovan za prvega sekcljskcga načelnika v zunanjem ministrstvu. Poslanec Pogatscher Je bil več let nastavljen v konzulatih na Balkanu. Smatrajo ga a enega najboljših poznavalcev lnternadoniln’h zadev. GUVERNERJA STRASSBURGA IN METZA. Berlin, 1. lan. (Izvirno poročilo.) •Ber-Mner Tageblattu« javljalo iz Frankfurta: StaltšCe guvernerja Strassburga Humberta In guvernerja trdnjave Metz se smatra zaradi dogodkov, o katerih listi ne smejo poročati, za zelo omajano. Kakor so govori, so bili važni načrti trdnjave ukradeni. M. Zčvaco: Kraljev vitez.* Zgodovinski roniaa (Dalje.) Pri tem se ie Dokazal velikašev (Dl)raz. In Capcstang Je zamrmral iarn Dri sebi: »VoJvoda Galški!« XLVI. Treti] pretendent. Guise ie krenil s svojim sprem-Hevavcem nroti vratom: konia sta wh čakala zunaf. privezana k tramu Pred h Ko. Ko na fe hotel voivoiia stopiti čez Drag. ie zagledal nred se-bo! Canestanea naieženeea kakor tisa. s nestio umto v bok: človek se le moral smeiati ali Da prestrašiti! »Oho. gospod svetlost.« ie vpil Pustolovec: »vi menite da boste učili Hudi spodobnosti, notem na boni na konia. in zboeom. ne. da bi Dočakali naerade? Na dan z vašim mečem, alco ni lesen!« Guise ie nomerij viteza z neizrek-•iivim zaničevanjem. »Ah.« ie deial mrzlo. »Zdai vas poznam. ortfateli. Stopiva, Montmo-,tm. ne pričkajva se z bahačem.« UREDBA O POKOJNINI OROŽNIKOV, LDU Beograd, 31. dec. Na predlog ministra za notranjo stvari In vojnega ministra Je ministrski svet sprejel uredbo o pokojnini orožnikov, ki Jo Jo žo snnkeljonlral regent Aleksander s svojim podpisom. Po tej uredbi bodo Imeli orožniki tn njihove družine pravico do pokojnine po 16 službenih letih. Z dovršenim 30 letom službe bodo dobivali orožniki celo plačo kakor tudi doklade kot pokojnino. Ako postane orožnik pri Izvrševanju službe nesposoben dobi kot pokojnino celo plačo, kar velja tudi za družino. Ako pade v službi dobi njegova družina ne glede na službena leta celo pokojnino, ki To dobe tod! družine orožnikov, ki so padli v službi od 1. marca 1919 kot dneva, ko se Je osnovalo enotno orožnlštvo v vsej kraljevini. , ZVIŠANE PRISTOJBINE ZA TELEFONSKE POOOVORE Z AVSTRIJO. Dunaj, 1. Jan. (Izvirno poročilo.) S I, Januarjem so zvišalo pristojbine za tole h riške pogovore . En telefonski pogovor, t. |. tri minute, stane od L januarja naprej za proge Duna] — Ljubljana, Dunaj —Zagreb* Dunaj—Brod ob Savi šest francoskih frankov. Za nujne pogovore se računa trojna pristojbina. Za časnikarske pogovore so računa polovična tarifa. Francoski Irank se. bo računal po kurzu 32 avstrijskih kron. PODRAŽITEV PLINA NA DUNAJU. Dunaj, 1. Jan. (Izvirno poročilo.) Prihodnji teden bo mestni svet sklepal o povišanju plina od pet na sedem kron za kubični meter ter o povišanju con na cestni železnici Cene cestne železnice se bodo ral-brže zvišale od treh na pet do šest kron. ZBOROVANJE AVSTRIJSKIH KOMUNISTOV. Dunaj, 1. Jan. Izvirno poročilo.) Včerajšnje zborovanje zaupaikov komunistične stranke levice ter češko-slovašklh komunistov Jo sprejelo resoluello, ki veli, kakor poroča »Rote Pahne«, da Je dolžnost delavskih svetov ter strokovnih organizacij, da proglasijo načelo, da sc odkloni plačevanje davkov. Proletarlfat se mora mobilizirati, da odbije napad na svojo eksistenco. NOV REDNI PROFESOR GINEKOLOGIJE NA DUNAJSKEM VSEUČILIŠČU. Dunaj, I. Jan. (Izvirno poročilo.) Zvezni predsednik Jo Imenoval Izrednega vse-učUlškega protesorja dr. Henrika Pehama za rednega profesorja In za vodjo prve ženske klinike vseučilišča. S tem Imenovanjem |e dobila znana klinika zopet svojega vodjo. Zadnji vodja Je bil profesor Schauta. Profesor dr. Peham Je rojen leta 1871 In |e bil dolgo časa prvi asistent znanega profe-j sorfa dr. Chrobaka. Kakor znano. Jo bil dr. I Peham zdravnik bivše cesarske rodbine. Po sestavi Pašičeve vlade. »Corbacouel« Je zaškripal Cape-stang »ako Doznate bahača, ste za naibrže videli ori delu!« »Da.« le rekel GuJse ledeno, »videl sem sra vohuniti v kleteh Aneou-Ičmskega dvorca, in vem. da se ima zahvaliti za svoie živlienrle samo Zenskim nrošniam.« Canestane ie omahnil nod težo krvave žalitve. »Bahač!« ie povzel voivoda. »To se rima na korobač. Ako p a ne želite okusiti draej moi. ne siHte ml pod noge. Po!diva. Montmorin!« »Prekleto!« Je zarohnel pustolovec. »Samemu satanu bi polomil rove. ako b5 se obregnil obrne takole!« To rekši ie izdrl ran ir in nastopil. Tisti hio na ie planil Montmorin k vratom, o. utr! tih nastežai in viknil: »Na konia. svetlost, a laz naučim tačas teea cepca manire!« Voivoda Guiškl ie skočil iz hiše. zatrna! se na konia in zdirial. Cane-stanv ie hotel nlaniti za niim. Da bi se bil kmalu nasadil na ost Montmo-rinovega rapiria: toliko da ie odtegnil odhiti sunek, ki bi ea bil noslal brez dvoma na oni svet. Vitez se Je oeui! od iezc: cleset let živlienia bi lili dal. da bi mosre! iahati za Guiscm. AH nocled na ieklo ca io osvestil. .Montmorin* ki ni noznal Capestanca. i Brczd votlino fe razkritje komunistič- nih revolucionarnih načrtov, U to hoteli pahniti državo že v bližnjih dneh v katastrofo meščanske vojne, največ pripomoglo, da so demokrati In radikalci odstranili io zadnje ovire, ki so Jih ločile. Spričo poročil o komunističnih pripravah so morala razmeroma malenkostna strankarstva In osebna nasprotstva stopiti v ozadje. Vendar enkrat Je prevladal državni interes. Težke so naloge In usodcpolna le odgovornost nove vlade, NI dvoma, da bo potrdila In prevzela Pašlčeva vlada tudi zadnje odločbe Vesni-čovega kabineta, naperjene proti komunistični propagandi. Odredbe se že povsod Izvajajo. V Beogradu, Zagrebu, Sarajevu In Ljubljani so ustavljeni komunistični listi, razpuščene Izrazito komunistične organizacije, zaprti komunistični lokali. DosedaJ izvršitev vladnih odredb razuo malih prask v Beogradu In Zagrebu še ni naletela na Uzlčen odpor. Pa ako le bo ta tudi kje pojavil, ne dvomimo, da ga bo vlada strla. Vsaj seda) Se. Kako bo v bodoče, le odvisno od dela vlado ln dela konstltuante. V komunističnih armadah se zbiralo danes po ogromni večini elementi, ki Jih pod rdečo zastavo ni privedla vera v komunistična načela, ampak nezadovolinost z draginjo, ogorčenje nad korupcijo, ki se Je razpasla že v vseh panogah lavnega življenja. Jeza nad strankarsko ta osebno politiko, ki ubija prirodno bogastvo naše države. Tl •bodo sedal vsled ostrega pritiska večinoma odpadli ali stopili vsaj v ozadje. Ako bo znala naša politika državne razmero kon-solklfcatl ln ustaliti, il