v
4 U,
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /~i	ja >•
Abb. postale I gruppo “ LCD3 4)U lil*
Leto XXI. St. 104 (6082)
TRST, torek 4. maja 1965
DOGODKI V DOMINIKANSKI REPUBLIKI
Ameriška oborožena intervencija onemogočila uspeh upora proti vojaški diktaturi
Predsednik Johnson je jasno povedal, da ne bo dopustil «uvedbe komunizma v tej deželi> Sedaj je v Dominikanski republiki 14.000 ameriških vojakov, ki so onemogočili poraz vojaške junte - Predsednik je tudi ponovil, da se ZDA ne bodo umaknile iz Vietnama
SANTO DOMINGO, 3. — Ameriški predsednik Johnson je odredil odhod drugih ameriških vojakov v Dominikansko republiko. Za to intervencijo je ameriška vlada izsilila ((zakonito odobritev« v Organizaciji ame riških držav, že v nedeljo so ustanovili posebno komisijo pe tih članov. Ta je prišla včeraj v Santo Domingo z nalogo, da skuša doseči ustavitev sovražnosti in izvede «preiskavo o po ložaju«. že v soboto pa so ameriški vojaki ustvarili tako ime-'
novano «varnostno nevtralno področje«, to je zasedli so področje 9 kvadratnih milj, danes pa so ameriški vojaki zasedli pas širok pet kilometrov od oporišča San Isidro, kjer je postojanka vojaške junte, do prestolnice.
To so storili z odobritvijo komisije Organizacije ameriških držav, «da omogočajo pošiljanje živil in zdravil, ki so prispela v Santo Domingo z odposlanstvom Rdečega križa, tisočem oseb, ki živijo na varnostnem področju«.
Organizacija ameriških držav je odobrila tudi ameriško zahtevo, naj se pozovejo «ameriške vlade, ki to lahko storijo; da dajo na razpolago kontingente svojili kopenskih, pomorskih in letalskih sil posvetovalnemu svetu Organizacije ameriških držav, da sodelujejo pri izvrševanju nalog mirovnega odposlanstva Organizacije ameriških držav, ki je bilo poslano v Santo Domingo«.
Na ameriško zahtevo so odobrili tudi resolucijo, naj posvetovalni svet »pozove države članice, da skupno s komisijo OAD pripravijo potrebne tehnične ukrepe za koordinirano in učinkovito akcijo njihovih sil pri pomaganju te komisije«. Eoleg tega bo svet stalno zasedal, dokler ne bo dobil poročila in priporočil komisije iz Dominikanske republike, »da lahko sprejme potrebne u-krepe, da omogoči povratek u-stavne vlade v Dominikansko republiko in umik tujih čet«.
Sprejela je bila tudi resolucija, ki poziva vse ameriške države, naj nujno pošljejo zdravila in živila v Dominikansko republiko.
čilski predstavnik je danes predložil svetu Organizacije ameriških držav resolucijo, s katero zahteva, naj ZDA prenehajo z enostransko akcijo v Dominikanski republiki.
Tudi urugvajska vlada je sklenila zahtevati, naj OAD ukaže umik vseh tujih čet iz Dominikanske republike. Mehiška vlada pa je sporočila, da ostane zvesta načelu nevmeša-vanja v notranje zadeve drugih držav. Zaradi tega ne bo sodelovala pri morebitni oboroženi sili OAD.
Ameriški predsednik Johnson je v zgodnjih jutranjih urah govoril po televiziji in sporočil, da je sklenil poslati v Dominikansko republiko nove vojake.
Johnson je v svojem govoru poudarjal naslednje toekej 1. Dal je ukaz, naj se takoj pošljejo novi vojaki, in sicer 2000 mož, poleg tega je dal navodila, naj se v najkrajšem času pošlje drugih 4500 mož, da se prepreči, »da bi Dominikanska republika postala plen castro-komunizma«. S tem bo število ameriških vojakov v Dominikanski republiki naraslo na 14.000 mož.
2.	Predsednik je dejal, da je re-
volucija v Dominikanski republiki bila spočetka demokratična in da je bil namen vzpostaviti socialno pravičnost, «toda kmalu je padla pod nadzorstvo komunistov«. Pripomnil je: «Države poloble ne morejo in ne smejo dovoliti, in ne bodo dovolile, da bi se na zahodni polobli ustanovila še ena komunistična vlada«. Predsednik je trdil, da so se pripadniki bivšega predsednika Boscha, ki živi v izgnanstvu v Portoriku, zatekli v tuja poslaništva, «ker so jih eliminirali komunisti pri vodstvu revolucionarnega gibanja. Revolucija je zavzela tragičen preobrat in komunistični voditelji, izvežbani na Kubi, so_ videli, da imajo možnost pomešati se med upornike in postopoma prevzeti nadzorstvo uporniškega gibanja«.	„
3.	Johnson je pozval upornike, naj položijo orožje in dejal, da «se nimajo nič bati«, ter da «jim ZDA zelo želijo pomagati«. Trdil je dalje, da se ZDA nočejo vmešavati v dominikanske notranje zadeve, in smoter ZDA je, «da se v čim krajšem času vzpostavijo demokracija, svoboda in socialna pravičnost«. Ameriška vlada ne misli s tem v zvezi podpirati nobenega določenega politika ali določenega gibanja.
4.	Ameriške oborožene sile so do sedaj evakuirale 3000 oseb, ki pripadajo kakih 30 državam. Sinoči pa je še 5000 oseb čakalo, da lahko odidejo.
5.	Predsednik je dejal, dalje, da Je bil namen upora postaviti Boscha zopet na predsedniško mesto, »toda komunistični elementi so prevzeli nadzorstvo nad gibanjem«. ZDA so se preko Organizacije ameriških držav «trudile, da pride do ustavitve sovražnosti«. Pripomnil Je, da je ameriški poslanik v Dominikanski republiki že v sredo sporočil, ua ((policija ne more ščititi tujih državljanov«, naslednjega dne pai je brzojavil, da je ((potrebno «nujno poslati vojaštvo«.
6.	Johnson Je dalje dejal, da je skupna akcija ob udeležbi držav zahodne poloble «sedaj potrebna« Predsednik je v stiku z latinskoameriškimi državnimi poglavarji. Bela hiša je v stiku tudi z bivšim predsednikom Boschom. Predsednik je dal nalogo potujočemu poslani ku Harrimanu Moscosu, naj posreduje pri latinsko-ameriških državah, da pride «do kolektivne akcije med ZDA in prijateljskimi latin-
sko-ameriškimi državami«.
Predsednik se Je opravičeval, ker je na lastno pest odredil odhod ameriških vojakov v Dominikansko republiko in dejal, da «ni bilo mogoče posvetovati se z ostalimi državami Organizacije ameriških držav«. Znano je, da so številne od teh držav ostro obsodile ameriško intervencijo. Vendar pa je potem večina odobrila odhod posebne komisije v Dominikansko republiko.
Ameriška vlada se sklicuje tudi na Boscha, češ da se je odrekel vodstvu revolucije, «ker so komunisti prevzeli to vodstvo«. Toda Bosch je v Portoriku, kjer je že dve leti
v izgnanstvu, izjavil, da je ameriška intervencija preprečila že zagotovljeno zmago sil, ki so se borile in se borijo za povratek ustavnosti.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes v Wa-shingtonu zavrnil te trditve.
Moskovska ((Pravda« piše. da pomeni akcija v Dominikanski repu-bliki «novo napadalno dejanje ameriških imperialistov, ki se ravnajo po zakonu džungle«. «Očltno je, dodaja list, da se je ameriška intervencija izvedla ne z namenom, da se zaščitijo ameriški državljani, temveč da se zaduši ljudski upor proti vojaški diktaturi«
Predsednik Johnson je govoril o intervenciji v Dominikanski republiki tudi na letnem kongresu sindikata založnikov. Izjavil je med drugim: ((Nlmamc namena sedeti v svojem naslanjaču s prekrižanimi rokami in dopustiti, da bi komunisti ustvarili vlade na zahodni polobli«. Sporočil je, da bo nocoj
..............................
ODMEV DOGODKOV V S. DOMINGU
Vlada SFRJ obsoja vojaško intervencijo
Prenehati mora vsaka intervencija in ameriške čete se morajo umakniti
BEOGRAD, 3.	— Izkrcanje
vojaških enot ZDA na ozemlju Dominikanske republike je povzročilo globoko zaskrbljenost Vlade in narodov Jugoslavije. V trenutku, ko so v raznih delih sveta zaskrbljujoča vojna žarišča, nova intervencija vojaških sil ZDA lahko povzroči nove zapletljaje in nevarnosti, ki morajo naleteti na obsodbo svetovnega javnega mnenja.
Jugoslovanski uradni krogi sodijo, da smoter vojaške intervencije v Dominikanski republiki ni zaščita ameriških državljanov, temveč vmešavanje vlade ZDA v notranje zadeve neodvisne države. Spričo dejstva, da je do tega koraka prišlo v podobnih primerih v drugih delih sveta, kaže, da gre za sistematično uporabo politike sile. Vlada in narodi Jugoslavije obsojajo to intervencijo na ozemlju članice Združenih narodov, ker je v nasprotju z načeli listine svetovne organi-zaciie, kakor tudi v nasprotju z osnovnimi določbami mednarodnega prava. Jugoslovanska vlada sodi, da je neobhodno potrebno vsako intervencijo hitro prenehati, umakniti vojaške enote ZDA, da je neobhodno nujen sestanek Varnostnega sveta, od katerega se pričakuje, da bo takoj sprejel potrebne korake.
Ameriški padalci v Južnem Vietnamu
SAJGON, 3. — Ameriško posla-ništvo v Sajgonu in južnovietnam-ska vlada sta objavila skupno sporočilo, v katerem javljata, da bodo v prihodnjih dneh prispeli v Južni Vietnam trije bataljoni ameriških padalcev. Prednja straža padalcev je prispela danes. Padalce bodo do-delili letalskim oporiščem Bien Hoa, nekaj kilometrov severno od Sajgona in Yung Tau, 65 kilometrov jugovzhodno od Sajgona. Gre za skupno 3.500 padalcev, ki jih bodo poslali v Južni Vietnam «na zahtevo sajgonske vlade«. Ameriški vojaški predstavnik je dalje sporočil, da so danes prispele v Sajgon tri skupine ameriških heiikopter-
nem Vietnamu je že 30.000 ameriških vojakov, vštevši deset tisoč mornariških strelcev.
Predstavnik ameriške mornarice je danes javil, da je 90 ameriških letal, ki so odletela od letalonosilke «Midway» odvrglo sto ton bomb na osvobojena področja v Južpem Vietnamu pri desetih, napadih, ki so jih izvršila včeraj, kakih 80 kilometrov od prestolnice.
Severnoveitnamska tiskovna a-gencija je objavila danes poobla-ščeno izjavo, s katero severnoviet-namska vlada ponovno obtožuje tailandske oblasti sodelovanja z ameriškimi napadalci proti vietnamskemu ljudstvu.
število ameriških vojakov v Dominikanski republiki doseglo 14.000 mož, in je pripomnil, da se bodo ameriški vojaki umaknili, «tako| ko bo Organizacija ameriških držav pripravila načrt, ki lahko prinese mir in stabilnost na otok«.
Zatem je predsednik trdil, da interventisti v Dominikanski republiki niso Američani, «temveč tisti, ki so se pripravili izven te deželo na gverilske operacije, da tam uvedejo komunizem«. .Johnson je dodal, da je smoter odhoda ameriških čet v Dominikanski republiki dvojen: «1. ščii/J ameriške državljane in državljane drugih 30 držav. 2. Zaščititi Dominikansko republiko pred sleherno mednarodno zaroto ali kakršno koli diktaturo«.
Nato je Johnson dejal, da je treba evakuirati z otoka še 5000 tujih državljanov in da se ameriška zdravstvena služba bori z nevarnostjo hudih epidemij «zaradi tisoč ali 1500 mrličev, ki ležijo po ulicah prestolnice«.
Zatem je Johnson ponovil naslednje argumente: «1. Amerika go vorl z enim samim glasom, ki pri haja iz enega samega srca. 2. Nuj na rešitev vietnamskega in domini kanskega problema ne bo odvrnila ameriške uprave od njenega glavnega smotra:	ustvaritev ..velike
družbe” z vsemi koristmi, ki jo pri naša. 3. ZDA nimajo niti najmanj šega namena umakniti se iz Vlet, nama, če ne bo prej prenehal ko munistični napad«. Predsednik je dodal: «Kamor gredo ameriški državljani, gre z njimi naša zastava da jih ščiti«.
Začasni glavni tajnik Organlza cije ameriških držav Wllliam San ders je sporočil, da so v dominikanski prestolnici uvedli policijsko uro in da* je prestolnica brez elek tričnega toka. Začenja primanjko vati živil.
Kakor poročajo zahodne agencije, je voditelj upornikov sprejel predlog za ustavitev sovražnosti in baje tudi poveljnik čet vojaške junte polkovnik Benoit in- general Wessin. Poveljnik upornikov polkovnik Caamano pa Je poudaril, da uporniki zahtevajo povratek bivše-&a1 predsednika Boscha in vzpostavitev ustavne vlade. Vojaška- Junta pa zahteva kot pogoj za pogajanja predalo upornikov in obljublja, da bo ((življenje upornikov zajamčeno«.
LONDON, 3. — Davi se Je v Lon- 7p|p7l1lf*j)l,ll donu začelo deseto letno zasedanje fcvlvUlIvCII JI
sveta ministrov SEATO. Delovni _________________l.l'	_jt ■
spored ni znan. Po javni seji, na	DrGKllCdll StdVKO
kateri so govorili predstavniki dr-	r
žav članic, se je začelo pravo delo RIM, 3. — Napovedana stavka konference.	železničarjev je bila preklicana. To
iiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiliiili, m al|iaiia,l|iai|IIIB|ll|iiu, n
Kambodža je prekinila diplomatske odnose z ZDA
Ostali bodo še konzularni odnosi, če ne bo-do ZDA nadaljevale napadov na Kambodžo
PNOM PEN h, 3. — Predsednik Norodom Sihanuk je danes sporočil, da je Kambodža sklenila prekiniti diplomatske odno-s® ^ ZDA. Kamboška vlada je že danes uradno sporočila ameriški vladi svoj sklep. Predstav- -----------------------
nik ameriškega departmaja je
na_ tiskovni konferenci izrekel obžalovanje ameriške vlade in dejal, da ta sklep «ne vpliva na voljo ZDA, da se udeležijo mednarodne konference o nevtralnosti Kambodže«.
Sihanuk je kamboškemu prebivalstvu sporočil svoj sklep v posebni poslanici. Za sedaj ostanejo še vedno konzularni odnosi z ZDA in to zato, da se ohranijo gospodarski in turistični stiki in tudi, da se pustijo odprta vrata za prihodnjo obnovitev odnosov. Toda prekinjeni bodo tudi konzularni odnosi, če bodo ZDA ali Južni Vietnam napadle Kambodžo. Ce pa se bodo ZDA obnaša-
tri skupine amensKin neiiKopier- uzo. ce pa se oodo ZDA obnaša-jev. Sedaj je v Južnem Vietnamu le korektno in če bodo hotele bo 350 ameriških helikopterjev. V Juž-) moč upoštevati obnovitev diplo-
matskih odnosov. Sihanuk je poudaril, da je vse odvisno od ZDA, in edino te bodo odgovorne za morebitno nadaljnje poslabšanje.
Zatem je Sihanuk sporočil, da so diplomatske odnose prekinili zaradi žaljivega članka proti kraljici materi, ki ga je objavila a-meriška revija «Newsweek», ter zaradi zadnjega bombardiranja, po številnih drugih, kamboških vasi ob meji z Vietnamom. Pri tem bombardiranju je bilo več mrtvih in ranjenih, in zaradi tega so se odločili za prekinitev, ki so jo bili večkrat odložili. Sihanuk je dejal, da je Kambodža že opozorila ZDA, dg bo prekinila diplomatske odnose, če bodo ameriška ali južnovietnamska le-tala ubijala kamboško prebivalstvo.
so sklenili po sestanku sindikalnih predstavnikov železničarjev z ministrom za promet Jervolinom.
Takoj po sestanku in po sklepu, da se prekine stavka, so se sindikalni predstavniki železničarjev CGIL, CISL in UIL sestali, da proučijo nadaljnji položaj. Po sestanku so objavili naslednje sporočilo: ((Tajništva treh sindikatov železničarjev (SFI - CGIL, SAUFI - CISL, SIUF - UIL) so po pregledu vsebine brzojavke predsednika vlade glede porazdelitve nagrade ob koncu upravne dobe in o uvedbi novih odnosov med sindikati in podjetji, kakor tudi po zagotovilu ministra, da se vzpostavi bistvo o-krožnice, ki vsebuje določbe o sindikalnih pogajanjih in da se umaknejo okrožnice, ki govorijo o odbitkih zaradi kratkotrajne stavke, sklenila prekiniti stavko, ki je bila določena za 4. in 5. maja.«
VPRAŠANJE PSIUP 0 INTERVENCIJI IDA V S. DOMINGU
Senat začne danes splošno razpravo o odloku za poživitev gospodarstva
lil. mednarodni kongres regionalnih gospodarstev - Tudi CGIL podpisala sporazum o individualnih odpustih v industriji - Jutri seja vodstva PSI
RIM, 3. — Predsednik republike Saragat je sprejel predsednika francoske poslanske zbornice Chaban-Delmasa, ki ga je spremljal francoski veleposlanik v Rimu Armand Berard. Tudi predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci je sprejel predsednika francoske poslanske zbornice, ki je prispel v Rim, da bi se udeležil tretjega mednarodnega kongresa regionalnih
gospodarstev.	,	. „TTT_
Luzzatto, Vecchietti, Valori m drugi poslanci PSIUP so zastavili zunanjemu ministru vprašanje, da bi izvedeli, «kaksne korake je italijanska vlada sto-
rila pri vladi ZDA, da bi prikazala veliko zaskrbljenost, ki izhaja iz oborožene intervencije ZDA v Republiko San Domingo: dejstvo, da so oddelki a-meriških oboroženih sil intervenirali v to neodvisno in suvereno deželo, da bi se vmešali, brez vsakršnega opravičila, v njen notranji položaj, nasprotuje določilom mednarodnega prava in načelom OZN, hkrati pa odkriva usmeritev, ki je v nasprotju s pravico in mirom ter nevarna za vse dežele«.
V odgovor na ustrezno vprašanje novinarjev, je predsednik zunanjepolitične komisije poslanske zbornice Bertinelli dejal, da je sklical sejo te komisije za prihodnji petek, vendar pa da na tej seji ne
bo na dnevnem redu razprava v zvezi z izjavami, ki jih je predsednik vlade dal ob priliki svojega obiska v ZDA, kakor to zahtevajo poslanci KPI in PSIUP, ker je zunanji minister Fanfani zadržan v Strasburgu. Razprava, o tem vprašanju ne bo v tem tednu, ampak verjetno šele prihodnji teden.
Jutri bo nov sestanek med predstavniki Zveze industrijcev in predstavniki delavskih sindikatov CGIL, CISL in UIL. Sestanek se bo nadaljeval in zaključil v sredo, na njem pa bodo razpravljali o vprašanju kolektivnih odpustov v industriji. Na prejšnjem sestanku, ki je bil 28. in 29. aprila, so se sporazumeli o individualnih odpustih v industriji. Sporazum sta podpisali le CISL in UIL, CGIL pa si je pridržala pravico, da pove svoje stališče po predhodnem posvetovanju z vodstvenimi organi svoje sindikalne organizacije in da bo
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiii
AMERIŠKI NAPAD NA DOMINIKANSKO REPUBLIKO
Sovjetski poziv Varnostnemu svetu naj odredi umik ameriških vojakov
Kubanski delegat je izjavil, da je OAD ameriško ministrstvo za kolonijo ■ Seja se bo nadaljevala danes
NEW YORK, 3. — Sovjetska vlada je zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta v zvezi z ameriško oboroženo intervencijo v Dominikanski republiki. Ker je popoldne Varnostni svet razpravljal o Rodeziji, je bila seja določena za 20. uro po srednjeevropskem času
-nll, raztegnitev ameriških vojačkih operacij v»-Vietnamu, barbarsko bombardiranje nedavne ameriške Intervencije v Kongu, v Panami in ; stalna izzivanja proti Kubi.
V svojem odgoVoru je ameriški delegat Stevenson priporočal Varnostnemu svetu, naj omogoči Organizaciji ameriških držav, «da še' dalje obravnava problem Dominikanske republike; to bi bilo previdno ravnanje«.
Pobijal je nato sovjetske obtožbe in ponovil, kar je bil že predsednik Johnson izjavil v svojem govoru. Dejal je, da ameriška vlada ni mnenja, da je dominikanska republikanska stranka, ki jo vodi Juan Bosch, ((ekstremistična stranka«. Ponovil je tudi, da ne bodo ((ameriške države dopustile uvedbe nove komunistične vlade na ameriški celini, ker je komunizem neskladen z načeli medameriškega sistema«.
Kubanski delegat Alvarez Tablo Je zahteval od Varnostnega sveta, naj obsodi ZDA, ki so Izvršile napadalno dejanje in so cinično prekršile najosnovnejša načela mednarodnega prava. Omenil je številne ameriške intervencije na Antilskin otokih in v Srednji Ameriki od konca 19. stoletja do danes in Je nato kritiziral »ameriške hlapce«, ki sestavljajo avtomatično večino v Organizaciji ameriških držav, ki pa ni nič drugega nego ((ameriško ministrstvo za kolonije, ki ima nalogo legalizirati vse ameriške napade in zato zasluži ves prezir«.
Kubanski delegat je dalje dejal, da so se ameriške čete izkrcale v Dominikanski republiki, da eliminirajo ne socialistično vlado, temveč ustavno gibanje, ki je hotelo povrniti oblast predsedniku zakonito ustanovljene vlade, ki so jo same ZDA prikazovale kot vzor demokracije.
Predsednik je nato prekinil sejo in razprava se bo nadaljevala jutri popoldne.
Seji jo predsedoval "malezijski predstavnik Radakrišnan Rani. Kubanski predstavnik, ki je zahteval navzočnost na seji, je bil povabljen, da prisede k mizi brez pravir ce glasovanja.
Ameriški predstavnik Stevenson je v zvezi s kubansko zahtevo izjavil, da je Kuba dovolila Sovjetski zvezi postaviti na njenem ozemlju raketne izstrelke, naperjene proti severnoameriškim mestom, da Kuba ((hujska na napad in prevrat proti Venezueli in Kolumbiji« in da jo je Organizacija ameriških držav obsodila kot napadalko. «To je slika, je dejal Stevenson, vloge mednarodnega komunizma v dogodkih Dominikanske republike in na svetu pod krinko osvobodilnih borb.«
Stevenson je dejal, da je »zelo zanimivo«, da želi Kuba sodelovati pri debati, ki jo je sprožila Sovjetska zveza: «Ce Castrova vlada meni, da je tako tesno povezana z zadevo, bi mogla biti zelo koristna obrazložitev njene vloge v tem nesrečnem položaju.«
Sovjetski delegat Fedorenko je poudaril, da imamo opravka z oboroženo intervencijo ZDA kot stalne članice Varnostnega sveta, proti Dominikanski republiki, ki je suverena država in članica OZN.
«ZDA teptajo listino OZN in načela mednarodnega prava. Dominikanska republika je v celoti v rokah ameriških zasedbenih čet in vse dominikansko ozemlje so zajele a-meriške čete.«
Zatem je Fedorenko pozval Varnostni svet, naj obtoži ZDA zaradi napada na Dominikansko republiko in naj odredi evakuacijo ameriških čet iz te dežele. »Bela hiša ne prikriva več dejstva, da pripravlja načrte, da obdrži svoje čete v Dominikanski republiki tudi po vzpostavitvi reda.« Fedorenko je dodal, da se znova uporablja ((strašilo antikomunizma, kakor to vedno delajo imperialistične sile«, in pri tem izvršujejo nezakonita dejanja, ameriški militaristi pa se obnašajo v Dominikanski republiki kakor na zasednem ozemlju.
Fedorenko je ugotovil, da so ZDA kršile tudi listino Organizacije a-meriških držav, ki določa nekršlji-vost ozemlja držav članic. «ZDA podpirajo krvavo vojaško diktaturo Dominikanske republike, zato da ščitijo ogromne interese ameriških, družb«. Zatem Je Fedorenko orne- nasprotuje vsaki rešitvi palestin-
Ben Bela in Burgiba o Izraelu
ŽENEVA, 3. — Alžirski predsednik Ben Bela je v intervjuju ženevskemu listu «La Suisse« ponovil, da
skega vprašanja, kakor jo predlaga Burgiba. Izjavil je med drugim: ((Mnenja smo, da je Izrael u-metna stvaritev, da je ta država sedaj orodje imperializma. Izrael predstavlja za Arabce, to, kar je Južna Afrika za vso Afriko.«
Po mnenju Ben Belle je izraelsko vprašanje predvsem politično vprašanje in ne gre za noben rasizem. »Bil bi nesmisel, je dodal Ben Bela, ker mi pripadamo isti družini kakor Židje; smo semiti. Obsojamo rasizem in nameravamo rešiti palestinsko vprašanje v izključno politični perspektivi, nameravamo se namreč boriti proti nadaljevanju imperializma, kolonializma in neokolonializma.«
Tunizijski predsednik burgiba pa je dopisniku pariškega dnevnika »Combat« v zvezi s svojim stališčem do Izraela med drugim izjavil: ((Ugotovil sem, da glede bistva palestinskega vprašanja niso državni poglavarji daleč od. zamisli, da je potrebno priznati stvarnost, da je treba misliti na etape za rešitev problema
Burgiba je dalje dejal, da Tunizija ne misli prekiniti odnosov z Zahodno Nemčijo in je pripomnil, da bi morali v tem primeru prekiniti odnose z vsemi drugimi državami »vštevši bratske a-friške države, države Organizacije afriške enotnosti, Jugoslavijo, ki je tudi velika bratska država, z nevezanimi državami in s Francijo, z Anglijo in Ameriko, ki i-majo diplomatske odnose z Izraelom«.
dalo danes svoj odgovor. Tajništvo CGIL je sporočilo danes, da je CGIL sklenila podoisati ta sporazum, ker ga smatra, tudi kljub določenim omejitvam, za ugodna ga, ker je boljši od dosedanjega.
