== Velja po pošti: == Za celo leto naprej . K 26-— za pol leta » . » J3-— za četrt > » . » 6*50 sa en meseo » . > 220 sa Nemčijo oeioletno » 29-— sa ostalo inozemstvo » 35'— bs V upravništvo: == Za oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » .» 11-20 n četrt » » . , 5-60 za en meseo » . > 1-90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v. Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat......po IS v za dvakrat.....* 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 - V reklamnih noticah stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavijenjn primeren popnst. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje la praznike, ob 5. nri popoldne. mr Uredništvo je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/lIi. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega telolona štov. 74. «= Političen list za Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. = Sprojema naročnino, insorate in reklamacije. ■ Upravaiškaga telefona šiev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. O položaju sta sc izjavila poslanec Franc Udrža'1 in poslanec dr. Ivan Šusteršič. Načelnik »Enote« posl. U d r ž a 1 je izjavil sledeče: Izid konference Globinskega ni realnih politikov v nilkakem oziru presenetil in se jc labko podrobno naprej znalo, kako •se izvede. »Slovanska Unija« ni smela kot opozicija »kljub vsej kolegialni vljudnosti izdati naprej svoje taktike vladi prijaznim strankam; v njihovih vrstah se je vidno opazilo, da so bili presenečeni, ko so hoteli prisiliti zastopnike »Slovanske Unije« v konferenci striktno in decidirano k izpovedi. Upi sklicatelja konference gotovo niso dlje segali, kakor da se doseže stik z opozicijo in jc imel oopolen uspeh. Konferenca parlamenta ni sanirala. Nc sme se pozabiti, kar smo v konferenci odkrito priznali, da zasleduje prejkoslej •Slovanska Unija« odstranitev sedanjega zistema. Po sodbi »Slovanske Unije« jc sedanji zistem po svoji narodni pristra-nosti nevaren parlamentarizmu, kar je vzrok 'več, da se najodločnejše dela za njegovo odstranitev. Kolikor časa obstoja Slovanom sovražni zistem, ni1 misliti na delozmožuost državnega zbora. Vsako državnozborsko zasedanje je nemogoče, ako se ne skliče češki deželni zbor. Brezsmoterni so najlepši vladni načrti. Načelnik S. L. S. dr. Ivan Š u s t e r -š ič je izjavili o položaju: Samoobsebi umevno, izjavim le 'svoje osebno neobvezno mnenje. Glabinski jeva konferenca se zamore pravilno ceniti le v zvezi s paralelnimi strankarskimi konferencami. Med njimi zavzema brezdvoj-beno odlov.no mesto seja parlamentarne komisije »Slovanske Unije«. Mnogi so računali z razdorom navedene velike strankarske skupine. A to pričakovanje se ni le uresničilo, marveč sc je notranje še bolj Unija« utrdila. Najvažnejši sklepi: Stališče proti vladi, odgodenje taktičnih sklepov, dokler sc državni zbor zopet snilde in zahteva zadostnega časa za jesensko dežeilnozborsko zasedanje, so se sklenili soglasno. Splošno se je uveljavila trdna volja, da ostane »Unija« skupaj in da nastopi kot strnena taktična enota v -jesenski kampanji. Notranja konsistenca »Slovanske Unije« jc namreč mnogo močnejša, kakor sc splošno smatra. Ne glede na to je »Slovanska Unija« med češkim ljudstvom in med Jugoslovani izredno popularna. Kakor vse kaže, se bo dolgo vzdržala in bo vedno trdnejša. Ž njo se mora računati kot z obstoječo stvarjo in to tembolj, ker vedno bolj vpliva na sorodne slovanske skupine. GJabinsIkijeva konferenca je sklepala popolnoma sc oziraje na sklepe »Slovanske Unije«, kar jc bilo politično jako modro in •!c napravilo pri strankah »Slovanske Unije« dober vtis. Ako bi odločevala v politiki zgolj dobra volja sama, bi sc lahko reklo, da pogled v bodočnost ui slab, a v politiki odločujejo zgolj stvarni razlogi položaj, ki 'se pa ni še nič i/,premen i 1. 'Pogajanja, s katerimi je pooblaščen po vseli strankah načelnik »Poljskega kola«, so važen faktor za bodoč razvoj, kar dokazuje očividno v zvezi ž njimi vladni sklep, da sc predvsem skličejo deželni zbori. Vladni sklep sc mora odobravati, ker polaga veliko važnost »Slovanska Unija« na delovanje deželnih zborov. Vsekakor dvomimo, da se uresniči upanje vlade, ki upa na državnozborsko zasedanje začetkom Oktobra. Sodim, da morajo imeti deželni zbori nekaj tednov na razpolago. Za zimsko deželnozborsko zasedanje naj ise rezervira finaliziranje finančnih predlog za slučaj, če državni zbor reši v pozni jeseni svojo dotično naloge. Glavna stvar pa jc iu ostane, da se do državnozborskega zasedanja poravnajo stvarne težikoče položaja, na katere sem že ponovno Kazal. O položaju izjavlja posl. Silinger v »Hlasuc Mnogo bolj vesel pojav, kakor omogočenje nadaljnjih pogajanj je, da so izginila nasprotstva in nesporazumljenja med slovanskimi strankami, ki so- zopet združene v »Slovanski Uniji« in da jc upravičeno upanje na'kooperacijo z Rusini. Vprašanje taktike je razdvojilo slovanske stranke, a skupni smoter jin ie zopet zdru-žii, dejstvo namreč, da jc sedanji vladni zistem Slovanom sovražen in da se mora zato odločno nastopati proti njemu. Pri dobri volji bo mogoča 'jeseni taka skupna taktika, ki jo bodo hhlko sprejele vse slovanske stranke, po kateri se dejansko odstrani sedanji vladni zistem, a sc kljub temu sedanji Slovanom sovražni vladi nc bo nič nudilo, da se obdrži in da zapostavlja in škoduje parlamentu. Posvetovanja »Slovanske Unije«, (ki so se vršila dopoldne. popoldne in ".večer, so bila mirna in stvarna. Ni bilo nikakih reikriminacij in nikakršnih očitanj, v prvi vrsti je bila skupna korist.« Po konferenci so nemški politiki — utihnili. Vlada dela s polnim parom, da omogoči zasedanje češkega deželnega zbora, kar ie zahtevala »Slovanska Unija«. Bienerth ;je bil 22. t. m. v Išlu pri cesarju, kateremu je poročal o uspehu Glabinski-jeve konference. Poroča se, da se Bie-neiith prične posvetovati že 4. septembra s strankami češkega deželnega zbora. Ce bodo pogajanja uspešna, se skliče češki deželni zbor 13. septembra. C. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani je vsled prošnje odbora slovenske podružnice »Družbe sv. Rafaela« z razpisom z dne 23. julija 1909, št. 1981, naročilo podrejenim c. kr. okrajnim glavarstvom, da naznanjajo temu odboru vse one, ki so se •jim izdali polni listi za inozemstvo, osobito v Ameriko. To ima na-jtnen doseči, da se vsi izseljenci pred odhodom zglašajo pri družbinem odboru v ,Lju'bl ani v svrho, da dobe potrebne informacije, predvsem priporočilne liste in družbiue znake. V dosego tega na je potrebno, da se izseljenci primerno pouče in navajajo k zglaševanju pri »Družbi sv. Rafaela« v Ljubljani. Pojasnila diie sedaj: Fran Kristan. nadoficial pri deželnem odboru (deželni dvorec), oziroma v njegovi odsotnosti Jernej Erman, oficijal istotam; dalje Alojizj Kocmur, odvetniški solicitator pri edvetniku J. P. Vencaiz. iDa pa bode mogoče izseljencem dajati navodila in znake, moral bi se vsak pred odhodom zglasiti pri enem izmed navedenih v Ljubljani. Zato se naprošajo prečastiti župni uiradi, katerim se bodo pošiljali za sedaj •naslovi vseh on iii, ki so prosili za potne liste, oziroma jih prejeli, da blagovolijo prigovarjati vsem, naj sc zglasc pri »Rafaelovi družbi«. Z ozirom na še vedno trajajoče zelo slabe razmere v Ameriki pa priporoča »Rafaelova družba«, naj sc ljudstvo svari pred izseljevanjem in kolikor mogoče od njega odvrača, posebno pa opozarja na ■stroga določila ameriškega izseljeniškega komisarja, ki smo jih priobčili v predzadnji sobotni številki »Slovenca«. Pripomnimo, da sc glasom izkazov okrajnega glavarstva v Rudolfovem seli v Severno Ameriko največ prebivalstva tega okraja. Priporočamo v obilo naročanje tudi glasnik ameriške »Družbe sv. Rafaela«: ,«Ave Maria». Upravništvo za Evropo ima vč. g. dr. P. Gvidon Rant v Kamniku, frančiškanski samostan. Končno nai še navedemo na tem mestu sedanji odbor slovenske podružnice .»Družbe sv. Rafaela«: Predsednik dr, VladisJav Pegan, odvetnik, deželni poslanec in odbornik v Ljubljani. I. podpredsednik Janez Kalan, župnik, urednik »Bogoljuba« v Ljubljani. Tajnik Fran Kristan, deželni nadoficial. Tajnika namestnik: Jernej Erman, deželni oficial. Blagajnik: Alojzij Kocmur, Odvetniški solicitator. Blagajnika namestnik Ivan Ccrnič, posestnik in zavarovalnieni potnik, vsi v Ljubljani. Odborniki: Dr. Janez Ev. Krek, Josip Gostinčar, državna poslanca v Ljubljani; oba obenem odposlanca podružnice za centralno društvo na Dunaju. Dr. Ivan Janežič, profesor bogoslovja. Viljem Ga-šperin, župnik v pokoju. Mihael Moškerc, urednik »Slovenca«. Dr. Fcrdo Cekal, kanonik; vsi v Ljubljani. — Zunanji (trije) člani odbora: II. podpredsednik Ivan Tul, mestni kaplan v Trstu (pri sv. Antonu Novem; za Trst in Primorsko). Odbornika: Fran Grafenauer, državni in deželni poslanec (za Koroško) in Fran Krcmžar, urednik »Gorice« v Gorici (za Goriško). — Namestniki: Anton Čok, kaplan v Trstu (pri Sv. Ivanu). Ivan Podlesnik, učitelj na slovenski trgovski šoli v Ljubljani. Fr. Demšar, državni in deželni poslanec. Selce. Gjuro Rašica, ravnatelj »Zadružne zveze« v Ljubljani. Dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani. — Prcgledovalca računov: Anton Martine, blagajnik »Vzajemnega podpornega društva« v Ljubljani, in Peter Matclič, podjetnik in posestnik v Ljubljani, Družba sv. Rafaela. mm\ v Gradca. Zadnji čas se piše mnogo o Cehfh na Dunaju. Spomnimo se ob tej priliki tudi Slovencev v Gradcu! Gradec je za slovensko narodnost nekakšna »mrtva •točka«. Le malo ljudi jc na Slovenskem, ki bi dobro poznali razmere graškiih Slovencev. Sliši se zdaj pa zdai. da Slovence v Gradcu zelo zatirajo, da jim jc dejansko nemogoče posluževati se pravice Združevanja in zborovanja, — to je vse, kar se vč o graških Slovencih. Nimamo niti vsaj približne statistike, niti drugih natančnih podatkov. Temu je največ kriva — nezavednost Slovencev samih, njih neodločnost. bojazljivost v mestu, ki jim ne bi smelo biti tuje! Tako puhlega nemštva, , kot je graško; ni blizu. Ce pogledamo nekoliko globlje, pa srečamo potujčene Slovence na vsak korak. Da se ne rekrutira graško prebivalstvo, vsaj kar je čvrstega, iz Zgornještaijercev, je jasno. Graško pri-prosto ljudstvo se rekrutira iz Slovencev. Tega sc naj bi zavedel ves slovenski svet! Delavska masa jc vsaj do polovice slo- LISTEK. P a u 1 B o u r g e t. — A. K a 1 a n. I. Gospa Ligier sc jc zbudila precej razburjena oni dan, ki jc bil odločiven za njeno življenje, kar ga je preživela kot vdova in mati. Ravno dve leti je bilo od tedaj, ko je triintrideset let stara izgubila svojega soproga; tudi ta je bil še zelo mlad, ko jc umrl vsled vnetja prsne mrene. Bil je advokat in obetala se mu je sijanja prihodnjost. Pred šestimi tedni se je tovariš njenega umrlega moža, tudi advokat, kakor ta, in njegov tekmec pri mizi zagovornikov, toda prijateljski tekmec, Georges Toucault, oglasil pri mladi ženi: »Dolgo časa že, milostna, gojim do vas čut, kateremu sem spoznal naravo šele po smrti vašega blagopokojnega Pierra iii odkar ste vi zopet svobodni. Mislim, da sem vam dokazal svoje spoštovanje in svojo udanost. ne samo s tem, da nisem vam o tem ničesar opomnil nc poprej, nc Poslej. Sedai pa vam z ozirom na vas povem, da se šc nisem nikjer zavezal v življenju; vi pa pri svoji starosti imate tudi pravico ali skoraj dolžnost, da obnovite svoje življenje. Človek ni nezvest preteklosti, ako jo smatra kot preteklost, iu sicer z gorko iskrenostjo; to pa človeka ne ovira vsprejeti sedanjosti iu skrbeti za bodočnost. Ali sc smem nadejati, milostna, ako sc kedaj odločite in sc vdaste drugim razmeram, da se spomnite, da imate poleg sebe udanega, iskrenega prijatelja, kateremu bi bila najslajša želja popolno sc vam posvetiti. Gospa, jaz vas ljubim. Prvikrat si dovolim to ponosno čutiti vpričo vas. Treba vam jc reči samo besedo. in ta bo odločilna. Toda ne izgovorite je poprej, dokler mi niste vsaj tega zaupanja izkazali, da to premčsljte. Ta resnična udanost, ki jo gojim do vas, ;c tudi nekaj, zato je ne odklonite kar takoj.« »Obnovim naj svoje življenje?« odgovori gospa Ligier s tresočim glasom in pobešenimi očmi. Toucaultovo vprašanje jo jc zadelo v globino srca. Ona ui hotela na to odgovoriti naravnost; ni bila zmožna, da bi odklonila ponudbo, ni pa tudi mogla reči: da, česar jo jc tako nenadno zaprosil. »Obnovim nai svoje življenje?« je ponovila. In pogledala ga je prijazno v oči, pa nm je odgovorila žalostna: »Svojega življenja jaz pač ne morem obnoviti. Vi govorite o pravici, o dolžnosti.....laz poznam samo eno pravico, namreč to, ki jo imajo moji otroci do mene; in samo eno dolžnost, ki jo imam jaz do svojih otrok.« »Ali, vsaj veste, da ljubim tudi vaše Iri otroke.« odgovori Toucault. »In kdo bi jim mogel bolje nadomestiti njih očeta, kakor tovariš njegovih mladih iet, ki ga je najbolje poznal, ki so mu najbolj znani njegovi nazori, njegova čustva, katerih bi si on poželcl za svojo hčerko in za svoja sinova?... Ali ne sodite o tem tudi vi tako. Katarina?