Naročnina mesečno 23 Din. za inozem-itfo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din DredniStvo je t Kopitarjevi uL6/M SLOVENEC ček. račun: Ljubljana ŠL 10.650 in 10.349 za inserate« Sarajevo Štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' Telefoni uredništva« dnevna slniba 205« — nočna 299«, 2994 in 205« Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2999 izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Za novega človeka (K slovenski ljudski prosveti) Danes je na Jesenicah prosvetni dan za vso Gorenjsko kot proslava 40 letnice Prosvetnega doma, 30 Oletuice Slovenske mladinske organizacije in 15 letnice društvene godbe. Ob tej priliki smo mnenja, da bi ne bile odveč nekatere misli o slovenskem ljudskem prosvetnem delu sploh in o nalogah, ki jih tem prosvetnim domovom nalaga naš čas Slovenski prosvetni domovi in delo v njih je nastalo kot odpor proti liberalizmu, verski brezbrižnosti malomeščanskih čitalnic ter socialni okostenelosti, ki je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja zajela naše meščanstvo. Hejslovanstvo in rodoljubno veseljaštvo je bil glavni smisel teh čitalnic idiličnega spomina, njihov kulturni lokus pa sc je kazal v osladnih, sentimentalnih oderskih zgodbicah, v bombastičnih akademijah in pevskih nastopih ter v poudarjanju rodoljubnih pa tudi kulturnoboj-nih gesel. Če danes gledamo z zgodovinskimi očmi na našo čitalniško dobo, ji moramo priznati velik uspeh za probujo slovenske in slovanske narodne zavesti sploh; na drugi strani pa je bila izrazit plod malomeščanskega duha, plitkega človeka, ki mu zadostujejo napihnjene krilatice ter ga celo varujejo pred podrobnim malim delom, tistim, ki je skrito in ki ne daje »javnih zasluge. Ker pa se je v teh čitalnicah vedno bolj javljala verska brezbrižnost, pristni prilastek vsakega liberalizma, predvsem pa kulturnega, so katoliški javni delavci ustanovili po istem vzorcu svoje lastne čitalnice, prosvetne domove, da zajamejo iste ljudi ter jih odvrnejo od nevere in verske popustljivosti. Duh teh prosvetnih domov je bil sicer še prav tako meščanski, kar mu ni zameriti, saj so podedovali ves igerski mobiliar prejšnjih čitalnic, vso pevsko tradicijo, način nastopanja in celo veseljaštvo ki je predstavljalo tisto »dulcec (sladko), ki je nevede pritegnilo tudi »utile« (koristno). Res, da je to prosvetno delo zajemalo vse bolj tudi našo vas in našega kmeta, pre-preglo vso našo domovino z lepimi domovi, toda s tem se je le meščanska kultura prenašala na podeželje. Sicer je bilo delo teh domov orgom-no: iz rodoljubnega dela so prešli na podrobno socialno in gospodarsko poučno delo. nešteto predavanj se jc vršilo po teh žariščih naše ijudske kulture, vsaka vas je dobila svojo društveno knjižnico, ki je bila največjega pomena za vso okolico, vsakoletni nastopi so bodrili k tekmi v območju telesne kulture, vsakomesečne igro so kazale prisotnim življenje od nove strani, gospodarski in gospodinjski tečaji so že dobivali mesta v njihovih dvoranah, toda v celoti in ha žalost vedno bolj, pa se je javljala v njih še ostalina prejšnjih dob: veseljačenje in osebni materializem. Po borbeni socialni dobi prvih mladih let, ki je svoje življenjsko delo: rešiti našega meščana in vaščana pred versko mlač-nostjo, dobro in z velikim uspehom dokončala, je naš ljudsko-prosvetni organizem v poznejših politično ugodnih letih okostenel, postal jie-tlelaven in neprožen, star ter prišel v položaj, da bo moral iskati novih poti za nov čas, oziroma poiskati novega človeka, ki mu bo dal zopet duha in življenja. In to bodi naloga naših prosvetnih domov v bodočnosti! Plitko meščanstvo se preživlja in z njim vred vse njegove kult. oblike. Liberalizem je premagan na vse j črti, zato tudi^ skra jni čas, da prenehamo s kakršnimkoli meščanskim kulturnim liberalizmom v naših vrstah!' Danes je čas preresen samo za zabavo, preresen za plitke osladne filme in operete, danes je čas zopet enkrat na prelomu. Sedanje oblike naše ljudske prosvete so dovršile veliko delo: rešile so katoliški nazor iz sovražnih liberalnih metežev. Toda zdaj je čas, ki zahteva večje kat. dejavnosti, največje aktivnosti v smislu evangelija, sicer bomo mi in vsa naša kultura postali plen de-lavnejših nasprotnikov, ki s socialnimi prevrati propovedujejo tudi skrajni materializem. Danes drvimo nasproti nejasni in negotovi bodočnosti. Če hočemo, da bo ta nosila še krščansko obličje, si moramo izprašati vest, moramo iz plitkosti seči v globokost, ne smemo mižati in se uspavati z zunanjimi nastopi, osladnimi operetami, židovskimi filmi, temveč moramo z vso silo in voljo oblikovati novega človeka. Ne samo strokovna izobrazba, strokovna predavanja, predvsem bodi dolžnost naših društev oblikovanje novega človeka, ki bo z vso zavestjo stal sredi življenja, mu gledal z odprtimi očmi nasproti, pripravljen, da uveljavi svojo volio in svoj nazor proti komurkoli in kadarkoli. Naša društva čaka velika naloga, da dovrše nov preobrat v sebi, ki ga terja nuja časa, namreč, da z vso odločnostjo pretrga z meščansko miselnostjo, ter se usmeri v socialno delo in v socialno šolo, v praktično in teroretično reševanje največjih problemov, ki danes spreminjajo obličje zemlje! Naša vaška prosveta mora rasti iz sebe, iz svoje kmečke kulture, iz zavesti, da je zmožna ustvariti nove oblike življenja, ki bodo odgovarjale n jej. Treba jc podpreti ljubezen do domače zemlje, ki jo kmet zdaj s tako lahkomiselnostjo zapušča in se uvršča v mestni proleta-rijat. Težišče od lahkomiselnega življenja jc treba prenesti v stanovski ponos, v kmečki, delavski obrtniški. Pretežna večina našega naroda je kmečko-delavska, in zanj gre danes borba na življenje in smrt- ln tu sc mora znajti tudi naše ljudsko-prosvetno delo. najti mora rešitev za mirno sožitje stanov, pripravljati mora svoje članstvo za sodobna trenja, izoblikovati jih za duhovite borce, ne za mirne prevžitkarje. ki jih življenje lahko postavi v zapeček. Nov človek mora vstati, ki bo nosilec novega pomlajeval-nega dela v naših domovih, ki stoje pred novo zgodovinsko nalogo: zavreti komunizem med našim ljudstvom in ga ohraniti v današnjih socialnih prevratih v taboru Kristusovem! In naši prosvetni domovi, katerih eden slavi danes lep praznik — 40 letnico, morajo postati celice tega novega slovenskega človeka, globoko in resnično vernega, izoblikovanega za borbo in pripravljenega z odprtimi očmi gledati probleme današnjega časa in mu z modernim duhom stopiti nasproti z odkritim odporom proti vsakršnemu materializmu! td. Revolucija požira svoje otroke.. • V Moskvi bodo streljali dalje Rihov, Rade k, Baharin koniinirani Številne aretacije rdečih generalov in diplomatov London, 29. avg. Aretacije generalov rdeče armade, katere sumijo zvez s Trockim, se nadaljujejo. Ko so zaprli vojaškega atašeja pri sovjetskem poslaništvu v Londonu, Putna, ter generale Poz-nikova, Kuznjecova in Pulina, je Gregorij Jagoda, šef GPU dal sedaj aretirati še generala Schmidta in Sopronikova; gotovo pa je, da bodo morali še drugi poveljniki rdeče armade v moskovsko ječo »Lubjanko«. Jagoda je namreč dobil od Stalina pravico, da sme aretirati kogarkoli hoče v vsej Rusiji, naj bo na visokem ali nizkem položaju. Glavna pozornost je sedaj obrnjena na osebje sovjetskih poslaništev v Londonu, Berlinu in Pragi. V sovjetsko poslaništvo v London so se vselili agenti GPU, ki noč in dan zaslišujejo vse osebje ter preiskujejo vse miznice v poslaništvu, kojega voditelj, Sokolnikov, se nahaja v moskovskih ječah. Isto se godi na poslaništvih v Berlinu in Pragi. Na podlagi procesa proti Zinovjevu in tovarišem je namreč Stalin prepričan, da so bile vse te osebe v zvezi z agenti Gestapo, nemške tajne policije. Kako važnost pripisujejo v Moskvi tej zadevi, se razvidi iz tega, da se je zbral revolucionarni svet za vojsko pod predsedsvtom Vorošilova. Svet se je obširno bavil z zadevo in sklenil, da se uvede najstrožja preiskava po vseh edinicah rdeče armade, da se ugotovijo vse osebe, zlasti med častniškim in podčastniškim zborom, ki so bile v kakršnikoli zvezi s trockistično zaroto, ki je, kakor so oni prepričani, imela namen, da poleg Stalina ubije tudi Vorošilova. Agenti GPU pa so odšli tudi » druge države, da na tajnem preiskujejo, dali niso bile vpleteni v zaroto druge ruske osebnosti v inozemstvu, predvsem taki bivši uradniki in agenti sovjetskih poslaništev in konzulatov, ki se svojčas na poziv moskovske vlade niso hoteli vrniti v Rusijo in živijo dalje v inozemstvu kot takozvani »li-šenci«, to je osebe, ki so izgubile rusko podaništvo. „Kominterna izven Rusije" je zelo razburjena Komunistična internacionala v Evropi in v drugih deželah je zaradi dogodkov v Rusiji zelo razburjena. Bati se je namreč, da ne bi izbruhnil v Evropi med boljševiki spor med pristaši Stalina in pristaši Trockega, kar bi zelo oslabilo solidarnost in kompaktnost komunistične propagande v Evropi. Treba je imeti pred očmi, da utegne Trocki v Evropi imeti za seboj večino, ker je njegova struja orijentirana v smislu evropskega židov-stva, ki ima tesne zveze z evropskim framason-stvom, radi česar je sedaj popolnoma razumljivo, da so vse takozvane ljudske ironte v Evropi nastale predvsem s podporo in sodelovnajem frama-sonerije, posebno v Parizu in v Londonu. V Angliji so se posledice moskovskega procesa že pokazale, ker se je večina angleškega delavstva izjavila zoper aktivno pomoč španski komunistični vladi in za nevtralnost, kakor jo predlaga angleška vlada. Za Stalina so pa v Evropi predvsem vsi komunisti v slovanskih državah, ki vidijo v Stalinu predstavnika novega ruskega nacionalizma, ki je sklenil, da pomede z vsemi židovskimi, protislovenskimi in utopističnimi elementi, ki ovirajo vsako pozitivno delo in hočejo takozvano neprenehajočo revolucijo, kar je Stalin še nedavno označil kot posledico raz-rušilnega anarhizma, kateri ovira vsako resnično socializacijo. Pa tudi v Franciji bi stvar mogla imeti svoje poslcdice, ker v francoski ljudski fronti sami ne manjka povoda, zlasti v zadevah zunanje politike, da se pokaže nasprotstvo med zmernimi in radikalnimi elementi, katerim pripadata tudi žid Rosenfeld in znani Thorez, ki pravkar bljuje ogenj in žveplo, ker je Blum sprejel Schachta. „Psom pasja smrt.. J" Glavno glasilo sovjetov »Izvestja« pa nadaljuje ljuto borbo zoper trockiste in je dalo svojemu uvodniku, v katerem slavi sodišče, ki je obsodilo na smrt Zinovjeva in njegove tovariše, naslov: »Psom pasja smrti« V nadaljnem članku pravi, da morajo biti uničeni prav vsi, ki so zoper Stalina, pa naj bo moški, ženske ali mladoletniki! »Pravda« pa zvrača vso krivdo na nemški fašizem, ki hoče zrevolucijonir^.i Rusijo, da bi Nemčija lažje začela vojsko zoper Rusijo, katero želi raztrgati v kose. Čeprav je pretežna večina komunistične stranke v Rusiji brezpogojno za Stalina, vlada v vodstvu vlade vendarle veliko vznemirejnje, ker je množica brezstrankarskih kmetov neopredeljena in bi mogla agitacija med to množico imeti za posledico veliko zmedo, ker trockisti uporabljajo sedaj gesla, ki tudi kmetskim ušesom zvenijo ugodno. Zato se ni čuditi, da bo imel rabelj v Rusiji veliko dela. General Putna pride pred državno sodišče že prihodnji teden. Moskva, 29. avg. AA. Havas poroča: Aretacije se nadaljujejo posebno v armadi in med člani komunistične stranke. Oblasti se opirajo na izjave, ki sta jih v procesu polala Zinovjev in Kamenjev. Vesti iz dobrega vira pravijo, da so konfinirani na svojih stanovanjih Rikov, Radek in Buharin in da jih strogo nadzirajo. Aretiran je tudi bivši ravnatelj višje vojne šole general Čapolnikov. Zaprte so tudi prva in druga žena Sokolnikova in žena Sre-berjakova. Zaradi teh aretacij je nastalo precejšnje gibanje v komunistični stranki. Trocki na begu Washington, 29. avg. AA. DNB poroča: Trockijevi prijatelji v Ameriki so se obrnili na zunanjega ministra s prošnjo, da naj dovoli Trockemu, da bi se naselil v Ameriki, če bi moral zapustiti Norve- ško. Zunanji minister pa je odgovoril, da Trockemu ne more dovoliti, da bi prišel v Ameriko, kakor tega tudi ni dovolil angleškemu komunističnemu poslancu. Dimitrov vodja Kominlerne Berlin, 29. avg. b. Listi poročajo, da je predsednik Kominlerne Manvilski odstranjen s svojega položaja, na njegovo mesto pa je prišel Bolgar i)imitrov, ki je znan iz berlinskega procesa. Dimilrov je dobil od Stalina navodila, da izvede temeljito čiščenje stranke. Na vrsti so generali in diplomati Jagoda ima neomejene pravice, da vsakogar pobije Maršal Bliicher hotel proglasiti diktaturo v Sibiriji Pariz, 29. avg. b. Današnji »Malin« objavlja senzacijonelne podrobnosti o opoziciji v Rusiji. Po teh informacijah je dobil Letonec Jagoda od Stalina neomejena pooblastila, da uniči opozicijo. Njegovi najožji sotrudniki so državni tožilec Višinski, član Čeke Agranov in še nekateri drugi. Omenjena trojica pa ima pravico, da aretira vsakogar, v katerega le dvomi, da je sodeloval v zaroti proli Stalinu. Druga komisija pelih članov Čeke pa ima nalogo, da predvsem prouči lojalnost inozemskega diplomatskega osebja. Ta komisija ima popolno pravico, da odloča o življenju in smrli vsakogar ki ji je napoti. Seznam osumljencev je zelo dolg in vsebuje mnogo znanih imen. Med drugim ie na tej listi tudi londonski poslanik Majski, odpravnik poslov v Rimu Kiihlfand, poslanik v Stockholmu ga. Kolon-taY, sofijski poslanik Razkolnikov, alenski poslanik Kobecki, bivši tajnik Zinovjeva, in tudi vdova-Lenina, Krupskaja. Vsak trenutek računajo, da jo bodo sovjetske oblasti aretirale. Osumljeni so tudi znani generali, predvsem pa maršal Bliicher, ki je baje holel proglasili vojno diktaturo na Daljnem vzhodu. Celo sam maršal Tuhačevski ni več tako priljubljen in ga Stalin ne smatra več kot svojega 100% zaupnika. V Kijevu je bilo areti- Čeke in častnikov. Ker so bili. častniki tretjega polka vsi aretirani, so jih zamenah z georgijskimi častniki. Sovjelsko-ballsko brodovje je koncentrirano v Kronstadtu. Po vsej Rusiji je zaradi številnih aretacij veliko vznemirjenje. Na Kavkazu so bili aretirani štirje polkovniki. London, 29. avg. b. Po informacijah tukajšnjih listov, predvsem pa »Ncws Chronicla« jc bila zarota, ki je odkrila v sovjetski Rusiji proti sovjetskemu komisarju za narodno obrambo Vorošilovu, zamišljena zelo obširno. Zaradi te zarote so bili sedaj aretirani razen generala Pulna šc general Schmidl, Sapožnikov, Uznjecov in Tuln. Vsi aretirani generali so zaprti v ječi Lubijanki kjer je že zaprt tudi sovjetski poslanik v Londonu Sokolnikov. Aretirani so obtoženi, da niso sodelovali samo v zaroti proti Vorošilovu, temveč so bili tudi v najožji zvezi s Trockim, Zinovjevim, Ka-menjevim, ki so predvsem stregli Stalinu po življenju. Proces proli generalu Putnemu bo pred vrhovnim vojnim sodiščem v Moskvi že prihodnji teden. V zvezi /. odkritjem te zarote je prispela v London tudi komisija, ki je izvedla, preiskavo v sovjetskem poslaništvu. Sovjetski agenti GPU pa so napravili preiskavo fudi v sovjetskih poslaništvih v Pragi in v Berlinu. Aretacije se ranih precej častnikov, v Leningradu pa 25 članov i nadaljujejo zlasti v vojaških vrstah. Svinec v glave stare Ljeninove garde »Temačni proces v Moskvi, ki se je končal z obsodbo in smrtjo 16 komunističnih voditeljev, med katerimi eo nekateri bili glavni stvaritelji sovjetske revolucije, meče novo skrivnostno senco groze in terorja na politični sisitem, ki je prepleten z zarotami, nasiljem in krvjo. Usoda komunističnega barbarstva, ki se je prvič pokazala pri iztrebljenju starega režima, jc v tem, da od časa do časa zaveje njegov smrtni dih nad zemljo, kateri vlada 'n pokliče pred sodbo svoje stvaritelje in svoje očete, tiste, ki so ga poklicali v življenje in se vpisali na strani zgodovine z rokami, polnimi krvi, Zinovjev in Kamenjev obsojena na smrt; troc-kizem smrtno zadet v svojih koreninah; stara Lje-ninova garda razkropljena in pomandrana; novi car rdeče Rusije, preganjatelj in zmagovalec nad svojimi prijateljii in sovražniki: to so nekatere značilne poteze političnega boja v komunizmu, pri Od 1.—13. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEN 50"'" popust na železnici, - parobrodih, avijonih. Na odhodnt železniški posta)! kupite rumeno legitimacijo za Din 2'— Vsedržavna razstava „ZA NAŠ LES" Živalski vrt. — Divjad v parku VELIKA VRTNARSKA RAZSTAVA Industrija, obrt, trgovina. Domače preproge. Perutnina, kunci, golobi. - Rloe Itd. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV 13. SEPTEMBRA KRASNO ZABAVIŠČE Velikomestni varičte popoldne in zvečer Vabimo Vas Vojno stanje v Ukrajini Stalin se ne premakne iz svojega stanovanja Praga, 29. avg. Tukaj so dospele vesti iz dobro poučenega vira v Moskvi, dn so smrtne obsodbe, oziroma cksokucijc napravile največ razburjenja v Ljeningradu. kjer ima opozicija od nekdaj najmočnejšo postojanko. V neki veliki tovarni so vsi delavci proglasili protestno stavko, ki se jc končala s krvoprelitjem. Zandarji so zaprli nad sto delavcev. Podobni prizori pa so bili tudi v nekaterih drugih večjih industrijskih središčih. V Ukrajini je proglašeno vojno stanje. Ponekod se jc prebivalstvo Ukrajino naravnost uprlo; v nekem kraju so kmetje linčali nekega komisarja. Ustrelili so IG kmetov. Xa Trockega so demonstrirali tudi delavci v veliki železarski industriji na Uralu. Stalin sam sedi v Kremlju in se nc premakne iz svojega urada oziroma stanovanja. čemer ima vedno odločilno besedo in zadnjo odločbo svinec, ki ga močnejši požene v prsa svojega neprijatelja. Bolj kot kdaj je svetu očitno, da komunizem pomenja propad civilizacije. Ni to režim svobodnega mišljenja, temveč režim nasilja, ne režim svobode, temveč terorja, ni izraz proletarske države, temveč države, ki je oslonjena na vladajočo kliko, ki brezobzirno gospoduje nad drugimi manjšimi klikami. Nasilje, nasilje, vedno le nasilje zaduši vsako svobodo in pravico! V zgodovini ni bilo nobene oblike fevdalizma, ki bi poznala tako sramotno izničenje človeka, ni bilo nobenega samo-drštva, ki bi na tako brezobziren način uveljavljalo državno voljo. Komunisti, razpršeni po svetu, organizirajo ljudi v »ljudskih frontah«. Oni hočejo Rusijo. Toda, ali tisti, kateri jim slede, vedo, kaj je Rusija? Ali so vsaj brali zapiske procesov, kakor jih je uradno objavila Moskva? Ali se zavedajo, da se bore proti diktaturam in za svobodo in pravico na ta način, da kličejo nad sebe diktaturo, v kateri ni niti sledu o svobodi in ki ne pozna najmanjše volje, da bi vpostavila pravičnost? Moskovski proces je znova odkril nasprotje med trockizmom in stalinizmom. Trocki smatra sebe za preroka pravovernega komunizma. On je Mahomcd Ljeninovc vere, je glasnik boljševiške nepomirljivosti, v nasprotju s Stalinom, kavkaškim diktatorjem, ki je po Trockijevem mnenju izdal vero rdečega mesije s tem, da jc pričel sklepati pogodbe z buržujskim 6vetom in z zločestim za-padno-evropskim duhom. Zinovjev in Kamenev nista bila drugega, kot dva apostola Trockega, ki sta po nemirnih zadnjih letih, ko sta bila iz komunistične stranke izključena, sedaj končno plačala svojo vero do Trockega s 6vojim življenjem. Le Trocki je ostal še od stare Ljeninove garde, ki sc kot skrivnostni begunec potika po svetu in sedaj trenutno uživa gostoljubje norveške socialistične vlade in od tam organizira svojo »četrto internacionalo« mnogo bolj v miru in brez tistih nevarnosti za življenje, katerim so izpostavljeni njegovi prijatelji v sovjetskem paradižu. V ozadju nasprotstva med Stalinom in Trocki-jem je iskati preje kot teorije osebno sovraštvo med tema dvema voditeljema, neizpolnjena stremljenja, maševanjaželjnost in krvoločna želja iztrebiti svojega nasprotnika. Sele potem pridejo na vrsto teoretična nesoglasja. Za S'alina velja osnovni pogoj za končnoveljavno in vesoljno zmago komunizma popolno ustaljenje ruskega komunizma. I o njegovi zamisli mora biti komunizem predvsem ruski. Sele potem, ko bodo v Rusiji njegove korenine dovolj močne in krepke, bo mogoče mislili na svetovno revolucijo in na njen popoln uspeh. V tem svoiem prepričanju jc Stalin tudi nekoliko reformiral komunizem, ko je odpravil nekaj marksističnih dogem, ki so sc v praktičnem življenju izkazale za nemogoče, popuščal je na levo in des- Nadaljevanje na 2. strani zgoraj. ) no, hoteč izboljšati gospodarski položaj ruskega človeka. Zaradi zunanje politike (da omogoči življenje »tretje intemacionale«), je pričel sklepati diplomatične pogodbe z zapadnimi državami. Stopil je v Zvezo narodov, sklenil je vojaške pogodbe s Francijo, Češkoslovaško in drugimi državami in ie končno celo pristal na politiko nevmešavanja v špansko državljansko vojno, potem, ko je prej do dobro založil in podkuril rdeče tolpe. Nasprotno pa je Trocki pospeševatelj neposredne in takojšnje svetovne revolucije, ker je prepričan, drugače kakor Stalin, da je svetovno go-spodstvo komunizma predpogoj za utrditev in konsolidacijo komunizma v Rusiji. Borba med tema dvema nazoroma se je vodila in se še danes vodi do iztrebljenja ter je imela v zadnjih desetih letih razne postaje. Ob koncu leta 1925 je Trocki v zvezi s Kamenjevom in Zinovje-vom pričel močno ofenzivo proti Stalinu. Toda diktator je bil močnejši in Trocki je bil poslan v konfinacijo v Turkestan, medtem, ko eo bili njegovi prijatelji vrženi iz stranke, to se pravi, iz vladajočega razreda. Medtem, ko se je v naslednjih mesecih Trockiju posrečilo zapustiti Rusijo in odpotovati v Evropo, kjer sedaj v raznih državah poskuša svojo revolucionarno srečo, sta njegova prijatela, nadaljevala s kritiko stalinizma in mu očitala, da je vedno bolj meščanski, vedno bolj proti ljudstvu in vedno bolj diktator. Nazadnje eta izdelala načrt za vstajo in za odstranitev rdečega carja. Realizacija tega načrta se je pričela z umorom Kirova, ki je bil ljeningrajski guverner in Stalinov tovariš. Ta umor je Stalinu dal povod, da je pričel s protiterorjem, ki 6e je zaenkrat končal s smrtjo šestnajstih boljševiških voditeljev. Ali more reči Stalin sedaj, da se je končno-veljavno znebil svojih sovražnikov? Sovraštvo je bolj rodovitno in mnogostransko, kakor nasilje more misliti, in zgodovina komunizma je zgodovina krvi, ki išče maščevanja.« (Osservatore Romano). Mussolini pride k Hitlerju Ustvaritev bloka protiboljševiških držav Berlin, 20. avg. AA. Havas poroča: Trdovratno krožijo vesti, ki pa jih je treba vzeti z rezervo, češ da bo Mussolini obiskal Hitlerja v drugi polovici septembra. Prepričujejo, da se je o lem obisku govorilo na sestanku Hortbyja in Hitlerja v Berchte6gadenu. Mussolini bo prišel z letalom na letališče v Berchtesgadenu, ki se sedaj ravno do-gotavlja. Temu obisku pripisujejo veliko politično važnost. Mussolini bi na ta način vrnil obisk, ki mu ga je 1. 1933 Hitler napravil v Benetkah. Mussolini bi se ob tej priliki zahvalil Nemčiji radi njenega stališča za časa sankcij. Pomirjenje med Nemčijo in Avstrijo z dne 11. julija je pokazalo, da nastopata Nemčija in Italija skupno v vprašanju Avstrije in v vprašanjih, ki se tičejo srednje Evrope. Mnogi tudi poudarjajo, da hočeta Nemčija in Italija v srednji Evropi ustvarili skupino protiboljševiških držav. Dogodki v Španiji so pospešili ta razvoj. Isti krogi po- udarjajo. da bi v tein bloku bile Italija, Nemčija, Poljska, Avstrija, Madžarska iu najbrže tudi Bolgarija. Rim, 29. avg. AA. Havas: Tukajšnji krogi ne potrjujejo vesti, da je ob sestanku med Hitlerjem in florthyjem bilo predlagano, da naj se sesta-neta Mussolini in Hitler. Kakor znano Mussolini še ni vrnil Hitlerju njegovega obiska. Nemški uradni krogi so že predlagali, da Daj bi se ta sestanek vršil. Na tem sestanku bi se govorilo o protimarksističnem bloku v Ev rep i. Toda ve se, da jo Italija do sedaj načelno bila proti politiki blokov, ker bi taka politika lahko pospešila mednarodne spore. Italijanski politični krogi izjavljajo, da bi Mussolini pristal na tako Hronto šele tedaj, če bi boljševiška nevarnost v sredozemskih državah zelo uarastla. Danes je prišel v Benetke nemški propagan- Idni minister dr. Gobbels, ki se bo sestal z italijanskim ministrom za propagando Alfierijem. Rydz~Smigly v Parizu Nova doba francosko-poljskega prijateljstva Taršava, 29. avg. AA (Havas). Snoči ob 17 je s pariškim vlakom odpotoval iz Varšave inšpektor poljske vojske general Rydz Smigly. Na postajo so prišli vsi člani poljske vlade, francoski veleposlanik z osobjem poslaništva in vsa generaliteta. Generala spremljajo načelnik poljskega generalnega štaba, general Stahijevič in polkovnik Sterecki in dva generalova adjutanta. Listi obširno komentirajo potovanje generala Rydz Smiglyja v Pariz in pravijo, da gre za odgovor ua nedavni obisk generala Gamelina v Varšavi. «Poljska zbrojna* piše med drugim, da ni mogoče omalovaževati pomena direktnih stikov med šeli dveh zavezniških vojsk. List povilarja tradicionalne, lepe in junaške bratske zveze med Poljsko in Francijo. Šefi zavezniških vojsk se bodo tudi to pot razgovarjali med seboj v enakem prijateljskem in iskrenem duhu, ki vlada sicer v od-»oSajih med Poljsko in Francijo. Povdariti je treba tudi to. da so s francoske strani pogosto motrili ravnanji? Poljske z nerazumevanjem, čeprav je bilo to ravnanje v skladu z življenjskimi interesi Poljske. «Kurijer Poranb opozarja na hitrost, s katero se razvijajo zadnji dogodki v Evropi, in pa ua ogromno oborožitev nekaterih držav, kar utegne povzročiti spopade. List opozarja dalje na dogodke v .Španiji in na sovjetsko oborožitev. Sklepa, da je v takšnih okoličinah sodelovanje med Poljsko in Francijo dragoceno. To zavezništvo je eno najboljših jamstev za ravnovesje iu mir v Evropi. S tem, da bodo zastopniki obeh zavezniških vojsk pri teh razgovorih proučili možnost skupne obrambe njihovih držav. «Kurier Polskb, ki je glasilo poljskih industrijcev, podčrtava vojaški značaj tega obiska »iu je zadovoljen, ker se bo s tem nudila prilika voditeljem zavezniških vojsk, da s svojimi razgovori izpopolnijo tisto, kar je izven politike. «Ekspr«s Poranb povdarja, da je zavezniška pogodba ! I. 1921 delo pokojnega maršala Pilsudskega,. „. 1 Fronte v Španiji Splošen pregled Dopisnik nemškega »Volkischer Beobachterja« je bil osebno pri poveljniku belih čet generalu Francu, kjer je dobil naslednje podatke o frontah, ki delijo bele čete od rdečih. Položaj z ozirom na obale je naslednji: V oblasti rdeče madridske vlade je nepretrgano vsa morska obala, začenši od Malage na jugu Španije, pa vse gor do francoske meje. Carthagena in Valencia torej nista v rokah belih, kot se je to že parkrat poročalo. Nadalje ima rdeča vlada v svojih rokah tudi obalo na severu Španije, m sicer nepretrgano od Gijona do francoske meje. V oblasti belih čet je ostala španska obala, in sicer na jugu začenši pri Malagi in dalje proti zapadu do portugalske meje. Na severu je njihova vsa obala od Gijona proti zapadu do portugalske meje. V notranjosti španske države teče fronta tako: Na severu začenja na Pirenejih severno od Pamplune, gre vzhodno od tega mesita dalje proti jugovzhodu do Saragosse, kjer se zasuče južno do gorovja Guaderama. Nato sledi natančno verigi tega gorovja v loku severno okrog Madrida, pade nato na točko, ki je kakšnih 60 km južno od Sala-manke, odkoder teče v ravni črti do Cordobe, ki je v rokah belih, od tam pa zopet v ravni črti navadol do Malage, ki je še vedno rdeča. Gil Robles se vrača v Spaniio Burgos, 29. avg. b. Voditelj španske katoliške in agrarne stranke Gil Robles je prišel nenadoma v Burgos z avtomobilom iz Portugalske. Na ulicah «o ga takoj spoznali in mu priredili burne ovac.i-je. Gil Robles je v razgovoru z britanskimi časnikarji izjavil, da je prišel v Burgos, da pomaga nacionalistom. ki se borijo proti levičarski nevarnosti. Z voditelji narodnega pokreta se ni sestal, ker je komaj prišel, vendar pa upa, da bo tudi on lahko doprinesel svoj del k nacionalni Španiji. Gil Robles je izjavil, da je povsod v Španiji, kjer so zasedli mesta nacionalisti, videl, da vlada največji red in da se spoštujejo zakoni. Zlasli je zadovoljen z duhom, ki vlada pri vseh nacionalistih. Gil Robles niti trenutek ne dvomi, da bosta zmagala v Španiji general Franco in general Molle in da ta trenutek ni več daleč. Zračni napad na Madrid Burgos. 29. avg. b. Ponoči so letala belih nenadoma napadla Madrid, štiri letala so prispela nad mesto in povzročila veliko paniko med prebivalstvom. Najprej so nekaj časa krožila nad mestom ter si ogledala glavne objekte, kmalu nato pa so jih začela obsipati z bombami. Največ bomb so vrgli na trg Sibete, kjer je poslopje vojnega ministrstva. Dalje so napadli tudi poslopje španske banke in glavne pošle. Ko so beli spustili 10 bomb, so odleteli še v severni del mesta ter vrgli nekaj bomb na vojašnice, šele tedaj so Jih pričele obsipati protiletalske baterije rdečih miličnikov, vendar pa so vsa štiri letala Rrečno ušla. Po informacijah iz Rurgosa pa pravijo, da jc bilo pri tem letalskem napadu najmanj 50 žrtev, po večini vojakov, ki so bili na straži na trgu. n-.t, OO 1. I? I v Sovini rtrtmžn f Iti In I .III«.. .-»'. u.n« .......... —j. upornikom uspelo dvigniti v zrak veliko lovarno municije in orožja v Toledu, ki je Se v vladnih rokah. Nacionalna letala so v bližini Cadixa potopila vladno podmornico. V preteklem tednu so uporniki zrušili 11 vladnih letal. Tuje sile ščuvajo Maroko Pariz, 29. avg. b. Semkaj prihajajo zelo alarmantne vesti iz španskega dela Maroka o nevarnem gibanju Rifancev, ki se hočejo v sedanjem ugodnem trenutku osvoboditi tujega jarma. Nobenega dvoma ni, da bo bo vstaja v španskem Maroku zajela tudi vsa sosedna plemena v francoskem delu Maroka. Zaradi tega je Francija nujno poslala v Maroko močno okrepitev iz Alžira ir. sicer dva polka strelcev ter eskadron spahijev. »Exce)sior« trdi, da nemški emigranti hujskajo plemena v francoskem Maroku, za vstajo rifanskega ljudstva pa zelo vestno skrbijo rdeči einisarji madridske vlade, ki hočejo s tem oslabiti položaj generala Franca v Španiji. Počasna nevtralnost London, 29. avg. b. Sedaj, ko je Italija prepovedala izvoz orožja v Španijo, je zavladal v tukajšnjih političnih krogih optimizem in se splošno smatra, da se bo posrečilo izvesti nevtralnost in odstraniti nevarne zapletljaje v Evropi, ker so glavne interesirane države pristale na nevtralnost. Diplomatski koraki, ki bodo storjeni sedaj iz Londona in Pariza, bodo rodili bržkone v kratkem ugodne rezultate, ker se pričakuje, da bo gjeJe orožja Španija popolnoma blokirana. V tukajšnjih političnih krogih poudarjajo, da je sklep Italije prišel še prej, preden je London interveniral v Rimu. Sedaj gre samo za to, da se prepreči akcija francoskih levičarjev, ki hočejo še naprej tihotapili orožje in strelivo za rdeče čete v Španiji, katerim pošiljajo tudi svoje dobrovoljce. Britanska vlada v tej smeri zaenkrat še ni hotela podvzeti nobenega koraka pri francoski vladi, da je ne bi spravila v neprijeten položaj. Francoska vlada namerava namreč sama zatreti tihotapstvo orožja francoskih levičarskih elementov počasi toda za n e s I j i -v o. Tukajšnji krogi pa so zelo iinenadeni zaradi pisanja pariške »Action Francaise«, ki je danes zopet objavila podatke o tihotapljenju orožja in municije v Španijo. List poroča, da je zadnje dni prispela za špansko ljudsko fronto zopet večja množina letal in da pošiljke letal še vedno prihajajo. Vsa letala so polna orožja in streliva. Glavno središče za dobavo francoskih letal Španiji je Tou-louse. List posebno poudarja, da mora francoska vlada končno odločno izjaviti, aH hoče ostati nevtralna ali ne, ker je po vseh znakih sodeč insno, da tihotapstvo francoskih levičarjev podpirajo tudi sami organi oblasti, ki imajo bržkone takšen nalog. List poudarja, da je letališče v Toulotisi središče tihotapstva in ie blokirano od policije in mobilne garde, da ne more nihče blizu. Poleg tega se orožje in strelivo tihotapi tudi po kopnem, ker gredo tudi tukaj francoski organ! na roko tihotapcem. »Action Francaise« poudarja, da bi uporniki pri Irunu in St. Sebastianu lahko zmagali, če ne bi tihotapci dobavili toliko orožja in streliva. Poleg tega so Francozi poslali tudi svoje rezervne častnike, Iti so urostovollno organizirali obrambo obeh mest- Sonce in NIVEA je idealna združitev, da Vam koža lepo porjavi, t NIVEO negovana koža omogoči soncu, da dovrSI svoje zdravilno delo. NIVEA CREMA zmanjšuje hkrati nevarnost pred sončarico. Jugoslav. P. Beiersdori & Cp. d. s. o. j. Maribor. Ostavka tukajšnjega poslanika Lopeza Olivera je povzročila v tukajšnjih političnih krogih veliko senzacijo. Tega poslanika je seianja španska vlada poslala pred dvema mesecema na to mesto in je bil tudi zelo vdan republikanskemu režimu v Madridu. Sedaj je podal ostavko zato, ker so mu ustrelili bližnjega rojaka generala Capaza, ki,je bil tudi vdan režimu, ustreljen pa je bil samo zato, ker je bil general. Poročila belih Lizbona, 29. avgusta. AA. (DNB). Iz Sevilje poročajo: General Quiepo de Liano javlja, da so beli včerai 3 ildne' na vseh bojiščih skupaj zaplenili 7 top trojnic in 28 tovornih avtomobilov. General i-. dalje, da sta v včerajšnjih bojih na guadaramski fronti oba tabora imela precejšnje izgube, Naposled je general ogorčeno zavrnil glasove, da bi beli ponudili Italiji Baleare kot nagrado za italijansko podporo v državljanski vojni. Sevilla, 29. avgusta. AA. Havas: General Quie-po de Liano je izjavil po radiu, da so bele čete, ki operirajo v okolici Toleda, popolnoma uničile dva udeča bataljona. Tretji bataljon pa je bil ves ujet. Beli so ob tej priliki ujeli ogromen pha, Nato je general objavil, da so skrajni elementi v Alcali ustrelili sedem častnikov in nad 150 oseb iz aristokratskih krogov. La Corugna, 29. avgusta. A A. Havas: Tukajšnji radio objavlja, da se potrjujejo vesti, da so beli potisnili nazaj oddelek rdečih čet pri Calsadi de Corpope. Ujele so pri tej priliki polk dobrovoljcev. Zaplenile so mnogo vojnega materijala. Pred Ovie-dom je bil odbit napad marksistov. Poročila rdečih Madrid, 29. avgusta. AA. Havas: Rdeče vojno ministrstvo objavlja: Na severni fronti so naše čete potisnile nazaj bele, ki so pustili na bojišču nad 200 mrtvih. Na bojišču pri Irunu je prišlo večkrat do bitke nož na nož. Beli so tia bojišču pustili 30 mrtvih in 120 ranjenih. Na aragornskem bojišču so dobrovoljci zavzeli nekaj vasi in se pripravljajo na odločilen napad. Notranje ministrstvo objavlja, da je bila pobita bela kolona, ki je korakala na pomoč Oviedu. Na Bledu Domači odmevi Bled, 29. avgusta. Avala poroča: Na obisk k Nj. Vel. kraljici Mariji sla prišla na Bled Nj. Ccs. Vis. nadvojvoda Anton Habsburški in nadvojvodinja lleana. Na Bledu se že delj časa mudi predsednik narodne skupščine Slevan čirič. Danes dopoldne je bil sprejet v avdijenco pri Nj. Vel. knezu-na-mestniku Pavlu na Brdu pri Kranju, kjer je oslal do 4 popoldne. Včeraj je prišel na Bled minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič, da poroča o tekočih zadevali knezu-namestniku Pavlu Zadnje dni je na Bledu tudi bivši bolgarski minister Kosta Todorov, ki konferira z diplomati, ki so akreditirani na našem dvoru. Na Bledu namerava ostali dalj časa. Ministri na dolenjskem taboru Belgrad, 29 .avg. m Velikega ljudskega tabora, ki bo za Dolenjsko 13. sepiembra v Novem mestu se bo udeležil polejj ministra dr. Mihe Kreka tudii gradbeni..minister dr. Marko. Kožulj.' . Politični shodi Belgrad, 29. avg. m. Za jutri so vse politične skupine napovedale celo vrsto političnih shodov in sestankov, predvsem v moravski banovini, kjer ibodo prihodnji mesec občinske volitve. Najži-vahnejše delovanje je razvila )RZ, ki je imela že skoraj v vseh občinah politične sestanke. V ponedeljek bo za to banovino v Paračinu sestanek banovinskega odbora, na katerem bo govoril ludi minister dr. Krek. Večji shod bo pa imela )RZ tudi na llbu. Na tem bosta govorila minister 7.a gozdove in rudnike Djura lankovič in minister brez listnice dr. Šefkija Behmen. lutri si bo v Belgradu, Zemunu in Pančevu izvolila stalni odbor mladina )RZ in lo v vseh 35 volilnih okrajih Bivši demokrati bodo jutri zborovali v Nišu. No shodu bo govoril med drugimi tudi Ljubomir Davidovič. Bivši zemljoradniki bodo pa mirili svoje frakcije v Sremski Miirovici, kjer bo nastopil kot govornik |oca Jovanovič. Sporazuma po naših predilnicah še ni Ljubljana, 29 avgusla. Kakor smo včeraj poročali, so zastopniki tekstilne industrije pri sedanjih pogajanjih izjavili, da pogajanj ne bodo nadaljevali tako dolgo časa, dokler delavci ne zapuiste tovarn in dokler se ne ugotovi, kdo ima polno moč za zastopanje delavskih interesov. Na intervencijo g. bana dr. Natlačena pa sta se obe sporni stranki danes dopoldne le sestali na neobvezne razgovore v prostorih Zveze industrijcev. Navzoči so bili člani delavskega tarifnega odbora, med temi tudi tajnik delavske zbornice Uralnik, zastopniki strokovnih zvez ter glavni delavski zaupniki ter zastopniki tekstilne industrije s tajnikom Zveze industrijcev dr. Goljo na čelu. Obravnavali so predvsem, kako naj bi se ustvarila možnost obravnave za konkretne pogoje pomirjenja. Ti razgovori s0 trajali vse dopoldne, bili pa so brez pravih uspehov. Industrijci so slej k onTej vztrajali na tem, naj delavci zapuste tovarne, nakar bi bili šele pripravljeni pogajati se o delavski kolektivni pogodbi. Med tem pa tudi delavci nočejo odstopiti 0d stavke. Ker s tem ni bilo mogoče najti nobene podlage za kakšen kom* promis in ker se jc pokazala neuklonljivost na obeh straneh, grozi nevarnost, da se b0 mezdno gibanie razširilo na vse tekstilne tovarne v Sloveniji, torej tudi na litijske in na štajerske, zlasti na mariborske, kjer je glavno središče tekstilne industrije v Sloveniji. Do sedaj so v mezdnem gibanju delavci in delavke vseh kranjskih tovarn, delavci tvrdke Glanzmann in Gassner v Tržiču ter delavci tekstilnih tovarn v Škofji Loki, Šf. Vidu in pri Eifflerju v Ljubljani. Upati je, da se bod0 po-gaianja o delovnih pogojih tekstilnega delavstva prihodnji teden ponovila. Hmeli Cele. 29. avgusta Uradno poročilo banovinske hmeljarske komisije diavskc banovine od 29. avgusta 1936: 7. nakkupovaniem sc jc ludi danes nadaljevalo v istem obsegu po vsem hmcljskem okolišu Tudi današnji sejem v Žalcu ni bislverio vplj-vil na ccnc ter se jc slej ko prej plačevalo za boljše in najboljše blago po 20 do 25 Din za kg, izjemoma 7 napitnino tudi do 26 Din za ! Koledar Nedelja, 30. avgusta: (13. pobirikoštna nedelja). Roza Limanska, devica. Ponedeljek, 31. avgusta: Rajmund (Rujko), spoznavalec; Pavlin, škof. Ta mesec se je dan skrčil od 15 ur 2 minut za 1 uro 34 minut na 13 ur 28 minut. Novi grobovi ■f- Ga. Ana Lavrenčak je včeraj izdihnila svojo blago dušo v Ljubljani, sredi svojih ljubečih otrok in vnukov. Doživela je lepo starost 78 let. Pokopali jo bodo v ponedeljek, 31. avgusta ob 4 popoldne. Naj počiva v minil — Žalujočim sorodnikom, zlasli pa sinu - g. drž. pravdniku La-vrenčaku — izrekamo naše globoko sožalje! -f- G. Leopold Ham, poštni zvaničnik, je umrl 28. avgusta v ljubljanski splošni bolnišnici. Pogreb bo danes, v nedeljo ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Vsej rodovini izrekamo svoje sožalje! Osebne vesti = Poroka. Včeraj sta se poročila v frančiškanski cerkvi g. Nacc Železnik, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani z gospodično Vero Vodeb, učiteljico. Iskreno čestitamo! Kdor ftoa/La rte. dLrujg&ga Zahtevajte povsod Aeroxon! — Cenjene inserenle vljudno vabimo, da oddajo svoja oglasna naročila za dneve velesejma Kar največ mogoče v dopoldanskih urah. Naročila za glavno sejmsko izdajo dne 6. septembra nai se oddajo vsaj do petka opoldne. — »Slovenčeva« ekspozitura na velesejmu se Oo nahajala odslej v novem lastnem paviljonu na levi strani blizu glavnega vhoda. Poslovala bo v vs.