Senat bo začel jutri splošno razpravo o vladnem zakonskem odloku za poživitev gospodarstva, ki ga je posebna senatna komisija že proučila, poslanska zbornica pa že odobrila. Odlok mora biti uzakonjen najkasneje do 15. t. m., kajti sicer bi postal neveljaven.
Pod okriljem predsednika republike in ob sodelovanju Blagajne za razvoj italijanskega juga se je začel danes v Rimu III. mednarodni kongres regionalnih gospodarstev, ki se ga udeležujejo predstavniki 18 držav: Belgije, Francija, Zahodne Nemčije, Italije, .Spa-je, Zahodne Nemčije, Italije, Poljske, ZDA, Velike Britanije, Izraela, Jugoslavije, Luksemburga, Irske, Švice, Portugalske, Kanade in Kameruna. Predsednik kongresa prof. Max Gottschalk (z univerze v Bruslju) je obrazložil smotre in program letošnjega kongresa, podpredsednik izvršne komisije EGS prof. Levi Sandri pa je imel uvodno poročilo o prispevku, ki ga regionalna dejavnost daje k izgraditvi evropske skupnosti. Sporočil je, da bo komisija EGS predložila do konca leta svetu ministrov petletni razvojni načrt 1966-70, v katerega se vključujejo tudi smernice regionalne politike. Ob zaključku je Levi Sandri poudaril potrebo, da so pobude skupnosti najtesneje povezane z regionalnimi programi, ki jih izdelajo v raznih državah.
V političnih krogih se opozarja na včerajšnji govor vidnejšega predstavnika Fanfanijeve struje, bivšega ministra Bosca v Casertl, v katerem je izrecno postavil vprašanje vstopa te struje v vlado. Bosco je utemeljil to potrebo z okoliščino, da nadaljnji razvoj gospodarskega načrtovanja ne more izključiti «prav tistih sil, ki so z največjo odločnostjo in doslednostjo zahtevale politiko načrtovanja«. Bosco se je hkrati pridružil kritikam, ki jih je Fanfani izrekel na zasedanju glavnega sveta KD na račun petletnega gospodarskega načrta.
JtSMter* RSI bo imelo svojo se-JO,, v sredo ob, 16.30.
Prpič pri Klausu
DUNAJ, .3. — Avstrijski kancler dr. Josef Klaus je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Vjekoslava Prpiča, s katerim se je v prijateljskem razgovoru pomenil o nadaljnjem razvoju dobrososedskih in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo.
Reški muzej ljudske revolucije
REKA, 3. — Na slovesni sej reške mestne skupščine, ki je bi la danes ob 20-letnici osvobodit ve mesta, so sprejeli sklep o u stanovitvi Sklada za zgraditev muzeja ljudske revolucije in z: dokončanje spomenika ž.rtvam fa šističnega terorja v Podturnu. U vedli so tudi spominske diplome ki so bile izročene najzaslužnej Šim aktivistom za napredek. Rek' v zadnjih dvaisetih letih. Podeli li so tudi letošnje nagrade mesti Reke.
Na zahtevo Sovjetske zveze je bila včeraj seja Varnostnega sveta, na kateri je sovjetski delegat zahteval, naj VS obsodi ZDA zaradi napada na Dominikansko republiko in naj odredi evakuacijo ameriških čet, ker ZDA znova uporabljajo strašilo antikomunizma, kakor vedno delajo imperialistične sile, tako da se sedaj ameriški imperialisti obnašajo v Dominikanski republiki, kakor na zasedenem ozemlju. Delegat ZDA pa je dejal, naj Varnostni svet omogoči Organizaciji ameriških
Pogled na množico udeležencev prvomajskega zborovanja CGIL na Trgu Perugino
držav, «da še dalje obravnavi problem Dominikanske republi ke». Predstavnik Čila pa je pred ložil resolucijo Organizaciji am« riških držav, naj ZDA prenehaj' svojo enostransko akcijo. Am« riški predsednik Johnson je pc vedal. da znaša od sinoči števil' ameriških vojakov v Dominikar skl republiki 14.000 mož. Izgovai jal se je, da morajo ZDA eva kuirati z otoka še pet tisoč držai ljanov, in poudaril, da države za hodne poloble ne morejo dovoli ti, da bi se ustanovila «še eni komunistična država«. Opravičc val se je tudi, ker je na lastni pest odredil odhod ameriških v« jakov, češ da ni bilo mogoče pc svetovati se z ostalimi državam Organizacije ameriških držav. Vc ditelj upornikov v Santo Domin go je baje sprejel predlog zi ustavitev sovražnosti in baje tv di poveljnik čet vojaške junt« Poveljnik upornikov je poudaril da zahteva povratek bivšegi predsednika Boscha in vzposta vitev ustavne vlade. Vojaška jun ta pa zahteva kot pogoj za poga janja predajo upornikov in ol ljublja, da bo življenje uporni kov zajamčeno«. Predstavnik vla de ZDA je včeraj zavrnil trditv bivšega predsednika Boscha, d: bi upor imel uspeh, če ne bi pri šlo do ameriške intervencije.
V Južnem Vietnamu, kjer je ži 30.000 ameriških vojakov, bodi prispeli v prihodnjih dneh ši trije bataljoni ameriških padal cev.
Kambodža je včeraj prekinili diplomatske odnose z ZDA žara di bombardiranja kamboškit vasi.
— 2 —
'4. maja 1965
Pripovedovali so mi...
Pričenjamo objavljati prispevke, ki smo jih prejeli na razpis. Današnji prispevki so vsi zelo kratki, drugi pa bodo daljši.
Babica ml Je pripovedovala: «Med vojno je bilo zelo hudo, predvsem ko so fašisti streljali naše ljudi. Tudi med bombardiranjem Je bilo hudo. Skrivali smo se v bazen, kjer Je sedaj «raj» pajkov. Ko Je deževalo, je voda kapljala od vsepovsod. Jaz sem imela sedem otrok. Odrasli hčerki sta mi pomagali povijati «mulce».
Nekega dne je padla bomba na sosednjo hišo. Vsi smo se prestrašili, toda kmalu smo se oddahnili, ker so naši sosedje ostali živi in zdravi.
Fašisti niso smeli slišati slovenskega Jezika. Preganjali so nas Ko smo videli nemško zastavo s kljukastimi križem, nam je vsem tolklo srce. Lidija, veš, vojska ni lepa, je huda, zato zdaj vsi pazimo. da je ne bo več».
LIDIJA MARTELANC
3. razr. Barkovlje
Najbolj mi Je 03taio v spominu, kar ml je pripovedoval očka. Leta 1945, ko Je drugod po svetu vladal že mir, so se Američani še vedno borili proti Japoncem. Američani so prvi imeli atomsko bombo in so jo vrgli na mesti Nagasaki in Hirošimo, ki sta na Japonskem. Skoraj vse prebivalstvo je v velikih bolečinami pomrlo. Kdo*-Je takrat ostal živ, ni bil več zdrav. Mnogo jih je še umrlo žara posledic.
Vojna je zelo huda, zato mislim, da Je ne bo več.
LAVRA PERTOT
3. razr., Baikovlje
Druga svetovna vojna se je končala leta 1945. Nacifašisti so hoteli uničiti predvsem Slovane. Tako mi je pripovedoval očka, Slovenci smo se uprli. Partizani so se Junaško borili proti sovražnikom, da bi rešili slovensko zemljo. Pretrpeli so mnogo mraza in gladu. Tudi mnogo strahu smo pretrpeli. Nekega dne je hotel neki nemški vojak ubiti z revolverjem mojega očeta. Zadnji hip mu Je prizanesel. Moj očka sploh ni vedel, zakaj. Podobno se je zgodilo moji mami. Služila j? pri TODT. Nekega dne so postavili vse kuharice v vrsto. Med temi je bila tudi moja mama. Rekel jim je, da jih bo vse pobil z mitraljezom, preden bodo prišli partizani v Trst. Nato je kričal: »Pum, pum, pumo.
MARIJA BESEDNJAK
3. razr., Barkovlje
Moj očka Je bil partizan. Nekega dne je komandant njegovega bataljona vprašal, kdo se javi prostovoljno za akcijo nad Nemce. Skoraj vsi tovariši so stopili korak naprej, tudi moj oče je bil med njimi. Povečerjali so in stopili na pot, ko je bila že tema. V koloni so se napotili proti neki vasici. Pot je bila dolga in nevarna, po stezah je bilo temno kot v rogu. Morali so korakati nekoliko daleč drug od drugega in vladati je morala stroga tišina.
Ko Je prišla četa partizanov v vas, je bilo presenečenje mojega očka veliko: pripravil se Je na boj in streljanje, toda kaj se je zgodilo? Njegova prva akcija se je končala & petjem, hrano in pijačo, kar so pripravila dekleta iz vasi.
Srečno in veselo se Je partizanska četa vrnila.
ALEKSANDER HAREJ 3. razr. Barkovlje
Moja mama se Je rodila v Avčah. Tako ml Je pripovedovala: «V naši vasi in v vsej okolici so bili med vojno Nemci. Partizani so se morali skrivati po gorskih vaseh. Nemci so stanovali v vaški šoli in na železniški postaji, šola Je bila kakih 100 m iz vasi, posta-ja je bila malo bolj oddaljena. Ubogo prebivalstvo je zelo trpelo, nismo imeli miru ne ponoči ne podnevi. Ponoči so partizani napadali Nemce. Zjutraj, že ob zori, so nam pa Nemci vse razmetali, češ da imamo skrite partizane. Vojna je zelo huda.
FRAN STAREC
3. razr., Barkovlje
Moj stric Janko je šel k partizanom 2. februarja 1942. Tisto leto je bila zelo huda zima. Burja Je pihala in rezal Je metež. Stric Janko bi moral iti k vojakom v Neapelj, toda šel je k partizanom, tisto leto so partizani zelo trpeli Bilo Jih je še malo .in italijanski vojaki in fašisti so jih neprenehoma preganjali. Stric Janko-Vojko je bil zelo hraber partizan. Njegovi tovariši in tudi drugi ljudje so ga imeli zelo radi. Stric Janko Je neprenehoma napadal fašistične bunkerje in postojanke. Ker je povzročil fašistom veliko škode, so razpisali na njegovo glavo veliko nagrado v denarju. Ko so februarja 1943 partizani napadli pri Idrijski Bell vojaške kamjo-ne, da bi dobili orožje, Je bil moj stric ranjen v trebuh, če bi prišel takoj k njemu zdravnik, bi ozdravel. Toda se Je bal in ga ni bilo. Cez nekaj dni Je stric Janko umrl. To mi je pripovedovala moja mama.
ADRIJAN PAHOR
3. razr., Barkovlje
kaj je govoril z Amerikancem. Naš sorodnik jim je povedal, kako je bilo, a oni mu niso verjeli in so ga zaprli v tržaške zapore «Cororteo». Ko so pobrali 72 talcev in Jih peljali, na opensko strelišče, je bil tudi naš sorodnik med njimi. Zadnji je zlezel s kamjona z berglami. Težko je stopal zadnje korake do vrste, kjer so bil) drugi tovariši. Nesrečnike so vse postrelili. To je videla neka žena z Opčin, ki stanuje v bližini tistega nesrečnega kraja, ker je v grozoti gledala skozi zelo majhno okenc? Tako so zvedeli za smrt na>ga sorodnika. Ime mu je bilo Aloiz Brajdih
NEVA UMEK 3. iazr., Barkovlje
Moj oče se večkrat pogovarja o zadnji voj.'ki, zlasti s svojimi prijatelji, ki so bili tedaj z njim. Jaz jih vedno rad poslušam. Med drugimi dogodki mi je ostal najbolj v spominu ta. Nekega 'dne so bili partizani v neki vasici v Hribih. Bili so namreč veseli, ker jih Nemci niso že dalj časa nadlegovali.
Na nekem hribčku je mali pastirček opazil Nemce v daljavi. Tekel je hitro poročat partizanom, ;ia.j se takoj umaknejo v gozdove. Tako je mali pastirček rešil četo partizanov. '
SAVINO BEVILACQUA 5.' razr., Barkovlje
Večkrat so mi moji pripovedovali o zadnji svetovni vojni. Med temi je tudi ta dogodek:
Nekoč so partizani minirali most pri Devinu. Ko je. šel mimo nemški vlak, ki je prevažal orožje in jedi. ga je pognalo v zrak Da bi se Neipci maščevali, so zažgali tri vasi, med -temi tudi Mav-hinje, ki ,so rojstna Vas moje mame. Polovili so vsa mlada dekleta in mlade fante ter jih odpeljali v Nemčijo'. Moja babica ip teta sta bežali v neko barako. Vsi ljudje, ki so se zatekli v tisto barako, so se rešili.
Babica Je imela kozo. Tudi ta koza je bežala z njimi,-kakor-psiček. Pozneje-je to kozo ubila gra-
nata. Moja mama je zelo žalovala za njo, ker jo je imela rada.
SUZANA PERTOT 4. razr., Barkovlje
Vsi od moje družine in drugi so-sodniki so zelo trpeli v zadnji voj-ni. Najbolj mi je ostal pri srcu ta dogodek.
V koncentracijskem taborišču Mauthausen so hoteli Nemci pobiti vse ljudi. Tam so bile tri moje tete. Neki večer so se skrili v klet, ker so se bali bombardiranja. Takrat se je že bližal konec vojne in Nemci so se pripravljali, da zbežijo.
Zjutraj je glavna paznica zbudila ujetnice in z njimi zbežala, da jih reši. Hodile so petindvajset kilometrov.
Ko Je šla v taborišče je teta tehtala 93 kg. Ko pa se je vrnila, so se vsi čudili, da je še živa; imela je 53 kilogramov.
MAJNA MACORSI 4. razr,, Barkovlje
Dr. Renato Bernardi je svoj novi avto, ki je prevozil šele 500 km, peljal lepo po desni strani ceste in z. zmerno hitrostjo. Toda na nekem ovinku blizu Racconigija pri Turinu se je v njegov avto zaletel^ drug avto, ki zaradi prevelike hitrosti ni mogel izvoziti ovinka. Dr. Bernardi in njegova žena (poročena sta bila šele štiri leta) sta bila takoj mrtva, pozneje pa je v bolnišnici umrl tudi vozač drugega avtomobila. Na sliki je v jarku Bernardinijev avto, na cesti pa avto, ki se je zaletel

ZOPET POTRES
Po še negotovih poročilih najmanj sto smrtnih žrtev
Potres je najbolj prizadel periferijo San Salvadora
NESREČE NA CESTAH
SAN SALVADOR, 3. poročajo, da je potres vadoru zahteval najmanj sto smrtnih žrtev. Najbolj so prizadeti kraji na periferiji San Salvadora. Skoraj polovica hiš kraja El Cado je podrta.
V bolnišnicah prestolnice je veliko število ranjencev. Predsednik Julijo Adalberto Rivera je, proglasil nujnostno stanje. Komunikacije med prestolnico in ostalimi deli države so prekinjene ali pa delujejo neredno. Mednarodno letališče
— Uradno Ilopango, ki leži na periferiji San v San Sal- Salvadora, je začasno zaprto. Vode v bližnjem jezeru so šle čez nekatere jezove ter preplavile neko vas.
V sami prestolnici
Med vožnjo z avtobusom Mih 13mladih dijakov
I)va mlada Italijana sla sc ubila v Švici, nadaljnji dve osebi pa v Turinu
PRETORIA (Južna Afrika), 3. — Trinajst mladih črnskih dijakov se je ubilo in 38 je bilo ranjenih pri | cestni nesreči preteklo soboto v ,,	.	-ie bi'0 P°' | bližini Pretorije. Nesreča se je do-
škodovamh samo štiri ali pet pos-1—•-	-« ■—	-------
Naš sorodnik Je živel več let v Ameriki, v Brooklynu. Znal je dobro angleški Jezik. Ko se Je nekoč. vračal z dela na motorju, je trčil v poštni avto. Zlomil sl je hrbtenico. Po dolgem zdravljenju se Je vrnil v domači kraj. v Štorje pri Sežani. Toda hodil Je samo z berglami. Težko je hodil. Vseeno pa Je hodil kosit. Nekega dne se je zgodilo, da Je na senožeti našel ameriškega padalca, ki je skrit v grmu čakal noči. Naš sorodnik je govoril z njim, saj je znal angleško. Nemci in fašisti, ki so za to zvedeli, so ga začeli spraševati.
Mladi Tržačani, člani mladinskega delavskega krožka, na obisku v Litostroju v Ljubljani
...............Hiiuiioi^imimiiuniiiiiiiiiiuuiiiiiiuuHiii.*.iimiiimi....n.......iimimii.miiiihiiiiimiiiii.umi.n, m..
MESEČNO POROČILO TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Avstrijski veleposlanik v Beogradu Karl Hartl je izročil srednji glasbeni šoli v Skopju glasbila za celoten simfonični orkester kot darilo prebivalcev Dunaja glavnemu mestu Makedonije.
,	..	-	godila približno 70	km
lopij.
Za potres » San Salvadoru se (katerim so se peljali dijaki, vsi v je najprej zvedelo iz poročila ne-; starosti od 10 do 15 let, se Je z kega pilota družbe «Pan Ameri- - vso močjo zaletelo neko drugo vo-can», ki je po radiu sporočil, da zj]0 n; mogel pristati v San Salvadoru,,	,
ker je bilo videti letališče močno . E,YA’ ?■ v nedeljo sta se poškodovano in to najbrž zaradi! dva mlada i,talijanska deIavca’. sta' potresa. Letalo je potem pristalo 822 m 25 et ter oba s Sardinije, v	Guatemali,	od koder pa	urad ! Pe'fa 8 8 motorjem	proti	Bernu,
družbe ni mogel dobiti zveze s'Eotela Satani preživeti prost dan. Salvadoro.	jT . v Kraaligenu je na nekem
,,	. '	.	_	I ovinku — najbrž zaradi precejšnje
V nedeljo zvečer so v Santiagu hitrost! _ motor zaneslo, tako da
rem sta se peljala 56-letni tramvajski uslužbenec Migliasso in! njegova žena. Zdi se, da Migliasso ni pazil na pravico prednosti. Pri močnem trčenju je manjši avto zagnalo s cestišča in Migliassa ter
I vzhodno od Pretorije. V avtobus, s ! ženo je vrglo na tlak. Bila sta takoj mrtva. Večji avto se je prevrnil na bok, toda 25-letnemu vozaču, ki je iz Buenos Airesa in je sedaj v Piemontu zaradi posla, se ni zgodilo skoraj nič. Malo bolj je bil poškodovan njegov sopotnik, ki je tudi iz Buenos Airesa, toda tudi njemu ni hudega.
in Valparaisu (Čile) zabeležili potres, katerega epicenter bi moral biti v argentinski pokrajini Men-doza.
Po vesteh, ki so doslej prispele, je več kot 300 oseh ranjenih, podr Uh ali poškodovanih hiš pa je 4.000 Vojaški oddelki ter policijski a-gentje patruljirajo, da bi preprečili ropanje. Banke, uradi in trgovine so zaprte.
Med najbolj prizadetimi kraji sta
Santo Tomas in San Marcos.
Najhujši je bil prvi sunek ob 11.05; trajal je sedem sekund. Sledilo je še več sunkov, toda bolj slabih. Na stotine ljudi se je odpeljalo iz prestolnice, ko so se še nadaljevali potresni sunki.
V marcu skrčen obseg prodaj zlasti prehrambenih predmetov
Potrošnja mesa se je zmanjšala za 3,2 odst. v primerjavi z lanskim marcem, dvignila pa se je potrošnja ril) in mehkužcev . Manjša poraba tobaka
Tržaška trgovinska zbornica je objavila podrobnejše podatke o razvoju socialnega in gospodarskega življenja na Tržaškem v preteklem marcu. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo 31. marca v vseh šestih občinah, ki sestavljajo Tržaško ozemlje, 307.141, v sami tržaški občini pa 280.257 prebivalcev. V tržaških hotelih so v marcu našteli 29.097 nočitev italijanskih in 14.990 nočitev tujih turistov. V primerjavi z marcem 1964. leta se je število italijanskih gostov dvignilo za 7,3 odst. število tuj’'h pa za 19,1 odst. V prvem letošnjem tromesečju so pri italijanskih gostih našteli vsega skupaj 75.122, pri tujih pa 40.041 nočitev. Ustrezni podatki za razdobje januar—marec 1964 sta bila 70.234 in 32.196.
V preteklem marcu se je trgovina drooiio razvijala počasneje kakor v marcu lani. Slabši razvoj so zabeležili na vseh področjih, zlasti v trgovini s prehranjevalnim blagom. Trgovci so poskusi-
pognau hitreje trgovinski ustroj, vendar jim ti poskusi v večini primerov niso uspeli. Na trgu je namreč občutiti precejšnjo previdnost tako pri samih trgovcih na drobno kakor tudi pri potrošnikih, ki že nekaj tednov omejujejo svoje nakupe na najnujnejše. V trgovini na debelo so v marcu zabeležili občutno nazadovanje na področju mlečnih izdelkov, prekajenega mesa. živalske maščobe, ter jajc. Bolj živahno je, bilo na trgu vinom, in sicer po objavi dekreta o olajšavah, k1 so jih gospodarske oblasti priznale vinogradnikom, ki nameravajo pospešiti žganjekuho. Na trgu z začimbanii je bilo neobičajno mimo. Tudi tr. govcl s kavo so Imeli manj posla kakor sicer, to pa zaradi tega, ker so trgovci na debelo in pražilci močno omejili svoje nakupe. Tudi na trgu z lesom je zavladalo mrtvilo. Le povpraševanje po nekovinah se je odvijalo z običajnim elanom.
Na trgu z nepremičninami so v marou zabeležili 415 kupoprodajnih pogodb, katerih skupna vrednost je po izjavah prizadetih strank dosegla 2442 milijonov lir. V marcu 19641 leta so zabeležili 254 rnaorVb v skupni vrednosti 994
milijonov lir. število registriranih l sploh znižala v primerjavi z lan-pogodb v^ prvih treh mesecih letos i skim letom, saj so v prvih treh
mesecih tržaške mesnice prodale le 29.919 stotov tega blaga t. j. 2,6
je tako doseglo 990, njihova vred nost pa 4.794 milijonov lir. V tržaških železarskih obratih so v marcu proizvedli 17.450 ton surovega železa in 7.200 ton drugih železarskih izdelkov. Železarska proizvodnja je v prvem trimesečju dosegla 49.269 ton surovega železa ln 18.529 ton drugih proizvodov. Za primerjavo naj navedemo, da sta bila ustrezna podatka za razdobje Ja-r.uar-marec 1964 43.895, odnosno 6.354 ton. V tržaških čistilnicah so v marcu predelali 114.355 ton surovega petroleja, tako da se je proizvodnja v prvih treh mesecih dvignila na 406.324 ton, kar predstavlja napredovanje za 7,8 odst. v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta, ko so domače čistilnice predelale 376.759 ton surovega petroleja V obratu «Juti-ficlo trfestino» so v marcu proizvedli 3.941 stotov jutinega prediva, platna in vreč. Letos so zabeležili napredek v razmerju 5,7 odst v primerjavi z marcem 1964.
V	prvih treh mesecih se je ta proizvodnja dvignila na 11.185 stotov, t. j. za 0,2 cdst. v primerjavi z ustreznim razdobjem lani. V preteklem marcu je ostala cena mlečnih izdelkov, prekajenega mesa in živalskih maščob na tržaškem trgu praktično nespremenjena, cena sira vrste grana pa je občutno na-rastla. Tudi cena vina je nekoliko poskočila, medtem ko so na trgu z začimbami zabeležili rahlo nazadovanje. , Na trgu z lespm so cene nihale ,v tranzitni trgovini so avstrijske kvotacije dosegle nov višek.
V letošnjem marcu so na Tržaškem pokadili 44.108 kg tobaka, kar predstavlja povečanje za 8,5 odst, v primerjavi z marcem 1964.
V	prvem trimesečju je prodaja tobaka dosegla 119.256, kg, kar predstavlja napredek za 2,3 odst. v primerjavi z lanskim letom. V tržaških trafikah so v marcu prodali 1818 stotov soli, tako da je prodaja v prvih treh mesecih dosegla 4.919 stotov, t. j. 3,4 odst. manj kakor v ustreznem razdobju lani. Potrošnja mesa v samem Trstu je v marcu dosegla 10.652 stotov, ter Je bila za 3,2 odst. manjša od prodaje v ustreznem mesecu lanskega leta. Potrošnja mesa se Je letos
odst .manj kakor v prvih treh mesecih lani. V marcu so ribarnice na Tržaškem prodale 2.687 stotov rib, mehkužcev In lupinarjev, tako da se je skupen obseg prodaj tega blaga v prvem trimesečju dvig-nil na 6.842 stotov, ter je bil za 35,4 odst. večji kot v prvih treh mesecih lanskega leta. Na trg s sadjem in zelenjavo so v marcu pripeljali 24.039 stotov povrtnine in krompirja ter 34.846 stotov sadia (v lanskem marcu 22.911 stotov povrtnine in krompirja ter 21.965 stotov sadja).