vilensko razmere pa j Izboljšati, bodo vso te množice za utopi- j stičen komunizem Itgublfene. Ako pa bodo I koritarstvo, protekcionizem, osebne sbn- j patijo In antipatije, partizanstvo in reakef« Jonarno težnje še nadalje razjedali naš državni organizem, se bodo tl dezerterji v polnem številu vrnili pod komando boljše* vlšklh prerokov in ž njimi vred še novo vrsto nezadovoljnežev ta razočarancev. Potem nobena vlada ne bo več dovoli močna z naredbaml ta bajoneti streti komunistično hidro. Tudi naši državniki mo« rajo Imeti neprestano pred očmi Izrek velikega nemškega politika, da se dč z bajoneti vse doseči, le sedeti se no dd na njih, Ako ]e spoznanje nevarnosti ln ne-vzdržnosti današnjega položaja mahoma združilo radikalce In demokrate, upamo< da bo ta zavest merodajna tudi pri bodoči politiki Pašičeve vlade. Skrajni čas je, da se začne beograjsko življenje uravnavati po državnih potrebah, ne pa po interesih posameznih oseb političnih strank ta kapitalističnih skupin. Nimamo prevelikega zaupanja v Pašlčevo ministrstvo. Preveč Je še proifcto žalostnih tradicij zadnjih dveh let. Vseeno pa mislimo, da Ima predpogoje, da krene > pota, po katerem je vodil svojo vlado g. Vesnlč neslavnega spomina. Pa-šlč Je gotovo mož boljših sposobnosti In boljše volje. Kljub vsemu, kar nas Je razo« čaralo, ko »n»o naknadno zvedeli o njegovem postopanju v dobi )ugoslovanske propagande v Inozemstvu, smo uvcrjenl, da bo pokazal dovolj smisla In umevanja za seda) vendarle ustvarjeno Jugoslavijo. Ves svet fe občudoval njegove zmožuostl, ko Je vodil malo kraljevino Srbijo. Ako postavi seda] svoje talente v službo povečane ln ujedtajene domovine, se mu morda vendarle posreči ukrotiti ra . dane razdirajoče elemente In vpreči njih energijo *s državni voz. I« uoal opraviti naglo. Bil je eden naihuiših duelantov svoie dobe strahovi! mečevavec. Dred katerim ie trepetal ves Pariz, ter izumitelj le niemu znanega sunka s katerim ie bil zmagal v vseh svoiih dotedanjih dvobojih. Tisti sunek so imenovali »nonknv sunek«, oo kraiu telesa, kamor ie zabodel Montmorin vsakega nasprotnika. Preizkušale s fintami Capestangovo moč. se le delal norca: »Gotovo me še ne poznate, mladi mož?« »Ne. gospod.« Je odgovoril pustolovec. »Vas ne Doznam. Dač oa vašega tovariša, in dam vam besedo, da mu bo žal nocojšnjega srečanla z ntenoi.« »Ohe! In kai mu mislite storiti, eosnod bahač?« Je deial Montmorin hkrati z novo finto. »Ubiti ga. kai?« »Da. Preden na ea ubiiein. ga hočem ponižati!« ic zabrusil Canestane in oariral sunek. »jo!, ioi!« se ie porogal Montmo-rm. »nonižatl! Zakai ea ne bi raiši vteknili v Bastilio. ko Ste že Dri tem?« »Pa res. zakai ne?« ie deial Ca-Destancr. »Dobra misel: v Bastilio spravim vašega Guisa.« •Oh. ti bahači J Besede so DQ-u ceni. kaf?« ZGORNJI ŠLEZ1JI GROZI GENERALNI ŠTRAJK. , LDU Katovice, 30. dec. Zveza polisklh •Indlkatov v Zgornji Slezljl, v kateri ]e po 800 zastopnikih zastopanih 40 udruženj In več nego 80.000 delavcev Je sklenila progla. sit) generalno stavko, ako bl njih protest proti glasovanju Izseljencev ne Imel uspeha. Delcgatje sindikatov so poslali na medza-vezniškega komisarja brzojavko, v kateri zahtevajo, da sc določi člmprej dan plebiscita. STRAŠNO RAZSAJANJE BOLEZNI V RUSIJI. Berlin, 81. decembra. (Izvirno poroči- lo.) la KodanJa poročajo: Ruski list »Izve-stila« prinaša statistične podatke o zdravju v Rusiji, ki Jih Je posnela po poročilih zdravstvenega urada. Po teh podaktlh Je v Sibiriji, sovjetski Ruatfl ln Ukrajini obolole-lo za pegastim legarjem 3,950.000 ta za navadnim legarjem 3,465.000 oseb. Montmorin fe sunil na doliro. »In smrt takisto!« ^ ' CaDestane Je odbil. »Vraea. sai niti Se ne veva. kito sva?« Nasprotnika sta hkTati oobesila meče in Guisov orijatelj Je novzel: »Jaz. srosnod. sem baron de Montmorin.« »In iaz sem vitez de Canestane. Hutfcmana. vaše ime sem Že slišal Corbacouet Videl sem vas nekoč, ko ste se bili na Kraljevem trzu. Položili ste svoieva moža. Kai ite. vi ste tisti Montmorin. ki Jc izumil Dopkov sunek?« »Da.« Je odvrnil baron s Donosom. »Fin sunek. Moi poklon zanj. Vide! sem ea takrat. Prav lepa reč!« »Kaf ne?« ie deial Montmorin. ves voljan da bl se pobotal. Tedai oa le Cakestanc udaril v smeh »Veste kai.« ie vzkliknil, »zabavno bi bilo. če bi vas ubil z vašim lastnim nookovim sunkom!« »Ne znate ea. Nihče ea ne zna, moister bahač!« »,!n vendar ie tako preprost, da bi moral šolar zardeti, ako bi se mu ponesrečil!« ^Parfendieu! Kri božia in .kosti PR H) PREDAJO ZAPADNE MADŽARSKE AVSTRIJI. Dunaj, 1. Jan. (Izvirno poročilo.) te govori, prevzame po predaji Zapadne Ogrske Avstriji sekcljskl načelnik Sr. Robert Davy upravo Zapadne Ogrsko. OBNOVITEV BOJEV NA IRSKEM LDU. London, 31. dec. Po desetdnevnem božičnem premirju so sin-fajnovci včeraj zopet pričeli z napadi na vladne čete. Pogajanja med neuradnimi zaupniki vlade in voditelji Ircev trajajo dalje. AMERIŠKA VELETVORNICA ZN1ZALA MEZDE. Amsterdam, 31. decebra. (Izvirno poročilo.) Anglcšl listi javljajo, da Jo velika ameriška tvoririca Jekla Pennsylvauta svojim uslužbencem znižala mezde za 25%. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. Borze v Beogradu, Zagrebu, CjoIiu, Pragi hi na Dunaju zaprte. Liii ~m' .i«B ■ ■MiW‘iTTaphfa m m n i HiW8» Kriščevel Držite se dobro, mladi mož. zakai novem vam da ne poidete od tod .drugače, nego z nogami na-orel!« Nastopila sta vnovič: tonot ie napadel Capestang s celo vrsto sunkov in celo ploho besedi ki sta morali zbegati naihladnokrvneišega človeka. N’ti on. niti Montmorin Da nista opazila plemiča, ki ie dosnel no Etamo-ski cesti ter se ustavil, da bi videl bol. »Gosood baron de Montmorin.« ie brblial naš vitez, »povem vam da sem videl vaš nonkov sunek, ln hočem vam ga pokazati da me ne bosi e več imeli za bahpča. Napadem vas z dvema naravnost, nato angažiram v terci. Zdai vežem >n dubli-ram dvakrat zaoovrstk). Preskočim v kvarto in spet. v teroo. Finta naravnost. rovratek v kvarto. švrk na-snod in sunek v nonek gosooda barona. ki Dadc znak od samega nn*«e-nečemla.« Canestane se ie vzravnal. Njegovo predavani« ie bilo končano v de-itmiu. še Dreden ie rekel zadnlo besedo. Montmorin red*-»Tn Donkom na tleh. »Bravo.!