-h radevali uprave > Slovenca«, »Slov doma« in »Domoljuba*. — Občinske volitve. Danes so občinske volitve v ieh-le občinah: Mengeš, Skoejan pri Mokronogu, Studenec nad Sevnico, Čatež ob Savi, Cerklje ob Krki, Raka, Mokronog, Križevci pri Ljutomeru, St. Lovrenc v Slovenskih goricah, St. Lovrenc na Dravskem polju. Volitve v občini Sv. Križ pri Kostanjevici, ki so bile napovedane za danes, so bile pred kratkim odpovedane in bodo najbrže jesetii hkrati s splošnimi občinskimi volitvami. — Abiturijenti I. drž. gimnazije v Ljubljani, letnika 1908 in 1909 in njihovi sošolci se snidemo v smislu lanskoletnega ljubljanskega dogovora prijateljski 6. in 7. septembra t. 1. v restavraciji >Evropa'< v Celju. Zberemo se v soboto, dne (i septembra po 4 popoldne v restavraciji Evropa v Celju. Kdor pa je zadržan naj pride vsaj v nedeljo istotja do 10 dopoldne. — Celjski sošolci. — Spominske iotograiije-razglednice iz stiških slavnosti 15. in 16. avgusta se dobe v samostanu Stični in pri Prosvetni zvezi v Ljubliani po 3 Din. — Dr. Krekova višja gospodinjska šola, Ljubljana VII. s pravico javnosti. 1. Vpisovanje v I. in druge letnike za višjo gospodinjsko šolo bo v torek 1. septembra in v sredo 2. septembra t. 1. Prijava in prospekt se dobi pri upravi šole brezplačno. — Z ozirom težkih gospodarskih razmer se dovoljuje, da se oddaljene učenke vpišejo p i s-meno. Prijavo, vpisnino in zadnje šolsko izpričevalo naj pošljejo do 1. septembra. — Vse učenke višje gosp. šole naj prideio v zavod v sredo, 9. septembra. V četrtek, 10. septembra, bo ob 8. uri sv. maša na čast sv. Duhu. v petek 11. septembra, se pa prične reden pouk. 2. Vpisovanje za enoletno gospodinjsko šolo bo dne 29. in 30. septembra od 8. ure dopoldne dalje. — Za vpis se zahteva: a) prijava, ki se dobi na zavodu s prospektom vred brezplačno, b) zadnje šolsko izpričevalo, c) vpisnina. Oddaljene učenke se lahko prijavijo pismeno. Učenke pridejo v zavod 1. oktobra. 3. Vpisovanje v otroški vrtec dr. Krekove gospodinjske šole bo 1. in 2. septembra ol 8. dalje. njegovo življenje ni bilo brez koristi, ne gospoda Križmana, ki je že 9 let duša društva in doma in ki se bo njegovemu gospodarskemu talentom brez dvoma posrečilo, da »spravi vse na suho in varno«. Čestitke župana Žabkarja Ob koncu pa bi rad omenil samo še gospoda župana 2abkarja, ki se je vedno rad sprehajal po »terenih prosvetnega društva«, ki je zadnje dni mnogokrat s ponosom hodil med našimi prosve-tarji in ki je želel, da se slovenski javnosti pove, da je v petih letih, odkar županuje, z odkritosrčnim veseljem zasledoval prosvetno delo jeseniških društev in doživljal njih plodonosne jubileje, izmed katerih je eden najbolj svetlih 40 letnica Krekovega prosvetnega društva, 30 letnica Zveze katoliških iantov in 25 letnica njene godbe. Stara garda in mladina nadaljujeta solidarno delo naših prednikov. Seme vrženo od nepozabnega Evangelista je rodilo plodne uspehe. Klin za klinom so Jesenice odbijale od mostu, ki ga je nemštvo_ gradilo do Jadrana. Naj bodo stari borci mladini v opomin, da je treba krepko naprej v delu za bližnjega in za pozne rodove.« V novo dobo duhovne vzgoje Enajst je ura, ko zapuščamo »Krekove terene«. Vaje, vežbe, priprave. Godba buči, tovarniški stroji rjovejo, vlaki drve mimo, iz dimnikov se vale sivi dimi, nad tovarniškimi poslopji blisknejo tajinstveni svetlobni žarki. Tako se še pozno v noč pripravljajo Jesenice na svoj veliki jubilej, ki naj bo izhodišče Za novo dobo, ko bo treba vzgojiti borbenega človeka, da bo znal v bodočem idejnem boju uveljaviti Kristusov nauk v človeški družbi, kjer je delavec Kristusu najbližji, ker ga najbolj potrebuje. — Na gospodinjski šoli na Jesenicah je vpisovanje 1. septembra od 9. do 12. dopoldne v poslopju osnovne šole. Redni pouk se prične 3. septembra, štoru. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj ua prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef terenčicec. — Pogoji za sprejem v Serafinski kolegij oo. frančiškanov v Ljubljani. V Serafinski kolegij 6e sprejemajo dijaki, ki čutijo v sebi poklic za redovni stan in nameravajo vstopiti po dovršenem 4. razredu gimnazije v frančiškanski red. — Za sprejem se lahko priglasijo dijaki iz I., II. ali III. gimn. razreda. Vsak mora biti preskrbljen s potrebno obleko in perilom. Stroške za učne knjige, za šolske potrebščine in tudi za zdravnika morajo poravnati gojenci sami. Mesečni prispevek je 300 Din (vzornim dijakom se prispevek zniža). Vse druge podrobnosti bo zvedel prosilec z rešitvijo prošnje, ki naj jo naslovi na »Predstojništvo frančiškanskega samostana v Ljubljani, Marijin trg 4.« — Dokler ne bo Serafinski kolegij dokončno urejen, bodo stanovali dijaki v frančiškanskem hospicu na Ročnem in 6e vozili v šolo v Ljubljano. To bo trajalo morda kake tri tedne. — Moška obrtna šola za pletarstvo v Ptuju. Vpisovanje učencev obojega spola bo od 1. do 5. septembra t. 1. Šola je triletna in ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim završnim izpitom. Poleg obče vzgoje daje učencem obojega spola teoretsko in praktično izobrazbo v pletarstvu in jih usposablja za pletarske pomočnike. — VI. razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest letnikov osnovne šole in so stari najmanje 12 let. — Združenje trgovcev v Ljubljani naznanja, da se vrše popravljalni izpiti na trgovski nadaljevalni šoli v ponedeljek, dne 31. avgusta ob 14. uri. — Vpisovanje v I. razred je dne 3. septembra od 9. do 11. in od 14. do 17. ure. V II. in III. razred dne 4. septembra v istem času v pisarni Združenja trgovcev. Šolnina znaša 500 Din, sprejemnina pa 100 Din. Zdravilišče Radio-Therma, laško Najučinkovitejše zdravlienje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. Znižane cene od 1. septembra dalje pavšalna penzija za 10 dni Din 600"—, za 20 dni Din 1.100'—. V tei pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana in kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča! — Glasilo zoološkega društva »Noe« v Ljubljani »Naš Zoo« je izšlo v dvojni številki s kaj pestro vsebino. Posrečene slike na naslovni 6trani nam kažejo nekatere živali, ki jih bo društvo razstavilo na krasno urejenem prostoru na velesejmu, in katerih opis sledi na koncu tega lista, tako da bo vsak obiskovalec takoj poučen o bioloških posebnostih nepoznane mu živali. Društvo poroča med svojimi objavami ugodno vest, da bo ustanovitev stalnega živalskega vrta kmalu rešena po prizadevanju g. župana dT. J. Adlešiča, za kar mu bodo vsi prijatelji živali vedno hvaležni. S člankom univ. prof. dr. J. Hadžija se nam upira pogled v domačo favno, ki nam v vseh mogočih vrstah nudi naša širna domovina Jugoslavija Tak vrt bo gotovo tudi mnogo doprinesel v korist varstva domače prirode. Dr. Joža Herfort nam razlaga namen vsakega živalskega vrta in pravi med drugim, »da je vsak tak vrt nema a živa prirodopisna knjiga brez sleherne razlage.« J. 2. pojasnjuje pomen prostosti živali, oziroma njihovega ujetniništva v živalskem vrtu. Priporoča dalje tudi ustanovitev pomladkov zoološkega društva, da se zainteresira mladina za spoznavanje domače favne. Vsi, ki se zanimajo za stalen živalski vrt v Ljubljani, našem kulturnem središču, naj blagovolijo pristopiti k društvu. Društvena pisarna bo stalno poslovala na razstavnem pTO- Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, pesebno zaprtju z uporabo naravne FS3ANZ-JOSEFOVE grenke vode. Franz-Josefova voda se lahko zavživa is učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Bob. po min soc. ik>1. in nar. zdr. 3-br. 15485, J5. V. ti. ---- — Aut. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj. Maribor. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. in od 4. do 6., ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Šolski program brezplačen. Znižana šolnina. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septembra. — Štirinadstropno hišo z 11 komfortnimi stanovanji, procentualno lep dohodek na vloženi kapital, hipoteka prvovrstna, nov center Zagreba, naprodaj ali se vzame eventuelno v protiračun vila vredna Din 500.000. Informacije daje lastnik Stje-pan Toiničič, Zagreb, Ilica 21, ali za časa velesejma, Ljubljana, >!lotel Soča«. — Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-11., ima edini pravico, da izdaja izpričevala, ki služijo kot dokaz dovršene vajenške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Šolnina najnižjo. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9—12 in od 15—18. — Lepo vreme v jeseni nam obetajo vremenski preroki. Kdor je zamudil priliko za odmor in popravilo svojega zdravja v poletni dobi ali ni preje mogel izrabiti svojega dopusta, naj pride v septembru ali oktobru v zdravilišče Dobrno, kjer je za jesensko sezono vse kar najboljše urejeno. Vsi kopališki prostori in del zdraviliškega doma so oskrbljeni s centralno kurjavo zunaj pa krasna priroda |>ospešuje uspehe zdravljenja v zdravilni termalni vodi. Nizke jiavšalne cene! — Katera krščanska družina ali oseba bi bila pripravljena brezplačno ali vsaj proti prav nizki odškodnini za bodoče šolsko leto vzeti na stanovanje revnega dijaka II. razreda meščanske šole v Ljubljani? Prosimo, da se dobrotnik javi Vincen-cijevi konferenci Srca Jezusovega, Tabor 12. _ Senzacija? Sin tvrdke Kiffinann, Maribor je otvoril na Mestnem trgu 8, trgovino 7. urami, zlatnino in optiko. Radi vpeljave, prodajam po neverjetno znižanih cenah? — Po loči zvonili — ie prepozno... Za priletno 6-dnevno potovanje )>o solnčni Dalmaciji z avtom in z ladjo, pa se že lahko odločile. Pojasnila pošilja uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica l-ll — Vpisovanje dijakov in dijakinj v privatno trgovsko šolo, znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. za enoletni dnevni tečaj vsak dan ustmeno v pisarni ravnateljstva (tudi pismeno). Poučujejo strokovno kvalificirane učne moči, |)rofesor.ji, tudi s trgovske akademije. Šolnina 120 dinarjev. Najcenejša, temeljita izobrazba za raznovrstne pisarniške in trgovske službe! Zavod obstoja že 33 let, je' najstarejša, najbolje obiskana in oblastveno dovoljena šola s pravico izdajanja veljavnih izpričeval ter edina v lastnem novozidaneni šolskem poslopju. Moderne, higije-nične, novourejene učilnice. Stanovanje tudi na zavodu. Nova ilustrirana šolska poročila brezplačno na razpolago. — Prijetno se sliši in je vredno zanimanja: brezplačno vozovnico za 6-dnevno potovanje po solnčni Dalmaciji z avtom in z ladjo, dobi lahko vsakdo za majhen trud. Pojasnila v Dobrodelni pisarni, Ljubljana, Wolfova ulica 1—II. Bogato letino obetajo letos paradižniki. Ljubitelji makaronov in špagetov se svežih paradižnikov posebno veselijo, kajti omaka iz svežih paradižnikov je vse kaj drugega kakor konserva. Prav tako pa tudi PE-KATETE JAJNINE so vse kaj drugega. — Zmaga lesa nad betonom in železom. V napačni veri živimo, da so beton, železo, železobe-ton ter opeka primernejši za stanovanjska poslopja kakor les, saj nam bo izredno bogati oddelek državne razstave »Za naš les« na velesejmu od 1. do 13. septembra neovrgljivo dokazal, da so betonske ali železobetonske stavbe za nas boli neekonomične. Les je univerzalno gradivo, trajno in zdravo gradivo, predvsem pa najcenejše gradivo! NAPAD NA VELESEJMU LUTZ-TOVARNA PiiCi, TELEFON 3252 — Vabimo na subskripcijo. »Union« hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani je sklenila na izrednem občnem zboru dne 6. julija 1936 izdati v svrho povišanja delniškega kapitala 1800 novih imenskih delnic, za katere se mora opcijska pravica, kakor tudi predbeležba in popolno vplačilo delnic izvršiti med 1. in 10. septembrom 1936. — Natančnejši pogoji so v »Službenem listu«, v prilogi k 64. kosu, VII. letnika, z dne 8. avgusta 1936. Predbeležbe in vplačila sprejema pisarna Grand hotela Uniona v Ljubljani ali blagajna Vzajemne posojilnice v Ljubljani. — Avtoizletis Od 5. do 9. septembra na dunajski velesejem, od 6. do 8. septembra v Benetke in Padovo. od 17. do 24. septembra v Rim. —. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tefelon 26-45. — Kako naj pravilno kurimo, se poučimo na državni razstavi »Za naš les« na velesejmu od 1. do 13. septembra. Spoznali bomo najraznovrstnej-ša drva in videli kakšna drva So dobra ali 6laba; da ne bomo osleparjeni pri kupovanju drv, bomo na razstavi videli tudi pravilno in nepravilno zložena, prav tako pa tudi pravilno in nepravilno žagana in cepljena drva, razen tega pa seveda tudi kako in s kakšnimi drvmi moramo kuriti različne peči. — Kurja očesa, trdo kožo in zaraste nohte Vnm brez bolečin odstranimo ter noge strokov, njaško /.masiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog 10 Dinl Ljubr .a, Selenburgova ?. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska* vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Škofjeločani priredijo v dneh 6., 7. in 8. sept. izlet z novim avtobusom Sk. Loka, Novo mesto, Karlovec, Plitvice, Senj, Sušak-Trsat, Kočevje, Sk. Loka. Prenočijo na Plitvicah in Trsatu. Vsa vožnja stane za osebo 180 Din. Prostih je še 15 sedežev. Vsa pojasnila daje in priglase sprejema trgovina Planina, Škofja Loka. M pri Cellu nudi vsem srčno in živčno bolnim, vsem, ki so počitka potrebni, nove življenske moči. Z največjim uspehom pa zdravi ženske bolezni. — Cene tudi v glavni sezoni nizke in solidne! — Pension od 35 do 90 Din. — Prospekti na zahtevo! Ljubljanske vesti © Razstava cerkvenih paramentov. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela letošnio razstavo cerkvenih paramentov, namenjenih za ubož-ne cerkve, v času od sobote 5. septembra do srede 9. septembra v škofijski palači v Ljubljanir v II. nadstropju. Vse dni bo razstava otvorjena od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popol.lne. Vljudno vabimo, da si vsakdo ogleda razstavo, ki priča o napredku cerkvene umetnosti in o veliki vnem' vernikov za lepoto božje službe. © Nočni častivci imajo v noči od 3. na 4. septembra (prvi petek) celonočno češčenje sv. R. Telesa v stolnici. Molili bomo najprej molitve 11. ure: Prošnja za duhovnike, ostali čas pa izpolnili z molitvami druge primerne ure. Možje in mladeniči, vljudno vabljeni! © Duhovne vaje za žene in matere bodo v domu Device Mogočne v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani v dneh od 5. do 9. septembra t. 1. Pričetek duhovnih vaj bo 5. septembra ob 6. zvečer. — Oskrbnina za ves čas 100 Din. — Vljudno vabljeni! Priglasite se na predstojništvo Lichten-thurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg št. 8. Aieiie Bazanella zopet redno dela O Služkinje! Obveščamo Vas, da priredi »Po-selska zveza« v Ljubljani izlet na Rožnik. Popoldne ob 4 bodo pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Vabljene so vse služkinje, posebno pevke. Vabi »Poselska zveza«. © Karitativna zveza vabi starše otrok, ki so bili na počitnicah po Dolenjski, naj blagovolijo priti po svoje otroke danes ob treh popollne k vlaku na glavni kolodvor, Vsi na komarjevo žegnante na vrtni koncert in na prislno najcenejše vino z otoka Visa v gostilno »Praiiknpanslti dvor« (Reininghaus), Šiška — odprlo do 2 zjutraj. 0 Salezijanski dijaški konvikt na Rakovniku je sprejel letos 200 dijakov. Vendar je še nekaj mest prostih. Oni lijaki, ki so že sprejeti, naj nemudoma pošljejo za vpis potrebne listine (krstni list, šolsko spričevalo in davčno potrdilo, foto amaterji! Filmi od jutri naprej, popolnoma sveži, 6X9, za 8 posnetkov 28» za leto 1938 samo S dinarje« v foto trgovini Doško Šmuc, Selenburgova 6 0 Uršulinske šole v Ljubljani. Na uršulinski realni gimnaziji bodo popravni izpili dne 31. avgusta ob 8. Vpisovanje za šolsko leto 1936/37 bo dne 1. in 2. septembra od 8. do 12. v direktorjevi pisarni. Učenke, ki so na tukajšnji gimnaziji naredile sprejemni izpit za L razred, naj se javijo takoj 1. septembra ter poravnajo pristojbine, ki se plačajo pri vpisu. Učenke II., III. in IV. razreda naj prineso s seboj zadnje letno izpričevalo. Ne sprejemajo se repetentke drugih zavodov. Gojenkam, ki bodo stanovale v uršulinskem zavodu in posečale uršulinsko gimnazijo, se ni treba osebno zglasiti pri vpisovanju. Zadošča ustna ali pismena prijava, da ostanejo še nadalje tu. Za vpis v tukajšnjo gimnazijo ni treba davčnega potrdila. — Na meščanski šoli bo vpisovanje 1. 2., 3, septembra od 8. do 12. V 1. razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile 4. razred osnovne šole s prav dobrim uspehom ali ki so naredile razred višje narodne ali srednje šole in ne bodo v letu 1936 izpolnile 14. leta. Vsaka učenka naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izkaz o šolskem napredku) in krstni list. — Za vadnico je vpisovanje 4. in 5. septembra od 8. do 12. Vse uršulinske šo le, izvzemši vnanjo narodno šolo, imajo otvoritve-,.o sv. mašo dne 10. septembra ob 8. v domači cerkvi. Takoj nato se začne redni pouk. 0 Dopisni esperantski tečaj, ki ga priredi Esperantsko društvo »Zelena zvezda« v Ljubljani, hotel Metropol, bo trajal samo 2 meseca. Razpošiljanje lekcij prične 15 septembra. Zahtevajte prospekte! © Kemično čisti obleke ŠIMENC, Kolodvorska 8 in sprejemališče Knafljeva 2. O Varčnost in štednjo pridigamo ob vsaki priliki, pri tem pa puščamo v nemar velike množine neporabljenega lesa in odpadkov pri lesni industriji in obrti, da brez haska propadajo. Kako lahko te tedaj zavržene odpadke izpremenimo v denar, bomo videli v posebnem oidelku razstave »Za naš les« na velesejmu od 1. do 13. septembra. Vrt, veranda in restavracija „Zvezda" kraj. kjer se bodo od danes dalje dobila najboljša vina in specialna jedila. Jakob in Ana Briški sla prevzela restavracijo »Zvezdo«, in jo bosta danes otvorila. Nudila bosta najboljša vina, topla in mrzla jedila ter razna specialna jedila po skrajno nizkih cenah. Gostom se najvljudneje priporočata JAKOB in ANA BRIŠKI. - Vhod v restavracijo, na vrt in v točilnico je iz Kongresnega trga. © Tradicionelni dijaški sejem se je pričel na običajnem prostoru pred klasično gimnazijo. © Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi svojo prvo ekskurzijo v 1. 1936-37 ogled ljubljanskega aerodroma v ponedeljek 31. t. m. ob pol 15. pod strokovnim vodstvom g. doc. dr. inž. A. Ku-helja. Zbirališče na aerodromu. Vabljeni so člani in po njih vpeljani gostje. 0 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otiprl krojaško delavnico za gospode in dame. Se vljudno priporoča Sever Ferdinand, modno kro;a-štvo, Cesta na Brdo 79, Vič, Ljubljana. 0 Dar. Gospod Ivan Bogataj je izročil kot lar neke gospe 10 Din za »Dom slepih« kot naj-denino. 0 Plesna šola Mele Vidmarjeve. Vpisovanje v šolo za moderno plesno umetnost in plesno gimnastiko za poklicne in laike (posebni tečaji za dame, gospode, otroke) vsak dan od 18 do 19 v Oaievi ul. 0 Začetek šole 1. septembra. Prvo letalo s cvetlicami za velesejmsko razstavo »Sodoben vrt« je prispelo danes opoldne na ljubljansko letališče s prekrasnimi nageljni in ogromnimi zgodnjimi krizantemami. Poslala jih je znamenita švicarska specijalna vrtnarija Sutter in s tem pokazala, da je Ljubljana tudi že v Švici na glasu mesta, kjer vse tekmuje, da bi bile hiše in nasadi čim lepše okrašeni s cvetjem. Dr. Mira Fink zopet redno ordinira od 31. avg. dalje Primeri]' D^ ješe zopet redno ordinira. Očesni zdravnik-specijalist dr. Hafner Bassin Gledališka ulica 4 (nasproti opere) zopet redno ordinira. Dr. lože Jakša ne ordinira od 30 VIII. do 9. IX, Dr. med. Albert Trtnik Aleksandrova 3 zopet redno ordinira Dr. Mavrici! Neubcrger sc je preselil iz Hrastnika v UubUano na Vllharjevo cesto 21 in ordinira od 10.—12. ter od 14__16. ure Kolektivna pogodba med mizarji in pomočniki Minister dr. Korošec v jeseniških tovarnah To se lahko prepreči! -/jut Nova pota Potreba varstva deklet v splošnem, obvarujemo pred nevarnostjo ceste in slabo družbe, nevarne službe, izkoriščanja in zlasti seksualnega izrabljanja je danes jasna vsem tistim, ki imajo priliko opazovati bedo teh deklet. Mnogo manj se zanimamo za one, ki jih je resnična potreba, rado-znalost ali pohlep po uživanju vrgel iz urejenih razmer, v službo, v brezdelje, v vlačugarstvo. Zdi se nam, da so si same krive svojega položaj, ali nas kar draži morebiti zlasti to, ker se nekako dobro počutijo v tem položaju; zlasti za te nam manjka vsakršnega sočutja, usmiljenja in dobrote. Vendar pa moramo gledati globlje. Morebiti so že iz vsega početka, že v domači družini izgubile ravnovesje, saj zaradi razivanih družinskih razmer srečujemo take pojave vsak dan, potem pa je slaba družba, idica, zakotno shajališče storilo svoje, da je šlo navzdol vedno hitreje. Dolga leta so prešla morebiti brez vsakega globljega vpliva lepega, dobrega, plemenitega, rla ne rečem verskega, božjega. Saj ni čuda, če duša in srce otopi, če prevladuje sama materijnlnost, čutnost, spolno uživanje za vsako ceno. Morda še niso imele prilike videli lepote urejenega življenja, ne občutile blagoslova dela in vestne vršilve dolžnosti. Kdo pa naj jim pokaže, kje naj se tega nauče, da zopet vstopijo kot koristni, spoštovani, iskani člani v človeško družbo? Zavod, ki naj jih zbira, vzgojni zavod, ne v kazen, ampak v pomoč, da jih dvigne, pripravi in usposobi za tisto življenje, ki jim je bilo do sedaj tuje. Iz povedanega je razvidno, da en, ali eno-vrsten zavod za to ne bi zadovoljeval. Za vse liste, ki so v nevarnosti, da se ponesrečijo in iztirijo v svojem mladem življenju, je nujno potreben varstveni (preventivni) zavod, ki jim onemogoči nadaljevati tisto življenje, ki so ga pričele iz naj-nazličnejših vzrokov, za one, ki so brez dela, brez zaslužka, brez doma, pa tudi brez veselja do dela mora biti zavod, ki jih 7. najrazličnejšim delom pokaže lepoto delovnega življenja. Za vse one, ki jih je umazano življenje okužilo, je treba ločilnega zavoda, kjer pridejo zopet do zdravja in z njim do možnosti za delo in zaslužek. Nujna je pri tem razdelitev po starosti, ker se žal, celo mladoletne dobe med zastarelimi in izprijenimi, ki jih vlečejo za sabo v propast. Domovi In morali bili ti zavodi z vso toploto, domačnostjo in lju- beznivostjo. Nov jim bo tak dom, a lep in topel, da ga bodo vzljubile. Tvoriti pa morajo ti domovi, taki ali taki, delavne zajednice za vse tiste, ki jih sprejemajo. Ustanoviti je treba take zavode, vsaj enega takoj, po istih načelih, ki nam jih naša dosedanja spoznanja in pravične zahteve »sedanjega časa narekujejo, to je po zahtevali higijene, gospodarstve-nosti, dela na eni strani, na drugi strani po zahtevah psihologije, pedagogike in psihopatolo-gije, kar vse moramo imeti že pred očmi, ko take zavode ustanavljamo. Posebni poudarek pa morajo imeli ti domovi s temeljno značilnostjo: vzgojo. Pri vseh delili in opravilih, potih in sredstvih morajo imeti en cilj pred očmi: gojenke usposobiti, da se v svojem življenjskem krogu spoznajo iu z vršilvijo in obvladanjem nalog, ki jim jih življenje nalaga, spoznati svoj slan iu poklic in po njem doseči svoj življenjski cilj. Temu cilju se morajo ukloniti tudi vse druge zahteve. Ce tudi nam sedanji čas morebiti v liigi jonskem oziru daje poseben poudarek, moramo kot vzgojitelji teh deklet, ki bodo ob zopetnein vstopu v življenje tvorile del naroda, vse bolj gledati na njihovo bodočnost. Vse druge zahteve nam bo stavilo življenje, za katero jili pripravljamo. Vse zavodove življenje je treba tako urediti, da se nauče z danimi sredstvi se primerno urediti, kakor bodo pozneje kot služkinje, delavke, delavske žene, gospodinje to i znova vršile. To velja posebno za polnoletne gojenke. Vse mlajše pa. ki so takorekoč izročene zavodovemu varstvu, pa je vzgajali in učiti sicer za isti cilj, vendar [>o nekoliko drugačni poti, kakor namreč to poznamo pri naših doraSčajočih dekletih. Vedno pa moramo imeti pred očmi, da se dekleta nauče prav izrabiti vsa sredstva, ki jim bodo na razpolago v najbrž ozko omejenih mejah bodočega življenja in tudi take prihodke, s prav posebnim poudarkom na snago, pravilno nego telesa*in zdravje. To bi bili temeljni migljaji za ustanovitev prvega zavoda, ki bo moral nastali v najkrajšem času 'tu pri nas, da obvarujemo sto jn sto mladih bitij, ki jim preti nevarnost iztirjenja, da rešimo sto in slo deklet, ki jih je življenje vrglo s pravega pota, da pomagamo nazaj zopet novim stotinam, ki jim ie zloraba življenja že prisodila zasluženo kazen. Jesenice, 29. avgusta. Z dopoldanskim brzovlakom je z Belgrada prispel na Jesenice notranji minister dr. Anton Korošec, da si ogleda največje železarsko podjetje v državi in na Balkanu. Njegov obisk je bil naznanjen tik pred prihodom vlaka. Na postaji ga je v imenu podjetja pozdravil industrijski sodelavec A. Kuhar, pred podjetjem pa sta ministra pričakovala generalni ravnatelj g. Karel Noot, ki pravkar obhaja 30 letnico delovanja pri Kranjski industrijski družbi, in inž. Dostal. Po kratkem razgovoru z vodstvom podjetja si je g. minister ogledal posamezne objekte tovarne. Velike martinjake so pravkar navrtali, tako da je bil g. minister navzoč pri izredno zanimivem procesu pretakanja železa v lozilne ponve. Dr. Anton Korošec se je ustavil v žičarni, v hladni valjarni, v cevarni, žebljarni in v novi opekarni pri savskih obratih. Tuintam je prijazno nagovoril delavstvo, ki je v visokem obiskovajcu takoj spoznalo slovenskega voditelja in ga prisrčno pozdravljalo. V javorniških obratih, ki so po svoji postavitvi slika prve težke industrije in sedaj tudi še primerno zaposleni, si je dr. Korošec ogledal izdelovanje pločevine in trakastega železa. Mogočni obrati slovenske železarne so napravili impozanten vtis dela privatne podjetnosti, ki je posebno v Sloveniji na dokaj visoki stopnji. G minister se je zanimal tudi za varnostno ureditev in za zdravstveno službo v tovarni ter si ogledal lastno tovarniško sanitarno postajo in dobro opremljeno reševnlno postajo. Na Javorniku pa si je ogledal tudi delavske kadne in tušne kopfeli. Vodstvo tovarne je g. ministru predložilo tudi mezdni izkaz. V zadnjem mesecu je pri KID znašal srednji delavski znesek 67 Din dnevno na osebo, kar je nesporno najvišja delavska mezda v Jugoslaviji. Slovenska industrija in vse ljudstvo, ki od nje živi, se zahvaljujeta za obisk voditelju slovenskega naroda. Vse Jesenice in vsa okolica bo danes govorila o tem obisku, ki ni bil samo ogled objektov, ampak tudi dokaz, da ima slovenski narod v gosp. dr. Korošču človeka, ki stoji ob strani slovenskemu gospodarstvu in se briga za njegov obstanek in za njegov napredek. Kralj Peter - krstni boter V nedeljo, dne 23. avgusta t. 1. so imeli v Stepanji vasi pri Ljubljani izredno lepo slovesnost. Nj. Vel. kralj Peter II, je prevzel botrstvo desetemu sinu in 13. otroku g. Jurija Ziherla. Slavnostni krst je bil v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Visokega botra je zastopal pomočnik komandanta 40. pešadij.skega polka g. polkovnik Mihajlo Bikič, botrica pa je bila gdč. Pavla Miklavčičeva, uradnica državnega pravobranilstva v Ljubljani, ki je pri tem izrednem in slovesnem obredu nastopila v lepi narodni noši. Ljubko se je mali krščen?c, ki je dobil pri krstu po visokem botru ime Peter, nasmejal g. polkovniku, kar je pri vseh navzočnih vzbudilo veselo razpoloženje. Pred oltarjem je zastopnik Nj, Veličanstva kralja Petra še malega krščenca bogato obdaroval, obljubil on in g. botrica skrb in varstvo njegove vzgoje, nato pa so se s srečnim očetom odpeljali med množico ljudstva v Štepanjo vas. (Poln Kune.) Št. Vid nad Ljubljano, 27. avgusta. Dne 25. in 26. avgusta t. 1. so se vršila poga-uprave okr. načelnik Mavšič Franc, kot zastopnik mizarskih obrtnikov na eni, na drugi strani pa med zastopniki mizarskih pomočnikov zaradi kolektivne pogodbe. Razpravo je vodil kot pooblaščenec kr. ban. uprave okr. načelnik Mašič Franc, kot zastopnik TIOZ je bil g. dr. Jos. Pretner, tajnik, za delavsko zbornico g. Stanko Jurij,'za Jugoslov. strok, zvezo: g. Lombardo Peter, za Zvezo lesnih delavcev Jugoslavije: g. Briceli Niko, za društvo Jugoslovanskih obrtnikov: g. Vrhovec Ivan. Zastopniki delodajalcev in delojemalcev. Po dvodnevnem razpravljanju je prišlo končno do sklenitve kolektivne pogodbe mei zainteresiranimi strankami, Pogodba je stopila v velja- vo s 26. avgustom t. 1. Pogodba velja obojestransko za dobo 6 mesecev. Pri razpravi se je ugotovilo, da so mizarski mojstri imeli pred očmi ves sedanji težki položaj delavstva, tako da so storili v polnem obsegu svojo dolžnost. Na drugi strani pa je tudi delavstvo uvidelo težave mojstrov in je pristalo tudi na sankcije, ki naj zadenejo šušmarje in one, ki skrivaj pod gotovimi izgovori neopravičeno delajo ponoči doma ali pa celo pri tujih delodajalcih, kar kvari tako ceno izdelkom, kakor tudi kvalitetam, ker predmeti niso narejeni tako kakor bi morali biti. Z vidno zadovoljnostjo so se razšli od pogajanj mojstri in pomočniki, ki jih je v Št. Vidu okrog 200 po številu, ter hiteli sporočit uspeh svojim tovarišem, ki so jih čakali pred »Obč. Domom«. Na Kamniškem sedlu ^a2'seh'enZče Danes so pohiteli naši planinci in ljubitelji planin na 1884 m visoko Kamniško sedlo, da dostojno proslave tridesetletni jubilej planinske koče. Morda se planincu nikjer in nikoli ne naseli v njegovo dušo tako slovesno razpoloženje, kakor v lepem nedeljskem jutru, ko odhaja v prebujajočo se naravo. Nižje hribovje in dolina — Ljubljansko polje — se še kopljejo v belih meglicah, med tem ko tam gori na Kamniškem sedlu že poljubljajo prvi jutranji žarki prelepo naravo, ki je tako kipeča in tako čista, kakor da bi se rodila v eni noči in ni niti malo zaprašena in umazana od prahu enolične vsakdanjosti. In vrhovi žare ... Ne da se opisati ta krasota, zadostuje naj: da zare skladi, ogromni stolpi, oboki, veličastne kupole, vse tako mogočno, da je človek pritlikav vpričo vse te mogočnosti, kakor mravlja proti njemu. Ni jih barv, ki bi tako har-! monično prehajale iz najmehkejših nijans v naj-ostrejše trdote, kakor tukaj v jutranjem žarenju planin. Kamniško sedlo (1884 m) je globoka in široka zareza v glavno sleme Savinjskih Alp ter deli njihovo osrednjo skupino v dva mogočna oddelka in je izhodišče za obiske sosednjih alpskih vrhov. — 2e iz daljave se vidi pol kilometra dolga črta Kamniškega sedla, ki ga obdaja na vzhodni strani i Planjava (2399 m), na zahodni pa Brana (2253 m). Južno pobočje Kamniškega sedla je odeto v I zeleno alpsko trato, ki je pretkana s prelepimi planinkami in z drugimi alpskimi cvetlicami. Posebno se odlikuje cvetoče slečje (Rhododendron), ki je najlepši okras alpske flore. Daleč tja žari nasičeno rdečilo bujnih cvetov. To plemenito sle-čevo cvetje mogočno povzdigne poezijo alpskega sveta, ko združuje krepost svojega alpskega izvora 7. južno ognjevitostjo. Na Kamniško sedlo je prav lahek pristop. Lep razgled se ti nudi od tu na vse strani: na jug proti Kamniku in Ljubljani, na sever v prekrasno Logarsko dolino, na zapad proti Okrešlju in slapu Savi-! nje in na vzhod mimo Planjave proti Ojstrici na visoke strme severne stene glavnega slemena Sa-' vinjskih Alp. Kamniško sedlo ima odličen položaj. Koča SPD, ki je bila na tem prelepem koščku slovenskih planin postavljena pred 30 leti, nudi turistu in prirodoslovcu prijazno zavetišče in oporo. Vladimir Uršič. Razstava Franceta Kralja Umetnostna raz- S- " ^IS^jt motive v vseh' tehni- & ' olju, risbah itd. Začet- ■:.■ . f ............ ni govor, ki ga govori književnik g. Jože Vidmar, bo prenašan po radiju. Prijatelji naše umetnosti vabljeni. Razstava bo odprta dnevno od 9. do 19. ob vstopnini 10 Din, dijaki 5 Din, dijaki v skupinah po 2 Din; dijaki slikarske akademije, kiparske šole in keramiške šole vstopnine prosti. E volitvam v Mokronoga Mokronog, 29. avgusta. Kakor že marsikatera občina v Sloveniji, tako je tudi Mokronog prišel do novih občinskih volitev, pri katerih bo danes pokazal, kako je bil zadovoljen z nekdanjim občinskim odborom in kako zaupa novim kandidatom za občinski odbor. Za enodušnost, složnost in politično zavednost, pa je prinesel Mokronog še pred volitvami zgovoren dokaz s tem, da je bila postavljena ena sama kandidatna lista. Vsej združeni opoziciji se ni posrečilo, da bi mogla postaviti nasprotno kandidatno listo, s čemer je tudi rezultat volitev že za vnaprej popolnoma jasen. Ker pa današnje občinske volitve, niso le volitve mož, katerim naj izroče občani skrb za gospodarstvo svoje občine, ampak tudi hkrati manifestacija za naše sedanje zastopnike v vladi in živ prostest proti temu, kar smo I prejšnja leta morali pretrpeti proti svoji volji, ni I vseeno, kako bomo volili. Rezultat volitev se sicer ne bo izpremen.il, če bo kdo ostal doma, vendar pa bo s tem podprl nasprotnike, ki bodo skušali begati volivce s tem, da iih bodo odvračali od volišča. Zato je dolžnost vseh, da skrbe ne samo za to, da bo izvoljen novi občinski odbor s priljubljenim nosilcem liste Aleksandrom Majcenom, ampak, da bo izvoljen ta odbor z veliko večino vseh volilcev. To naj bo odgovor na to, kar nas je bolelo skozi tolika leta in kar nam je še živo v spominu. Niso še daleč časi, ko so gospodarili na občini samozvanci, ko je bila večkrat večina zapostavljena pri javnih občinskih delih, in ko ni v občini odločala volja ljudstva, ampak želje poedincev in zgolj osebni interesi. Vsi imamo zaupanje v može, predlagane za novo občinsko upravo, ki bo gotovo vedno sledila utripom ljudskega hotenja, ker vemo, da imajo vsi ti možje globoko razvit smisel za koristi splošnosti in da bodo vedno zadeli ono, kar bo v korist občine, naroda in državne skupnosti, se postavimo tudi mi vsi ob njihovo stran s tem, da poleg zaupanja, ki ga uživajo pri nas manifestiramo zanje tudi tako, ga gremo vsi na volišče. Kamnih Delavcem, ki so zaposleni pri regulaciji Nevljice v Podhruški, so na njihovo prošnjo povečali dnevnice za 20 odst. Proslavo 60 letnice pisatelja Ivana Cankarja priredi danes kamniška delavska knjižnica na Duplici z uprizoritvijo »Hlapca Jerneja« na prostem. Velika Nedelja Ob 700 letnici velikonedeljske fare vprizori župnija pri Veliki Nedelji dne 6. in 8. seplembra na marofskem dvorišču Davorina Pelaniča igro | »Naša apostola«. Začetek točno ob 3 popoldne. ; Železniške zveze so zelo ugodne v obe smeri. — Vstopnina: 10, 8, 5, 3 Din. Vse od blizu in daleč vabi župnija. Poskrbite si vstopnice že v predpro-daji pri g. učitelju Kotniku od torka naprej. Samo ako se ostanki jedil redno in temeljito ne odstranijo, se razvijajo trohnobo povzročujoče snovi, katere so vzrok mnogih obolenj in \ mnogih neznosnih zobnih bolečin. Čistite zato svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Z blago peno Sargovega Kalodonta čisti zobna ščetka lahko in prizanesljivo zobe. Izredno fina sestavina polira zobno sklenino bleščeče belo. Sulforicinoleat, ki ga vsebuje v naši državi samo Sargov Kalodont, prepreči tvoritev zobnega kamna ali ga pa odpravi, ako se je že napravil. Pozor! Poskusite enk Kalodont. Koncentriran na v uporabi, razkuiuj rat novo ustno vodo a sestavina, zelo varč-e in ugodno osvežuje. Angleški minister v Triglavski steni Lord Amery je z Jožefom Čopom preplezal najtežje stene in kamine Mojstrana, 28. avgusta. Angleški kolonijalni minister lord Ainery iz Londona, znani plezalec, dasi je že 63 let star, je obiskal Mojstrano, kjer se je seznanil z našim plezalcem Jožom Čopom in se z njim takoj zmenil za več plezalnih tur. Vodnik gospoda ministra, Bohinjec Škantar in Joža Čop so jo z lordom odrinili v Vrata in drugi dan vstopili v steno. Škantar je nesel nahrbtnike po Tominškovi poti. Po 4 in pol urnem plezanju sta minister in Joža prispela skozi kamine na ledenik, kjer ju je čakal Škantar. Odšli so nato na Kredarico. Lord je bil ves vesel in presenečen od lepote naših gora. Dejal je, da so lepše ko švicarske; če pa gledaš na skale, so pa še lepše od švicarskih in mnogo drugih, tako opevanih. Ker je lord sklenil obiskati svojega prijatelja g. Bois de Chesna v Trenti in dr. Ku-g.vja v Volčji vasi, je Jožu naročil, naj gre domov, se pripravi in ga počaka v Mojstrani v hotelu Triglav. — Minister pa je nadaljeval pot s Škantarjem na Triglav in v Trento, kjer pa prijateljev ni našel. Naslednja tura je bila s Krnice na Razor — Kugyjev vstop in naravnost po novih kaminih na greben — potem po grebenih nazaj čez Kriško steno v Krnico. Tu so prenočili. Takoj zjutraj se je minister zagledal v Mojstrovko, in posebno v neke kamine. Vprašal je Joža, ali so ti kamini že preplezani. Na negativni odgovor, da še ne, se je lord takoj odločil za to prvenstveno turo. — | Na Jožovo vprašanje, če si upa, je izjavil: »Ka- j mor si upate vi, si upam tudi jaz! Vam popol- noma zaupam, ker sem videl, da ste izboren plezalec.