« Gospa Ligier je bila vidno razburjena. ter je s tem odkrila, da v svojem srcu temu pritrjuje, zlasti ko jo jc ogovoril z njenim krstnim imenom,, s čemer jc razodel vse svoje spoštovanje in svojo ljubezen do n e. In prijel jo je za roko, ki mu jc ni umaknila ter jo še bolj iskreno prosil: »Ali dovolite, da jim jaz nadomestim tega očeta? Ali hočete biti moja žena ? . . .« ^Ne govorite mi več o tem. Čutim, da bi to ne bilo dobro zame. Jaz ničesar več ne vem, ničesar več nc razumemi Jaz si sama nisem nu jasnem. Nc zamerite mi.« je nadaljevala, vznemirjena vsled izraza na Toucaultovem obrazu. »Zaradi mene trpite, pa temu nisem jaz kriva. Zatrdim vam, da v tem hipu res sama sebe ne urnem. Pozneje bova o tem šc govorila, sedat pa jaz ne morem! . . .« »Čakal bom na vaš odgovor, kolikor časa hočete,« odgovori Georges, pa sc .osokoljeu vsled' zaupnosti popravi, rekoč: Šest tednov jc minevalo, in ta strah, ki sc ie nenadno pojavil med bivšim soprogom in bivšo soprogo, jima ni več grenil njunih vsakdanjih sestankov. Georges je bil tako previden, da sc tudi najmanje ni več dotaknil onega slovesnega razgovora in tudi o svojih nadah ni ničesar omenil. Bil je tako polu ozirov, da jc ob bližajočem se LS. aprilu ostavil Pariz in ie gospa Ligier mogla ob obletnici moževe smrti s svojimi otroci izvršiti svoje svete dolžnosti in jo ni nič motilo v tej odkriti žalosti; seveda jc bila ta žalost že drugačna. nego bridkost, ki jo je čutila ob katastrofi. Dne 16. aprila jc dobila pismo, v katerem ji naznani Toucault, da se jc vrnil v Pariz in da jo drugi dan obišče. Katarina jc brala it; zopet brala to sporočilo in med vrsticami je videla zopet novo prošnjo, dostojno a vendar zelo nujno. Nehote je pritisnila ta list na ustnice, a sc tega takoj prestrašila, ker se ji je zdelo, kakor da jc ta list pred njo oživel kakor človek. • Da. tedaj potečem: Da!« Zakaj se je torej v jutro tega 17. dne gospa vzbudila tako razburjena, tako vznemirjena? Kaj se je zgodilo med tem, ko jc ona poljubila pisemce Toucaultovo in med tem ko je počivajoč v postelji gledala s svojimi temnimi očmi in opazila, da ji venskega rodu. Toda življenje teh Slovencev je podobno življenju sužnjev. Pisec teh vrstic jc slišal na lastna ušesa, da j,h spi po štirinajst — v eni sobi in sicer po tleli, po klopeh, po trije na eni postelji. Najizmučenejše ljudi v Gradcu lahko nagovoriš brez skrbi, da te ne bi Razumeli, v slovenskem jez^u. Po naj-siromašnejših, najbolj zapuščenih ulicah, najslabših stanovanjih, gost.lnah i;d. srečaš ogromno število Slovencev. Vprašal sem dva slovenska delavca v »Miinz-grabnu«: »Koliko je Slovencev v 'tej ulici?« Odgovorita mi: »Pet nas jc samo v tej hiši! V celi ulici nas je pa toliko, da jo lahko zadelamo, če se postavimo na cesto.« Graški Slovenci tedaj niso prazna bajka, temveč prava, a žalostna resnica. Kaj je med drugim vzrok naše narodne nezavednosti? Alkoholizem. Dokler bo alkohol gospodaril med graškimi Slovenci v toliki meri kot sedaj, je vsak trud med maso zaman. Trezni in verni ljudje ostanejo v tujini zavedni Slovenci. Graškim Slovencem je treba trdne vere in stroge treznosti; kaj nam pomaga, če pride še toliko število Slovencev na kakšno veselico, 'kjer se samo ipije in pleše, za narodnost pa sc nabere samo nekaj denarja; v moralnem oziru ostane vedno samo maček. Brezznačajnost in sebičnost sta Klavna vzroka našega nazadnjaštva. Danes krščanski, jutri ne, danes iiberalec, jutri »katolik« — to opažamo na mnogih gra-ških Slovencih. Ali je to značajno? Ni čudno, da se tudi narodnost tako obrača; kdor ni trden in dosleden v enem oziru, it a ni niti v drugem, kdor baranta s svojim verskim prepričanjem, ta bo šc lažje za-barantal svojo narodnost. Samo en slučaj! S prijateljem prideva v gostilno; pogovarjava sc 'seveda slovenski. Pri sosednji mizi sedi elegantno opravljen gospod z zlato verižico, z najfinejšo sinod k o ,v ustih. Z gostilničarjem, ki je Slovenec, ise razgovarja po nemško. Ko ga dobi malo pod 'kapo, se vendar zavč, 'da je tudi on Slovenec. Prisede k nama, poje slovenske pesmi, naju pelje v trgovski dom, kjer postane zopet trd Nemec in hud liberalec, pelje nas dalje v »mali štajerski dvor«, tu postane odločen krščanski so-cialec in naju predstavlja za »KaroTinca«. Poznajo ga precej dobro, ker je ugleden meSčan. Takšno je graško »nemštvo«, kajti to je le eden izmed tisoč zgledov. Res, zanimivo je življenje graških Slovencev! Na vseučilišču se je svoje dni predavalo pravo v slovenskem jeziku, slovenski dijaki so smeli nastopiti 1. 18-18. s slovensko trobojnico in graški župan sam je nagovarjal Nemce in Slovence k slogi •ter povdarjal enakopravnost. Sedaj se nam zde ta dejstva — sanje. Slovenstvo v Gradcu nazaduje! Zadnji čas je. da se slovenska domovina pobriga za graške Slovence! Društvo »Domovina« je že na robu propada; Katoliško društvo »Kres« pa ima vrle, mlade moči, jc naš branik na severu, ki nas vedno opominja, živo in glasno opozarja — na težko stališče Slovcnccv 'v Gradcu. _ Ravno tisti inožie, ki so delali na to; da se je Domovina« polibcralila, 'so sedaj žc zapustili to društvo! In niso bili ne-delavni; tega ne smemo -trditi. Tudi v moralnem oziru jim ne moremo ibogvckaj očitati. Zato so biii za liberalce in socialne demokrate v »Domovini« »prekle-rikalni«. Toda, tem možem ostane za vedno pečat na čelu, da so izdali društveni program in društveno katoliško načelo! Takrat je bila vsaka beseda zastonj; se- daj seveda, ko jc prešlo poveljstvo v druge roke, sc menda kesajo svojega čina, a takrat jim je bilo vs iko zagovarjanje katoliških načel preneumno«. Z vzori se nikar ne bori! Zopet ponavljamo, kar je za graške Sloivcnce 'krvava potreba: slovenska kapela in društveni d o mi, ali bolje: društveni doni s kapelo. Ta zahteva jc in ostane trajna zahteva Kraških Slovencev. Koliko lažji nam 'bo boj, kadar losežemo ta cilj; koliko več duš bo rešenih. Koliko več src ostalo zvestih 'veri :n narodu! Slovenski dom s kapelo in slovensko službo božjo jc naš — cctcrum ccnseo! Istrsko katoliško dijatšvo jc imelo svoj pokrajinski shod 14. in 15. avgusta v Sv. Petru v Strmi in Tinjanu (blizu Pa-zina.) Po sveti maši v Sv. Petru, kateri so prisostvovali vsi dijaki, je začel shod, kateremu je predsedoval tovariš S. Brajša, pravnik. Dnevni red je bil sledeči: 1. A. Defar, pravnik, je imel referat o ■ Katolicizmu iu nacionalizmu«. V tem referatu jc v kratkih potezah rešil vsa solistična očitanja, da namreč katoličan nc ,more biti dober narodnjak. 