« ie vzkliknil novodošli (Dalie prih.) Naša politika bodočnosti, Dunal. konec dec. 1920. Velika naša hiba ie. da eovori ori nas veliko Dreveč srce in Dremalo hladen razum: veliko Dreveč vpliva na vse naše mišljenje in delovanje — preteklost in vse Dremalo trezen Doeled v bodočnost. Skratka: mi delamo še vedno oolitiko preteklosti in ne politike — bodočnosti. Ako noeledamo preko mel naše hilade Jnsroslaviie. nimamo priti do zakliučka. da ie bil. ie in ostane naš naihuiši. če ne edini sovražnik — Ita-IHa. Pol miliiona našesra naibolišega nnrnda nam ie uklen ia v robstvo ka-koršneea nismo nikdar poznali v onih časih, o katerih moremo reči z laško ooslovico. da: »era meglio. ouando era oegrsrio« (bilo ie bolie takrat krt nam ie bilo slabše). AH obenem nas ie odrezala od mwia in težki časi čakaio Jugoslavijo. Dredno si ztrradi nova oota v svet. O tem vi rašaniu bi mrarli pisati dol tre razora ve o oeromnem delu. ki nas čaka. Tu imamo priliko čitati časopise in reviie iz vseh kulturnih delov sveta. In vsak dan naletimo na izlave prvih Dolitikov in ekonomov, kako vei kansko ie zmasra Italiie nad Ju-eoslaviio z ranallsko mirovno pogodbo. Ali obenem čitamo mnenla. da ie s to wwodbo ooložen temeH nepremostljivem prepadu, ki mora ločiti Jngoslaviio od vsega, kar diši po italiianstvu. Mi Slovenci se natbolie zavedamo te bridke resnice. Zato pa ie naloga baš nas Slovencev. da bomo vplivali na zunank) politiko Jugoslaviie v oravcu, Id nam nekeea dne prinese zadožčenie in osveto. Dr. Kramžtf pričakuje boljše bodočnosti za vse Slovanstvo od — nove Rusije. Ali ta pomoč le Se daleč Tudi mi to oričakuiemo. to veliko zaslombo ki io bomo Imeli že vedno v deistvu. da velika In mogočna Rušila ne Ie še živi. marveč da bo lahko tudi s svofo mogočno besedo odločevala o naši boliši bodočnosti. — Do tia Da moramo iskati drugih Dr«ateliev in zaveznikov — In kter teh ne nafdemo: ne delafmo si brez ootrebe — sovražnikov. Pned vsem potrebujemo orHate-liev ftfcrosr sebe: ootrebulemo yame-jra zaledia. dobrih sosedov. Ne bomo danes razoravllall o mali antanti, o Bolgarski in Grški.... opozoriti hočem našo Javnost le na našo sosedo — Avstriio. To republiko ie ustanovila antanta in in bo na vsak način vzdrževala. Angleški diDlomat le detel: Ni-kakega dvoma ni. da zagotovimo Av-striii obstanek, sai smo io mi ustvarili — vorašanie ie edino to, kako io reSimio iz sedaniih težav in « zagotovimo bodočnost. In res. vsa znamenla kažete, da tntauta to državo reši. O delu antante za Avstriio bi mogli napisati ne-kai obširnih in zek) poučnih člankov. Za danes zadoščat sola konstatacija deistva. ki mora tudi Jugoslavilo reto zanimati. Trdimo z vso resnost io. da ima Jueoslaviia velik interes na tem. da se Avstriia čim oreri reši iz sedanjih stisk ter da ostane samostoina. Velike Nemčiie nam m treba za soseda! .In ako se kdal to zgodi unaimo tudi na mogočno bodočo Ruslio In na — cametno politiko naših bodočih državnikov. ki bodo kos svoii takratni noiogi. Priiatelistvo z Italiio io. iskliuče-tio. zato ua moramo doseči orilateli-ske razmere z vsemi ostalimi sosedi. Radi Madžarske si ne belimo preveč dave ta nolens volem pricaplia za nami. Avstriia pa ie za nas velikega pomena s oolitiškega in gospodarskega ozira — Gletao. da bo Av-stiiia res od nas odvisna radi prehrane. V tem pogledu vladata pri nas doli kal naiivni nazori I Jueosla-viia kunuie danes v Avstriil več. ne-K© ona tie izvaža, in sicer kupuie ceneie neero kierkoli drugod: narobe pa Avstriia kuouie v Jueoslavifl le toliko, kolikor danes še ne more dobivati od drugod — in steer olačute vse dražie nego v drugih deželah. Zllo iz Areentinue in celo Iz Mand-Zuriie nrihaia v Avstriio po nlžii ceni neao iz sosednie Jugoslaviie. Bolimo se zelo. da si jugoslovanski izvor fcaore avstriiska vrata. — Na Dunaiu ta n. pr. danes boli nego kdaiikoli nrei mrffoii jugoslovanskih kuocev obojega soola. Vsi hoteli, kavarne, bari. gledišča, variete itd., so polni gostov ki govore hrvatski, srbski ati slovenski (teh ie mani!), Kal to zaa-Či? Ali bo v bodoče drugače! Dvomim. karti naicenelši trg 'za nas Jugoslovane ostane Avitriial In ta Avstriia ne bo. na more nikdar postati zaveznica Italiie, ako — bomo mi hoteli. Po Dunaju se podi tudi veliko Italilanov: ali Dunajčanom so to le — harlekinl. SimDatil ni med mirni. Lahi so že od nekdaf med Nemci le v posmeh. Z ropom umetnin In končno — iužne Tirolske pa ie sovraštvo postalo očitno. V Gorici dobro znani vseučiliSki Drofesor ni. ScI^llern iz -Inomosta niše v reviii »Politik« o večni rani — lužnem Tirolskem in nravi da smo Hm mi Juernslovani edini naravni zavezniki. Mi se moramo srečati pri skunnem delu zg bodočo osveto! Tirolski »Andreas Hofer Bund« goli iste ideie in želle priiatellstva. — Ali nai preslišimo take glasove? Zakai?! Nas Slovence moti — koroško vorašanie. Toda vedeti le treba, da le trezne avstriiske politike nesrečni plebiscit nenrlietno iznenadil kliubu vsom obllgatnim častitkam in pozdravom. Oni vldllo prav v tem vprašanju neliube ovire bodočemu dobremu razmeriu med Avstriio in Jugoslavilo. AH le to res neobhodno Dotrebno9 Nesrečnemu izidu plebiscita smo krivi sami. ie kriv ves sistem. — oni isti sistem, ki le odprl vrata v konsti-tuanto tolikemu številu komunistov in Radičevcem. O tem bo treba še govoriti. AH mi delaimo politiko — bodočnosti I Glelmo kai nam bolte kaže! Potrebuienio ob vseh melah. če ne Drilateliev. vsai takih sosedov, ki nam bodo aktivno ali Dasivno v pomoč. — Ako si ustvarimo z naibližio sosedio dobrih odnošaiev bomo mogli ve&ko več koristiti koroškim Slovencem. — In v dnevih obračuna z Itall-fo bomo imeli preko Tirolske naiboll-ših sotrudnikov. Nepotrebnoprerekanje. Praga, 30. dec. 20. Prav nerad pišem te vrste, toda o stvari ni mogoče molčati Gre za pisanje beograjskih, časopisov. posebno ..Politike" na naslov Čehov radi njihove želje do iugoslo-vansko-bolgarskem zbližanju. „Poli-tika je napisala sledeče, malo dostojne besede: ,Ce v Pragi z Bolgarsko koketirajo, ni odveč, da pošljemo Pragi bratski nasvet. Cehom ne gre njihovega pofožaja zavidati. Oni irifajo marsikaj, kar morajo v svoji državi urediti. V prvi vrsti gre za ponavljajoče se krvave spopade z Nemci, ki niso češkemu ljudstvu napravili nobene škode, kaj šele nasilnosti. Cehi naj bi več pozornosti posvetili nalogi, kako naj bi se ti spopadi končali, kot pa da nam dajejo nasvete o potrebnosti pozabljenja strašnih grozovitosti, ki so lih Bolgari zagrešiU v Srbiji". Predvsem je treba napram tern togotnim napadom ugotoviti, da M-govoma, merodajna češka žumali-stika ne daje Jugoslovanom nobenih nasvetov, temveč samo suho, matematično razpravlja o J oilsti Jugoslovansko * bolgarskega zbliža-nja za obe stranki. Dosedai še