Število potnikov, ki so v letošnjem marcu odpotovali s tržaške železniške postaje, se je skrčilo za 19,6 odst., v primerjavi z marcem 1964, in sicer od 63.721 na 51.233.
V marcu so na Tržaškem zašla v stečaj štiri podjetja (v istem mesecu lani 2). Število protestl-ranih menic je doseglo 3.843 v skupni vrednosti 123,2 milijona lir, ter je bilo za 25,9 višje kakor v prejšnjem mesecu. Po njihovi vrednosti se je v marcu položaj poslabšal celo za 38,4 odst. V prvem letošnjem trimesečju '
se je zaletel v avto, ki je prihajal z nasprotne strani. Močno trčenje je povzročilo takojšnjo smrt vozača, medtem ko je sopotnik kmalu nato umrl v bolnišnici zaradi prebitja lobanje.
TURIN, 3. — V prvih popoldanskih urah se je neki «1800» zaletel na križišču Ul. Caduti del lavoro in Ul Genova v «600», v kate-
Kini /a Malezijo LIVORNO, 3. — Ameriška motorna ladja «Express», ki je danes odplula proti Maleziji, je naložila v Livornu sedem zabojev skupne teže 28 ton; v zabojih so bronasti kipi, delo kiparja De Weldona iz ZDA, ki so bili vliti v Rimu. Skulpture so del skupine, ki predstavlja prizor iz osvobodilne vojne. Delo je naročila vlada Malezije ter bo stalo na nekem velikem trgu prestolnice
Kuala Lumpur.
titiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiaailiiiiiiiiiiiiiii,atiafiililaitRBtilil,ahlaia,,iKa,ttv,aia,tllllllv,|ValvaialllalllllaatBtaltlall|aaaavl|f||||
Vodilno osebje Michelangelu»
na «.
Eden izmed visokih častnikov, ki, kariero ter postal 1956 prvi častnik bodo vodili hitro in varno turbin-1 na ladji «Giulio Cesare» in nato
I „ ,1 4_____________l _	__ ,	,, .	____
sko ladjo »Michelangelo« na njenih poteh, je strojni ravnatelj Giuseppe Pera. Medtem ko je sedaj, kot smo že poročali, ladja na svo-jem prvem križarjenju, bo za Giu-seppa Pero še posebno slovesen trenutek 12. maja, ko bo dal povelje za pogon strojev za prvo čezoceansko potovanje. On je že od vsega začetka sledil delom na ves gibalni aparat ter gradnji dveh tur-boreduktorjev, ki omogočajo, da se 46.000-tonska orjaška enota pomika s hitrostjo 26,5 vozla po oceanskih poteh.
Kapitan Giuseppe Pera je zelo zadovoljen s turbinami »Michelangela«, ki so danes živi Instrumenti pod njegovim poveljstvom. «še nikoli se pri nas ni zgradil tako močan motor, vsaj kolikor se nanaša na ladje z dvema vijakoma. Turbine, ki delujejo na nadrazgretl zrak 500 stopinj imajo moč 100.000 parnih HP in so že med poskusi razvijale čez 104.000.»
Po opisu, ki ga kapitan Pera daje o življenju v podpalubju, se razume, da je sedaj izginila podoba očmelega kurjača:	avtomatizirane
sisteme zgorevanja in manevriranja vodijo tehniki in izvedenci v belih oblačilih. Cez dvajset strojnih častnikov ter številni električarji, vrsta specializiranega osebja, ki se je pripravila na tečajih elektronike In kibernetike, novih eksaktnih znanosti, ki sta dah tudi utripajo-čemu središču teh ladij videz fizikalnih laboratorijev; strojni častniki kontrolirajo delovanje stotin mehanizmov pred teleprinterjem. «Na «Michelangelu» imamo tudi, pripoveduje kapitan Pera, tako imenovani «data logger«, čuden aparat, ki avtomatično pokaže pritisk, temperaturo, ln moč s 350 točk gibalnega motorja ln nam ne-prestano oddaja te podatke po treh teleprinterjih.«
Novosti take vrste, ki so popolnoma preobrnile umetnost plovbe,
«Conte Grande«. Leta 1959 je kot strojni ravnatelj prišel na ladjo «Leonardo da Vinci« in nato na «Colombo». To ladjo je leta 1964 zapustil, ko so ga določili za strojnega ravnatelja ((Michelangela«.
Medtem ko smo že poročali, da je supertransatlantik ((Michelangelo)) odplul na svoje prvo križarjenje, še lahko omenimo, da je bil t nekaj dni prej na ladji velik spre. jem, ki ga je pripravila plovna družba «Italia». Sprejema so se udeležile vse mestne oblasti, konzularni zbor ter še mnogo drugih predstavnikov, tako da je bilo vsega na ladji okrog 3000 oseb. Goste so sprejeli predsednik družbe «Ita-lia» Zuccoli, generalni ravnatelj dr. Ali ter poveljnik ladje višji kapi' tan Mario Crepaz. Vsi so si lahko ogledali krasno ladjo.
Drugi dan je ladjo slovesno blagoslovil genovski nadškof in kardinal Siri.
Zanimivo, da so se v nekaterih listih pojavile vesti, po katerih n»1 bi prišlo do spremembe v datumih za križarjenje in za prvo čezocean sko pot «Michelangelo». Družba «Italla» Je te vesti takoj zanikala, še najbolj jih je pa zanikal odhod «Michelangela» na križarjenja 30. aprila, tako kot je bilo določeno
število protestiranihJ menic doseglo | Giuseppe Pera sprejema in Studi-10.306 v skupni vrednosti 317 mili- ra z mladostnem navdušenjem, če'
Jonov lir, medtem ko je v ustreznem razdobju lanskega leta znaša-lo 10,124 v skupni vrednosti 282 milijonov. V istem času so na Tržaškem protestirali tudi 19 čekov v skupni vrednosti 7,2 milijona lir, medtem ko so jih lani protestirali 44 v skupni vrednosti 12 milijonov. Raznih stavk se je v marcu udeležilo 3.349 delavcev, stavke so zahtevale vsega skupaj 70.722 delovnih ur. V marcu lani je stavkalo 9.894 delavcev, število prizadetih delovnih ur pa je znašalo 112.409. Konec marca letos je bilo na Tržaškem zaposlenih 94.581 delavcev ln uslužbencev, in sicer 1.117 ljudi manj kakor 28. februarja. V primerjavi s stanjem konec marca lanskega leta se Je število zaposlenih delovnih moči na našem nodročju zmanjšalo za 2.7. Na uradu za delo so imeli konec marca vpisanih 6.922 brezposelnih ljudi.
prav bi ga kot morskega volka sedaj po osemtridesetih letih plovbe lahko imenovali «starega». Od leta 1932 je na ladjah družbe «Italia» in z redno službo na potniških lad. Jah v Azijo in Ameriko Je moral zamenjati tudi obdobje zares dra matičnih pustolovščin v času vojne na neki petrolejski ladji in na drugih enotah. Rodil se Je leta 1907 in po diplomi leta 1926 na navtični šoli je stopil v službo pri družbi «Italia - Flotte Riunite« leta 1932. Pričel je službo na ladji »Conte di Savoia« potem pa Je bil kot drugi častnik na motornih ladjah «Ve-spucci«, «Vulcania», «Conte Grande)) in potem spet na «Conte di Savoia«, Med vojno Je dosegel čin podpolkovnika. Ko se je spet pričela plovba v bolj mirnih vodah, je Giuseppe Pera nadaljeval svojo
Giuseppe Pera
Strajni direktor na »Michelangelu«
hnlifff* vv t/lvilnli&ee
I
. A/Vw
bliltetbbtvn
Raztresen in Kobal prejela prvomajsko nagrado
Republiški odbor Združenja dramskih umetnikov Slovenije je na pobudo Saveza dramskih umetnikov Jugoslavije letos že sedmič razdelil «Prvomajske nagraden.
Posebej imenovana komisija si je ogledala 6 predstav v Mariboru, Celju in Trstu. Republiški odbor Združenja dramskih umetnikov Slovenije je sklenil na osnovi poročila komisije, da se letos nagradijo naslednji:
1.	Igralci Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru za igralsko ustvaritev predstave: Vrati-slav Blažek: «Tretja želja» kot najboljše predstave letošnjega tekmovanja;
2.	Branko GOMBAČ, režiser Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, za režijo: W. Shakespeare: «Vihar»;
3.	STANE RAZTRESEN, igralec Slovenskega gledališča v Trstu, za vlogi: profesor Hyman v ((Dialogih« Primoža Kozaka in Ber-nardek v «Bernardku» Saše Vuge;
4.	SILVIJ KOBAL, igralec Slovenskega gledališča v Trstu, za vlogi: Preiskovalec v «Dialogili» Primoža Kozaka in Kipar v «Ber-nardku» Saše Vuge;
5.	MARJANCA KROSEL, igralka Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, za vlogo: Ariel v «Viharju!» W. Shakespeara;
6.	JANEZ ŠKOF, igralec Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, za vlogo: Kaliban v «Viharju» W. Shakespeara;
7.	MARJAN DOLINAR, igralec Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, pa se nagradi s posebno pohvalo za njegove samostojne večere umetniške besede.
Prvomajske nagrade, ki jih podeljujejo tudi Združenja dramskih umetnikov v ostalih republikah, predstavljajo predvsem moralno spodbudo za še bolj vztrajno in požrtvovalno delo tistih gledaliških ustvarjalcev, ki delajo izven republiških središč.
Saul Bellovv nagrajen za delo «Mr. Herzog«
SAINT RAPHAEL (Francija), 3. — Mednarodno nagrado za literaturo je danes prejel Američan Saul Bellom za delo «Mr. Herzog«. Bellom je eden izmed najbolj vidnih pisateljev ameriškega sodobnega pripovedništva ter po mnenju mnogih njegovih privržencev dedič tradicij Faulknerja in Hemingmaga. Rodil se je leta 1915 v Lancinu v francosko-kanadski pokrajini Quebec od židovskih staršev poljskega izvora. Leta 1924 se je preselil v Chicago ter tam in v Wisconsinu nadaljeval in dokončal študije. Postal je docent tako za antropologijo kakor za angleško literaturo ter je učil na državni univerzi v Minnesoti. Iz leta 1944 je včlovek na razpotju«, njegovo prvo pomembnejše delo ter iz 1947 «Žrtev«. (V Italiji sta obedve knjigi izšli pri Mon-dadoriju.) Mednarodni sloves pa mu je prinesla zlasti knjiga «Pustolovščine Augieja Marcha« in ((Obračun» in še bolj mogoče « Kralj dežja«. (Prvi dve sta izšli v Italiji pri Einaudiju tretja pa pri Feltrinelliju, ki bo izdal tudi nagrajeno d,elo «Mr. Herzog«). o-meniti velja, da je «Mr. Herzoga že aprila prejel v Nem Yorku cenjeno «National Book Amard« za leto 1964; isto nagrado je deset let prej prejela knjiga «Augie March«. Različni kritiki so našli številno sorodstvo in stične točke Belloma s Hayesom in Mailer-jem, s Kafko, pa spet s Kipplin-gom, Steinbeckom, Markom Tmai-nom in še z drugimi.
Bevk preveden v bolgarščino Z« Cankarjem in Prežihovim Vorancem bodo Bolgari spoznali od slovenskih književnikov še Franceta Bevka konec tega meseca bo založba ((Narodna kultura« izdala zbirko Bevkove pro-že («Bridka ljubezen«), izšla bo v 10.000 izvodih in bo vsebovala naslednje novele: Bajtar Mihele, Gmajna, Bridka ljubezen, Granata, Mati, Obračun in Tovariš. Novele in povesti je za to zbirko izbral avtor sam m izbira karakterizira vso njegovo ustvarjalnost; tako se bo bolgarsko občinstvo najbolje spoznalo z njim. Hkrati se bo bolgarska kulturna javnost v tej obliki oddolžila Francetu Bevku, ki je s prevodom romana Ivana Vozova »Pod jarmam« seznanil Slovence z enim izmed reprezentativnih spisov bolgarske literature.'Knjigo Franceta Bevka vBrid-ka ljubezen» je prevedla Venceslava Jordanova-Leskovec, ki je že prevedla zbirko Cankarjeve proze, izdano v Sofiji leta 1958.
Sest romanov reške založbe »Otokar Keršovani«
Založniško podjetje eOtokar Keršovani« z Reke je dotiskalo drugo zbirko knjižnice «Telegram«. Gre za šest kratkih romanov, ki so bili nagrajeni na lanskem natečaju zagrebškega tedenskega časopisa sTelegram«: «Martinov izhod« Radomira Smiljaniča, «Otroci in ribe« Dušana And-jelkoviča, ((Zgodba za mojo ženo« Jovana Lubardiča, «Cas plesa« Ljubomira Tešiča ((Dnevnik neznanca« Zivojina Pavloviča in »Dan, ko je umrl oče« Anteja Krmotiča. Tudi lani so izdali Sest romanov v tej zbirki.
Dr. Vladimir Kralj
Dramaturški vadcmecum
V zbirki Kozmos, ki jo kot toliko drugih zbirk izdaja založba Mladinska knjiga v Ljubljani, izhajajo znanstvene ali poljudnoznanstvene knjižice. Nekatere smo na tem mestu že omenili. Danes omenjamo knjižico dr. Vladimira Kralja Dramaturški vademecum. Knjiga je, lahko rečemo, učna knjiga za tiste, ki se hočejo posvetiti gledališču, zlasti dramaturgiji. Avtor je znan gledališki kritik ter profesor dramaturgije na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost. V tej knjižici razgrinja

A
7
/ V
■m
\

»UOIMIB mu
SIHMATiiRŠKi V&BI&EK88
pred bralca v najbolj zgoščeni, pregledni in zaokroženi obliki sistem svojega predmeta. Toda delo je napisano tako, da zelo koristi vsakomur, ki hodi v gledališče, pa si hoče utrditi in urediti pojme: kaj je dramatično in dramsko, kaj je dramski karakter, dramski govor, tehnika drame, kaj je tragično in komično in še sto drugih. Knjižica, ki jo priporočamo vsem tistim, ki hočejo imeti resnejši odnos do gledališča, se dobi v Tržaški knjigarni.
“ Revija Sipradue
o jugoslovanski grafiki
Revija Sipradue, ki jo izdaja SIPRa (Italijanska oglasna družba), ima v vsaki številki kar zanimive prispevke. V aprilski številki te revije pa je članek Maria Pacorja, posvečen jugoslovanski grafiki v oglasih in založništvu (La grofica jugoslava nella pub-blicitč. e nelVeditoria). V članku je več slik jugoslovanskih reklam, objavljena pa je tudi naslovna stran knjige Vladimir Kralj, Mož, ki je strigel z ušesi ter revije Za-grebačka panorama.
Dokumenti Slovenskega
gledališkega muzeja
Slovenski gledališki muzej kaže svojo delavnost tudi navzven s tem, da izdaja Dokumente SGM, ki so doslej dospeli do tretje številke. Uredila sta jo Mirko Mahnič in Dušan Moravec, ki sta jo tudi sama napisala. Mahnič objavlja Novo gradivo o početkih Dramatičnega društva, ob stoletnici Nušičevega rojstva pa sestavek Nušič — načelnik umetniškega oddelka ministrstva za prosveto in slovensko gledališče. Dušan Moravec je napisal Nekaj opomb o vzponih in upadih našega starejšega repertoarja. Objavlja pa tudi Tri pisma Juša Kozaka pred uprizoritvijo njegove tiBalade o ulici«. Na koncu zvezka je Potočilo o delu Slovenskega gledališkega muzeja v letu 1964. Zvezek je opremljen s številnimi slikami, med katerimi so zlasti nekateri zelo zanimive.
Kongres PEN kluba
bo letos na Bledu
Največja letošnja kulturna manifestacija v Jugoslaviji bo nedvomno 33. kongres mednarodnega PEN kluba, ki bo od 1. do 7- julija pod pokroviteljstvom predsednika Tita zasedal na Bledu. čeprav je do velikega srečanja književnikov iz vseh delov sveta še več mesecev, so priprave že v polnem teku. Prireditelji računajo, da se bo kongresa udeležilo tri do štiri sto književnikov, od katerih jih je že doslej prijavljenih okoli 200 iz 35 nacionalnih centrov po svčtij. Med njimi so imena, ki so znana po vsem svetu: Arthur Miller iz A-merike (po vsej verjetnosti bo izvoljen za novega predsednika mednarodnega PEN klubaJ, Igna-zio Silone iz Italije, J or ge Ama-do iz Brazilije, Graham Green iz Anglije, Eugen Ionesco iz Francije, Jan Kolt iz Poljske itd. Morda bodo prišli tudi Alberto Mora-via (Italija), Jean P. Sartre (Francija) in drugi «velikani» književnosti, kakor tudi ni izključeno, da se bodo kongresa kot opazovalci udeležili najbolj znani sovjetski pisatelji, čeprav niso člani mednarodnega PEN kluba Kongres na Bledu bo eno najpomembnejših srečanj pisateljev vo vojni.
* ♦ •
FALMOUTH 3.	- How ard
Spring, časnikar, ki je kot pisatelj napisal bestsellerje kot «Sin moj sin« ter v novejšem času «Winds on the Day«, je danes umrl v starosti 75 let.
proti Trgu Pentgino, kjer So bili slavnostni govori
tSS£3Wii

tt '	> «k«U*
test;- lin.
delavska zborni««- CftlL je organizirala za 1. maj več proslav. Med temi je bila tudi že tradicio-dopoldanska povorka skozi mesto. Na Trgu Pestalozzi se je zbrala množica, ki je nato krenila proti središču mesta. Na sliki del povorke ▼ lil. San Giaeomo in monte

V NEDELJO DOPOLDNE V PROSVETNI DVORANI
V Doberdobu prvi deželni sestanek slovenskih izvoljenih komunistov
Uvodno poročilo deželnega svetovalca dr. Karla Siškoviča in sprejetje cPoziva Slovencem v Italiji»
Deželni komite KPI za Furlani-jo-Julijsko krajino je sklical v nedeljo 2. maja v Doberdobu sestanek slovenskih izvoljenih komunistov iz vse uežele. Na sestanku so bili poleg številnih slovenskih izvoljenih predstavnikov prisotni tudi komunistični parlamentarci: Marina Bernetič, Franco in Pel-legrini, deželni tajnik KPI Silvano Baecichi, delegacija SKGZ, ki jo je vodil predsednik Boris Race, delegacija PSTUP in drugi. Goriška federacija PSI je poslala pozdravno pismo, v katerem obžaluje, da njeni člani ne morejo biti prisot-
nih obsojencev slovenske narodnosti kot borcev proti fašizmu in nacizmu.
11 Izdajo zakona, ki naj prepreči narodnostno mržnjo in šovinistične izpade.
12.	Poglobitev stikov med Italijo in Jugoslavijo, med deželo Furlanijo — Julijsko krajino in SR Slovenijo s priznanjem posebne vloge slovenske narodne manjšine v Ita-Vji in italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji v tej zvezi.
13.	Prenehanje z vsemi lažtgo-spodarskimi ukrepi, ki skrivajo na-
ni na sestanku zaradi dela v zve- , men asimilacije in raznarodovanja zi z volilno kampanjo, da pa prav I slovenskih krajev in ljudi. gotovo soglaša z mnogimi pogledi Za uresničenje teh ciljev kliče-KPI pri reševanju perečih vpra- mo slovenski komunistični izvolje-šanj slovenske narodnostne manj- ni predstavniki v Italiji na boj šine in da je prišel čas, da se ta slovenske množice. vprašanja konkretno rešujejo.	T7| svoj f.oz:v predlagamo v jpro-
Na sestanku so ob zaključku na I uči lev tudi političnim silam in predlog deželnega svetovalca dr. j strankam, ki delujejo na sloven-Karla Siškoviča sprejeli naslednji skem področju ter silam in stran-• Poziv Slovencem v Italiji*, ki ga kam, ki se sklicujejo na načela de-v celoti objavljamo:	j mokracije in antifašizma, zato da
Letos proslavljamo 20. obletnico »c o njem izrečejo in da o njem zmage nad nacifašizmom.	z nami razpravljajo.
Za zmago in osvoboditev smo I Istočasno pa kličemo slovenske prispevali potoke krvi ih si s tem ljud, na vključitev v vsesplošen zagotovili •mesto v prednj h vrsian boj, ramo ob rami z italijanskimi bofcev zn svobodo m demokracijo demokratičnimi, antifaissitCnitm m v kvtopi. Nuš boj, ki je na lej socialističnimi silami za novo vlad-zemlji trajal od začetka fašistične- no večino, za spremembo razmer ga genocidnega divjanja pred 45 v Italiji v smeri svobode, demo-leti, nam je dal pravipo, da zalite- kracije in socializma, vatno namoten' razvoj in enako- j p0 pozdravnih besedah predse-pravnost.	dujočega deželnega svetovalca Jar-
Zato je danes nepojmljivo, da ca je imel uvodno poročilo dežel-je nam še veano oareicajO pravi- ni svetovalec dr. Karel šiškovič, ce, kii nam pripadajo po načelih j ki je dejal, da ta prvi sestanek Svobode in demokracije ter po do-, slovenskih izvoljenih komunistov ločilih repuoliške' ustave, ki je sovpada dvajseto obletnico zrna-izšla iz antifašistične revolucije, ge narodnoosvobodilnega boja ter katere sestavni del smo bili tudi podčrtal pomen tega dejstva, saj mi, ramo ob rami z ■italijanskimi še sedaj številni ideali in cilji na-
prati.
Komunisti, ki smo bili pobudniki antifaš.stičnega boja prej, na-
rodnoosvobodilnega boja niso uresničeni.
Nato je govornik prešel na pro-rodtie osvobodilne vojne pozneje,' učitev delovanja nove dežele ter ne moremo mimo dejstva, da ima- ■ ugotovil, da pomeni ustanovitev mo še vedno op ranica s starimi, I dežele velik uspeh, da pa je isto-nazadnjaškimi koncepcijami v od-j časno samo prva etapa ter da je nosu do slovenske narodne manj- treba nadaljevati napore, da
šine.
Sedanja vlada levega centra ni spremenila svojega načelnega odnosa do Slovencev, kar nam dokazujeta težka razsodba ustavnega sodišča, ki odreka avtonomni deželi s posebnim statutom Furlani-ji-Julijski krajini kompetence v zvezi z reševanjem neuresničenih formalnih določil o slovenski narodni manjšini ter primer ob nameravanem odkritju spomenika padlim borcem za svobodo -m Miljah, ko je prišlo do nedemokratičnega in protiustavnega dejanja zaradi obstoja dvojezičnega napisa,
Prav zato kličemo Slovence V Italiji, da se zavedajo svoje zgodovinske dolžnosti, se strnejo v enotne vrste in zahtevajo:
1.	Uresničenje ustave z dodelitvijo formalne in praktične enakopravnosti slovenski narodni skupnosti v Italiji.
2.	Široke kompetence avtonomni deželi o odprtih vprašanjih slovenske narodne manjšine.
3.	Proglasitev slovenskega jezika za drugi uradni jezik v deželi Furlanija — Julijska krajina.
4.	Rešitev odprtih vprašanj v zvezi s slovenskimi priimki, imeni, krajevnimi imeni in razveljavitev fašističnih zakonov v tej zvezi.
5.	Tehtno in široko podporo slovenskemu šolstvu, kulturi in prosveti, upoštevajoč dejstvo, da je fašizem 20 let preprečeval njihov razvoj.
6.	Pravilno in demokratično zastopstvo slovenskih ljudi v vseh državnih in javnih ustanovah in uradih na mešanih področjih.
7.	Široko demokratično nadzorstvo nad slovensko radijsko postajo, ki naj postane sredstvo razvoja našega ljudstva, ne pa sredstvo širjenja mržnje in razdvajanja.
8.	Ustrezna finančna sredstva za gospodarski razvoj slovenskih zaostalih področij, v privi vrsti Beneške Slovenije.
9.	Politiko priznavanja obstoja avtohtonega slovenskega prebivalstva v Beneški Sloveniji in iz tega sledeče ravnanje za preprečitev nadaljnje asimilacije in raznarodovanja.
10.	Priznanje partizanov, deportirancev, internirancev in politič-
V	poročilu je bilo tudi govora o stikih z matičnim narodom, kar je za manjšino pogbj’ za razvoj in pri čemer lahko igra važno vlogo posrednika ter utrjevanja prijateljskih odnosov. Vzporedno, Pa se mora manjšina vključevati v splošna reševanja perečih vprašanj države, v kateri živi, saj je odvisno od splošnega demokratičnega razvoja tudi način in uspešno reševanje, ki življenjsko zanimajo manjšino. Svoja izvajanja je dr. Šiškovič zaključil z ugotovitvijo, da sedanja večina levega centra v Italiji ne more več učinkovito reševati vprašanj in da je prišel čas, da se ustvari nova širša večina, za katero obstajajo konkretni faktorji in to predvsem ljudska volja.