2. M. Glavič, bogoslov.ee, jc v referatu »Socijalni rad katol. djaka« povdarjal praktično stran socialnega delovanja, oizi-rajoč sc pri svojem referatu na nemško katoliško dijaštvo. 3. J. Cecinovič, bogoslovec, je v svojem referatu »Katolički i moderni 'svetovni nazor«, pokazal, da samo katoliško na-ziranje sveta zaniore zadovoljiti človeško srce. ko mu drugo svetovno naziranje ne more dati moralne moči za moralno življenje. 4. S. Brajša, jc prikaza! v predavanju • Organizacija istarskog kat. djaštva«, da se more zabelježiti lep napredek itn cd katoliško organizacijo dijaštva. ako-ravuo ima dosti zaprek iu neugodnosti. Ker se jc po vsakem referatu živahno debatiralo bila je 5. točka diskusija o našim kulturnim prilikama« razmerno kratka. Resolucije, katere so se po vsakem referatu sestavile, se bodo 'tiskale v »Luči«. Na koncu zahvali se predsednik vsem, kateri so se zavzeli za to, da se!jc shod mogel vršiti. Isti dan imeli so •zastopniki organizacije svojo 'sejo. Drugi dan, 15. avgusta udeležili so se v'si dijaki svete maše v Tinjanu. Popoldne 'istega dne je bil v čitalnici občni zbor ferijalnega društva »Dobrila«. Predsednik St. Brajša jc otvoril občni zbor in pozdravil navzoče. A. Defar prebere 'zapisnik ustanovnega zbora, kateri je bil odobren. Potem poroča predsednik navzočim o društvenem delovanju' v zadnjem letu. da so namreč trije člani imeli ljudska predavanja skoro vsako nedeljo, sicer da je ferialno društvo največ delalo med letom pri organizaciji dijaštva, da si tako pridobi naraščaja. Delalo je 'tudi priprave za spljetski shod katerega se je udeležilo 26 dijakov iz Istre, kar je za istrske razmere zelo častno in za 'pokrajinski shod v Sv. Petru. Društvo je osnovalo tudi svojo znanstveno apologetično knjižnico in.-je bilo vedno v ozki zvezi z drugimi pokrajinskimi društvi. Tajnik A. Defar, ki je bil tudi blagajnik in knjižničar poročal je o stanju blagajne, knjižnice, ter sc spominja tudi rajnega župnika Raguzina. kateri je društvu zapustil mnogo svojih knjig. Društvena knjižnica je še vedno premajhna, ali veh-dar ima nekaj važnih del. J. Cecinovič, kateri ie dobil poobla- ' stil o od odsotnih revizorjev, izjavi da jc vse v redu in predlaga, da se 'odboru da absciutorij, kar jc bito tudi sprejeto. 'Na predlog B. Ukušiča 'bil jc per ac-clamationem izvoljen sledeči odbor: 'predsednik A. Defar, pravnik; podpredsednik 1. Ujčič, bogoslovec; tajnik in druge službe: S. Brajša. pravnik, revizorji Miroslav Glavič i nPaiior Oskar, bogoslovca. Pri točki »raznoterosti« predlaga S. Brajša, da se vzame za društveni znak trak z društvenim imenom in sicer pri slavno-stih, v drugih slučajih pa občni znak katoliškega dijaštva. Glede konvikta v Pazinti je bila sprejeta s(ledeča resolucija: »Hrv. - slov. istrsko dijaštvo, združeno v hrv. - slov. istrskem katol. akademičnem društvu »Do-brila« imajoč pred očmi kakor dijaštvo Občni interes svojih kolegov na hrvaški gimnaziji v Pazinti, izjavlja o konviktu v Pazinti sledeče: 1. Kakor smo uverjeni iz lastne izkušnje, je nujna potreba, da se ustanovi v Pazinti konvikt za dijake l;rv. gimnazije. 2. Uverjeni smo, da so Salezijanci najboflj sposobni, da kakor voditelji konvikta s svojim pedagoškim znanjem uce-pijo v mlada srca katoliški in hrvaški (oz. slovenski) duh.« Potem je bil občni zbor zaključen. Po blagoslovu podali so se dijaki z množico v Ježenj k odkritju spominske plošče škofa Dobrile. Slavnostni govor je držal bogoslovec J. Cecinovič, v katerem je v kratkem orisal življenjepis in delo škofa Dobrile, kakor katolika in .rodoljuba. Po dokončanem govoru, kateri je bil pozdravljen z burnim ploskanjem, jc blagoslovil župnik iz Sv. Petra veleč, g. L. Slokovič odkrito ploščo. — Na plošči je sledeči napis: »Ovdje se je rodio 1812 veliki 'biskup i prvi budioc Istre Dr. Juraj Dobrila, uinro u Trstu 1882. Na vječnu uspomenu postavilo H. S. K. A. F. D. Dobrila za Istru 1909.« Potem je govoril Brajša o ferijalnem društvu »Dobrila« razlagajoč vzroke, zakaj se jc osnovalo to društvo. Juraj Dobrila, drugi nečak rajnega 'škofa zahvalil se je v lepili besedah ferijalnemu društvu, i da je odkrilo spominsko pioščo. Na koncu odpeli so dijaki »Lijepa naša domovina« in druge narodne pesmi. — Tako je ta lepa slavnost bila končana. r !i M i r e u, 22. avgusta. 22. avgust bo ostal goriškim krščanskim somišljenikom gotovo nepozabno v spominu. Otvorii se je ondi prelepi in veliki »Društveni dom«. Ves Miren je bil v zastavah, sprejem krščanskih društev z .zastavami uprav sijajen, sv. maša pa na visokem gradu, odkoder se vidi po 'lepi goriški planjavi. Daroval jo je brat dr. Lc-nard, stregla sta dva Orla v kroju. Uprav mogočen je hi! sprevod od .gradil do dama. Spredaj Orli na konjih, za njimi 100 Orlov v kroju, vrla mirenska dekleta v narodnih nošah in zastopniki goriških krščanskih društev. Od O rtov so bili navzoči ali pa zastopani vsi goriški odseki, od kranjskih pa: Idrija, Šturje in Ljubljana. Nato se je vršilo blagoslovijenje «Do-ma«, nato pa mladeniški tečaj. Govorili so .Fr. Kremžar. dr. L. Lenard in F. Tcrsc-glav. Vse govore objavimo, zaradi pomanjkanja prostora zainoremo danes l'e F. Terseglavcvega. f: T e r s e fc I a v je govoril o KRŠČANSKI IDEJI — TRDNI VJEZI NAŠE 0RGANIZ4CIJE in je nekako sledeče izvajal: Politični klerikalci. Velik pomen mladeniške organizacije vidim v tem, da si drug drugemu kot mladi in odkriti prijatelji povemo resnico in nc trosimo drug drugemu peska v oči. Dobro je, če govorimo o krščanstvu, trdni vezi naše organizacije, za nas in za nasprotnike. Za nas — da naš naraščaj nc pozabi, da jc fundament vsega našega političnega in socialnega dela krščanska ideja! Ce bi se izpremenila naša politična smer, če bi sc socialno delo izvrševalo po drugih načelih, eno bo in bo vedno ostalo, naše krščansko svetovno naziranje! (Živahno odobravanje.) Naši mladeniči naj pridno bero zgodovino počet-kov našega gibanja, ko so Malmiči, Kreki in Ušeniičniki z živim ognjeni šli v boj za pravico izpovedovati sc jasno za kristjane, ko so visoko na ščit dvigali tri temeljne vzore našega mišljenja — Boga, p o s in r t n o s t in d u š e v n o s t. Dobro pa je tudli za nasprotnike, če o tem govorimo, da ne bodo imeli pametnega razloga nam očitati, da nismo iz prepričanja kristjani, ampak jc klerikalci iz osebnih sebičnih razlogov. Poleg odtočnih krščanskih demokratov in odločnih — recimo poštenih — svo-bodomislecev imamo med drugim tudi politične 'klerikalce. Samo to ni res, da bi jih veliko bilo, kakor se od več strani iz dobrega in slabega namena trdi. Res pa je, da so 'še tisti, ki so, odveč. Skrbno treba paziti, da se ne pusti do kakšne veljave takih, ki samo zobliejo, pa potem gospodarja še vgriznejo. (Dolgotrajno odobravanje.) Politični klerikalci iz same d o fb i č k a r i j e ne škodijo toliko direktno kot indirektno, da namreč lahko našo stvar polenijo in zamočvirijo. Boljši so .zavedni nasprotniki kakor taki, ki so ob enem nezavedni nasprotniki in uezaved'. naši. (Odobravanje.) Druga vrsta političnih klerikalcev s tisti, ki iz v e s e 1 j a do uspešnega politi nega in gospodarskega dela krščanski; demokratiške organizacije z njo pošten ,in odkrito sodelujejo, ker v nasprotni Strankah ne vidijo pravega dela. Venda pa tudi ti niso pravi sinovi in naša orga .nizaicija jim je le mačeha. Kaj, ko bi kda priSla med nami drugačna politična in socialna načela na vrh — kaj bodo ti adopti-ranci v naši stranki počeli? Pa še nekaj: Naša stvar potrebuje vedno reforme in napredka, zato mora imeti take somišljenike, ki na njej tudi napake vidijo. Adopti-ranci pa vidijo na nas ic, kar jc zazdaj ugodno. Pravi naši somišljeniki so zato tisti, ki so Bogu iidani, ponižni delavci, možje molitve, ki se ž r t v u j e j o in pri nas ostanejo v dobrem in zlem, v miru in vikarju. Oni so mozeg in hrbtišče stranke! (Živahno pritrjevanje.) Potreba nabožnega in političnega krščanstva. i Vdlika pa je tudi kategorija tistih, ki1 so samo 'z n a v a d e kristjani. Dobesedno se to seveda nc sme umeti. ampak tako, da pni njih navada največ odločuje. Takih kristjanov jc veliko med nami — fin ti volijo našega poslanca zato, ker jim župnik tako veli— veliko 'več pa jih je med liberalci. (Pritrjevanje.) Cerkev se pri njih neha z zidovi domače farne cerkve in Kristusa vidijo le na oltarju, o njegovem 'kraljestvu v vseh srcih in njegovem imenu na trgih, cestah in vseli javniih napravah, ki so v blagor človeštvu, pa nočejo ni'č ugaša pred njo plamen vesele nade?... Ko je hišina odstranila zastore in odprla okna, tedaj so se vsuli valovi svetle luči v njeno stanovanje v ulici Vaneau; okna so gledala na piostrani vrt avstrijskega poslaništva, ki druži ulico clu Varenne z ulico Babylon. Smejalo se ji jc jasno nebo. Ptiči so prepevali. Vsepovsod pomlad! Ali, kako slabo se je vse to skladalo s položajem, v katerem se jc nahajala mlada žena, ki se jej je življenje kar nekam izgubljalo. — Obleka svetle barve, ki jo ji je pripravila hišina, ji jc vzbudila veselejše misli. Zakaj se ji jc torej vedno bolj ntra-čilo čelo, kolikor bolj jc kazalec hitel naprej na stenski uri? Zakaj jc šc vedno razmišljevala, namestil da bi vstala, kakor "bi sc bala, da ji ta dan donese nekaj neprijetnega in nepoznanega? II. Ko je bila gospa Ligicr govorila o svojih dolžnostih do otrok, tedaj ni povedala vsega njemu, ki jo jc tako nujno zaprosil, pa obenem tako resno, da jim on hoče nadomestovati očeta. Ni mu prizna-ia. cla ji je bil eden izmed otrok, najstarejši. Karol, žc več mesecev povod strahu, ki sc jc neprenehoma družil z bridkostjo. S. i in mati nista glede Gcorges Toucaulta nikoli spregovorila besede. Ta je tikal tega odraslega dečka, ki ga je poznal od rojstva, jednako kakor ie tikal tudi mJaišega bratca Rene-ja in sestrico Heleno. Rene jc bii star pet let in hčerka deset in pri teli jc bito to brez kake sencc le izraz posebne prijaznosti, ki io je do nju gojil očetov prijatelj; toda Karol pri svojih šestnajstih letih se jc pa temu nasproti kazal nepristopnega in sovražnegai ih zdelo se je, da Toucault tega ni opazil. Ravno nasprotno jc on zadnji čas podvojil svojo priaznost in skrb nasproti tepiu molčečemu, bledemu mladeniču. Gospa Ligicr jc opazila ta nastop Toucaultov nasproti svojemu sinu. I^ada jc to imela, vendar pa ic v tem videla novo znamenje, da je njeno srce nc vara. Zato pa, to lepo aprilovo jutro, ta dan zaroke, ki jc bila v njenih mislili žc sklenjena stvar, sama s seboj ni drugega razmišljala, kakor to: Kako da ona svojemu sinu sporoči, da sc zaroči s ToUcaultom? »Morala bi biia že v teli šestih tednih govoriti ž njim, poizvedeti... Pa ni se mi hotelo. Pred njim, kakor pred njegovim očetom, ki mu jc tako zelo podoben, sc čutim vedno v zadregi, da mi ne more beseda iz ust... Pa vendar ima Gcorges prav.« Imenovala jc v duhu tega moža, ki ga ie ljubila. Rada ga je imela, a žal, srce ji je bilo pri tem razdvojeno. Tako čustvo ima toliko sije, cla nam je hudo, ako sc borimo proti njemu, vendar pa ne toliko, cla bi vse drugo izginilo pred njegovo vsemogočno opojnostjo. »Da, Gcorges ima prav,« je nadaljevala sama s seboj, »jaz imam pravico obnoviti svoje življenje. S tem ničesar ne vzamem njemu, ki ga več ni. S tem tudi ničesar nc odvzamem njegovim otrokom, ki mi jih je on pustil, ker jih Gcorges ljubi... Pri malih dveh bo to čisto naravno, pa tudi Karol to spozna, ko o tem vse dobro prevdari. Sedaj seveda jc misli, kakor sploh mladi ljudje, da mora vse tako ostati, kakor je bilo. Toda vse ne niore tako ostati... Oh, zakaj žc nisem včeraj ž njim o tem govorila ... Toda šli smo na pokopališče, kjer smo cvetic potožili na očetov grob. Oh, kako jih jc ljubil! . . . Seveda, Karol jc čudovito naglo vzra-sel . . .« Hipoma je zagledala v duhu posteljo, kjer jc ležal njen mož mrtev. Treba bi ji bito odpreti Ic vrata v sosednjo sobo, pa bi jo bila v resnici videla. Videla je starejšega sina, l;i jc stal poleg, držeč roki svojih dveh mlajših sirot. Takrat se mu je vrezala temna guba čez njegovo mlado čelo, ki v teh dveh letih šc ni izginila. Neki sklep sc jc vkoreninil na njegovih naenkrat resnih ličili in nikdar ni bito videti več na tem obrazu onega brezskrbnega otroškega smehu, ki jc posebna prednost njegovi starosti. Gotovo jc on ob smrtni postelji očetovi napravil obljubo, iu cla jo drži, to jc kazala njegova vztrajnost, s katero je spoliioval svoje dolžnosti in lepi uspehi pri njegovem delu. Na liceiu Saint-Louis je v svojem razredu vedno bolj napredoval; sedaj je bil že med prvimi. Brez dvoma je sklenil v svojem srcu, da hoče pri svojih domačih nadomestovati odvzetega varuha, on hoče biti poglavar družini brez očeta. Kako, ali mati ni bila ginjena, ko je uganila ta otroški družinski roman pri svojem sinu? Kako, ali sc žena, ki jc bila na tem, da poskrbi družini drugega poglavarja, ni prestrašila, ko se jc spomnila te prevelike gorečnosti' svojega prvorojenca? Da, in v trenotku, ko sc jc imela konečno odločiti, bojevala sc jc proti temu strahu . . . »Saj prijatelj, ako vstopi v našo družino, nc bo nasprotoval temu Karlovemu sklepu, če ga v resnici ima! Saj je le v korist brata in sestre, ker tako strastno želi, da bi postal nekaj. On sam torej čuti, da jc treba nekoga. Ta neki, tega jim uprav jaz oskrbim, ako jim dam Toucaulta za drugega očeta... Preveč žc omahujem ... Takoj, ko sc vrne iz šole, pride in me objame kakor vsaki dan. Tedaj govorim z njim, prisežem, da govorim z njim.