nisem naletel na človeka, ki bi daval Jugoslovanom poduka in nasvetov. Pisati o poUtičiiih problemih, posebno takšne vrste, ki se tičejo Izrob-Ijenega Slovenstva, pa ima vsakdo pravico in v tem ni nobenega omalovaževanja Jugoslov^""” Na razpade o jugosiovansko-bolgarskem sporazumu odgovarjati nasvetom, da nal se Cehi prej poravnajo z Nemci, ki po zgodovinskem nazira-nju »Politike" Čehom niso nobene škode povzročiH. je pa prava neokusnost in komentiranje popolne nevednosti. Razim tega pa primera ne drži! Kajti Nemci imajo češko državo priznati in ni na Čehih, da iščejo sporazuma, dočirn gre pri nas za sporazum dveh suverenih držav. Češko-nemško vprašanje je interna zadeva Češke države, razpravljanje o Jugosiovansko-bolgarskem zbliža-nju je pa stvar mednarodnega značaja. „Prager Tagblatt“ je k tej aferi napisal sarkastično-ironično gloso, v kateri pravi: „VI. v Beogradu! Ne bodite grobi! Ali smo vam mi dajali nasvete, da se sporazumite s Hrvati in Slovenci? In ali le vaš položai vreden zavidanja? Jugoslavija je rav-notako kot mi z vsemi svojimi sosedi: Italijo. Avstrijo. Madžarsko, in Bolgarsko v sovraštvu! Bodite torej lepo tiho!! Zakaj ste pa postali naS zaveznik?! Ker ste baš v takem položaju kot ml!“ Drugič naj bi dajali nasvete in kritizirali ljudje, ki razmere in problem poznajo, da bi ne bilo nepotrebnih in šlrodljivili razprtij. Dr. B-a., Jugoslovanski denar na Koroškem. Koroški begunec nam piše* Jugoslovanski denar čislalo tudi najbolj zagrizeni Nemci in nemčurji, izgovarjajo besede ,jugoslawisches Geld“ ali „Dinars“ z ne^o tajno spoštljivostjo- Ravnotako ga ljubijo in spoštujejo banke v Celovcu. Nemški denar, katerega imajo kar cele kupe tisočakov in desettisočakov. imajo kar zunaj, po mizah, pultih itd.; jugoslovanski denar pa sproti prav lepo zravnajo in spravijo. Z nemškimi bankovci postopajo kot z malovrednim papirjem, jugo-slovenskemu pa posvečajo vso pozornost. Nemški železničar Weniger v Svetni vasi ima zase ki družino od Jožefa Krassnigga. po domače Kosiča, nekaj polja v najem. Hotel je plačati najemnino z nemškim denarjem. Jožef Krassnigg. pa sioer nad vse zagrizen nemškutar In stotnik 7olkswehrovcev. je pomedel na mizo našteti denar tako močr.3 z roko. da ie zletel za duri in zavpil, da ne potrebuje takega denarja. Sploh nemčurji avstrijskega denarja nočejo sprejemati, če imajo pa Nemci aK nemčurji Slovencem kaj plačati, tedaj plačajo z avstrijskim denarjem in na ugovor od strani Slovencev pravijo: ..Zdaj Je tu avstrijska uprava in zato velja avstrijski denar". Če se Slovenec radi tega kaj pritoži, se mu pove isto. Tako se Slovenci vsepovsod skubijo. Na ta način postopajo tudi nekateri denarni zavodi in, kar moramo posebej povdariti. celo slovenske posojilnice In hranilnice, če prineseš vlogo ali obresti ali dolg v 3u-goslovenskem denarju, se.ti ne zaračuna za nemški denar. Če pa hočeš imeti prihranek povrnjen, ti Izplačujejo v avstrijski valuti in na ugovor pravijo: „Tu je zdaj takšen denar v veljavi!" Tako dela ? osebno župnik Pšeničnik pri posojilnici in hranilnici v Globasnci pri Dobrli-vasi in odira na ta način slovenske stranke, tudi take, ki so bile od strani Volkswehrovcev oropane. Strankam. ki so vložile prihranke že prej v Avstriji, pravi: „Saj vložili tudi niste v jugoslovenskem. temveč v avstrijskem denarju!" Tako ravnanje od strani Slovencev napram lastnim rojakom je vsega obžalovanja vredno in si ga je treba zapomniti. Če imaš avstrijski denar in greš ž njim. misleč, da bo nemški ali nem-škutarski trgovec vesel, ko mu prineseš avstrijski denar, bo naredil ta kaj kisel obraz, se bo branil sprejeti ga. bo godrnjal, da ni nič vreden In ti ga bo zaračunal prav bagatelno ter te zraven prav pošteno odrl. Nove zapreke v rusko-angleških trgovskih pogajanjih. Kakor smo že poročali, so bolj-ševiki brezžično pozvali svoje trgovske delegate iz Londona nazaj v Rusijo, ker se angleška vlada proti- vi izpolniti gotove predpogoje ruske sovjetske vlade v Moskvi. Če se je to res zgodilo — angleška vlada zatrjuje, da se pogajanja glede obnovitve trgovinskih zvez uspešno nadaljujejo. — obstoje težkoče obojestranskih pogajanj v sledečih točkah: Aigleška vlada je zahtevala, da se boljševiki odpovedo vsakršni propagandi na ozemljih, ki spadajo v področje britanske vlade v Londonu. Boljševiki te obveznosti niso hoteli dati. Drugi razlog je finančnega značaja. Angleška vlada noče plačati boljševiškega zlata po tako visoki ceni, kakor to zahteva ruska delegacija. Boljševiki zahtevajo od angleških denarnih zavodov, da Jim plačajo rusko zlato po Isti ceni. kakor zlato angleSkega Izvora, t. j. PO cenj 117 Šilingov za 1 unčo. Angleška delegacija, ki se pogaja s Krasi-nom pa ponuja samo 77 šilingov za unčo. Angleži prepuščajo pri tej ceni Rusom kvečjemu ugodnost, da se Rusi proti temu pritožijo. Krasin pa ve, da bi bila pritožba samo formalnega pomena Iri je zato sploh ne upošteva. Tudi na vabo člana angleške komisije za pogajanja z Rusijo, da bi se zaenkrat izmenjalo ruskega zlata za 5000 funtov šterlingov, kar bi značilo samo poskusno izmenjavo, ruska delegacija noče pristati, ter meni. da bi bila ta poskusna izmenjava Rusiji le v škodo. To so torej vzroki diferenc v angleško-ruskih trgovinskih pogajanjih. Koliko vpliva bodo imeli na končnoveljavno odločitev, se bo kniaki pokazalo. Vsekakor je radikalno vztrajanje obeh strank pri se-daniih prftd fosili saiua iiasJkut. kalkki bi se dosegla ugodnejša rešitev e* to ali ono stranko. Ni dvoma, da je v prid Rusiji m Angliji, da se pogajanja čknprej končajo, da Se ipromet Kmnnnlstična zarota. Kakor poročajo Usti, so nameravali komunisti, če bi se Jltn bil posreči! puč v naši državi, pripraviti ob življenje ministre Vesnlda, DraSkovlča, Jankoviča ter vojnega ministra Jovanoviča. Baje je imela takoj nato slediti aretacija regenta, ostalih članov vlade ter raznih mož, ki nekaj veljajo v političnem življenju. Radi razkritij komunističnih nakan In radi položaja, ki je nastal ro spopadih med komunisti in varnostnimi rjrani v Besni le bi v Tuzli proglašen preki sod. Prepovedani komunistični listi. Doslej so v naši drŽB /I prepovedani sledeč! komunistični listi: »Radničke novinec v Beogradu, »Novi Svilet« ta »Radnik* v Zagrebu, ZAPORE INOZEMSKIH IMETIJ V AVSTRIJI. Avstrijsko zastopstvo v Ljubljani je poslalo predsedstvu deželne vlade za Slovenijo z ozirom na vesti o zaporah inozemskih imetij v Avstriji nastopno pojasnilo: Z naredbo od 17. nov. 1920. se