V	diskusijo so nato posegli številni prisotni. Senator Pellegrini je sestanek pozdravil v imenu deželnih svetovalcev KPI, poslanka Marina Bernetič pa je prinesla pozdrav vseh parlamentarcev KPI. Tajnik goriške federacije komunistične mladine Zdravko Duca je govoril o nujnosti enotnosti Slo-
vencev pri reševanju kulturnih in gospodarskih vprašanj, bivši na-brežinski župan Škrk pa' je' pozval, da se povsod postavijo spo*; meniki padlim partizanom.
V imenu SKGZ je spregovoril predsednik. Boris Race, ki je visoko ocenil dokument KPI iz leta 1961 ter pozdravil sklep, da se ta dokument izpopolni, saj gre za pomembno dejanje v korist vse slovenske manjšine. SKGZ, njeni organi in njene članice so vedno na razpolago, da s konstruktivnimi razgovori prispevajo, da bo dokument čim popolnejši.
Sestanek sta nato pozdravila predstavnika PSIUP:	Jercog iz
Trsta in Černič iz Gorice, deželni tajnik KPI Baccichi pa je podčrtal načelo, da so pereča vprašanja slovenske manjšine v resnici pereča vprašanja demokracije v Italiji. Nato je povedal, da namerava vsedržavno vodstvo partije izdelati dokument, ki se bo nanašal na vse manjšine v Italiji in da bo zato v kratkem, verjetno v dolini d'Aoste prišlo do sestanka komunističnih predstavnikov zainteresiranih dežel.
Tudi ženske bodo mogle biti
«duhovniki»
NANTES, 3. — Na zasedanju
predstavnikov francoske reformistične gerkve je< bilo sklenjeno, dagfiftdo odslej mogle postati duhovniki —‘ tildi ženske. Za ta predlog je glasovalo 47 predstavnikov, proti njemu jih je glasovalo 38, trije pa so oddali bele glasovnice.
že sam rezultat glasovanja kaže, da je bila razprava o tem zelo živahna. Tisti, ki so se upirali tej novosti, ki niti ni nova, so se opirali na teološke ovire, hkrati pa izražali svojo zaskrbljenost, da bi se s tem ustvarile težave za morebitno zbližanje s katoliško in pravoslavno cerkvijo, kjer ne poznajo duhovnikov — žensk. Z druge strani pa se je predlog utemeljeval z enakopravnostjo, ki jo uživa ženska. Poleg tega so zagovorniki predloga vztrajali pri tem, da so ženske že večkrat vršile duhovniško službo, pa čeprav v izjemnih primerih.
Zadeva duhovnikov — žensk ni nova in jo že dolgo proučujejo. Leta 1936 je neka Schmidtova bila pooblaščena, vršiti službo pastorja, leta 1949 pa je najvišja cerkvena oblast sklenila, da se tudi ženske morejo posvetiti za duhovnice, pa čeprav le v izjemnih primerih.
IZREDNA URBANIZACIJA V ROMUNIJI
Od Ehrenburgove beležke je minilo le dvajset let
Milijon 200 tisoč novih stanovanj - Več na podeželju kot v mestih - Kdor je malomaren, ga kritizirajo - Tudi javno v časopisih
dežela delovala v duhu ustave in demokratičnih načel, ki so izšla
iz narodnoosvobodilnega boja.
Pri ocenjevanju dežele se bijeta dva koncepta: Koncept, ki vidi v deželi samo administrativni upravni aparat, ki naj rešuje nekatera upravna vprašanja, in drugi širši koncept, ki vidi v deželi demokratičen organizem, ki mora v okviru obstoječe državne ureditve reševati pereča vprašanja. Poleg tega obstajajo tudi nasprotja med deželo fn med vladS," ki še'“Vedno stoji na stališčih centralizacije in zagovarja načela stare Napoleonove-, države, ne pa mod.ejttlBjdrfoi.Ve, ki teži k večji avtonomiji upravnih enot.
V tem okviru je opozicija deželnih svetovalcev KPI konstrutiv-na in noče biti destruktivna.
Obsežno je nato deželni svetovalec govoril o razsodbi ustavnega sodišča, s katero se deželi ne priznavajo pristojnosti pri zakonodajnem reševanju vprašanj slovenske manjšine. Ta razsodba je tipičen izraz centralističnih konceptov m je uperjena proti avtonomiji dežele na splošno. Žal deželna vlada v svojih dejanjih izraža to ozko stališče in se boji načelno, uradno ter javno reševati vprašanja manjšine.
Da zmaga naprednejše, modernejši, širši koncept je potreben složen napor na različnih ravneh: v parlamentu, v deželnem svetu, zlasti pa je potreben bolj ljudskih množic. V tej zvezi je važna enotnost Slovencev, ki smo jo v preteklih letih večkrat dosegli, saj so bili skupno podpisani pomembni dokumenti. Sedaj pa obstajajo razni poskusi razbijanja, za kar je tipičen primer devin-sko-nabrežinska občina. Govornik je v tej zvezi podčrtal, da je KPI za sodelovanje z italijanskimi katoliškimi skupinami, toda brez pritiska in brez kakršne koli diskriminacije. Dosedanje izkušnje pa govore, da prihaja samo do splošnih izjav in fraz brez konkretnih zaključkov.
Pomemben del poročila je bil po--svečen dokumentu KPI lz 1961. leta, ki ga je treba sedaj izpopolniti in za kar si je zadal nalogo deželni odbor stranke.
BUKAREŠTA, maja. — Od beležke, ki jo je tik ob koncu vojne napravil sovjetski pisatelj lija Ehrenburg, in sicer da je v nekem romunskem rudarskem revirju videl rudarje, ki živijo v pečinah in «zemljankah», t.j. v podzemeljskih stanovanjih, in do poročila gospodarske komisije Združenih narodov, ki je pred kratkim zabeležila, da je po ritmu gradnje stanovanj Romunija prva v Evropi, je minilo vsega komaj dvajset let. Toda to razmeroma kratko časovno razdobje je v romunski zgodovini obeleženo kot «obdobje preseljevanja«: Romuni se selijo iz starih stanovanj v nova ter s podeželja v mesta. To ((preseljevanje« je tako obsežno, da je zajelo doslej skorO vsakega petega državljana Romunije, v konkretnih številkah nad štiri milijone ljudi.
O tem problemu se danes v Romuniji govori kot o sodobni urbanizaciji dežele. O uresničenju te urbanizacije so Romuni lansko leto odprli razstave v Kairu, New Vorlcu, Budimpešti in še v nekaterih drugih mestih, Takšna razstava bo letos organizirana v raznih središčih Indije, Francije, pa tudi nekaterih drugih držav...
Zelo lep «vzorec» moderne romunske arhitekture je od pred nedavnim v Skopju, kjer je romunska vlada kot darilo romunskega naroda prebivalstvu hudo prizadetega Skopja postavila nad sto udobnih stanovanj in zraven še sodobno polikliniko.
Sodobna romunska arhitektura teži za tem, da najde primerno pot med načičkanimi palačami in le preveč zasilnimi stanovanji. Skromne, že zdavnaj zastarele hišice moremo srečati tudi v sami romunski prestolnici — Bukarešti. So to preostanek nekdanjih časov. Po vojni je okoli sto romunskih naselij dobilo svoje urbanistične načrte, za nadaljnjih 200 naselij pa se urbanistični načrti pripravljajo. Urbanistični načrti tudi v novih verzijah pa spoštujejo staro tradicijo Romunije, tradicijo «mesta-parka», kakršna je bila tu v navadi od vedno zaradi zelo suhe kontinentalne klime, ki je še posebej značilna za južne predele dežele.
V takšno okolje se sedaj vključujejo naselja nebotičnikov in tako imenovanih paviljonskih naselij, v katere se mnogi Romuni selijo iz starih hiš, ki so jim jih porušili tako rekoč pred očmi. Visoke stanovanjske zgradbe imajo za posledico, da morejo sprejeti veliko ljudi. Zato naselje pridobi v prostoru, ki ostane na razpolago za otroška igrišča, trge, parke itd. Ta naselja imenujejo »arhitektonska ozvezdja«. Na periferiji Bukarešte, pa tudi drugih romunskih centrov, je teh ((arhitektonskih ozvezdij« veliko. V Bukarešti je vsako tretje stanovanje, lei je bilo zgr&jeno v zadnjih letih, zgrajeno iz državnih sredstev.
S sestanka slovenskih izvoljenih komunistov	Drznejše gradnje, mislimo zelo
................................»m...................................—......................................
sporazumov. Odločilni trenutki v
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Važna srečanja, ki bodo omogočila nove poslovne zveze. Upoštevajte nasvete prijateljev.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izkoristite sedanje možnosti, ki so izredne. Odlične ideje, s katerimi se boste uveljavili tudi v novi družbi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne spuščajte se v špekulacije, ker bi vam to znalo spodkopati gospodarsko trdnost. Več razumevanja do družine.
RAK (od 23.8. do 22.7.) Ce imate veliko idej, bi se znali sedaj uveljaviti. Ne nasedajte spletkam.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Branite svojo samostojnost, vendar pazite
HOROSKOP
na tujo občutljivost. Majhna trenja v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Privoščite si lahko večje poslovne akcije. Vaše ideje bodo tudi v široki družbi odobravali.
TEHTNICA .(od 23.9. do 23.10.) V začetku bo Slo nekoliko težavno, nato se boste na delo privadili. Ne tolmačite napak tujih misli.
ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Odkrili boste vzroke nekaterih ne-
zvezi z nekim hOvim poznanstvom.
STRELEC (Od 23.11. do 22.12.) V splošnem boste z delom zadovoljni, vendar pa velikega uspeha ne bo. Potreben vam je miren večer.
KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) Preglejte svoje poslovne zadeve, da ne boste zašli v težave. Več poguma in čustveno zadevo boste uredili.
VODNAR (od ai.l. do 19.2.) Ne utvarjajte sl, ker za nove naloge niste sposobni. Dvomi in sumi niso utemeljeni.
RIBI (Od 20.2. do 20.3.) Brez tuje pomoči ne boste uspeli, zato si jo skušajte priskrbeti. Preveč ste ljubosumni.
visoke gradnje, onemogočajo tla, kajti polovica Romunije Je na potresnem področju. Zato v Romuniji ne gradijo hiš, ki bi imele več kot deset nadstropij.
V	začetku te nove faze stanovanjske izgradnje se je opažala določena monotonija novih naselij. S tem v zvezi so se oglasili k besedi ljudje, ki so poudarili, da je treba bolj upoštevati raznovrstnost stanovanjskih in tudi drugih gradenj, nadalje da je treba upoštevati specifičnost vsakega naselja, bistvene lastnosti v Stilu posameznih krajev in še marsikaj. Neki* Ust ostro kritiziral kopiranje arhitekture črnomorskega pristaniškega mesta Costance v nekem izrazito planinskem mestu v Karpatih
Potreba po hitrejšem reševanju stanovanjskih problemov, potreba, ki narašča z industrializacijo dežele, je usmerila Romune k modernejšemu, resnično industrijskemu načinu gradnje stanovanj. V Romuniji se uveljavlja tako imenovani montažni način gradnje iz vnaprej pripravljenih delov. S tem se čas gradnje stanovanja ali bloka skrči, pogosto na same 4 mesece, kar je za polovico krajši čas kot Je bil potreben pred nekaj leti.
V	Romuniji so v zadnjih 15 letih zgradili nad milijon 200 tisoč stanovanj. Od tega jih je na stanovanja v mestih odpadlo 350 tisoč, ostalo pa odpade na podeželska naselja. V Bukarešti se vsak dan — v povprečju — vseli v nova stanovanja 37 družin, v celoti pa bodo letos zgradili v Romuniji 53 tisoč stanovanj.
Najemnina je v Romuniji zelo nizka, v povprečju ne predstavlja več kot 5 odst. povprečne plače. Toda vzdrževanje stanovanjskih hiš je precej drago. Zato nastajajo problemi. Za vzdrževanje stanovanjskih hiš skrbijo stanovanjski, ulični in blokovski odbori, ki
pa nimajo dovolj skladov za popravila in ostale potrebe. V tem primeru prehaja kompetenca na posebne službe v ljudskih odborih občin ali okrajev.
Zaradi tega se v Romuniji z brošurami in članki, pozivajo državljani, naj pazijo na stanovanjski sklad. Toda mnoga popravila se vršijo tudi v obliki prostovoljnega dela. Posamezne meščane pa, ki so v svojem okolju, svojem stanovanju' nemarni, javno kritizirajo tudi po tisku.
V Romuniji računajo, da bo stanovanjski problem v deželi re-’ šen v prihodnjih desetih letih, to se pravi do leta 1975, ko bo vsak odrasel Romun imel dovolj stanovanjskega prostora. To zares ni malo, če upoštevamo naglo selitev podeželskega prebivalstva v mesta.
ALEKSA BRAJOVICH
V Švici povišali cene bencinu
ŽENEVA, 3. — Od danes dalje se bo cena bencinu in nafti dvignila za 5 centezimov pri litru, kar je za 7.25 lire v naši valuti. Ce vzamemo v poštev še predzadnje povišanje dene, stane sedaj liter bencina 12 centezimov več kot je stal leta 1961.
Po zakonu imajo Švicarji sicer možnost, da se temu vladnemu ukrepu »zakonito uprejo« in to z referendumom, vendar pa je za to potrebno zbrati najprej 60.000 podpisov na predlog za referendum, nato pa izvesti referendum.
Dopolnilna taksa, ki so jo u-vedli, je namenjena temu, da zberejo sredstva za gradnjo novih cest ter za popravilo obstoječih cest' Taksa se bo plačevala, pri uvozu bencina in nafte in jo bo izterjevala carinarnica, podjetja, ki se ukvarjajo s predelovanjem in razprodajo bencina, pa bodo po-
vifinlft ppnn
Sv. Jakob svojim padlim junakom
'■*#&*.■, .1	V ■ A. v* A-:A-CMaA •'f*n»»Kv	J*** • A: ■ • jM* A' št" IT	*■:■■■
A
I
1
-
,
ČADU Tl PES? UNGL1 BERTA SLAVA JUNAKOM SV JAKOBA
msietmm "mu n hs'viw»1,
ini \f\s\ Mvvro	kljun luigi	Mil aumn At E ki MANN to
AKOVri VITtO	JAZBAk LVK;i Hil l O GVkLO BOkOON ANTONIO
‘uiNl (TETKO JENKO (Mm MMTm Mfm kMNELLI UFIA1TF Viuukto INNOCFNTF- FH.V» OPEL IEDERKO SltTl.lA sflENKVANTON.
mmi Aimro-smp.......mmwr
fCOI.OMBlM ESRICO GKIASOKII MARIO PgROSSA ETOO MVRON TENKO
ra. (TV IT. mm mv.mi mm	K
piIMTNFfK OV 0H0 KOZAM. 11CUK0	KSSfi i*?*®
SiMttISI VUBIl*) Kl’PEZ UlUANO Pl.lll/Ml.V MLV(&0 TOOOllf UMKOMA
»m\s (A® Uli rrvtN Tabvel anihta tmeus cino
femAi Mn	viuoi	zW(rt(.'KMNNit
bsM in VI (««»*'	i»mmiw >u»:\ aiahv m vin «wt v -j
Sekcija KPI za Sv. Jakob je pred dnevi ob proslavah 20-letnice vstaje In zmage nad nacifašizmom postavila najprej pred svojim sedežem v Ul. San Zennone, nato pa na dan 1. maja na Istrsko ulico veliko tablo z imeni meščanov iz svojega dela mesta, ki so padli v borbi proti nacistom in fašistom
Letošnji praznik 1. maja v slikah
Nova
nalna
V Drevoredu d’Annunzio se je množica zlila po široki ulici, kakor nam kaže slika. Nato je povorka krenila iz drevoredi
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ital. akvarel; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Solistični inštrumenti; 18.45 Pozavnist Bill Russo; 19.00 Oktet Basso - Valdambrini; 19.15 Dante Alighieri; 19.30 Lahka glasba; 20.00 šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Slovenske novele; 22.30 Plešite z nami; 22.55 Komorna glasba.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.15 Juke box; 13.40 G. Cesari: «Un testamento bizzarro«; 14.15 Tržaške popevke; 14.35 Viozzljeve skladbe.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pisan program; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Od opere do opere; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Popevke; 14.00 šola in življenje; 14.20 Tamburaški zbor tz Splita; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Torkov zmenek; 16.50 Pevci, ki jih imate najraje; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Pepino di Capri; 19.20 Prenos RL; 22.15 Zagrebški jazz kvartet; 22.40 Dvofakov kvartet za godala.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Glasba za godala; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba: 17.25 Simf. koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 Liverpool-Inter (II. polčas); 21.15 W. Inge: «Pic-nic«.
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 9.35 Pisan glasbeni program; 10.35 Nove ital. pesmi; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci na odfu; 14.45 Glasbeni kok-tail; 15.13 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Odrski odlomki; 18.35 Enotni razred; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Valčki; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III.	program
18.30	španska kultura; 18.45 Fre-scobaldijeve skladbe; 18.55 Knjižne novosti; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Bartokove skladbe; 21.0(1 Haydnova komorna glasba; 22.15 Radijska črtica.
Slovenija
8.05 Ansambla Bardorfer In Lesjak; 8.20 Madžarska zabavna glasba; 8.55 Radijska šola; 9.25 Renata Tebaldi v operah ital. veristov; 9.45 Plesni orkester RTV Ljubljana; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Pet narodnih; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Priporočajo vam..,; 14.05 Radijska šola: Zastave v soncu; 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zabavne melodije; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Sopranistka Ljubica Berce-Košuta; 20.20 Radijska igra; 21.20 Serenadni večer; 22.10 Ljubiteljem popevk; 23.05 Nočni koncert.
Ital. televizija
8.30 šola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Slikanice; 19.30 Nogometna tekma Liverpool-Inter; v odmoru Dnevnik; 21.10 Dan v parlamentu; 21.35 Film «Lo scandalo del vestito bianco«; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 športni petnajstdnevni; 22.15 Dostojevski: «Idiot»; 23.10 športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
Pred povorko so plapolale zastave, za njimi je šlo sindikalno vod* stvo, nato veliki transparenti in napisi ter velika množica ljudi
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.7, najnižja 11.3, ob 19 uri 13.4:	zračni tlak 1013.8 narašča,
vlaga 67 odst., veter 6 km zahod-nlk, nebo 2 desetini pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 4. maja
\	Florijan
Sonce vzide ob 4.49 in zatone ob 19.15, Dolžina dneva 14.26. Luna vzide ob 6,48 in zatone ob 23.05
Jutri, SREDA, 5 maja
Miran
POVORKE IN ZBOROVANJA V TRSTU IN OKOLICI NA DAN 1. MAJA
Veličastne proslave praznika dvajsetletnice osvoboditve
in
dela
Trsta
Govorniki so poudarili važnost borbe za mir ter za obrambo tržaškega gospodarstva in solidarnost z narodi, ki se borijo za svobodo in neodvisnost
LetoSnje proslave prvega maja, ki jih je priredila v Trstu in okolici Nova delavska zbornica in ki so se jih udeležile velike množice delovnih ljudi, so bile še posebno pomembne, saj Je delavstvo proslavljalo mednarodni praznik dela in dvajsetletnico osvoboditve Trsta in področja izpod nacifašističnega jarma, kar so poudarili tudi govorniki na velikem sindikalnem zborovanju na Trgu Perugino.
že navsezgodaj je šla godba Ri-naldi po raznih ulicah in trgih zlasti pri Sv. Jakobu ter igrala koračnice in budnice, okrog desete ure pa je odšla s Trga Pestalozzi velika povorka z vodstvom CGIL na čelu, z zastavami in transparenti, na katerih so bila napisala razna borbena gesla in zahteve delavcev. Udeleženci povorke so nosili v gumbnicah nageljne, katere so delili tudi številnemu občinstvu, ki je stalo na pločnikih in pozdravljalo povorko, šla je po Istrski ulici, čez Trg Sv. Jakoba, če* Trg Sansovino, po ulicah Madonni-na in Oriani, čez Trg Garibaldi, po Drevoredu Sonnino na Trg Perugino. Tu je sledilo zborovanje, na katerem sta bila navzoča tudi predstavnika sindikatov iz Kopra Ivan Janko in Milan Šemrl.
Prvi je spregovoril glavni tajnik Nove delavske zbornice CGIL Najprej je dejal, da je pred 20 leti ljudstvo z oboroženim uporom skupno s partizanskimi silami uničilo zadnja gnezda nacističnega upora. Bežali so nacisti in njihovi pomagači, ki so darovali Julijsko krajino Hitlerju, da bi napravil iz nje svojo pokrajino, ki so nudili Trstu žalostni privilegij edinega uničevalnega taborišča v Italiji, ki so posejali mestne ulice in okolico z obe-Sencl ter ki so neusmiljeno klali in streljali prebivalce. S prvim majem 1945 se je zaključila nova faza dolge borbe delavcev proti fašizmu, ki se je začela z barikadami pri Sv. Jakobu, z obrambo delavskih sedežev, delavskih zbornic in časopisov pred fašističnimi tolpami, ki so ji prevažali s kamioni ladjedelnic. Pri tem ni ločil delavcev materni jezik, saj so videli vsi sovražnika v fašizmu. Kasneje jim je skupno sodilo Posebno sodišče, skupno so se borili v Španiji in na tisoče jih je odšlo v gozdove, da bi z oboroženim bojem postavili temelje bolj svobodni in pravični družbi, svobodi in demokraciji. «Danes se spominjamo in častimo spomin delavcev, ki so padli za te ideale, spominjamo se partiza nov, borcev delavskih bataljonov, ki so skupno s partizani rešili tovarne in pristanišče pred uničenjem, ki so jim ga zapisali nacisti pred umikom,« je dejal Calabria.
Kakor so znali delavci hraniti tovarne pred nacisti, tako se sedaj tudi bore za njihovo ohranitev in popolno izkoriščanje, kakor se tudi bore, da bi zagotovili pristanišču delo in večji promet. Govornik je nato omenil enotno borbo vsega mesta za ohranitev Sv. Marka ter za spremembo načrta za gospodarsko načrtovanje, tako da bo bolj upošteval interese Trsta.
S temi dejstvi in s temi dejanji naj delavci pokažejo, da se v imenu idealov odporniškega gibanja nadaljuje borba za uresničenje republiške ustave ter za napredek. Zatem je Calabria omenil sporočilo kvesture, po katerem naj bi smeli nositi samo transparente s sindikalno vsebino in ne s politično. CGIL zavrača to intervencijo, ki ni ustavna, saj je tudi vsa sindikalna borba za izboljšanje delavskih razmer in za ohranitev zaposlitve politično dejanje. Prav tako pomeni politiko borba za mir, kateri se sindikati ne bodo odrekli, je dejal Calabria In izrekel solidarnost sindikatov z osvobodilno bor-
bo vietnamskega ljudstva, ki je bilo napadeno in se le brani. Delavci zahtevajo, naj se Američani vrnejo domov,, tako da ne bo pretilo človeštvu novo uničenje.
Calabria je zaključil svoj govor z zagotovitvijo solidarnosti vsem delavcem na svetu, zlasti pa tistim, ki se še borijo proti zatiranju, ter pozval vse navzoče, naj se borijo za mir, demokracijo ter za bratstvo med vsemi narodi.
V slovenščini je zatem spregovoril Rudi Wilhelm, ki je najprej rekel, da praznujemo letos dvajsetletnico ustanovitve naše sindikalne organizacije.
«Ta organizacija se je prerodila v borbi proti fašizmu in se obnovila kot močno orožje delavskega razreda po zmagi nad fašizmom. V boju proti fašizmu, orodju kapitalizma, uničevalcu sindikalnih in vseh demokraličnih* svoboščin, za-
tiralcu slovenske irv drugih narodnih manjših SO- imeli delavci v Tr
stu, v Italiji, v Jugoslaviji, v vsej zasužnjeni Evropi odločilno vlogo. Zato je zmaga nad fašizmom najprej zmaga delavstva«, je dejal govornik.
Zatem je Wilhelm omenil borbo v povojnih letih, s katero so si delavci izboljšali življenjske razmere, pri čemer sta hkrati rasli moč in samozavest delovnega ljudstva. Omenil je sedanjo borbo, gospodarsko krizo in nujnost enotnosti delovnih sil. Poudaril je zahtevo po ohranitvi ladjedelnice Sv. Marka in rekel, da se reforme v državi ne smejo uresničiti na račun in v škodo delovnega ljudstva.
V zvezi z zadnjimi dogodki je govornik dejal: «Na tem mestu moramo protestirati proti zadnjemu nasilju, ki ga je vlada storila Slovencem, ko je prepovedala dvojezični napis na spomeniku padlim partizanom, ki bi ga morala ANPI odkriti preteklo nedeljo v Miljah. Šovinizem še uspeva v Italiji in italijanski vodilni razred se ga še ne sramuje. Ampak mi se moramo zavedati, da je ta dogodek znak neke celotne protidemokratične usmerjenosti, ki se v svetovnem obsegu manifestira kot zelo nevarna imperialistična ofenziva proti tistim socialnim silam in tistim narodom, ki se komaj rešujejo starega suženjstva.« Pri tem Je govornik o-menil boj vietnamskega ljudstva proti ameriškemu imperializmu in ameriško vmešavanje v San Domingu. Zato je treba še bolj okrepiti enotnost vsega delavstva.