« Cas jc hitel, ko so ji take misli begale po glavi in kazalec na uri jc kazal na deset. Sc dobre pol ure iu Karol. ki gre iz šole ob pol enajstih, bo doma. Še štiri ure in tedaj pride Toucault. Gospa Ligicr sc hitro dvigne, se napravi s tako pozor- .vetieti. Izključno le nabožno krščanstvo v tem smislu je za naše čase in potrebe napačno — svojčas je seveda popolnoma zadostovalo m bilo gotovo tudi bogo-lljubno. Ce je še danes, dvomim — Kristus jii prišel zato na svet, da bi se samo skrival v zadnjih kotičkih človeških src — saj je Kristus kralj, Gospod, absoluten vladar. Živimo v novodobnem poganstvu, ko je treba z nekako vsiljivo gorečnostjo 'braniti naša načela, treba s silo nebeška vrata odpirati. Tudi Kristus ni bil vedno le v sinagogi in na goro je odšel molit in se postit večkrat, da nihče ni vedel — iu ko če je vrnil, je s postoterjeno močjo zopet delali za socialni blagor človeštva. Zdaj pa, dragi mladeniči, odkrito besedo z vami! Med našimi dobrimi somišljeniki sta dve vrsti, taki, ki krščansko .idejo izpovedujejo z listini in tudi s srcem, s čustvom, in taki, ki zraventega tudi dejansko krščanstvo kažejo. Kakor bi' ne 'bilo prav, biti praktičen kristjan v tem smiisilu, da bi le dela krščanskega usmiljenja izvrševali in zgledno živeli, pred nasprotniki na ne branili naših načel samih in jih 'vsepovsod povdarjali, tako je napačno le s srcem in prepričanjem kristjan biti, 'na zgledno življenje pa pozabiti. Tak človek s tem naši stvari in naši organizaciji prizadeva škodo, ker 111 e pridobiva novih članov, ikajti nasprotniki &c v svojem naziranju tembolj utrjujejo, čimbolj vidijo na nas, da samti ne izpolnjujemo, kar 'za edino resnično oznanjamo. ^Dolgotrajno odobravanje.) Eno pa posebno povdarjamo — ne pozabite, fantje molitve! (Burno pritrjevanje.) Tudi jaz anoram odkrito priznavati, da sem mlačen ,■—• in kdo izmed nas ni večkrat, ko nas ogromno zunanje delo. ki ga imamo, tako obvladuje? Eno pa držimo trdno — zvezo 'duše z Bogom po iskreni molitvii — čut odvisnosti od Boga, čustvo, da smo le 'skromni delavci za njegovo slavo, ne zahtevajoči drugega plačila kot Njega! (Živahno odobravanje.) , Ali je odločnost v našem boju ne-krščanska. Ne samo od lliberaicev — dragi mladeniči <■— tudi iz naših vrst čujete nemalokrat očitek, da boj, ki ga vodite, ne odgovarja načelom krščanske 'ljubezni, ker je brezobziren. Mi pa danes tu povzdignemo svoj glas in pravimo: Od liberalcev, ki krščanstvo saj večinoma in v temeljnih njegovih načelih zamotajo, si tega očitati ne pustimo, ko o tem ne morejo .soditi. Kar se pa tiče nekaterih naših, jim .pravim: Ce mladeniči greše v svoji živahnosti, pa posnemajte Kristusa, ki je povedal zgodbo o dveh sinovih, od katerih je imel oče najrajši tistega, ki je, čimbolj jc bi'i prej grešil v mladostni laliko-miišljenosti, tembolj pozneje delal za očetovo hišo — dočim mu je bil tisti sin, ki ga je vedno ubogal in vse izvrševal v slepi pokorščini, menj ljub. (Živahno odobravanje.) 'Ko so judje gradili porušeni Jeruzalem, so imeli v eni roki kamen, v drugi meč. Tako i mi. Zato naša stavba morebiti . ti iu tam ni popolna, a glavno je, da božji Jeruzalem zgradimo — kamne bomo pozneje opKili. (Tako je!) Ne tajimo, da je velika politična podivjanost marsikje na Slovenskem. Boj je večkrat sirov, drug drugega sumniči iin mu podtika slabe namene -- poštenosti se nikomur noče priznavati. Pa kako bomo to odpravili? Mar tako', da bomo nasprotniku prizanašali, ko nas on tepe? Le tako poizkusite! Pa potem ne bo več nikogar, ki bi taka dobra dela delal, kajti ime Kristusovo bi bilo kmalu izbrisano iz -javnosti! nostjo, kakor da bi jo k temu naganjala kaka posebna dolžnost. Odela si je krog vratu verižico z uro in zapestnice okrog rok, ki jih že dve leti ni nosila. V tem pa potrka nekdo na vrata, gospa sc vstraši, ker se spomni, da bo kmalu pred njo stal sodnik. In vendar ona ni bila ničesar kriva. In res jc prišel Karol, ki pa ni vstopil, ampak kakor začaran obstal pri odprtih vratih. »Kaj pa imaš?« ga vpraša mati vsa zmedena, ko je opazila, kako jc sinu šinila kri v glavo. »Nič!« pravi. »Za hip sem bil osup-njen. Navajen sem, da vas vedno vidim črno oblečeno ... Toda kaj hočemo ... Doba žalovanja je minula ...« Nehote se je pogledala mati v zrcalo na steni. Videla se je v sivi obleki, svetlo-veseli, ki se je vjemala z njenimi kostanjevimi lasmi, poleg sebe pa jc videla dijaka še vedno v žalujoči obleki. Glas sc ji je tresel, ko mu je hotela odgovoriti; toda obrnila je pogovor takoj na drugo stvar. »Kako si zadovoljen danes s šolo? Ali je bilo vse v redu?« — In sama sebi je tiho dejala: »Sc počakam nekoliko. Preveč sc jc razburil, ko me je zagledal v tej obleki. Po kosilu bo šc čas.« (Konec.) Ali je Kristus res oznanjal tako inedlo in j neodločno krščanstvo? Sicer pa ali obrekuje ali pa ne ume- j va Kristusa, kdor meni in trdi, da jc oznanjal tako sladkobno vodo, kakor mnogi hočejo. Naš Gospod je bil mladenišk, živ kot ogenj, goreč kakor baklja in strah svojim nasprotnikom! Gospod je sam tiste, ki jim danes ni prav, da se krščanstvo premalo očitno kaže, jutri pa, da sc udarja nasprotnike, pojutrišnjem, da sc preveč z nasprotniki paktira, potem zopet, da se jih preveč odbija, sledeče označil: »Komu 'naj primerjam otroke tega rodu? Podobni so ženskam m otročajem na cesti, ki pravijo: »Peli in igrali smo vam, pa niste plesali — pa smo zopet tožili in se niste jokali. Prišel je Janez Evangelist in ni jedel in pil — bil je torej abstinent — pa so rekli: ta ima hudiča, in jc prišel sin človekov, pa so djali: glej ga, po gostijah hodi. je pijanec in požeruh in z 'grešniki — liberalci — občuje.« (Živahno odobravanje. Veselbst.) Kako je bil ustanovitelj krščanske vere odločen in neizprosen v načelih. Ali pomnite, kako je Kristus ožigosal farizeje, ne da bi pomišljeval, da imajo vsa sredstva v roki, da ga ugonobč? Imenovat jih je javno na shodu pred vsem ljudstvom morilce in hinavce. In apostolom je rekel, da, kjer jih ne bodo sprejeli, koder bodo hodili mir božji oznanjat, naj pokažejo svoj srd in ogorčenost celo tako, da otresejo prah tiste hiše od svojih nog. In ko so apostoli Gospoda po njegovem govoru zoper mogočne farizeje opomnili na nevarnost, jim je dejal, da resnica se ne da zakriti — kar se govori v spalnicah, to vi povejte na strehah — ker telo zamorejo umoriti, duha pa uc. Bodite z meči prepasani in goreče bakljc imejte v rokah — kajti ogenj sem prinesel na zemljo in kaj hočem drugega, kakor da sc vname! ln mir? Kaj niiir! Nisem prišel mir oznanjal, ampak otroka ločit od matere, sina od očeta, sestro od brata! In kdor ne sovraži vsega, kar ni za mene, ta ni z menoj! In če se je Gospod, ki svojih gorkih čustev ni zatajeval, jokal nad Jeruzalemom, Iker ga bodo sovražniki razdjalli, kdo more nam braniti vzplamteti v gnje-vu, ko hočejo našim otrokom oropati dedne vero? (.Burno odobravanje.) Učitelji. »Soča« je cel mesec, predno sem prišel v Miren govorit, pihala, da bom prišel hujskat zoper učitelje. tiujs'kaštvo odklanjamo in povdarimo, da se do hujskača sptah nikdar noben član mladeniške organizacije ponižati ne srne in ne bo. Orel bodi organizacija ljubezni za dobro stvar in sovraštva zoper slabo, posamezne ljudi in stanove pa Orel ne napada. Njegov cilj je vse slovenske brate združiti v eno četo, če pa tega ne doseže, saj doseči, da bo brat brata spoštoval, tudi če .ie nasprotnega mnenja; tiste pa, ki ovirajo ta cilj, ki zasmehujejo naša načela in tako preprečujejo pošten boj načel, tiste treba pač onemogočujejo v korist miru in ljubezni — v interesu kulture! Učitelj, član liberalne stranke, nas nič ne briga — vsak veruj, kar more — ampak učitelj, vzgojitel-j naše mladine, naše krvi — 10 je nekaj čisto drugega. Tu res velja — sproti podirati, kar sezidajo — ker zidajo na naši lasti! (Burno odobravanje.) Končno 'kličem: Nasprotnikom mir, če ga hočejo, in boj, če ga hočejo — tistim pa, 'ki našega dela še dodobra nc ume vajo: Molite za nas — mi za vas nto-lonto in delamo! Javna telovadba. Popoldne se je vršila javna telovadba na vzorno prirejenem prostoru za novim Društvenim domom. Nastopilo je pri prostih vajah 92 Orlov, torej skoro vsi, pri naraščajskih vajah pa 36 fantkov. Vzorna •je bila tudi telovadba na orodju. Vsega občinstva jc bilo okoli 3000. Orle jc ljudstvo živahno aklamiralo. POSLANEC FON O OBSTRUKCIJI. Po telovadbi so se vršili govori dr. Breclja in dr. Dermastije, ki jih tudi šc objavimo. Prireditev je brzojavno pozdravil prem. knezonadškof goriški dr. Sedej. Nato je govoril gospod državni poslanec E o n. Razložil je daickosežni pomen slovanske opozicije in obstrukcije poslancev S. L. S. ter čeških agrarcev v preteklem zasedanju. Odločni boj zoper sedanji nemški zistem bodo poslanci S. L. S. energično nadaljevali, naj bo komu prav ah ne. Ni na Goriškem sto ljudi, k: bi obstrukcije ne odobravali. Celo liberalci jo; le neko glasilo zaradi svojih umazanih namenov napada poslancc S. L. S. Navzoči tisoči so z navdušenjem na vprašanje gospoda poslanca, odobrili opozicijo proti sedanjemu vladnemu sistemu. Vihar odobravanja jc sledil izvajanjem poslancev ini. 'Res — na mirensko slavnost 22. avgusta smejo biti naši goriški bratje ponosni! PROTI SVOBODOMISELNIM ŠOLAM. Grozen jok in stok vlada zdaj v svobodomiselnem časopisju, ž ozirom na ministrsko razsodbo je namreč dunajski okr. šolski svet zopet zaprl ljudske šole društva »Freie Schule«. V IŠLU. Dne 21. t. m. je zaslišal ccsar zunanjega ministra grofa Aehrenthala, ki sc mu jc zahvalil za povišanje v grofovski stan, nato pa poiočal o tekočih zadevah in o delegacijskem zasedanju koncem oktobra. — Nadvo.ivodinja Marija Valerija in princezinja Gizela bavarska sta zaslišali v avdijenci nekdanjo dvorno igralko pl. Kiss-Schratt. ŠPANSKA V AFRIKI IN V KATALONIJI. Španska vlada jc naznanila Marini, da mu v boju s Kabili dovoli vse, kar zahteva; nastopa naj z največjo gotovostjo. Španska vlada nakupi 35.000 avtomobilskih očal proti pesku iz puščav in ravno toliko čelad; zrakoplove, ki sc vodijo, dobi tudi 8000 mož ojačenja, tako da bo razpolagal z 48.000 vojakov. — Vojaška oblast v Barccloni jc zaprla ravnatelja »Moderne šole«, Eerrerja. Notranji minister je izjavil, da nastopi z največjo strogostjo proti anarhizmu. MIR PRED VIHARJEM V TURČIJI. Kljub vsem pomirljivim poročilom z ozirom na položaj med Grško in Turčijo se poroča, da ob grški meji komaj vzdržujejo častniki vojake, da ne vderejo čez mejo. Mladoturški odbor ima neprestano tajne seje. Vse je podobno položaju pred revolucijo. Nabralo se je toliko netiva, da sc pričakuje vsak dan katastrofa. Sedanji navidezni mir v Turčiji je mir pred viharjem. Šenfiilski ta na Mu. Čeravno vreme ni baš ugodno kazalo, vendar se je zbralo 22. t. m. na Viču pri g. Pavliču na stotine ljudstva. Društva, katera so šla skozi Ljubljano. so se zbirala v »Unionu« Ob dveh popoldne. Točno ob pol treh se začne pom'i-kati sprevod iz »IJniona« z godbo in 'konjeniki na čelu proti Viču. Občudovali smo vztrajnost in moštvo naših »Orlov« in društvenikov, ki se niso ustrašili in pobegnili, kakor so izzivalci, ob cestah, ko .ie ,začel padati dež v največji plohi celo pot do Viča. Kakor da bi nas vreme skušalo, .kdo bo vztrajnejši, se nam je zdelo, ko je naposled na Vič došle goste obsijalo gor-ko soince. Pri vhodu na veselični prostor, kjer je bil postavljen slavolok, je pozdravil došle goste predsednik veseličnega odbora, nakar se ie zahvalil v imenu predsedstva Z. T. O. brat Kržan kot njen zastopnik. V slikovitih narodnih nošah oblečena dekleta vseh stanov so pripenjale gostom šopke. KmaFu nato so došii iz nasprotne strani bratje »Orli« na kolesih, iepa 'četa jih je bilo, iz Vrhnike in Borovnice, na vozovih iu peš pa tudi iz Iga. Zastopani so bili sledeči bratski odseki: Ljubljana, D. M. Polje, St. Vid, Šmartno pod Šmarno goro, Kamnik, Preska, Vrhnika, Borovnica, Ig in Vič. Javna telovadba »Orlov«. Kmalu po skušnji se je pričela javna telovadba. Že pri skušnji je bilo zbranih vse polno ljudi kot pri malokateri javni telovadbi. Godba zaigra koračnico in že zapazimo pri vhodu na telovadišče lepo četo »Orlov«, 60 po številu, ki po krasno izvajanem rajalnem pohodu nastqpijo k prostim vaijam v štiristopu. Pridno se proste vaje. Začu.ie se fanfara, prvi štiristop kaže prvo prosto vajo. Precej smo opazili, da se bodo izvajale lepo sestavljene težke kamniške proste vaje. Zopet fanfara, en zamahljaj brata Dermastije, načelnika vi-škega odseka, ki je vodil telovadbo, hi vse telovadišče se prične gibati po godbi-tiem taktu. Vse štiri proste vaje so se izvajale zelo lepo in zadovoljivo. Sledila je orodna telovadba, pri kateri si lahko občudoval lepe gibčne vaje na drogu, bradlji, konju in kozi. Nc bodemo hvalili posameznih orodji, kdor je bil pričujoč, ta jc videl dovolj, in bil prepričan, da se ne spi po telovadnicah »Orla«, ampak da tekmujejo odseki med seboj. Kdo tudi ni bil vesel krasnih skupin na drogu, kozi in konju? Gromoviti aplavzi po vsakem dovršenem gibu so pričali o zadovoljnosti gle-.davcev. Lep rajalni odhod jc zaključil javno telovadbo. Pri izhodu jc prejel voditelj br. Dermastija Krasen velik šopek v dar! »Orel« se ne pusti zasramovati! To sc jc pokazalo po orodni telovadbi. 