bodo obstoječe naredbe glede zapor splošno omejile na ono mero. ki je brezpogojno potrebna za varstvo premoženjske oddaje, za izvedbo zasege zlatnikov in inozemskih vrednostnih papirjev ter za ureditev pravnih razmer zadolžnic bivše avstrijske države v zmislu st. ger-mainske pogodbe. Napram inozem-cem. ki ne pridelo v poštev pri avstrijski premoženski oddaji, se razveljavijo vsa v svrho varstva kake bodoče premoženjske oddaje odrejena zavarovanja. Obenem se omogoči inozemcem. ki niso podvrženi oddaji inozemskih vrednostnih papirjev in zlatnikov, prosto razpolaganje s terni efekti. Zapore glede neizklicanih inozemskih vrednostnih papirjev in zlatnikov, glede ne-kovane in neobdelane klemenite kovine. nevdelanih dragih kamnov, zlatega, srebrnega ali drugega nakita. inozemskih državnih in bančnih novčanic. menic, čekov in nakazil na inozemstvo se razveljavljajo, vložene kavcije v nakitu pa Se PO- . vrnejo. Avstrijsko zastopstvo opozarja pri tem predvsem, da ne spadajo v Avstriji hranjena imetja in vrednostni papirji po zakonu o enkratni veliki premoženski oddai! k imetju, vezanemu na Avstrijo, tako da v splošnem inozemci. ki nimajo od 30. junija 1915 aH od 30. junija 1917 v Avstriji bivališča ter tamkaj ne izvršujejo nobene pridobitne o-brti, ne bodo pritegnjeni k avstrijski premoženjski oddaji radi terjatev in depojev vrednostnih papirjev ki jih imajo pri avstrijskih kreditnih zavodih. SVETOVNA PRODUKCIJA SLADKORJA ZA KAMPANIO 1920—1921. Po proračunih Willetta in Graya bo znašala svetovna produkcija slad-koria za kampaniio 1920—1921 pri-bKžno 17,070.000 ton (1919—1920 je znašala 15.503.200 ton). — »Wochen-blatt« le prinesel sledeče približne podatke o sladkorni proizvodnji v Evropi v kampanji 1920—1921 v brutto-sladkorhi: Nemčila 1.200.000 ton (1919—1920 : 739.548): Češkoslovaška 725.000 ton (1919—1920 : 489.366): Avstriia 10.000 ton (1919— 1920 : 5.132): Madžarska 25.000 ton (1919—1920 : 8.019): Poljska 200.000 ton (1919—1920 : 140.000); Francija 300.000 ton 1919—1920 : 172.495); Belsriia 235.000 ton (1919—1920 : 146.918); Holandiia 300.000 ton (1919 —1920 : 238.692b Ukrajina 50.000 ton (1919—1920 : 86.691); druee evropske države 725.000 ton (1919— 1920 : 597.318). Skupno toreil 3.770.000 ton proti 2.624.179 tonam v kamnani! 1919—1920. Pod drugimi evropskimi državami so mišljene: Danska. Švedska. Italija. Španska. Rušila. Srbita. Romunska. Bolgarska In Švica. — Po »The International Strgar Journal-u« bo producirala Ita-liia 175.000 ton. Španska 100.000. Danska 160.000 in Švedska 195.000 to&. Podatki o Sdnii. Romunlii. Bolgarski In Švici nfso točno znani. * K Neprijetnosti z cuo. Io dvokronskl-toi bankovci, Tena denarja s« brani vse, hi to popolnoma upravičeno, ker so že same cunje, na katerih se nahajajo vsako- j vrstni žigi, toda pravi redkokedaj. Uradno j JavWo, da se bodo eno-, dvo- In deset- j kronski bankovci v najkrajšem času iz- j menjali, vendar pa se stvar neprestano za- i .vbčulo. Kakoc poročalo, mihiia kom med obema državama uredi v ko« rist angleškega ta ruskega naroda ter tudi v prid ostale Evrope. »Radnlčka Rlječ« v Osijeku, »Narodna volja* v Požegl, »Radnlčka Straiža* v Vuk> vara In »Proietairac« v Vlrovitfcl. Titdi gla-silo slovenskili komunistov »Rdeči Prapor« jc ustavljeno. Določbe Italijanske ustave so se s po< sebnim dekretom, ki nosi podpis italijanskega kralja, razširile na vse zasedeno ozemlje, ki pripade glasom rapallske po* godbe italijanski državi. Habsburški pustolovec — ukrajloskl kralj. Generalni odbor iikrajinske armade je Imoi tajen sestanek na katerem se )t sklenilo, da se okliče polkovnik VasfltJ Vyšyvany (nadvojvoda Viljem Habsburški) za ukrajinskega kralja. drobiž na vagone v Beograd. Zakaj se po-tem polagoma ne Izmenjava in daje v promet. Velik krdž s tem denarjem imajo trgovci, ki prodajajo drobne predmete, trafikantk ln predvsem peki, pri katerih s« tl bankovci kopičijo v velikih množinah, katerih se potem ne morejo znebiti. Ravna tako so tudi naii denarni zavodi prezaio-ženi s temi bankovci Izmenjava s« naj torej nikar ne zavlačuje l Dolžnost oblasti Je, da storijo vse, da se Izmenja va čim proj IzvtS, ker prihajajo VTh vsega drugega brez dvoma ie vedno novi »doma« žigosani eno- In dvokronski bankovci v promet. + Izvoz lesa Iz Jugoslavije. Iz cel* Jugoslavije se lahko Izvaža letno 700.000 m* žagane Jelovlue po ceni 1200 K, 300.000 m’ pripravljene jelovlne h 800 K, potom 50.000 m’ hrastovih panjev 4 2000 K. Poleg tega se Izvaža povprečno 30.000 m’ žaganega hrastovega lesa & 5000 K, 150.000 m' cepljenega hrastovega lesa & 4000 K, bukov in drugi trdi les, deloma žagan, deloma v panjih, v množini 180.000 m* & 1500 K. Izvoz oglia Iz cele Jugoslavije se ccnl na 4000 vagonov il 15.000 K. Iver se pričakuje, da bo Izvoz za gorivni les, hrastove In bukove prage dovoljen, so vzame v račun: 25.000 vagonov gorivnega lesa h 4000 K, 4 milijoni hrastovih pragov ži 200 K in 8 milijonov bukovih pragov a 100 K, skupno v vrednosti 1600 milijonov, kron. To leto Je bilo vrh tega Izvoženo 2000 vagonov tanina & 100.000 K, raznega drugega lesnega bla&a v množini 150.000 m’ 4 100 K. Celotni lesrJ izvoz znaša po teh podatkih torej 4,130.000 m* v vredno;'! 5800 milijonov kron, t. J. približno 1 in pol milijarde dinarjev, katera svota krije polovico naše celotne uvozne bilance. * + Za zboljšanje našo trgovine preko Soluna. Grško ministrstvo za narodno gospodarstvo Je Izdalo Inštrukcije grtkl železniški direkciji, da se ovire, ki otežko-čajo komunizacijo med Srbijo In Solunom, brezpogojno odpravijo. + Avstrija vrača srbske vagone In lokomotive. V početku t. m. se Izvrši v As-pangu v Avstriji predaja in sprejem 55 va-gojhjv In 13 lokomotiv, kolikor nam Jih mora Izročiti Avstriia vsled sklepa reparacij-ske komisije, ker se smatra, da so tl vagoni ln lokomotive predvojna last JeratJeviiie Srbije. Vagoni in lokomotive, ki se nam Izročijo, morajo biti v dobrem stanju. + Pogajauja z lužno železnico. Sedaj sta tudi Jugoslavija in Italija pristopili za« časni ureditvi, po kateri morajo dajaU Južni železnici za zdrževanje prometa potrebne predujme tiste države, po katerih ozemlju teče lužna železnica. Ta uredba Je stopila v veljavo z novim letom. Italija plač* Južni železnici 100 milijonov kron kot od-ikodnlno za porabo njenih prog. •+• Sajenje tobaka se mora prliavlti upravi monopolov do 31. t. m. Samovoljno pridelovanje tobaka četudi le za lastno porabo, Jc strogo kaznjIvo. + Jugoslovanska Se#s»o industrija d. d« v Zagrebu Izkazuje za dobo od 30. Januarja 1919 do 31. avgusta 1920 pri akcijskem kapitalu 3 milijonov kron celotni dolilčelf 418.322 K 34 v. rt- »Kutjevo«, lesua Industrija d. d. v Zagrebu Jc imela minulo poslovno leto pri akcijskem kapitala 6 mMonov krm 667.844 K 81 v čistega dobiCl.a. * + Občuten padec cene cinku. Na londonski borzi za kovine Je 16. dec. padla cena cinku za 3 funte pri toni, s čisto lz.gul>o 45 šilingov v bilanci. Prodano Je bilo 2000 ton kovine, t J. naj večja partija prodana izza konca meseca marca. Cena cinku je ! bila vsled padca 25.15 funtov 1 tona. .