Zadnji je spregovoril vsedržavni podtajnik CGIL Sandro StimllH, ki je obravnaval predvsem splošni sindikalni položaj v državi. Poudaril je, da je letošnje praznovanje prvega maja še posebno značilno, saj se prepleta z dvajsetletnico 'odporniškega gibanja in z nedavnim kongresom CGIL, na katerem so položili nadaljnje temelje za napredek delovnega ljudstva v državi. Orisal je vzroke nasprotovanja CGIL sedanji obliki petletnega načrta, ker predvideva le enosmeren razvoj gospodarstva in je samo v korist reorganizaciji italijanskih monopolov in evropskega kapitalizma.
Zatem je delal, naj se prav lz Trsta močno dvigne glas z zahtevo po miru, za novo zunanjo politiko ter proti načrtom za zapostavljanje mesta, za skrčenje njegovega prometa, za omejitev dejavnosti ladjedelnic itd. Nasprotno, Trstu je treba zagotoviti procvit njegovega gospodarstva ter mu vrniti vlogo važnega pristanišča za povezavo srednje in vzhodne Evrope z zahodno in s čezmorskimi deželami. Toda to je mogoče le v miru, zaradi česar je borba za mir in proti napadalnosti še posebno važna za Trst. Z govorom Stimillija se je zborovanje zaključilo.
Proslave so bile tudi v okolici.
V Miljah je bila povorka izpred Ljudskega doma na Trg Marconi, kjer je bilo zborovanje, na katerem sta govorila namestnik glavnega tajnika Nove DZ Albino Gerli in Kiljan Ferluga. V Nabrežini je bilo zborovanje ob 10.30 uri na glavnem trgu, kjer sta govorila član vodstva Nove DZ Mario Criscenti in Franc Gombač. V Križu pa je bilo ob 10.30 zborovanje na Križa-di. Govorila sta član vodstva Nove DZ-CGIL Francesco Franco in Lucijan Padovan.
V zgoniški občini 9. maja proslava 20-letnice osvoboditve
Kakor smo že na kratko poročali, Je zgoniški občinski svet na svoji zadnji seji izvolil poseben odbor, ki naj bi pripravil spored za
se je sestal, pripravil je spored proslave in določil, da bo proslava v nedeljo, 9. maja, to je prav ob 20-letnici konca zadnje vojne in zmage nad nacifašizmom.
V nedeljo ob 9,30 bo delegacija občinskega odbora in sveta skupno z županom položila vence na spomenike padlim v zgoniški občini in na grobove padlih borcev ter žrtev. Ob 10 uri bo v Zgoniku maša za vse padle in žrtve, ob 10,45 bo slavnostna seja občinskega sveta, ob 11. uri pa bo proslava na prostem pred županstvom. Na sporedu bodo govor, nastop pevskega zbora iz Zgonika-Saleža ter godbe na pihala s Proseka. Po zaključku sporeda bo na županstvu mala zakuska, na katero bodo povabili predstavnike krajevnih oblasti, partizanskih in sorodnih organizacij, bivše borce in svojce padlih.
* * *
Zgoniški občinski svet bo v soboto ob 19. uri nadaljeval s svojim zasedanjem in bo imel redno sejo,
ni otvoritvi je mednarodni center za teoretsko fiziko. ki ga je oktobra lani odprla v našem mestu dunajska atomska agencija, včeraj praktično začel s svojim delom. Na sedežu centra v stavbi na Trgu Oberdan so se namreč včeraj zbrali strokovnjaki in znanstveniki iz vsega sveta, da bi se udeležili otvoritvene svečanosti seminarja o fiziki visokih energij in elementarnih fizičnih delcev, ki bo trajal vse do 30. junija. Prisotne znanstvenike sta pozdravila ravnatelj mednarodnega centra prof. Abdus Salam, po rodu iz Pakistana, in podravna-telj prof. Budini, ki se udejstvuje v znanstvenem raziskovanju pri tržaški univerzi. Prof. Salam in prof. Bernam sta nato imela daljši predavanji s specializirano tematiko.
Pred pričetkom slovesnosti sta ravnatelj in podravnateij centra dovolila dopisniku tiskovne agencije Italia krajši intervju, v katerem sta poudarila, da se delovanje
iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiriiiiiMMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiimiii
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
proslavo 20-letnice osvoboditve, in i na kateri bo začel razpravljati o, je v ta namen odobril prispevek ob- občinskem proračunu za letošnje čine v znesku 70 tisoč lir. Odbor I leto.
OSEM MESECEV PO URADNI OTVORITVI MEDNARODNEGA CFNTRA
Svečana otvoritev seminarja o fiziki visokih energij
Slovesnosti sta prisostvovala tudi ravnatelj in podravnateij tržaškega mednarodnega centra prof. Salarn in prof. Budini - Včeraj dve predavanji
Približno osem mesecev po urad- mednarodnega centra za teoretsko
Izmikajoči odgovori župana na vprašanji o Rižarni in spomeniku padlim v Miljah
Župan se je skliceval na načelo «nevmešavanja v zadeve drugih občin» • Primeren odgovor svetovalca dr. Simčiča - Razprava o gradnji
prehodov pod Trgom Goldoni
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiluniniiitiiiiiiiuitiiiiiiiiHiiiiiitiHtiififtitiiiMiinitiiimiiiiiiiiiiil
DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA
Na dnevnem redu proračuna ter interpelacije in vprašanja
Svet bo zasedal od danes do petka zjutraj in popoldne
Danec se prične v deželnem svetu splošna razprava o proračunih za leti 1964 in 1965 in o programski izjavi predsednika deželnega odbora Berzantija. Kaže, da bo razprava trajala dva tedna. O dnevnem redu in o načinu razprave so se sporazumeli med sebe: načelniki skupin. Predsednik deželnega sveta je določil, da bo razorava trajala skupno 24 ur. Ta čas bodo razdelili vsem skupinam na podlagi kriterija sorazmerja, to ie njihove številčne moči.
Današnja seja se prične ob 9.30 in ima na dnevnem redu tudi 13 vprašanj in ll interpelacij. Seje bodo zatem jutri, v četrtek in petek, zjutraj in popoldne. Da bi pohiteli z delom, so svetovali svetovalcem, ki se bodo priglasili k besedi, naj hkrati predložijo tudi svoje resolucije. Zadnji rok za predložitev resolucij pa je vsekakor določen za petkovo sejo. Ce ne bo kakih sprememb, bodo jutranje in popoldanske seje tudi prihodnji teden od torka do vštljučno petka. Za 11. maj se pričakujejo odgovori poročevalcev za večino in manjšino Stopperja in Siškoviča in predsednika Ber-zantiia.
Podelitev «Zvezde za zasluge na delu»
V soboto na praznik 1. maja so predstavniki tržaške pokrajine ob 12.15 v kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolh ob prisotnosti državnega predstavnika, podtajnika na zakladnem ministrstvu E. Gatta podelili 12 za-
lu». Med delavci, ki so deležni priznanja, Je šest Tržačanov, dva sta iz Vidma, ostali štirje pa so na delu v raznih krajih v deželi. V Trstu delajo A. Amstici (pri podjetju «Smolars), D. Cavalieri (Tržaški Lloyd), R. Crisman (tovarna strojev pri Sv. Andreju), L. Merlak (ESSO-Standard), A. Perocci (Tržaški arzenal), B. Tamburini (Assi-curazioni Generali); v Vidmu sta L. Cautero (Vitrum), S. Piani (Tof-folutti). Dalje bodo prijeli zvezdo za zasluge pri delu G. Mecchla (papirnica iz Ovara), A. Michel (OET iz Tržiča), L. Peressin (Amideria Chiozza iz Cervignana) ter A. Sec-cordi (Kmetijsko industrijsko podjetje v San Vito al Tagliamento). - —
Ob nogi drugega si je zlomila lastno
Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi zloma desne noge, sprejeli 11-letno dijakinjo Luciano Balestrucci iz Ul. Vespticci 4. Deklica Je povedala, da se Je v nedeljo neki moški, na dvorišču gostilne nasproti cerkve v Bazovici spotaknil ob njeno nogo, ko je stopal mimo nje.
Trčenje vespe in motofurgona
Na vogalu Ul. del Rivo in Malino a Vento je včeraj okrog 11. u,re 19-letni Claudio Maggini z Reške ceste 56, ki se je na svoji vespi TS 32128 vozil navzgor po Ul. Molino a Vento, trčil v fur-gon *ape» TS 19307, ki ga je vozil 5fi-letni Pietro Baldassare iz Ul. del Tirno 6. Zaradi trčenja se je Maggini prevrnil ter se ranil in pobil po kolenih. 'Z zasebnim
služnim delavcem iz dežele Furla-1 avtom so ga prepeljali v bolniš-nija-Julijska krajina posebno pri-1 nico, kjer so mu nudili prvo poznanje »Zvezda za zasluge pri de-1 moč. Okreval bo v enem tednu.
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je župan dr. Franzil odgovoril na dve važni vprašanji svetovalcev, ki se tičeta priznanja narodnostnih pravic Slovencem in njihove Junaške borbe proti naci-fašlzmu na Tržaškem. Najprej je župan odgovoril svetovalcu dr. Pln-cherlu (PSIUP:, ki ga je vprašal, zakaj niso govorniki 24. aprila na svečanosti v Rižarni čutili dolžnosti, da bi se poleg italijanskih partizanov, ki so umrli tam, spomnili slovenskih in hrvaških partizanov, ki 3Q blll .POv.ezfttu z njimi v isti borbi in smrti, kakor tudi ne stotin italijanskih državljanov, ki so jih tam pobili samo zato, ker so po na-cifašističnem izrazoslovju pripadali »židovskemu plemenu«, župan je izjavil, da on v svojem govoru ni nikogar diskriminiral, kot sledi tudi iz teksta govora. Nato je omenil nekaj stavkov govora lz katerih je bilo razvidno, da je župan omenil borce In žrtve, ki so padli za razne ideale ln za svoja domovinska prepričanja. Glede govorov ostalih predstavnikov oblasti pa Je župan dejal, da on ne more odgovarjati. «S svojimi besedami, je dejal župan, sem počastil vse padle ln vse žrtve Rižarne ne glede na njihovo politično ali narodnostno pripadnosti«.
Svetovalec dr. Plncherle je nato pripomnil, da je celotna svečanost v Rižarni bila v popolnoma drugačnem duhu, kot ga Je prikazal župan.
Na vprašanje svetovalca dr. Simčiča (LSS), ki je zaprosil župana naj posreduje pri tukajšnjih pristojnih oblasteh naj umaknejo svojo prepoved o odkritju spomenika padlim partizanom v Miljah, ker je na njem napis tudi v slovenščini, pa Je župan odgovoril, da ni prvič, da se drži načela, da se tržaška občinska uprava ne sme vmešavati v zadeve za' katere so pristojne druge Izvoljene ustanove. V tem primeru smo pred dejstvom, da imajo tudi Milje svoj občinski svet, ki prav tako kot ml lahko po sreduje pri pristojnih oblasteh, župan je nato dejal, da ne pozna ne omejitev in ne postopka mlljske občinske uprave za odkritje spomenika. Zato, je dejal župan, nisem v stanju razsoditi, ali je prav ali ne to kar je bilo storjeno. Sicer pa bi bilo neprimerno, da bi se tržaška občina zanimala za to, kar dela mlljska občina.
Na ta županov odgovor, ki se skriva za raznimi formalnostmi o «ne-vmešavanju v zadeve druge izvo ljene ustanove«, je dr. Simčič odgo voril, da ga besede župana niso zadovoljile. Glede pristojnosti, je de jal dr. Simčič, menim, da tržaški občinski svet lahko o tem vprašanju razpravlja, ker se ne tiče sa mo miljske občinske uprave, ampak tudi celotne slovenske manjši ne na tem področju, kakor tudi vsakega demokrata ln antifašista, ki stremi z vsemi svojimi silami, da napravi enkrat za vselej konec vsakemu nacionalizmu, ki je po vzročll že toliko gorja, ter da se vzpostavi ozračje zaupanja ln so delovanja med Italijani in Slovenci.
Ukrepi, kakršnega so uveljavili v Miljah, se zdijo sprejeti kot nalašč, samo da bi podrli vse omenjene napore ter povzročili vrnitev v čase najbolj temnega nacionalizma ln fašizma. Poleg tega pa je ukrep oblasti proti odkritju spomenika povzročil močno razburjenje duhov. In prav zaradi tega, je poudaril dr. Simčič, je popolnoma jasno, da to vprašanje zanima nas vse ln da bi bilo posredovanje župana popolnoma na mestu ter bi vrnilo zaupanje tistim, ki ga sedaj Izgubljajo. Svetovalec Je nato poudaril, da imajo oblasti, ki so izdale omenjeno prepoved, svoj sedež v Trstu in da župan bi ne prekoračil svojih pristojnosti, če bi posredoval, naj to prepoved umaknejo. Potem ko je svetovalec opozoril župana, da je od 300 padlih partizanov v milj skl občini bilo 180 Slovencev, jc dejal, da je bil ukrep oblasti po polnoma krivičen in da predstavlja zmago nesramnih nacionalističnih krogov, ki izkoriščajo vse svoje sile ne za pomiritev, ampak za netenje sovraštva med dvema narod nostlma.
V začetku seje se je župan spom-
nil, da Je bila 28 aprila pred dvajsetimi leti v Trstu splošna vstaja, da pa so 1. maja jugoslovanske enote zasedle Trst, nakar da se je začelo preganjanje Italijanskih članov odporniškega gibanja, mnoge od katerih, da so neznano kam odpeljali, druge pa pometali v »fojbe«. Teh dogodkov, je dejal župan, se ne spominjamo, da bi podpihovali sovraštvo, ampak le zato, da se spomnimo zgodovinskih dogodkov. Iz teh njegovih besed -je bilo razvidno, da sta župan ln občinski odbor *J58 'heflavnih proslavah odporniškega gibanja hotela dati vsaj malo zadoščenja tudi misovcem in ostalim šovinistom, ki pozabljajo, kot na to pozablja tudi župan, na vse gorje, ki so ga Slovenci prestali dvajsetih letih fašističnega režima ln na oboroženo junaško borbo ter na tisoče žrtev, ki so jih dali protifašistični borbi tudi za nacionalno osvoboditev.
Sinoči se je nadaljevala razprava sklepu odbora o gradnji podzemeljskih prehodov na Trgu Goldoni, o čemer bomo obširneje pisali jutri, ter o resoluciji o spomeniku «Stlrih kontinentov«, ki je bil svoj čas na Trgu UnltA
mi, žitaricami in lesom. Kakor smo že omenili pri podatkih za april, je letos napredovala edinole postavka »razno blago», in sicer za približno 25.000 ton v primerjavi z razdobjem januar-april lanskega leta.
Podrl je učenca in zbežal z motorjem
Neznani brezvestni • skuterist je predvčerajšnjim popoldn^ v Istrski ulici, bližu salezijanske cerkve podrl 13-letnega Sandra Car-sija iz Ul. Doda 1-2, ki je tedaj prečkal cesto. Namesto da bi se ustavil in ponesrečencu nudil pomoč, je brezvestnež še bolj pognal motor in se spustil v beg. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Agenti prometne policije vneto iščejo brezvestnega skute-rista.
Vprašanje Bcrnetičeve in Vidalija o padlih v Miljah
Poslanka KPI Marija Bernetič in senator Kpi Vittorio Vidali sta naslovila na predsednika vlade ter na ministra za prosveto in za notranje zadeve vprašanji v zvezi s prepovedjo odkritja partizanskega spomenika v Miljah. V vprašanjih pravita, da je prepoved povzročila globoko ogorčenje med demokratičnim prebivalstvom v Miljah in v Trstu ter da je pri. šlo do nje zaradi netočne razlage pristojnosti odposlanstva za domovinsko zgodovino, ki je pristojno za naše področje. Zakon iz leta 1927, na katerega se pri tem sklicujejo, se nanaša na i-menovanje novih ulic in trgov. Isti zakon sicer govori v členih 3 in 4 o spomenikih, toda iz njih se vidi, da ni potrebno mnenje omenjenega odposlanstva za spomenike ter se celo izključujejo vse podobne norme, ko gre za padle v vojni ali za narodno stvar. Za prepoved odkritja spomenika v Miljah se torej ne more uveljaviti noben zakon niti okrožnica.
Po drugi strani pa je očitno, da so prepovedali odkritje spo. menika na pritisk ozkih nacionalističnih krogov, ki so prežeti s protislovenskim šovinističnim duhom in nasprotujejo dvojezične mu napisu,- ki je dolžno priznanje za velike žrtve, ki so jih prispevali miljski prebivalci obeh narodnosti za svobodo. Na koncu zahtevata preklic odloka o prepovedi ter čimprejšnje slovesno odkritje spomenika.
Samo 157.000 ton v aprilu skozi Javna skladišča
Blagovni promet skozi tržaška Javna skladišča je v preteklem aprilu dosegel le 157.000 ton, kar predstavlja nazadovanje za 15.000 ton V primerjavi s prometom v istem mesecu lanskega leta. Letos so zabeležili večje ali manjše nazadovanje pri vseh blagov nih postavkah, edino izjemo je tvorilo tako imenovano razno blago, katerega postavka je napredo. vala za 6000 ton.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta je promet Javnih skladišč dosegel vsega skupaj 601.000 ton ter je bil za približno 30 odst. manjši od prometa, ki so ga zabeležili v ustreznem razdobju lanskega leta, saj je od januarja do vključno aprila 1964 dosegel 769.000 ton. V primerjavi z lanskim letom se je letos skrčil zlasti promet s premogom, rudnina-
Z motorjem v pešca blizu Nabrežine
16-letni Gianfranco Zarcone Nabrežine Kamnolom št. 62, soboto zvečer, na pokrajin cesti med Sesljanom in Nabrežino, pod železniškim nadvozom, z motornim kolesom podrl 49-let-nega krojača Bogomila Pertota iz Nabrežine št. 70, ki. je hodil ob robu ceste. Pešec in motociklist sta se prevrnila in ranila Oba so z redilnim avtom odpelja v bolnišnico, kjer so Zarcone-ja sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma leve rame ter ran po udih. Zdraviti se bo moral mesec dni. Deset dni pa se bo moral zdraviti Pertot, ki se je hudo pobil po spodnji strani hrbta.
fiziko v Trstu razvija na podlagi posebnih seminarjev in pa stalnega dela posameznih znanstvenikov. Danes se na tem področju udejstvuje približno 60 znanstvenikov, ki so v osmih mesecih, od kar je bil center ustanovljen objavili približno 50 znanstvenih del, s čimer je tržaška ustanova doživela sloves svetovnega obsega. Poleg samega centra so na tržaški univerzi odprli tudi izpopolnjevalni tečaj ža mlade fizike, ki je prav dobro obiskan. Budini je k temu dodal, da je tržaška univerza pokazala vell-co razumevanje do novih iniciativ na področju sodobnega raziskovanja fizikalnih pojavov ter da se Je zavzela za to, da po svojih močeh čim bolj gre na roke novim znanstvenikom. V tem razmeroma kratkem času ji je na primer že uspelo opremiti bogato zbirko znanstvenih knjig s tega področja, tako da mladi fiziki lahko računajo z bogato strokovno knjižnico.. Podravnateij centra Je tudi omenil, da so v sklopu ustanove odprli tudi poseben informacijski urad, ki po eni strani zbira publikacije ln posebne Izdaje s fizikalno tematiko, po drugi pa posreduje vsem zainteresiranim študijskim središčem po svetu izsledke In odkritja trža škega centra za teoretsko fiziko.
Začasni sedež centra, ki ga je dala na razpolago tržaška pokrajina!, je bil pred časom opremljen z modernim In funkcionalnim pohištvom. Osnovna karakteristika njegovih učilnic so velike črne table, na katerih Izvajajo znanstveniki svoje komplicirane formule, ki Jih ni ne konca ne kraja. Poleg tega pa so posamezne učilnice centra opremili tudi z najsodobnejšimi napravami za številne potrebe, tako na primer z napravo za Istočasno prevajanje govorov in predavanj v številne tuje jezike. Znanstveniki se kakor navadni «šo!arJl» zadržujejo v šolskih prostorih po cele dneve in študirajo, vsak na svojem mestu, ali kvečjemu diskutirajo v manjših skupinah po učilnicah In po hodnikih. Vsak znanstvenik poroča enkrat na teden vsem svojim kolegom o morebitnih novih izsledkih, do katerih Je morda prišel, odnosno o zadnjem razvoju svojega dela. Sum uličnega prometa nekoliko moti delo znanstvenikov, vendar se zdaj pripravlja stalni sedež centra, ki ga kakor znano gradijo tik miramarskega parka. Novi sedež, kUffLJe projektiral profesor P. Montesl s tržaške univerze, bo po vsej verjetnosti dodeljen svojemu namenu čez kakih 18 mesecev.
Seminarja, ki se Je začel včeraj in ki se bo kakor rečeno zaključil konec Junija, se udeležuje po sebno mnogo znanstvenikov iz držav v razvoju, katere tudi krijejo stroške za njihovo vzdrževanje. Med predavatelji, ki bodo dali svoj doprinos prvemu seminarju, so tudi prof. Fan Hove, ki se sicer u-dejstvuje pri mednarodnem centru za nuklearno raziskovanje v Ženevi, dalje prof. Lltkin, po rodu Iz Izraela, prof. Tol Američan lz Wa-shlngtona, prof. Vallarta lz Mehike ter sloviti znanstvenik profe sor Oppenheimer.
Protest bivših partizanov z Opčin
Bivši partizani in aktivisti Opčin, zbrani na proslavi 20. ob. letnice zmage osvobodilnega gibanja, so naslovili na komisarja dr Mazzo protest proti ukrepu tržaških policijskih oblasti, ki niso dovolile dvojezičnega napisa na spomeniku slovenskim in italijan
skim padlim za svobodo v miljski občini in tako preprečile njegovo odkritje.
Prisotni na proslavi ugotavljajo, da 20 let po zmagi nad fašistično diktaturo ne bi smelo priti do takšnih ukrepov, ki so v nasprotju z določbami ustave o enakopravnosti državljanov iz odporniškega gibanja .izšle italijanske republike ter z ideali svobode in demokracije, za kar je padlo toliko naših ljudi slovenske in italijanske narodnosti, in zahtevajo, da se odstranijo v najkrajšem času dosedanje ovire in da se omogoči odkritje miljskega spomenika z dvojezičnim napisom.
Opčine, 30. aprila 1965.
Zakonca sta se prevrnila z lambrete
Na cesti pri Katinari sta se predvčerajšnjim zvečer z lambre-to TS 16319 prevrnila zakonca Ferretti, 39-letni Giovanni ter njegova 40-letna žena Antonia Sus-sel. Nesreča se je pripetila, ker je Ferretti izgubil nadzorstvo nad lambreto, na kateri se je vračal v mesto. Z rešilnim avtom so Ferrettijeva prepeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Ferretti, ki se je pobil po glavi, obrazu in spodnjih udih se bo moral zdraviti 8 dni, 6 dni pa se bo zdravila Sus-selova, ki se je pobila samo po nogah in glavi.
Sinoči so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli 64-letnega mehanika Narcisa Zupina iz Milj, Ulica Serbatoio 30, ki Je postal žrtev nesreče na delu. Spodrsnil je na naftnem madežu v prostorih miljskega občinskega vodovoda, kjer je zaposlen. Pri padcu si je Zupin zlomil desno zapestje in se bo moral zdraviti 40 dni.
iiimiiuiiHiHiuiiHMiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiniHiiiiiiiiinmiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiit
tajinstveni avtomobilist in samaritan
Povoženemu fantu nudil pomoč toda svojega imena ni povedal
Nihče tudi ni zabeležil številke njegovega avta, s katerim je dečka povozil
V Ul. Costalunga za turškim pokopališčem, se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 12-letni Roberto Cergol Iz Ul. Ventura 22. Fant Je hodil ob desnem robu ceste, ko ga je nenadoma povozil šofer, ki se je na ovinku moral pomakniti na desno, da se je izognil prihajajo, čemu avtobusu, šofer je ponesrečenemu fantu priskočil na pomoč ter ga s svojim avtom odpeljal domov. Nekaj časa se je zadržal v hiši, potem pa se je odpeljal, ker se mu je mudilo ter povedal, da se bo vrnil tekom popoldneva. Nihče pa se ni spomnil, da bi neznanca vprašal za ime, niti ni nihče pogledal evidenčno tablico avta. Prvotno se je zdelo, da se Cergol ni poškodoval, ker pa se mu je kasneje začelo vrteti v glavi, so ga domači v zasebnem avtu odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi udarcev po hrbtu in zatilju.
Hudo ranjen motociklist pri trčenju v avto
Pri gostilni «Suban» v Trnovci se je predvčerajšnjim popoldne dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 19-letni delavec Peter Antonič iz Cerovelj št- 26. Bilo je okrog 16.45, ko je 49-letni Josip Ferluga s Konko-nela št. 542 vozil svoj fiat 600 TS 33111 po pokrajinski cesti med Praprotom in Gabrovcem. Ko je privozil v bližino gostilne, je Ferluga prižgal levi smerni kazalec, ker je nameruval zavoziti na zunanji parkirni prostor gostilne. Tedaj je na motorju TS 26126 z vso naglico privozil Antonič in silovito treščil v levi sprednji
del Ferlugovega avta. Zaradi močnega sunka se je Antonič prevrnil ter ranjen obležal sredi ce ste.
Prihiteli so agenti cestne policije in bolničarji RK, ki so ranjenca odpeljali v bolnišnico. An. toniča so s pridržano prognozo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarcev v glavo ran po levi strani obraza in uhlju, zloma desne podlakti ter ver jetnega prebitja lobanje.