« — Odšli so in zmagoslavno preplezali to prvenstveno smer Mojstrovke (na Hupe). Ob (i zvečer so se vrnili v Krnico in takoj odšli v ska-laški bivak V Veliki dnini, katerega so Skalaši postavili z veliko požrtvovalnostjo za procvit ple-zalstva. In ta preprosti zaklon nikakor ne moti božjega stvarstva. Minister se je pohvalno izrazil o tem napredku Skale — vidi se, da je Skala res Skala, ki ima tako dobrega plezalca Jožo in mnogo drugih. Nastopno jutro sta vstopila v Kugyjevo smer in preplezala severno steno Škrlatice. Naše gore torej niso prav nič nevarne. Minister je že star 63 let in jih je lepo premagal ter s tein dokazal, če je plezalec previden, če ima prisotnost duha in je miren, da se mu ni treba bati nesreče. Na vrhu Škrlatice je minister v znak priznanja poklonil Jožu svojo novo plezalno vrv ter ga prosil, naj mu ostane zvest tovariš in vodnik za drugo leto za Jalovec in Travniško steno. Zanimal se je tudi za naše smučarstvo, ker je lord obenem predsednik smučarske zveze v Londonu. Da je minister prišel v naše gore, se imamo zahvaliti dr. Kugyju, da se pa še povrne in pripelje s seboj še druge, pa našemu Jožu. Lord Atnery je kot konservativec leta 1924 postal kolonijalni minister v prvi Baldvvinovi vladi ter ostal v vladi štiri leta. Ko je leta 1928 prišla na krmilo delavska vlada, je lord Amery zapustil svoje mesto. V angleški kolonijalni politiki je igral vidno in odločujočo vlogo. Rimski grob ob Tržaški cesti Ljubljana, 29. avgusta. Sledovi stare rimske Emone počasi vstajajo ter obujajo sedanjim prebivalcem Ljubljane, naslednice Emone, spomine na staro slavo in znamenitost našega mesta. Odkritja v zadnjih letih vedno bolj potrjujejo pravilno domnevo, da je zgodovinska rimska Emona stola na tleh sedanje Ljubljane in ne nekje pod Krimom, kjer pa je bila očitno tudi močna rimska trdnjava. Emona je stala v približni sedanji katastralni občini Gradišče in ljubljanska ulica tega imena ie očitno nastala na kraju, kier so imeli Rimljani svoje zgradbe, gradišča, kakor so jih imenovali prvi Slovcnci, ki so se sem naselili ter so tu našli seveda le podrtine. (Emono je razdrl hunski kralj Atilal. Ko so pred dvema letoma kopali temelje za palačo Trgovske akademije, so našli v zemlji več dobro ohranjenih rimskih grobov, med temi Judi velik sarkofag, ki je sedaj last mestne občine. Danes pa jc bil v neposredni bližini odkrit še lepši in večji in prav svojevrsten rimski sarkofag, ki more izvirati le iz dobe Emone. V Groharjevi ulici so pravkar dogradili v surovem stanju vilo dr. Kaiseria .sodnega svetnika v p. Za to vilo, ki je ena največjih na Mirju ter je v neposredni bližini Tržaške ceste, tik znanega križišča pri uri, je bila potrebna tudi napeljava plina, elektrike in vode. Dclavci plinarne so včeraj in danes marljivo delali na cestišču v Groharjevi ulici. Tam, kjer so stoletja hodili ljudje, koder so valovale množice, od katerih ni nihče slutil, da hodijo čez staro rimsko pokopališče, so plinarniški delavci danes naleteli na presenetljivo odkrite. V globini kakih dveh metrov pod nivojem ccstišča je delavec udaril s krampom ob trd predmet, ki se mu je zdel v začetku kakor živa skala. Vendar pa to ni bilo mogoče, ker je znano, da so tla na Mirju samo iz naplavin Save in Ljubljanice ter v nižjih legah iz težke barjanske ilovice. Delavec ie s prvimi udarci prebil domnevno skalo, nakar se je pod krampom pokazala odprtina. Očitno je bilo, da je šlo tu za star grob iz kamna. Delavci so nato s skrajno previdnostjo odkopali prst okoli domnevne skale in v nekaj urah se jc pokazal mogočen sarkofag, ki ima sicer približno isto dolžino, je pa nekoliko širši od vseh, dosedaj najdenih na ljubljanskih tleh. Posebno značilen je pokrov, kakršnega dosedaj v naših najdbah še nismo imeli. Sarkofag ima pravilno obliko kvadra, pokrov pa obliko z osrednjo kupolo, ob oglih pa valovite robe, tako, da ves pokrov učinkuje, kakor nekoliko razvlečen cvet. Sarkofag je dober meter visok. Škoda je le, da ie delavec s krampom prebil pokrov, sicer pa gotovo ni slutil, kaj ima pod seboj. O najdbi so bili obveščeni tudi muzejski strokovnjaki, ki so si ogledali sarkofag. Težko, morda dva tisoč let staro kamnito krsto, bodo dvignili ter jo prenesli v tehnično poslopje, kjer bo postavljena v oddelek prof. Plečnika. Vsaka starinska najdba, najdena na cestiščih mestne občine, je namreč mestna last, mestna občina pa jo bo odstopila prof. Plečniku. Sarkofag kaže namreč redke arhitektonske oblike ler bo v bodoče služil Plečnikovim slušateljem za ponazorilo. Sarkofag dosedaj še ni preiskan, nma nobenega napisa, vsaj dosedaj vidnega ne, v njem so našli le nekaj strohnelih koščic. Najbrže je bil to grob kakšnega poveljnika ali višjega častnika Emone. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite z|utrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčice. Registrirano od Min. bog. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Lavantinski škof goduje Maribor, 29. avgusta. Danes je obhajal prevzvišeni lavantinski škof dr. Ivan Josip Tomažič svoj god. Ob tej priliki so se danes dopoldne oglasili pri godovniku člani lavantinskega stolnega kapitlja pod vodstvom gosp. stolnega prošta dr. Maksimilijana Vrabra, častni kan. vseuč. prof. dr. Lukmana iz Ljubljane, msgr. Vreže, zastopniki cerkvenih redov in svetne duhovščine ter so mu h godu čestitali. G. stolni prošt dr. Maksimilijan Vraber je v imenu vseh navzočih izrazil vdanost, združeno z željami, da bi Bog blagoslavljal v teh današnjih težkih časih dela našega vladike, ki po zgledu sv. Janeza Krstnika neustrašeno in brez odmora izpopolnjuje svoje težke dolžnosti. Žrtev naj zraste v boljšo bodočnost la-vantinske škofije. Prevzvišeni je nato odgovoril, da se zahvaljuje za čestitke vsem, ki so navzoči in vsem onim, ki jih zastopajo ter je poudaril, da se zaveda težkih razmer ne le v verskem, ampak tudi v socialnem in gospodarskem oziru in da je treba po zgledu Janeza Krstnika zastaviti rešilna dela v popolnem zaupanju v zmago Križa. Danes so še čestitali prevzvišenemu h godu predstavniki mariborskih katoliških organizacij ter številne odlične osebnosti. SESTANEK NA VELESEJMU LUTZ-TOVARNA PEČI, TELEFON 3252 Maribor □ Kdo bo ustvaril likvidnost Mestne hranilnice v Mariboru? Zagrebški zgled, kako ic postala Gradska štedionica (Mestna hranilnica) likvidna in razpolaga danes z več ko 200 milj. Din gotovine, kaže, da e bilo posojilo Drž. hipotek, banke le delna rešitev tega vprašanja in da je bila glavna rešitev Mestne hranilnice zagrebške v tem, ker so zagrebški meščani uvideli, da zaupajo samemu sebi, če svoj denar zaupajo svoji Meslni hran., ker vsak meščan jamči za zavod z vso svojo davčno močjo. Tudi so uvideli, da ves dobiček, ki ga njihov zavod doseže gre zopet njim samim v korist, ker financira Mestna hranilnica dela, ki bi jih sicer morala financirati mestna občina s sredslvi iz svojih davščin in to zaupanje Zagrebčanov do svoje Mestne hranilnice je bilo, ki je Mestno hranilnico privedlo v normalno poslovanje. Tudi pri nas v Mariboru bo na enak način možno doseči normalno po-sami pa naj prelomijo 5 preteklostjo in naj posebno z novimi vlogami, ki so po zagotovilu in obvezi uprave sedaj stalno in v celoti izplačljivc, pomagajo oživeti poslovanje zavoda. □ Eleklroinšlalacija Pinterič Pavel, konces. elektro-tehniško podjetje v Mariboru, Vetrinjska ul. 22. tel. 27-14, na dvorišču, izvršuje instalacije in' popravila. Dobava eiektro-maierijaia, žarnic, motorjev itd. Po konkurenčnih cenah. □ Frančiškanska mladina ima odslej sestanke v Mladinskem domu v Cvetlični ulici, kjer bodo tudi vaje za liturgično petje. □ Danes vsi na Livado! SSK Maraton prireja danes popoldne ob 3 na svojem igrišču na Livadi športni nastop, s katerim bo pokazal svojim prijateljem revijo športnega dela v klubu. Dolžnost vseh prijatelev Maratona je, da se nastopa udeležijo ter tako izrazijo svoje priznanje agilnemu klubu za njegovo veliko delo pri vzgoji mladine. □ Vse za vse šole v Cirilovi! Specialist za ženske bolezni in porodništvo Ne d. Univ. Dr. f ran Toplah zopet redno ordinira, Glavni trg št. 18 od 9,—11. in 15.-16. ure. Telefon št. 2732. □ II. drž. dekliška meščanska šola v Mariboru. Popravni izpiti bodo 31. avgusta od 8. do 12 in od 14 do 18. Vpisovane v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra vsak dan od 8—12 in 14—16. Pri vpisovanju zvedo učenke za datum otvoritvene službe božje in začetka rednega pouka. □ Na meščanski šoli šolskih sester v Mariboru bodo popravni izpiti 31. avgusta. Vpisovanje bo 1. in 2. septembra od 8—12. 6. septembra bo šolska sv. maša, 7. septembra pa se začne redni pouk. Gojenke, ki stanujejo v zavodu, naj pridejo 5. septembra. □ Šolske polrebščine na obroke: 1. člani Na-bavljalne zadruge drž. nameščencev (Rotovški trg, kjer naj zahtevajo nakaznico za Cirilovo); 2. člani žel. nabavljalne zadruge (Frankopanova ulica in Aleksandrova cesta, kjer naj zahtevajo nakaznico za Cirilovo); 3. nastavljene! in delavci v podjetjih, če ista prevzamejo zaračunavanje obrokov. Nakaznice dobite v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Oglejte si najnovejša dvokolesa, otroške vozičke, šivalne stroje, pnevmatiko, dele itd. po znižanih cenah pri »TRIBUNA«, F. BATJEL, MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26 □ Glasbena šola »Drave«. Vpisovanje je I. in 2. sept. v pisarni v Komcnskcga ulici ter 3. in 4 sept. v Narodnem domu, vsakokrat od 15—18. Nanovo se vpelje letos pouk v pihalih. Vse drugo jc razvidno iz lepakov. Redni pouk se začne 16. setp. Z □ Vlomilci z avtomobilom. Poročali smo že o drznem vlomu v SI. Ilju v trgovino Ivana Šefa v Strihovcih. Vlomilci so mu povzročili 44.691 Din škode, blago pa so odpeljali kar s tovornim avtomobilom in sicer v smeri proti Mariboru. Za vlomilci manjka doslej vsaka sled. □ Lep dar. G. Anton Macun veletrgovec v Gosposki ulici, je daroval Karitativni zvezi 100 Din mesto venca g. Horvatu. Biagemu dobrotniku najlepša hvala. Dve zlati poroki Ruše, 29. avgusta. Dne 18. avgusta t. I. sta obhajala zlato poroko v krogu svojih hčera, zetov, vnukov in vnukinj častitljiva zakonca Dragotin in Ana Lingelj. Življenje ziatoporočencev ni bilo rožnato. Slav-Ijenec Dragotin Lingelj je že v svoji nežni mladosti izgubil starše in ker je bil edini sin, ie moral prevzeti v oskrbo posestvo, komaj 20 let star. Za svojo zakonsko družico si je izbral pridno Zvaj-gerjevo Ančko iz ugledne smolniške rodovine. Dragotin Lingelj je bil in je še vedno vnet narodnjak. Ko so med svetovno vojno preganjali in vlačili po ječah zavedne Rušane, je moral tudi on okusiti koliko mora človek pretrpeti za svoje narodno prepričanje. Kakor mnogo drugih Ruša-nov, so tudi njega iztrgali družini in odpeljali v graške zapore; odkoder se je pa kmalu vrnil in ostal zvest svojemu prepričanju. Slavljenec je še vedno čil in še vedno sam gospodari s svojo zvesto zakonsko družico Ančko na ogromnem posestvu. Vse otroki, ki mu ji je Bog dal, ie vzgojil v prave katoličane. Eno pa našega slavljenca vedno žalosti; in to je njegov sin Vencelj. Med svetovno voino je odšel in se dosedaj še m vrnil in tudi nobenega sledu ni o njem. Kadar mu ga kdo imenuje, se pokažejo v očeh skrbnega Lin-glovega očeta solze Ljubil ga ie, kakor pač more ljubiti skrben oče svojega sina. 60 letnica vzglednega duhovnika Te dni obhaja pri sv Andražu v vinorodnih Halozah 60-lelnico svojega rojstva tamošnji župnik in dekan završke dekanije gosp. Ognjeslav Škamlec. Kot vrli sin slovenskih goric se lahko z veseljem ozira nazaj v svoje življenje, ki je polno dela za božjo čast in blagor bližnjega. Naporno je bilo njegovo dušnopastirsko delo, ki ga je opravljal kot kaplan pri Sv. Antonu v Slov. goricah in zlasti v Ljutomeru. Tu ie bil duša tudi vsemu prosvetnemu delu; mnogo se ie udejstvoval v gospodarskih organizacijah. Leta 1930. je nastopil župnijo pri Sv. Andražu v Halozah, ki jo ie temeljito prenovil v verskem in narodnem oziru. Povzdignil je domačo božjo pot sv. Avguština, ki jo poveličuje v svoji brošurici, izdani leta 1930. Zupno cerkev je skoro popolnoma prenovil in ji dal lepo notranjščino. Kot izboren katehet zna duše privezati nase; saj je svojim župljanom kakor dobri oče, do katerega imajo duhovni otroci vse zaupanje. Gostoljubnega in ljudomilega g. dekana, odlikovanega od duhovne in svetne oblasti, naj Bog ohrani še mnogo leti Fantovski tabor • C* np • pri Sv. Trojtct Prijazen g-riček pri sv. Trojici nad Moravčami vabi in kliče vse fante in može ljubljanske, moravske in kamniške dekanije, da se udeleže velikega fantovskega tabora, ki bo v nedeljo, 6. septembra pred cerkvijo na prostem. Pri sv. maši, ki bo tudi na prostem ob 10., bomo peli kongresne pesmi, in sicer: za mašo »Kraljevo znamenje križ stoji . . .«, potem »Lepa si, lepa si roža Marija . . .«, »Pridi molit. ..«, »Je angel Gospodov ...« in zaključno pesem »Povsod Boga«. Vse okoliške pevske zbore nujno prosimo, da se za omenjene pesmi nekoliko pripravijo, da bod0 pri ljudskem petju pomagali. Dostop k Sv. Trociji je od vseh strani mogoč. Iz Ljubljane se peljete z vlakom do Laz, odkoder je še eno uro hoda. Pri tem se poslužite nedeljske povratne karte, ki stane 6 Din. Kolesarji od ljubljanske strani se vozijo skozi Dol in Dolsko do Vinj, odkoder je še četrt ure peš hoda. Od kamniške in domžalske strani pa je Sv. Trojica dovolj vidna točka, odkoder je krasene razgled na vso Gorenjsko. Za okrepečila bo prav tako dobro preskrbljeno. Fantjel Prihitite na naš tabor od vseh strani, na katerem bomo manifestirali za slovensko katoliško skupnost. Bog živil Kmečka zveza Pisarna Kmečke zveze v Ljubljani bo s prvim septembrom t. 1. imela svoje prostore v novi palači Vzajemne zavarovalnice in sicer v tretjem nadstropju nad pisarno dr. Voršiča. Do sedaj ie glavni odbor Kmečke zveze izvedel kmečko stanovsko organizacijo v 110 občinah oz. župnijah. Povsod so bili izvoljeni v odbore sami dobri gospodarji in trezni kmečki sinovi, ki so se z vso vnemo vrgli na delo za kmečko stanovsko organizacijo v Kmečki zvezi, ki hoče kmečki stan organizirati strokovno stanovsko in kulturno ter mu priboriti vse pravice na vseh področjih javnega, zlasti gospodarskega življenja, mu vzbuditi stanovsko zavest in ga strokovno izobraziti. Potrjena pravila ima dosedaj okrog 250 občin oz. župnij. Občni zbori se bodo izvedli, v kolikor se še niso, v najkrajšem času, tako da izgleda, da bo organizacija širom Slovenija še pred koncem leta popolnoma dograjena. Zimska kmetijska šota pri Sv, Juriju Banovinska zimska kmetijska šola v Sv. Juriju ob j. ž. prične svoj I. tečaj dne 3. novembra 1936 ter sprejme vanj do 24 učencev. Ta tečaj je petmesečen in traja do 31. marca 1937. leta. Isti učenci bodo prihodnjo leto sprejeti v II. tečaj, ki bo ravno tako v petih zimskih mesecih. Prednost zimske kmetijske šole tiči v tem, da se kmečki sinovi pozimi teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji. Tako ima kmet dobrega 'delavca doma v dobi, ko ga najbolj rabi. Druga prednost tiči v tem, da gospodar laže poravna v enem letu oskrbovalnino za pet mesecev kot za enajst in pol meseca. V to zinsko šolo se sprejmejo pridni, najmanj 16 leta stari sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Gojenci stanujejo v. zavodu, kier imajo vso oskrbo. .Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s 5 dinarjev, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Sv. Juriju ob j. ž. najpozneje do 1. oktobra 1936. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o naravnosti, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja in da ostane prosilec po dokončani šoli na domači kmetiji, davčno ali občinsko potriilo o velikosti posestva in višini letnih davkov; to zaradi dosege banovinskega prispevka. Navesti je iuai iočen naslov prosilca in zadnjo pošto. In njegova zvesta družica Ančka? Tiha, mirna in skrbna ie Pn njej se vrsti delo in molitev. Kaj so Linglova dobra mamilo, vedo povedati reveži, ki nikoli ne gredo od njene hiše praznih rok. Pa ne samo za reveže, ampak za vse pomoči potrebne ima dobra »mama E« vedno odprte roke in odprto srce. Dragemu zlatemu paru želimo, naj ju Bog ohrani še mnogo let in naj iima deli svojo milost in svoj blagoslov na niunem nadalinem živ-Ijenskem potu. Zdole, 29. avgusta. V nedeljo, 2. avgusta sta praznovala v Ple-terjah v zdolski župniji zlato poroko Eranc in Marija Novak. V dolgih 50 lelih sta si s trdim delom, pridnostjo in poštenostjo postavila lepo domačijo in vzorno v krščanskem duhu vzgojila 9 otrok. G. župnik ie njuno lepo zakonsko življenje zelo pohvalil. Zdrava, čila in vedra pa sta oba še vedno. Mati še dela in gospodinji kakor nekdaj, oče pa nadzoruje svoj ljubljeni vinograd in pridno, kar brez očal prebira »Bogoljub«, »Glasnik« in »Nedeljo«. Iskrena želia vseh, na tej lepi slavnosti zbranih otrok, vnukov, sorodnikov in prijateljev je bila, da bi zlatoporočenca z božjo pomočjo dočakala še biserno poroko. Oskrbnina znaša na mesec od 50 do 300 Din po premoženjskih razmerah staršev in se plačuje mesečno vnaprej. Pri vstopu v šolo preišče šolski zdravnik zdravstveno stanje učencev; bolni se seveda odklonijo. Rok za vlaganje prošenj poteče 1. oktobra t. 1. bedeti velesejma in pa dnevnika „Slovenec" m Slovenski dom n »r Vam nudijo najugodnejšo priliko, da seznanite svoje odjemalce z novim blagom in nizkimi cenami. Naročite oglas pravočasno Telefon št. 29-92 Celje er Duhovniški sestanek. V četrtek, dne 3. sept. t. 1. bo v opatiji redni mesečni sestanek z meditacijo in zanimivim predavanjem. Pričakuje se pol-noštevilne udeležbe. ■0 Na mesto venca na grob prerano umrlega g. Viljema Planinca, uradnika tvrdke A .Westen v Celju je daroval g. Ernest Kova?, prokurist tekstilne tovarne Bergman in drug v Celju celjski Proti-tuberkulozni ligi 200 Din. Iskrena hvala! 0 Današnji nogomet. Danes bo ob 16.30 na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med ŽSK Hermesom iz Ljubljane in SK Atletiki. -©■ Dr. Čerin Josip, zdravnik, od 5. do 26. septembra ne ordinira. 0 Avtobus mesta Celje. Na progi Celje—Logarska dolina preneha obratovati 1. septembra avtobus z odhodom iz Celja ob 10 in odhodom iz Logarske doline ob 16.25. Isti dan pa prične voziti zopet avtobus na progi Celje—Mozirje z odhodom iz Celja ob 11.25 in odhodom iz Mozirja ob 12.45. VOLITVE -^"""■"■N^^f NA VELESEJMU LUTZ-TOVARNA PEČI, TELEFON 3252 ■0 Tudi Celje naj bi dobilo novo avtomatsko telefonsko centralo. Zadnje čase prinašajo časopisi poročila o povečanju telefonske centrale v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Če se misli na povečanje nekaj avtomatskih central, bi bilo umestno, da se pri tem ne pozabi na Celje in tam postavi avtomatska telefonska centrala, ki odgovarja najvažnejšemu trgovskemu in geografskemu središču Slovenije. 0 slabi, popolnoma zastareli celjski telefonski centrali in njenem omrežju se je že veliko govorilo, pisalo in večkrat javno kritiziralo po časopisih. Baje, da se je prišlo do zaključka, da je neobhodno potrebno, da dobi pošta Celje novo centralo, ker je dosedanja že popolnoma obrabljena. Avtomatska centrala s 500 številkami bi bila zadostna. Specielno zahteva brezhibne telefonske naprave hineljska trgovina, katere centrum v celi Jugoslaviji je ravno Celje. c Pevsko društvo Oljka prične i rednimi pevekimi vajami v lorek 1. seiptembra. Vaje bodo kot doslej vsa.k torek in petek od 20—22 v društveni sobi v Obrtnem domu. Tem potom vabimo vse, ki imajo veselje do lepo slovenske pesmi, dn se priključijo najemu zboru. Sprejemanje novih članov je samo do 1 .oktobra. Pozneje nič. — Odbor. Ptuj Vse za vse šole v Cirilovi! Tatvina kolesa. Izpred bolnišnice v Ptuju je bilo ukradeno moško dvokolo, last Cecilije Kancler iz Starš pri Sv Janžu na Dravskem polju. Kolo je vredno 700 Din in je znamke »Brandenburg«. Tatvino je izvršil mlajši moški, katerega so videli, da se je s kolesom peljal proti Slovenskim goricam. Naznanila Liubtiana 1 Pianist Ivan Noč bo vstopil /. novi,m Šolskim lotom v učiteljski zbor šole Glasbene Matice ljubljanske ter poučeval klavir nn ioli in na konservatoriju. Noč jo eden najodličnejših naših pianistov, ki se je posvetil popolnoma klavirski igri in !>o ime1 prav gotovo kol učitelj glnt.be lepe uspehe. 1 Takoj prve dni meseea septembra dnevno od 9-12 i u od 15—17 se bodo sprejemali v pisarni Glasbene Matiee star! tu novi gojenci za glasbeni pouk. Vpisnina zuaSa 40, nko-vina mesečno 70 din. Poučujejo se vsi glasbeni predmeti in instrumenti. i Naša najvšja glasbena šola dri konservatorij »prejema gojence ml t,—7. septembra od 9—12 v konsor-vatorjski pisarni v poslopju Glasbene Matice v Goopo-»ki ulici. I Nočno slulbo imajo lekarne: danes: mr SuSnlk, Murjin trg 5; mr. Kurnlt, Gosposvetskcosta 10; mr. Bohince deri.. Rtnmkji pp.«tn 31. — .lntri■ mr t,pimt/\k. Itesljeva cesta 1; mr. Hiihovec, Kongresni trg 12, tn mr. Komotar, Vič. Gospodarstvo Pomagajmo našemu lesnemu gospodarstvu more za enkrat na zunanji trg, najti možnost, da se omogoči vsaki družini zgradba skromnega, vendar človeku dostojnega doma. Povsod na svetu vidimo, kako se propagira zgradba hiš iz lesa, in celo v deželah, ki morajo les uvažati. Tem bolj moramo tudi mi stremeti za tem, da predvsem na deželi, gradimo v bodoče v čini večji meri mesto hiš iz kamna in ilovice, hiše iz lesa, ki so ne samo poceni, temveč tudi lepše in bolj zdrave. Zato moramo zgradbi lesenih hiš posvetiti po-sebno pažnjo in taka uspešna propaganda bo koristila ne samo lesnemu, temveč celokupnemu našemu gospodarstvu. Z izvedbo javnih del in podpiranjem gradbene delavnosti bo kaj kmalu rešena gospodarska kriza in ne bo treba našitn železnicam prevažati v tako zvane pasivne kraje brezplačno koruze in naši državni kasi izdajati letno težkih milijonov za brezposelne podpore brezposelnim, ker bo oživljena gospodarska produkcija nudila vsakomur delo in možnost zaslužka. Danilo Goriup. Naše lesno gospodarstvo je izredno važna industrijska panoga, ki preživlja na tisoče ljudi našega naroda. Zato moramo tej stroki pomagati na vse načine. Velikega narorlno-gospodarskega pomena je, da so gozdovi v dravski banovini v pretežni večini privatna last ter v posesti malega kmeta. Medtem ko je v Bosni lastnik gozdov država, v Savski banovini imovne občine, veleposestniki in akcijske družbe, štejemo v Sloveniji ca. 133.8(10 gozdnih posestev, ki merijo manj nego 5 ha, in 22.600 gozdnih posestev z ploskvijo od 5 do 25 ha. Skoraj tri če, trtine gozdov je tako v rokah malega posestnika, ki so njega zadnja rezerva in ki jih zato tudi skrbno varuje in neguje. Od uspevanja lesnega gospodarstva, predelave in prodaje lesa, je. samo v dravski banovini v znatni meri odvisno uspevanje nad 150.000 kmetskih domačij in, ako štejemo pri tem le štiri družinske člane na posestvo, 600.000 ljudi. Ako velja izrek, da, če uspeva kmet, uspeva vsa država, velja to za dravsko banovino s to spremembo, da je njeno gospodarsko uspevanje odvisno od uspevanja gozdnega gospodarstva. Številna privatna gozdna posestva so. pospeševala pri nas ustanovitev lesno-industrijskih obratov. Nad 2200 žag, od teh 300 moderno urejenih, večinoma na parni in električni pogon, predeluje v normalnih časih letni prirastek naših gozdov. Na stotine štejemo obratov, ki producirajo najrazličnejše lesne izdelke od lesenega žeblja do najfinejšega pohištva in celi okoliši žive od lesne hišne obrti. Vkljub velikemu kozuinu lesa doma je lesna produkcija navezana v prvi vrsti na izvoz. Preko poldruge milijarde inozemskih deviz smo uvozili v letih dobre konjunkture za naš les v državo in tretjina tega denarja je prišlo v dravsko banovino. Na prvem mestu med konzumenti našega lesa je bila vedno Italija, ki je prevzemala do 80% lesa, izvoženega iz dravske banovine. Ni nam treba poudarjati ogromne škode, ki jo je utrpelo gospodarstvo dravske banovine, ko je v zvezi z izvajanjem sankcij izvoz lesa na italijanski trg prenehal. Tudi izgledi na bodočnost niso rožnati. V Italiji se izvaja v vedno večjem obsegu po državi dirigirano gospodarstvo ter se vsak uvoz in v prvi vrsti uvoz iz sankcijskih držav skuša omejiti na minimum, a v kolikor je uvoz neobhodno potreben, se dobavlja doti'- blago predvsem iz zavezniških držav, tako le Avstrije. Obenem se je tudi domača lesna pruuukcija izredno povečala. Računati moramo s tem, da bo preteklo še dolgo časa, pre-dno se vrnejo v našem prometu z Italijo normalne razmere. Naša lesna trgovina je skušala nadomestiti izgubljeni italijanski trg s prodajo lesa v drugih dr-" žavah. Osvojitev novih inozemskih lesnih tržišč pa je izredno težak problem ter za naša mala lesna podjetja nerešljiv. V sosedno Italijo smo izvažali les v vagonskih , pošiljkah z malimi prevoznimi 6troški ter se je plačilni promet z ozirom na slare trgovske zveze hitro in enostano urejeval. Sedaj pa mora naš les v svet le preko Sušaka in zaradi drage ter neugodne zveze s to luko ne moremo konkurirati niti z lesom iz ostalih naših pokrajin. Na prekomorskih lesnih tržiščih je mogoče uspevati z ozirom na močno inozemsko konkurenco le finančno jakim tvrdkam z veliko kapaciteto, ki so v stanu kreditirati blago za daljšo dobo in prenesti, če je treba, tudi neizbežne denarne izgube in velike stroške, ki so združeni z uvedbo na novem trgu. Gosp. položaj malega kmeta in les. prod. se je zaradi teh okolnosti v poslednjem času rapidno poslabšal in je veliko gospodarstev že podleglo. Lesne obrate zapirajo, ker lesa ni mogoče vnovčiti in ker nimajo lastniki zaradi zainrznjenja terjatev v Italiji sredstev za nadaljevanje dela. Edina rešitev za male lesne producente v sedanjih časih je, da se združijo v močne produkcijske in izvozne organizacije. Naše strokovne lesne organizacije so posvetile temu vprašanju v poslednjih letih svojo posebno pozornost in trud, vendar brez zaželjenega uspeha. Naša lesna produkcija in trgovina je tako atomizirana, da bi bilo mogoče zbrati te gospodarske drobce v skupno organizacijo le s tvornim sodelovanjem državne uprave. Domači lesni trg se mora rezervirati za mala lesna podjetja, a velika podjetja, ki imajo za to vse predpogoje, pa naj bi plasirala svojo produkcijo predvsem v prekomorskih državah, kamor ne more mali producent s svojim blagom. Država bi morala izvoz lesa pospešiti s subvencioniranjem rednih parobrodskih linij v dežele, ki pridejo za naš les v poštev, ter ustvariti s primernimi trgovskimi dogovori z dotičnimi državami podlago za čim večji eksport lesa. Za domači konzum lesa more država skrbeti z izvajanjem velikih javnih del ter s favoriziranjem privatne gradbene delavnosti z davčnimi olajšavami za nove zgradbe in predvsem z znišanjem železniške tarife za les in ostali gradbeni materijah Tarifni odbor ministrstva za promet je to že ponovno zahteval, saj so sedanje tarife za les v notranjem prometu za 15%, pri izvozu pa celo za 22%, odnosno 25% višje nego leta 1929 za časa največje konjunkture v lesni stroki. Zahteva po znižanju železniške tarife za prevoz je tem bolj ujjravičena. ker je denarno stanje naše železniške uprave ugodno in so bile tarife v preteklem le1"! za žilo in mlinske izdelke že izdatno znižane. Mi vidimo, da se v vseh sosednih državah posveča posebna pažnja izvedbi velikih javnih del in to celo v državah, ki njih finančno stanje ni po-sebno ugodno. Izkazalo pa je je, da je izvedba javnih del, predvsem zgradba cest in železnic, povzročila splošno poživljenje narodnega gospodarstva. Denar izdan za ta dela, je pospešil produkcijo vseh vrst blaga, ker ni bil od strani delavcev in obrtnikov tezavriran, temveč jjotrošen za nabavo najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Tudi naš mali človek in delavec je brez sredstev in ves denar, ki bi ga izdala država za javna dela, bi se takoj pojavil zopet na trgu in poživil narodno gospodarstvo. Zalo moramo toplo pozdraviti odločite vnaše vlade, da je pričela izvajati v poslednjem času javna dela, in je gotovo, da ne bodo uspehi za naše gospodarstvo izostali. Enake važnosti ali celo še večje pa je za našo lesno stroko privatna gradbena delavnost. Poceni se mora naš les predvsem v južnih in vzhodnih pokrajinah naše države, za kar je predpogoj znižanje železniške tarife. Produkcijskih stroškov pri predelavi lesa že ni mogoče več znižati. Cena lesu na panju je tako nizka, da se skoro ne izplača več lesa sekati, mezde delavslva so dosegle že minimum in racionalizacija obratov se ludi ne more oporekati. Edino s pocenitvijo prevoza na železnici bi se mogla cena lesa za konsumente še znižali. Stanovanjske razmere, ki v njih živi še vedno velik del našega prebivalstva predvsem v Bosni, Južni Srbiji, črni gori in deloma na Hrvaškem, zdaleč niso zadovoljive. Gotovo so gospodarske prilike v naši državi težke, vendar sc mora v dczcli, ki razpolaga s tako ogromnimi količinami lesa, s kakršnimi ne PARKETI CENEJŠI KOT LADIJSKI PODI TOREJT REMEC-Co TOVARNA PARKETOV IN UPOGNJENEGA POHIŠTVA DUPLICA-KAMNIK Izvoz jabolk v Nemčijo Razočaranje z izvozom v Nemčijo. Škodljiva konkurenca srbskih trgovcev. Maribor, 29. avgusta. Letošnje sadne letine ne moremo označiti kot dobre, kajti zaradi dolgotrajnega spomladanskega deževja se cvetje ni moglo v zadostni meri oploditi. Dočim bo nekaj zimskega sadja, zgodnjega sadja skoraj ni bilo. Izjemo tvorita le brežiški in ormoški okraj. Zelo lepo je obrodilo sadje v Hrvatskem Zagorju in to ne le po količini, temveč tudi po kakovosti. Dočim je sadje v Sloveniji zelo fu-zikladično, je sadje na Hrvatskem popolnoma čisto. Res da okus hrvatskega sadja zaostaja za našim, vendar dajejo kupci prednost sadju, ki je lepše na oko. Najboljši kupec za naša jabolka je bila Nemčija, kamor smo vedno izvozili največ sadja in dosegli 'iosti primerno ceno.- Ker je letošnji izgled letine jabolk v Nemčiji silno slab, smo pričakovali, da bomo jabolka, kar jih imamo, lahko in dobro prodali. To upanje je bilo toliko večje, ker je baje bil svoječasno med nemško delegacijo in našo Narodno banko sklenjen dogovor, po katerem bo slednja z intervencijami vzdržala tečaj nemške marke na višini 14 Din. Dočim se je Narodna banka držala tega dogovora pri plačilu 400 milijonov Din za Zenico, kakor smo nedavno čitali v časopisih, pa nasprotno pusti, da je tečaj marke na naših borzah približno 13.05, oziroma Din 13.35. Seveda prodajalec le izgube v tečaju marke ne more sam nositi, pa jo prevali na producenta-kmeta, kateremu toliko manj plača za sadje. Veliko na boljšem je n. pr. avstrijski kmet, kateremu plačajo marko pariteto po 17 Din — to se pravi, da doseže lahko za jabolka boljšo ceno ter ima več dobička, ali pa možnost, da zniža prodajno ceno ter s tem uspešno konkurira našemu sadju. To postopanje Narodne banke je seveda vzbudilo odpor v Nemčiji, kjer padajo na naš naslov očitki, da pomagamo rušiti marko in da se ne držimo sklenjenega dogovora. To je menda tudi pravi vzrok, da Nemčija tako počasi deli nemškim uvoznikom uvozna dovoljenja ter je bilo dodeljenih dosedaj 400 vagonov jabolk, uvoženo pa le okrog 200 vagonov. Po pojasnilu Prizada se nahaja še za 150 vagonov jabolk dovoljenj pri nemških kupcih, ki se za nakup našega saija ne morejo odločiti, ker so bile baje naše prve pošiljke jabolk zelo slabe. K temu pripominjamo, da je bilo nemškim kupcem, ki so bili dosedaj obelodanjeni, dodeljenih samo približno 220 vagonov sadja ter so to količino tudi pri nas takoj pokrili. Nikomur pa ni nič znanega, kdo naj bi bili ostali kupci, ki naj bi še imeli devizna dovoljenja, pa jih niso izrabili. Sumimo, da dovoljenja za teh 150 vagonov, ki jih Prizad navaja, sploh niso bila izdana. Sadje je 'letos prej dozorelo, kot normalno. lJocim se je pričelo običajno nakladati šele v drugi polovici avgusta, so bili odposlani letos prvi vagoni že konccm julija. Mesto, da bi potovalo sadje v zmerni temperaturi, so bile vse pošiljke na poti v najhujši vročini. Blago se nalaga v nasutem stanju ter z ozirom na trajanje vožnje 5—6 dni pride na namembno postajo skoraj prekuhano. Blago, ki je bilo naloženo v dobrem stanju in lepega izgleda- sprejme kupec nagnito in prezrelo, kar daje povod za številne prigovore. Nezaupanje do našega sadja so ustvarili tudi izvozniki z juga, ki v splosnem poznajo le svoja jabolka »budimke«, a so izvazau m nakladali štajerska jabolka, katerih ne poznajo, ter so pri nakladanju posvečali sadju premalo pažnje .in je radi tega bilo mnogo vagonov stavljenih na razpolago. Kljub temu pa se nemški uvozniki se zanimajo za naša jabolka in bi jih kupili, če bi imeli uvozna dovoljenja. ■ u Cena, k, se je dosedaj dosegla v Nemčiji za jabolka, m bila visoka; kajti obenem z izdajo deviznega dovoljenja predpiše nemška vlada tudi najvišjo ceno, katero sme nemški uvoznik plačati za jabolka. Z ozirom na številne ponudbe nemški kupci že itak odmerjeno ceno potiskajo še navzdol in kupijo o i onega, ki daje ceneje. Veliko so nam pri tem škodovali že preje omenjeni izvozniki z juga, ki z zelo nizkimi ponudbami rušijo ceno našim jabolkam. Zelo dobro letino jabolk ima letos Romunija, ki nam je odvzela po večini vse kupce iz Češkoslovaške m Avstrije, dočim Francija in Italija za naše sadje skoraj ne prideta v poštev. Radi tega nam preostaja kot odjemalec za naše sadje le še Nemčija ter apeliramo na merodajne kroge, da ukrenejo takoj vse potrebne korake, da bo nemška vlada izdala nemškim uvoznikom lovolj potrebnih izvoznih dovoljenj za naše sadje, ker je v Nemci,. se vedno dovolj kupcev, To je edini način, s katerim moremo pomoči našemu kmetu, da ne bo prodal svoja jabolka za prešo. Nova tekstilna fvorniea. Novak Franjo, indu-strualec, sedai v Maišpcrku, namerava radi prenosa svoietja tovarniškega obrata v 7cmumi -zgradili tekstilno tovarno za volneno blago v Mfusperku. Komisijski ogled bo li. septembra ob 8 zjutraj. Spoti So Sija - Ljubljana Danes ob 17 na igrišču Primorja. Predtckma Ljubljana ; Mars ob 15.30. Prvič v zgodovini slovenskega nogometa stopajo danes bolgarski bratski športniki na naše nogometno igrišče. Resnica ie, da so v naši prestolnici bolgarski nogometaši že stalni gostje. Velika razdalja in majhno število gledalcev so našim klubom stavljali nepremagljive ovire, da se nismo mogli do danes prepričati o velikem razvoju in napredku bolgarskega nogometa. Vodstvo SK Ljubljane se ni balo finančnih žrtev, ko je ustavilo najboljšo nogometno enajsto-rico bolgarske prestolnice. Pričakuje pa od našega športnega občinstva, da bo ta korak pravilno kvi-tiralo in pohitelo na igrišče, da izkaže tople simpatije, ki iih gojimo v naših srcih do bratskega naroda. Maršal pota g. Lekarski je določil za današnjo tekmo sledečo postavo: Dernovsky Minkovski Janakijevič Argirof Bajkušev Štefanov Stojkov Angelov Milev Astruguv Pačedjijev torej sedem znanih imen iz bolgarskega nacionalnega teama. Med njimi stari nogometni levi Baj- Sportni dnevi SK Planine ali Zakon o obvezni telesni vzgoji naroda v praksi. Pod geslom- *Zakon o obvezni telesni vzgoji naroda v praksi« priredi SK Planina v Ljubljani na Stadionu velike Športne dni, katerih pokroviteljstvo je prevzel ban dravske banovine gospod dr. Marjco Natlačen. Bogat program se bo razvijal v dneh 6., 7. in 8. septembra t. I. na obširnih sta-dionskih prostorih, ki s>o se za to prireditev toliko preuredili, da se lahko trdi, da taikega stadiona ni daleč naokrog. Ze sam stadion bo zanimal gledalce, kaj šele program, ki je zelo pester in ki se bo vsak dan stopnjeval. Prvi dan, t. j. v nedeljo 6. septembra, je namenjen igram v odbojki ter namiznemu tenisu; jedro tvori vsekakor lahka atletika, kateri je odmerjeno celo popoldne prvega dne. Na programu so zanimive točke, sodelovali pa bodo najboljši naši lahkoatleti, tako da bodo prijatelji lahko-atletskega športa lahko prišli na svoj račun. Drugi dan, 7. septembra, je odmerjen nadaljevanju iger v odbojki in namiznemu tenisu. Glavni dan pa bo na praznik 8. septembra. Dopoldne je namenjeno sprevodu kolesarjev, ki krene z igrišča Korotana na Rakovnik skozi mesto na Stadion, kjer bo sv, maša s kratkim --•rkvenim nagovorom. Popoldne pa bo nastop najboljših športnikov. Poleg lahkoatletov in atletinj, ki nastopijo v zelo zanimivih finalnih štafetnih tekih, bodo pokarali fantje naTavno orodno telovadbo, pri kateri služi orodje v glavnem kot zapreka, ki jo je treba preskočiti, ali pa spredaj, oziroma zgoraj pasirati. Z lepimi gimnastičnimi točkami nastopijo fantje in dekleta. Gimnastika, ki jo zadnja leta tako forsi-ramo pri vseh športnikih, naj postane tudi pri neaktivnih športnikih popularna. In kako izgleda lepo sestavljena in enakomerno izvajana moderna gimnastična vaja, to bomo videli na praznik, dne 8. septembra. Pri preskokih s prožno desko čez mizo bodo pokazali fantje svoio izurjenost in spretnost, dekleta pa čez konje. Športnik, ki hoče biti dober, ki hoče biti vsestranski, te panoge nikakor ne sme podcenjevati ali celo zanemarjati. Pa to še ni vse. Zatorej na ta nastop naših vrlih atletov že danes opozarjamo cenj. občinstvo, da s svojim mnogoštevilnim obiskom potrdi, da mu je pot, ki kušev in Janakijevič, ki ,K> že 30 krat oblekli drž, dres, dočim so Minkovski in Angelov nad 25 krat nastopili v bolgarski reprezentanci. Dve zvezi Angelov in Astrugov so zaradi svoiih močnih strelov strah in trepet vsakega golmana. Ljubljana nastopi v postavi: Rožič Žitnik II. Bertoncelj I. Pupo Sočan Bonceli Slapar Lah I. Makovec Bertonceli 11. Zemljič Ker je pričakovati velikega navali na blagajne, naprošamo občinstvo, da pride pravočasno na igrišče, saj bodo blagajne odprte že od 15 naprei. nn KINO UNION Telef. 22-21 MRH Ob 16., 17., 19., ln 21. uri Čarobno petje in lepa vsebina Hrepenim za Teboj Louis Graveur, Camlia Horn, theo Llnoen, Rdelo Sandrock Najnoveiša 2 zvočna tednika (Ufa ln Fox) i najnovejšimi dogodki iz vBeh krajev svota ga je ubrala Planina na športnem polju, všeč. Podprimo mlade in agilne športnike, ker to je tudi en način, če jih bomo prišli gledat vsaj tedaj, ko nas vabijo, da bo prišel naš šport kam naprej. Zanimiv pokalni turnir na Reki Da se da našim juniorjem prilika, da pokažejo, kaj znajo, je SK Reka v okviru proslave 10-lelnice obstoja razpisal pokal, za katerega se bodo borili danes ob 8.30 na igrišču Reke. Tekmuje se po točkah. Vsaka tekma traja samo 2x15 minut. Pari nastopijo v sledečem vrstnem redu: Jadran-.Koro-tan, Mladika:Reka, Jadran:Reka, Korotan:Mladika, Jadran:Mladika, Korolan:Reka. Najboljši evropski lahkoatleti Ob priliki berlinske olimpijade so potrdili tudi liste najboljših evropskih lahkoatletov. Lista, ki obsega olimpijske discipline, izgleda takole: 100 m Bergor (Holandska) 10.3 1934 .Ion a tli (Nemčija) 10.3 1932 200 m Kiirnig (Nemčija) 20.9 1928 400ni Brown (Anglija) 46.7 1936 800 m llampson (Anglija) 1:49.8 1932 1500in Beccali (Italija) 3:49 1983 5000 m Lehtinen (Finska) 14:17 1932 10.000 m Nurmi (Finska) 30:06.2 1924 100 ni zapr. Wennstrom (Švedska) 14.4 1929 Sjostedt (Finska) 14.4 1932 Finlav (Anglija) 14.4 1936 400 m zapr. Facelli (Italija) 52.4 1929 Skok v daljavo Long (Nemčija) 7.87 1936 Skok v višino Kotkas (Finska) 2.01 1934 Troskok Tuulos (Finska) 15.48 193'J Skok ob palici lloff (Norveška) 4.25 1925 Krogla VVoellke (Nemčija) 16.54 1936 Disk Schroder (Nemčija) 53.10 1935 Kopje Jiirvinen (Finska) 76.66 1934 Kladivo 0'Callnghan (Irska) 56.90 1932 Desetoboj Sievert (Nemčija) 7824.50 1934 šlaf. 4X100 m Nemčija 40.6 1932 Štaf. 4X400m Anglija- 3:08.9 1936 Jesenice Učenke v drž. toledo tečaj na Jesenicah vpisujejo dne 1. septembra od 9. do 11. dopoldne v šolski učilnici, II. nadstropje narodne šole na Jesenicah. DOLENJSKE TOPLICE najučinkovitejše radiotermalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni itd. itd. Znižane cene od 1. septembra dalje. Pavšalna penzija (soba, hrana, kopeli, zdravniški pregled in vse takse) za 10 dni Din 600-— za 20 dni Din 1.100-—. Spor Losingerja z našo državo. Kot znano je apelirala znana tvrdka Losinger, ki je svoj čas gradila požarevsko železnico, na stalno mednarodno sodišče v Haagu za rešilev spora med njo in našo državo. Zadeva gre sedaj svojo pot, izročena je bila tožba, kateri ic sledil odgovor, potem švicarska replika itd. Našo državo zastopa dr. Milovan Zoričič kot sodnik, repliko in dupliko pa je branil g. Slavko Stojkovič. Sodišče je dne 27. junija odločilo zadnji čas za izročitev potrebnih aktov ter jc določilo 11. september, ko sc mora zadeva končno odločiti. Odlog plačil jc. dovoljen Hranilnici in poso-ilnici v Novi cerkvi r z. z o. z. za 6 let od 14. marca 1936 dalje, za dolgove nastale pred 14. novembrom 1935, obr. mera 2.5% in Hranilnici in posojilnici na Vrhniki, r z. z n. z. za 6 let od 24. julija 1936 dalje, za stare dolgove do 15. februarja, obr. mera 2%. Borza Dne 28 avgusta 1936. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 3.417 milij. Din v primeri s 1.237, 3.524 in 5.253 milij. Din v prejšnjih tednih. ZBrich. Belgrad 7, Pariz 20.20. London 15.435, Newyork 306.75, Bruseli 51.80, Milan 24.15, Amsterdam 208.325, Berlin 123.325. Dunaj 57, Stock-holm 79.60. Oslo 77.55, Kopenhagen 68.90, Praga 11.68, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.80, Buenos-Aires 0.86. Živina Svinjski sejem v Mariboru dne 28. avg. 1936. Pripeljanih ie bilo 282 svinj. Cene: mladi prasci 5—6 tednov stari 70—110 Din, 7—9 135—160 Din, 3—4 mesece stari 170—235, 5—7 250—360, 8—10 370—550, 1 leto stari 570- -920 Din. — Mesne cene: 5 kg žive ieže 6—7.50 Din. I kg mrtve teže 8—9.50 dinarjev. — Prodanih ie bilo 114 Umjilnv Radio Programi Radio Ljubljana f Nedelja, .1«. avrjnsla: 8.U0 Koncert lahke glasbe (Radijski orkester) 8.45 Napoved ču-sa, poročilu, objava sporeda 3.IKI Koncert lahke glasbe (Radijski orkester) 9.30 Prenos z Jesenic: Prireditve v proslavo 1(1 letnice Krekovega prosvetnega društvu, 'ilj letnice zveze katoliških fmntov in 25 jet.nieo godbe mi pihala 11.15 11 »■-porl.nžn z razstave prof. Franceta K m 1 ja i v. Jakopičevega paviljona 13.HO l"*as, poročila, obvestila 13.20 Kar želite, lo dobite (plošče po željnh) 17.IM) Kmetijsko predavanje: Spravl.inn.ic sadja z di (prof. Anakn Kaketič, prenos \7. Belgrada) 19.5(1 Nekaj planinskih pes-mle (plošče) 20.10 Zdravniška nrn: Mladino nn počitnicah kolektivno letovanje I .del (g. dr. Ivo Pire) 20..10 Harmonika solo (g .Rndoir Pilih) 21.»5 Pevski koncert ge Cirile Med-vodo ve (pri klavirju g. prof. M. Llpovšekl 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored 22.00 Koncertni plesi (Itmlijskd orkester) Drugi programi t NEDELJA, .10 .nvgnstn. Ilelf/ratl I: 19.41) Srbski večer 22.00 Hadlo orkester llelnrad II: 20.00 Koncert Zagreb: 20.IKI Koncert ženskega vokalnega kvarteta 30.45 Voknlnl koncert 22.15 Koncert Redlo orkestru -Dunaj: 22.20 Vokalni koncert — Praga: 21.00 Koncert holainUke mu/.ike Urno: Tledovi spomini (Sodelujejo solisti, vokalni kvartet, salonski orkester in l!netla: is 30 Klavirski koncert - llerlin: 20.10 Poster večer ""30 Komor lin glnshn Kiiln: 20.jo Pester večer "t 00 Zn hnvn koncert 22.20 Vokalni ko,.....rt in rccHae |e _ Hamburg: Uadlo jnKz In solisti Ali ste že poravnali naročnino? Slovensko pismo iz argentinske ^fftKO Kako žive Slovenci v Argentini -Slabi španshi katoličani Buenos Aires, 4. avgusta. i%.ar po starih domačih navadah smo začeli tudi tukaj v tujini. Žegnanja so bile glavne zanimivosti slovenskega življenja. Sveti Urban, Sv. Janez, Sv, Urli, Sv. Ana . . ., tako se je vrstilo skozi celo leto. Pa smo ]o tudi tukaj udarili po tisti poti. Začeli smo na Avellanedi. Žegnanje smo napravili — pa se še odločili nismo, kateremu svetniku na čast . . . No, najvažnejše je to, da se je abralo in se zbere vselej lepo število ljudi. Avgust nam je prinesel spet novo žegnanje. Prav na drugem koncu mesta v Saavedri. Same nove pritlične hišice so zrastle ob robu mesta in izven njega. Kakih 100 slovenskih družin živi tam v premeru 2 km. Tudi oni so katoliški in slovenski, tako sem pomislil in sem stopil do njih. Začudeno so me pogledali. Otroci pa so tekli naprej z novico: »gospod nune«. Kajpa da bomo prišli, tako so mi zagotavljali. Saj doma smo šli k maši vsako nedeljo. Jaz sem pela na koru in laz tudi, tako so vedeli moški in ženske... pa so jim božji nauki tako slabo ostali v ušesih, da sedaj kar nic v cerkev ne gredo... Čudna stvar to, pa menda resnična, da so pevci pri slabših kristjanih ... Mno;?o sem jih našel, ki kar nič ne vedo še o tem, da je kak slovenski duhovnik tu. . . Sem bil dolgo zunaj po kampu, sedaj se pa dela držim, če ga imam! Tako pravijo. Kar skrbelo me je, kako bo kaj izpadlo v nedeljo 2. avgusta. Če pride samo par 'desetoric ljudi, je to seveda polom. V veliki cerkvi je treba vsaj kako stotino, da je sploh kaj videti. Župnika sem naprosil, naj bi objavil tudi v farnem listu vabilo na slovensko službo božjo. Kar obstal sem, ko sem dobil list v roke. Na prvi strani z velikimi črkami je razglašeno lepo vabilo. Pa me je še bolj presenetilo to, ker je v tem vabilu — mislim, da se je kaj takega zgodilo prvič — napisano, da je Goriška —• slovenska zemlja . .. Ne verjamem, da bi že kak tukajšen list kaj takega zapisal. Vabilo namreč pravi: Za Slovensko kolonijo iz Jugoslavije in iz provincije Gorica: za katoliške Jugoslovane in Slovence z Goriškega se vrši ob pol 11. uri slovenska sv. maša s pridigo. Naj bi se častno vsi odzvali vabilu. Ko je prišel čas službe božje, so se pričele kar polnili klopi. Ko sem ob določeni uri pristopil, so bile že klopi polne in še so prihajali. Nabralo se je kakih 300 oseb. Tudi od drugod so prišli, ne le bližnji. Pa so imele žene trdega dela, da so vzdignile svoje možičke. Že leta nekateri niso cerkvenega praga prestopili, dodobra so se cerkvi odtujili. '1 a dan so se pa vzdignili. Kar zaklenili so hišo in otroke na roke Južina bo pa, kadar domov pridemo . .. Kar čudil sem se in župnik se je tudi začudil, od kod so se toliki »austriaki« vzeli. Vendar še niso na nas čisto pozabili, tako so hvaležno ugibali ljudje. Da ne bo gospod Janez rekel, da je imel v cerkvi same svetnike iz kamna in lesa .. . Kaj bo povedal, kako bodo zapeli.. . o da, tudi radovednost je bila vaba v cerkev... Pa je dovolj, da so prišli, zakaj že za to je bilo treba boriti trd boj ... Stvari, ki se dogajajo na Primorskem, so močnejše kot debela cerkvena zaklenjena vrata! Tisto je, kar ljudem vero ubija! Pa so prišli in odšli hvaležni in veseli s sklepom, da pridejo tudi pozneje. Pa je nekdo poročal tja v domovino v Belgrad, da tukajšnji naši ljudje duhovnika ne potrebujejo in ne žele ... In je vendarle cerkev in vera in duhovnik edina stvar, ki je sposobna, da vzdra-mi in premakne ljudi. Tisti blebetači, ki si kaj takega upajo trditi, naj pridej sem in naj pogledajo in vidijo, kje je resnica. — Svoje brezbožne želje in misli in nakane bodo pa seveda nadaljevali z lažjo in prikrivanjem resnice. Dogodki v Španiji tukajšnjo javnost zelo vznemirjajo. Kar promet se ustavi na Avenidi del Mayo, kjer »Prensa« objavlja najnovejše vesti. Konservativni krogi seveda simpatizirajo z ustaši, cerkveni krogi tudi — a široka plast naroda, javno mnenje v večini in glavno časopisje kar očitno kaže simpatije za levičarsko vlado. Poročila revolucionarjev so vedno drobno tiskana, uspehi »legalnih« z debelimi črkami. Delovodja v tiskarni, kjer se tiska Duh. Življenje, je bil neki dan zelo razburjen. Nikdar še ni padla tam nobena beseda o politiki, tedaj mi je pa povedal, da ga razburja Španija. »To jih bomo te proklete fašiste . . .« tako se je grozil. Tako da je tukajšnjo javno mnenje teh misli, da se v Španiji bije odločilni boj med fašističnim absolutizmom in demokracijo . . . Versko vprašanje so porinili popolnoma vstran. Grde reii se gode v španski deželi, a kdo je kriv? V veliki meri gotovo skrajno zanemarjeno dušno past;rstvo. — Najslabši katoličani, sem priseljeni, so ravno iz Španije. Niti cerkveno poročeni, niti otrok nimajo krščenih .. . polovica vseh popravljenih pirok v porodnišnici, kjer sem kaplan. dajo »gažegi« — kakor Špance tu zaničljivo imenujejo. Doma so pa vsako nedeljo in vsak dan v cerkve hodili ... In ni je kmalu dežele, ki bi imela toliko duhovščine, kot Španija. Koliko je mamic v moji bolnišnici, ki se pohvalijo, da je zelo katoliška, da ima brata ali strica ... duhovnika — pa niti cerkveno poročena ni. Zato 'da je še časa dovolj.« «Ko bomo krstili otroka ... sem ga zaobljubila v Lujan (velika Marijina božja kot).« Takele stvari, ki bi jih lahko potegnil za dolge strani, zgovorno pričajo, kaj| je ozadje španske revolucije: Cerkev ni storila svoje dolžnosti. Seveda ni bilo to povsod, zato pa tudi kri ne teče v vsej deželi. Morda bo revolucija odprla oči tistim, ki so z nemarnostjo zakrivili tako usodne posledice in težke dogodke. Argentina je dežela svobode. Pa je ta svoboda taka, da je nekaterim mačeha. Formalno je dovoljena delaVska organizacija, dejansko pa je delodajalec gospodar čez njo. V neki tovarni, kjer dela precej. Slovencev, so se hoteli delavci vpisati v organizacijo. Ko je to zvedel gospodar, je agitatorje takoj odpustil. Zbralo se je zastopstvo 6 oseb — med njimi 4 Slovenci — sami Tolminci, ki so šli v ogenj za odslovljene tovariše. Gospodar jih je kar odpravil in še nje postavil na cesto. Pozneje je spet sprejel nekatere nazaj, a vseh ne. Slovenska kulturna kronika naše tukajšnje kolonije je dosti pestra. Imam kar štiri društva. Ko bi nastopali složno, bi seveda bilo najlepše — pa lo so neizpolnljive želje. Vsa društva imajo za delovno članstvo tedenske sestanke vsako nedeljo, vsako ima svoj pevski zbor in priredi tudi večje prireditve. Radi za-pojo, radi se pa tudi zavrte. Rden na drugega pa tudi kaj pozabavljajo in vsako društvo zatrjuje, dn ie naimočreiše in ve določno, da bo ono nasprotno društvo vsak čas propidlo... Vzrok temu nasprotovanju so.večinoma osebnega značaja. Vsako društvo ima zadostno število vnetih delavnih članov, ki poskrbe, da so prireditve zadosti dobro obiskane. Z najbplj težkimi predstavami se podstopijo igralci »Ljudskega odra«. Pravijo, da je to društvo komunistično. Igrali so Vombergerjevo »Vodo« in »Vrnitev«. Kako, tega ne vem. Njihovi pristaši so igranje močno pohvalili, nasprotniki pa prav tako spet zvrgli. V septembru bo skupna prireditev vseh društev. Ta prireditev bo tako najpommebnejši slovenski nastop v tem letu. Lastno streho ima samo eno naše društvo, to je Slov. gospodarsko podporno društvo Villa Devoto. Letos so si zgradili lastno poslopje, brez denarja, skoro z lastnim osebnim delom — saj je mnogo članov zidarjev iz vseh stavbenih strok... kar me je neprijatno dirnilo je to, 'da so delali največ ob nedeljah. S slovensko šolo pa kar nikamor ni moglo priti vse doslej. Sedaj so pričeli, pa se je pokaza-cr zanimanja. Tabor je pričel na Paternalu, SL. G. P. Dr. pa v Villa Devoto. S kakšnim uspehom, se še danes ne more soditi. SI. G. P. Dr. Villa Devoto mi je zavrnilo moje vprašanje, ali mi dovo-ijo verouk v šoli z motivacijo, da se bo poučevalo le branje in pisanje in govorenje, vsaka oolitika je iz šole izključena. Nekoliko se gibljejo tudi Slovenci v Cordobi, kjer je kolonija zelo močna, pa vedno tožijo, da ne poznajo točnosti obiskovalci prireditve. Društvo v Cordobi je katoliškim načelom zelo nasprotno, pa jc zato utrpelo že občutno nazadovanje tudi v narodnem oziru. Njihove prreditve imajo ze več španskih točk ko slovenskih, '(ja bi bilo treba, da bi stopil kak naš duhovnik, da bi rešil, ce se še kaj rešiti da. Jaz sam seveda ne morem tega storiti. Je tudi dela preveč in moje tukajšnjo kaplansko mesto me veže vsak dan tu Cordoba je pa 600 km daleč! Zima je pa tukaj taka, da kaj lahko človeku zdravje izpije. Zjutraj te v noge zebe in se je treba kar po sibirsko obleči, popoldne že ti je vroče Men. seda, še ni škode naredila in se prav sijajno počutim. Snega pa nismo videli še in je soleh zelo izjemna prikazen. Hladnik Janez. Kočevje Orožniška vest. Narednik - vodnik, komandir kočevske orozniške postaje, je prestavljen po službeni potrebi v Kumanovo v vardarski banovini. Na novo mesto je odpotoval 27. t. m. Videm ob Savi Izpremenjen je dosedanji režijski cestni odbor pri zgradbi ceste Videm—Zdole. Dosedanji odbor so tvorili gg. Voglar, Podjed in Šoba Alojzij. V no-voimenovani odbor so prišli gg. Planine Mihael in r.rman Slavko iz Vidma in g. Črnoga iz Zdol. Novemu odboru, ki je prevzel težko nalogo, da izgo-tovi započeto, tako težko zaželjeno cesto, želimo mnogo uspeha. Umrl je v Starem gradu g. Blaž Držanič. Dosegel je starost 73 let. Dolgo časa je bil ključar tamošnje podružnice sv. Miklavža. Ves čas življenja je bil dober katoličan in zaveden Slovenec. Katoliško časopisje je izgubilo z njim zvestega, dolgoletnega naročnika. Pogreb rajnega je bil včeraj ob pol 4 na domače videmsko pokopališče. Naj mu sveti večna luči Vse vrsle usnja kakor: ševro, boks, lak, kožice za rokavice v vseh najmodernejših barvah. Velika izbira prvovrstnih podplatov na drobno in debelo. Čevljarske potrebščine vedno v zalogi. DamsKc torbice, aktovke, nahrbtnike, kovčke in šolske torbice, Vam nudi po najnižji ceni tvrdka FRiSNC ERJAVEC IW. Ljublfana, Slan tlrg 18 Generalno zastopstvo uodeže nemške radio tovarne, ki je tudi v slovenskih krogih dobro vpeljana in uživa dober sloves, išče izurjene krajevne zastopnike in akviziterje, ki so že v tej stroki uspešno delovali in ki imajo po možnosti pri prodaji potrebno tehnično izobrazbo. Ponudbe s curriculum vitae pod »Serios 10/A-20« na upravo lista. Prvovrsten jaboKnik in izborna sortna vina poceni naprodaj pri Upravi graščine Zgornji Ptuj Inserirajte v „Slovencu" JESENSKO POTOVANJE V MAROKO in na atlantske otoke Iz Genove preko Villefrandie / Monte Carlo. Nizza / Motril / Granad Alhambra. Malega, Ceuta / Tetuan. Tanger, Fez, Meknes, Rabat. Casablanca / Gibraltar, Las Palmas, Tenerife, La Palma / Fuen-caliente / Madera, Littabon do Hamburga. Zahtevajte prospekte Odhod iz Genove 12. oktobra Prihod v Hamburg 30. oktobra Najnižja tena potovanja RM 350'- Prijetno se potuje na parobrodih HAMBURG-AMERIKA UME BEOGRAD Knežev Spomenik 5, Nemački Saobračajni Biro Podzaitopstvo Ljubljana, V. PINTAR, Tyrševa 1 Kupim takoj za šivalne stroje na električen pogon več kompletnih podstavkov, po možnosti s transmisijo. — Ponudbe na Franjo Lenart izdelovalnica perila — Ptuj rtobrekel vrat Je obolenje ščitne žleze, ki se mora pravo Časno zdraviti, ker se sieer delovan ie lega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita proti strupom vse jiroveft preprečuje, zaradi Cesar lahko nastopijo neprijetni, a često tudi nevarni pojavi. Zdravniška znanost je dognala, da so soli ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golšo izredno učinkovite. Številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega domačega zdravljenja s piljem nagel, zadovoljiv, povsem neškodljiv vplivna bolezen. Vsakdo, ki je bolan na uolši ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur popolnoma brezplačno pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralni, mesto: Ernsl Pasternacft, Berlin S. O. Michaelkirchplatz 13, Abt. P. 110. CITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA,. Zahvala Nemogoče nam je vsem posameznikom, ki so globoko sočuvstvovali ob težki izgubi našega nepozabnega, ljubega moža, očeta, gospoda Alojza Horvata se osebno zahvaliti, zato izrekamo tem potoni zalivalo za Častno spremstvo, podarjene vence in cvetlice. Posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini magdalenske župnije, kakor tudi pevskim društvom Frohsinn , pekov in Jadranski straži (oktet) za ganljive žalostinke, in vsem ostalim, ki so s svojo prisotnostjo umrlemu izkazali zadnjo čast. Maribor, dne 28. avgusta 1930. Globoko žalujoči ostali. Zahvala Ob prebridki izgubi naše nad vse ljubljene mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe Franje Vencajz roj, Tekavciž vdove po davčnem nadupriivitclju v p. se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali naso bol in počastili predrago pokojnico na njem zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. dr. Škulju za požrtvovalni trud za časa bolezni, zahvaljujemo se ČČ. duhovščini, ookolskemu društvu in gasilski četi za častno spremstvo ob pogrebu gg. pevcem za prelepo petje in vsem darovalcem prekrasnega cvetja. M o k r o n o g - L j u b 1 j u n a , dne 28. avgusta 1936. Globoko žalujoče rodbine: C o š, Strel, Te k a v č i č. Lepote naše zemlje Savinjska rož ca Ej, lepa jo naša Savinjska dolina! Pa ne samo gornja, ki je res bogata naravnih krasot ter skozi celo leto vabi številne izletnike od blizu in daleč, in ki je bila že tolikokrat opisana. Tudi spodnja zasluži vso našo pozornost in to imam danes v mislih. Od Celja proti Mozirju, ob bregovih bistre Savinje se razteza široka in prostrana z belimi naselji in rodovitnim poljem kakor mnogo obetajoča nevesta, vsa razigrana in podjetna v jutra-njen soncu. Mnogemu tujcu, ki hiti k izviru Savinje, na vrh Okrešlja, Ojstrice in Koro-šice ali v Robaii^v kot, nehote ostrmi oko ob lepoti spodnje Savinjske doline, pa naj že potuje s tem ali onim vozilom, še bolj pa, če jo po stai-i dobri navadi • maha peš po obrezati, pa gnojiti, postavljati hmeljevke, privezovati, okopavati, in osipavati, pa io škropiti z raznimi sredstvi zoper škodljivce in bolezni. In ko rožca dozori,- prihrumi na tisoče in tisoče obiralk od blizu in daleč, da spravijo pod streho, kar je dal Bog in so pridelale pridne roko hmeljarjev; cele tedne tedaj vse mrgoli po hmeljiščih kakor v mravljišču in dolgi vlaki komaj sproti dovažajo cele trume obiralk. In ves ta dirindaj, obiranje hmelja, mora hmeljar tudi plačati. Potem pa je treba rožoo še posušiti in — prodati. Vprav to slednje pa je najtežje, kor nikdar ne veš, ali bi kar odrinil prvemu kupcu ali pa čakal in odlašal, da zadeneš čim boljšo ceno. Pa polagoma se le prodaja in Obiranje hmelja: »savinjske rožice« po Savinjski dolini. shojenih stezicah. Če že sicer ne, mu prav gotovo zastane oko na bujno zelenih hmelj-skih nasadih, ki od zgodnje spomladi do poznega poletja prejjrezajo dolino, jeseni pa, ko ostanejo po hmeljiščih le še cele piramide golih hmeljevk, ga oster vonj po hmelju prav prijetno ščegeče v nosu. V spodnji Savinjski dolini se namreč vse življenje vrti okoli hmelja, vsa krasota in privabnost doline živi in pada z njim. Pa kako tudi ne, saj hmelj je najlepša savinjska rožca, po kateri je zaslovela dolina širom sveta in po kateri so nekoč tudi savinjske neveste slovele daleč okoli. Bilo je to v letih, ko je stal hmelj nenavadno visoko v ceni, da so ee kar nekam bolj ponOsno zabelila prijazna selišča in so nekako bolj samozavestno stopali savinjski gospodarji. Pa časi se izpreminjajo, dež za soncem mora priti in za veseljem žalost biti. Prav tako je tudi s savinjsko rožeo. Pridejo leta, ko ti res vrže, da si od veselja kar pogumno potisneš klobuk na uho, toda slede zopet druga, ko si ga nehote povezneš globoko na oči v težki brigi, kako pokriti tekoče izdatke. Ej, varljiva je savinjska rožca, silno varljiva, mnogo bolj kakor savinjske neveste, ki ostanejo vesele, podjetne in brhke, da pošteno zaslužijo svoj sloves, pa naj bo že cena hmelju taka ali taka. Pa je tudi posla s hmeljem in je zato razumljiva vsa težka skrb, če gre prepoceni iz rok al'i pa se ga sploh ne da spraviti v denar, kar se tudi pripeti. Spomladi je treba hmelj potem se dolgi vozovi, preobloženi z ogrom-slovč in Vranskega kota proti hmeljarni v celih vrstah pomikajo po beli cesti z Bra-slovč n Vranskega kota proti hmeljarni v Žalcu. Tu namreč kupci prevzemajo in izplačujejo blago ter potem tovori jo na vlak in razpošiljajo gotovo v vse dele sveta, kjer ljudstvo ceni penečo pijačo in jo uživa v večji meri kakor pri na«. Saj hmelj se rabi skoro izključno samo za pivo, le v tropičnih krajih tudi za peko kruha nekaj. Prav kratek čas ostane tedaj nekam bolj prazna Savinjska dolina, toda kmalu se dvignejo cele piramide hipeljevk po sicer praznih hmeljiščih, da počakajo prihodnje pomladi, ko se zopet prične cela pesem iznova. Tudi letos je obrana savinjska rožca in večinoma tudi že prodana. Nič kaj zadovoljni niso savinjski gospodarji z izkupičkom, toda za kruh in sol za prvo silo je le vrgel hmelj. Hmeljevkeže stoje v piramidah in hladnejši jesenski piš še raznaša zadnji prijetno oster vonj po hmelju preko ličnih selišč, po belih cestah in praznih hmeljiščih. Prav kakor po težko izvojevani bitki, ki se tu bije redno leto za letom. Res lepa je spodnja Savinjska dolina, kjer se vse življenje vrti le okoli hmelja. In varljiva, silno varljiva je naša savinjska rozca, mnogo bolj kakor savinjske neveste, ki ostanejo vedno vesele, podjetne in brhke, pa naj bo že cena hmelju taka in taka. Tenč. Ko plovemo proti Aziji... Na Jonskem morja Plovemo po odprtem morju. Jonsko morje je to pot zelo nemirno, valovi se zaganjajo visoko, vode šume, se penijo in butajo v ladjin bok. Vrhu tega je pritisnil še močan veter. Z brzino 10 vozlov se bližamo Matapanu, najjužnejšem rtu Evrope, ki ga mornaji zato imenujejo »mali ekvator«. Je pa mornarska navada, da se pri prehodu preko ekvatorja deli »morski žegen ali krst«. Te navade tudi mi nismo hoteli ■ opustiti, to tem bolj, ker ta krst daje mornarju pravico do naziva »slari po-morac«. Vse za ta krst potrebne dokumente daje Pozejdon, bog morja. S svojo suito se ssede na tron in nas povrsti kliče k sebi, da nas krsti. A ta krst se ne izvrši le z oblivanjem ali potapljanjem v morski vodi. Hudomušneži namažejo slehernega krščenca z raznimi mazili, sajami, obmečejo ga s klopotci, da se mora potem temeljito oprati; vendar je vse to le šala. Obred se konča z zabavo in ker je konec dober, je vse dobro. V Kandiji V daljavi že opazimo prve obrise Kandije in točno ko je ura poldne, splovemo v pristanišče, ki je sicer novo, a prazno in zapuščeno; vidi se, da je kriza prizadela tudi kretske produkte; rozine in vino. Nad pristaniščem se dviga glavni del mesta. Kandija, ali kakor se tudi imenuje Megalo-kastron, s 40.000 prebivalci, je politično, kulturno in trgovsko središče Krete, tretjega največjega otoka v Mediteranu. Opoldne in vse do večera, dokler ne preneha žgoča vročina, so ulice prazne in razen nekaj poslovnih ljudi, ni videti skoraj nobenega človeka. Hodimo po slabo tlakovanih ulicah in se nam zdi, ko da smo kje v Kitaju; vozovi so prav taki, le namesto kulijev so vpreženi konji, trgovine in zgradbe so prav take, kot kje v Hong-kongu; vsi predmeti so izloženi na ulice, le ljudje — pristni Grki, nasprotujejo tej podobnosti kitajskega mesta. Srečavamo redkoma postavne, od sonca zagorele mladeniče, lepa dekleta s črnimi lasmi in kot oglje črnimi, radovednimi očmi. Skoro na sleherni hiši opazimo Venizelosove slike, ponekod imajo v izložbah še vedno njegove osmrtne oglase. Vse to kaže, kako je bil Venizelos na Kreti priljubljen Obiskati hočemo njegov grob, a nam pravijo, da je pokopan v svojem rojstnem mestu Ka-neji, ki leži čisto na drugem koncu otoka, in tako ne moremo tja. Popoldne ogledujemo muzej, ki hrani bogate izkopnine iz Onosso6a, znanega po razvalinah Minosovega gradu. Kustos muzeja nam razlaga v francoščini postanek umetnin in njihovo odkritje. Vidimo polno dragocenih okraskov, izdelanih večinoma iz zlata, kipe, 6tar denar, krasne vaze vseh vsiiiiii vzbujajo posebno pozornost silno lepe vaze različnih velikosti; okrašene so z mnogovrstnimi podobami. Pokažejo nam tudi ostanke nekdanjega gledališča. Dobro še razločimo pozornico ter okrog in okrog v obliki kvadratov se vzpenjajoče sedeže za gledalce Na primernem prostoru zraven teh razvalin so postavili Orki spomenik Angležu siru Arthuru Evansu, ki je pri izkopavanjih in obnovitvi teh starih umetnin sam veliko pomagal z denarjem in z lastnim delom. V Beyruthu, glavnem mestu republike Libanon Opoldansko sonce vroče pripeka, ko splovemo v prvo azijsko luko. Komaj se usidramo, že nas pozdravljajo predstaniki vojske in mornarice. Ob Drodu pristane lep motorni čoln; vodijo ga mornarji, ki vzbujajo jjozornost s svojo unilormo in s tropskimi čeladami z napisom Marine Syrie. Odposlanec komandanta mesta nam izreka dobrodošlico, kakor povsod. Z broda opazujem panoramo mesta. Arabske hiše s svojimi proti obali obrnjenimi balkoni, bogato obloženimi s preprogami in orientalskim cvetjem, velika skladišča evropskih tvrdk, 7lasti francoskih, tovarne, vse to je razfiorejeno v velikih kontrastih ob obali. Nekje se nenadoma pojavi gost dim, zasliši se rezek pisk lokomotive in kmalu nato se prikaže vlak, ki vozi v Damask. Vozovi so kričeče rdeče pobarvani, polni potnikov, še po stop niščih se drenjajo. Vlak obstane, iz potniških vozov se vsuje pisana množica orientalcev v rdečih fesih in modrih turših hlačah, arabski šejki, oblečeni v belo svilo, črno oblečene bule, ki zakrivajo svoje obraze pod pajčolani, tu pa tam evropsko oblečen potnik s tropsko čelado na glavi — vsa la pisanost ljudi in noš napravi na človeka, ki prvič to vidi, poseben vtis. Nad obalo se dviga minaret bližnje mošeje; še višje se razprostira vrsta vil in hiš evropskega stila, obdanih z lepimi vrtovi, j>olnimi palm in eksotičnega, močno barvanega cvetja. Prav v ozadju se dvigajo goli vrhovi Libanona, ki se vlečejo v podobi verige v velikem loku nad mestom. Vsa ta pisanost ljudi in okolice mi napravi pokrajino prijetno in zanimivo. Po kosilu si ogledujemo mesto. Preko nekaj evropskih ulic, kjer vozi cestna železnica, pridemo na čaršijo — trg, kjer je središče dnevnega življenja orientalskega mesta. Iščemo menjalnico denarja, a že nas prestreže star, sivobradi Arabec, bogato obložen z denarjem vseh mogočih valut in nam ponuja francoske franke v zameno za dinarje. Spočetka se nikakor ne moremo Vzorec pošilja brezplačno .RADIOSAN Zagreb, Duklianinova br. 1 razumeti, ker govori le v čisti arabščini, končno reši položaj tolmač. Na ulicah in trgih srečamo vsakovrstno oblečene domačine in tujce — res prava mednarodna mešanica noš in ljudi, vendar ne tako groznih, kot smo brali včasih v raznih pustolovskih povestih in romanih, ki nam predstavljajo Orient pogosto kot bolj divjo pokrajino, kjer prebivajo Rrvoločni divjaki in ljudozrci. Središče mesta Plače de Canons ima popolnoma evropsko lice: cestna železnica, hoteli, visoke Ealače, med njimi palača skupščine republike Li-anon in palača predsednika republike. Pokrajini »Bližnjega orienta« (du Proche Orient) Syria iii Libanon sta namreč politično razdeljeni; francoski nadkomisar pa nadzira obe republiki. Skupno imata približno tri milijone prebivalcev in segata na severu do Turčije, na vzhodu pa do Iraka; na jugu mejita na Transjordanijo in Palestino, na zapadu pa na Sredozemsko morje. V tem delu Azije, ki je nekako križišče treh kontinentov in kjer se križajo najvažnejše trgovske poti, se stikata med seboj dva različna svetova: vzhod in zapad. Toliko zgodovinskih in pomembnih dogodkov ne izpričuje zlepa kaka druga pokrajina, kot prav ta. Tu je tekla zibelka trem velikim religijam, semkaj sega zgodovina Feničanov, Egipčanov. Asircev, Grkov in Rimljanov, Arabccv in križarjev. Vsa ta zgodovinska preteklost je kolikor toliko zapustila [jokrajini svoje sledove. Se )!e po! lan danes je tu poleg razvalin starih rimskih tempijev jolno islamskih mošej, okrašenih z lepimi kupo-ami; poleg grških manastirov, ki ^epe v pečinah divjih tesni Libanona je še vedno precej bizantinskih bazilik in rimskokatoliških katedral. Vsa ta pisanost pokrajine in ljudi nudi slehernemu, zlasti še izobraženemu potniku \i teh krajih izredno veliko zanimivosti in prilik za zgodovinska razmišljanja. (Derf.) Pogled na mesto Beirut. Kandija. Spomenik junakov. vrst in velikosti, dobro ohranjen diskos, ščite, vojno orodje in razne druge predmete. Pozno v večer še ogledujemo bogato zbirko v muzeju, nakar se vrnemo na brod. Gnossos Naslednje jutro se peljemo z avtomobili v Onossos, ki je oddaljen 10 km od mesla Kandije. Cesta je slaba in zaprašena, vzmeti avtomobila močno zrahljane, da odletava voz na trdi cesti. Vozim se v prvem avtomobilu, ki mi nudi veliko ugodnost pred onimi za nami — prihranjeno mi je požiranje prahu, ki se vali za nami v gostih oblakih. Srečno prispemo na kraj, kjer je stal nekoč mocočni Minosov dvor. Po dvoranah sn ra/nn- i stavljeni različni izkopani predmeti; med njimi I Plitvice, jezero in slapovi Po jezeru Zgodnje jutro je še, ko nas avtobus odloži na —j---|e£j jezer0) po dol- redni vrsti položnih, z Plitvicah. Globoko "pod nami leži jezero, po dol gem stisnjeno med dve vzporedni vrsti položnih, z drevjem j>oraslih hribov. Sonce je še slabotno. Ze- 1____ '__—___t _ _ a.1 n « imUi 'I rnun in co trCO lena jezerska gladina nas vabi. Trava je še vsa rosna, ko se spuščamo po rebri navzdol. Tudi breg je porasel z njo. Jezero je mirno, niti en val se ne prebudi na njegovi površini, kot bi še spalo. Na travi leže domačini, kmečki fantje, piokriti so vsi z narodnimi čepicami. Kakih deset čolnov je privezanih k bregu. Hitro se odločimo. Pet fiolnih čolnov na mah odrine od brega. Veslam. Sonce mi sije v hrbet in prijetna gor-kota se mi razliva po telesu. Vselej, ko potegnem vesli k sebi, se čoln strese, ko ju v loku prenesem preko gladine, se voda odteka od njiju- Slišati je le to curljanje in tope udarce vesel ob mirno gladino, sicer pa je vse nemo. Mimo nas drse drevesa, ozka, s peskom posuta pot. Zdaj pa zdaj se spreleti samotna ptica preko jezera: slišati je plahutanje kril in zdaj pa zdaj kak zategel klic. Na oni strani šumi slap. Voda se tik pred padcem razcepi v več manjših rokavov, ki potem vsak zase preko 6kal, poraslih s košatim mahom, padajo v jezero. Ob strani stoji lesen mlin. Tu in tam manjka kaka deska in okoli poganjajo koprive. Utrujen sem že. Zleknem sc v čolnu tako, da napol 6lonim na čolnovem rilcu. Z rokama brodim po vodi in nad mano je jasno nebo. Že spet slap in tam tretji in četrti. Polno je teh slapov in vsi 6e cepijo v številne majhne potočke, ki vsak sam zase teče v jezero. Človeku se zdi, da morajo biti za tem z gozdom poraslim hribovjem same vode, ki se potem po številnih potokih in strugah pretakajo v to niže ležeče jezero. In tako tudi je. Ko stojimo spet na cesti, visoko nad jezerom, in nekoliko natančneje premo-trimo hribe na nasprotni strani, opazimo v razsež-nem polkrogu, ki ga tvori to hribovje, z drevjem gosto porasle jx>lice. Na najvišji polici je opaziti slap, ki teče v dolnjo, s te police spet v naslednjo-Vsaka |>olica je rnajnno jezero zase. In voda se pretaka od te do druge v slikovitih slapovih. Srebrni trakovi se blešče v soncu. Vodopadi »Ce niste videli dolnjih jezer, niste videli ničesar,« nam pravi mlad letoviščar — Slovenec. Namenimo se na dolnja jezera. Sprva gremo po glavni cesti, nakar zavijemo na desno in vstopimo v ozko sotesko. Voda se pretaka jx> njej. Obrobljajo jo mogočne skalnate stene, ki se dvigajo ponekod kar navpično iz vode. Čuti je šumenje, voda, ki se tod zbira v majhno jezero, pada preko štrlečih skal navzdol v nižje'jezero. Videti so le mo- gočne pene. Razpršena voda se zbira v majhne oblačke, ki legajo na nas in nas prijetno hlade. Soteska se zožuje in postaja čedalje bolj divja. Pot se ivzdof. vztrajno spušča navzdol. Objame nas senca, ki jo tvorijo sive, visoke stene, ki se dvigajo iz jezera. Voda je mirna in mlečno zelena. Spet slap. spodaj pod slapom je mostič, ki vodi na drugo stran. Postavimo se na sredo mostu in gledamo navzgor na padajo navzdol. Vrnemo se nazaj na stezo. Na levi 6e dvigajo stene čedalje bolj navpično, na desni je nekoliko položnejša reber, spodaj [»krita z grmičevjem, zgoraj pa skalnata in razgrebena. Pot gre preko lesenega mostu na drugi breg. Hodimo tik ob vodi, ki je čedalje mirnejša in se nabira v novo jezero. Slišati je močno šumenje, tam zadaj nekie bo najbrž zelo velik 6lap. Steza zavije na levo. Majhna, lesena hiša, kjer točijo črno kavo, zadaj pa velik prostor, obdan od vseh strani z visokimi, navpičnimi skalami. Prav nasproti nas lije voda v dveh silnih curkih iz višine osemdesetih metrov navzdol. Voda šumi in bobni, tako, da ne slišimo drug drugega. Od slapov prihaja hlad in oblaki razpršene vode nas obdajajo. Korak se nam nehote ustavi. Voda pa pada. Neprenehoma pada. Vsa razpenjena drvi v dveh velikih slapovih preko skal, se zadeva ob nje in lije v tolmun, kjer votlo bobni. Človek, kj posluša to bobnenje, se nehote zboji, da se ne podirajo vse skalt. naokoli in sc nc ,-esedejo v globel. Ko čakamo spet na cesti, »ori nad iczerom da nas popelje avtobus proti domu, je že noč. jezero je čisto v temi, da ga je le stežka razločiti. Gore, ki ga obdajajo, so temnomodre, zadaj pa je še svetloba, skoro zelenkasta, poslednji odblesk -otica, ki je že zdavnaj zašlo. (Drago ».) g?) BOSCH-SERVICE izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, za-ganiače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avto-m obilih in motociklih. Lastne naprave za polnenie akumulatorjev. Vedno v zalogi vse tovrstne Bosch - proizvode. 1 J. KRALJIC | Ljubljana, Gosposvetska c. 13. Tel. 2535. MLADI SLOVENEC Janezek in France!t Janezek in Franoek, ava nepridiprava, sta kot veter v polju živa in vihrava. Kdo pa je najhujši? Janezek seveda! Grozno rad se prička, grozno rad ujeda. Ce le kaj mu rečeš, koj je ogenj v strehi. Danes spet igrala s Franckom sta v lehi. Ko je Fracek rekel: »Dosti bo za danes!« že zakadil jezno \f njega se je Janez. raček ga ni čakal; ibežal je ves plah, da visoko dvigal se za njim je prah Kam naj preganjalcu krije se? Aha! plezal hrž na kamen jel je sred polja. N'anj se je postavil oško kakor kip — i je res ukanil anezka ta hip ... Človek in ptica V zelenem gozdičku je živela ptica in veselo prepevala v božji dan. Pa je nekega dne prišel tja človek in jo ujel. Ptička ga je začela milo prositi: »Kaj bi z menoj? V kletki ti ne bom pela, pojesti me pa tudi ne moreš, ker sem tako majhna. Izpusti me v zlato prostost in jaz ti bom dala tri koristne nauke.< »Daj mi jih, pa te bom izpustil!« je rekel človek. »Moj prvi nauk je: Ne želi si, da dobiš nekaj, kar ne moreš dobiti! Moj drugi nauk je: Ne šaluj sa onim, kar veš, da se ne more povrniti! Moj tretji nauk je: Ne veruj v nekaj, kar veš, da ni mogoče!« Človek je ptičko izpustil, čeprav njenih naukov ni bil prav nič vesel. »Vse to sem že zdavnaj vedel sam!« je zaklical za njo. Ptička mu je odgovorila z drevesa: »Nespametno si ravnal, da si mi dal prostost V grlu imam biser, velik kot jajce. S tem biserom bi lahko [»ostal bogat.