+ Izvoz orehov iz Madžarsko. Orehov se ie pridelalo leios na Madžarskem toliko^ da Ja dopuščen svoboden izvoz. Množina orehov, ki Je namenjena zn izvoz, se ccnl na 100 vagonov. + Znižanje cen premogu v Franciji-»Petit Parlsicn« javlja, da se bo v najkrajšem času znižala cena premogu^ na 112 frankov 1 toua. i —. ■■■ —. .. .......... Razna poročila. Gospodarstvo. Dnevne vesti. — Koroška no sprejme slovenskih učiteljev. Naš višji šolski svet :e ukazal na Koroško pristojnemu slovenskemu učiteljstvu, naj prosi za službo pri deželnem šolskem svetu v Celovcu. Vse take prošnje pa so bile v Celovcu odbite, ker koroška vlada hoče imeti za učitelje le Nemce in strupene nemškutar” je. t'''amo. da bodo naše šolske oblasti dovolj odločne, da izvajajo posledice. Na Kočevskem imamo nemško učiteljstvo, ki ni niti jezikovno usposobljeno za službovanje v Sloveniji, dočim je naše učiteljstvo »z Koroške usposobljeno za slovenščino in nemščino. Dajte Kočevarje Avstriji na razpola^. na Kočevsko pa naj prideio na l.iihova mesta koroški begunci. — Nove poštne znamke pridejo v promet. S sklepom ministrstva za pošto in brzojav se bodo izročile prometu nove znamke, izdelane v Ameriki, dne 16. januarja. Nove znamke so visoke 25 mm. široke pa 21 mm ter imajo sliko kralja in regenta. Znamke za 2 pari so izdelane v rajvi barvi, za 5 par v zeleni, za 10 par v rdeč!, za 15 v vijolčastl, za 20 par v temnosivi. za 25 par v modri, za 50 par v olivni, za 60 par v narančasti barvi. Znamke za en dinar so v narančasti barvi, za 2 dinarja v olivni, za 4 dinarje v temnozeleni. za 5 dinarjev v rožnati in za 10 dinarjev v rjavi barvi. — Sokolska uloKa pri preobratu. V roke nam je prišel ner~' ’ -oman, ki ga je pred tremi leti spisal neki Herbert Langer (pisateljsko ime Alfred Mademo) pod imenom „Zwi-schen zwei Nationen“ (med dvema narodoma). Dejanje se vrši v Dubrovniku, a oba naroda sta srbski In hrvatski. Hrvate smatra msatplj za dobre avstrijske patrHote. dočim so mu Srbi najnevarnejši sovražniki. O Sokolstvu piše romanopisec: »Jugoslovanska sokolska društva niso ničesar drugega kot svetno maskirano revolucionarno delovanje ..Narodne ohrane“. tistega srbskega narodnega društva, ki ima za cili združitev vseh Srbov (pa tudi Hrvatov in Slovencev!) potom revolucije". — Ruskih beguncev se nahaja v Jugoslaviji že okrog 150.000. — Razpisano službe: Pri okrajnem gozdnem nadzor aištvu v Ljubljani mesto pomožne moti v X. čin. raz.: na gospo-darsko-gozdarskl fakulteti univerze v Zagrebu prof. stolici za »uporabo gozdov* in ta »gradnjo gozdnih občil«; na slovenski petrazredni ljudski šoli v KcTevju več mest za učitelje in učiteljice; na šestrazredni deški ljudski Soli v Ribnici mesti za 2 učtte-Ija; na šestrazredni dekliški ljudski šoli v Ribnici tr! mesta za učiteljice; učiteljski In voditeljski mesti na slovenskih enorazred-nih ljudskih šolah v Novem kotu ta v Bkrilju; učiteljsko In voditeljsko mesto dvojezični cnorazrednicl v Polomu; učiteljsko mesto na slov. dvorazr. ljudski šoli na Travi: po eno učiteljsko mesto na pet cazrcdnici v Sv. Jerneju in StlrlrazrednlcJ v Boštanju. — Nesreča na želcznici. Na Jesenicah je v petek povozil vlak želez, delavca A. Meliha, ki je zadobil nevarne poškodbe na glavi. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. d&jftli duška * divjim rjavenjem v zgodnih jutranja urah, nato pa prespali svoje gorje ves novoletni dan. — Pršae kopeli prev po ceni Imamo Ljubljančani že celi teden. Vsled Južnega vremena bi zamašenih ter raztrganih strešnih cevi dobiš na vsak korak ploho na glavo, ako ne nosiš razpetega dežnika. Včasih so bili hišni posestniki primorani, da so dali sneg odstraniti s streh tor da »o popravljali žlebove. V demakratier’ ’'žavi pa se na take malenkosti ne oziramo, Ljubljana, le lepi« bodočnosti, našega 'narodnega vstajenja. Kadar bo ves narod združen v »Jugoslovenskl Matici«, tedaj se to gotovo zgodL Zato pristopajte k »Jogostovent/kl Matici«, ziito postanite njen člani Celje. Letni izkaz celjske župnije za 1. 1920 Izkazuje rojenih 380 otrok in sicer 206 fantov In 74 deklic. Poročenih je bilo 236 parov. Umrli &o 204 domačini in 263 oseb z dotru 'risko pravico Izven celjske župnije. Aretirana sta bila uslužbenca tvrdke Welner Janko Kresnik In Franc Pttih. ki sta gospodarju ukradla več stva '1. Koroško. — Rudarska pogajanja. V potek popoldne se Je vršil pri deželni vladi v Ljubljani sestanek radi rudarske stavke. Na sestanku je pojašnjeval stališče družbe g. Skubic. Po njegovih pojasnilih bi bila družba pripravljena zvišati plače delavstvu samo pod pogojem, da se zviša cena za kočevski premog za 300 kron, za trboveljski pa za 450 kron pri vagonu. Samo premog za aprovizacijo bi stal toliko kakor doslej. Z ozirom na pojasnila g. Skubica je vlada izjavila, da sc ne strinja s podražitvijo. V pondeljek se bodo konference s trboveljsko oremogokopno družbo nadaljevale. — Silvestrova prireditev »Ljubljanskega Zvona« je bila tako polnoštevilno obiskana, da se spored prireditve radi prevelikega navala In šuma v dvorani ni mo-Kcl vršiti, kot je bil do!o^> Društvo je sicer zapelo par pesmi, toda je moralo prenehati. Opomin posetnikom pa v takem slučaju seveda nič ne koristi. — Novoletni »mački« so prav dragocena špecijalna rasa v Slovenj, posebno v Ljubljani. Na račun teh živalic gredo v Silvestrovi noči milijoni. Z zadovoljstvom pa moramo konstatlratl, da so ]« včeraj zjutraj prepeljalo po ljubljanskih ulicah dosti manj moralnih mačkov kot drnga lete, tj je tudi nad polovico manj gostiln letos »silo za podaljšanje policijske ure kot la-Zdi se, da so resni časi vendar začeli Jztreznovatl. Pri šumnih nočnih zabavah so bili rodbinski očetje le redke izjeme, zato Pa so bili najglasnejši tisti sloji, ki Igraje »služijo* tisočake, pri tem pa neusmljeuo zabavljajo na draginjo in neurejene razmere v državL