Nesreča delavca na ladji
Na turbinski ladji ((Raffaello« se je včeraj popoldne ponesrečil 58-letni delavec Mario Pellizon iz Ul Solferino 3. Ko je za podjetje INEA s Trga Unitk 7, pri katerem je zaposlen, Izvrševal neko delo na ladji, se je spotaknil na gumijasti cevi za zračni pritisk ter nerodno padel. Pri tem sl je zlomil levo zapestje. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti mesec dni.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
V	četrtek, 6. maja ob 18. uri premiera (premierski abonma)
TRNULJČICA
mladinska igra v treh dejanjih Po Grimmu napisala E. in E. Martinuzzi Režija ADRIJAN RUSTJA
PONOVITVE
V	petek, 7. maja ob 18. uri (abonma I. ponovitev),
v soboto, 8. maja ob 18. uri (abonma red A in B)
(Nadaljnje ponovitve Trnuljčice bodo objavljene v prihodnji številki)
V nedeljo, 9. maja ob 17. uri in v torek, 11. maja ob 17. uri
NA SPLOŠNO ŽELJO OBČINSTVA
VELIKI
SLOVENSKI
PASIJON
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
V	NEDELJO, 9. MAJA IN
V	PONEDELJEK, 10. MAJA
• ples pod mlajem v Dolini
Odprta bo tudi razstava vin.
Razna obvestila
Prosvetno društvo Igo Gruden, Na-Drtžlna, priredi 27. maja avtobusni Izlet v Postojnsko lamo in Predjamski grad. Avtobus bo šel skozi bili nje vasi. Vpisovanje traja do nede-ljč 9. maja. Informacije dobite na sedežu vsak dan od 18.30 do 19,30 in ob nedeljah od 11 do 12.30.
* *' •
Tajništvo Mladlnsk: Iniciative sporoča vsem svojim članom,'da bo v petek 7. t.m. ob 20.30 v Ul. Geppa seja glavnega odbora.
Ob 20. obletnici ustanovitve Prosvetnega društva »Ivan Cankar« bo nedeljo 23. maja izlet v rojstni kraj velikega slovenskega pisatelja ter na Cerkniško Jezero ln v Rakov Skocljan. Vpisovanje in pojasnila v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi 6-1 V., vsak večer do vključno 12. maja od 19 do 20. ure ln v nedeljah od 11. do 12. ure.
Včeraj-danes
V sredo, 5. t. m. ob 20.45 bomo v dvorani prosvetnega društva Ivan Cankar, Ul. Montec-chi 6/IV., predvajali barvne diapozitive o krajih kamor bomo šli 23. t.m. na skupni izlet.
Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Gledališča
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
1., 2. In 3. maja 1965 je v Trstu umrlo 26 oseb, rodilo pa se je 20 o-trok.
UMRLI SO: 22-letna Maria Cristi-na Cibin, 90-letna Maria Ganduslo vd. Fabian, 77.1etna Amelia Rosso vd. Gran, 40-letna Maria Sponza por. Maraspin, 75-letna Gkvanna Spech por. Ghersettich, 60-letni Carlo Su-rian, 75-letni Andrea Fraglacomo, 51-letni Ferruccio Moreš, 80-letni Alberto Drioli, 33-letnl Gino Doz, 74. letna Ida Fasclnato vd. Catapano. 67-letni Salv a tore Cavaleri, 83-letria Luigia De Beck vd. Travan, 71-let-na Elena Giansl por. Bazzara, 83-letnl Giusto Sossi, 82-letni Giuseppe Simioni, 79-letna Angiolina Rosa Mortarjno por. Cadel, 86-letna Maria Klun vd. Macerata, 61_letni Giovanni Višini, 89-letrii Adolfo Peterlin, 65-letni Severlmo Ferretti, 43-letna Laura Luin por, Possega, 77-letna tJiovanna Bastianclch por. Bossi, 54-letna Carmela Petelin por. Vodopla, 65-letni Giuseppe Glavina. Sandra Castro, stara 4 mesece.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (3 5. — 9, 5.)
Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo'1; Alla Minerva, Trg S. Francesco l; Ai Due Mori, Trg U-nita 4; G. Papa, Ul. Felluga 46.
Služba od 13. do 16. ure Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Si-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro ln Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Godina, Trg S. Glacomo t; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Uniti 4; G. Papa Ul. Felluga 46
Mali oglasi
PRI MAGAZZINO FELICE — Trst, Ulica Carduccl U. DOBITE: ženske, moške In otroške dežne plašče, bun. de, hlače. Jopiče In srajce najboljših vrst In znamk po najnlžjih cenah.
ZA MODEREN dom pri «ASTRO-MOBIL« v Trstu Via Gluha 108 (Ro-tonda del Boschetto) dobite lepo ln solidno pohištvo po ugodnih cenah s plačilnimi olajšavami.
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za šesti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v četrtek ob 21 uri pod vodstvom dirigenta Maria Rossija in s sodelovanjem »Tržaškega tria«.
Na programu so skladbe: Fresco-baldi-Ghedlni — Štirje stavki; Ghe-dini — Koncert za orkester, violino, čelo, klavir ln reoltativ; Schumann — Četrta simfonija op. 120.
TEATHO STABILE
V sredo 5. t.m. debut skupine ((Teatro delle Noviti« z Montanelli-jevč igrd »Resnični Deli a Rovere« z Mariom Carotenutom v glavni vio. gi. Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Prottl. Cene: parter 2000 lir, za abonente dramske sezone 1200 lir, balkon 5iX> lir.
Nazlonale 16,00 «007 llcenza dl uccl-dere» Technlcolor. Sean Connery, Uršula Aridress.
Tretji teden.
Arcobaleno 16,00 «L’uomo che mori tre valte« Stanley Baker.
Exce!slor 16.00 »Assassinio sul pal-coscenico« Ro Moody, Margaret Rutherford.
Fenlce 16.00 «Invito ad una spara-torla« Yul Brytjner, George Segal Technirolor.
Grattaclelo 16.00 «GIi impetuosi« James Darren. Technicolor Alabarda 16.30 «A 017 dalja Francia senza amore« Sean Connery Zadnji dan.
Fllodrammattco 16.30 «11 segreto del garofano Cinese« Bred Harris, Do-minique Boschero.
Aurora 15,30 «Questo pazzo, pazzo. pazzo mondo«
Crlstallo 16.00 «Come si seduce un uomo» Technicolor Tony Curtls, Nathalle Wood. Prepovedano mladini pod 14 letom,
Garibaldi 16.00 «Ginevra e 11 cava-llere di Re Art(i» Technicolor, — Cornel VVilde.
Capltoi 16.00 «La congluntura« Technicolor. Vittorio Gasman, Joan Collins.
Impero 16.00 «Matrlmonlo ali ‘ltalla-na» Prepovedano mladini pod 14, letom.
Vittorio Veneto 15.00 »Scandalo in societi« Janet Franciscuš, Suzanne Pleshette.
Moderno Počitek
Astoria Danes počitek. Jutri ob 16 30 «Sangue misto« Ava Gardner. — Technicolor Astra Danes počitek.
Abbazla 16.00 «11 segreto di Budda« Technicolor. B. Harris. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «11 segno di Zorro« Ty-rone Povver.
Darovi in prispevki
Pokojni David Pescatori bi danes slavil svoj 37 rojstni dan. Ob lej priložnosti daruje družina Pescatori v počastitev njegovega spomina 2000 hr za Dijaško Matico.
POTOVALNI URAD «AURORA»
TRST, Ul. Cicerone 4, tel. 29243 PRIREDI OB NOGOMETNI TEKMI
MADŽARSKA-ITALIJA
IZLET V BUDIMPEŠTO Z OSEBNIMI AVTOMOBILI in fiicer od 26. do 29. junija 1965.
Sprejemamo tudi prijave za ENODNEVNI IZLET Z LETALOM, in sicer dne 27. junija.
Vse informacije dobite pri potovalnem uradu Aurora. Zaradi omejenega števila mest, prosimo, da pohitite z vpisovanjem.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - Ul. »?. ■‘'■-uiičlftkti 3ti Trlflun
NOVO:
ŠINKOVEC:
Pomlad oH Soli
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta
Benjamina Simonitija
in vsem, ki so nam kakor koli Izrazili svoje sočustvovanje oh hudi izgubi, ki nas je zadela, se najiskre neje zahvaljujemo:
žena Natalija, hči, sin m ostali sorodniki
Ronke, Tržič, Trst, 4. maja 1965.
V NEDELJO POPOLDNE V KULTURNEM DOMU
Koroški pevci so nam izpričali zvestobo svojemu rodu in pesmi
Številni poslušalci so bralske goste toplo nagradili za lep domač popoldan ob inilo-segavi koroški narodni pesmi - Pozdravna nagovora predsednika PZ Ubalda Vrabca in predsednika SPZ iz Celovca dr. Francija Zivilterja
Predsednik SPZ iz Celovca dr. Zvvitter govori na odru Kulturnega
koroških pevskih zborov
doma po koncertu združenih
V nedeljo popoldne so nas obiskali naši koroški rojaki in nam priredili v Kulturnem domu koncert združenih koroških zborov Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Skupno je v moškem in mešanem sestavu nastopilo okrog 100 pevcev, ki so sicer člani pevskih zborov Edinost iz Pliberka, Danica iz St. Vida v Podjuni, France Paj sterk-Lenart, iz Železne Kaple, Vinko Poljane iz Slcocijatia, iz Kadiš. Zvezde iz s Hodiš, Svobode iz Loge. vesi, Gorjanci iz Kotmare vesi in Bilka iz Bilčovsa. Mešani zbor je vodil Vladimir Prušnik, moški zbor pa Valentin Hartman.
Čeprav so mnogi naši ljubitelji lepe slovenske narodne in umetne pesmi izkoristili dva zaporedna praznična	dneva	za	daljše izlete,
je bila dvorana Kulturnega doma vendar skoraj do kraja zasedena,	kar	jasno	izpričuje, da obstaja	med	nami	in	Korošci, med
primorskimi in koroškimi Slovenci globoka srčna vez,' ki nas	združuje	ne	samo, kot
manjšini s Sličnimi problemi, temveč kot sestavna dela slovenskega naroda, ki sta živo zrastla s svojim matičnim narodom. Naši ljubitelji lepe slovenske pesmi in mile koroške pesmi še posebej, so prihiteli ne samo iz mesta, temveč zlasti tudi iz mestne okolice, da bi lahko pozdravili naše brate ob Dravi in Žili in da bi prisluhnili njihovi pesmi, ob njej pa čutili, kako je naš rod onstran Karavank še živ in dejaven, še navezan in ponosen na svoje narodno poreklo. In prav v tem so dobili tisto potrdilo, ki so ga iskali, že sam pogled na tako številen ni in moški zbor je delgval prepričljivo, saj tudi sami iž lastnih izkušenj vemo, da ni prav lahko postaviti na oder stočlanski pevski zbor. Prepričljivo pa je učinkovalo tudi zborovo zanosno petje, ki je zlasti v izvajanju koroških pesmi prihajalo iz srca vas tako domače prijetno božalo s svojim lahkim pogrkavanjem, značilnim za koroško slovensko govorico.
Bratski gostje so se najprej predstavili v mešanim sestavi pod vodstvom Vladimirja Prušnika. Zbor je začel program s Premrlovo koroško ((Zdravico«, natri pa nadaljeval s Kramolčevo «Tam kjer teče bistra Žila«, Prelovčevo «ženka mi v goste greš, Mirkovo «Dečva to mi povejs, Kernjakovo «Rož, Podjuna, Zilas, Tomčevo «Na Gosposvetskem poljus, Kernjakovo «Oj ti preburna ženska stvars, s Hartmanovo skladbico pa zopet s Kernjakovo «Oj ti norčava glavas in zaključil svoj prvi del sporeda z Radovana Gobca ((Korošico«.
nekaterih pa se je vendarle poznalo, da zbor v tem heterogenim sestavi ni povsem ubran. Izstopali so zlasti ženski glasovi z ostrinami v višinah. Znatno bolj mehko so peli moški, med katerimi je nekaj zelo dobrih tenorjev in pa močnih nizkih basov.
V	drugem delu se nam je pred-
stavil moški zbor pod vodstvom Valentina Hartmana najprej z vrsto narodnih in umetnih, nato' pa z domačimi koroškimi pesmimi. A-damičevi «Zdravici» so sledile po vrstnem redu Juvahčeva ((Spomin na zimski večer«, Adamičeva «Va-sovalecn, še Adamičeva «Vse rožice rumeneti Maroltova «Soldaška», Foersterjeva «Planinska» in Bučarjeva «Tam kjer pisana so poljan, vrsto koroških pa je zbor začel z narodno «Jes s’m an burn pavrti in nadaljeval s Kernjakovo «Burno jes havžljamtt, Svikaršičevo «Kadar Žila noj Drava«, Kernjakovo «Jes s’m ta liep’ šimann, Tomčevo «So že rožce v hartlnun, Kernjakovo «Jes mam tri lub’ceti. Prekovo «S’m se rajtov ženit'« in zaključil s Kernjakovo «Mojcej».	...
V	moški sestavi je zbor .pel znatno bolj 'ubrano in zanosno in nam zlasti v nekaterih skladbicah pokazal kar lep smisel za glasovno oblikovanje. Zlasti pa so mu prihajale iz srca prelepe koroške narodne, ki vedno privlačujejo, pa naj bodo nežno otožne ali prešerno šegave. Iz teh in onih odseva značaj našega koroškega slovenskega človeka, navezanega na malo domovinico, na rožice in travice, ki rasto po zelenih livadah, na planine, ki obdajajo koroško deželioo pa še na srčno ljubezen, ki druži naše koroške ljudi in nam ohranja zdrav in klen slovenski rod m severnih mejah naše narodne domovine: Nekatere pesmi so še zlasti vžgale, kot na primer Foersterjeva ((Planinska«, Juvančeva «Vse Rožce rumene«, Kernjakovo «Jes s'm ta liep šiman« in «Jes mam tri lub’ce», zlasti pa zaključna Kernjakovo ((Mojcejit v kateri se je odlikoval tenor solo in katero je moral zbor na zahtevo občinstva ponoviti.
Veseli, prijetno domači ton koncertu pa je poleg ljudskega pred-našanja zbora v obeh sestavhh dajal tildi napovedovalec, priznan koroški pesnik Valentin Polanšek s svojimi šegavimi komentarji k vsaki pesmici posebej.
Na koncu se je gostom za obisk in nastop zahvalil predsednik Prosvetne zveze Ubald Vrabec, ki je zlasti poudaril, da prvič pozdravljamo koroške brate v našem novem Kulturnem domu. Zahvalil pa se jim je tudi zato, ker tako zvesto gojijo lepo slovensko pesem, tisto, ki ima v sebi magično moč zdru-
Nekatere od teh pesmi je zbor zapel lepo domače in ubrano, pri
IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA
Potrjena obsodba bratov ki sta oropala Jugoslovana
Na poljski poti pri pevmskem mostu v Gorici sta mu odvzela 8.000 lir
s'Pred prizivnim porotnim sodi- ‘soč Brje	tUMih
šcem (predsednik Franz, ni prokurator Santonast
_: — It  Tt. _	AUnowiV\a
general-aso,
pisnikar Vascon, obramba Zuccal-li) sta se morala včeraj ponovno zagovarjati brata Massari Luigi in Narciso iz Gorice, ki sta bila obtožena, da sta oropala jugoslovanskega državljana Ivana Švag-lja iz Zagreba. Obtožnica je trdila, da sta brata Massari s silo odvzela svoji žrtvi 8000 lir. Narciso Massari pa je bil 5e Pos®,,ej obtožen, da je ukradel budilko lastnici gostilne na pevmskem mostu Fioret.ti Murovec.
Prvostopna obravnava proti o-bema bratoma je bila lani v maju v Gorici. Porotniki, so tedaj spoznali oba za kriva ter so obsodili Luigija na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 100.000 lir globe, a Narcisa na 1 leto, 9 mesecev in 10 dni zapora ter 114.000 lir globe.
O tem dogodku smo svoj čas obširno poročali. Ivan Svagelj, ki baje boleha zaradi želodčnega čira, je bil v septembru 1963 gost svojega prijatelja Bruna Marota V Gorici. Ul. Vittorio Veneto 67. Pozno zvečer 7. septembra je bil v gostilni Murovec v Ul. del Tor-rione, kjer mu je nenadoma po-' stalo slabo. Iz gostilne je odšel skupaj z bratoma Massari, ki sta ga odpeljala z vespo do Ui. Vittorio Veneto. Policistom je Svagelj izjavil, da sta ga potem brata odpeljala na neko poljsko pot zunaj mesta, kjer sta mu odvzela 8000 lir. Javnemu tožilcu pa je dejal, da je prišlo do roparskega napada v sami Ul. Vittorio Veneto. Brata Massari pa sta podala tudi razne trditve, ki so bile protislovne. Narciso spočetka ni hotel sploh nič priznati. Luigi pa je pozneje dejal, da je v res- I niči prejel od Svaglja 5000 lir za j uslugo, ki mu jo je napravil s tem, da ga je peljal domov. Ti-
so, ki pa je včeraj izjavil, da jih je’ takoj vrnil darovalcu.
Policijskim organom se ni posrečilo ugotoviti, če je res, da je bil Svagelj skupaj z bratoma Massari v kavarni Garibaldi okoli 1.30 ponoči. Priče, ki so jih zaslišali,' so v glavnem priznavale določene okoliščine, niso pa se spominjale točnih datumov dogodkov.
Porotni sodniki so obsodili oba brata, ker se jim ni zdela prepričljiva njuna verzija dogodka. Čudno se	jim je	zdelo namreč,
da bi Svagelj hotel poplačati malenkostno	uslugo,	kot	je	prevoz
treh oseb	z vespo, kar	s	6000 lirami.	. .
Proti razsodbi sta se pritožila oba brata (Luigi je prišel medtem že na svobodo, medtem ko je Narciso še vedno za rešetkami). V svojem prizivu sta brata trdila, da prvostopni porotniki niso pravilno ocenili pomena dogodka in da so verjeli le tistemu dokaznemu gradivu, ki je obremenjevalo obtoženca. Zato je odvetnik Zuccalli včeraj zahteval naj prizivni porotniki oprostijo oba obtožbe ropa, ker dejanje ni kaznivo. Za Narcisa pa je zahteval, naj ga oprostijo obtožbe tatvine zaradi pomanjkanja dokazov.
Prizivni porotniki so po več kot enournem posvetovanju potrdili prvotno razsodbo.
V OKVIRU PRVOMAJSKIH PRAZNOVANJ NA GORIŠKEM
Uspeli prireditvi prosvetnih društev «Briški grič» iz Števerjana in «$. Kosovel» iz Ronk
V obeh krajih sta nastopila godbeni kvintet Bardorfer in vokalni kvartet Zvonček od RTV iz Ljubljane - Nastop folklorne skupine iz Koprive - Pozdrav podpredsednika SKGZ dr. Sancina - Izvirna skladba o Brdih, dar gostov iz Ljubljane
ževanja in ohranjevanja slovenskih ljudi iz roda, v rod tudi skozi najtežje preiskušnje.
Za besede priznanja in pohvale se . mu je v imenu gostov zahvalil predsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca dr. Franci Zuiitter, ki je predvsem poudaril, da hočemo biti zamejski Slovenci tako v Italiji kot v Avstriji živa vez mednarodnega zbliževanja, da hočemo biti posredovalci kultur in poslaniki bratstva, miru in prijateljstva, toda vedno do kraja zvesti svojemu narodu. «Mi Slovenci — je dejal dr. Zuiitter — zelo cenimo našo borbeno pesem, toda kako radi bi bili, da bi nam bilo dano v bodoče prepevati samo pesmi sreče in ljubezni.«
Poslušalci so toplo pozdravili besede obeh govornikov, ki so se tako primerno stapljale s tem pristnim' zamejskim Slovenskim popoldnevom, in vse pevče, ki so ndm s svojim nastopom potrdili, da, šo KorOšci čvrsto na straži našega je- I Goriške Slovence, ki smo delovno zika in naše pesmi ob Dravi in Žili. ljudstvo.
,j. k. j Poudaril je nadalje, da po 20 le-
V	okviru številnih prvomajskih prireditev, ki so se odvijale v so boto in nedeljo na Goriškem, je pritegnila največ goriških rojakov prireditev prosvetnega društva «Briški griču iz Števerjana, na ka-teri so gostovali godbeni kvintet Rudi Bardorfer in vokalni kvartet Zvonček od RTV iz Ljubljane.
Ze v petek zvečer so domači vinogradniki otvorili vinsko razstavo, o kateri pišemo na drugem mestu. V soboto popoldne pa se je zbralo na letnem prostoru gostilne na Dvoru vse polno domačih ljudi iz Gorice in drugih krajev, da bi prisostvovali napovedanemu koncertu gostov iz Ljubljane, ki so bili tokrat že drugič v Steverjanu.
V	imenu domačega prosvetnega društva je vse prisotne pozdravil Saverij Rožič in izrazil željo, da bi preživeli nekaj veselih in brezskrbnih uric na delavski praznik prvega maja. Poudaril je, da naši kraji ne poznajo meja ne razlik v jeziku, saj bodo ob tej priliki nastopili v Steverjanu tako pevci in godbeniki 'z Ljubljane, kot nasled nji dan, v nedeljo, folklorna skupina plesalcev iz Kaprive. Pozdrav je ponovil, tudi - v italijanščini in natq podal besedo-podpredsedniku SKGZ* Petru Sancinu.
Ta je prinesel pozdrave Slovenske kultumo-gOspodarske zveze' in izrekel javno pohvalo domačemu prosvetnemu društvu ((Briški grič«, ki je v prvih vrstah prosvetarjev na Goriškem. Poudaril je, da praz nujemo poleg prvega maja tudi 20-letnico osvoboditve in da je to oboje predmet veselja tudi za nas,
Bivši partizan Rjabaj izpuščen na svobodo
Iz Beneške Slovenije so nam sporočili, da so oblasti izpustile bivšega benečanskega partizana Kia-baja - Renca, katerega so aretirali na veliko noč, ko je iz Jugoslavije, kjer stalno živi po vojni, prišel z rednimi dokumenti na obisk k staršem. Izpustili so ga že prejšnji ponedeljek. KjabaJ se je takoj po izpustitvi iz zapora vrnil v Jugoslavijo. Očitno je, da mu niso mogli naprtiti nobenega prekrška proti italijanskim zakonom.
Zbiranje podpisov za kandidatno listo KPI
Komunistična partija Italije ib zbirala podpise za svojo kandidatno listo v petek 7. maja od 18. do 20. ure v pisarni notarja Flore, Verdijev korzo 85 (palača kinematografa «Moderntssimo», ki je nasproti Ljudskega vrta). Stranka o-pozarja tiste, ki nameravajo podpisati listo, da morajo biti volivci, da morajo imeti pri sebi dokument, ki potrjuje njihovo istovetnost in da niso podpisali poprej kakšn« druge liste za letošnje volitve.
Pogled na del občinstva na prireditvi v Steverjanu
tih padca fašizma še vedno ni uve-1 vomik je zaključil z željo, naj bi
Ijavljena ustava, zlasti njen čl. 6, ki zanima nas Slovence, kakor tudi ne čl. 3 deželnega statuta. Se vedno se ne izvaja dosledno spoštovanje našega jezika in jezikovnih pravic, kot n. pr. na matičnih uradih, kjer ne dopustijo staršem prosto izbiro za imena njihovih otrok, še vedno, ne pustijo poimenovanja ulic po slovenskih vaseh z imeni naših velikih mož itd. Go
.................................................................iiiihiiiiiiiiimiiiimihi...........
OB UDELEŽBI VELIKEGA ŠTEVILA DELOVNEGA LJUDSTVA
Prvomajska zborovanja CGIL v Gorici, Tržiču, Krminu in Gradežu
V Gorici sta giJvOtila Papais in Zuliani - Igrala je godba na pihala iz Doberdoba in Ronk -Prvomajski sprevod delavcev v Tržiču in traktoristov v Krminu - Zlate značke 19 delavcem SAFOG
Letošnji praznik dela 1. maj je delavstvo gorlške pokrajine slavilo s številnimi manifestacijami, ki so bile v vseh večjih krajih in sicer v Gorici, Tržiču, Krminu In Gradežu. Osrednja manifestacija je bila na Trgu Cesare Battistl v Gorici. Nekaj pred pričetkom je godba na pihala iz Doberdoba iri Ronk korakala po glavnih mestnih ulicah ter igrala delavske pesmi In koračnice; ustavila se je na Trgu, Cesare Battistl, kjer je priredila krajši koncert. Nato jc- tajnik notranje komisije SAFOG Zaletel otvoril zborovanje CGIL. Na govorniškem odru so bili še pokrajinski tajnik kovinarjev Renato Papis, tajnik CGIL Elio Zuliani in pa tajnik stroke električarjev Manfredini.
Glavni govor o pomenu prvega maja je Imel Renato Papais, ki je uvodoma orisa' borbo delavstva za svoje pravice, med katerimi je dosega 8-urnega delavnika. Toda 1. maj ni samo dan obujanja spominov na zgodovinske dogodke, ampak predvsem dan mobilizacije delavskih sil za dosego novih uspehov In zmag. Papais je opisal kritične razmere v nekaterih najvažnejših proizvajalnih sektorjih kot so ladjedelniški, tekstilni, gradbeni in strojegradniški. V Gorici so se posledice splošne gospodarske krize v državi pokazale nekoliko kasneje kot drugje, zato pa so toliko hujše. Navedel je številne odpuste, zlasti v tekstilnem obratu, krizo v gradbenšltvu, zaporo številnih manjših obratov, krčenje de lovnega časa, nestalnost zaposlitve kakor tudi proizvodnje. S tem v zvezi je navedel številne ukrepe vlade, da bi odpravila gospodarsko krizo, ker je Industrijcl ne občutijo. ker si kljub vsemu ustvarjajo dobičke, delničarji pa delijo dividende. Vlada zahteva varčevanje, katerega posledice pa se prenašajo izključno samo na delavce, zakaj, v sedanji fazi ni bil prizadet nihče drugi.