'ko so1 sc nekateri navzoči sokoliči začeli norčevati. V teku so morali zapustiti veseličen prostor! Naj bo vsem narodno-napredhim. socialnim demokratom in svo-bodomisclccm 22. dan v avgustu pred očmi, da se »Orel« ne bo pustil nikdar nikomur zasramovati! Kdor še ni pa še bode prejel plačilo za svojo napredno surovost! Veselica na skrbno urejenem prostoru sc jc vršila v kar naibolii obširnem programu. Ne- umorne so bile gošpice v prodajanju srečk, razglednic, pobiranju 'za obmejne Slovence ter s postrežbo v raznih paviljonih. Hvala lkinsburg. Pa., in K. 24.3. Edvard .lanžek. župnik, Sv. Marjeta, Štajersko. 20 K. 244. Anton Rihar, župnik. Št. Vid na Planini, 20 K. 245. Lengcr Frane, trgovec, Žiri, 20 K. 246. Anton Šturm, župnik, Brdo pri Šmartnem, Koroško, 20 K. 247. Or. J. Dereani. Kamnik, 20 K. 248. Tvrdka Valentin Trcvcn, Idrija, 20 K. 249. L. Mikusch, Ljubljana, 20 K. 250. J. Nagode. župnik, Št. Jošt nad Vrhniko, 20 K. 251. A. Šinkovec, župnik, Škofja Loka, 20 K. 252. .1. Wieser, prošt, Podknios, Koroško, 20 K. 253. J. Podboj, duhovni svetnik, Kandija, 20 K. 254. Matija Sila. dekan, Toniaj, 20 K. 255. Fr. Končan, kaplan, Laško, 20 K. 256. Neimenovan 20 K. 257. Dekliška Marijina družba, Trebnje, 20 K. 258. Škamlec, kaplan, Ljutomer, 20 K. 259.. A. Fettich Frankhcim, kanonik, Ljubljana, 20 K. 260. K. Gnidovcc, kaplan. Št. Vid pri Za-tičini, 20 K. 261. L. Koilarjč, gimnazijski profesor, Ptuj 20 K. o sc izvrstili naslednji stroji in se ceno oddajo. mm in Gasili šOTainlR zriGiak fsr pescmžznlli delov. Izposojevanje koles prejem ktilss za erasliMs, • Bosikicaje ter usprsvHa : s©Hdej® ira csrsc« g Ogledajo se lahko pri 2266 1-1 gj g Zastopstvu Cliver-strojev za južni g [H del monarhije fil M n Uwm Igu li i li potovati^ naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 3o Sprejme se takoj v trajno delo dober LjBffcBjtans, KoBfitdStf&psSice esisišise š£©Vn 28* Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki ^o-ŽiSc^m i Kaibsrin Auguslo Victoria nosi 25.000 ton Amerika............24.000 „ Pruiident Lincoln ... , 20 000 , Prasident Grsnt . . . ^ 20.000 „ Vožnja L|Hfeij®irsi®»Htami8juB*g traja z pa novo uvedenimi direktnimi voznimi karfami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 dneva ter ima potnik pravico porabe brzuvlakcv po celi črt! od avstrijske meje (Eger) naprej. Ivan Mohar čevljar na Savi, Jesenice-Fužine, priporočano opetovano od knezoškof. ordi-r.arijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnik ;m zamašnavina, ima Kmetijska društvo w Wipasw5. — lzborna kvaliteta: letošnje belo 'mašno vino od 30—40 K. Sorti rano vino rizling, beli burgundec, siivanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se re oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1'20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Km®«jsko drM&tw© v ^Spavš. Dal.ic so za obmejne Slovence darovali: F. Gorenjšč, Železniki, 2 K 20 vin.; kat. slov. izobraževalno društvo v Dobra-čevi pri Zireh 4 K; Ig. Šalehar, župnik, Kandija. 10 K: A. Poljšak. Tomaj, 30 vin.; Janez Teran, župnik v pok., Kamnik, 5 K; A. Zaje, Šiška. 5 K; M. Barbič, župnik, Brdo, 4 K: Jurij Šenk. Jezersko, Koroško, 14 K: Fr. Zupančič, župnik, Staritrg, 15 K; Val. Knavs, Loge. 2 K; F. Lapajne, Trst, 5 K: Anton Dolinar, župnik. Levčine, 3 K; F. Oranič, župnik v zač. pok., Križe, 10 K: Avg. Zigon, Šibenik. 2 K; Jakob Kozjek Mojstrana. 1 K; F. Kepec. župnik. Češnji-ca. 10 K: Anton Rihar. Mengeš. 10 K. blizo »Zvezde« se iz proste roke pod ugodnimi pogoji ceno proda; v pritličju pripravna za malo obrt s stanovanjem. Naslov pove upr. tega lista. 2124 (i) Sprejme se v službo za dobro plačilo. Prednost imajo one, ki so vajene gospodinjstva in kuhe ter dokažejo, da so že kedaj kje službovale. Ponudbe na naslov: Luka Senica, trgovec, Šmarje pri Sevnici. 2291 3-1 Specialiteta za kadilce. 3265 Oiavna zaloga: (11) Lekarna Ufo. pl»Trnkozcy t Ljubljani, 295 1-1 prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu Priporočamo našim rodbinam cJfiolinsRo ciftorijo, od litrov 56-70 od litrov 180—250 „ „ 100-120 „ „ 250-450 „ „ 120-180 „ „ 500-700 nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 in £000 litrov se dobijo prav po Odvetniška pisarna dr. Frana Bručiča in dr. Mateja Pretnerja v Trstu, Via Nuova št. 13/11, sprejme spretnega veščega slovensko-nemške stenografije. Stro 2308 jepisci imajo prednost. 3— b Lahek udar, nobe- tt1 nega j: 4 nadležnega ropota. / —, Popolnoma vidna pi- ^J Vi si bile L. sava od prve do ! M . zadnje črke, pisalna hitrica 11—14 črk PlSte^S^I na sekund0- fMmlŠm Močan vdarec. Edini stroj s popolno \ sloven. klavijaturo. Tipka za popravila in seštevanje. Izvrsten tabulator in še G0 drugih vrlin. Navito zastopstvo zaKranisko tn Hrvaško takoimenovani brzi-, normalni in počasni sukači z 80 °/0 učinka z amerikansko regulacijo. se išče. Ponudbe z izpričevali na f,Zadružno zvezo" v Ljubljani. Parni kotli vseh sistemov, pregrelci (Oberhitzer) in ogrevala (Vorwarmer) itd. Vsakovrstni stroji za obdelovanje lesa in za naprave žag najnatančnejše izvedbe. Transmisije tudi največjih konstrukcij. Žične železnice za prevažanje blaga. 2253 (i) torei br®!».p!ačno dobi vsak človek v lekarni Tt>nkoozy zrawfl?a rot»vža, lepo tiskano deset zapo- 1 vedi za zdravje tudi po pošti se brez- -plačno razpošiljajo. 3257 52- j kjer stojijo stroji vodno na ogled. Ceniki 2252 na zahtevo {ranko. m za prebarvanie his5 cerkva, zupmsc, solskih m iav- b™™™™® mh poslopij priporoča po lzvanredno nizkih cenah m^mim^-mm*™ Sara^aKSH^SffiBBHHI msmssmmKsasmmna Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnilu Tisk: »Katoliške Tiskarne« Odgovorni urednik: Ivan Šteie. G