« Človek se je razjezil in je začel ptičko znova loviti. Ptička pa je letala z drevesa na drevo in ves njegov trud je bil zaman. Ko je ptička videla, da je človek že ves utrujen, je rekla: »Ali zdaj vidiš, kako p>otreben ti je bil moj prvi nauk? Ne moreš me "uloviti in vendar me loviš!« Človek je sčdel pod drevo, na katerem je ptička sedela, ter začel glasno tarnati in si puliti lase. »Tudi moj drugi nauk ti je pe'reben,« se je spet oglasila ptička. »Zastonj jokaš in žaluješ za onim, kar ne moreš več dobiti! In tudi moj tretji nauk bi ti bil koristen, če bi ga bil razumel. Pomisli vendar, kako bi mogla imeti v grlu biser, velik kot jajce, ko pa še sama nisem tako velika?« Na te besede je ptica odletela, človek pa je ostal osramočen pod drevesom. Mlada Slovenka Slovenka sem mlada, ljubim svoj dom, ostala do groba zvesta mu bom. Le zanj in za mater bo v prsih srce mi bilo ljubeče do zadnjega dne Prigode opice Muki Mukijeva mlada leta Stara sem deset let (za opico je to kar dovolj), moškega sem spola, Muki mi je inie — in moja življenjska zgodba je gotovo najzanimivejša, kar jih je kdaj doživela kakšna udomačena opica. Rodila sem se v širokem pragozdu južne Amerike, ne daleč od kraja, ki mu ljudje pravijo Cape-tovvn. Stric Toni, ki je poglavar opičje vasi, me je leta 1924 skupaj z mojo sestrico Fifi prodal velikemu opičjemu kralju na otoku Javi. Marsikakšnega kozla sem ustrelila na njegovem dvoru. Pritoževanja zaradi moje muhavosti ni bik) ne konca ne kraja. Povedala vam bom nekaj zanimivih in zabavnih prigod. Poslušajte! Hodila sem v opičjo solo, kjer so nas poučevali angleščino (a do danes vseeno ne znam niti besedice angleškega jezika!). Poučeval nas je velik orangutan. Komaj je odprl svoj široki gobec, že sem mu vrgla v žrelo peSt prsti. Kajpak se je na vso moč razjezil. Pograbil me je za kocine in mi na glavi razbil kredo. Ko sem mu nekega dne spet nagajala, je poklical k sebi strica Toni j a. To je bila zame dokaj neprijetna reč, kajti stric Toni ni poznal šale. Posvetovala sem se s sestro Fifi, ki tudi ni imela či6te vesti. Sklenili sva, da se obrneva na dve leti starejšo opico Cici, ki je z monokljem na očesu bila videti od sile učena. Ta nama je svetovala, naj zaprosiva p>odgano Dolgorepko, da nama napravi usnjeni jx>dlogi za najini zadnjici. Stekli sva k Dolgorecki in jo j>obarali za ceno jx>dloge. Debela in nerodna gospa podgana je za čela na vse pretege hvaliti svojo robo: »V zalogi imam najnovejše modele. Naravnost iz Evroj>e sem jih dobila včeraj, moji dragi go-sfKjdični.« Vzela nama je mero in naslednjega dne bi že morali priti po izdelani podlogi. Ker pa nisva imeli denarja, sva sklenili, da si ga prisluživa. Kralj je imel hčer, ki je bila prava lefjotica. Ime ji je bilo Lili. Zmerom je bila žalostna in prvi minister je razglasil po deželi, da dobi oni, ki bi princeso pripravil do smeha, 100 dinarjev na roko in še njen mož bi lahko poslal. Pogumno sem odšla v kraljevo palačo. Ko-tnornik (lako se gosposko imenuje sluga »boljših« ljudi) me je odvedel v princesine sobane. Na di-vanu je sedela prekrasna gorila, črna od nog do glave — to je bila naša žalostna princesa Lili! Imela je velike črne oči, iz gobca so ji štrleli čudovito lepi čekani (zobje), jx>tlačen nos in širok gobec sta izpolnjevala njeno lejx>to. Ko me je princesa Lili zagledala, je zaklicala: »Živijo! Vendar enkrat opica, ki ni videti tako bedasta kot druge opice.« Sicer nisem vedela, kako sem si prislužila to pohvalo, čutila sem se pa vendar zelo počaščeno. Spoštljivo sem poljubila njene ljubke in široke šape. Lili je jx>d svojo kosmato obleko zardela kot kakšen otrok. Potem je ukazala služabniku, naj se odstrani in navdušeno vzkliknila: »Rada te imam!« »Tudi jaz imam tebe!« sem prisrčno odgovorila in jo poljubila na gobček. V tem hipu se ie princesa tako zvonko nasmejala, da so se odprla vsa vrata v palači in so služabniki pridrveli od vseh strani, veselje na dvoru je bilo neznansko. Lili je poklicala kralja in mu rekla: »Muki me je pripravil do smeha! To je prva opica, ki mi je všeč. Poročila ga bom in takoj odpotovala z njim na poročno jjotovanje v Evropo.« Kralj je bil kajpak čisto zbegan. Nekaj časa se je branil, toda nič mu ni jx>magalo. Že so služabniki zagrmeli v zboru: Materine roke Po vsem svetu njene roke so enako dobre, blage: tiho sklenjene k molitvi prosijo za svoje drage. Mehko božajo nam čelo, ko obišče nas trpljenje, in solza in grenkih žuljev nam gradijo pot v življenje. Ur najslajših in najlepših so zečetek nam in konec. Ko nad njimi s trudnim glasom zabrni mrtvaški zvonec — mnogo sanj, želja in upov se nam v črno jamo zruši. Vse takrat je tiho, mrtvo, vse je prazno v naši duši... Naj še dolgo nas ko sonce grejejo, bede nad nami materine dobre roke, da ne bomo revčki sami! Največje, najvišje, najdaljše Največja cerkev je cerkev svetega Petra v Rimu. V njej je prostora za 54.000 ljudi. Največji kip je kip Svobode ▼ newyorSkem pristanišču v Ameriki. Visok je 74 metrov, torej višji kakor ljubljanski grad. Največji otok je GrSnland. Devetkrat večji je od Anglije. Največja reka je Missiesippi v Ameriki, ki je dolga (5970 kilometrov. Največji hrošč se imenuje Erebus Strix. Živi v srednji Ameriki. Ko razpne krila, meri 50 centimetrov. Najvišja hiša na svetu je Emplre State House v Newyorku (Severnoameriške Združene države). Visoka je 380 metrov. Ima 102 nadstropji. 62 dvigal in 6400 oken. Najvišja gora na svetu je Mount Everest v Aziji. Visoka je 8800 metrov. (Naš slovenski Triglav je v primeri s to goro neznaten hribček. Saj ie visok eamo 2863 m, torej za 5037 m manjši kot Mount Everest.) Najdaljši most na svetu je most čez Veliko slano jezero v Severni Ameriki. Dolg je 34 km. Najdaljši predor je Huntington-Lake predor v Kaliforniji (Amerika). Dolg je 21.760 metrov. Okoli 2000 metrov je daljši od Simplonskega predora v Švici. Večne počitnice Stric: »No, Jožek, kaj bi ta ti rad postal, ko boš velik?« Jožek: »Zidar in učitelj.« Stric: »Kaj? Ali oboje hkratu? Zakaj pa? Jožek: »Zato, ker imajo zidarji počitnice pozimi, učitelji pa poleti.« »Živel vrli princ Muki! Živela princesa Lila! Živela, živela, živela!« Kaj je hotel mogočni kralj? Objel je in blagoslovil mladi par. Ne bom vam prijjovedovala na dolgo in široko, koliko voščil sem prejela iz vseh strani, da se mladi bralci ne bodo začeli dolgočasiti. To vam pa že moram povedati, da me je stric Toni drugega dne tisočkrat prosil odpuščanja, ker me je bil tolikokrat žalil. Velikodušno sem mu odpustila vse in mu razodela zgodbo o usnjenih podlogah. Joj-mene, ali se je smejal! II. Muki na poročnem potovanja Ko je bilo ženitovanja konec, sva se z Lili odpravila na poročno jjotovanje. Kralj nama je hotel dati s seboj 20 služabnikov, navrh pa še 30 dvorjanov in pažev ter 3 komornice in dvorno damo. To nama ni bilo nič kaj všeč, kajti nameravala sva si ogledati tuje dežele. Ce bi vlačila s seboj tolikšno dvorno svojat, bi zbujala preveč jx>zornosti. Zato sem jaz, Muki, sklenil, da vzameva s seboj samo 8 spremljevalcev in sicer mojo sestro Fifi in Foli, najljubšo dvorno damo princese LIH. Mene pa so spremljali moj osebni tajnik Papi ter komornika Rik in Rok. oba v snežno belih plaščih, in še Li-lijina polbrata Kriki in Krokl, ter dvorni norec Bimbo. Odpotovali smo. Po dogovoru nas je vzel s seboj potujoči cirkus, ki je bil prav one dni na Javi. Tako smo prišli v Španijo, kjer smo izstopili iz ladje in se z vlakom odpeljali naravnost v Berlin. Marsikaj lepega smo vi deli v tem velikem mestu, najbolj pa nam je ugajala olimpijada; kjer so ljudje skakali m se prekucevali kakor moji rojaki v vročem afriškem pragozdu. To mi je bilo zelo všeč in še bolj ponosna sem jjostala na svcj imenitni rod, ko se še človek od njega uči raznih umetnij in plezarij. Najraje pa smo obiskovali berlinski živalski vrt in se rokovali z ujetimi tovariši iz domačih krajev. Opice so nama izkazovale vse časti in midva sva jih bogato obdarovala. Kmalu sem znala že kar dobro nemško. Posebno dobro sem si zapomnim dve besedi, ki sem ju slišala na vsakem oglu: »Heil Hitler!« Ne vem sicer, kaj pomenita, imenitni sta pa le! Iz Berlina smo odpotovali v Prago. Tam pa so nas aretirali, ker smo nekolikanj preveč razsajali po ulicah. Kakšna sramota za opičja prestolonaslednika! Lili bi namreč morala podedovati opičje kraljestvo, ker njena dva polbrata nista bila dovolj duševno razvita, da bi lahko modro in pametno vladala. Razen tega Je bila Lili hčerka najljubše kraljeve žene. Morali smo se legitimirati, nakar so nas stražniki izpustili. Prepotovali smo še mnogo dežel, nato pa smo se čez Balkan vrnili v opičje velemesto. Tam mi je Lili podarila prvega sinčka in bodočega prestolonaslednika Mulija. Takoj po rojstvu mojega prvega sina je umrl stari kralj in jaz sem postal vladar opic. Zdaj sem že star, zelo star, ljubi otroci, toda še vedno sem mladostno gibčen in vesel. In tudi preljuba mi ženka Lili je se vedno krasotica. samo odebelila se je nekoliko. Kadar bom umrl, bom že naročil svojemu komorniku. naj moje smrti ne pozabi sporočiti »Mlademu Slovencu«. Pripravite že zdaj žepne robčke, da boste lahko pretakali za menoj bridke solze! Muki, kralj vseh opic. Naočniki za eno oko, kot jih nosijo Angleži. Za mlade risarje Ce bi v resnici storili, kar govorimo . »Na cedilo ga je pustil...« Če prijatelj prijatelju kaj obljubi, pa svoje besede ne drži, navadno rečemo:' »Na cedilu ga je pustil!« Kako čuden in smešen prizor bi nastal, Se bi kdo dobesedno storil tako. kot rečemo, vidite na zgornji risbi, ki jo je spretno napravil Bogdan Terčelj, dijak I. drž. real. gimnazije v Ljubljani. Ker je dobrega srca... Janezka so zatožili v šoli, da je brata vrgel v vodo. Učitelj je nepridiprava jx>klical k sebi in ga okregal: »Ali te ni nič srani? Povej, kako je bilo!« »Gospod učitelj,« je Janezek jokajoč odgovoril, »držal sem ga 7,a šalo nad vodo, [>a je začel kričati nad menoj: ,Izpusti me, izpusti!' No, in ker sem dobrega srca, sem ga res izpustil in on je I>adel v vodo ...« Mladi nepridiprav Francek je prišel k zdravniku in mu zaupal, da ima ošpice. Zdravnik ga ie hotel pregledati, Francek pa je začel tuliti kot divja zver. Nazadnje pa se je veselo zasmejal in prekanjeno dejal: »Gospod zdravnik, koliko mi daste, če se vrnem v šoio, da se še drugi naiezejo oa mene ošpice? Potem boste imenitno zaslužili!« STRIČKOV KOTIČEK Dragi Kotičkov striček! — Tudi jaz bi rad videl Tvojo dolgo brado, o kateri sem ze toliko čital. Zelo rad bi le enkrat zanjo pocukal. Pridi jo enkrat k nam na Sele pokazat! Moj očka pravi, da je tako dolga in stara, da raste že mah po njej. Ali je res? jaz imam majhnega kužka, ki mu je ime Pikec. Naš Pikec z repom grize in z gobčkom miga. Mene še ni ugriznil, morda bo pa Tebe, če imaš res tako brado. Prav lep>o Te jjozdravlja Tvoj Miran M i I ■> k o v i č, učenec III. razreda, Sele pri Kamniku. Dragi Miran! — Bog se usmili, kakšne skrbi in preglavice vam dela moja častitljiva trada! Nekaterim še pnoči ne da miru. Preganja in straši v sanjah kot kosmati bavbav. Zdaj pa že vidim, da bo treba nekaj ukreniti. Kupil si bom največje škarje in najel najspretnejšega brivca, ki ga premore svet, ter mu velel: »Gospod mojster, pokažite, kaj znate!« In bo vrli gospod mojster začel migati s škarjami — žvenk, žvenkl — in striči brado — sek, sek! — da mu bo znoj kar lili s čela. Niso namreč mačkine solze striči t »kole dolgo bradol Za pet debelih ur bo ipojster Skarja imel dela čez glavo. Ko bo brada srečno ostrižena, jo bom svečano razstavil na ljubljanskem velesejmu. Tam si jo bo lahko ogledal vsak, ki se zanima zanjo. In tudi kupil jo bo lahko, kdor ima pod palcem več kot žulje. Milijon dinarjev je med brati vredna. Milijon dinarjev za stričkovo brado v prvič, v drugič in... kdo da več? Toliko o blagorodni moji bradi. Zdaj naj pa še o Tvojem Pikcu kakšno rečem ino zinem, da ne bo zamere. Tudi Tvoj Pikec je vreden milijon dinarjev, če je res takšna znamenitost Vsi drugi kužki grizejo z gobčki in migajo z repi, 6amo Tvoj Pikec dela ravno narobe: z repom grize in z gobčkom miga. Takšna čudovita živalca vsekakor zasluži, da jo obesimo na veliki zvon in razglasimo njeno slavo po vsem svetu! Mene, Kotičkovega strička, najbolj zanima, kako vaš Pikec z repom kosti obira. Če z repom grize, gotovo tudi papca in pupca z repom, to leži tako rekoč na dlani. Ojojmene, ali mora biti to smešno! Na vsak način si moram to redko posebnost ogledati od blizu. Samo tega še ne vem, kako bi jo pri-mahal tja. S kamniškim vlakom ni nič, ker tako bliskovito vozi, da meni kar sapo jemlje. Komaj pol leta je od tega, kar sem se vozil z njim in videl na lastne oči, da je za celih jjet sekund prej prisopihal iz Ljubljane v Kamnik kot boter polž, ki se je hotel meriti z njim. Potem si lahko vsak misli sam, kako hitro vozi kamniški vlak! Se najbolje bo, če zajaham svoje škornje m pridirjam tja — peš. Na skorajšnje svidenje torej in lepo pozdrav^ ljenl — Kotičkov striček. Ojjomba Tiskarskega škrata: He, he, Kotičkov striček, pa sem Te! Ves svet se bo smejal Tvoji zadregi in Ti z menoj vred strgal korenček: šlek, šlek! Se namreč prejako motiš, če misliš, da ima Mikovičev Miran res takšnega čudovitega pa, ki s repom grize in z gobčkom miga. Še enkrat pokukaj v njegovo pismo in videl boš, da stoji tam črno na belem: »Naš Pikec z repom miga in z gobčkom grize«. Jaz, nagajivi Tiskarski škrat, sem te besede nalašč zamenjal. Ali je ta potegavščina posrečena, ali'flfji —< o tem naj razmišljajo drugi, jaz samo tbjiftB lahko rečem na ves glas, da mi moraš biti zanjo "'celo hvaležen. Saj bi Miranu sicer ne vedel,-kaj odgovoriti. Se Ti priporoča še za prihodnjič in1" Te prijateljsko jjozdravlja — Tiskarski škrat Dragi Kotičkov striček! — Vedno prebiram Tvoje ljubeznivo kramljanje t otroki v »Mladem Slovencu«. Zato bi rada vedela, kdo si. Pravijo, da si star in da nosiš dolgo sivo brado kot kralj Matjaž. To že ne more biti res, kajti stari ljudje pač nimajo toliko potrpljenja t otroki. Jaz mislim, da si še mlad gospod. Ker se prvič oglašam, se "n moram predstaviti. Sem 9 let stara in nimam več mamice. Živim pri skrbnih očetovih starših in dobri tetki, ki je učiteljica. Radi me imajo, posebno pa tetka, ki skrbi zame kot mamica. Kadar pride domov, me uči tako, da v šoli lepo napredujem. Veš, tudi jaz bi rada postala učiteljica, ker se z otroki najrajši igram »šolo«. Prosim Te, nikar ne vrzi mojega pisma v koš, ker bi me potlej preveč bolel srček. Ostani pozdravljen od Mirice Bergle-z o v e, učenke IV. razr. v Ločah pri Poljčanah. Draga Mirica! — Srček Te pa že ne sme boleti zaradi mene, o tisto pa res ne. Le kako bi mogel biti tako krut, da bi kaj takega dopustil, ko pa sam dobro vem, kako hudo je, če človeka srček boli! Kolikokrat je že mene bolel, tako strašno bolel, da bi bil najrajši jokal, pa sem se moral — smejati. Saj veš, kakšen je svet. V brke bi se mi režal, če bi videl, da se jokam, "in še norčeval bi se povrhu: »Hoho, poglejte no, poglejte, kakšna solzava cmerga je Kotičkov striček!« Tudi Tebi bi se nemara svet smejal, če bi Te srček bolel in bi Ti kakšna drobna solzica prevrela iz oči. Ne, ne, to pa že ne sme biti! sem mogočno udaril ob mizo in zapel: Hitro, striček, vrzi pisemce v kotiček, da bo srček • Miričin vesel, da ne bo je nič, prav nič bolel! Kakor sem rekel, tako sem tudi storil. Pa so na svetu kakopak še hujše reči, kot je to. če kakšno pismo moj koš pohrusta. 0, pa še koliko je hujših reči! Za takele drobne deklice je najhujše, če jim mati umre. O tem sem na tem mestu pisal že mnogokrat. Sreča v nesreči za taksne sirote je, če imajo po materini smrti vsaj eno dušo še na svetu, ki se zavzame zanje in jim skuša dati vsaj majhen del tistega, kar bi jim mogla dati mati. Pomisli, kako bi Ti bilo pri srcu, če bi morala živeti med čisto tujimi ljudmi, ki bi Ti očitali vsak košček kruha in bi jim bilo čisto vseeno, ali bo Tvoja življenjska pot postlana z rožicami ali s trnjem! Materi to ne bi bilo bilo vseeno. In tudi Tvoji teti ni. Zato pa tako lepo skrbi zate. Dokler imaš njo, se Ti ni treba nič bati. Zapiši si v globino srca besedo, eno samo besedo, ki naj iz Tebe gori kot sončni žarek in boža kot žametna dlan: HVALEŽNOST! Učiteljica bi rada poslala? Če bo šlo vse po sreči, se Ti bo tudi ta želja izpolnila. Da, skorajda glavo bi stavil, da se Ti bo! Kajti sem slovesno preštel vse gumbe na svoji suknji — »bo, ne bo, bo, ne bo« — in je zadnji gumb svečano rekel: »Bo!« Bomo videli, če prerokovanje mojega gumba kaj velja! Lepo pozdravljeni obe, Ti in Tvoja teta! — Kotičkov striček. Prva misel. Mati: »Janezek, vstani! šola gori« ^ _ janezek: »Zakaj naj bi vstal, če šola gori? Saj ne bomo imeli jjoukal« DRUŽINA Delaj — ne to, kar je prijetno, ampak, kar je najbolj potrebno. /A. M. Slomšek Otroci, hujši ho volkovi... Sovjetski državni pravdnik Višinskij se v sovjetskem listu Vosroskdenije spominja obletnice, ko so sovjeti izdali zakon, da smejo biti že dvanajstletni otroci obsojeni na smrt. v nobeni drugi državi na svetu, pa bodi, da je na tej ali oni stopinji kulture, si ni moči misliti, da bi imeli tako odredbo, da bi bili dvanajstletni otroci obsojeni oa smrt. Saj pa tudi nikjer na svetu ni toliko in takih zločinskih otrok, kakršni so v današnji Rusiji. Kot posledica uničevanja zakona in družine; smotrnega iztrebljanje sleherne vere; uničevanja slehernih moralnih vezi in še zato, ker je ves narod tako obubožan in sestradan: kot posledica vsega tega je nastala v Rusiji kar armada osirotelih otrok. Ta armada preplavlja vsa lačna in bedna mesta in vasi v Rusiji. Ti otroci beračijo, kradejo, ropajo in so strah in groza ruskega naroda. Ti otroci praskajo in grizejo, čim se jim hoče kdo približati in ustrahujejo kot dobro organizirana zločinska tolpa vso sovjetsko Rusijo. Človek se kar ne more zamisliti v to strahotno bedo otrok; devetdeset odstotkov teh otrok noslja kokain in pet in sedemdeset odstotkov ima jetikol — Zatorej po vsem tem ni čudno slišati, da izjavljajo sovjetski uradi, da je 75 odstotkov vseh sovjetskih otrok nezmožnih življenja! Čeprav skušajo dokazati, da je vsa ta podivjanost mladine posledica svetovne vojne ali gospodarske krize, pa nasprotuje temu to, da se leto za letom bolj in bolj množijo zločini sovjetskih otrok. Leninova vdova, Krupskaja, piše: »Večina sodrugov meni da so naši zapuščeni otroci dediščina vojne in gospodarskih zmed. V resnici pa tri četrtine teb otrok, ki jih kar mrgoli [ po cestah Moskve, niso taki radi nesreč in zanemarjenosti iz prejšnjih let, marveč so taki zaradi pogojev življenja iz današnjih dni, radi brezposelnosti in zlasti še zaradi bede na kmetih.« Sovjelski veljak Lunačarski pa pravi: »Tega nam svet ne bo nikoli odpustil: da je duša naše mladine tako brez vse morale, da je tako propala naša mladina, ki bo nekoč zasedla naša mesta in ki je naša bodočnost.« Ko je v začetku leta 1935 zločinstvo mladoletnih naraslo že do brezmejnosti, so morali sovjetski mogočniki izjaviti, »da navzlic raznim državnim ukrepom ni prav nič popustilo razbojništvo potepuških ruskih otrok.« Vsak dan so se dogajale tatvine, požigi in poboji in slednjič so na hitro roko ukrenili: Na stotine teh otrok so polovili in jih odpeljali daleč ven iz mesta. Ondi so jih pustili m izročili usodi. Kaj je to pomenilo za napol prezeble in sestradane otroke, si pač lahko mislimo. Z otroki ravnajo zdaj huje ko z največjimi zločinci. In kje drugje na svetu, ko v Rusiji, bi mogli izdati ta zakon: »Otroke, ki imajo 12 in več let, ki so bili obdolženi tatvine, nasilja, pohabljenja, umora ali poskuša nega umora je takoj prijeti in jih kaznovati s kaznimi vseh vrst.« In kje drugje na svetu bi bilo mogoče, da bi se obletnice take postave »z zadovoljstvom« spominjal sam državni pravdnik in »z veseljem« našteval uspehe take odredbe? Gospod sovjetski mogočnik Višinskij se zares more veseliti uspehov te strašne ruske postave: saj bodo mogli z njo pomoriti na tisoče sovjetskih otrok in se jih iznebiti z »uradnimi umori«. Se in še bodo proslavljali obletnico o uvedbi smrtne kazni za otroke, saj je v Sovjetiji še vse tako urejeno, da bo takih otrok še V6ak dan več in več. MODNE. NOVOSTI Prehodna doba. Se 30 gozdovi in travniki v zelenju, še je toliko toplega sonca, da je kopanje še zmeraj privlačno, saj so bili te dni še »pasji dnevi« vročine in vendar je moda že v mislih za jesen in zimo. Blago in krzno sta se za novo sezijo združila in zlasti krzno je prav novo, ploščato, kar je prav za prve jesenske plašče jako primerno. Krzno sive, črne ali rjave barve krasi rokave ali ovratnike ali pa so iz krzna celotni telovniki. Na sliki vidiš pod št. 1 temnomoder plašč iz volne, ki je okrašen s sivim ovčjim kožuhom. Vdelan je telovnik iz krzna, ki ima kimonaste rokave. Plašč št. 2 je prav tako setavljen iz sukna in krzna in sicer v mo-iterni rjavi in svetlorjavi barvi. St. 3 je plašč peščene barve z rjavim bobrovim ovratnikom in istimi rokavi. Razne novosti. Rokavice iz tenčice so najbolj nove v tem času V zapestju je nabranek. Najlepša barva teh rokavic je peščenorjava. Enobarvno obleko iz platna najlepše poživi pahgvka ali rutica iz rožastega ali križastega kre-tona. Monogram ie še zmeraj v modi, le da je drugačne oblike. Je kakor plaketa iz zlata, srebra ali usnja in je z verižico pritrjen, navadno v gumb-nici. Krpanja in šivanje p« ti Po pranju se nagrmadi kar gora samih kr-arij in gospodinji je ob pogledu nanje, ko da jo lači mfira. A tudi to zadevo je treba pravšno urediti in potem ni več mučna. Tako n. pr.. koj prišij gumb, kadar se odtrga in zašij nogavico takoj, ko začne kaka pentlja uhajati. Ce je ta navada v hiši, je šivanje hitreje odpravljeno — Ko po pranju pobiraš perilo, koj preglej, kateri kosi so bolj in manj in nič raztrgani in jih polagaj na posebne kupie in se' čim prej spravi k šivanju in krpanju. Kar je težjega dela, ko na primer popravljanje moških srajc, je bolje — če so razmere take — da jih daš v popravilo kaki krparici-šivilji, ki ti za majhen denar bolje in prej vse uredi. Toda kako krpo prišiti mora znati pač vsaka gospodinja. A da bi se s krpanjem že popolnoma obrabljenega perila dolgo mučila in po nepotrebnem tratila čas in sukanec in krpe, je prav nespametno. Za krpe vzemi vedno obnošeno blago, a vendar Ereudari, če je krpa še torej, da je vredno prišiti. )a je moči iz starega perila matere napraviti perilo za hčer in očetovega — za fanta — to ve vsaka gospodinja. A tudi ob taki priliki, moraš pregledati staro perilo, če je toliko trpežno, da se ga izplača prenarejati. Sicer je bolje, da izrežeš trpežnejše dele in jih spraviš za krpe, druge, ki so za nič, pa uporabiš za cunje (za umivanje šip itd.). — Tuai iz rjuh, če se že parajo, moreš sešiti posteljnino za otroke. Obrabljeno perilo in posteljnino pa napraviš tudi za plenice; to so naj-menkejše in najcenejše plenice. Iz posteljnega perila moreš napraviti tudi robce za otroke. Lepo jih obrobiš, pa so lepi in otrokom primerni, saj jih itak kmalu izgubijo. Kjer pa ni otrok, da bi zanje uporabili obrabljeno perilo ali posteljnino, pa na primer iz rjuh, Ki so v sredi že preperele, naredimo kar »nove« rjuhe in sicer tako, da jih jx> sredi prerezemo in selijtno zgornji in spodnji del, pa je rjuha spet cela. Srednji šiv narediš hitreje In tudi manj tišči, kakor če bi hotela vdelati v sredo rjuhe krjšo. — Pri krpanju in šivanju ne smemo biti preveč ozkosrčni, preveč varčni. Taka varčnost ni varčnost, če stvari, ki »o zares za nič, šivaš, krpaš in gatiš. To je res le potrata časa in sukanca. Imej za vsak teden tudi takšno duhamorno šivanje urejeno, pa naredi vse sproti in te ne bodo strašili pogledi na raztrgano perilo. Nehaj za pel10 Za peko naših navadnih sladkarij, potic, Sark-ljev itd., je na vsak način potrebno, da uporabiš pecilni prašek. Težavno je peči po starih receptih in če se jih držiš, dodaj zmeraj pecilni prašek, dasi ga v prejšnjih letih še nismo poznali, zato tudi ni omenjen. — Peka je prav tako važna ko testo in pravilna zmes raznih aodalkov za močnate jedi. Pomni, da mora biti v kuhinji, ko pečeš, jx>v-sod enako gorko. Zato je treba glede na štedilnik paziti, da stoji na pravem kraju, da je dobro 6ezioan. Gosf>odinja mora svoj štedilnik dobro po- NAS DELAVEC ■——t——............nrrri n Koliko je bilo teta 1934 nesreč v naših rudnikih Delo v današnji kapitalistični dobi ne donaša delavcu toliko, da bi se mogel človeku primerno preživljati. Pohlep po čimvečjeni dobičku je izrinil treol/n .•> ul!« A n i —.,l„i______ ki? i i vsako sočutje do trpina delavca. Ni mar kapitalu ali je delavec lačen, ali ga zebe, ali je bolan, ali je utrujen; ne, garaj mi, dokler ne omagaš! Saj pride mesto tebe — uboga delavska para — drugi tvoj tovariš, ki mi bo morda še več naredil in to z manjšo plačo. Ne čudimo se, če smo jetiko ime novali delavsko bolezen, ne čudimo se, če naš delavski rod ni toliko odporen kakor bi lahko bil, če bi bili delovni pogoji in zaslužki takšni, kar bi ustrezalo vsaj minimalnim zahtevani življenja. Pri delu, v tovarnah, v rudnikih, ugašajo delavska življenja, ob njihovih stenah se slišijo kriki umirajočih, ki padajo kot žrtve dela. Delavec ne samo, da more borne groše pustiti in prodati svoje zdravje, svojo mladost, čestokrat se zgodi, da mora na žrtvenik molohu kapitalu dati tudi svoje dragoceno življenje . Nesreča ne počiva, pravijo, toda, če so varnostne naprave v redu, če so na razpolago vsi pripomočki, da 6e nesreče preprečujejo, bi ne bilo toliko težkih smrtnih žrtev delavcev. Čudno je to, da so ravno danes v času ogromnega tehničnega napredka in pripomočkov obratne nesreče mnogo bolj pogoste, kakor v prejšnjih časih. Kje je tukaj vzrok? Gotovo dejstvo je, če bi se delavstvo s vojimi strokovnimi organiza cijami ne bi borilo za zboljšanje delovnih pogojev, za zaščito življenja, bi ne bilo niti toliko varnostnih naprav, kolikor jih danes po raznih obratih sploh imamo. Preprečevanje nezgod je silno važna socijalna dolžnost, ki naj jo odgovorni čini-telji v resnici tudi izvršujejo. Ne zadostuje, če , se na vsake tri do pet let pregleda kaka varnostna I naprava, ni dovolj, če v kotih stoje omarice z ob-I vezilnim materijalom, ni dovolj če delavci v živ-' Ijenja nevarnih krajih delajo samo nekoliko ur dnevno! Naše delo in naša borba mora iti v tem pravcu, da se delo absolutno zaščiti, da se ne sme tvegati niti eno življenje ali zdravje delavca, da se varnostne naprave nahajajo v brezhibnem stanju, da sc delavcu dajo pri nevarnejših opravilih, posebni plačani dopusti in da se delavcu, ki opravlja nevarna dela plača sorazmerno zviša. Po {jodatkih ministrstva za gozdove in rudnike, katere je dobilo ministrstvo od vseh rudnikov v naši državi po posebnih ustanovah, se je v letu 1934. pri delu smrtno ponesrečilo 179 rudarjev, težje se je [^oškodovalo, — da so za delo jx>j>ol-noma nesposobni, — 320 rudarjev in lažje se je poškodovalo 4901 rudarjev. To so strašne številke, ki jasno govore, da so te tisočere žrlve, dobile poškodbe, ne le slučajno, temveč predvsem v tem, ker varnostnih naprav ni bilo, ali jm iete niso bile brezhibne. Premogokopni rudniki so zahtevali največ žrtev. V vseh teh rudnikih je pustilo svoje življenje 169 rudarjev, težje r>oškodovanih je bilo 251, lažje pa 3149. V kovinarski industriji in pri izdelovanju surovega železa ter bakra, sta našla v letu 1934. smrt 2 delavca, 17 je bilo težko poškodovanih in 527 j)a lažje. To so številke, lo so življenja, kdo je kriv temu? Ali ni kriva brezvestnost in površnost v veliki meri? Komunisti in vera znati. Za dobro peko je važno, da je pečica pravilno segreta. Ce daš potico ali Šarkelj v premalo razgreto pečico, hitro vzkipi in se nato sesede, preden je testo pečeno. Ce je pa pečica preveč razbeljena, se premalo naredi skorja, tako da ne morejo uhajati zrak in plini (alkohol in ogljikova kislina). Zato si napravijo pot na ta način, da se skorja razpoči, oblika je grda in seveda se vse — prismodi in pripali. Plinski in električni štedilniki so pa tako narejeni, da je glede na toploto vse preračunano in ni treba kuharici niti misliti na to, ali je toplota za peko že pravilna ali ne. — Pri navadnih štedilnikih si lahko vročino uravnamo tako da damo na potico moker papir — če je pečica premočna; če je dno preveč razbeljeno, damo model na opeke, ki morajo biti pa že prej razbeljeni. Peka je umetnost in zato je vsaka gospo dinja ponosna, če ji peka uspe. Kuha Paradižnikova solata. Lepe, trde paradižnike popariš in naglo ohladiš z mrzlo vodo. Nato sle-češ kožico, jih razrežeš na tanke rezine in pri-deneš prav tako narezano čebulo in še olja in soli. Solata je že taka dobra, ali pa jo še okisaš in opopraš. Paradižnikovo meso. Prašičje meso razrežeš (0.75 kg) na tanke izrezke, jih osoliš, povaljaš v moki in jih opražiš v masti, kjer so že kocke čebule. Dodaš 160 gramov opranega riža in sveže, olupljene paradižnike ali pradižnikovo mezgo; na vse to poliješ 1 1 vode in dušiš do mehkega. Na mizo daš potreseno z razno zelenjavo. Praženi paradižniki. Trde paradižnike olupiš, osoliš, napopraš in jih pomočene v testo opražiš. Paradižnikova juha z rižem. Zelenjavo, ki jo daješ v juho, in razsekljano čebulo opražiš v presnem maslu, potreseš z moko in pomešaš s so kom paradižnikov. Nato poliješ juho, pustiš vreti, osoliš in osladkaš in dodaš žlico kisle smetane. V to zakuhaš riž. 900 žensk na univerzi za politiko je na politični visoki šoli v Berlinu! Poslušajo predavanja iz zgodovine, nauka in narodopisja, vzgoje, žen skih vprašanj, o kmeticah in socijalnih zadevah. — Tako se ženske urijo, da pravilno umevajo politiko svoje domovine. Uspehi so izvrstni, saj je znano, da so ženske še posebej darovite uprav za politiko. V Britski Indiji ima 323 miiljonov ljudi 550 belih misijonskih zdravnic, in sicer je 186 protestantk, 44 katoličank in 320 brez določene vere. Tu umrje na vsakih 1000 otrok — 300 otrok. Na Kitajskem je za 438 milijonov ljudi 130 misijonskih zdravnic, otrok do 3. leta pa umrje tu po 85 od 100. V Afriki j deluje 20 misijonskih zdravnic in tu umrje v prvem . letu starosti 70 otrok od 100 otrok. j Kakšno je dejansko stališče komunizma do verstev, nam kažejo primeri iz Rusije, Mehike in Španije. Povedo nam, da med vero in komunizmom ni sprave Komunisti verstva jjreganjajo in uničujejo. Nekateri, ki hočejo vedeti o komunizmu samo dobro, seveda trdijo, da je vse to preganjanje le upravičen izbruh proletariata. Kakšno je torej teoretično stališče komunizma do vere? O tem je sklepala III. (komunistična) internacionala leta 1923. v Moskvi in sprejela te le sklepe: »Komunisti zahtevajo, da bodi religija privatna stvar v odnosu napram meščanski državi. Toda v nobenem slučaju ne smejo komunisti zastopati stališča, da je privatna stvar v odnosu napram komunistični stranki. Komunisti zahtevajo, da meščanska država kot taka ne imej nobenih vezi z religijo ter da verske organizacije niso v nobenem slučaju v zvezi z meščansko državno oblastjo. Zahtevajo, da imej vsak državljan pravico priznavati se katerikoli veroizpovedi ali ne priznavati se k nobeni veroizpovedi, to je biti ateist (brezbožnik), kar navadno je vsak zaveden komunist. Komunisti zahtevajo, da izgine iz uradnih aktov celo samo imenovanje ene ali druge veroizjx>vedi državljanov. Stremijo za tem. da vzamejo meščanski državi vsako možnost dovoljevati cerkvenim ali verskim družbam gmotno in drugo podporo. Vse to skupaj predstavlja ravno zahtevo, ki proglaša religijo v razmerju do države za privatno stvar. Komunistična 6tranka se ne more zadržati ravnodušna nasproti dejstvu, da se poedini njeni člani, četudi le kot privatne osebe, jx>svečaio verski propagandi. Komunistična stranka predstavlja iz proste volje sklenjeno zvezo zavednih, naprednih bojevnikov za osvoboditev delavskega razreda. Komunistična predstraža delavskega razreda se ne sme ravnodušno zadržati nasproti neprosvitljeno-sti, neizobraženosti ter verskemu mračnjaštvu. Ona ima dolžnost, da vzgaja svoje člane ne samo v duhu požrtvovalnega izpolnjevanja določenega političnega programa, gospodarski« zahtev ter strankinega statuta, ampak da vcepi svojim članom tudi oslro začrtan enoten svetovni nazor marksizma, katerega bistven del je ateizem. Samoumevno je, da se mora protiverska propaganda vršiti izredno previdno in temeljito jire-mišljeno z ozirom na plasti, med katerimi se taka propaganda vrši. Protireligiozna propaganda ko-munisiov se mora vršiti zlasti med mladino, in sicer po temeljitem načrtu ter upoštevajoč vse posebne okolnosti. V komunistični stranki mas se nahajajo tudi člani, ki se še niso povsem osvobodili verskih razpoloženj in predsodkov. Toda stranka kot celota m zlasti njeni vodilni krogi morajo pobijati verske predsodke in na smotren način propagirati ateizem. Aktivna verska propaganda s strani vodilnih sodrugov, zlasti intelektualcev med njimi, najsi zavzame še tako moderno obliko, je absolutno nedopustna ... Ziasti morajo komunisti v agitaciji za delavsko kmetsko vlado neprestano naglašati, da s tem predlagajo bratsko zvezo vsein onim, ki delajo, brez ozira na to, ali so verni ali brezbožni.« To so jasne in odločne besede svetovnega komunizma. Med vero in komunizmom ni sprave! Oboje eno poleg drugega ne more obstojati. Kdor je komunist, ne more biti kristjan, ne vernik kake druge vere. Kdor hoče biti socialist in vernik, mora računati s tem, da bo moral vero prej ali slej zavreči ali pa bo moral zavreči komunizem. Komunizem je dejansko in formalno napovedal boj Bogu. Pravega katoličana bi moralo biti sram, če či ga kdo imenoval komunista, marksista, ne pa da je na te priimke mogoče še celo ponosen. Biti komunist pomeni odpad od vere, to pa je zločin proti Bogu. Zahtevati enotno fronto proletariata se pravi zahtevati zvezo s komunisti, voditi ljudi v komunizem, v brezboštvo. Zato organizacija, ki kliče enotne fronte, ni več krščanska. Krščansko delavstvo vodi boj za svoje pravice v imenu Kristusa, v imenu krščanske pravičnosti in ljubezni, ne pa v imenu Marksa, komunizma ter v znamenju razrednega boja. 400 milj. zlotov za javna dela v Poljski Vlada poljske republike je po zgledu drugih držav izdelala ogromni načrt za izvedbo javnih del. Izvedba javnih del, ki so v načrlu za leto 1936. bo imela predvsem ta smoter, da se začne s splošnim in intenzivnim zbiranjem sredstev za javna dela. V rednem proračunu je vnešena v gornje svrhe vsota 1 milijon zlotov, skupni dohodki na račun javnih del iz izrednega kredita znašajo skupaj 223 milijonov zlotov ali približno 2 milijardi dinarjev. 36 milijonov bodo od prednje vsote vzeli iz »Fonda dela«, 20 milijonov pa iz ostanka, t j. posojila »Za investicije«, kateri fond je bi! zbran v letu 1935. Ostanek gornjega ogromnega kredita bodo dobili iz rezerv fondov socijalnega zavarovanja, iz fonda državnih pokojnin in drugih ustanov javnega zavarovanja. Gornji ogromni krediti za javna dela bodo razdeljeni po raznih ministrstvih takole: milijonov zlotov 1. Prometno ministrstvo za 103,8 a) železnice 60,0 b) za ceste 35,3 c) za regulacijo rek 8,5 2. Ministrstvo za j>ošto in brzojav 15,0 3. Ministrstvo za trgovino in industrijo 10,0 a) za trgovsko mornarico 8,5 b) za elektrifikacijo naprav 1,5 4. Ministrstvo za kmetijstvo in agrarno reformo 9,5 5. Ostala ministrstva 7,7 6. Oradba stanovanjskih hišic 38,0 7. Podpore krajevnim oblastim 39,0 Skupaj 223,0 Da se bo izvršitev celotnega programa javnih del moglo kontrolirati, in da 6e bo obdržala vez s fjosameznimi večjimi centri, ki so največ prispevali, se je ustanovila posebna komisija za javna dela. Ta komisija bo imela nalogo, da bo pregledovala razne načrte posameznih ministrstev, in sicer ali se morejo ti načrti res izvesti in drugič, ali je za to delo na razpolago dovoli sredstev. Načrti bodo potem končno odobreni od Oospodarskega sveta, ki ga bo imenovala vlada. Poljska vlada pravi, da bo izvršitev celotnega programa javnih del, imel za posledico, posebno pri fraditvi stanovanjskih hišic, da se bo pritegnil tu-i privatni kapital, ki se more ceniti najmanj na 100 milijonov zlotov. Na drugi strani pa bo mnogo del izvršenih na kredit. Te vsote bodo znašale najmanj 40 milijonov zlotov. Vlada računa pri izvrševanju javnih del tudi na pomoč iz inozemslva, na likvidnost jx>ljskega premoženja, ki je zamrznjeno v nekaterih državah. Vse to bi povečalo kredite za izvedbo javnih del. Ce računamo razne f>ostavke iz katerih se bo lahko dalo dobiti sredstva za financiranje javnih del, dobimo znesek 400 milijonov poljskih zlotov ali okrog 3 in f>ol milijarde dinarjev denarja, ki bo v letu 1936. na razpolago Poljski za omiltenje brezposelnosti in za obla-žitev gospodarske krize, ki tudi Polivko državo zelo pritiska. R a z n o Sprejem kandidatov v državno železniško šolo. Sprejetih bo 60 kandidatov Pogoji za sprejem so: jugoslovansko državljanstvo, dovršitev 7 gimnazijskih razredov, telesno in duševno zdravje, starost od 10 do 21 let, pristanek staršev za železniško službo ter dobro vedenje. Izbira sc bo vršila po konkurzu. Prijave se kol-kujejo z 5 Din, naslavljajo pa na pokrajinsko železniško direkcijo, in sicer priporočeno ali osebno, do 1. avgusta 1936. Prošnji jc treba priložili pismene dokumente (domovinski list, šolsko spričevalo, krstni list, privolenie slnršev, potrjeno od policijskih oblasti, da more kandidat stopiti v šolo, dalje kandidatova obveza in nravstveno spričevalo). Izbrani knndidatje bodo dobili vabilo no izpi! ter brezplačno železniško karto. Padli kandidatje bodo dobili tudi brezplačno karto. Sprejeti kandidatje imajo v internatu šole hrano in stanovanje ter 100 Din na mesec. Kolajne v Rusiji. Komunisti imajo navado, da rujejo proti militarizmu s smešenjem odlikovanj, češ, mi proletarci tega ne poznamo. Tega seveda ne poznajo pri nas. V komunistični Rusiji pa vpeljujejo dan za dnem nova odlikovanja in kmalu jih bodo imeli več kot v katerikoli buržujski državi. Tako beremo, da je sovjetska vlada sedaj uvedla naslov »Heroja sovjetske zveze«, ki je sedaj najvišje odlikovanje. Ti heroji dobijo še kolajno najvišjega razreda — Ljenlnov red, poleg tega pa še odlok- ki f!a izda »Centralni izvršni komite SSSR«. NIZKI (INI drokolon, olroUklli lRračnlh, invalidskih vozičkov, prevoznih trlolkljov. šivalnih j-..1 rv. Orni!: '' ..TRIBUNA" F • B A T J E LL J U B L J A N A,' K a r to v 3 k n cesta 4 Podruftnton Maribor, Aleknandrova cnaln SA Naš i zdravnik A. B. I. — Skrivi jena hrbtenica je Časih podedovana nakaza, časih je nasledek in ostanek v otroških letih prestale angleške bolezni (rahite), največkrat pa nastaja v mladostni dobi pri dijakih, obrtnih vajencih, zlasti dekletih, ki se malo gibljejo na prostem in mnogo sedijo (ali bolje: čepe) v sključeni drži. V vaši starosti se nakaza ne da več odpraviti, pač pa se da morda še zaustaviti njeno poslabšanje z resnim in vztrajnim prizadevanjem. Lotite se po načrtu onih orodnih, prostih in športnih vaj, ki majejo hrbtenico in urijo hrbtno mišičevje. V telovadnih in športnih knjigah lahko najdete, kar se da izvrševati v vaših razmerah. Pred nekaj leti je izšla knjižica, ki opisuje posebne »lepodržne« vaje. (Naslov: Z. Šli-barjeva, Lepodržne vaje. Ljubljana 1930, Belo-modra založba.) Izmed športov vam posebno priporočam plavanje in veslanje, pozimi drsanje in smučanje. Vsako kmetsko delo na polju in v gozdu, na travniku in vinogradu ali sadovnjaku je koristno, naravnost zdravilno za vaš primer se mi zdi košenje in oranje. Pomnite: Ne preveč hkrati! Malo vaj, a te naj bodo izbrane in točno izvrševane. Eno uro telovadnih vaj na dan je dovolj, športa ali kmetskega dela pa več. Isti. Zagrenjenost zavoljo nakaze je znak malodušnosti ali duševne slabosti. Duševno zdravemu človeku budi telesno zlo odporno silo, da se zlo odpravi kot tako ali spremeni v znosno, nekvarno obliko. Razsoden človek si ne greni življenja in si ne kvari družabnega razmerja v lastno škodo. Smešno je tudi, da tako plaho skrivate svojo resnično ali dozdevno grbo pred vsemi ljudmi. Dajte jo na ogled (pri kopanju) vsemu svetu, ki naj se vam poljubno smeje, če je tako neumen in brezobziren. Vi pa, če ste pameten, se smejte njim in svoji nakazi, pa ozdravite! Zdi se mi namreč, da je vaša duševna okvara že dosti hujša od telesne nakaze. Pa še nekaj uvažujte, kar mlad človek ne razume lahko, vsako zlo, ki človeka doleti, ima tudi svojo dobro stran. Bog ve kdaj vam bo nakaza večje koristi, kakor je bila vsa nadlega v kvar! R. Z. — R. Maternična vnetja so kaj različna po nastanku ali vzroku, po obsežnosti, krajevni legi in trajanju, zato se tudi različno zdravijo. Ne morem presojati, ali je zdravnikov predlog glede iztrebljenja umesten ali ne, vsekakor me preseneča vaše mnenje, zajeto iz znane poljudne knjige, ali naj si odpravite vnetje s posebno telovadbo. Primerna se mi zdi telovadba, še bolje hoja v primerih, ko je krvni obtok medeničnega drobja v zastoju, če pa je zares vnetje še količkaj živo, se utegne vnetje ponoviti in razpasti prav zavoljo gibanja. Vnetja, ki niso samo spolnokužnega izvora, saj jih je še več takorekoč samoniklih, se zdravijo v mirovanju z vlivi, vložki, spiranjem, ko-pelmi in neštetimi zdravniškimi sredstvi. Ista. Zamaščen trebušček je, če ni drugih ovir, zelo hvaležen predmet telesnih vaj. Da bo uspeh izdatnejši in hitrejši, opustite, kar se le da, sol, mast, sladke in močnate jedi. Ista. Življenjska netila (vitamini) so zares škodljiva, če se zauživajo v preveliki meri. To se dogaja samo pri umetnih (tovarniških) izdelkih, kjer so te snovi izredno zgoščene (koncentrirane), nikdar ne pri uživanju prirodnih pridelkov (sadja, zelenjav, žitnega zrnja, kvasa) ali hraniv (jajc, mleka, živalskega drobja, ribjega olja). Privoščite si 'brez skrbi sadje in zelenjave po mili voljil Vedite pa, da je v domačem sadju bolj pičlo življenjskih netil, pač pa mnogo dragocenih rudninskih snovi. J. Č. — Lj. Netečnik da je vaš sin, ki veliko jč, a mu zaleže malo? Žalostno je, Ce je kdo v telebanski dobi zavaljen ali celo zamaščen, zato se ne vznemirjajte radi sinove mršavosti, le da je čvrst! Dajte ga o priložnosti zdravniško pregledati, če ne tiči v njem kakšna skrita bolezen, jetika, sladkorna ali živčna bolezen. Navadite mladca, da bo jedel počasi in dobro žvečil vsak grižljaj, hrano naj dobiva in uživa samo ob določenih rokih. Red redil C. K. — Č. »Strašne« bolečine v hrbtenici in križu trpite že pet let? »Nešteti« zdravniki vam niso pomagali ne z zdravili ne z nasvetovanimi ko-pelmi. Na desni strani trebuha ob pasu imate isto-tako hude bolečine, na desnem stegnu pa boleče krčne žile. Po teh dveh podatkih domnevam, da imate bržkone ali vnetje hrbtenice ali pa hrgo (bolesten izrastek). Taka bolezen spada ali v zdravilišče ali bolnico že zaradi točne razpoznave in še bolj zaradi zdravljenja. A. B. — Lj. Temnomodre lise na bedrih, ki se spreminjajo v podkožne otekline, se vam na-pravljajo že drugo leto brez znanega povoda? Bržkone je ta nadlega izraz kakšne krvnožilne bolezni, podobne škorbutu. Neposredno zdravniško opazovanje je potrebno za pravilno razpoznavo in smotrno zdravljenje. A. T. — Lj. Dušične napade je dobila letos vaša deklica ob morju, kamor se je hodila že nekaj let zdravit radi dušice doslej uspešno, a letos je bilo tako hudo, kakor poprej nikdar doma. Treba je bilo celo nekaj vbodov, da se je polegel napad. Kaj počnite v svoji obupanosti? Za zdaj nič in tudi kasneje nič posebnega. Dušica je zelo muhasta bolezen. Posvetujte se z zdravnikom, ki najbolje pozna otroka in njegovo bolezen. Dušične napade sprožujejo neznatne škodljivosti v zraku (kakšen prah ali vonjava), vremenske spremembe, neredkokdaj prebavne motnje ali samo neopazne posebnosti v hrani, časih celo živčno duševno vznemirjenje. Zdravljenje dušice je tudi veščemu zdravniku težka in nehvaležna naloga. Hvala Bogu, da je dušica bolj nadležna kakor nevarna bolezen! Dušičasti ljudje umirajo v častitljivi starosti brez dušice. A. R. — I. Krvavitev, ki se pojavlja nekaj let po meni, je vselej kočljiva zadeva, ki ji treba prav skrbne pažnje. Domneva o ranitvi z odtočnim nastavkom izpirala (irigatorja) se mi ne zdi prav verjetna, zlasti ne, ker se je krvavitev ponovila v presledkih. Nenadoma naj se da bolnica pregledati po strokovnjaku za ženske bolezni! Zdravljenje takih krvavitev na daljavo in z domačimi pripomočki bi bilo od moje strani brezvestno početje! Vsaka takšna krvavitev je zelo sumljiv znak za raka, rak pa je ozdravljiv samo v prvem početku, preden se razpase. Isti. Trod (izstop maternice) se pri delovnih ženah ne zdravi z opornimi obročki, ki je zdravljenje samo za kratek poskus in malokdaj uspešno, marveč z operacijo, ki je za ženo skoraj brez nevarnosti in redno uspešna. Ne čudim se, da se je bolna žena naveličala sitnega in neuspešnega zdravljenja. J. K. — Lj. Rdeča pesa (bot. rapa rubra) daje sok, ki ga mnogi cenijo kot zdravilo pri pljučnih vnetjih. Zanesljivih podatkov o zdravilni vrednosti rdeče pese ni najti v dostopnih mi knjigah, tudi mi ni znano, kako naj se napravi shranek (konzerva) soka. Dvomim, če se to delo izplača. Napravite si rajši bezgov sok (iz bezgovih jagod), kakor se dela malinov! R. L. — M. Močvirske mrzlice (malarije) kako se obvarujete med vojaškimi vajami v močvirnatem kraju? Menda vam bodo dajali preprečevalno sredstvo, če ne, jemljite zjutraj in zvečer po % g kinina ves Cas bivanja v mrzličnem ozemlju in še tri dni dalje. Kmetijski nasveti Klajno apno ter molzne in brejekrave. Imam krave molznice. Pozimi je dajal hlapec kravam nekoliko klajnega apna. Bilo je vse v redu. Pozneje je prenehal. Zadnje čase pa nimajo krave nič kaj dosti mleka kljub sveži krmi. Kdaj in koliko klajnega anpa se lahko da kravam; ali vsaki dan? Ali je mogoča lahka zveza med klajnim apnom in množino mleka? Ali je klajno apno breje krave potrebno? R. J. L- Dokler so krave dobivale pozimi redno nekoliko klajnega apna, je bilo vse v redu, torej tudi glede mlečnosti krave in količine mleka. Ko pa ste Erenehali s klajnim apnom, se je znižala mlečna oličina, ki je stala tudi ob sveži krvi nezadovoljiva. Sklepamo, da ni bilo v vaši zimski krmi in tudi v poletni sveži krmi dovolj rudninskih snovi, zlasti ne apna. Najbrže izvira vaše seno in zelena krma iz zemljišč, kjer primanjkuje v zemlji sami že apno. Še manj pa je apna v krmi iz mokre ga ali močvirnega zemljišča. Zato vam priporočamo, da jeseni zemljišča apnite, morebitna mokra ali močvirna pa najprej primerno osušite in na to šele apnite. Za splošno zboljšanje krme pa morate razen z apnom gnojiti svoja zemljišča z domačimi gnojili in pri pomanjkanju ali v popolnitev teh tudi z umetnimi gnojili. — V 15 kg kravjega mleka je okrog 0.525 kg prebavljivih beljakovin, 0.525 kg tolšče, 0.0105 kg rudninskih snovi ali raznih soli, 0.720 kg mlečnega sladkorja in 13.125 kg vode. Najvažnejša redilna snov pri reji mlečne živine so vsekakor beljakovine- Teh mora biti pred v6em zadosti v krmi. To pa se pri krmljenju mlečnih krav le prevečkrat premalo uvažuje in vpožteva. Poleg beljakovin primanjkuje v krmi za mlečno živino prav [jogostoma tudi rudninske snovi, zlasti apno Saj je že v 15 kg mleka, kar še daleč ni najvišja količina mleka, ki ga lahko do krava na dan, približno ena desetina kg ali 10 dkg rudninskih snovi, med katerimi zavzame velik del apno. V mleku je razmeroma prav mnogo apna, zato pa moramo mlečnim kravam nuditi tudi dovolj apna v krmi. Ko prmanjkuje apno v krmi, pade pred vsem mlečnost, ki se začne šele zopet višati, ko je žival že zopet dobila primerno količino apna v svoje telo. Potreba po apnu pa je za krave in tudi druge zlasti mlade živali tem večja, čim več kisle travniške krme dobivajo, ker je pri pokladanju kisle krme apno potrebno tudi za oslabitev krmske kisline. Cim več sladkega sena in dobre zelene krme ter močnih krmil pa pokladamo. tem manjša je potreba še po posebnem pokladanju apna. Kravam s prav obilno mlečnostjo, pa je dodatek klajnega apna potreben tudi tedaj, ko dobivajo dobro travniško krmo in močna krmila, v katerih je po-največ že po naravi precej apna. Ni se pa treba imrniiiiNiimiiiimiiiuiiiimiimiiiHi 0DRE2ITE nmiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiitmiiMimin psitfssfif tm ifisif4 1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. § I ,SLOVEMECf,30.avgusla 1936 I i i Sllllllllllllll IIIIMIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllUlllllllllllimilllllllllllllllllE prav nič bati, da bi apno živali škodovalo, četudi bi ga dobila včasih morda preveč. Primanjkujoče apno v krmi skušajte vedno popolniti s poklada-njem klajnega apna, da ne bo trpela mlečnost krav, pa tudi zato, da 6e ne pojavi kostolomnica in jetika pri kravah. Na dan in glavo naj dobivajo mlečne krave tri do pet dkg klajnega apna, ki ga pomešamo med krmo, najboljše med močnata krmila. Pa tudi kuhinjska (živinska) sol se sme manjkati mlečni živini; na dan in glavo je potrebno dva do pet dkg (ena polna jedilna žlica) soli. Brejim kravam je apno najmanj tako potrebno kakor mlečnim. Dokler daja breja krava še mleko, potrebuje rudninske 6novi, predvsem apno, za tvorbo mleka in razvoj zarodka. Pa tudi ko breja krava 6 do 8 tednov pred porodom presuši z mlekom, ji ne sme primanjkovati apna v pokladani krmi. V času, ko močno breja krava nič več ne molze, se morajo odpočiti vse žleze vimena in se razvijati dalje zarodek. V tem času brez mleka pa si mora breja krava nakopičiti redilnih 6novi, zlasti pa tudi rudninskih snovi za svojo mladovno dobo, ko bo dajala največ mleka. Zato naj ne manjka kravi apna tudi v zadnjem času brejosti. Breja krava naj dobiva tedaj vedno dovolj apna v isti količini vsak dan kakor mlečna krava. Zatiranje bramorja in voluharja. M. S. S. — Mnogo 6e je že pisalo v časopisju o škodi, ki jo letos delajo bramorji in voluharji. Tudi na vaš vrt so se priklatili v taki množini, da so vam vse požrli. Poskusili ste vsa sredstva, ki vam jih je kdo nasvetoval ali ste jih kje črtali, toda brez uspeha. Nekega dne pride k vam zatiralec podgan Abšner iz Vitanja, od katerega ste kupili za 10 din strupa. Namazali ste ga na koščke kruha, ki ste jih jx>tem z vilicami in palčico potisnili globoko v bramor-jeve in voluharjeve rove. Od tega časa imate mir in ne opazite nobenega škodljivca več. — Tako se glasi vaše poročilo. Slišali in čitali smo že o najrazličnejših sredstvih za zatiranje teh dveh škodljivcev, toda dosedaj še ne, da bi oba žrla zastruj>-ljen kruh. Pač pa se jim dopadejo koreninice. V6i naši vrtnarji in drevesničarji bi vam bili zelo hvaležni, če jim izdate ime tistega strupa in kje ga dobe. Če je res tako učinkovit, tedaj bodo naši vrtovi in drevesnice kmalu očiščeni bramorjev in voluharjev. Pokončavanje vražje trave ali ameriškega ro-govilčka. M. Š. S. Na vašem polju je bilo toliko vražje trave, da je ni bilo mogoče zatreti. Pri ple-tvi 6te opazili, da ostane pri izruvanju tega plevela v zemlji polno, kakor las tankih koreninic, iz katerih se v najkrajšem času razvije bohotna rastlina, ki začne hitro cveteti in nastavi seme. Poskušali ste jo zatirali na sledeči način. Sjjomladi ste oko-pavine pridno okopavali in visoko osipali Ko je vražja trava zrasla tako visoko, da se je dala žeti, ste jo poželi za krmo, seveda preden je nastavila seme. (Živina jo rada žre.) Zato je tega plevela vedno manj. leseni fiosejte na tako njivo inkar-natko ali jo globoko preorjite ter pustite čez zimo v odprti brazdi. — Vražja trava ali ameriški ro-govilcek je res nadležen plevel, ki se da težko zatreti. Vendar vaše mnenje ni pravilno, da požene iz koreninic-lasnic, kajti iz prave korenine nikdar ne more zrasti nova rastlina. To se dogaja samo iz korenik ali podzemeljskega stebla, gomolja ali od- ganjka. Takih pa vražja trava nima. Pač pa požene novo rastlino, če smo steblo odtrgali pri tleh in ga je v zemlji še kaj ostalo. Zato moramo ta plevel izruvati s korenino vred, drugače je pletev brezuspešna. — Slaba lastnost vražje trave tiči v tem, ker kmalu potem ko odžene, začne tudi cvesti in delati seme. To hitro dozori, odpade in v zemlji hitro skali; zato se tako hitro razmnoži. To je vzrok, da ste mislili, da poženejo korenice nove rastline. — Rogovilček se najbohotneje razvija poleti proti jeseni. To preprečimo s tem, da že spomladi vsako rastino takoi izrujemo, še predno gre v cvetje. Zatiramo jo tudi, če posejemo deteljo ali kako drugo gosto rastočo rastlino, ki jo zaduši. Tudi globoko oranje precej zaleže, ker spravimo seme v globino. Nikakor pa ne žetev ali košnja, s katero se ta plevel le še bolj širi. Jastrebe odganjamo z nataknjenimi steklenicami. M. Š. S. Pri vas je 6ilno veliko jastrebov, ki so prepodili vse ptice-pevke in vam odnašali piščance. Razna sredstva proti njim so ostala brez uspeha. Pred par leti vam je pa nekdo svetoval, da nataknile na droge steklenice ter jih pritrdite na drevesa. Enako dobre so tudi steklene kroglice, kakor jih imajo na vrtovih za kinč. Ta nasvet ste izvedli po vsem sadnem vrtu do godza in od tistih dob ni jastreb odnesel nobenega piščanca več. Pač pa eo se zopet tu naselile ptice-pevke, ki gnezdijo po sadnem drevju. — Ta vaš poskus je zelo zanimiv in vreden, da ga preizkušajo tudi drugod. Verjetno je, da se roparice boje svetlikajočega se stekla ter se takih vrtov izogibajo in drugam presele. Einajl — sklenina — za jeklo. R. I. M. Morate lakirati jeklene cevi, toda barva z imenom »kukle-emajl« se kruši. Kaj bi bilo primešati barvi, da ne bi odpadala. — Ta vrsta sklenine — kukle-emajl — nam ni znana, zato vam ne moremo navesti, kaj bi bilo primešati, da bi ostala na jeklu. Pač pa dobite v vsaki trgovini za barve posebne vrste emaj-lov za jeklo in želejo, ki se ne krušijo, ostanejo ne-razj>okane ter tvorijo gladko površino. Zahtevati pač morate emajl za jeklo. Pravni nasveti Pravica nezakonskega otroka do nujnega deleža napram materi. P. R. P. Če namerava mati izročiti svoje posestvo enemu izmed zakonskih otrok, potem mora ostalim zakonskim otrokom in nezakonski hčerki določiti dedne deleže vsaj v višini nujnega deleža. V ta nujni delež se pa mora vračunati tudi to, ker je n. pr. hčerka dobila ob priliki j)oroke. Če znaša čista vrednost izročenega posestva 40.000 Din, a so trije zakonski in eden nezakonski otrok, potem bi znašal nujni delež za vsakega otroka 5000 Din in toliko mora mati vsakemu otroku nameniti, sicer bi prikrajšani otrok smel po smrti matere zahtevati dopolnilo dolžnega deleža od prevzemnika. Umrlemn sinu ne gre delež po materi. J. W. J. Vaš sorodnik je bil pred 12 leti težko telesno poškodovan. Napadalec je bil obsojen na eno leto ječe in na plačilo odškodnine v znesku 13.600 Din. Po prestani kazni je napadalec po enem letu umrl. Za življenja opravljena rubež je bila brezuspešna. Napadalec je bil posestniški sin, vendar je oče že umrl pred njim in je mati gospodar. Vprašate, če se lahko odškodnina zahteva od sinovega deleža. — Svetujemo vam, da pri sodišču vpogledate epis po umrlemu očetu napadalca. Tam bo razvidno, če je oče sinu zapustil delež ali ne. Ta delež bi lahko z izvršbo zasegli za prisoje-no odškodnino. Če pa napadalec ob svoji smrti ni imel po očetu nobenega deleža niti kake druge imovine, potem mu ni bilo nič za vzeti in je odškodnina propadla. Če bo sedaj mati izročila posestvo enemu izmed otrok, potem bodo dobili deleže le ostali živi otroci, že pokojnemu sinu pa ne pripada nikak delež. Negotova odškodninska to£ba. Š. M. M. Pustili ste motorno kolo na javnem prostoru brez nadzorstva. Ko ste se zopet odpeljali, ste zapazili, da je pokvarjeno radi nepravilne manipulacije z regulatorji. Za popravilo ste plačali 300 Din. Po izvršenem popravilu ste zvedeli za osebo, ki se je brez vašega dovoljenja vozila z motornim kolesom. Ta prizna neopravičeno uporabo kolesa, vendar taji vsako poškodbo in noče plačati popravila. Vprašate, če ga lahko uspešno tožite. — Odškodninsko tožbo lahko vložite tekom 3 let V pravdi morate dokazati, da ste pustili motorno kolo v nepokvarjenem stanju, da v vaši odsotnosti nihče drugi ni manipuliral z motorjem kot toženec in da je bil motor že pokvarjen, ko ste se zopet odpeljali. Če dotična oseba ni dobro vešča motornega kolesa in če bo mehanik kot izvedenec potrdil, da ste se kljub okvari mogli še odpeljati z motorjem, potem ni izključeno, da bo sodišče vam verjelo. Pravda pa je kočljiva, ker ni izključeno, da se je še kaka tretja oseba zanimala za motorno kolo in ga pokvarila. Slaba špekulacija S. D. L U. — Kupili ste manjše posestvo na katerem si je prodajalka zgo-vorila dosmrtno gospodarstvo. Prodajalka se ni držala pogodbe in je začela odprodajati tudi inventar. Dosegli ste, da je bila preklicana in njej postavljen pomočnik, la je takoj popisal pritikline in premičnine, ki so se še nahajale na posestvu ter vam dal točen seznam. Pred kratkim vas je pomočnik prodajalke obvestil, da ona zopet odprodaja preostali inventar ter celo kvari hišo in prosil, da se sami pobrigate, da ne bo večje škode. Vprašate, če lahko pomočnika držite za škodo, ki jo vam dela njegova varovanka. — Preklicana dosmrtna gospodinja ne more sama skleniti nobenih veljavnih pravnih poslov. Samo njen pomočnik veljavno lahko kaj proda. Če vam prodajalka škodo dfela s tem, da brez privoljenja pomočnika odprodaja inventar, potem za tako škodo pomočnik ne odgovarja, pač pa le prodajalka. Pravico imate, da zahtevate odprodane stvari nazaj od kupcev. Svetujemo vam, da daste na krajevno običajen način razglasiti, da je prodajalka poklicana in ni opravičena do prodaje ter posvarite kupee pred posledicami neveljavnih nakupov, od znanih kupcev pa zahtevajte vrnitev neveljavno kupljenih predmetov. Morda bo tak preklic vsaj za bodoče učinkovit Odpravnina rejenke. S. D. Sv. M. Na kupljenem posestvu ste prevzeli v dosmrtno oskrbo re-jenko prodajalke, ki je določila, da morate rejenki izplačati 7500 din, če bi po smrti prodajalke grdo ravnali z rejenko. Prodajalka še živi, vendar rejenka noče živeti pri njej, ker mora tam stradati. Zato je rejenka šla k svoji sestri. Vprašate, če ste dolžni plačati odpravnino rejenki, kije odšla pred smrtjo prodajalke proč od niše. — Dokler prodajalka živi, ne more rejenka ničesar od vas zahtevati. Šele po smrti prodajalke imate dolžnost oskrbovati rejenko. Če bi pri tem grdo ravnali z rejenko, bi smela ta pio svojem varuhu zahtevati od vas odpravnino, ki je določena v kupni pogodbi v korist rejenke. Ta denar bi upravljal varuh pod nadzorstvom sodišča v korist rejenke. Ce ne bi hoteli plačati odpravnine, bi morala rejenka s tožbo dokazati vale grdo ravnanje z njo in bi bili s sodbo prisiljeni izplačati odpravnino. Odškodnina za zemljišče, odstopljena za cesto. F. J. Ce vam cestni odbor ne odgovori na vašo zahtevo, da se vam plača zemljišče, ki ste ga odstopili za graditev ceste, se obrnite na bansko upravo. Cim ste zemljišče odstopili, imate pravico do odškodnine. Delavčevi prejemki v bolezni. R. Z. Imate par mesecev zaposlenega delavca, ki je tudi zavarovan pri OUZD. Bil je en teden dni bolan in je dobil za ta čas od OUZD-a odgovarjajočo hranarino. Sedaj pa zahteva od vas, da mu plačate za ta čas celo mezdo. Ali je ta zahteva upravičena? -r Obrtni zakon predpisuje, da delavec obdrži svojo pravico na plačo, ako je po najmanj štirinajstdnevnem službovanju sprečen vršiti službo zbog bolezni ali nesrečnega slučaju za razmeroma kratek čas, ne več nego teden ani, a tega ni zakrivil namenoma, niti z veliko malomarnostjo. Isto tudi velja, ako je v službovanju sprečen brez svoje krivde zbog drugih važnih razlogov, ki se tičejo njegove osebe. Vsled tega predpisa delodajalec torej ne sme delavcu ničesar odtegniti v prvem tednu bolezni, niti ne prispevkov za bolniško blagajno, ampak mu mora za prvi teden bolezni ali zadržka pri službi zbog nezgode izplačati cel omezdo. Zadružna doklada. M. L. Niste jx>vedali, zakaj zahteva zadruga plačilo zadružne doklade za toliko let nazaj. Zato ne moremo presoditi, v koliko je njena zahteva upravičena. Razčistite stvar pred odborom zadruge, ali pa se obrnite na svojo zbornico, ki vam bo gotovo dala potrebna pojasnila. Skrajšani rok. H. M. B. Vaš šesti sin nima praviče do skrajšanega vojaškega roka, ker je ped sin služil samo tri mesece in torej nista pred šestim sinom dva njegova brata neposredno pred njim odslužila polnega roka. Ponesrečen sin. N. J. Niste povedali, v kakšni službi je bil sin, ki se je ponesrečil. Za poljedelske posle še nimamo obveznega zavarovanja. Zato ne bo mogel zahtevati od gospodarja kakšne odškodnine za škodo, ki jo je utrpel, ker ni bil zavarovan. Ako je živel v hišni skupnosti z gospodarjem, mu mora gcKpodar dajati v Času bolezni, ki je ni povzročil namenoma, niti iz velike malomarnosti, poleg denarne plače potrebno prehrano, zdravniško lečenje in potrebna zdravila največ tekom 14 dni, če je službeno razmerje trajalo ze 14 dni, a največ 4 tedne, če je trajalo službeno razmerje pol leta. Ako je radi narave bolezni potrebno, more delavec zahtevati nego v bolnišnici. Te obveze pa za službodavca ne nastopijo, če je službeno razmerje sklenjeno samo za čas mimoidoče potrebe in še ni trajalo mesec dni. — Edino navedene obveze ima službodajalec in ne, kakor vi mislite, da bi moral delavca še posebej odškodovati. Kaj drugega bi seveda bilo, če bi bil delavca gospodar poškodoval. Tedaj mu je pa dolžan plačati popolno odškodnino in to stroške poškodovančevega zdravljenja, izgubljeni ali tudi bodoči zaslužek, ako postane poškodovanec nezmožen za pridobivanje in vrh tega primerno bolestnino. Izplačilo dediščine in zaščita. P. T. L. V. Uredba o zaščiti kmetov določa, kakor smo že pisali, da se terjatve, ki izvirajo iz dedovanja, ne smatrajo za kmetske dolgove in ne spadajo pod zaščito, vendar samo v primeru, če dedič pristane, da se terjatev izplača po vrednosti ob času izplačila. Nikjer ni rečeno in tudi nismo nikdar pisali, da mora v takem primeru dedič pristati na polovično znižanje dediščine. Ta uredba je bila izdana 30. septembra 1935. V vaši 6tvari je morda sodišče pred tem dnem izdalo sodbo. Ako je to tako jn ste pripravljeni pristati na gornji pogoj, potfoVite brata, da vam izplača. Ce ne bo hotel, boste morali zoj>et pred sodišče. Sicer pa vam svetujemo, da počakate, ker se napoveduje končna rešitev vprašanja kmečkih dolgov in bo tedaj uredba o zaščiti najbrž zopet izpremenjena. »Feniksc. K. J. Pisali smo že, da je bila izdana uredba, ki med drugim predpisuje, da upniki ne smejo ničesar ukreniti zoper direkcijo »Feniksa« za kraljevino Jugoslavijo radi izvršbe ali zavarovanja, niti o njeni imovini uvesti stečaj. Ta uredba velja zaenkrat do 28. novembra 1936. Kaj več vam ne moremo jjovedati. Obrnite se na direkcijo te družbe. Upajmo, da vam bodo na ponovno vprašanje odgovorili. Sorodstvo po državljanskem in cerkvenem pravu. K. L. Po zakonu o občinah ne morejo biti odborniki tisti, ki so s predsednikom ali člani uprave v krvnem sorodstvu do vštetega četrtega kolena. Pri vas je en kandidat uprave v sorodstvu z kandidatom za odbornika po cerkvenem pravu v tretjem kolenu. Vprašate, ce se cerkveno pravo glede štetja kolen sorodstva razlikuje od državnega prava. — V ravni črti se štejejo kolena sorodstva po našem civilnem pravu enako, kakor po kanonskem. Kolena sorodstva v ravni črti se določijo po številu rojstev: tot sunt gradus, quot generationes. Otroci so n. pr. v prvem kolenu sorodstva ravne črte s starši tako po civilnem kakor po kanonskem pravu; vnuki so v drugem kolenu itd. Drugačna pa je 6tvar s štetjem kolen sorodstva v stranski črtu Naše civilno pravo šteje, kakor 6taro rimsko pravo, najprej od enega sorodnika prednike navzgor do debla in od debla zopet navzdol do drugega sorodnika, a kanonsko pravo šteje samo osebe ene vrste do debla — deblo imenujemo ono osebo ali ono dvojico, iz katere sorodniki ali neposredno ali pa posredno skupno izhajajo — in sicer, če sta vrsti neenaki, vedno osebe od oddaljenejšega sorodnika do debla. N. pr. Brat in sestra sta si po civilnem pravu v drugem kolenu stranske črte v sorodstvu, po cerkvenem pravu pa v prvem kolenu; ali dva bratranca sta si po civilnem pravu sorodstva v četrtem kolenu, po cerkvenem pa v drugem kolenu itd. Zato vaš kandidat za odbornika, ki je p>o cerkvenem pravu v tretjem kolenu sorodstva s kandidatom za upravo lahko kandidira. Zemljiškoknjižno zavarovanje posojila. A. OL Uredba o zaščiti kmetov izrecno predpisuje, da je dolžnik zavezan izdati na upnikovo zahtevo listino, sposobno za zavarovanje upnikove terjatve na dolžnikovi nepremični imovini. Ce dolžnik tej zahtevi ne ustreže, je upnik upravičen, zahtevati to zavarovanje v nepravdnem postopku pri sodišču, pristojnem jx> plačilnem kraju obveznosti. Ce dolžnik, odnosno porok ali solidarni dolžnik dokaže, da je upnik za svojo terjatev že zadostno zavarovan na dolžnikovih nepremičninah, zavrne sodišče upnikov predlog na zavarovanje. — Tako predpisuje uredba. Zakaj je sodišče vaš predlog na zavarovanje zavrnilo, vprašajte na sodišču, ki vam bo povedalo razloge. Vsakemu ni mogoče iti o kopališče, vendar more vsak žrtvovati Din ±00 — (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni oiti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! Ribič in njegov sin Mojster Džuang je spadal k tistim učiteljem, ki sledijo mojstru Lao-Tseju. U6il je pot za na one poljane, ki so zmeraj počivajoče v in okrog nas, pod in nad nami in ki so vendar tako težko dostopne, da je v nekaterih dobah človeštvo popolnoma pozabilo nanje in se jih ni več spominjalo. Mojster Džuang pa je rad in z lahkoto stopal na tisti svet. Poln radosti je sfdeval na kamnu ob bil pretepel do pokveke, če bi ne bilo vas, pre-častiti, tu ob reki!« »In kaj ti je storil davi tvoj sin?« je vprašal mojster Džuang. »Prečastiti gospod, veste, spomladi priplavajo ribe radi zaroda v gorske potočke. In ob nekem določenem času priplavajo spet nazaj v svoje domače vodč. Zvedeli smo, da priplavajo davi. Da cesti in prisluškoval petju majhnega, sivega ptička bi še enkrat poskusil, sem dal kormorana in čoln ali pa je opazoval zeleno trsje v reki, kako »e je tej nagnusni živali, svojemu sinu, zakaj, tu veči- menoj in svoj dolgi vrat izteza meni v pozdrav. Davi pa, ko je bilo toliko rib, me je tako žalostno in lačno pogledal s svojimi črnimi, gumbastimi očmi, da sem menil, da bi bilo krivično, če bi mu dajal le petino, ko vendar le on opravlja poglavitno delo. Tedaj sera mu odpel verižico in sva si pošteno delila ribe. Večkrat si pa tudi mislim, da so duše rajnih v ptičjih telesih.« Pri teh besedah so se učenci zasmejali, starčeva brada se je spet naježila, oči so mu stopile iz jamic, planil je pokoncu in je zavpil: »Ti živinski človek, tu Ji vpričo teh gospodov tukaj sramotiš mene in sebe. Propalica grdal« Mojster Džbang ga je zavrnil: »Molči, ribiči Tvoj sin pač ni za ribiča. Toda razen rib je tudi še kaj drugega na svetu. Tudi jaz sem bil nekoč s suličastimi listi srebrno pozibavalo. Ob takih pri- , noma vsi s kormoranora lovimo ribe. Temu ptiču- sličnih misli ko ti. Vse je koristno, sem si dejal, likah je bila njegova duša izven njega in je veselo pomagaču damo verižico krog vratu, 'Ja ne more | Reke so za ribarstvo, hribi za pridobitev kamenja, potovala po večnosti in le njegovo veliko in obil- 1 požirati. Potem poleti nad vodo, se zažene nizdol i luna, da ponoči kaj vidimo in gozd nam daje les. " . . . , , . _» j___i .a ______!L:____ l.l;_____ _. D_! ____1 __i: A- ______ l___l.i______I.. 1: l____Ln: no telo je sedelo na kamnu in njegovi učenci so stali krog tega telesa in so se čudili. Nekega dne je prišel mojster Džuang s svojimi učenci v majhno vas, ki je bila na vznožju gorovja kraj reke in je bila zares ljubka, ko je tako čepela s svojimi, s trsjem pokritimi kočicami in čol-niči na obrežju in z mrežami, ki so bile ondi razpete in z dolgokljunimi kormorani, ki so resno I in prinese ribico v kljunu v čoln. Pri vsaki peti ! ribi malo porahljamo verižico in ptič sme požreti Če je pa vse koristno, sem si mislil, mora biti koristen tudi človek. Hotel sem, da bodi svet raven, v sebi, s«m več stoletij »tar. In zapomni si, ti de-beluharski tepec, da je prav tako koristno, kar se dozieva svetu nekoristno. Te koristi ne moreš n« tehtati ne meriti, ker nima ne meja ne let.' Ves osramočen sem odhajal z gore in odtlej ne delim bitij sveta nič več na koristne in nekoristne, marveč razumem, da morajo biti takšna, kakršna pač so.« Starec se je zazrl na tla in je dejal: »Prečastiti gospod, dobro ste povedali. Vaše besede so bile učene in visoke, a jaz sem le ribič in se preživljam a tem, kar potegneva s kormoranom iz reke. Kaj naj pa bo moj sin?« Mojster Džuang je odvrnil: »Tvojega sina bom vzel s seboj in ga spravil na pravo pot. Še veliko veselja boš doživel z njim.« Oče se je jokaje poslovil od svoiega sina. Ta je veliko let spremljal mojstra Džuanga, a mojstru ga ni bilo treba dosti poučevati. Zakaj, poglavitne nauke si je bil mladenič pridobil cvl reke, lune in mravelj in še več ol kormorana. Kasneje je mladi stara ribiška zapoved, da je vsaka peta riba kormo-nova last. Tega lepega jutra je priplavalo brez števila rib in se lesketalo na površju vode. Za več mesecev bi si bili pridobili blagostanja. A kaj mi je storil ta umazani paglavec, ta sramotni odpadek CaiV obrežju" "navzgor" ta" TavzdoL* MofsT« i moje hiše? Na vsako drugo ribo je komorami Džuang se je usedel na rJb čolna in njegovi učen- I zrahljal verižico s tem uspehom, da je bil ptič ci so posedli krog njega v pesek. k.®al« nf.čen >» ]e motnih trudnih oči in 'io grla . . , . ... . _:„„.,ii„„„ ■ s,t obsedel na čolnu in m hotel več ne letati ne Mojstrova duša je bila pravkar pripravljena, , ,ovlH> D m >o se ^ )nm g taj 6i da se dvigne iznad telesa ko ga je iznenada ne- ,uskinastim tovoronl| a na dnu mojega fo>,na ■ le. kaj preplašilo Prav v bliimi je bilo pr«««- ^ ^ Grohot ribičev t« ^ » ljivo kričanje, ki je prihajalo 12 kake *o(edn)e n- Te<]aj sem izgubil t navz,ic starost; bilke koče. Učenci so dvignili glave nekateri so , kako^ s(e * ias>tit,j , vMWu ribico in je poplačan za svoj trud. To je naša pra- I pravokoten in razumen, torej koristen in upora- i mož napravil državni izpit in je bil velik, slaven celo vstali in pogledali mojstra. Nekdo pa je dejal: »Mogoče ondi morijo kakega človeka.« Mojster Džuang je zamahnil z roko in obsedel na robu čolna. Mahoma so se odprla vrata bližnje hiše in neki človek, ki mu je bilo mogoče pet in dvajset let, je planil iz nje. V obraz je bil ves objokan in obleka mu je bila tako razcefrana, la se je na več mestih svetila slonokožčenobela koža skozi. Naglo ko veter je tekel vprav tja, kjer je bil mojsiter. Čez hip nato se je zastor pred vrati tiste hiše vnovič razgrnil in prikazal se je starejši človek v jako preprosti, a čedni obleki, držeč v roki dolgo bambusovo palioo m na vse kriplje je tekel za mladcem, kar mu pa ni bilo lahko. Že oddaleč si mogel spoznati, da je bil starec strahovito razljučen. Oči so se mu svetile ko ognjena kolesa in njegova Mojster Džuang je vprašal mladega, razcapanega človeka, ki je ves prepoten sedel med sme-jočimi se učenci: »Zakaj si pa ptiču zrahljal verižico?« »Ah, prečastiti gospod,« je dejal mladenič tre-petaje, »kormoran je moj prijatelj. Povsod gre za ben. Toda neki hrast v svojih gorah Tai-šaua me je poučil. Ta hrast je bil krivenčast, skorja mu je bila razpočena in veje vse krive ko revmatični udje. Stal sem pred njim in si mislil: Ta hrast je popolnoma brez koristi, Iz njega ni moči nažagati desak, niti ravne palice ne more dati. Ne stolov ne miz ni moči napraviti iz tega hrasta, niti zabelk ne krst, niti lesene žlice. Drevo brez vsakršne koristil Tedaj mi je dejal hrast — mogoče je govoril veter, ki je pošumeval v njegovem listju —: ,Lej, ti tepec, jaz sem hrast s svete gore T'ai-šan in stojim visoko na vrhu. Jaz vidim sonce najprej, ko vse žareče prihaja od vzhoda, in vidim ga najkasneje, ko plamteče zahaja. Slikarji prihajajo in slikajo moje poniglave ude, zaljubljenci počivajo v moji senci in pesniki poslušajo, kar se pogovarjam z vetrom. Mene se ne da razpotegniti, razžagati in razsekati za kak drug predmet. Jaz nisem zibel in ne krsta, nisem niti lesena žlica, kakor si prej dejal, jaz sem sveti hrast, jaz sem, kar sem sam učenjak, ki ga je nekoč celo cesar, nebeški sin, povabil k sebi, da je razložil pomen zvezda in preprečil veliko nesrečo. Za to je prejel veliko denarja, oženil se je z mandarinovo hčerjo, ki mu je rodila deset otrok, skoraj samih sinov. Nekoč je obiskal svoje priletne starše. Objel jih je, jim dal denarja in jim pripovedoval o svoji sreči. Nato jih je povabil k sebi. Oče pa si je po-gladil svojo, že redko kozjo bra'3o, rekoč: »Mojster Džuang je govoril resnico tedaj. In zares je to nekaj jako koristnega in velikega, da stopiš tja, kar ni dosegljivo in moreš urediti znake neba. Toda, ne vem zakaj, vendar imam jaz rajši ščuke, belice in jegulje, ki jih jemljem iz te reke. Zato te blagoslavljam s svojim očetovskim blagoslovom, moj ljubi sin, in pozdravi mi hčer in vnuke in daj jim te sveže ribe, ki sem jih sam nalovil ln jih zanje lepo naložil med sveže trsje. Le bodi še poslej velik učenjak, mene pa pusti, da sem še zmeraj samo (E, Maas.) Nos za nos Iznenada je vzletelo nekaj vran in lačno za krakalo. V vedno ožjih krogih so svrščaje oble- -- -- -— - , .„-',, , .. .' 8r?J ! tavale krošnje dreves na vrtu bolnišnice in so spet mala, siva, ko od misk oglodana bradica je bila . poletele nizdol. Mrhovina, ki so jo zaslutile pod naježena. Učenci so se smejali, mojster se je nasmehnil, i rekoč: »Vitka palica bambusovega trsa ima to j lastnost, da povzroča klobase na hrbtu zločinca, a | njih pojav je v zvezi z bolečimi občutki.« Pri teh besedah je bil prišel mladi človek či- \ sto blizu. Padel je na kolena, iztegnil roke proti 1 mojstru in je vzkliknil: »Častiti gospod, rešite nedolžnemu človeku življenje, ki mu grozi smrt!« 1 Mojster mu je molče prikimal in je velel mladeniču, naj prisede. Ondi je mladi človek tresoč se obsedel in debele znojne kaplje so mu lile po_ čelu, ko je starec pritekel s palico za njim. Mojster je pogledal starca in mu smehljaje dejal: »Takemu ; častitljivemu možu, ki mu je že sneg starosti pobelil glavo, se pač ne spodobi, da izgubi pamet.« Starec j se je naglo priklonil in zastokal: »Ah, prečastiti, j moje gorje je neznansko! Tale izrodek, ki ga vidite , sedeti med svojimi spoštovanimi učenci, mi para ^^jji tistega zmaja iz tvojega drobovja.« je še nekolikokrat zavzdihnil, si pogla-dil svojo dolgo, kozjo brado in je spregovoril z izmučenim, še zdaj od jeze drhtečim glasom: »Pre- belimi rjuhami, ni bila zanje; dali so jo v mrtvašnico onkraj gredic z lilijami. Tudi iz verande je sledilo dvoje oči mrtvaški nosilnici. Neki starec, ki je bil ves zagorel in izsušen ko ozebla hruška in mu je bila glava ovita z več vatli nekoč belega blaga, je brundal sam vase. Nemirno je svaljkal mahedrave hlačnice in ohlapno srajco, odpiral je brkate ustnice, ko da bi kaj vprašal ali zaklel. Izsledil je bolničarko, ki je švignila mimo s stekleničkami zdravil v roki in je spet zaprl usta, ki so jih obkrožale globoko za rezane gube. Videl je, kako so pogledi mlade bolničarke navzlic vsemu premagovanju prav s studom obstali na njegovem nosu in so se komaj odmaknili z njega. Resnično, strahotno je bil ta nos zabuhel in ves preprežen z modrordečimi jagodami. Kadarkoli je bila ta Strašna streha, ki je visela nad ustnicami le prehuda, je vzel zdravnik nož, ga zabadal v gnusobo in je rano obdal z rumenkasto-zeleno mažo. In vendar so krog in krog cvetele rože in je bila ljubezen na svetu. Tega starec ni mogel doumeti. Pred sobo številke pet je na isti verandi če- častiti gospod, tista ostudna žival, ki jo vidite ondi i pel svak Ramadana Čilinga in je lovil uši. Prišel sedeti, je moj edini sin. Ko se je rodil, sem ga bolj ljubil ko sonce, ki pravkar prihaja izza hribov. | Upal sem, da bo nekoč odličen ribič, zakaj že moj 1 oče je lovil ribe v tej reki in že moj stari oče in j tako naprej. Upal sem, da mu bo izurjenost v rib- j jem lovu nekoč pripomogla dobiti si ženo in da j bom imel vnuke, ki bodo takisto ribiči. Tako bi 1 bilo moje življenje za ta svet izpolnjeno in po moji | smrti bi on in vnuki molili za menoj mrtvaške mo- ! litve, da bi mi bilo olajšano življenje v nebesih. Toda kaj kmalu, o prečastiti, sem moral v svojo ! grozo spoznati, da je moj sin popolnoma ničvre- 1 den človek.« »Tako, tako,« je dejal mojster Džuang, »popolnoma ničvreden človek — ali je sploh kaj takega na svetu?« »Je,« je odvrnil starec izmučeno, »tudi tak je na svetu. Ta žival, moj sin, je že cul rane mladosti obseden. Nobene ljubezni ni imel do svojega opravka, čeprav ni bi! neroden. Rajši je sedeval na bregu in je sejal pesek skozi prste. Sedel je in opazoval, kako so se drevesa zrcalila v vodi in mi je dejal: ,Tudi v vodi je svet!' Tako je večkrat govoril. Zanemarjal je obleko in se igral z otroki, ko je bil že velik. Tudi ponoči je blodil okoli, ko je bilo gorovje v mesečini vse belo. ,Oče,' mi je rekel ta norec, ,tudi na luni je svet'. Skušal sem ga spraviti k pameti, dobrohotno sem ga opominjal, se mu rogal, ga pretepal, mu nisem 'lajal jesti. Vse zaman! Nekoč sem ga dobil v gozdu, ko je čepel na tleh in gledal mravlje, kako so lazile sem in tja. ,Oče,' mi je dejal, ,ali se ti ne zdi, da so mravlje tako zaposlene ko človek?' Svoj odgovor sem mu napisal na hrbet. Takšen nepridiprav je to! Čudim se, da ga sonce obseval Davi pa me je oškodoval za večmesečni zaslužek in me dal neusmiljeno sosedom v zobe. In že zdavnaj bi ga je semkaj le >na obisk«, da bi olajšal svojemu sorodniku smrt, seveda, če bo ta sorodnik toliko obziren, da si bo izbral pripravno uro za umiranje. »Ali je bila to številka šest?« je vprašal starec z gobastim nosom in je s palcem pokazal na mrtvašnico. »Obisk« je potrdil vprašanje, ne da bi prekinil ukvarjanje z ušmi. Starec je pokukal skozi odprto okno in je štel postelje. Videč, da je šesta postelja prazna, je prikimal, počasi spolzel po svojih privihanih sandalih z verande, šel čez vrt in se prislonil k odprtim vratom. Dva strežnika sla pravkar umirala še gorko truplo na kamniti plošči. Na strehi pa se je jastreb krčevito oprijel žleba. Pred veliko, veliko leti — kaj bi njih število! — mu je bil ta človek, ki je zdaj mrtev, odpeljal ženo. V tistih časih, je starec razmišljal, je bil tudi on vitek in gibčen ko bambusov trs in bistrih oči ko jastreb. Za obema se je bil pognal na konju. Dan na dan, teden za tednom in pod kopiti njegovega konja ie puščavskemu pesku sledila tra va holmov in mah predgorja se je umaknil grušču višavja in sneg Himalaje se je približal. Skozi divji snežni metež se je bil dokopal do steze in našel samotno bajto; Ležišče je bilo še toplo od obeh in vonj na njem ga je spominjal žene. Njegova žena! Tedaj se je bil zgrudil na ležišče... Kar se je bilo zgodilo potem, si ni mogel nikoli pojasniti. Nekega dne se je bil zbudil in videl, da je sredi visokih gora. Stradal je, žejalo ga je in zeblo in slednjič je bil planil iz samote, da bi dobil kakega človeka. Neka karavana iz Tibeta ga je vzela s seboj, a nikoli ni mogel ničesar zvedeti o svoji ženi in njenem zvodniku. Čez čas, je bil pozabil na ženo in polagoma je splahnel tudi zločin tega črva, ki je zdaj gol in mrtev ležal pred njim na kamniti plošči. A vse pozabljenje je bilo mčevo: saj ni mogel pozabiti in odpustiti zaradi — svojega nosu! Tedaj je v oni noči, sredi snega in mraza, se mu je bil tako izpačil. Odtelj do tega dne je vlekel nase poglede vseh in mu zasenčil ves obraz. Zaradi tega nosu so ga obsojali, da se vdaja nečistosti in vprav ta nos je trobil laži o njem v svet. Bolniške strežnice, ki bi morala opraviti še poslednje opravke pri mrliču, še ni bilo. Strežniki, ki jitn ni bil mrlič ničesar drugega ko novo delo, so prišli iz zatohlega prostora. Pocenili so na topli pesek ceste, si prižgali cigarete in začeli kramljati. Obrazi vseh so bili obrnjeni proti bolnišnici. Starec je začel tipati po skrivnostnih gubah za pasom, našel je skrhan, zarjavel nožič. pristopil je prav mirno h kamniti plošči in bolj odžagal ko 1 Starčev razorani obraz pa je izražal v smrti ne odrezal mrliču nos. ' skončno zadovoljuost. (Alina M Karlin.) »Naj ti da Alah drugega ali naj te vsega osramočenega podi skozi sedem paradižev!« Nato je pokojno prestopil prag mrtvašnice in je zapazil požrešne, iskreče se oči roparske ptice na žlebu. Starec je zagrgral, mogoče je bil to kdaj njegov smeh in je zalučal nos jastrebu Razveselil se je, ko ga je videl, kako je nečisti, zasovraženi živali spolzel nos 6kozi dolgi vrat. Počasi, trdih nog se je starec spustil na tla. obrisal nož s peskom, ga zaprl in ga spet zataknil v gube pasu, ki mu je bil zaeno za žep. Ko se strežnica slednjič približala mrtvašnici, je že zdavnaj sedel na verandi pred svojo lastno sobo in je zaslišal lovca na uši, kako mu je povedal, da je bil njegov sorodnik zares toliko ob ziren, da je v pravem času odšel k svojim dedom. Starec je nakreinžil ustnice za smehljaj, ki se 11111 pa ni posrečil, saj se že četrt stoletja ni nikoli skušal zasmejati. Ta smehljaj se mu je izmaličil v porogljivo režanje. Cez. dva dni pa je bolniška strežnica vsa osupla videla, da je bil starec z grbastini nosom mrtev. Zdravnik je dejal, da jc umrl radi zastrupl jen j a krvi. bržkone so se prisadi le hude rane na nosu . Nova podoba zemlje Nekoč zarana sem šel z nekim tujim človekom na kolodvor precej oddaljene postaje. Oba sva se močno zavila v plašč, zakaj jutro je bilo jako hladno. Višavje je bilo še temno in ostro začrtano na jutranjem, bolj in boli svetlem nebu. Bele megle so se raztezale po dolini; bile so ko bele postelje, kjer so j>onoči počivale gore- Gore so še spale. Le luna je bila že vstala, visela je nad malim ribnikom in na vodni, nalahno zibajoči se površini se je zrcalil njen nežni srp. To je bila fi-nesa brez primere; bilo je, ko da Di ne smel nihče rad. In tedaj vse poživi v mojo korist. Zame ni-ničesar na zemlji, kar bi bilo brez duha; le nekaieri ljudi poznam, ki prepodijo duha ko škorca, ker bi jim utegnii pozobati nekaj češenj « »No — in kašno duhovito zgodbo vam je na primer povedal lunin srp?« »Najprej mi jo je seveda povedala moja babica: Nekoč je živel jako gosposki otrok. Nad posteljico ie visela podoba preblažene Dcvicc Marije na luninem srpu. Saj jo jx>znate! Bržkone nesa orez primere; duo je, ko ua Di ne smei nince • , ■ „ Ml._in„," i 1 v , j , , tega gledali; tako dp dnJa tiho in fino je bilo! Saj , nb' / k° l ° ™ SF jftL t človek tudi ne sme kar zarana vdreti v kako spal nico. če se princesa pravkar gleda v zrcalo. Obe stari vrbi na bregu ribnika sta se že zbujali. Glavi sta jima bili razkuštrani. Imeli sta v slehernem lističu majceno tvor nico za škrob in ko bo posvetil prvi sončni žarek, bodo začele delovati. Tedaj, v tem božjem jutru, mi je tujec mogel reči: »Časih me je kar strah ob misli, kafeo je tudi najlepša pokrajina tako strašno neduhovila!« »Tudi tale?« sem ga vprašal. »Tudi tale,« mi je odvrnil. »Saj še niti govorili nisle z njo! Duha spoznate iz pogovora!« »Kako pa naj govorim s tem ribnikom ali s tem luninem srpom, ko me ne moreta slišati?« »O, meni pa pove prav la lunin srp kar mično zgodbico! Nekoč je živel neki duh. ki se je s to zgodbico obesil na lunin srp. Odtlej ima zame več duha ko vi, ker vi mi danes niste še ničesar povedali in vaš edini stavek v neduhovitosti prirode pač ni bil duhovit!« »No, prosim! Skoraj ste nevljudni z menoj!« »Ne zahtevajte od mene več vljudnosti kakor jo vi izkazujete moji ljubi zemlji! Pa kaj! Duha nima nihče sam od sebe. Duh prihaja od drugod. Celo človeška duša ga ne more poroditi sama iz sebe. Duh je zmeraj gost in poslanec. Ker 6em toliko srečen, da jc nekaj duha v meni, pa ga dam od sebe in ga pošljem tja, kjer bi bil sam nin srp na svojem nebu, se je začel jokati in je dejal: ,Tu pa je gotovo Mali božja padla dol!' In če je zagledal kak Marijin kipec, v stekleni omari so imeli prav nežnega, iz belega mavca, je otrok takoj vprašal: ,Ali smem ljubo Mamko bo/jo nesti na luno?' Nekega jutra je mati videla, da je posteljica prazna Iskala in iskala ie otroka, iskala po vsej hiši vsem vrtu, a otroki n: našla nič več. Dokler ni bila detelja že visoka, tedaj ga je zagledal neki človek plavati na ribniku, šel je ponj, ga položil na vrh svojega voza z deteljo in ga odpeljal k materi. V rokici je s trdimi pestmi krčevito oklepal belo Mater božjo iz steklene omare. Vidite! In kadarkoli zgledam zdaj lunin srp. kako je tako fino zaokrožen, si zmeraj mislim: To pa je zares krasen okvir; tja notri bi res spadala Marijina podoba!« Tujec je bil vesel, ko sem moral na tretji postaji v drug vlak- Toliko duha bi pač ne bil mogel ves dan prenašati. A to zgodbico sem nekoč povedal svojim šolskim otrokom. Tem sem jo moral pripovedovati ves teden, vsak dan. Nekoč sem se pa ponoči vozil z laškimi mornarji po Sredozemskem morju. Ko se je prikazala prva zvezdica na nebu, je začel nekdo peti: Ave maris stella. In drugi so se nam pridružili. Gledali so v nebo, ko da je ondi zares videti Mater božjo, gledali so zvezdo, ko da se je v njej za-svetikal njen blaženi obraz. Saj niso videli drugega Kulturni listek Domača krščanska umetnost v misijonskih deželah Ponovno beremo v poslednjih letih o razvoju te umetnosti. Celo nekrščanski krogi, kakor tudi oni, ki nimajo posebnega zanimanja za rnisAjon-slvo se zainimaijo za predmet, o katerem pišejo časopisi, ki ga obravnavajo predavanja in razstave. Krščansko umetnost pa upoštevajo predvsem indijska področja. V Tokiiju se vršijo vsako leto vcliike razstave krščanske umetnosti, v septembru lanskega leta so olvorili v Sanghaju prvo tako umetniško razstavo. Tudi v Lčopoldville-u v belgijskem Kongu pripravljajo krščansko umetniško razstavo kakor nam poročajo afrikanski mi-sijoni. Značilnost vseh teh razsiav je, da popolnoma zavedno odklnnlaio evropeizem in gojijo le krščansko umetnost, ki je zrastla v onih krajih samih. Na krščansko-japonskih umetniških raz-slaynh razstavlajo pristni japonski umetniki, na Kitafskem so zrastli zadnji sadovi krščanske umetnosti v povsem kitajskem duhu in celo v Afriki razstavljajo !»» tipično krščnmkn-zamorsk« dela Dočim so zadnja stoletja z vsiljenim cvropc- izmom prinašala v ostale dele sveta krščanstvo, pa tudi kič, hoče sedaj katoliška cerkev zavedno gojiti pravo domačo umetnost. Prvi kristjani so v starem Rimu prevzeli dobro pogansko umetnost, pridjali so nove elemente in nastal je slog, v katerem so gradili bazilike. Krščanstvo se ie pomešalo s starim ljudskim jedrom in nastala je prava ljudska religija. Velik pomen in potrebo domače krščanske kulture po vsem svetu in s tem tudi v misijonskih deželah pa priznava,jo prav tako tudi danes vsepovsod in sam Rim to zavestno pospešuje. Poživitev domače krščanske umetnosti se je pričela prav za prav na Kitajskem. Krščanski mi-sijon se je tam začel boriti za lasten krščanski kulturni izraz. Za Širjenje vere je bilo to odločilnega pomena, kajti domačini so prej v krščanstvu videli le »zapadno vero« in jo preganjali. Opravičilo in pomen je torej odslej dobilo samo ono ustvarjanje, ki izhaja iz Ijudslva. Vse staro, pristno in dobro je bilo treba prevzeti. To je spoznal najprej prvii apostolski delegat Kilaiske, nadškof Celso Consfanfini. Njegovo misel je podprl papež Pij XI. V tem smislu je snoval novo krščansko umetnost Kitajske evropski arhitekt P Oresnigt in iz kitajske arhitekture ie ustvaril nov cerkveni slog. Tako je zrastel tudi kitajski slikar Lukas Ch'en, danes mogoče največji krščanski slikar izven Evrope. Sijajna je njrgova slikarija na svilo »Marija, morska zvezda«. Izraz in obleka sta kitajska, vendar nam je vsa podoba domača. »Kristus priialeli otroški« ie izšel iz studii n evropske naturalistične, šol. Slikar Ch'cn živi v Pe- kingu, kjer na tamkajšnji katoliški univerzi vodi poseben razred za slikanje. Na Japonskem so sc na odločilen vpliv katoliške univerze v Tokiju združili krščansko-uslvar-jajoči umetniki v društvo, ki vsako Iclo prireja umetniško razstavo. Med pomembnimi umetniki beremo imena: Rliuzo (Luka) Hascgawa, Franc Seikyo Okayama in Kimiko (Terzija) Koseki. Krščanska umetnost je ustvarila ludi velik film o 26 japonskih mučenikih. Bogato poživljena je krščanska umetnost tudi v Indoneziji, posebno na nizozemsko-indijskem otoku Javi. Zasluge za io nosi holandski profesor dr. Schmutzcr Domačini znajo krasno rezljati krščanske like. V Vajong-odTskih predstavah sedaj prevladujejo krščanske snovi (n. pr. »Smrl Ooliata«). V angleški Indiji so razmere za razvoji domače krščanske umetnosti nekoliko težje Poskuša pa s tem delom predvsem jezuil Hčras, ki sc je sam priboril do domačega cerkvenega sloga Domača krščanska umetnost se razvija celo pri primitivnih narodih Južnega morja in v Afriki Celo tam, kjer je zadnje stoletje gledalo le posu-rovelo in podivjano primitivno kulturo, je danes brez dvoma dokazana možnost pristne in vseskozi dostojne krščanske umetnosti. Prve, po umetnikih-domnčinih zgrajene cerkve Južnega morja v vika-rialu Rabaul proslorninsko odlično vplivajo in se zde celo razvajenemu evropskemu očesu harmonične in časlilljiive v svoji zgradbi. Prav lako vzbuiaio upravičene nade krščanske rezbaiije, s katerimi domačini posebno radi predstavljajo Kri- slusa na križu. Posebno ljubezen zo plastično upodabljanje spoznamo lakoj na prvih krščanskih upodobitvah Afrike, ki so pred nekaj leti na različnih francoskih razstavah zbudile znalno pozornost. Z občudovanja vredno prostostjo so vlili krščansko življenje lesu, slonovi kosli ali bakru, ik>-polnoma po načinu splošne umetnosti črncev. Kljub temu, da je pri lem Evropejec čutil včasih okornost upodabljanja, ki je nanj vplivala odbijajoče, vendar sc da čutiti v njej prava notranja doživeta krščanska umetnost. Rim ic to pojmovanje zavedno podpiral in apostolska poslanstva so ga vedno zopet poudarjala. Če nameravajo v kratkem v belgijskem Kongu prirediti veliko razstavo domače krščanske umetnosti, potem naj bo s lem ponazorjena vesoljnost katoliške Cerkve v tem pogledu in lo naj da umetnosti domačinov vzpodbudo k nodaljnemti »n novemu ustvarjanju. Tako se danes počasi razcvita po vsem svelu krščanska umetnost. Kakor je pred tisočletjem v Evropi polagoma prodiral krščanski duh, si osvojil takratno umetnost, jo oplemenitil in jo privedol do onega edinstvenega viško, tako je dones krščanstvo pri kulturnih in prirodnih narodih v misijonskih deželah kulturni faktor, ki počasi prodira in mnogo obeta. Knloliška Cerkev je ohranila staro moč, ki sc jc nekoč v Evropi zrcalila luko umet-niško-popolno, in ona bo tudi v današnjih misijonskih deželah postavilo temelj novemu kulturnemu razevitu in to z zavestnim delom. To novi kulturni ra/.cvil pa ho vidni znak zmagovitega pohoda ka-loliške Cerkvel ko zvezdo, vendar niso videli zvezde: videli ao le blaženo podobo Marije. Nastala je čudovita duhovna pot tja in sem med zvezdo in očmi brodnikov. O, v Marijo, vanjo pa že verujejo, so dejali! Vse morje, da veruje vanjo, so mi povedali. In ko se je Marija tako bridko jokala pod križem, je zapihal veter in je odnesel njeno solzo v morje. Odtlej pa ima morje tako grenak in slan okus, kakršnega ima solza v hudi bridkosti. Njihov župnik, da jim je povedal, da pomeni ime Marija »Grenkoba morja«. Pomeni pa tudi »morska nevesta«, ker odtlej morje tako ljubi Marijo in jo ljubi vsak mornar, ki se vozi po njem. Tedaj sem jim še sam povedal pesem o »Morski zvezdi«; Se barka tam pripelje, do vrha polna vsa; ie Sin na njej od Očeta, Beseda živa ta. Po svojih tihih potih se bliža barčica; prinaša blagoslova kraljica in Gospa. Ta barčica gre tiho, bogat njen tovor ie; ljubezen je za jadro, sveti Duh za jarbolo. (J W-g) Nedeljsko pismo Najrazličnejši so nedeljsM evangeliji: nekateri so veseli, da ti privabtfo smehljaj v oči in prijetno ubranost o mali dom; nekateri so žalostni in grozni, da se ti roka stisne o pest; nekateri so samo za tiho razmišljanje, spet arugi pa so za tolažbo v težkih dneh. Današnji evangelij je prav gotovo med temi. O, da bi to nedeljsko jutro mnogim prineslo tolažbo! 7 ebi, sivi starček, ki se o cerkvi tiščiš v zadnjo klopi Vem, kako ti je v srcu. Vse življenje si garal in stradal, da si na gruntu poplačal dolg in si še nekoliko trudoma dokupil. Zaaj, ko se ti tresejo roke, da komaj še držiš v njih molek in žlico, pa pri hiši nisi vreden niti toliko kot hlapec. Tvoji otroci te ne poznajo več. Poslušaj evangelij: deset jih je Jezus ozdravil strašne gobavosti in samo eden se mu je prišel zahvalit, mimogrede. In ti, uboga žena, ki ne moreš več zdoma/ Presolzne in prebolne oči imaš, da bi si mogla dobro izprati gnojne rane po telesu in nogah, ki se gnusi jo tvojim otrokom. Kajne, to je bridko, ko dobro veš, kako si krvavela in trpela za svojih deset otrok, pa zdaj ni nikogar, ki bi tebi pomagal. Glej, o evangeliju se je tudi samo deseti prišel zahvalit... Oče, saj vem, kako je bilo s teboj. Vse življenje si posvetil samo družini, odpovedujoč se vsemu drugemu. Tvoji dnevi so poznali sarno trud in skrb in molitev, čeprav se ti morda ni vse posrečilo, a vsaj hotel si vedno samo najboljše. In zdaj? Ali se ti ne zdi velikokrat, da si, stokrat ponižen, tako sam na samotni poti velikega tedna? Ti poznaš evangelij. Morda je današnji samo za to, da bi potolažil očete, kakor si ti . . . Videl sem te, žena, kako si v polnočni uri vsa utrujena čistila še tla v kuhinji in bi skoro omahnila poleg omare. Trpiš in narčuješ, žuljava in pretegnjena, da bi vsaj za silo še mogla dru- žina shajati. A ko se nocoj orne tvoj mož pijan domov, te bo sunil o kot; jutri pa te bo klel tvoj sin, ker mu ne boš mogla dati desetaka, ker ga nimaš, čeprav bi si ga zanj izrezala tudi iz srca, če bi mogla. Ali pa ti, samotni duhovnik, ki sloniš v mraku pred križem o svoji sobi in ti silijo solze o oči! Osivel si o težkem delu in preskušnjah. Nisi mi ti pripovedoval, kako si zapravil vse, kar si imel: mladost, denar, prostost in zdravje, vse zato, da si neštetim, neštetim pomagal; ljudje sami so pravili, čevlje si sezul za potrebnega, dva dni si stradal, da si lačno družino enkrat nasitil; tebi so vse prodali, da si druge rešil ru-bežni. O, ko bi ti ne poznal današnjega evangelija, ko bi ti ne vedel, kako so tudi z Jezusom napravili — pregrenko bi ti bilo v zapuščenosti. Eni se ti smejejo, da si pamet izgubil; nekateri višji bi te skoro osumili komunizma; oni, ki si jim srce razlil, pa vpijejo nad teboj in te kolnejo in ti groze, da te bodo še s sveta spravili. Menda jim je nerodno in jih je sram ,da bi ii morali biti kdaj hvaležni, vsaj za pogrebom. O, dolga vrsta vas je in tisoč bi vas danes še rad ogovoril. Nehvaležnost je stvar sveta in se primeri starčku kakor tudi otroku, dekletu in materi, mojstru in učitelju in dobrotniku in voditelju — vsem, čisto vsem. Dobro, da imamo evangelij in da vemo, da niti najgroznejše gobe ljudem niso iztisnile zahvalne besedice. A tisoč in tisoč jih je tudi nehvaležnost že prebolelo in pretrpelo — dajmo, saj jo bomo tudi mil Ce si pa: brat ali sestra, oče ali mati, duhovnik ali stara mamica: če si med tistimi, ki vam je zasijala mehka večerna zarja hvaležnosti — tudi vi ne pozabite Bogu hvaležnosti za io. Na svetu namreč hvaležnosti ni. Niti Bog, ki je po zemlji hodil, je ni dosegel. Kdor pa jo je, je našel nekaj božjega, česar nobena zemeljska lepota ne doseže. Vital Vodušek. Strežba bolnikov Za razne čaje, obkladke, sopare naj bodo še v domači hiši: Motovileč (Valeriana officinalis), ki raste pri potokih in po mehkih travnikih in cvete julija in avgusta meseca in ima belordeč cvet. V tej rastlini je čudna moč: zdravilo za bolečine v glavi in krč. Veliko lekarniških zdravil vsebuje motovileč za sestavni del. Pijemo ga kot čaj ali pa se Korenje zmelje in jemlje prah prav po malem, kakor predpiše zdravnik. Omela (Viscum album). Omela je dobro zdramilo zlasti za kri. Raste na drevju in na starih drevesih so kar celi grmički te rastline, ki se preživljajo s sokom drevesa. Čaj iz omele ustavi kri in jo tudi požene v pravi obtok. V raznih zdravniških predpisih je zraven omele tudi hvošč. V nobenem zdravilu, ki naj ureja krvni obtok, ne manjka omele. Pelin ^Artemisia absinthium)) je tako znan ko bezeg in lipovec. Pelin kuhamo za čaj ali ga posušimo in jemljemo v prahu. Zdravniki ga priporočajo zoper oolečine v trebuhu in želodcu in posebno zoper bolna jetra. Kdor ima zlatenico, mu zdravnik nasvetuje pelinov čaj. Ce pa greš slabega želodca na kako daljšo pot, vzemi s seboj pelinovega žganja. Trpotec (Plantago lanceolata). Saj ga ni vrtiča pri hiši, kjer bi ne rastel trpotec, ki nam je časih nadležen plevel sredi trave. Že zdavnaj so imeli pri nas navado, da so dajali na kako rano trpotec. Ce trpotčev list zmečkamo in stlačimo, dobimo nekaj kapljic soka in Kneipp pravi v svoji knjigi, »da je s trpotčevo obvezo rana ko z zlato nitjo sešita: zlata nit ne zarjavi, trpotčev sok pa ne pusti nobene gnilobe v rano.« — še boljši pa je trjjotec za zdravljenje notranjih bolezni, ki jih določi zdravnik in ti nasvetuje trpotčevega soka: celi namreč tudi notranje rane. Mareikakšno dragoceno zdravilo v lekarni je sestavljeno tudi iz trpotčevega soka. Naberi si trpotca in si ga kuhaj! Revar (Cychorium intybus). Imenuje se tudi potrošnik ali divji regrat. Kraj poti čaka in vabi s svojim lepim, modrim cvetjem ljudi, ki jim nuja obilo zdravja. — Tako je revar v zdravilih, ki so zoper zasližen želodec. Zdravnik ti bo naročil, da si kuhaj čaj iz revarja, ki odvzame ves nepotreberii žolč, čisti jetra, ledvice in odpravlja z vodo iz telesa vse, karkoli je bolnega v njem. Za bolečine v želodcu, ko komaj pričakuješ zdravnika, devaj prav tople obkladke divjega regrata nase. Tudi v špirit ga namakamo. Uporabljamo revarjevo cvetje, steblo in korenino. Rožmarin (Rosmarinus officinalis). Ze narodne pesmi opevajo rožmarin in šopek ni kar nič pravi, če ni rožmarina v njem. Tudi domača lekarna ni popolna brez rožmarina. Ce je želodec še tako zasližen, ga očisti rožmarinov čaj, ki daje tek do jedi. — Vino, ki je rožmarin v njem namočen, izvrstno vpliva na srčne bolezni, zlasti pa na vodenico srca. Sploh pa, kdor je voden ičen. dobi zdravila, ki je v njih rožmarin. Spori: Dekle in tekme 2e dolgo se bije borba ali naj dekle sploh tek- j muje ali naj pa goji šport 6amo za svojo zabavo, j za svoje zdravje. V tem pogledu smo celo na ber- I linski olimpijadi slišali razna mnenja kljub temu, da je bilo število zagovornikov ženskih tekem neprimerno večje kakor onih, ki so bili, odnosno so le proti temu, da bi ženske tekmovale. Ce točno preštudiramo stvar in opazujemo dekleta pri tekmah, pridemo do zaključka, da gotove tekme dekletu res več škodujejo, kakor koristijo. Ce pa že ne škodujejo, pa je gotovo, da njenemu zdravju vsaj nič ne koristijo. Kajti tekmovati se pravi, boriti se, in sicer 6e je treba močno boriti, Skrivalnica »Kam je šel naš čuuvaj?« ker le v borbi je zmaga. Saj je tudi našim dekletom potrebna borbenost, vendar jim pretirano tekmovanje odvzame one dekliške lastnosti, ki so karakteristične za vsako dekle. Nekatere tekme so pa že saijie na sebi v zadnjih letih postale takega značaja, da komaj moremo še zagovarjati njihovo vrednost, ako jih motrimo zlasti z zdravstvenega stališča. Ne samo dekletu, ampak tudi fantu škodujejo razna tekmovanja in pretirani treningi. Na berlinski olimpijadi nismo videli samo deklet, kako so prišle izčrpane na cilj, temveč se je to skoraj v isti meri dogajalo tudi pri moških tekmovalcih. Toda na drugi strani pa moramo priznati, da drugače biti ni moglo, ker se je bila gigantska borba za mesta. In kdor se ni znal borift, kdor je bil šibek, je moral, hočeš ali nočeš, podieči. Kljub omenjenim slabim stranem pa imajo tekme tako veliko vzgojno vrednost, da odtehtajo one slabosti, ki jih opazujemo pri hudih prvenstvenih tekmah. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da bi se šport nikoli tako ne razmahnil kakor se je, če bi ne bilo tekmovanje tako močno razvito. In končno: Kaj pa naše življenje? Večno tekmovanje, večna borba za vsakdanji kruh, večno borba za obstoj. 2e otrok v svoji najnežnejši mladosti, ko se niti ne zaveda ne, da je na svetu, pa že skuša teči, skuša biti boljši od svojega bratca ali sestrice, hoče biti prvi. Ko pa začne hoditi v šolo, pa tekmuje celo svojo šolsko dobo s svojimi sošolci v igrah, tekih, skokih, sploh gojijo otroci tako naravno telovadbo, kakršne ne vidimo zlepa drugje. In je prav vseeno ali je fantek ali punčka. Vsi delajo enako, vsi izvajajo skoraj iste vaje. In tudi ni nikjer tako dobro razvit čut za tekmovanje, kakor ravno pri otroku. Vse otroško igranje obstoja večinoma v tekmovanju. Otroku je to že prirojeno in zato ni prav nič čudnega, da je potem kot dorastel fant, dorastla dekle še vneta za tekmovanje. Jasno, da so potem pogoji vedno težji, borba vedno hujša, kar velja predvsem za olimpijske igre, kjer se zbira cvet vsega športnega sveta. Dekleta naj tekmujejo. Vendar naj bodo pri izbiri športnih panog previdna. Enkrat bi bilo treba pristopiti k rešitvi vprašanja, katere panoge naj se izberejo za tekmovanje deklet. Pri tem bi morali sodelovati seveda mednarodni zdravniki-sfrokovnjaki, ki bi morali na podlagi večletnega študija ugotoviti, kaj je primerno za dekleta in kaj ne. Tudi na moško pHie bi se morali enkrat jiodafi, kar bi stvari samo koristilo. Kurenckuva Neška ma tud beseda Gvišn ste tud že slišal vestorja ud tiste babace, ke -e je iz sojem možam enkat skregala zavle trave. Kene, ona je trdila, de se more trava iz škarjem stričt, on je pa trdu, da se trava iz kosa kusi. Tam nek uklu Ribnce se je tu gudil, če se na moteni. Tku sfa se pa dajala, de sa kar cujne u lft letele. Sevede nazadne je pa dedca le jeza zgrabila, de je 2a-grabu baba, pa ja u vuda prekucnu. Sej mu ni prou nč za zamert. Kene, babnea je bla tku strašen trmasta, de je še pol, ke je bla že čist pud vuda, pmumuliia roka vn iz vode in začela s prstem kazat, de se trava iz škarjam striže, ne pa kusi. Jest sem 6e tku smejala ke sem ta vestorja slišala, de ni dost mankal, pa b ud smeha počla. Sej je pa tud res prenaumen, de sa bli Ide soje čase tku trdoglaun. Scer pa dondons tud nisa prou nč drgačen. Ce s eden kej u glava utepe, pa more negava ubvelat, če gre zavle tega tud ceu svet cugrnut. Sej mende še niste zupabil, kuku sta se gespud »R-i« in pa gespud »Čoro Š« zadnč zavle tisteh slik, ke sa ble u Jakupičuvem paviljone raz-staulene, med saba krtačla? Eden je trdu, de je bla u teh slikah sama čista sluvenska duhounast, prou nč druzga. Ta druh se je pa neki zmrdvou nad nim, se mu nisa ble ušeč. Ušeč mu pa zatu nisa ble, ke Sluvenci 6a ja lejst fanti, ne pa take pu-kveke, koker sa ble namalane. Pukveke ja na morja bit sluvenska duhounast. Kene, jest pa špetera na morem trpet. Zatu sem pusegla umes in črn na bel dukazala, de mata uba prou. De nej se kar pubotata, pa u roka sežeta. Pa mislte, de me je ker ubugu? Se douh ne. Gespud »R-i« me je za tu še clu nahrulu in m naprej vrgu, de se jest na umetnast, še mn pa na sluvenska duhounast sploh ne zastopem. Iz mojga mirolubnga nasveta s še glihe nista sturla. Kar naprej sta se peglada in krtačla, koker tista babnea z dedcam zavle trave. A je tu lepu? Jest b šla glava staut, de zna nazadne pridet še tku deleč, de bosta eden druzga še u vuda pumetala. Pol bota pa mela figa freška. Scer je pa men tku useglih, nej nardeta koker četa. Jest 6em jima tla holt dober. Ce me nočta puslušat, nej s pa sama seb prpišeta, če bo ta reč nazadne še kašn nesrečen konc sirila. Jest s zdej ruke umijem. Ampak tu jim pa strogo pre-puvem, de na smeta mene več umes med ta godla štult. Koker mu puznate, puvem jest zmeri sam tu, kar je res. Če kermu ni prou, nej se gre sa sulit. Na tiste izme, koker sa jih naš umetnosten krit-kari krstil, jest na dam tulk, kulker je za nuhtam črnga. Če ni ena slika taka, kakršna b mogla bit, ni futurizem, ampak bedarizem. Kene, če se en kuharc mlek prsmudi, zatu še na rata mudern, ampak en čist navaden prsmodarizem, ke ga na bo nubeden puhvalu. Če en malar slika pufrderba, ji pa kritkar prštuka kašn izem, pa je dumuvina rešena, slika pa muderna. Lepu vas prosem, budima že enkat pameten, in se na pestima kritkarjem ulečt. Meiduni! Zdej sem se pa tku zaklepetala, de b vam hmal puzabila puvedat, de je bla te dni ena deputacija iz šentjakubskega ukraja pr men. Same udlične dame sa ble. Je6t saj mislem, de sa mogle bit udlične, ke sa mele tku lepe muderne klobuke na glavah. Nahtere sa mele še clu trajno kodrane lase, pa pouhen zlata u usteh. Ke sa se m enkat use lepu pu vrst predstaule, 6em jih pa prašala s čim nej jim pustrežem. »Oh, gespa, tle 6e na gre za gnar. Tle se gre za dim.« »Z dimam pa fud jest nimam rada za uprairt. še mojmu može na duvolem, de b m u sob kadiu.« »Vite, gespa, zatu sama pa pršle h vam, de b naredi putrebne kurake in dusegl, de b se tista tišlarija u Hrenu ule, ke se ceu dan kar iz dveh rajfnkou kadi nam pud nus. In ta dim skori bi smrdi, koker Drava cigarete. Pol s pa lohka pred-staulate, kluk mi trpema, ke morma ceu dan žiut u tem dime. Use pluča mama že pufrderbane u šentjakupskem ukraj. Nej pesteja prestaut ta tišlarija magari u Katariba. Našga ukraja nej se usmilja, če čja, de borna še ustal pr žeulejn. Oh, gespa, dejte nam strit to uslugo. Ceu žeulejne vam boma hvaležen, pa mulile boma za vas.« »No, jest se bom pumujala, kar se bo dal. Če na bom nč dusegla, boma pa same panale ta dim. Pu dve pa dve boma hudile usak juter na tista dva rajfenka sedet, pa bo dim udaru nazaj u tišlarija. Bote vidle, kuku hmal bo šenljakupsk ukraj brez dima.« »Bravo! Tu bo samopomoč u pravem pumen besede. Ziuja!« K. N. Šah Zanimanje za olimpijado v Monakovem, ki ima za današnje prilike naravnost ogromen obseg, nekoliko manjša istočasni turnir v Nottinghamu. Glim-pijaJe se udeležuje 21 držav z 210 igralci, tako da so prireditelji postavljeni pred dosti težavno nalogo, biti kos zahtevam tako velikanske prireditve. Kot pa poročajo, je organizacija kljub temu brezhibna. Za prvo mesto se bore predvsem Poljska, Nemčija in Jugoslavija in je že skoraj gotovo, da bo zmagovalka ena izmed teh. Jugoslavija je vedno med prvimi in ji dober placement gotovo ne bo ušel. Ker je borba radi skoraj neprestanega igranja izredno težavna, bo končno odločila le večja vzdržljivost. V tem pogledu so seveda Nemci na boljšem kot ostali in imajo tako tudi najlepše izglede. Ni pa izključeno, da se bodo naši igralci odlikovali tudi v izdržnosti in dosegli jorvo mesto. To bi bil seveda krasen uspeh našega šaha, ki je že po tem, kar so naši igralci pokazali do sedaj, mnogo bolj uvaževan. Fine — dr. Euwe 1. d2—'14, d7—d5. 2. c2—c4, c7—c6. 3. Sbl— c3 (boljše je preje Sgl—f3, kot se pokaže tudi v tej partiji). d5Xc4. 4. a2—a4, e7—e5! (ravno radi te možnosti je priporočljivo razviti pred Sbl—c3 ska-kača na f3). 5. d4Xe5, Dd8Xdl + l. KelXdl, Sb8— a6. 7. e2—e3, Lc3—e6. 8. Sgl—f3, o—o—o—+. 9. Lcl—d2, Sg8—h6. 10. Kdl—el, Sa6—b4. U. Tal —cl, Sb4—d3+ 12. LflXd3, Td8Xd3 (črni je dosegel pozicijsko premoč, tako da mora beli igrati zelo previdno, da ne pride takoj v popolnoma izgubljeno pozicijo). 13. h2—h3, LfS—e7. 14. Sf3— d4 (da bi vzel črnemu prednost dveh lovcev). Th8— Križanica. 1 2 3 4 5 6 7 »1 9 10 U 12 13 t 14 15 16 1 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 1 1 1 1 Besede pomenijo: Vodoravno: 1 poljska rastlina, 9 vozaS letala, 10 afriška pokra jina, 12 del voza, 13 zakotni pisar, 14 izras pri kartah, 15 trda snov, 17. italijansko mesto, 18 lepo vedenje, 19 zgodovinski zapiski, 20 žensko krstno ime. 23 grška pokrajina, 25 vrsta ptičev, 26. rojstna hiša, 27. ploskovna mera, 28 potreben rokodelec, 30 matematičen izraz. 31 vrtna rastlina, 33 vrsta ugank. 35 pripadnik neke vere. Navpično: 1 najhitrejša stvar, 2 stara slovanska pijača, 3 vojaško orožje, 4 poljsko orodje, 5 grški otok. 6 nasprotje teme, 7 navadni števnik, 8 moško krstno ime, 9 nereden človek, U perzijska kraljica. 15. poljska rastlina, 17 znan nogometni klub, 21 prvi ruski knez. 22 naznanilna listina, 23 udje izumrlega naroda, 24 domaČa žival, 28 bližnji sorodnik. 29 mrtva stvar, 32 kratica kemične prvine, 34 kratica za ležeč. Rešitev križa niče. Vodoravno: 1 alibi, 5 opera, 9 Lazar. 10 Milan, 11 Nepal, 12 Url an. 14 rabat, 16 Marta. 17 Atika, 1« penat, 22 omela, 26 agava, 27 senat, 28 apnar, 29 anali, 30 kation, 31 ranar. 32 anoda. Navpičt.o I album. 2 Lavra, 3 Banat. 4 Irena, 5 omara. 6 1'ilnl 7 racak. 8 Anita, 13 brana. 15 Be-len. 18 padar, l<> Egina, 20 Avala. 21 tapir, 22 Osa-ka, 23 Meran. 24 labod. 25 Atena. d8. 15. Sd4Xe6,17Xe6. 16. Tc—lc2, Sh6—f7 (e tem pride še edina črna figura, ki je stala slabo, v igro). 17. f2—f4, g7—g5. 18. Kel—e2, g5Xf4. 19. e3Xf4, Td3—g3 (pešca g2 sedaj beli ne more uspešno več braniti in zato skuša svojim figuram pomagati takoj do večje aktivnosti, kar je edina možnost obrambe v takih primerih). 20. Sc—e4, Tg3Xg2+21. Kg2 —f3, Td8—g8. 22. Tc2Xc4, Sf7—h6. 23. Tc4— cl, Sh6—f5 (Euwe je izredno spretno postavil svoje figure. Da je beli ušel iz te pozicije, bi si sedaj pač nihče ne mogel misliti). 24. Ld2—c3, Le7—c5! (grozi Sf5—h4 mat. Lovca beli ne sme yze{j »dj Tg8—g3+ in mat v naslednji potezi). 25. Sj^-i^S, Tg2—f2+26. Kf2—e4, Sf5—g3+ (močneje" bi---bito Tg8—il8 in črni kralj bi težko brez še večje .izgube materiala izlezel iz matne mreže). 27. Ke4—-43, Sg3Xhl. 28. TclXhl. Tf2Xf4? (močneje 'je bifo Kc8—d7. Euwe naenkrat ne igra več tako močno kot preje). 29. Sg5Xe6, Tg8—g3+30. Kd3—c2, Tf4 —f2+ (v poštev je prihajalo Tf4—c4). 31. Kc2— bi, Lc5—e77 (izgubi kvaliteto in izgleda na zmago. Edina možnost je bila še Lc5—a3 in na Ld4 Td2 z grožnjo Kd7). 32. Lc3—el, Tg3—g2. 33. LelXf2, Tg2Xf2. 34. Se6—d4, c6—c5 (boljše Tf2—f4). 35. Sd4—b5, a7—a6. 36. Sb5—c3, Ke8—d7. 37. Sc3— d5, Le7—d3. 38. Thl—cl, Tf2—f3. 39. TcXc5, Tf3 Xh3. 40. e5—e6+ (pozicija se je sedaj že tako izenačila, da belemu ni več težko doseči remis. Euwe je v tej partiji odpovedal na onem mestu, ko bi moral s kombinacijo odločiti) Kd7—d6. 41. Tc5— c8, Kd6Xd5. 42. Tc8Xd7+, Kd5Xe6. 43. Td&-b8, Th3—d3. 44. Tb8Xb7, Td3—d7. 45. Tb7—b8, Ke6—15. 46. Kbl—c2 in partija je končala remis. Razvezano snopje Kaj je io: Saintgermaninska mirovna pogoba? Dne 10. septembra 1919. je sklenila antanta (= zavezniki) z Avstrijo mirovno pogodbo f mestu St Germaine. Tam so govorili glede vojne škode, to je reparacij, vojnih krivcev, koliko vojaštva sme Avstrija imeti in drugega vojnega orožja, oskrbo^ vojaških pokopališč in sploh o vseh medsebojnih odnosih v mednarodnem gospodarstvu (finančne določbe, uredba zrakoplovstva, železnice itd.) Najvažnejša pa je določitev novih meja. Tedaj se je določilo, kaj ostane od stare Avstrije še novi republiki Avstriji, ter da se za južno Koroško razpiše po preteku enega leta plebiscit. Južna Tirolska, Primorsko s Trstom in Istro, toda brez Reke, pripade Italiji, kakor tudi deli Notranjske, Koroške in Dalmacije. Češkoslovaška dobi Češko, Moravsko in Avstrijsko Šlezijo (brez Tešina). Z Madjarsko je sledila posebna pogodba (Trianonska). Obenem se določa, da postane Avstrija zvezna država po švicarskem zgledu, prepovedano pa ji je priključiti se Nemčiji s tako zva-nim »Anschlussoin«. Kot smo omenili, bi morala plačevati tudi vojno odškodnino, kar pa ni mogla in je od zaveznikov prejemala celo podporo. Kaj je lirika? _ Lirika ali linsko pesništvo je tisto pesništvo, ki izpoveduje, v nasprotju z drugim, ki pripoveduje ali prikazuje. Izpovedovati se pravi, izražati to, kar smo notranje doživeli. Zato lirika podaja to, kar giblje našo notranjost, srce in razum, skratka, življenje, kakor ga dojemata srce in duh. Tako izraža lirika čuvstva ali pa misli. Lirične so tako večinoma vse naše narodne pesmi, tiste, ki jih pojo fantje na vasi. Ime lirika pa pride od glasbenega instrumenta »lira«, ki so ga uporabljali stari Grki pri svojih pesmih. Z liro so namreč spremljali besedilo in melodijo pesmic, ki so izražale njihovo čuvslveno in miselno doživljanje. Delovanje katoliškega tiska je hvalevredno. Katoi. časopis je stalen kaplan pri širjenju vere. (Benedikt XV.) V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženllovanjskl oglasi Din 2'-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 min visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Prireditve Na »komarjevo« vsi . v Šiško na piške, bobe in potičko. Se priporoča gostilna pri »Raci«. (h) Negotinsko vino došlo na restavracijo gorenjski kolodvor. Da se »komar« po stari Šegi nasiti in namoči, ste vsi vljudno vabljeni na dobra vina in Jedila. (h) Žegnanje v Spod. Kašlju 6 in 7. septembra ob priliki IiaSeljske nedelje bo pri Torniču, gostilna pri »Zimovcu« v Spodnjem Kašlju, prijetna domača zabava. Pristna Štajerska in dalmatinska vina, domače koline in vse drugo na razpolago. (h) Služkinja srednjih let, z večletnimi spričevali, vajena kuhe In vsega gospodinjskega dela, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12436. (a) 1000 Din dobi, kdor mi oskrbi službo hotelskega sluge ali jelo-noše aH kaj sličnega. Grem tudi v tovarno. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor St. 1247. (a) I Službe iščejo Brusač samski, z večletno prakso, želi službo brusača na žagi. Josip Lindlč - Bo-daiič, Bohoričeva 11, Ljubljana. Wanderer« 2 In četrt k. s., v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni. — Ogled pri V. Bohinc, trgovina z avtomobili, Tyrševa 12. (f) Ul Kislo zelje, repa novo prvovrstno, in glave za zdarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brczkonluirenčnl cent GUSTAV ERKLAV13C Ljubi jana-Kodel Jevo, Povšetova 10. tcf. 25-fll Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izbori v vseh vrstah — za strojno pletenje In roCna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prolog, Ljubljana — židovska ul. In Stari trg Vsakovrsten les tesan, rezan In oblan. po naročilu, ter razno kurivo nudi po nizki ceni parna žaga Trobec, Kožarje-Dobrova pri Ljubljani. (1) Kolesa ponlkljana in pokromanu, zaradi direktnega uvoza iz Nemčije naprodaj po neverjetno nizkih conah. Nova trgovina, Tyrševa cesta 36. (1) Dve komplet, novi izložbi iz mocesnov. losa, z nad-oknoma, dvema zaporama in rolo. prodam po nizki ceni. - Praprotnlk, Domžale. (1) Šivalni stroj Ccvijt za jesen fenShl elegantni moShl močni ianlov. strapacni otrošhl lahkj golzershi po meri v garantirani kvaliteti se dobe zopet najcenejše v „Proda|al. Cevlfev" preje Dunajska c. 23 „Prl Pollaku" sedaj: Koiodv.ui.u .jrhinf" Kislo zelje, repo In sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčnl ceni dobavljam vsako množino. Homan, Ljubljana, Sv. Petra c. 81, tel. 35-39. (I Novo vinsko stiskalnico (prešo), veliko, proda l'\ Cvek, Kamnik. • Prodaja lesa! Začasna državna uprava (Z. D. u.) razlaščenih gozdov proda potom dražbe lz svojih gozdov: 1. Črna pri Prevaljah ca. 2510 plm Izdelanega smrekovega lesa dne 16. septembra 193 6. 2. Plešlč (Sv. Lovreno na Pohorju) pa. 2110 plm Izdelanega smrekovega lesa In oa. 1400 prm Izdelanih bukovih drv dno 15. septembra 1936. Pogoji In vzorci ponudb so na razpolago pri: Z. D. U. v Ljubljani, Aleksandrova 4/11 In pri šumskl upravi v črni ler gozdarju v Sv. Lovrencu. (D I a češpljeva marmelada zaboj 16 kg noto 110 Din, zaboj 35 kg neto 220 Din, sod 50 kg neto 275 Din ^ razpošilja franko voznlna G. Drechslor, Tuzla. (!>' Za šolo torbice, aktovke, nahrbtnike, peresnlce, vse v veliki izberi, priporoča Kravo« Ivan, Maribor, Alo-ksandrova cesla 13. Za šolarje vseh vrst obleke, pum* parce, perilo Itd. v največji izberi dobite poceni pri Preskerlu,' Sv. Petra cesta 14. (1)1 Tvrdka A, & E. Skaberne LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet _______ u„Vj hranilne knjižice pogrezljiv - z okroglim Mestno hranilnice, Ljud- čolnlčkom - kateri šiva. naprej In nazaj, In tudi j štlka, poceni naprodaj. -Nova trgovina, Tyrševii cesta 36. (1) ske posojilnice. M ALI NOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — bo dobi na malo In veliko v lokami dr. G P I c c o I , Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Za poletje in vroče dneve! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez uapak, pristnobarvni. • Paket terija S« vsebina: 15—21 m prima okslordov, touringov in cefiriev za moške sralce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Pakel Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske oralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepSIn barvah, predpasniki itd — Vsak paket Soštninc prosto samo 107 >ln. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško ln namizno perilo, barvasto, ter • Paket seriia P/l« tO do 15 m istega najfinejJega belega blaga • Neprimerno vzamem uazai in zamenjam Dalje nalcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«. razpoš!I{alnica uiiankov, Maribor, Dvo-fakova cesta It i. Otroške vozičke kolesa kupite ugodno pri S. REBOLJ & DRUGi Ljubljana, Gosposvetska I3i la suhe slive debele — zaboj 10 kg 64 Din, 5 kg 32 Din. vreče 60 kg 200 Din (ranko voznlna — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (!>' Naprodaj mlekarna dobro vpoljnna, na prometni točki. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12660. (|>- Koroške brusnice (PRKIHHLHBKK) dnevno svože, razpošilja od B kg naprej Zochnor i-rlk, Llbeliče. Koroško. Vreie nove m rabl|en, vneh ▼•Ukoatl dobit? ,iajca-n«Je pri NI. Grebene, l/umm™ Praiakova ulica fc. m Priljubljen čevelj za dijake. 26-30 Din 75'-31—35 « 95 — 36-39 « 125'— Za slabo vreme, usnjeni podplati. 18-22 Din 50'— 23-28 « 60'— 29-30 « 75'— Veselje otrok in staršev 1 28—30 Din 85 — 31—35 36-39 110 — 135 — Lahek in elastičen telovadni čevelj. 26-30 Din 28 — Izborno rjavo gornje usnie, dvojni podplati, usnjena podloga. 28-30 31-35 36-39 Din 120'— « 145'— « 165'— Okusno in trpežno, črno in rjavo. 18-22 Din 38 — 23-25 « 45'— 26—30 « 50'— Iz laka Din 50 — do 75'— Športni čeveli za dečke in deklice. 26—28 Din 65'— 29—30 « 85 — 31—35 « 95'— 36-39 « 125'— 31-35 36 - 41 42-46 32 — 38 — 42'— Udobno in elegantno. 31-35 Din 115*— 36—40 « 135'— Lesene škatlje naprodaj Poizve se pri Franc Pavlin, Kongresni trg. (1) Prodam šivalni stroj Cena 700 Din. Kladezna ulica 2<». Trnovo. (I) Novost! Žimo za modroce, vrvi za perilo, štrange, motvoz, krtače za parket. Krtače za obleko, omela, torbice, podnožnlce itd. kupite po znatno znižanih cenah pri : I. Andlovic, Mestni trg 9 (poleg Ska-berneta). (1) Nova stiskalnica za grozdje naprodaj v Vojniku št. 52. (1) Motorje »Sachs«, kolesa nova in naknadne dele dobite najcenejše pri : Remcc Oskar, Dolenjska cesta 5. (1) Mesarji! Ugodno prodam železna vrata za sušilnico mesa in ga.šperček. Havelka, Trnovski pristan 14. (1) 1000 m1 jelovih desk, nadalje javorjeve, brsto-vc( hruškove, borove, bukovo deske, 3 do 8 cm, prodam. Cene konkurenčne. Ljubljana, Prule 8. (1) Kuhinjska oprava dobro ohranjena, poceni naprodaj. Celovška 90/11, vrata 27. (1) Ugodno prodam Jaz z trompeto C00, violino 400, kitaro 200, violo 150, fotoaparat 120, moško kolo 500 Din. Dušan, Mestni trg 11/1. (1) Češplje v košarah najmanj 50 kg, po 2.50 Din, razpošilja po povzetju L.. Noušak. Bosanska Dubica, (1) Filatelija! Prodam zbirko znamk Evrope in prekomorsklh. Hutar. brivec, Trbovlje. O) Oglejte si nove modele krasnih senčnikov iz ce-lona in pergo-paplrja. — Cene nizke. Elektro S. Kolar, Ljubljana. (1) Šivalni stroji »koraj novi, vseli znamk, ln kolesa, zelo poceni kupite pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). (1) Kolesa prvovrstnih znamk, rabljena ln nova, — šivalni stroji po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). (1) Iščem kupce za vagonsko od-jemo vllanega bukovega oglja Canello za pogon motorjev In likanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12448. (1) Hotel na otoku Krku, skoraj nov, 50 popolnoma urejenih tujskih sob, ves Inventar, nov in kompleten : perilo, porcelan, steklo, srebro; terasa, plaža, kopališče, čoln, v polnem obratu, Iz proste roke naprodaj. Informacije: Fr. Hočevar, Zagreb, Radi-šina ul. 11. (p) Dvostanovanjsko hišo lepo, novo, zamenjam za posestvo v bližini železnice ali za večjo parcelo pri Mariboru. Vprašati: Kos, Krekova 7, Tezno pri Mariboru. (p) Hišico s sadnim vrtom ln njivo, blizu kolodvora, Vlrmaše št. 37. p. škof-ja Loka, prodam. Polzve se pri M. Kumer, Zminec 17, p Skof. Loka. (p) Večja trgovska hiša rentabilna, v centru Ljubljane, ugodno naprodaj. Poizvedbe : Tehnični biro, Nunska 17. (p) Štiri travnike prodam v last; sladko seno. Ljubljana, Prule R (Pl Dražba! V četrtek 3. septembra bo pri sreskem sodišču v Logatcu, soba št. 6, ob 9 javna dražba Nagličevega posestva v Dobračevem pri Zlreh, obstoječega iz hiše z dvoriščem, hleva, kozolca, njive ln travnika. Najnižji ponudek znaša 40.000 Din. (p) Posestvo okoli 18 ha zemlje, se Iz proste roke proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12567. (p) Trgovina majhna, dobro vpeljana, z galanterijsko ln kratko robo, sredi mesta, na dobrem, prometnem prostoru v Mariboru — zaradi bolezni ugodno naprodaj. Dopisi pod »Ugodnost« št. 12394 upravi »Slovenca« Maribor. (p) Za stavbišče se proda hrib nad -av-skim mostom v Črnučah; meri nad 4000 m". Cena 22.000 Din. Ponudbe upr. Slovenca pod šifro »Krasen razgled« št. 12588. p Veliko zemljišče travnik, prodam v bližini glavne ceste. - Vprašati : Rimska cesta 9, II. nadstropje vrata 16. (p) Enostanovanjska hiša naprodaj. Črnuče 39. (p) Posestvo krasno, renovlrano, obstoječe Iz dobro vpeljane gostilne, javno tehtnice, hleva, njive, gozdov, kamnoloma, z novim inventarjem, poleg mesta na Dolenjskem, se proda. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Ugodna prilika« štev. 12576. (p) Hišico soba, kuhinja, z majhnim vrtom, po nizki ceni takoj prodam. Ivan Negllč, Preddvor, Kranj. (p) Posestvo kupim za 30.000 Din. — Kupec: Rctje 78, Trbovlje X. (P) Naprodaj majhno posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem v neposredni bližini Rogatca. Idealno za penzlonlste. Vprašati: K. Koltcrer, Rogatec, (p Mar Vam, če je v Ljubljani otvorjena nova trgovina? Ker to vemo, smo običajno otvoritveno naznanilo opustili. Le to, da Vas bomo boljše postregli. Vam povemo! P r t j a z n I bomo z Vami. Več b 1 a r a boste dobili za Vaš denar. „Manufaktura" k. d. se Imenuje naša tvrdka. To Ime smo Izbrali, ker bomo prodajali manufakturno blago: svilo, štofe, platno itd., itd. Sicer boste pa itak sami videli, ko pridete na Mestni trg 17 kjer Vas pričakujemo. Ce Vam povemo še to, da je pri nas dovolj prostora in dobre volje, da Vam vse razkažemo, smo povedali vse, kar Vas zaenkrat more zanimati. A nadaljevanje sledi! Enodružinsko hišo z vpeljano trgovino mešanega blaga prodam ev. oddam v najem v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.549. (p Naprodaj parcela na Vodovodni cesti med viaduktom in vodovodom, 1000 m". Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 12491. (P) Irus mlin malo rabljen, prodam za gotovino ali hranil, knjižico. Jože Cesenj. Tacen, Št. Vid nad Ljubljano, p Srednje posestvo v Limbušu oddam zaradi bolezni v najem. Prvovrstne njive in travniki, sadonosniki, hišna in gospodarska poslopja. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1213. (p) Parcele v bližini nove gimnazije pri Sv. Krištofu prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12690, (p) Dve stavbni parceli v bližini glavnega kolodvora, ena okoli 900 m! z že zgrajenimi obsežnimi pisarniškimi prostori (10 sob), druga okoli 3000 m1 z žo zgrajenimi obsežnimi skladišči ln dveml nadzidaniml dvosobnimi stanovanji, primerna za industrijsko svrhe, se ugodno proda-sta za gotovino ali za vložne knjižice Ljudsko posojilnice. Po dogovoru se eventuelno en del kupnine kreditira. Pojasnila daje odvetnik dr. Josip Hacln, Beethovnova 13, telefon 24-36. (p) Krasno posestvo na Dolenjskem, vinogradi, njive, travniki, gozdovi, ugodno naprodaj. Letni čisti donos čez 20.000 Din. Točnejša poročila resnemu kupcu slede. Oglasi pod »Doblčkanosno« 12370 upravi »Slovenca«. (p) Prodam hišo z lokalom v St. Vidu nad Ljubljano ali zamenjam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12368. (p) Kupim stavbno parcelo bližnja periferija Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »ll)-30«/12434. (p) Naprodaj hiša lepa, sončna lega, z večjim vrtom, šest sob, dve kuhinji in delavnica. Mirko Zavratnik, Vlkrče 8, p. Medvode. (p) Prav dobra eksistenca na Gorenjskem, brez konkurence, se odda ali proda takoj tudi na hranilne knjižice. Potrebno Din 170.000. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zelo ugodno« št. 12446. (p) Posestvo Posestvo z gostilniško koncesijo, ki more rfediti do 10 glav živine, v izletniškem kraju, največja smučarska postojanka, v bližini Ljubljane, s smučarsko skakalnico, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12518. (p) Vila v Celju nova, zidana v krasnem slogu, enonadstropna, komfort, balkoni, terase, lep vrt, sončna lego, velike sobe, po zelo nizki ceni naprodaj. Informacije : Doberšek, Krekova cesta 10, Celje. (p) Srednje posestvo blizu trga, cerkve, šole in železniške postaje — ugodno naprodaj. Naslov v vseh upravah »Slovenca« pod št. 12707. (p) Kupci - prodajalci posestev, trgovskih ln stanovanjskih hiš, vil, graščin, hotelov, pekarn, opekarn, žag In mlinov! Obračajte se na posredovalnico Ivan Godina, Maribor, Aleksandrova cesta 30. (p) Trgovska hiša s trgovino mešanega blaga, v sredini Maribora, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Redka priložnost« (P) Hiša v Kamniku enonadBtropna, petstano-vanjska, naprodaj. Informacije daje Janko Josip, urar v Kamniku. (p) Posestvo blizu Maribora približno 40 oralov, stanovanjska ln gospodarska poslopja, njive, polja, travniki, pašniki, gozd, ob železnici, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor st. 381/Kr. (p) 11 oralov, eno uro od Maribora, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor St. 1259. (p) Enosobno stanovanje s pritiklinami oddam takoj ali s 1. oktobrom v Orlov! 21. (C) IDS53S3! IŠČEJO: Iftem gostilno v najem ali na račun na Spodnjem Štajerskem. Zmožen sem kavcije in kapitala. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod šifro »Gostilna« 12521. (m) ODDAJO: Enostanovanjsko vilo popolnoma novo, z modernim komfortom, vso podkleteno, pet sob, veranda, vrt, s krasnim razgledom, oddaljeno 5 minut od univerze (Emon-ska c. 25), oddam solidni stranki takoj v najem. Ponudbe na »Arhitekt«, Sv. Petra cesta 4/II. (n) Stanovanja IŠČEJO: Starejša gospa išče za oktober enosobno stanovanje v sredini mesta. Ponudbe upravi Slovenca pod: »Točna plačnica« št. 12584. (c) ODDAJO: Stanovanje dve sobi, kabinet, kopalnica, se odda v Dravski ulici 18, pri novi bežigrajski šoli. (č) Trisobno stanovanje na pobočju gradu nad banovlnsklm dečjim de-mom, absoluten mir, brez prahu, bližina ccrkve sv. Jožefa ln stolnice, z vsem komfortom, sc takoj odda. — Pojasnila dajo upravu Slovenca št. 12478. (č) Trisobno stanovanje In vos komfort se odda. Rožna dolina c. IV. št. 2. («) Trisobno stanovanje oddam. Zeljarska ul. 11. (6) Štirisobno stanovanje oddam a 1. novembrom. Pleteršnlkova ulica 30 — Bežigrad. (e) Dvosobno stanovanje s kuhinjo ln pritiklinami, 20 minut od postaje Celje se takoj odda. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje. (č) Stanovanje dveh sob s prltlkllnami,: v vili — se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12610. (č) Enosobno stanovanje oddam za 400 Din. Mestni trs U/I, Cigllč. (č) Trisobno stanovanje sončno se odda v Zgornji Siškt pod zelo ugodnimi pogoji. Poizve se v Naši Slogi, Tyrševa 17. (č) Enosobno stanovanje kuhinja, klet in druge pri-tikllne, se odda s 1. oktobrom v Ljubljani na bivšem Igrišču Ilirije. Vprašati pri blagajni kavarne »Emona«. (č) Lepo 2 sobno stanovanje s kabinetom, vrtom, lepo, blizu novih šol za Bežigradom, oddam za oktober. Podmllščakova ulica 37 a. (č) Lep lokal in stanovanje skupno oddam na periferiji mesta. Polzve se: Vošnjakova ulica 6. (č) Lepo dvosobno stanovanje s pritiklinami, verando oddam oktobra pri stari šišenski cerkvi, Vodovodna 12. \rprašatt od 1. septembra tam, ali Christo-fov zavod, Domobranska št. 15. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, pritiklinami, oddam v novi hiši. Rožna dolina cesla XV. Informacije daje: Cesta XIX. št. 18. (č) Dvosobno stanovanje manjše — oddam mirni stranki. Poizvedbe: Slomškova ulica 10, Kodcljovo <«> Trisobno stanovanje kabinet, kopalnica, elektrika, Dvoržakova št. fr, drugo nadstropje, prosto za september ali pozneje. Vprašati pri hišniku. (4)J Dvosobno stanovanje s pritikllnaml, manjše, udobno opremljeno, plin, centralna kurjava, topla voda in llft v hiši, so odda takoj v »Nebotičniku«. Dvosobno stanovanje samsko, predsoba in kopalnica, vse pod enim ključem, prvovrst. opreiu-ljono, s plinom, tekočo vodo ln centralno kurjavo, v bloku »Nebotičnika« se takoj odda. Dvosobno stanovanje s kuhinjo, večjo predsobo, poselsko sobo ln ostalimi prvorazrednimi prltlkli-nami, plinom, tekočo toplo vodo ln llftom, se odda za oktober ev. november v bloku »Nebotičnika«. Trisobno stanovanje s pritlkllnanil, renovira-no, lift, se odda takoj na Miklošičevi cesti 34. --Podrobnojša pojasnila so interesentom na razpolago v Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gajeva ulica 5/II. v sobi 221. (č) Štirisobno stanovanje s kopalnico ln vsemi pri-tikllnami (centralno kurjavo) se z novembrom odda za 1200 Din. Dvo-ržakova ulica 6, pr, <č) Dve sobi, kuhinjo z vsemi pritikllnaml oddam. Tovarniška ulica 27. (č) Enosobno stanovanje se odda za 1. oktober. -Rožna dolina, c. Iiy9. (č Lepo samsko stanovanje s kopalnico ln ostalim komfortom. v novi hiši, oddam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna oseba« št. 12666. (č) Stanovanje dveh manjših sob oddam. Milčinskega 81. (č) Starejša upokojenka brez otrok, dobi brezplačno stanovanje ln druge usodnosti. — Naslov : Tremi, Ponikva. (č) II Dijaki Dijaki - visokošolci Sončna stanovanja se oddajo na Prulah.' Vprašati pri »Gradtdom«, Sokolska ulica 15. (D) Dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12652. (D) Dve dijakinji sprejmem. Nudim dobro domačo prehrano in skrbno nadzorstvo. Ljubljana, Maistrova 16/1. (D) Dva dijaka iz boljše družine sprejmem v vso oskrbo. Strogo nadzorstvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12661. (D) Dve dijakinji Bprejmem v neposredni bližini gimnazije na Poljanah. Vestna oskrba. Pomoč pri učenju. Naslov v upravi »Slovenca« pod gt. 12658. (D) Dijakinjo sprejme v skrbno oskrbo boljša obitolj poleg trgovske akademije, bližina ženske gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12657. (D) Dijaka sprejmem na stanovanje v zračno sobo blizu obrtne tn trgovsko šole. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12599. (D) Dijakinja boljše vrsto so sprejme ob začetku šole v vso oskrbo. Nemška konver-zacija in klavir. - Poizve so: Dvorakova ulica št. 6, X. nadstr. Kranj Stanovanje ln hrano v bližini tekstilne šole — iščem za dijaka. Ponudbe na: Klarič, Zagreb, Selška cesta 62. (V) Dve dijakinji sprejme krščanska družina v najvestnejšo oskrbo. Cena po dogovoru. Pomoč pri učenju. Maribor, Metelkova, ulica 56. (D) Dva dijaka sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Bolgarska št. 17, blizu nove gimnazije. (D) Dva dijaka (-inji) sprejmem. Krasna sončna soba, kopalnica, centralna kurjava, vrt, nemška kon-verzacija. Vestno nadzorstvo, prvovrstna oskrba, Bližina Trg. akademije ln srednje tehnike. Mlrje, VerstovSkova; 27. (D)'« ■ JSlisVMUsirtji^t - i! sprejmem v dobro oskrbo. Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 20/11. nadstropje, levo. (D) Dva dijaka ali dijakinji sprejme na hrano in stanovanje nemška družina. Na razpolago klavir. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje. (D) Dijaka (-injo) nižješolca sprejmem v dobro oskrbo. Maribor, Prešernova 18/1. F. C. (D) Dijakinjo (-ka) sprejmem na hrano in stanovanje v lepo sončno sobo. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1257. (D) Dijaka srednješolca I. ali IT. razreda, sprejmem v zdravo, komfortno stanovanje z vso oskrbo pri ugledni rodbini. Pomoč pri učenju, priložnost nemškega govorjenja, glasovir. Naslov : Ljubljana, Karlov-slta cesta 1. (D) Dva dijaka sprejmem v centru poceni v vso oskrbo. Pomoč pri učenju. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12723. (D) V Celju sprejme učiteljska družina dva dijaka (-tnjt) na stanovanje z dobro oskrbo In vzorno vzgojo. Naslov v upravi »Slovenca« Celje. (D) Dva mlajša dijaka sprejmem v vso oskrbo ln nadzorstvo po zmerni ceni. Gosposka 10/1. (D) V Celju sprejmem k sinu četrto-šolcu nižješolca. Glonar, Gosposka 3. (D) Tri dijake (-inje) sprejmem v dobro oskrbo. Maribor, Mlinska 9/1, levo. (D) Dijake (-inje) sprejmem v oskrbo. Klavir, kopalnica. Centrum mesta. Maribor, Krekova 4, Skuhala. (D) Dijaka (-injo) nižjsšolca sprejmem v popolno oskrbo. Cena ugodna, klavir, nemška kon-verzaclja. Maribor, Aleksandrova 49. Razboršfek. (D) nudim brezplačno stanovanje s souporabo klavirja proti inštrukciji za I. gimnazijo. Hrana po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »In-štrukcija« 12724. (D) Tri dijake sprejmem na stanovanjo ln hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12689. IŠČEJO; Duhovnik-profesor išče eno veliko ali dve manjši prazni sobi v bližini Sv. Krištofa. Ponudbo z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »Primerno« 12.558. (s) ODDAJO: Dva dijaka nižješolca sprejmem. Nudim dobro flomačo prehrano ln skrbno nadzorstvo pri učenju. Sohoss, Ljubljana VII — Zlbcrtova 30. (s) Lepa zračna separ. soba s hrano ali brez nje se odda solidni osebi. Glin-ce, Tržaška 19 a. (s) - I ■ .' ■) ■ .V 'i ■ , i I. - Lepo zračno sobo SiMp&BBbniai' vhodom, z uporabo kopalnice' oddam. Levčeva 7/1. (s) Meblirano sobo lepo, svetlo in snažno -oddam gospodu ali gospodični po nizki ceni. Dol-nlčar. Rožna dolina cesta IV št. 28. (s) Sobo oddam gspodičnj. Ogledati od 8 dop. do 1 pop. -Naslov v upravi Slovenca pod St. 12600. (s) Iščem lepo prazno sobo s kabinetom, po možnosti parket. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Oktober« št. 12721. (s) Opremljeno sobo oddam s 1. septembrom. Verstovškova 11. (s) Lepo opremljeno sobo oddam s septembrom. Poseben vhod. Naslov pove uprava Slovenca št. 12565. V zračno sobo sprejmem poštenega gospoda ali starejšega dijaka za nizko ceno. Ber-gant, Janševa 10, LJubljana VII. (s) Dva gospoda sprejmem na stanovanje, po želji tudi na hrano. -Kopalnica na razpolago. Naslov v upravi »Slov.« pod 'št. 12.561. (s) Opremljeno sobo takoj poconi oddam, šva-bičeva l. (s) Zahvala. Za številne izraze globokega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti nepozabnega sina, brata, gospoda Anionu Prešerna izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. kaplanu Kraljiču za požrtvovalno delo pri prevozu, g. župniku Žbontarju za iskreno tolažbo, pevskemu in prosvetnemu društvu Jese-nice-Kor. Bela, g. govorniku sošolcu, govorniku g. Mencingerju, šolskemu vodstvu, darovalcem lepega cvetja, in vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Bog povrni vsem! Slov. Javornik, 30. avgusta 1036. Žalujoči ostali. Naziumilo otvoritve P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorint dne 1. septembra 193« na TyrŠovi cesti štev. 17, poleg sedanje mlekarne trgovino z meš. blagom, špecerijo in galanterijo ,Taii|či m za točno in solidno po.strežbo po najnižjih cenah. Cenj. občinstvu se za obilen posot vljudno priporoča MARTINC KRANJA. Sobo zračno ln solnčno, prazno ali oprcrnljono, takoj oddam gospodu ali gospodični v centru, z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.562. (s Soba s štedilnikom pripravna tudi za lokal, se odda. — Zelena jama. Ljubljanska 55. (s) Sostanovalko sprejmom takoj. Florjan-ska ulica 19. (s) 36 letna vdova po akademiku, broz otrok, s kompletnim stanovanjem in 80.000 Din gotovine, v bližnjem inozemstvu stanujoča, želi poročiti gospoda s sigurno eksistenco, strogo značaj-nega, stanujočega v večjem mestu Jugoslavije. Cenjene dopise, po možnosti v nemščini, sliko upravi »Slovenca« pod »Nur ernstgemeint« 12485. (ž) Boljši petdesetletni posestnik hiše s trgovsko obrtjo v najlepšem kraju Gorenjske, poroči takoj starejšo premožno vdovo ali gospodično. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Dober soprog« št. 12452. (ž) Posestnik 62 let star, želi poročiti žensko primernih let, ki ima okrog 100.000 Din gotovine. Posestyo se ceni na 300.000 Din vrednosti, Ponudbe upravi »Sloven-j ca« Maribor pod »Posest-j nik« št. 12464. (ž)' Dekle kuharica srednjih let, z nekaj premoženja, poroči državnega uslužbenca ali upokojenca. Le resne ponudbo upravi »Slovenca« pod šifro »Mirno življenje« št. 12369. (ž) ftTEEm Črn pianino železne konstrukcije, malo rabljen, prodam tudi za vložne knjižice. Kos. Idrijska ul. 3. (g) SA£2PL»lEN POUK v IGRANJU I Pozor! Tvornica harmonijev in orgel Ivan Kacin, Domžale, razstavlja svoje izdelke harmonije in planine na velesejmu Paviljon F. (g) MUZIKA MIHoMe^c.4 Prodajaklavirje.muiiltallčne Instrumente, strune, glasbil-ne potrebščine. Popravlja m uglaSnJo vsa glasbUa stro-kovnjatko in najceneje. Violina poceni naprodaj. Kosovo polje 14 8 ftiška. (g) Gramofon-kovčeg poceni prodani. 1 zve se: Ljubljana VII, Verovško-va ulica 16. (g) I Živali I Lepo volčjo psico s tremi mladiči prodam. Poizve se v upravi Slovenca pnd št. 12504. (j) Kegljišča moderna, asfaltirana, sestavne dele istih, popravila po inozemskem strokovnjaku oskrbi : Ceterin, Ljubljana, Tavčarjeva 3. (t) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiaeneie RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni tri) 13. Ugodni nakup morske trave, • žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. ElehtromotoriiTn™ napetosti vedno v veliki Ublr-na prodaj. Lastna delavnica sa previjanje in popravljanje dinamov, avtodinam, elektromotorjev ter vseh eloktro-aparatov. — Izvržujem vse električne instalacije za razsvetljavo ln pogon. ELEKTROPODJETJE Franjo Perčinlič Ljubljana, Gosposvetska 16. Preklicujem in obžalujem vse, kar sem govoril žaljivega o bratih gg. Tomanu Francu in Ivanu. Izjavljam, da za tako govorjenje nisem Imel in nimatn nobene podlagd ter sc Jima zahvaljujem, da sta velikodušno odstopila od tožbo. Jesenice, 27. avgusta 1936. Režck Simon. (o) Intervencije v vseh zadevah pri vseh oblastvih in ministrstvih izvršuje hitro ln uspešno Gospodarsko - pravna pisarna, Ljubljana, Se-lenburgova 7/1. (r) VINA Za težko delo je močno i vino I Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani Vojaške informacije za ureditev osebnih zadev daje najhitreje: Informacijski zavod, Ljubljana, šelenburgova ulica št. 7/1. — Za informacijo priložiti 12 Din v znamkah. (r) Davčne zadeve, pritožbo, prošnjo za obročno odplačevanje, odpis Itd.: Davčna poslovalnica, LJubljana, Šelenburgova ulica 7/1. (r) Prevzamem zastopstvo prodaje in nakupa jajc za Maribor. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1 266. (r) Tinček in Tonček v Atlantidi 143. Cipl kot vodnik Ko so tako srečno rešili Tinčka iz oblasti ljudožrcev, so naši znanci nadaljevali pot. Upehanega Tinčka si je gorila naprtila na ramo, Tonček in Cip pa sta hodila peš. »Zahvalita Boga, da imata tako hrabrega in močnega spremljevalca na poti okofi sveta!« je Cip spotoma dejal Tončku. >Cc bi jaz imel takšno gorilo, bi si obliznil vseh deset prstov!« rv Dospeli so do okrogle kamenite zgradbe. »Kaj pa je lo?« je pobaral Tonček. »To je pa naše skladišče za kisik. Pred mnogimi, mnogimi leti ga je iznašel eden izmed naših največjih učenjakov, ko se je Atlantida začela pogrezati,« je važno razlagal Cip, Dotrpela je in nas za vedno zapustila naša iskreno ljubljena mati, stara mati, sestra in tašča, gospa Ana Pogreb blage j>okojnice se bo vršil dne 31. avgusla 10.V. 4 po|ioldtie iz hiše žalosti, Nabrežje 20. septembra, na pokopališče k Sv. Križu. — Prosimo tihega sožalja. Ljubljana. Maribor. Skupijo, dne 29 avgusta 1930. Žalujoči ostali. + Umrl je naš dobri soprog, oče, brat, stric, svak. zet in tasl, gospod Leopold Ham poštni zvaničnik , v petek, dne 28. avgusta po dolgi mučni bolezni, previden s tožili svele vere. — Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 30. avgusta, ob 4 jiopoldne izpred mrtvašnice Sjdošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi v Trno-noveni v petek, dne 4. septembra, ob 6 zjutraj. Ljubljana, dne 29. avgusta 1930. Marija liani, soproga. Leopold in Anton, sinova. Slavi Ham roj. Tekstcr, Angelca Ham roj. Žitnik, sinahi. Bojan, vnuk. Bratje in ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja oh pre-bridki izgubi naše predobre hčerke in sestre, gospodično ANICE MAREN izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, g. šefu in uslužbenstvu tovarno I. Bonač in siu za poklonjeno cvetje in darila, dalje vsem prijateljem in znancem, ki so v tolikem šlevilu spremljali bla.uopokojno na njeni zadnji poli in jo počastili s cvetjem. T o m a č e v o , dno 29. avgusta 1930. Družina Marcu. Efc ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja oh pre-bridki izgubi našega predobrega očeta, brata, strica, tasta in starega očeta, gospoda OTONA TIITTA stavca v pokoju izrekamo vsem prijateljem, znancem in sostanovalcem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, zdravniku g. dr. Špornti, pevskemu društvu »Grafika' za ganljivo petje, vsem darovalcem mnogoštevilnih prekrasnih vencev, cvetja in vsem. ki no ga v lako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. — Bog plačaj vsem! Ljubljana, dne 29. avgusta 1930. Žalujoči ostali. dunajski sejem 6—12. septembra 1936 Tehnični in poljedelski sejem do 13. sept. Veliki srednjeevropski sejem Razstavljalci iz 18 držav Nakupovalci iz 70 dežel Posebne razstave Angleške Indije, Francije, Holand-ske, Italije in Madžarske Brez potnega vizumal S seimsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. - Ogrski prehodni vizum se dobi s seimsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstr. železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50"—) se dobe pri Wiener Messe-Akt. Ges., Wien VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat Tyrieva štev. 31 • „Putnik" Zveza za tujski promet, Tyrševa 1 • „Putnik", lili -jala hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora. Maribor: ,.Putnik", Tujsko-prometna zveza, Aleksandrova 35 • „Putnik", ekspozitura in menjalnica na glavnem kolodvoru • Ljubljanska kreditna banka, Gosposka ulica. Celje: „Putnik", Aleksandrov trg 1 Najlepše vence, Šopke in aranžmaje nudi po najnlijlh cenah cvetlicama TyrSeva (Dunajska c. 9. Vrtnarstvo Vrazov trg pri flentpeterakem mostu. Adoll Valovac Premog, drva, oglje dostavlja na dom Bartol Anton, Tyr6eva 46, teleton 35-40. Mizarji! Okovje za stavbe ln pohištvo, klej itd., izberete najceneje tudi na hranilne knjižice pri »Jeklo« Ljubljana, Stari tre- Cunje krojaške odrezke. stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupi vsako množino Arbeiter, Maribor, Dravska 15. Torbice zaMo po najnižjih cenah dobite pri JOS. KARLO, Maribor — Trg Svobodo 6. Inserirajte v ,.Slovencu"! Nove vloge v celoti stalno izplačljive. - Sigurnost vlog zajamčena z vsem premoženjem in z vso davčno močjo mesta Maribora in njenih prebivalcev. Ugodna obrestna mera 1 Zato zaupajte svoj denar domačemu zavodu Mestni hranilnici V MARIBORU Orožnova ul. 2. Uradne ure od 9. do 12. ure lavna dražba znane gostilne v Stopah pri Celju Dne 4. septembra 1936 ob 9 dopoldne se bo pri sreskem sodišču v Celju vršila javna dražba nepremičnin vlož. št. 108 k. o. Kresnike, obstoječe iz hiše z gostilna in mesarijo, gospod, poslopja, svinjaka in ca. 3 ha zemljišč? Najnižji ponudek znaša Din 135.763.66, kavcija pa Din 20.365.—. Prvi upnik sprejme tudi kot plačilo hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Celju do zneska dinarjev 75.000.— Po dogovoru tudi hranil, knjižice drugih dobrih denar, zavodov niso izključene f Najlažji, najtrpežnejSi in najudobnejši telovadni čevlji pripravni za vse vrste športa Vel. 30-34 Din 29,— „ 35 - 42 „ 35,— 3222-01 Trpežni in čvrsti čevlji iz močnega debelega usnja in z gumastim podplatom, zelo prikladni za nemirne dečk«. Vel. 30—34 Din 39.— „ 35-38 „ 45.— 6622-09 Najbolj priljubljen in največ zahtevan otroški čevelj iz iinega telečjega boksa s čvrstim usnjenim podplatom. Vel. 30-34 Din 69,— „ 35—38 „ 79,— 3F62-00 Visoki čevlji iz močne kravine z neraztrgljivim in nepremočliivim gumastim podplatom. Neobhodni za šolsko deco, za dež, blato in sneg. Vel. 30-34 Din 45.— 35-38 .. 59.- Najprikladnejii dekliški čevlji za šolo in ulico, iz iinega okrašenega boksa z zaponko čez rist in močnim usnjenim podplatom. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljoni lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo-liuba« in •Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030. Spedlclla s 5-tonskim Diesel-autom za raznovrstno blago na progi Ljubljana-Sušak in' na drugih sosednih progah. Cene ugodne. Josip Verderber Kocevle St. 202. širite »Slovenca ! V nasprotju z neresničnimi govoricami je graščinski na Vurbergu še vedno otvorjen. - Točijo se vedno boljša vina po nizkih cenah. Lep nedeljski izlet, zveza autobus Sv. Martin. Alja Rahmanova: 42 Tovarna novega človeka R o m a a. Tanjo so bolele oči, ko je gledala skozi okno in prevzel jo je nenavaden občutek medlosti. Praznik je bil danes in hotela je zreti v daljo, ne da bi kaj delala ali mislila, temveč se kratko in malo spočila. Toda čim dalje je tako sedela, tem bolj trudna je bila; vstala je počasi, zaprla okno in legla na posteljo. Tam bo zaprla oči in našla mir... Toda ni ji postalo bolje. Vse se ji je vrtelo, bilo ji je na smet slabo in ko jo je zdaj Njurka poklicala k obedu, si kar ni mogla predstavljati, da bi mogla kaj jesti. Rekla je, da se počuti bolno, da hoče iti nekoliko na vrt. Tanja je stopala po škripajočih stopnicah in šla zadaj za hišo. Tam je sedla na star zaboj, okoli katerega so rasla visoke koprive; naokrog so ležale prazne kon-zervne škatlice in pogled nanje ji je povzročal le še hujšo slabost. Poleg tega še žareči sončni žarki in vroči, rumeni |>esek, ki ji je skozi tanke podplate žgal noge. Vsa obupana je zopet vstala, napela svoje zadnje sile in se zavlekla k zadnjemu koncu vrta, kjer je sedla v senci breze na golo zemljo. Tu je slednjič našla hlad in mir. V ta kot že nekaj let sem popolnoma divjega vrta se je le redkokdaj izgubilo nekaj otrok, kadar so se igrali skrivalnice; odrasli niso nikoli prihajali semkaj. Čustvo, da je tu popolnoma varna in skrita, ji je vrnilo mir in pokoj. Tako zelo je pozabila na vse, kar jo je vznemirjalo, da je z največjim zanimanjem sledila zajku, ki ne je na svetli, tanki nitki pred njenim obrazom počasi spuščal z brezove veje nizdol. Nekajkrat je zlezel po niti nekoliko nazaj, potem se je spuščal znova nizdol. Nato pa je izginil v visoki travi in Tanja je bila zopet sama s svojimi mislimi. Njeno zdravje jo je zaskrbelo. Ni bila vajena slabosti in bolezni in zato je zaradi tega stanja dvakratno trpela. Pa še nekaj je vrtalo v njej, nekaj, kar jo je silno vznemirjalo in mučilo, pa vendar ni našlo poti k zavesti. Toda zdaj, ko je gledala z vročimi očmi na mlade, bohotno zelene brezove liste, se ji je mahoma popolnoma zjasnilo. Ne, to ni bila bolezen, niti navadna slabost — to nj bilo nič drugega kot znak, da je začelo v njej rasti novo življenje, na bo morala postati mati! Tako jasna in hkrati tako nepričakovano nova je bila ta misel za Tanjo, da se ji je zdela kot nezaslišano fantastično razodetje. Vedno že je hotela biti mati; nagon materinstva je bil v njej že od nekdaj zelo močan; toda predstavljala si je vse lo tako povsem drugače! Nič ni veu ela, da leži na tej poti toliko trpljenja, da bo ta sreča potrkala tako tiho, tako boječe na njena vrata .. . Tanja je začela misliti na bodočnost. Bitje, ki naj zdaj stopi v življenje — njeno dete —, je prejelo življenje v viharju in nevihti, mati ga ni klicala, oče ga ni hotel. Kakšna bo postala duša tega otroka? Ali ne bo od vsega početka nosila v sebi pečat nesoglasja in nesreče? Ali se ne bo v njej zrcalil obup matere, divji živalski pohlep očeta? Zopet je hotel premagati Tanjo občutek slabosti, ki jo je že prej napadel. Vse se je začelo vrteti okoli nje in grozna slabost se je dvignila v njej, ko je lahek sunek vetra prinesel od sosedne hiše vonj po ribah, pečenih na olju. Naslonila se je na brezo in zamižala. Ali naj napravim tako, kol dela zdaj večina? je mislila Tanja. Naj li vzamem otroku življenje, še preden pride na svet? Tanja se je ustrašila ob sami misli na to možnost. Ne, ne! Nikoli! Ljubila je že zdaj svojega j otroka, vseeno, kakšen bo postal. Storila bo vse, da bo živel, zrasel, postal človek. Vse svoje življenje mu hoče darovati, očeta mu hoče nadomeščati, odškodovati ga hoče za vse temno, grozno, kar mu je vsilila usoda v začetku njegovega življenja ... Občutek neizmernega usmiljenja s svojim otrokom se je polastil Tanje. Čisto drugače bo moral stopiti v življenje kot drugi otroci. Nihče ga ne bo pričakoval razen nje; da, nikogar ni, ki bi mu mogla samo govoriti o tem, da pričakuje svoje dete. In vnaprej je vedela: težko in neveselo bo postalo njegovo življenje... Toda mahoma se je izpremenila toga pobitost, ki jo je mučila, in vsa pogumna, polna neizmernega veselja je govorila polglasno sama zase: »Kar bo tudi prišlo, otrok moj, ne pozabi nikdar, da imaš mater, ki bo dala zate vse, prav vse. In če moje moči ne bodo zadoščale, potem ga vzemi v svoje varstvo ii, o Mati božja! Sama sem in moje moči so šibke. Ti varuj mojega otroka na njegovi težki poti, bodi v pomoč njemu in meni v tem mrzlem, okrutnem svetu, reši mene in mojega otroka!...« Dolgo, dolgo je ostala Tanja ob brezi, zatopljena v svoje misli in svojo pobožnost. Zvezda za zvezdo se je prižigala. Težka vlaga se je dvigala iz tal. Priroda je legla spat. Veličastna tišina je vladala v njej in v Tanjini duši. Pogledala je k nebu in zdelo se ji je, kot bi migljajoče zvezde bile solze v svetlih očeh božje Matere, ki joče nad brezkončnim morjem bolečin in trpljenja, v katero je bila potopljena srečna mater na tej zemlji. Bilo ji je, kot bi Mati vseh mater tu gori jokala zdaj vprav zanjo in kakor bi hotela razgrniti svoj lemnoinodri plašč čeznjo, da bi jo varovala in pomirila in jo tako privedla k zavesti, da je materinska sreča kljub vsem bolečinam največji, naj-krasnejši dar, ki ga je Bog dal človeku... (0 i* t »a fl Soft .g a im 5'jf S S C B*X "" (0 \« 3 Noj S " B B (J (Q oo C W0 5 II «1 <1 o a a a N N «1 01 » ► , n m C >u o S •»" ffl .Si c! (8 'S. C ** 4) m* 0 o •■o a B o -a o -M -O O Nbd 7.n >.In Erosi o van sko tiskarno« v Ljubljani- Karel Čef, Izdaiateli: Ivan Rakovec. Orednik: Viktor CenčiS.