S posebnim poudarkom je govoril o prosti coni, ki Je molzna krava za marsikaterega industrijca. Kadar pa se od njih zahteva, da so uvidevni pri odpustih, tedaj pozabljajo, da so se okoristili z denarjem vseh italijanskih davkoplačevalcev, ee se bodo na Gorico razširile tudi ugodnosti blagajne za Jug, tedaj oo tudi ta zakon omogočil lndustrij-cem,,da sl ustvarjajo dobičke, medtem ko jim bo skrb za delavce zadnja briga.
Vsi ti neurejeni problemi narekujejo delavcem, da se še naprej borijo za svoje nepriznane pravice. Kar zadeva kmete je omenil počasno uresničevanje Ideje o zadružni mlekarni.
lil MO «IBIM» P BOS »S K
predvaja danes, 4. t. m. ob 19.30 uri Paramount film:
La morte šale in ascensore
(Smrt prihaja v dvigalu)
Napeta kriminalna Zgodba
Igrajo: ROBERT HOSSEIN ln LEA MASSARI_________
Za njim je pokrajinski tajnik CGIL Elio Zuliani govoril o vsedržavnih smernicah sindikalne organizacije, ki jih je potrdil zadnji kongres. Predvsem je govoril o načrtovanju ter o stališču £GIL. že sedaj so v borbi za svoje zahteve nekatere številne kategorije, prav gotovo. pa bo poletje, ki je pred nami, v tem pogledu še veliko, živahnejše.
V	Tržiču je bilo zborovanje CG IL rrn Trgu republike, kjer sta govorila odgovorni tajnik CGIL Ful-vlo Bergomas in pa tajnik CGIL v Tržiču Cerval. Pred zborovanjem je bila povorka delavcev po glavnih mestnih ulicah, po njem pa zakuska v nekem javnem lokalu, kjer so podelili zlato medaljo pokrajinskemu tajniku sindikata upokojencev Marcellu Onorlu, ki Je na tem mestu že 18 let.
Na zborovanju v Krminu, ki so se ga kmetje udeležili s traktorji, sta govorila sindikalista Sfiligoj in Marfzza, v Gradežu pa dr. Bat-tello.
V	gorlški tovarni SAFOG so pri dopoldanski svečanosti, katere so se med predstavniki oblasti udeležili tudi goriški župan dr. Gallarot-ti in predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli, podelili zlate značke 19 veteranom dela, ki so že 25 let zaposleni v tej tovarni. Ob-tej priliki so’številnim zbranim delavcem in njihovim družinskim članom govorili ravnatelj tovarne, predsednik starejših delavcev 1n goriški župan. Ves dopoldne je na dvorišču tovarne igrala godba iz Orzana v Videmski pokrajini, vet tisoč obiskovalcev pa sl Je ogledalo naprave v tovarni katerih ogled je bil na ta dan prost.
Pokrajinske štipendije dijakom in odlikovanja veteranov dela
V sejni dvorani pokrajinskega sveta so na prvi maj dopoldne razdelili 15 dijakom iz gorlške pokrajine štipendije v znesku po 150 tisoč Ur. Predsednik dr. Chientaroli 'Je Imel krajši nagovor s pozdravom dijakov in njihovih staršev ter poudaril prizadevanje pokrajinske uprave, da po razpoložljivih sredstvih podpira revne dijake ln jim omogoča nadaljevanje študija. Med nagrajenci jih je 8 iz Gorice in 7 iz drugih krajev. Med njirr.l so tudi Ivan Figelj ter Desa Mikulus iz Gorice. V celoti so Razdelili za 2,25 milijona lir nagrad.
Takoj potem je predsednik ob prisotnosti večjega števila odbornikov ln pokrajinskih svetovalcev podelil zlate kolajne sedmim pokrajinskim upokojencejn v znak priznanja za njihovo delo pri pokrajinski upravi. Odlikovani so bili: Amalia Zorzut. Istdora Nadali. Ono-rlna Donda, Carja Pecorari Geat. Torello Mucclarelli, Oiovannl Col-lazio in Francesco Casarsa.
Trčenje pred sodno palačo
Na križišču pred sodno palačo sta se v nedeljo 2. maja ob 17. uri zaletela ciklOmotorlst 53-letni Aldo Cecot Iz Cervlgnana ln avtomobilist 31-letni Glovanni Vergolini iz Manzana, ki se je peljal s fiatom 1100. Nesreča se je pripetila zaradi motocikllstovega izsiljevanja prednosti. Osebe se pri nesreči niso ranile. škodo pa sta utrpeli obe vozili.
Delavec iz Sovodenj je padel z vespo
Sinoči okrog 20.30 so poklicali avto Zelenega križa v štandrež v Ul. Trevigiano, kjer je padel z vespo 52-letni Izan Vižintin iz Sovodenj Ul. Ex Impero 125. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so mu ugotovili udarec na lobanji ter rano na čelu in ga pridržali na zdravljenju s prognozo 15 dni Vižintin, ki je zaposlen v Podturnu, se je ob tisti uri vračal domov in je iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad vespo ter se pri padcu ranil. Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji iz Ul. Sauro v Gorici.
Nesreča dveh Jugoslovanov iz Mosta na Soči
V ponedeljek od 8.50 se je pripetila prometna nesreča pred škofijo v Ul. Arcivescovado. Voznik kolibrija 52-letnl Jožef Pervanje, rojen v Bači in bivajoč v Mostu na Soči 27, je povozil Pavlo Lipušček, staro 67 let, doma iz Mosta na Soči. Nesreča se je pripetila, ker Je ženska stopila s pločnika, ko se je motociklist pripeljal mimo. Oba so v bolnišnici pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh; Perovanja zaradi udarca v glavo, ran po obrazu, udarca v levi palec ln levo stran prsnega koša, Llpuščkovo pa zaradi udarca v glavo ln rane na čelu. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtomobilom Zelenega križa, zapisnik o nesreči pa sestavlja mestna policija. Pravih vzrokov nesreče ni mogla ugotoviti, ker se oba ponesrečenca ne spominjata, kako se je nesreča zgodila.
se vsi zavedali, da se borba za te in druge naše pravice nadaljuje, obenem pa je želel vsem veselje in radostno razpoloženje ob tem prazniku delovnega človeka.
Izjave obeh govornikov so prisotni sprejeli s ploskanjem. Sledil je koncert godalnega kvinteta Rudi Bardorfer in vokalnega kvarteta Zvonček iz Ljubljane. Oboje je pred. stavljal, napovedoval program in vpletel vanj duhovite šale humorist skupine Franc. Trefalt. Vsi so bili deležni ob vsaki pesmi živahnega odobravanja številnega občinstva.
Ob koncu koncertnega sporeda so gostje predvajali izvirno delo vodje Rudija Bardorferja, ki nosi naslov ((Pomlad v Brdih,> in ga je avtor zložil nalašč za Steverjanski pevski zbor ter izročil originalno kopijo, napisano na oslovski koži, predstavniku Briškega griča Roži ču, potem ko sq Jo zaigrali in zapeli za občinstvo.
Zvečer je sledil ples, upi* .katerem so tudi igrali Bardorferji ter je bilo kar precej plesalcev, ki so se vrteli še preko polnoči. Tudi vinska razstava je imela vedno dosti obiskovalcev in bilo je še precej preko ene ure, ko so pregovoril' najbolj vnete ((pokuševalce«, da so se odpravili domov.
V	nedeljo se Je nadaljevala prireditev s tekmo v briškoli, ki se je je udeležilo 84 parov ter so jo zaključili šele po 20. uri. Čeprav se je priglasilo nad polovico pa-rov !z Števerjana, so imeli smolo in niso odnesli nobene od štirih nagrad, ki so vse odšle v Gorico. Prvo nagrado, živo tele, sta si priigrala Giovanni Bregant in Aldo Blanzan iz Gorice, drugo Glorgio Densi in Franko Komauli.
V	nedeljo ob 18.30 je nastopila tudi folklorna skupina iz Kaprive, ki je pripeljala s seboj poln avtobus domačinov iz tega kraja. Ob spremljavi dveh godcev je skupina predvajala vrsto domačih folklornih plesov. Da bi bil nastop še bolj pester, je vmes nastopil tudi kvartet Zvonček, ki je zapel novo skladbo ((Pomlad v Brdih« in pa «Montanaro» za furlanske goste.
Tudi v nedeljo je občinstvo napolnilo ves veselični prostor na Dvoru, mladina se le zadržala potem na plesišču, starejši pa na vin. skl razstavi. Ples in vinska razsta-
va sta se nadaljevala tudi v ponedeljek zvečer.
Gostje iz Ljubljane so v nedeljo popoldne nastopili tudi v kino dvorani Excelsior v Ronkah, ki jo je za to priliko napolnilo domače občinstvo, med katerim je bilo tudi mnogo Kraševcev. Zbrane je pozdravil in napovedoval program deželni svetovalec Jožef Jarc iz Do. berdoba. Občinstvo je živahno ploskalo godcem in pevcem.
Po končanem koncertu je domače pevsko društvo ((Srečko Kosovel« povabilo goste iz Ljubljane v gostilno, kjer imajo sedež in tam So se zadržali v prijetnem kramlja, nju ob petju in godbi,
Omenimo naj, da je katoliško društvo iz Števerjana skoro istočasno organiziralo prireditev «med Borovci«, kjer so nastopili Korošci, Tržačani in domači prosvetarji iz števerjana in Pevine, Tudi tam 's'6' 'imeli dober oUTškr.
Tako se Je veselo zaključilo v Brdih praznovanje prvega maja v splošno zsaovoTjstvo"Všgh, ki so se ga udeležili.
PSI v Štandrcžu priredi proslavo 20-Ietnice odpora
Padec po stopnicah
Ob 14.30 se je zatekel po pomoč v civilno bolnišnico 24-letni Lucio Irovec iz Ul. Lunga 22, ki je po poklicu pleskar. Včeraj proti večeru je padel po stopnicah ter si močno udaril v levo koleno. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v desetih dneh.
Padec kolesarja pri pevskem mostu
Včeraj oo 18. uri Je padel s kolesa v bližini pevmskega mosta kleparski vajenec 14-letni Gualtie-ro Marangotto iz Forte del Bosco štev. 11. Udaril se je v levi gleženj. V civilni bolnišnici. so mu nudili prvo pomoč ter ga poslali domov kjer se bo zdravil osem dni.
Zbiranje podpisov za kandidatno listo PSI
Tiskovni urad gorlške federacije Socialistične stranke Italije poroča, du so v teku priprave za sestavo kandidatne liste za občinske in pokrajinske volitve. Pred nekaj dnevi se je sestal mestni odbor PSI ter razpravljal o kandidaturah In c volilni kampanji.
Pobiranje podpisov za kandidatno listo PSI se bo pričelo v sredo 5 maja t.l. na sedežu federacije v Ulici 24. maja 1/1 ob prisotnosti notarja. Podpisi se bodo na tem mestu pobirali od 18. do 20. ure. Isti večer od 20. do 22 ure se bodo podpisi pobirali na sedežu prosvetnega društva v štandrežu.
Mestni odbor vabi člane, somišljenike in volivce iz mesta in iz štandreža, da pridejo podpisat socialistično listo. S seboj morajo Imeti osebno izkaznico ali pa drug dokument.
Podpisi se v uradnih urah pobirajo tudi v pisarni notarja Flore na Verdijevem korzu 85 (nebotičnik nasproti Ljudskega vrta). Urnik pobiranja podpisov po drugih krajih bo PSI naknadno sporočila
Krajevna sekcija Socialistične stranke v štandrežu vabi prebivalstvo na proslavo dvajsetletnice odporniškega gibanja, ki bo v sredo 5. inaja t.l. ob 20. uri v prosvetni dvorani v štandrežu. Na proslavi bo o pomenu odporniškega gibanja govoril dr. Peter Sancin, socialistični občinski svetovalec. Na sporedu je tudi prikazovanje filmov s partl-zansko tematiko.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 25. aprila do 30. aprila se je v goriški občini rodilo 20 otrok, umrlo Je 15 oseb, porok je bilo 7, oklicev pa 8.
Rojstva: Dario Sartorf, Fabiana Boscutti, Cristlna Colautti. Maria Laura Deponte, Massimo Fornasa-ri, Roberta Marega, Marzia Sbogar, Susanna Peric, Roberto Moschion, Paolo Cosulich Se Pečine, Bruno Bello, Furio Pischi, Stefano De-cllch, Sergio Lupoli, Livio Furlan, Barbara Franzot, Roberta Zlili, Fa-bio Muggia, Mario Deggi, Gianluca Bigot.
Smrti: šofer 38-letni Silvio Silil, upokojenec 70-letnl Pietro, 43-letnl Vittorio Princi, upokojenec 61-letnl Giuseppe Basandella. upokojenec 82-letni Agostino Donda, upokojenka 84-letna Marcellina Forchiassin vd. Bressan, gospodinja 52-letna Carmela Bisiach por. Losanl, gospodinja 72-letna Plerina Zorzln vd. Robel, upokojenec 77-letni Giovanni Vascotto, publicist 64-letnl Aldo De Luca, upokojenec 89-letni Antonio Codant, uradnik 28-letnl Giulio Mlnozzi, upokojenka 75-letna Antonia Kumar vd. Mudrak. gospodinja 53-letna Gluseppina Brankovič por. Culot, radlotehnik 56-letnt Edordo Paulin.
Poroke: uradnik Mario Llsetto in gospodinja Angelina Milloch, bolničar Luciane Romanzin in bolničarka Marisa Brandolin, mehanik Orlando Bartussi in Silvana Zoff, delavec Orlando Gerlp ln delavka Maria Florenin. karabinjer Giuseppe De Filippi in gospodinja LUlana Omtzzolo, trgovski pomočnik Serg:o Skok ln bolničarka Mercede Sussi, čuvaj Gianfranco Orsucci in teks-tilka Sllene Luplerl.
Oklici: sel kurir Fortunato Bregant in natakarica Elda Longhino. računovodja Sergio Parin in šivilja Gluseppina Vlcidominl, delavec Celestino Miniussl In Vlttoria Marinini, računovodja Salvatore Mona-co in gospodinja Maria Palisi. zidar Cesare Blasig in tekstllka Maria Suljan. sobosllkar Cdovanni Fer-folja in tekstllka Emma Brandolin. mehanični izvedenec Elio Ganza-rolli in gospodinja Gianna Ivcich.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dn.evno temperaturo 19.4 stopinje ob 15.30 in najnižjo 8,1 stopinje nad ničlo ob 2. url. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 67 odst.
lllllllllllllllllllIlllIllIllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllillIllllIlllilllIliliinillllllllllllllllillllllllliumilllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIMIIllllHIIU
ZARES DOBRA KAPLJICA V BRDIH
Na vinski razstavi v Steverjanu predstavljena ustekleničena vina
Svoj pridelek je razstavilo 11 vinogradnikov iz Števerjana in z Oslavja
V dneh prvomajskega slavja v Steverjanu je odbor vinogradnikov iz števerjana in z Oslavja priredil v kleti baronice Tacco vinsko razstavo, na kateri so razstavljali svoj pridelek vinogradniki Ciglič, For-mentini, Gravner, Jakin, Mikluš, Maraš, Primožič, Planinšček, šte-kar, Stanič in Tacc6. Razstavo so otvorili že v petek zvečer s simpatično svečanostjo, kateri Je prisostvovalo večje število povabljenih iz Gorice, Števerjana in iz drugih krajev Goriške. Med njimi smo opazili župana občine Doberdob Andreja Jarca, števerjanskega župana Podveršiča z občinskimi svetovalci, predsednika odbora za zaščito briških vin Attemsa, predstavnika poveljstva karabinjerjev iz Gorice kap. Zillija, predstavnika kmetijskega nadzomištva, občinska svetovalca Iz Gorice dr. Sancina in odvetnika Battella ter druge. Predsednik odbora razstavljavcev Avgust Stekar je pozdravil vse navzoče ter predal besedo županu Pod-veršiču, ki je povedal nekaj misli v zvezi z vinogradništvom ter izgradnjo vinske kleti. O pomenu akcije za zaščito briških vin je go-
voril tudi dr. Formentini. Ko je župan Podvršič prerezal trak med vrati, je občinstvo stopilo v raz-stavlšče, kjer so jih pozdravili zvoki števerjanskega Instrumentalnega tria, ki je zaigral nekaj poskočnih. Ivan Humar se je ob tej priliki javno zahvalil baronici Taccb, da je dala prirediteljem vinske razstave na razpolago svojo klet, ki je kot nalašč za takšno priliko.
Na občinstvo je prostor napravil zelo lep vtis. Velik je in čeden, po stenah pa je bilo razobešeno nekaj slik domačega učitelja Klanjščka, ki so lepo ponazarjale vzdušje vinske razstava. Vinogradniki so se poslužili tudi velikih stiskalnic za grozdje, v katerih so razstavili svoje blago. Medtem ko je bilo lani samo nekaj razstavljavcev, ki so predstavili svoja vina v steklenicah, so letos imeli vstekleničeno vino prav vsi. Na vo. ljo je bilo več sort najboljših vin, ki so jih poslali tudi analizirati eksperimanetalnemu zavodu v Ul. Duca d’Aosta, da so ugotovili njihovo visoko stopnjo alkohola. Vina so bila zares izvrstna ter so jih hvalili vsi, ki so jih prišli pokušat.
VERDI. 17.30:	«Sierra Charriba*,
Ch. Heston, R Harris in S. Berger. Ameriški cinemascope v bar. vah
OORSO. 17.30: «La ddve scende il sole«, S. Granger in E. Somtner; ameriški barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 22.00. Jutri, v nedeljo ob 14.30: «Gran lupo chiama«, G. Grant in L. Ca-ron — panoramski film v barvah.
MODERNISSIMO. 16.30 «Uno sco. nosciuto nel mio letto«, C Mar-quand, E. Sommer. Cmobeli ame. riški film.
V1TTORIA. 17.15: «A proposito di tutte queste... signore«, E. Dahl-beck in H. Andersson. švedski film v barvah v režiji Ingmarja Bergmana.
CENTRALE. 17.00: «Pistole calde a Tucson«, M. Stevens in F. Tu-cker. Ameriški kinemaskope v barvah. Zadnja ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO*. Korzo Italia 89, tel. 24-43.
4. maja 1965
ti ■IHlllMlilL
»iIKa
V nedeljo zapravljena zadnja izredna priložnost
Triestina tudi iz Parme
s porazom
2:1 (1:1)
STRELCI: v 12’ p.p. Mattei; v 12’ d.p. Orlando v 39’ Ferra-guti.
PARMA; Magnanini; Grulla, Fontana; Cervi. Versolato, Ran-cati; Ferrarini, Ferraguti, Pinti, Meregalli, Mattei.
TRIESTINA: Colovatti:	Pes?,
Mantovani, Rancati. Orlando. Ferrara; Scala, Dalio, Sadar, Novelli, Gentill.
SODNIK: Marer.go iz Chia-varija.
KOTJE: 5:5.
Triestina si je zapravila Se zadnjo priložnost, da se reši izpada. V tekmi s Parmo je bila že na tem, da prinese domov vsaj točko, toda žal so jo gostitelji prehiteli in jo tik pred zaključkom spravili na kolena.
Triestina v prvem delu igre, pa čeprav je Parma nastopila z oslabljeno postavo, ni niti najmanj po skušala priti do gola. šele ko so domačini prešli v vodstvo, so se gostje prebudili ni spravljali obrambo Parme v resno zagato. Posledica tega je bilo izenačenje. Ce bi Tržačani vztrajali v napadu, bi Imeli danes dve točki več In z njima nekaj več upanja za obstanek v B ligi. žal pa so napadalci v rdečih dresih napravili toliko napak (nekatere prav začetniške), da je bilo nemogoče spraviti gostitelje, ki so se branili kakor so znali in vedeli s hrbtom ob zid.
Po začetni kritični fazi, ki Jo Je preživela brez posebne škode, se je Triestina nepričakovano prebudila: z živahno igro se ji Je posrečilo izenačiti in malo je manjkalo, da ni tudi prišla v vodstvo, žal se napake drago plačujejo in ko Je že kazalo, da se bosta enajstorici razšli z delitvijo točk, je Ferragut-ti v 84' spravil v mrežo Colovattija še drugo žogo, ki Je prinesla doma činom zmago, na katero so upali že dolgo časa. Ta uspeh' Jč toliko več vreden, ker so bili domačini prisiljeni zaradi bolezni in poškodb zamenjati celo vrsto tltularcev z manj vrednimi rezervnimi igralci. Pomanjkanje tehnike pa so ti nadomestili z neverjetno odpornostjo, kar Je razorožilo napadalce Trle-stine, ki so splošno znani po kronični neučinkovitosti. Z malo več volje in z večjo prodornostjo, bi Tržačani prav gotovo zmagali. Položaja pa niso znali izrabiti in tudi zmaga je šla po vodi.
2e v prvem polčasu bi si lahko Tržačani nabrali nekaj prednosti Domačini so igrali brez vsakršne
B
LESTVICA
IZIDI
»Catanzaro—Potenza	0-0
•Livorno—Monza •Modena—Alessandria	2-1
•Padova—Reggiana	2-0
•Palermo—Lecco	0-0
•Parma—Triestina	2-1
•Pro Patria—Verona	2-2
•Spal—Brescia	2-1
•Trani—Bari	1-0
•Venezia—Napoli	0-0
Prihodnje tekme (9. t.m.)
Bari - Lecco: Brescia • Alessandria; Modena - Trani; Monza - Triestina; Napoli - Triestina; Parma - Padova; Potenza - Pro Patria; Spal ■ Livorno; Venezia -Catanzaro; Verona - Palermo.
Brescia
Napoli
Padova
Spal
Lecco
Modena
Potenza
Palermo
P. Patria
Venezia
Catanzaro
Reggiana
Verona
Bari
Alessand.
Trani
Livorno
Monza
Triestina
Parma
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
38 32 28 32 35 8f 45
39 •><; 28 19 31 29
27 25 23 23
28 19 21
20
16
15
25
17
24
37
35
34 29 22 20
35 33
35 37 28
42
36
43
ODBOJKA
V ZADNJEM NASTOPU NA DOMAČIH TLEH
S pomlajeno in nepopolno postavo BOR brez težave odpravil gasilce iz Mester
Doslej najboljša tekma Walterja Veljaka in Plesničarja
V poslovilnem nastopu pred domačo publiko je morala slovenska okipa nastopiti brez treh svojih standardnih igralcev. Poleg Jurklča nistka igrala niti Starc in Mijot. S pomlajeno postavo, kar je že star refren letošnjega prvenstva, so borovci povsem nadkrilili nasprotnika in mu le redkokdaj prepustili pobudo.
Povprečna starost ekipe je bila 18 let. To moštvo nam je v zadnjem domačem nastopu predvajalo zelo lepo skupno igro, ki smo jo v preteklosti, upoštevajoč še neizkušene odbojkarje v plavem dresu, ki so tokrat stopili na igrišče, le redkokdaj videli. Pohvaliti moramo vse borovce brez izjeme za agoni-zem in igro, ki so nam jih prikazali. Posebno pa sta nas prepriča-
llllllllllltllMMIIIIIlilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHlIlllM
povezave, pa čeprav so vložili v tekmo vso dobro voljo. Prvi gol je padel iz kazenskega strela, žogo je sodnik dal postaviti kakih 18 m od Colovattija. Streljal je novinec Mattei, ki je žogo poslal v zgornji kot vrat. 1:0. To je bilo v 12’ prvega polčasa.
V	12’ drugega dela igre pa se je Triestini posrečilo izenačiti. Novelli je prodrl po desni strani in je poslal žogo tik Dred vrata. Magnanini jo je v plovnem letu ustavil, a je ni zadržal, še posebno, ker ga je Orlando oviral, žoga, ki se mu je izmuznila iz roke, je postala plen Orlanda: zadostoval je dotik usnja, da se Je znašlo v mreži. 1:1.
V	39’ pa Je padel odločilni gol. Domačini so izvedli napad, ki ga jo načel Cervi. Ta je žogo predložil Plntiju, ki jo je v voleju poslal prostemu Ferraguttlju. Silovit strel in žoga je končala mimo Colovattija v zgornji kot vrat in v mrežo. 2:1 in konec upanja za Triestino.
MILAN, 3. — Inter in FiOrentina sta se s privoljenjem nacionalne nogometne lige domenila, da bosta prvenstveno tekmo A lige odigrala v soboto z začetkom ob 17.30.
USPEL POSKUS E. FABBRIJA
Italija premagala
(s pomlajeno postavo)
Wales s 4:1 (1:0)
24’ p.p.; v 90’.
Barison v 63’ d.p., Lodetti v 76’,
STRELCI: Lodetti v Godfrey v 81’, Nocera
ITALIJA: Albertosi; Robotti, Micelli; Bercellino, Salvadore, Fogli; Mora, Lodetti, Orlando, Bulgarelli, Barison.
WALES: Hollins; Green, VVilliams; Lea, England, Hole; Jones, All-churcb. Godfrey, Vernon, Rees.