Svojemu nezadovoljstvu so. Postopanje Nemcev in nemčurjev. It Junske doline se nam poroča, da postajajo nemčurH vedno bolj predrzni. Nemčur Jožef Kušter v Podjuni pri Dobedavesi, J« dne 23. dec. napBdeJ Mateja Rižnarja (s Podjune kar na cesU In ga z okovano debelo palico pretepel. Jožefu Korde* In Dragi Sad jakovi pa Je zgoraj Imenovani Jož. Kušter grozil, da Ja bodo Nerod, ker sta zavedna Slovenca na verigah obesIU, češ da bi M navadna vry utegnila pri natezanju utrgati. Lovrenc Benetek le rekel, da bo posestnika Jan. Jekla v Podjuni deset korakov daleč od hSe ustrelil, ker Je l«-ta pristaš Jugoslavije. Vellkovški orožnik Je rekel Mariji Jeklovl iz Podjune, ženi prej Imenovanega posestnika, da mora govoriti nemško Ce se ne bodo naučili nemško, Jih bodo poslali vse na Srnico. — Juri! Huter, bajtar v Globasnici, ima v najemu od davnih časov sem polje od itdejko-misuega veleposestva kneza Rosenberga. Ta čas Ima v najemu eno njivo. Vkljub temu, da poteče pogodba še le 1922. In vkljub temu, da ima naiemirik vsejano na ni Ivi ozimno pšenico, se mn J« odpovedala na-Jomnlna takoj, ko so prevzeli upravo na Koroškem Nemci. Odpoved se Je Izvršila na prav barbarski način, id Je le Nemcem In nemčurjem lasten, in te Je najemniku zagrozilo, da ne sme več stopiti na njivo. Najemniku Je odvzelo oskrbnlštvo tudi plačilno knjižico, kjer so bila plačilna potrdila za pretekla leta. Kdor nesramnega Ro-senbergovega oskrbnika Jožefa Heya, ki je ogoljufal že toliko Slovencev, pozna, ta ve, da Je prav lahko mogoče, da bo terjal 5e enkrat najemnino za minula leta. Pri tožbah pa knežov oskrbnik vselej zmaga, kajti on daje gospodom okrajnim sodnikom v Doberllvasi zastonj drva iz vdlklh gozdov fldelkomlsa, Naprani njemu Slovenec vselej propade ta ima samo nepotrebna pota ta stroške. JUGOSLOVENSKA MATICA, V Imenu žrtvovanih In zatiranih PO-vdigujemo zopet svoj sto« in apeliramo na Vaša srca, na Vašo zavednost. Ob novem letu, ko določujete svoj proračun, ne pozabite naše najsplošnejše narodne obrambne organizacije — Jugosto-venske Matice, Hranilnice in posojilnice, banke In industrijska podjetja, pa tudi posamezni trgovci to obrtniki ne pozabite, da določite del svojega čistega dobička »Jugoslovanski Matici«. Vaš dobiček Je posledica našega dela, vaši uspehi so u temelj raj v narodnem delu in hrbtenica vsega tega Ja »Jugoslovanska Matica«. Zato skrbite slabo za sebe, če ne podpirate onih, ki Vam neposredno omogoču-jejo blagostanje. A tudi 1* idealnih vzrokov se obračamo do Vas, ker upamo,* da ste enako dober Jugoslovan, kakor najbednejšl uradnik, ki redno polaga svoj davek na oltar domovine. Tudi Vam, bednim Uradnikom, velja naš klic. Vemo, da Je Va9 položaj težaven, vemo, da prenašate vse mogoče težkoč«. ali vemo pa tudi, da ste bili vselej v prvi vrsti narodnih borcev in Vaša odsotnost bi bila za nas najtežji moralni udarec. Zato nam ostanite zvesti še nadalje, zato podpirajte našo stvar, zato nabirajte nove člane, da z Vašim in našim naporom priborimo narodu tako moč, da zasije tudi Vam pra-nrfca, In VI, kmetje, steber naše države, top naših zatiranih bratovi Kjer se narod zbira v pomoč zatiranim, tam ne sme manjkati Vas, ki poznate najbolje tuje gospodstvo. Zato podprite mater zatiranih, zato pristopajte k »Jugoslovenskl Matici.« No nazadnje potrkamo tudi na Vaša vrata, vi trpini Iz delavskih vrst. Borimo se za lepšo bodočnost Vaših tovarišev, borimo se za gospodarski In duševni dobrobit Vaših sotrpinov in zato pričakujemo tudi Vaše podpore za naš svet In pravičen boli Vr-em stanovom in vsem JncJtlovenutt volja naš k!’c, naša prošnja. Združite se v skupncr.i triu. strnite so v vrstah nardnih borcev, da bo naš boj veselejši, da se ne p ono v c napake pretečenega leta. Naj bo novo leto vesel ta pomemben pričetek na-. UKREPI PROTI KOMUNISTOM V SLOVENIJI. Sledeč ukrepom ministrskega sveta t« zgledom policije v Beogradu, Zagrebu ta druffft krajev v naffl državi se Je tudi ljubljansko policijsko ravnateljstvo odločHo na Izvedbo ukrepov proti komunistični agitaciji. Preprečilo Je Sirjenj« brošur, letakov in vseh tiskovin v svojem področju, preiskalo Ja lokale komunističnih društev ta organizacij ter le zapečatilo komunistični Delavski dom na Turjaškem trm. Shod t dnevnim redom o ustavotvoml skupščini, ki se Je imd vrSHl danes, v nedeljo zjutraj v velftd dvorani* hotela »Union«, Je prepovedan. Proti komunističnim organizacijam je uvedena stroga preiskava. Mir se doslej v Sloveniji ni kalH še nikjer. Vsi Javni lokali so odprti kakor navadno. Na Silvestrovo so bile kavam« In gostilne dostopne čez uro. Svoboda gibanja Je v Sloveniji popolna. Tisk Je omejen le v toliko, da ne sme Izhajati komunistično glasiio »Rdeči Prapor«. Bržčas bodo v kratkem razpuščena vsa društva ta organizacije, ki so ustanovljene na politični podlagi komunistične stranke. Tozadevni ukrepi so že v teku. Cule se, da bo razpuščena splošna železničarska organizacija, katere člani so najbolj agilni agitatorji ta štrtteijf komunističnih teženj. Od razvoja nadaljnih dogodkov le odvisno, kakšni ukrepi bodo Se sledili DUŠEVNO ZAOSTALA MLADINA V LJUBLJANI. V Ljubljani Imamo posebno Solo za duševno zaostalo mladino. Menda ima ta šola že 6 razredov, a namerava se razširiti celo v 8 razredntoo. O taki Soli so celo pedagogi deljenih nazorov, m vsak način pa ne dviga ugleda Ljubljane. Nemške planinske dežele slovijo po svojta kretenih, kjer skoraj ne najdemo hiše, kjer bi ne bB vsaj po eden duševni revček. Vkjub temu pa tam nimajo posebnih id za duševno zaostale ali manj nadarjene otroke. Praurl-Canl smo, da M najmanj polovica otrok Iz Imenovane Sole v Ljubljani mosrla uspevati pod dobrim ta potrpežljivim učiteljstvom v navadnih šolah. Vsi pedagogi bodo potrditi iz svoje prakse, da se Je čestokrat otroku, ki se Je kazal prvi čaj y šoli napol bebca, pozneje nepričakovano »odprlo« ter Je začel prekašati celo normalne tovariše. Otrok pa, ki Je od vstopa v šolo zaznamovan za duševno manj vrednega ter uvrščen med bebce se topo uda v svojo usodo! S tem pa Je tudi otrok zaznamovan za celo življenje. Po mnenju Izkušenih pedagogov bi za celo Slovenijo zadostoval en zavod za duševno abnormalne otroke, kakor zadostuje en zavod za gluhonemo ta za slepe. Zdi se nam, da se jc Imenovana šola v Ljubljani ustanovSa ta razširjala bolj Iz osebnih motivov, kakor iz resnične potrebo. Sola se Je ustanovila na kiloljativo bivšega mestnega šolskega nadzornika M., ki je v začetku trdil, da so za pouk na takih šolah posobno pripravne otroške vrtnarice. M. je namreč hnei hčerko, ki Je bila izprašana za otroško vrtnarico, ta Je tudi dobila službo na tej Soli. Za fcaj bi bilo sedaj treba razširiti Solo kar v 8 razredntoo, to P« Je tudi tajnost v njegov! žlahtl, Šport in turistika. Šport Si. T, ima sledečo vsebino: Ob novem letu. — Nevarnost pri sankanjit. MencI: Sankališče Belvedero v Boh. Bistrici. — Rud. Badjura: SmuSka terminologija. (Nadaljevani«.) — Razne športne vesti to več krasnih slik. »Šport« izhada vsako soboto in stane četrtletno 56 K. Posamezne Številke so po 6 K. List se sam priporoča. Pokrajina. LaSko. Tu se vedno bolj Sirijo črne kote. V krajšem čaau je bilo čez 60 slučajev smrti. Zakaj pristojne oblasti, katerem so Je to Javilo, ničesar ne ukrenejo, ne moremo razumeti. Po gostilnah se pije, veselice so nemoteno vrše, sejmi so Javni ta tudi za cerkve ni varnostnih odredb. Braslovče. Tukajšnji Nemec g. pl. Bten Ima več stanovanjskih h!i za stranke, Pred kratkim Je povišal najesmniuo in Je tozadevno obvestil v nemškem Jeziku iudi nekega obrtnika, stanujočega v njegovi hi Sl, Narodnozcvednl obrtnik je nemško pi-smo zavrnil, češ da smo v Jugoslaviji ta ce več v Avstriji. Nato je dobil omenjeni obrtnik od nekega celjskega slovenskega advokata sledeče pismo: Po narodlu gosp. Bien v Braslovčah Vam nagnanim, da je teti prisiljen zaradi znatnega zvišanja davkov Itd, zvišati Vam mesečno najemnino za hišo St, 18 na 104 K na mesec hi sicer od 31. 12. 1920 naprej. To zvišan]« Je glasom poizvedovanj pri davčnem uradu opravičeno. To Vam Jo naznanil g, Bien pred par dnevi v pismu, katerega »te pa VI MttUIi da ie nemško to da mora biti slovensko pisano. Kakor Vara Je dobro znano. g. Bien ne zna toliko slovensko, rav-notako pa veste, da VI razumete popolnoma dobro nemško ter J« vrnitev dJtlčnega pisma od VaSe stran! od Vas Jako nepremišljeno dejanje, katero gotovo niste premislili ter ste sl s tem zelo škodovali. Olede stranišč« pripomnim, da Vi nimate nobene pravice zahtevati na tak način od g. Bien dotično opravilo ter ga morate pač pravočasno obvestiti, ne pa da mu date enostavno tridnevni rok, do katerega VI sploh niste opravičeni. Dotlčni rok že zaradi tega ne velja, ker g. Bien ne razume toliko slovensko. Va5 dopis Je shranjen ter bode g. Bien Ovajal, ako ne bodete zadeve prostovoljno uredili, posledice. Spoštovanjem.. — Človeka se zdi, ko pismo prečita, da so so vrnili zopet čas! 1. 1914., ko so pri nas preganjali ta zapirali zavedne Slovence. Pismo, o katerem človek lahko upravičeno lahko dvomi, da, ga Je napisal slovenski advokat, ne potrebuje komentarja. Drobiž. * Vnetja pljuč radi tankih nogavic, število žensk, ki so bde zadnje dni rad! vnetja pljuč sprejete v razne parižke bolnice, Je Izredno veliko. Kako veliko Je Število žensk, ki to bolezen zdravijo doma, n! znana Urednfc nekega pariškega lista J« vprašal nekega profesorja pariške medicinske fakultete, če gre v tem slučaju za ponovno razsajanje španske epidemije.»Nikakor ne,« j« odgovoril profesor, ».temveč gr« le za slučaje prehlajenja, ki si ga ženske nakopljejo radi nošenja tankih svilenih nogavic.« * Indijanci v Ameriki napovedujete n leto« hud« cimo. Indijanci so mnenja, da pomeni hudo zimo, ako se živalim pred prihodom zime izredno zgosti dlaka. Ta pojav se letos v Ameriki splošno opaža. Opazilo se Je to najprej pri živalih v VVashtagton-Parku. Pozneje so opazil! to tndl pri drugih živalih, vsled česar trdijo Indijanci, da bo leto« v Ameriki strašna zima, * Moderni babilonski stolp. Pred kratkim so v Vatikanu predstavljali Ulm, Se-gar vsebina J« bil* svetopisemska dagod-fca o fmOntnrsfreoi stolpu, v fflmski predstavi g« nahaja seveda tudi dotlčna epizoda, ko se ljudem zmeša Jezik la sa ljudstva razide as razne strani. Igralci la statisti so predstavljan to sceno zelo drastično la so s« bU ia tolkli med sabo. Kardinal Gaspari, ki J« tej predstavi prisostvoval, j« val od t« dobro pogojeno scena čestital režiserju. »Zelo dobro sto pogodili ta prizor«, J« dejal, »prav tako Iz-gleda kakor zveza narodov«. * Nov pl««. Pod skrivnostnim Imenom »shlmnty« so uvedi! v Parizu nov ples, ki naj prekosi tango, twostep in anestep. C« J« raivno to pravi ples, katerega bi mogel hi smel pfesati bolJU svet, je vprašanje. S to zadevo s« Je zabavalo tudi mednarodno udruženjo plesnih profesorjev na glavnem zborovanju v Parizu. To druženje vrši gleda modnih plesov vlogo merodajnega *>-diSča ta odločuj« brez priziva v vseh vprašanjih, ki s« tičejo plesov. In ta vrhovni svet J« pretresaval nainoveJSo Terpeihorl-no dete »shlmmy« ter Jo po dolgem posvetovanju sMenil, da Jc »shlmmy» degenerl-raal Izrodek »foxtr&tta«, ta da nuna pravo pravico do obstoja. Na Istem zborovanju so strogi profesorji sprejeli S« neki a ples rdiarmeuse«. Ta ples obstoja Iz samih gracljoznih In elegantnih krotenj, drugače pa nima ničesar značilnega na sobL * Kdo J« neznani vojak? Nekateri pa-rilki listi so t« dni živahno razpravljali o vprašanju, kdo J« doti&il vojak, ki so ra II. nov. slovesno pokopali pod slavolokom v Parizu — kot enega za vso borce, ki so s« borili za Francijo. List! so tidll!, d« Je nanesel slučaj, da oo Izmed tlsočev pokopanih vojakov zadeH ravno na ostanke nekoga črnca in prepeljal! njegove kosti v Pariz. Sedaj je vlada Izdala službeni komunike, v katerem »e kategorično deanen-tira, da je bil dotlčni vojak senegalski Črnec. Obenem s« Izjavna, da francoska vlada ni delala pri tem Izbiranju prav nl-kak« razlike v rasi, ker so tudi kdonijalnl vojaki umirali za svojo domovino, pa zato ravno tako zaslužijo hvaležnost francoskega naroda. * Darilo švedskih delavcev svojem* vodfl Brautlogu. Vodja švedskih socljalnih demokratov, Brantlng, Je obhajal 23. nov. svojo 601etnlco. Kakor poročajo švedski listi, J« Švedsko delavstvo zbralo približno pol milijona kron (švedskih) ter mn Jih Izročilo kot darilo za rojstni dan. * Povojne cene. Po podatkih berlinskega lista »Vorwarts« posnamemo, da Jo danes nemogoče izdelati lokomotivo za brzovlak, ki Je stala pred vojno 100.000 mark. Izpod 2,000.000 mark. Odprti tovor n1 voti, ki je stal prej 4000 mark, pride da nea na 60.080 mark. * ftv mrlič. Ameriški poročnik John C. Oramstorff, Id s« J« boril t svetovni vojni, Je prejel nekega dne, ko Je Ml ravna pri svojih starišlh v Everettu, od vojnosa ministrstva Zedinjenih držav uradno poro fiBo, v katerem se mu poroča, da se na baja njegovo truplo na potu Iz Franclje v dom