SODNIK: Kitabdjan (Francija).,-------------------
FIRENCE, 3. — Brez »asova, oziroma brez tistih, o katerih menijo, da reprezentanca ne more obsta-
reprezentanca jati, je Italija v soboto z lahkoto odpravila enajstorico Walesa, Ne smemo misliti, da spada enajstori-ca, ki je prišla v Firence na prijateljski dvoboj, med najboljše na svetu. Dejstvo pa je, da je sestavljena iz dobrih igralcev, ki poznajo svoje naloge na igrišču in tudi (skrivnosti... poklica.
Zakaj torej tak preobrat in tak uspeh italijanske reprezentance, ki je nastopila brez obrambne vrste
MONTEVIDEO, 3. — Urugvaj je premagal v povratni tekmi za pokal Jose Artigas s 4:0 Paragvaj. Prva tekma se je končala s 3:1 v korist Paragvaja.
KOŠARKA
PO USPEHU V FIRENCAH
Mivar novo ime v ženski A ligi
Namesto Oinnastice na prvenstvu za italijanski naslov
Catanzaro—Potenza	(0-0)
Livorno—Monza	(5-1)
Modena—Alessandria	(2-1)
Padova—Reggiana	(2-0)
Palermo—Lecco	(0-0)
Parma—Triestina	(2-1)
P. Patria—Verona	(2-2)
Spal—Brescia	(2-1)
Trani—Bari	(1-0)
Venezia—Napoli	(0-0)
Savona—Solbiatese	(2-1)
Udinese—Marzotto	(2-0)
Carrarese—Arezzo	(3-0)
KVOTE
13 — 298.800 lir 12 —	19.170 »
X
1
l
1
X
L
X
1
1
X
1
1
1
1. —
2. —
4. —
5. —
6. —
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
Frassinetto liranio Miss Rosa Accanito Elianto Doselico Ohm Nuvoioso Nzali
Marco da Siena
Natisone
Tulsa
1 X
KVOTE
12 — 32.580 lir 11 —	3.205 »
10	— 661 *
Mlada dekleta košarkarskega kluba Mivar, ki jih je prof. Mari šele pred nekaj leti zbral in navdušil za ta šport, so dosegle nepričakovano visok uspeh: na finalnem turnirju zmagovalcev posameznih skupin B lige v Florenci so zasedle drugo mesto in si s tem priborile pravico do nastopa v prvi ženski ligi.
Po njihovi zaslugi bo imel Trst tudi v prihodnji sezoni reprezentanco v naj višji ženski konkurenci. Mivar bo namreč po tem uspehu zasedel uesto Ginnastiche Triestine, ki je letos izpadla iz A lige.
Istočasno z Mivarjem sl je priborila pravico napredovanja v višjo skupino tudi ekipa Lan-co in Turina.
Interja, brez Rivere in Mazzole in tudi brez Pascuttija, ki je v zadnjem trenutku zbolel? Predvsem je treba pripomniti, da je treba vzroke uspeha Iskati v izredni igri, bolj kot v taktiki, Bulgarellija, Dodet-tija in Foglija. Ti trije so trdno držali v svojih rokah središče igrišča, niso prepustili gostom niti košček prostega prostora in so zna-I li (posebno Lodetti) v pravem trenutku streljati na gol. Naravno je, da so se morali posebno ti trije pošteno truditi in se spotiti, a rezultat ni izostal. Reči pa je treba, da Stt dall tudi drugi vse iz sebe, zaradi česar Italijanom ni bild težko najti poti do vrat. Najbolj je uspelo Lodettiju, ki je dvakrat našel priložnost, da je spravil na kolena vratarja gostov.
Do prvega dosežka so Italijani prišli v 24’ prvega polčasa. Bulgarelli je žogo predložil Mori na desni strani igrišča. Ta jo je silovito poslal proti vratom, kjer se je odbila od Holeja v cono branilcev. Tu je bil že pripravljen Lodetti, ki jo je brez oklevanja poslal mimo Hollinsa v mrežo.
V	is’ drugega dela igre je Salvadore ustavil akcijo gostov in je žogo poslal Mori. Istočasno se je Barison premaknil na sredo in prišel do žoge. Barison je vzdržal pritisk Greena in poslal silovito pri-zemno žogo v levi kot vrat.
V	31’ je Italija dosegla tretji gol: Micelli, novinec v reprezentanci, je predložil Bulgarelliju, ki je prodrl naprej in nakazal, kot bi hotel osebno izvesti napad. Nepričakovano pa je žogo podal Lodettiju, ki je,.pritekel v kazenski prostor. Silovit strel in žoga je obtičala v mreži.
V	36’ pa je Wales prišel do častnega gola. Allchuch je streljal z 20 m. Albertosi, v soboto negotov, Je žogo odbil do Godfreya, ki jo je z lahkoto poslal do cilja.
V	45’ pa je prišla vrsta na No-cero. Ta je z levo nogo silovito streljal z razdalje 15 m in neubranljivo spravil usnje v svetišče že četrtič prevaranega Hollinsa.
la Walter Veljak in Plesničar, ki je v nedeljo odigral svojo najboljšo tekmo. Veljak pa nas je presenetil zaradi svoje borbenosti in nadvse učinkovitega napada. Vsako žogo, ki se nam je zdela še tako nemogoča, je skušal rešiti in to mu je večkrat uspelo. Najbolj nas je navdušila akcija, ko je beneški blok odbil napad Bora. žoga se je po mreži kotalila k tlom. Walter se je zagnal In v plovnem skoku rešil žogo. To je prestregel Orel, ki jo je podal Plesničarju. Ta pa jo je odlično pokril in žoga Je bila za gasilce neubranljiva.
Bor je v prvem setu takoj poprijel za vajeti igre in brez menjave osvojil kar dvanajst točk. Nato so plavi životarili na osvojeni prednosti, saj jim nasprotnik ni mogel do živega.
Bolj izenačen je bil drugi set, ki so ga borovci Izgubili. Po začetni prednosti so popustili in ojunače ni gasilci so tako prišli do častne točke. V tretjem in četrtem setu pa so mladi slovenski odbojkarji predvajali svoj «show», proti kateremu niso mogli gostje ničesar.
Tako so borovci osvojili še zadnjo zmago na domačih tleh v tem nadvse pozitivnem prvenstvu, ki je prineslo tako vodstvu kot igralcem marsikatero zadoščenje.
Izid
BOR — Gasilci (Mestre) 3:1
(15:10, 10:15, 15:10, 15:11)
Postavi
BOR — Veljak, Vitez, Fučka, Vodopivec, Plesničar, Drasič, Uršič, Orel in Jurkič.
GASILCI — Bergantin. Pietro-bon, Bertoli, Tassan, Musonl, Mo-lin, Dl Sanzo. Stevanato in Pado-van.
f. v.
Tim
KOLtSARSTVO
MADRID, 3. — Španec Manzane-que je zmagal v peti etapi dirke po Španiji na 238 km dolgi progi Valencia - Madrid.
V splošni lestvici vodi Francoz Poulidor pred rojakom Thielinom, medtem ko je Rick Van Looy, ki je zmagal v prvih dveh etapah
BOKS
BOLOGNA, 3. — Nino Benvenuti se je odpovedal naslovu evropskega prvaka srednje kategorije. To je storil zato, da se bo lahko bolje pripravil za dvoboj za svetovni naslov srednje junior kategorije. To srečanje bo 18. junija letos v Milanu. Njegov tekmec bo sedanji svetovni prvak Sandro Mazzinghi. O odpovedi je Benvenuti obvestil zvezo.
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
Partizan še v vodstvu
Na nedeljskih prvenstvenih tekmah prve jugoslovanske nogometne lige so bili zabeleženi naslednji rezultati:
Vardar .	Sutjeska	0:0
Zagreb -	Rijeka	1:0
Radnički - Crvena zvezda 2:3 OFK Beograd - Partizan	1:2
Hajduk -	Dinamo	0:1
Velež . Trešnjevka	0:1
Vojvodina . Zeljezničar	1:1
Na lestvici vodi Partizan s 33 točkami pred Sarajevom z 29, Rijeko 29, Crveno zvezdo 28 in Železničarjem 28 itd.
* * *
BEOGRAD, 3. — Komisija za sestavo jugoslovanske nogometne reprezentance, ki bo 9. t. m. igrala v Beogradu proti Angliji je določila naslednje igralce: škorič, Dur-kovič, Jusufi, Belin, Vasovič, Ra-šovič, Popovič, Becejac, Lukarič, Samardjič, Zambata, Galič, Skob-lar, Drašič, Osim, Kovačevič. V kolikor Skoblar ne bo ozdravel ga bo zamenjal Djajič.
Vuelte šele na petem mestu.
..............................................................lllllllllill.................................
NOGOMIT
MEDNARODNI AMATERSKI TURNIR
Koroška z zmago z 2:0 pred moštvom Slovenije
Reprezentanca Furlanije - Julijske krajine na tretjem mestu
V odsotnosti Triestine, ki Je odigrala v Parmi izredno važno tekmo, je bil na sporedu v soboto in nedeljo mednarodni amaterski nogometni turnir. Nastopale so mladinske reprezentance Koroške, Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in jugozahodne Nemčije.
Kljub razočaranju zaradi slabe
MONDORF LES BAINS, 3. Luksemburg se je uvrstil v nadaljnje kolo turnirja evropske cone za Davisov pokal Luksemburški teniški igralci so premagali Turčijo 3:2. Prihodnji nasprotnik Luksemburga bo Nemčija.
uvrstitve italijanskega moštva so bili gledalci zadovoljni, saj so prisostvovali zelo zanimivim in tehnično dozorelim tekmam. Iz tega vidika je presenetila predvsem Koroška, ki je popolnoma nadvladala ostale nasprotnike. Izredno igro je prikazala že v soboto ko je premagala favorite Nemce. Ti so napadali skoraj vso tekmo, a koroška obramba jih je brez težave odbila. Nasprotno pa je njen napad večkrat zmedel nasprotnike in prisilil k predaji nezanesljivega nemškega vratarja.
Isti dan je Slovenija premagala Furlanijo - Julijsko krajino. Tudi v tej tekmi je bila razlika med moštvoma očitna, posebno še ker j so Italijani nastopili v okrnjeni 1 postavi, že v tej tekmi se je iz-
MEDNARODNI NOGOMET
Liverpool - Inter
(v polfinalu)
za evropski pokal
LIVERPOOL, 3, — Enajstorica Liverpoola, ki je v soboto osvojila angleški nogometni pokal, sedaj čaka na jutrišnjo polfinalno tekmo turnirja za pokal evropskih prvakov z Interjem.' Trener Inter-poola, pa čeprav bo moral zaradi poškodb nekaterih igralcev nekoliko spremeniti postavo, je optimistično razpoložen in meni, da mu, po-
sebno s pomočjo 50.000 navijačev, ne bo težko priti do zmage.
čeprav postava še ni dokončno sestavljena, pa menijo, da bo trener angleške enajstorlce Bill Shan-kly poslal na igrišče Liverpool kakor sledi:
Lawrence, Lawler, Ferns (Chis-nall ali Moran), Strong, Yeats, Ste. venson, Callaghan, Hunt, St. John, Smith in Thompson.
Trener milanske enajstorlce He-lenio Herrera pa je izjavil, da Inter v Liverpoolu ne sme izgubiti tekme. En sam gol razlike bi bil lahko odločilen, ker se Liverpool poslužuje igre na ((italijanski način«, to se pravi, da se zna braniti
do skrajnosti. Prav tega obrambnega zidu se Herrera najbolj boji, kot se boji silovitega in nepričakovanega protinapada angleških igral-cev.
Da bi preprečil morebitna presenečenja je Herrera poveril Tagni-nu nalogo, da nadzoruje tudi senco srednjega napadalca St. Johna, medtem ko bo moral Guarneri prevzeti vlogo angela varuha Hunta. Seveda upa, da bosta Mazzola in Jair v dobrem dnevu in da bosta znala prebiti obrambo gostiteljev.
Inter bo v Liverpoolu nastopil z naslednjo postavo:
Sartl, Burgnich, Facchetti. Ta-gnln, Guarneri, Jair, Mazzola. Pei-rd, Suarez in Corso.
kazal levi branilec Slovencev Nikolič, ki je bil najboljši igralec turnirja. V moštvu Slovenije sta v soboto zadovoljila tudi Škufca in vratar Škulj, izredno gotov v svojih sicer maloštevilnih posegih.
Več zanimanja Je seveda vladalo v nedeljo. V tekmi za tretje mesto sta se spoprijeli Italija in Nemčija in slednja Je bila znova presenetljivo poražena. Nemci so bili tudi tokrat bolj bojeviti in so prikazali blesteč nogomet, ki je večkrat razgrel publiko. Prvi polčas se je tudi končal v njihovo korist. V vodstvo so prišli že v 1’, ko je sodnik kaznoval z enajstmetrovko Bonov prekršek nad Libulskim. V 11’ so Italijani izenačili z Bertinljem, ki je prenesetil Flnkena s sicer nenevai nim strelom. Kljub nemški premoči so bili Italijani še enkrat blizu gola, a Berhard je prav na črti ustavil žogo, ki jo je preusmeril z glavo Tržačan Braida. V 42’ pa so Nemci prešli v vodstvo: sicer odlični Plebani ni ulovil žoge in Drln-gelstein jo je brez težave spravil v mrežo. V drugem delu so se Itali Jani razigrali in popolnoma pregazili goste. Levo krilo Giulio Je v 4' dosegel dva gola, prvega po kotu, drugega pa zaradi napake Fin-kena. Nemci so tedaj zbrali vse moči in v 22’ izenačili s Koppen-hoferjem, nato pa so popustili. Obramba je še nekaj časa vzdrža la in Finken se je delno oddolžil z nekaj lepimi paradami, v 40’ pa je Angilerl zopet iz kornerja izkoristil nesigurnost obrambe in zadel v črno. Minuto kasneje je Zanello postavil končni rezultat.
Bolj napeta je bila tekma za prvo mesto. V soboto so zapustili boljši vtis Slovenci, ki so prav tako veljali za favorite Prve minute so res potekale v njihovi premoči, v 10’ je Nikolič zadel s kazenskega strela drog, malo kasneje pa je Škufca z glavo za las zgrešil cilj V 20’ pa so Korošci izvedli protinapad: Škulj ni zadržal močnega strela Vogela in Popoli Je poslal usnje v mrežo. Ta gol je Slovence demoraliziral in Koroška je zagospodarila na igrišču. Vseeno pa se ni mogla poslužiti Svojega najboljšega orožja — protinapada — tako, da se rezultat ni spremenil, v zadnjih minutah polčasa so se Slovenci nekoliko prebudili in ogrožali nasprotnega vratarja, tako da je v 40' Miiller rešil svoja vrata s krasno parado.
Kdor je pričakoval v drugem
polčasu dramatično igro, Je bil že T razočaran. Avstrijci so izvedli nov protinapad: hitri Vogel je pustil za seboj dva branilca in se prikazal sam pred Škuljem, ki Je bil brez moči. Tudi tokrat so Slovenci popustili in Korošci so nekaj časa pritiskali na škuljeva vrata. Le v 22’ je Pajer prisilil Mttllerja na novo parado. Toda tudi Slovenci so se vdali usodi. Nekaj minut pred koncem so Korošci izvedli zadnji napad, ki je navdušil občinstvo, in s tem potrdili, da je pokal v rokah najmočnejših.
Postave posameznih enajstoric:
KOROŠKA:	Miiller, Karting,
Ramprecht, Krics, Hoffer, Felver, Leitnum, Estl, Vogel, Popoli, Mo-rokutty.
SLOVENIJA: Škulj, Benčič, Kotar, Hadler, Kompan, Nikolič, Pirc (Strmenskl), Škufca, Goleč (God-ler), Pajer, Oblak.
BENEČIJA — J. KRAJINA: Plebani. Apostoli, Del, Blanco, Bon,
IZIDI
V	soboto
Koroška — Zah. Nemčija 3:1 Slovenija — Furlanija - Julijska krajina 3:1
V	nedeljo
finale za tretje mesto Furlanija - Julijska krajina Zah. Nemčija 5:3 finale za prvo mesto Koroška — Slovenija 2:0
Virgolini, Bertuzzi, Pellegrlni (Giulio), Anglleri, Braida (Pellegrini), Zanello, Milcenich (Zoratti).
ZAH. NEMČIJA: Finken, Winter, Berhard, Schwartzweller, Grtitzner, Koppenhoffer, Libulski, Welss, Kamp, Driengelstein, Jung, Reut-tinger.
U. K.
S A H
V	nedeljo zvečer je bil v začasnem sedežu tržaškega šahovskega kluba (Societa Scacchistica Triestina) dvoboj med domačo ekipo in moštvom krožka »Morgan« iz Ljubljane. Po napetih partijah se je domačinom Bonifaciu, Capriju, Gioulinu, Iasnigu, Marcovichu, Oli-vottu, Tošu in Udoviču posrečilo osvojiti 5 od 8 točk. Po končanem dvoboju so ljubljanski gostje podarili gostiteljem lep spomin.
V	nedeljo bo ob 10. in ob nezadostnem številu članstva ob 11. uri v kavarni Firenze v Ul. Giulia 4 izredni občni zbor kluba, ki bo moral odločati o novem sedežu.
DR. DUŠAN KERMAVNER
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
31.
Odlomki iz knjige «Iaietki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894»
Častiti čitatelj pa sedaj sodi, kako so bili gospodje pri .Edinosti’ že a priori nasprotni .Delavskemu listu’!* Vsa ta Cotičeva navidezna naklonjenost je bila vsekakor lažna, kajti »Delavski list* bi bil mogel sprejeti duhovno pomoč le od kakega socialnega demokrata; sicer ne bi bil ostal, kar je bil in hotel biti! »Prijateljskemu* objemu tistega »skromnega... giganta« v družbenih vedah, ki ga bomo malo pozneje predstavili nekoliko pobliže, se je Zadnik z vso pravico ognil, saj mu ni moglo iti za to, da bi spravljal v nevarnost svoje socialno demokratstvo ali pa da bi začenjal brezplodno pričkanje s tako avtoritativnim nasprotnikom socialne demokracije!
O BREZVERSTVU »DELAVSKEGA LISTA*
V malo zanimivem drugem odstavku je imel Cotič nasproti dosti pomanjkljiveje izobraženemu Zadniku prav. Leta je bila sila nerodno očital «Edinosti», da krivo prikazuje sta-
lišče »Delavskega lista*, in Je pač zaslužil tale Cotičev odgovor: »Ponižni smo in moramo biti, ali vendar nam je kri zavrela. da se tako silni nasprotniki poslužujejo najpodlejšega sredstva — falzificiranja. Kedaj in kje smo napisali, da sodimo po tender.cioznej pisavi .Delavskega lista’, kakor Vi trdite?! Kje, povejte nam, ako ste poštenjaki! Rekli smo pač: ,Ker pa po tendenciji vsebine tega lista z absolutno gotovostjo smemo sklepati, da se identifikuje s to (delavsko) stranko itd.’ To je vendar vse kaj drugega, dasi jako dvomimo, da bi nas gospodje (pri »Delavskem listu*) razumeli. Morda pa Vaš list nima tendencije? To bi bilo žalostno spričevalo listu. Da smo pravo pogodili, trdeči, da se identifikujete z onimi .tirjatvami’ (socialdemokratske stranke, objavljenimi v »Delavskem listu*), priznavate vnovič sami, ko v zadnji številki pišete: ,Ako mi zahtevamo brezverski poduk v šolah, zahtevamo le, kar je razvoju človeštva primerno. Mislimo, in to nam mora vsak potrditi, naj si bo delavec ali kdo drugi, kateri nima zagrizenih predsodkov, da, ako verski poduk v tisočih letih — ko je bil sploh ves poduk v rokah duhovščine, kateri imajo brezbrojno prižnic na razpolago — ni zamogel človeštvo boljše napraviti, nego je danes — da se že skoraj vali v brezno pogube.’ Dalje pravite: ,S tem pa nikakor ne pravimo, naj se uči brezverstvo — zapomnite si to — temveč hočemo, in to ravno s proglašenjem vere kot (= za) privatno reč, da bi bilo veroizpovedovanje popolnoma prosto, duhovnik naj bi po zahtevah občine učil krščanski ali verski nauk in vsak bi po svoji prosti volji k istemu pošiljal otroke.’ To, kar ste tu vnovič napisali, priča jasno, da Vam nismo ničesar imputirali, ampak le konstatovali, kar ste napisali in kar ste — o tem ne moremo več dvojiti — pri tem tudi mislili. Čemu se torej zvijate po skoraj dveh kolonah in sikate strupeno svojo jezo na nas, da konečno vendar izrečno in povsem jasno priznate, da smo Vas prav umeli in da smo pravo po-
godili.* Le toliko, kolikor Je Zadnik želel poudariti, da zahteva pa laični šoli ni specifično socialnodemokratska, ampak tudi radikalnoliberalna, in pa, da laična šola ne izključuje popolne svobode veroizpovedi, je imel nekoliko prav proti «Edinosti», ki Ji kajpada teh — komaj vidnih — fines ni bilo prav nič mar in je mimo njih pisala dalje: »Kdor podi verski pouk iz ljudske šole, ta proklamuje brezverstvo, to stoji in ne pomaga Vam prav čisto nič smešno-neokretno zasukava-nje besedi. To so torej Vaša načela in — kakor pravite tudi načela delavske stranke. Dobro! Kdo Vam vraga krati pravico, zagovarjati ta načela? Nikdo ne, ker Vam je kratiti ne moremo in tudi ne maramo. Ali isto tako nedotakljiva je naša pravica do pobijanja teh načel. In te pravice si ne damo kratiti niti od Vas, ki ste bili v .Hainfeldu’ (tu in drugje: Hinfeldu! — bržčas po tiskovni pomoti v «Delavskem listu*!), kar pa nam, mimogrede bodi rečeno, čisto nič ne imponuje, kajti socialnega in... delavskega vprašanja še ni sposoben rešiti oni, ki je bil enkrat v .Hainfeldu’, ampak za reševanje tega najtežavnejšega mej vsemi vprašanji, stoječimi v tem veku na dnevnem redu, je treba temeljitega, večletnega proučevanja. Zato pa se nismo lahkomišeljno lotili gigantskega tega problema, kajti načelo nam je: Ne igraj se z ognjem, dokler dobro ne poznaš njega nevarnosti. Z očitanjem, da nimamo .načel’, se nečemo baviti, ker nam priča o gorostasnej ignoranci onih, ki so ga napisali.« Zadnik je tu skoraj gotovo mislil na okolnost, da se je «Edinost» zaradi svojega sloga-štva ogibala izpovedovanja liberalnih načel!
«Edinost» se je mimogrede pobavila s še enim »falzifika-toin» svojega polemičnega nasprotnika, ki je njenim urednikom in izdajateljem »podtaknil*, češ da »se delajo prijatelje ‘ delavcev le iz tega vzroka, ker so delavci giavni steber slovenstva v Trstu*. Zadnik je imel pred seboj. »Edinost*,, ki je to zapisala, vendar s poudarkom: »že iz tega razloga*, na kar
se je seveda zdaj lahko sklicevala; «Ne, ne bojimo se javno priznati, da je to jeden glavnih vzrokov naših simpatij do tržaških delavcev, ali jedini ni — kakor nas Vi sumničite — kar že dokazuje beseda ,ze v dotičnem našem stavku.*
Neko dotlej še ne obravnavano idejno razliko je »Edinost* načela takole: «Mi si nismo nikdar prisvajali lastnosti organa delavcev, ker to nismo, ampak smo organ- političnega društva -Edinost’ kar vsak lahko čita na čelu lista; le iz. dajatelji .Delavskega Usta tega niso pogodili — ker jim je do tega, da nas sumničijo in odvajajo delavce od narodne ideje. Gospodje zahtevajo, da delavec čitaj le delavske liste. Kedaj smo mi rekli, da delavec ne čitaj Vašega lista?! Odličnega vodja slovenskih okoličanov (vsekakor Nabergoja!) niste smatrali vrednega, da bi mu doposlali Vaš list na ogled, dasi bi se bil — kakor nam je sam zatrdil — z veseljem nanj naročil, ker mu velja načelo, podpirati slovensko žumalistiko, kjer le more. In ta mož je morda za koristi ljudstva več dobrega storil, nego celo Vi, slavni izdajatelji .Delavskega lista’, in tudi v ljubezni do omike in vseobcega napredka (t. j. v notranji liberalni »naprednosti*!) ne stoji morda posebr.o daleč za Vami. Ali moža Pa<U n,€*“ drugi, 7 Vaših očeh neodpustljivi greh: slovenski rodoljub je, ki si je ohranil nekoliko čutja za narodne ideale. In zato je najbrže tudi on prišel na Vašo proskribicijsko listo. Da bi bil socialist ali vsaj — ljubljanski Železnikar (t. j. France ali »bivši tamošnji krojač*, ki je bil tedaj že šesto leto v ječi, ne pa urednik »Slo-venskega Naroda*, Ivan Železnikar, kakor je uredništvo preciziralo dober mesec dni pozneje v posebnem »Pojasnilu!), potem bi dobila stvar precej drugo J.10®* — gotovo, a tudi samo ob sebi umevno, saj narodnja 1 niso bili socialisti in narobe tudi ne!
fSe nadaljuje)
UKKI1NIS1 VO: TRST - UL MONTECCH1 B II TELEFON 93-808 in «4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PeUlco l letna 2250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletnB 7.700 lir - SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-60386 — OGLASI:	Cene oglasov: