URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 17	Ljubljana, 20. maja 1970	Cena 3 dinarji	Leto XXVII
vsebina:
96.	Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o prejemkih članov in funkcionarjev Slovenske akademije znanosti In umetnosti
97.	Odlok o natančnejših pogojih za ukrepe neposredne družbene kontrole cen za meso
I
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSClN :
182. Odlok o častnih priznanjih za udeležbo v organiziranem narodnoosvobodilnem delovanju v Ljubljani (Ljubljana) 183 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o najvišjih maloprodajnih cenah za nekatera živila in o najvišjih stopnjah marže za nekatera živila (Brežice)
184. Odlok o okvirnem delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratovalnic na območju občine Brežice ter o
poslovnem času v delovnih organizacijah, ki opravljajo službo posebnega družbenega pomena
185.	Odlok o spremembi odloka o minimalnih mesečnih nagradah vajencev v občini Brežice
186.	Pravilnik o razdeljevanju stanovanj občanom občine Brežice
187.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Litija za leto 1969
188.	Odlok o spremembi odloka o najvišji ravni cen in najvišjih maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode v občini Litija
189.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Litija
180. Statut občine Ljubljana Moste-Polje
191. Sklep o uvedbi kralevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bevke (Vrhnika)
Na podlagi 8. člena zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (Uradni list LRS, št. 18-92/49 in Uradni list SRS .št. 11-120/65) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
o spremembi in dopolnitvi uredbe o prejemkih članov
in funkcionarjev Slovenske akademije znanosti in umetnosti
1.	člen
V	uredbi o prejemkih članov in funkcionarjev Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Uradni list LRS, št. 11-121/61, ter Uradni list SRS, št. 22-136/ 64, št. 6-22/65 in št. 19-136/69) se spremenita L in 2. člen tako, da znašajo prejemki članov in funkcionarjev Slovenske akademije znanosti in umetnosti:
1.	stalna nagrada za redne člane akademije 1.000 din in za dopisne člane akademije 600 din mesečno;
2.	poseben funkcijski dodatek poleg stalne nagrade iz 1. točke tega člena: za predsednika akademije 1.000 din, za podpredsednika akademije 800 din, za glavnega tajnika akademije 800 din in za razredne tajnike akademije po 500 din mesečno.
2.	člen
Prejemki iz 2. točke 1. člena te uredbe se štejejo kot povračilo za kritje materialnih stroškov pri opravljanju funkcije.
3.	člen
Prejemki po 1. členu te uredbe se izplačujejo članom In funkcionarjem akademije od 1. januarja 1970,
/	4. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS-.
St. 113-6/64
Ljubljana, dne 7. maja 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r.
97.
Na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12-174'67. št. 23-343/67, št. 40-473/68, št. 11-139 /69 in št. 15-170/70) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o natančnejših pogojih za ukrepe neposredne družbene kontrole cen za meso
X
Da se zagotovi večja enotnost pri oblikovanju odkupnih cen živine in prodajnih cen mesa ter da se zagotovi večja skladnost med potrošnjo in prirejo mesa, se s tem odlokom določajo pogoji za oblikovanje drobnoprodajnih cen mesa.
II
Občinske skupščine so dolžne predpisati najvišjo raven cen za meso v prodaji na drobno.
III
Občinski organi za cene so dolžni voditi evidenco o odkupnih cenah živine.
Predelovalci in prodajalci mesa in mesnih izdelkov (gospodarske organizacije in posamezniki) morajo dajati republiškemu in občinskim organom za cene na njihovo zahtevo podatke o odkupnih in nabavnih cenah goveje živine po kakovostnih vrstah in klavnostl
IV
Občinske skupščine morajo pri določanju najvišje ravni cen za meso v prodaji na drobno upoštevati:
—	gibanje odkupnih cen živine,
—	stroške predelave in prodaje mesa,
—	z družbenimi plani predvidene dolgoročne cilje v živinoreji.
Pri določanju najvišje ravni cen za meso v prodaji na drobno občinske skupščine upoštevajo tudi cene iz sporazuma o odkupnih cenah živine in o drobnopro-
dajnih cenah mesa, če so te cene v skladu z določbami tega odloka.
Sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v Gospodarski zbornici SR Slovenije v smislu 9. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen.
V
Zavod SR/ Slovenije za cene ugotavlja skladnost cen živine in mesa, določenih v sporazumu iz prejšnje točke, z gibanji na trgu in s splošno politiko cen ter svoje ugotovitve sporoča občinskim skupščinam, ki jih upoštevajo pri določanju najvišje ravni cen za meso v prodaji na drobno.
VI
Ce sporazum iz IV. točkfe tega odloka ne bo sklenjen v 30 dneh od uveljavitve tega odloka, predpišejo občinske skupščine drobnoprodajne cene mesa, upo-
števajoč merila za oblikovanje teh cen, ki jim jih sporoči Zavod SR Slovenije za cene.
VII
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o natančnejših pogojih za ukrepe neposredne družbene kontrole cen za meso (Uradni list SRS, št. 24-184/68).
VIII
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 330-15/68
Ljubljana, dne 23. aprila 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
1	Stane Kavčič 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 182.
Na podlagi 6. člena odloka o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljane (Glasnik, št. 13/69) je skupščina mesta Ljubljane na slavnostni seji splošnega zbora Ljubljane dne 9. maja 1970 sprejela
ODLOK
o častnih priznanjih za udeležbo v organiziranem narodnoosvobodilnem delovanju v Ljubljani
1.	člen
Za pomemben delež, ki so ga za osvoboditev domovine prispevali medvojni aktivisti v Ljubljani, za njihov pogum, požrtvovalnost, nesebično tovarištvo in žrtve podeljuje skupščina mesta Ljubljane ob 25-letni-ci osvoboditve udeležencem organiziranega osvobodilnega delovanja v Ljubljani med narodnoosvobodilnim bojem častno priznanje.
2.	člen
Priznanje udeležencem organiziranega boja v Ljubljani se izreka s častno listino, na katero se vpiše ime prejemnika priznanja.
3.	člen
Kandidate za častno priznanje ugotavlja in predlaga skupščini mesta Ljubljane mestna konferenca Socalistične zveze delovnega ljudstva.
4.	člen
Častne listine se bodo podeljevale na slavnostnih sestankih, ki jih bo pripravila organizacija zveze borcev.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS.«
St. 010-044/70
Ljubljana, dne 9. maja 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsednik
mestnega zbora	zbora delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. \ndrcj Levičnik, dipl. occ. L r.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 183.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67) ter 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64 in Uradni vestnik Celje, št. 50-904/65 in št. 2R-391/06) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. maja 1970 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o najvišjih maloprodajnih cenah za nekatera živila in o najvišjih stopnjah marže za nekatera živila
1.	člen
5. točka odloka o najvišjih maloprodajnih cenah za nekatera živila in o najvišjih stopnjah marže za nekatera živila (Uradni vestnik Celje, št. 30/65 in št. 33/65 ter skupščinski dolenjski list, št. 25/67) se spremeni in pravilno glasi:
/
/
trgovine z živili
od 6. do najmanj 19. xure
trgovine s tehničnim ipaterialom, ki poslujejo neprekinjeno
od 7. do najmanj 14. ure
s tem, da smejo v letnem času, tj. od 1. maja do 30 septembra tudi trgovine z mešanim blagom in trafike ter trgovine s tehničnim blagom pričeti z delom ob
0.	uri.
— pasterizirano mleko standardne kakovosti s 3,20/o tolščo v litrski polietilenski embalaži (1 liter) 1,60 din
2.	člen
Za 1. členom se doda nov la člen, ki glasi:
»Delovne organizacije, ki odkupujejo mleko na območju občine Brežice so dolžne za vse količine mleka, ki jih odkupijo, povečati odkupno ceno mleka tako, da ta znaša najmanj 1 dinar za mleko z maščobno stopnjo 3,6 0/o*>.
, 3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS.«
St. 38-5/70-1
Brežice, dne 12. maja 1970.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
184.
Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 43-516/66), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65) ter 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/65 in Uradni vestnik Celje, št. 50-904/65 in št. 28-391/66) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbore, delovnih skupnosti dne 12 maja 1970 sprejela
O D I, O K
o okvirnem delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratovalnic na območju občine Brežice ter o poslovnem času v delovnih organizacijah, ki opravljajo službo posebnega družbenega pomena
I.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem odlokom se ureja delovni čas v delovnih organizacijah in zasebnih obrtnih delavnicah, ki opravljajo trgovsko, gostinsko in obrtno dejavnost ter dejavnost posebnega družbenega pomena.
2.	člen
V okviru s tem odlokom določenega okvirnega delovnega časa določajo delovne skupnosti delovnih organizacij iz 1. člena tega odloka dnevni delovni čas po predhodnem soglasju s pristojnim upravnim organom SOb Brežice.
H. TRGOVINA
3.	člen
Okvirni delovni čas za:
trgovine z mešanim blagom in trafike je
od 7. do najmanj 17. ure
Trgovine s kmetijskim reprofnaterialom določijo delovni čas samostojno, pn čemer so dolžne upoštevati krajevni običaj in potrebe potrošnikov.
Ob sobotah in na dan pred državnim praznikom morajo biti trgovine z mešanim blagom in trafike ter trgovine z živili odprte od 7. do 12. ure.
Ob nedeljah morajo biti dežurne trgovine z živili odprte od 7. do najmanj 10. ure.
Bencinske črpalke morajo biti odprte v poletnem in zimskem času od 6. do 20. ure. Bencinska črpalka na Čatežu ob cesti I. reda Ljubljana—Zagreb mora biti odprta nepretrgoma podnevi in ponoči.
Lekarna Brežicah mora biti odprta od 8. do 18. ure s tem, da je v lekarni izven rednega delovnega časa obvezna dežurna služba, ki se uredi s pravili lekarne.
Okvirni delovni čas za slaščičarne je od 7. do 20. ure.
'x 4. člen
Obratovalni čas na sejmih in tržnih prostorih se določi v odloku o sejemskem in tržnem redu.
5.	člen
Pristojni upravni organ SOb Brežice lahko po potrebi odredi za posamezne delovne organizacije ali za jrosamezne enote delovnih organizacij s področja trgovine, dežurno službo.
III.	OBRTNE DELAVNICE
6.	člen
Za obrtne delavnice, ki poslujejo z eno delovno izmeno, se določi okvirni delovni čas od 6. ure v letnem oziroma od 7. ure v zimskenj času do najmanj 14. ure. Za tiste, ki poslujejo v dveh delovnih izmenah pa traja okvirni delovni čas od 6. (i</,20. ure.
Ob sobotah in dnevih pred državnim praznikom morajo biti storitvene obrtne delavnice odprte od 7. do 14. ure.
Brivske in frizerske delavnice morajo biti odprte vsak delovni dan od 7 do 12. ure in od 14.30 do 18. ure, razen ponedeljka, ki je dela prost dan.
7.	člen
Pristojni upravni organ SOb Brežice lahko po potrebi odredi za obrtne delavnice dežurno službo.
IV.	GOSTINSTVO
8.	člen
Gostinska podjetja in gostišča morajo biti odprta ob delavnikih, nedeljah ter državnih praznikih, in sicer:
/
1.	hoteli nepretrgoma podnevi in ponoči,
2.	restavracije do 23. ure,
3.	kavarne v zimskem času do 24. ure, v poletnem času do 2. ure zjutraj, ob sobotah, nedeljah in dnevih pred državnim praznikom pa vedno do 2. ure zjutraj,
4.	gostišča do 23. ure,
5.	bifeji in okrepčevalnice do 22. ure,
6.	zajtrkovalnice od 5. do 19. ure,
7.	restavracija »Grič« na Čatežu ob avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb mora biti odprta podnevi in ponoči.
Pristojni upravni organ SOb Brežice odredi čas za čiščenje poslovnih prostorov. •
9.	člen
Restavracije, gostišča, kavarne in bifeji ne smejo začeti s poslovanjem pred 5. uro, začeti pa morajo s poslovanjem najkasneje ob 6. uri.
Kolodvorska restavracija in gostišča morajo začeti s poslovanjem ob 4. uri.
Restavracija, ki je v sklopu hotela, začne poslovati ob 9. uri.
10.	člen
Gostinski obrati na železniških in avtobusnih postajah ter obrati s prenočišči morajo gostom, ki prispejo z vlakom ali avtobusom, posjreči tudi po času, določenem za zapiranje, vendar se ti gosti smejo zadržati v lokalu največ uro po prihodu zadnjega vlaka oziroma avtobusa.
11.	člen
Po zapiralni uri se, ne sme nuditi gostom jedi in pijač, razen v primerih iz prejšnjega člena tega odloka. Gostom se ne sme postreči z večjo količino hrane in pijače neposredno pred uro zapiranja.
Najpozneje 15 minut po določeni zapiralni uri je treba obratne prostore izprazniti in zapreti. Strežno osebje je dolžno uro zapiranja gostom napovedati.
12.	člen
Podaljšanje ali skrajšanje obratovalnega časa, predpisanega s teip odlokom, dovoljuje na utemeljeno prošnjo pristojni upravni organ SOb Brežice.
13.	člen
Ob prireditvah, ki jih organizirajo družbene organizacije, določi pristojni upravni organ SOb Brežice obratovalni čas za vsak primer posebej.
14.	člen
Dovoljene igre (balinanje, kegljanje in podobno) se smejo igrati na prostem do 22. ure. V zaprtih prostorih. kjer to ne moti nočnega počitka, ta omejitev ne velja, vendar se mora igranje zaključiti 15 minut pred koncem zapiralnega časa.
Po 22. uri se z godbo in petjem v gostinskih obratih ne sme motiti soseščine.
15.	člen
Gostinski obrati so lahko odprti vso noč ob državnih praznikih, oziroma dnevih pred državnim praznikom, in sicer: 30. aprila in 1. maja, 3. julija, 21. ju-
lija, 27. oktobra, 28. in 29. novembra, 31. decembra in 1. januarja.	,
16.	člen
Ce je gostinski obrat med poslovnim časom zaprt na podlagi dovoljenja oddelka ža gospodarsko upravne zadeve, morajo biti na vhodu v obrat vidno objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt.
17.	člen
Obratovalni čas mora biti v vsaki enoti vidno označen.
O spremembah obratovalnega časa in o dejstvih, ki take spremembe povzročajo, morajo biti potrošniki naprej obveščeni.
V.	DELOVNE ORGANIZACIJE, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
18.	člen
Zdravstveni zavodi ter veterinarska postaja, morajo nemudoma prilagoditi delovni čas potrebam občanov ter morajo izven okvirnega delovnega časa, ki je od 6. do 15. ure, zagotoviti stalno dežurno službo.
VI.	KONČNE DOLOČBE
A
19.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 500 din se za prekršek kaznuje delovna organizacija:
—	če nima usklajenega obratovalnega časa z določili tega odloka (3., 6., 8., 9., 12 člen).
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
i
20.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 200 din se kaznuje za prekršek delovna organizacija:
—	če potrošnikov ni naprej javno obvestila o spremembah obratovalnega časa (17. člen),
—	če nima v enoti vidno označenega obratovalnega časa (17. člen),
—	če nima na vhodu v gostinski obrat vidno objavljenih podatkov o tem, koliko časa bo obrat zaprt (16. člen).
Z denarno kaznijo do 100 din se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
21.	člen
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik ali samostojni gostinec, če stori kakšno dejanje iz prvega odstavka 19. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 100 din se kaznuje oseba j iz prvega odstavka tega člena, če stori kakšno dejanje iz prvega odstavka 20. člena tega odloka.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o okvirnem delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratovalnic na območju občine Brežice (Skupščinski dolenjski list, št. 31/67).
St. 14-2/70
Brežice, dne 12. maja 1970.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
185.
Na podlagi 2. člena ^zakona o nagrajevanju vajencev (Uradni list SRS, št. 29-303/65) iii 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64 in Uradni vestnik Celje. št. 28-241/64, št. 50-904/65 in št. 23-391/66) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. maja 1970 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o minimalnih mesečnih nagradah vajencev v občini Brežice
1.	člen
1.	člen odloka o minimalnih mesečnih nagradah vajencev v občini Brežice (Uradni vestnik Celje, št. 43-787/65) se spremeni tako, da pravilno glasi:
»Mesečna nagrada vajencev, katero izplačujejo delovne organizacije in zasebni delodajalci vajencem, ki so v uku na območju občine Brežice, mora znašati:
i
din
—	v prvem učnem letu najmanj ... 150
—	v drugem učnem letu najmanj . . . 200
—	v tretjem učnem letu najmanj . . . 300
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 113-11/70-1
Brežice, dne 12. maja 1970.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
186.
Na podlagi 35. in 36. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 11-149/66 in št. 32-411/68) ter 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64 ter Uradni vetnik Celje, št. 50/65 in št. 28/66) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. maja 1970 sprejela
PRAVILNIK
o razdeljevanju stanovanj občanom občine Brežice
I
1.	člen
S tem pravilnikom se predpisuje na kakšen način, ob katerih pogojih in po katerem prednostnem redu se bodo oddajala stanovanja, s katerimi ima pravico razpolagati SOb Brežice, v uporabo občanom občine Brežice.
|	2. člen
Postopek za dodelitev stanovanja vodi upravni organ SOb Brežice, pristojen za stanovanjske zadeve, na podlagi določil zakona o splošnem upravnem postopku.
Postopek uvede upravni or^an le na zahtevo stranke.
3.	člen
Upravni organ mora v postopku ugotoviti za odločitev pomembna dejstva in okoliščine, zlasti pa preveriti resničnost posameznih trditev prosilca.
4.	člen
Po izvedenem predhodnem postopku je upravni organ prošnjo prosilca s pismenim potoči lom dolžan predložiti svetu za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve SOb Brežice, ki mora podati o zadevi svoje mnenje.
5.	člen
O prošnji prosilca odloča pristojni upravni organ SOb Brežice, ki je dolžan upoštevati mnenje sveta iz
4.	člena tega pravilnika, upoštevati pa mora tudi tele kriterije:
1.	datum upravičeno vloženega zahtevka za dodelitev stanovanja,
2.	stanovanjske pogoje v katerih živi prosilec oz.
njegova družina,	'
3.	število družinskih članov prosilca, njih starost in spol, njih sredstva ter zdravstveno stanje,
4.	materialno stanje prosilca oz. njegove družine,
5.	družbeno koristnost prosilca ter članov njegove družine za občino kot temeljno družbeno-politično skupnost,
6.	posebne pogoje širšega družbenega pomena, ki jih izpolnjuje prosilec stanovanja.
Kolikor posamezni prosilci izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena v enaki meri, lahko upravni organ pri dodelitvi stanovanja upošteva tudi ' pripravljenost prosilca, da iz lastnih sredstev prispeva del sredstev za nakup ali adaptacijo stanovanja.
6.	člen
Udeleženci NOB, ki imajo priznan status borca, imajo prednost pri dodeljevanju stanovanj glede na druge pričakovalce stanovanj, ki izpolnjujejo enako pogoje iz 5. člena tega pravilnika.
Za stanovanje, ki ga izprazni borec NOV, sodeluje pri odločanju o dodelitvi tako izprazenjenega stanovanja predstavnik KO ZB NOV na katerem območju se izpraznjeno stanovanje nahaja.
7.	člen
Ta pravilnik se objavi v "Uradnem listu SRS« in začne veljati osmi dan po objavi.
St. 36-5/70-1;
Brežice, dne 12. maja 1970.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA
187.
Na podlagi 64. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitične skupnosti (Uradni list SFRJ. št. 31/64 in št. 51/66) in 137. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Litija za leto 1969
1.	člen
Zaključni račun proračuna občine Litija za leto 1969 vsebuje
1.	Skupni dohodki po bilanci prora-	din
čuna.................................. 5,198.806,81
2.	Skupna razporeditev dohodkov po
bilanci	proračuna................... 4,693.537,07
3.	Razlika med skupnimi dohodki in skupno razporeditvijo dohodkov po
bilanci	proračuna..................... 505.269,74
4.	Neporabljeni del sredstev za redno dejavnost upravnih organov, ki se po sklepu skupščine družbenopolitične skupnosti prenesejo v proračun
5.	Neporabljeni del sredstev na poseb-
nih računih za posebne namene, ki se po preteku leta prenesejo v proračun ..........................
6.	Skupni presežek dohodkov oziroma
skupni primanjkljaj po zaključnem
računu .  ......................... 505.269,74
2.	člen
'k	din
Presežek po zaključnem računu	. .	505.269,74
se razporedi za prenos v proračun' za
leto 1970	...................•	•	150.269,74
za prenos v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij............... 200 000,00
za prenos v občinski cestni sklad . .	155.000,00
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objdve v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-16/63-1
Litija, dne 28. aprila 1970.
Predsednik
skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov po zaključnem računu proračuna družbenopolitične skupnosti Litija za leto 1969
•d ®	Dohodki	Plan po re-		ca . S	Razporeditev > g	dohodkov	Plan po re-	
	balanci in po poznejših	Izvršeno		balanci in po poznejših	Izvršeno
	spremembah		.2 ca ~u>c	spremembah	
1. Prispevki ....	2,154.434,00	2,209.399,79	03 Kulturno presvet-		
2. Davki		1,737.000,00	2.048.987,53	na dejavnost . .	138.500,00	137.758,10
3 Takse		346.100,00	477.554,36	■	04 Socialno varstvo	736.354,00	733.516,65
6. Dohodki organov			05 Zdravstveno var-		
in razni drugi do-	1		stvo 		105.689,00	105.373,70
hodki		109.000,00	114.197,61	06 Komunalna dejav-		
7 Dooolnilna sred-			nost 		675.796,00	674.581,85
stva		56.000.00	56.000,00	07. Delo državnih or-		
9. Prenesena sredstva	292.650,00	292.667,52	ganov 	 12 Dejavnost krajev-	1,959.053,00	1,956.080,53
					
		'	nih skupnosti .	. 13 Dejavnost družbe-	140.000,00	140.000,00
			nepolitičnih organizacij in društev	267.000,00	269.849,49
			14	Negospodarske investicije .... 15	Gospodarske inve-	430.000,00	429.220,60
			sticije	....	21.000,00	20.924,30
/			16 Gospodarski posegi	64.840,00	64.274,70
> /			17 Proračunske ob-		
/			veznosti iz prejšnjih let ....	3.662,00	3.661.90
/			18	Rezervni sklad 19	Nerazporejeni do-	43.500,00	48.501,55
			hodki		109 790.00	109.793,70
Skupaj	. . .	4.695.184.00	5.198 808.81	Skupaj	. . .	4.695.184.00	4,693.537,07
%
188.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67 in št. 23/67) in 117. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o najvišji ravni cen in najvišjih maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode v občini Litija
1.	člen
Člen 2., točka e) se spremeni in se glasi:
—	pasterizirano mleko, standardne kakovosti s 3,2 0/o tolšče, v polietilenski embalaži 1,60 din/l
—	nestekleničeno mleko 1,55 din/l.
2.	člen
Delovne organizacije, ki odkupujejo mleko na območju občine Litija, so dolžne za vse količine mleka, ki jih odkupujejo, povečati odkupno ceno mleka, ki je veljala na dan 31. decembra 1069 za 0,10 din pri litru.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v ^Uradnem listu SRS«.
St. 010-21/65-1
Litija, dne 28. aprila 1970.
Predsednik
skupščine občine Litija \	Stane Volk 1. r.
189.
Na podlagi 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) je zbor delovnih skupnosti skupščine občine Litija na seji dne 28. aprila 1970 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Litija
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Litija, v volilni enoti št. 20, v skupini zdravstvo in socialno varstvo.
2.	člen
Nadomestne volitve v volnilni enoti št. 20 zbora delovnih skupnosti bodo v ponedeljek, dne 29 junija
1970.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-16/69-2
Litija, dne 28. aprila 1970.
Predsednik
zbora delovnih skupnosti skupščine občine Litija Franc Kokalj 1. r.
190.
Skupščina občine 'Ljubljana Moste-Polje je po javni razpravi ita zborih volivcev in zborih delovnih ljudi ter razpravi v družbenopolitičnih in drugih organizacijah na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. aprila 1970 sprejela
STATUT
občine Ljubljana Moste-Polje
UVOD
I
Občani v mestu Ljubljana in njegovi neposredni okolici so po vojni in zmagoviti socialistični revoluciji ustvarili pogoje za razvoj socialističnih družbenih odnosov na tem območju in pogoje za nadaljnji vsestranski razvoj mesta kot celote in njegovih posameznih delov.
V tem obdobju, ki ga označujeta skokovit porast materialne osnove za neposredno zadovoljevanje osebnih :n skupnih potreb delovnih ljudi, je bila posebna skrb posvečena tudi graditvi družbenopolitičnega sistema.
Od četrtnih ljudskih odborov, ki so v prvih povojnih letih uresničevali ljudsko oblast in lokalno samoupravo, uresničujejo po letu 1963 pravice in dolžnosti temeljne družbenopolitične skupnosti na tem območju ljubljanske občine in mestni svet kot organ samoupravljanja mesta.
Občina Ljubljana Moste-Polje je v tem obdobju dosegla visoko stopnjo razvoja na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, odlikujeta pa, jo zlasti razvejan samoupravni sistem, ki vključuje v razne oblike samoupravljanja velik odstotek vsega aktivnega prebivalstva.
II
Izkušnje komunalne samouprave v Ljubljani so pokazale, da sedanja ureditev z občinskimi kot temeljnimi družbenopolitičnimi skupnostmi in mestom kot samoupravno skupnostjo ne zagotavlja docela smotrne delitve pristojnosti med njimi ter zavira nadaljnji razvoj mesta kot celote.
Zato se v tem obdobju vse bolj uveljavlja spoznanje, da številnih zadev iz pristojnosti občine ni mogoče smotrno in racionalno reševati po merilih in pogojih vsake posamezne občine in da je treba krepiti mesto kot družbenopolitično skupnost za reševanje vseh tistih zadev, ki so skupnega pomena za mesto. Temu spoznanju, ki je prevladalo tudi v javni razpravi O načelih komunalne ureditve v Ljubljani leta 1967, so sledili tudi amandmaji k ustavi SR Slovenije, ki vsebujejo temeljna izhodišča za nadaljnje razvijanje komunalnega sistema v Ljubljani.
Z XVIII. amandmajem k ustavi SR Slovenije je mesto, razdeljeno na občine, posebna družbenopolitična skupnost, njegove funkcije pa izvirajo iz občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti. To pomeni, da občine in mesto skupaj uresničujejo Vse zadeve, ki
so sicer pravice in dolžnosti občine.
\
Zato sta občina in mesto temeljna družbenopolitična skupnost na določenem območju, njihove samoupravne strukture pa v bistvu neločljivi deli celote,
ki se prek usklajenih statutov in samoupravnih dogovorov občanov na območju mesta zlivajo v harmoničen in na najširši osnovi zasnovan sistem samoupravljanja v mestu.
Pravice in dolžnosti posameznih dejavnikov v tem sistemu so določene v skladu z načelom, da mesto opravlja tiste zadeve, ki so skupnega pomena ,za to celoto, občine pa vse druge zadeve iz njihove pristojnosti.
III
V	skladu z načeli ustave SR Slovenije se s tem statutom zagotavlja:
—	uresničevanje vseh tistih pravic in dolžnosti občine, ki niso s statutom mesta opredeljene kot zadeve skupnega pomena za mesto;
—	sodelovanje občine ter njenih samoupravnih organov pri urejanju zadev, ki so skupnega pomena za mesto;
—	takšno organizacijo samoupravljanja v občini, ki naj omogoči neposredno sodelovanje občanov pri reševanju vprašanj splošnega pomena za življenje in delo v naselju, v občini pa tudi v širši družbenopolitični skupnosti;
—	skladen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki so neposrednega pomena za delo in življenje občanov;
—	nadaljnje razširjanje in razvijanje sistema družbenega samoupravljanja na vseh področjih družbenoekonomskega življenja;
—: sodelovanje občine in njenih organov s SR Slovenijo in njenimi organi, mestom Ljubljana in njegovimi organi, samoupravnimi skupnostmi, drugimi občinami ter delovnimi in drugimi organizacijami za uspešnejše reševanje nalog, ki so neposrednega pomena za življenje občanov;
—	javnost dela vseh državnih organov, organov družbenega upravljanja ter organizacij, ki opravljajo zadeve posebnega pomena;
—	nadaljnjo krepitev materialne osnove krajevnih skupnosti in hitrejše reševanje problematike naselij.
I. del
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje je temeljna družbenopolitična skupnost na svojem območju.
V	občini uresničujejo občani vse pravice temeljne družbenopolitične skupnosti, razen tistih, ki so zaradi skladnega razvoja mesta Ljubljana kot enotnega družbenega, gospodarskega in kulturnega prostora razglašene za zadeve skupnega pomena za mesto.
Pri uresničevanju pravic in dolžnosti občine, ki so s statutom mesta Ljubljana razglašene za zadeve skupnega pomena za mesto, sodeluje občina z mestom, drugimi občinami v mestu Ljubljana ter s samoupravnimi skupnostmi, z delavnimi in drugimi organizacijami skupnega pomena za mesto.
2.	člen
V	občini Ljubljana Moste-Polje se v skladu s temeljnimi izhodišči in smernicami družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja mesta Ljubljana kot celote in občine kot njegovega sestavnega dela:
—	urejajo vprašanja, ki imajo neposreden pomen za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj občine;
—	ustvarjajo materialni in družbeni pogoji za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti;
—	zagotavljajo materialni in drugi pogoji za zboljšanje življenjske ravni ter za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih potreb občanov;
—	usklajujejo posamezni in skupni interesi s splošnimi družbenimi interesi;
—	zagotavljajo pogoji za uresničevanje političnih, osebnih in samoupravnih pravic občanov ter vseh oblik neposredne demokracije;
—	urejajo odnosi, ki imajo neposreden pomen za občane v občini;
—	odloča o višini in uporabi sredstev narodnega dohodka, namenjenih za kritje splošnih potreb v občini ;
—	spodbuja družbeno in samoupravno dogovarjanje med delovnimi in drugimi organizacijami;
—	ustanavljajo delovne in druge organizacije v gospodarstvu in družbenih službah;
—	zagotavljajo pogoji za delo in zaposlovanje delavcev ter dviganje proizvodnosti dela;
—	organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja ter javne službe, ki imajo pomen za občino;
—	določa uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter uporabo stvari v splošni rabi, da se uporabljajo v skladu s splošnimi interesi in pod pogoji, ki so določeni z zakonom;
—	zagotavljajo pogoji za preprečevanje in odpravljanje posledic elementarnih in drugih nesreč;
—	zagotavlja izvrševanje in uporabo zakonov ter drugih predpisov iz svoje pristojnosti, posebno v odnosu do občanov, delovnih in drugih organizacij ter varuje zakonitost;
— uresničujejo tudi druge funkcije družbenopolitične skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo, zakoni in statutom mesta dane v pristojnost drugih družbenopolitičnih skupnosti.
3.	člen
Pri izpolnjevanju svojih pravic in dolžnosti do občanov, delovnih in drugih organizacij ima občina samo z zvezno in republiško ustavo, z zakonom in s tem statutom določene pravice. Uresničuje jih na temelju ustave, zakonov in svojih predpisov v okviru enotnega političnega, ekonomskega in pravnega sistema SFRJ.
4.	člen
Statut občine se s statutom mesta, s statuti samoupravnih skupnosti, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij dopolnjuje v stistem odnosov, ki zagotavlja samostojnost samoupravnih organov in delovnih skupnosti pri odločanju v zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, omogoča pa tudi smotrno usklajevanje individualnih in družbenih interesov ter uspešnejši razvoj delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občine kot celote.
5.	člen
Občina opravlja družbeno nadzorstvo nad poslovanjem delovnih organizacij in nadzor nad zakonitostjo njihovih samoupravnih aktov, razen pri delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost skupnega pomena za mesto.
6.	člen
Pravice in dolžnosti občine opravljajo občani neposredno na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi in v drugih oblikah neposrednega odločanja, posredno pa prek občinske skupščine in njenih organov, izvoljenih organov krajevnih skupnosti in samoupravnih skupnosti.
Svoje politične, družbenoekonomske, kulturne in druge skupne interese uresničujejo občani tudi v družbenopolitičnih in drugih organizacijah v občini.
7.	člen
Občan občine Ljubljana Moste-Polje je vsak državljan SFRJ, ki ima stalno prebivališče v tej občini.
Pravice in dolžnosti občanov so določene z ustavo, zakonom in s tem statutom.
8.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje je pravna oseba. Njen sedež je v Ljubljani, Proletarska ul. L
9.	člen
Občina ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis: »-Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«; pod grbom je napis »Ljubljana Moste-Polje«.
10.	člen
Območje občine Ljubljana Moste-Polje obsega naslednje katastrske občine in naselja:
k. o. Bizovik: Bizovik, Fužine, Spodnja Hrušica, Zgornja Hrušica;
k. o. Brinje (del): Ljubljana (del); k. o. Dobrunje: Dobrunje (del), Podmolnik (del), Zadvor, Zavoglje;
k. o. Dolsko: Dolsko; k. o. Besnica (del), Javor, Ravno brdo; k. o. Kašelj: Podgrad, Polje (del), Spodnji Kašelj, Vevče, Zalog, Zgornji Kašelj;
k. o. Karlovško predmestje (del); Ljubljana (del); k. o. Karlovško predmestje (del); Ljubljana (del); k. o. Laze: Laze pri Dolskem;
k. o. Lipoglav: Brezje pri Lipoglavu, Mali Lipoglav, Pance, Repče, Selo pri Pancah, Veliki Lipoglav; k. o. Moste: Ljubljana (del); k. o. Petelinje: Kamnica, Petelinje: k. o. Podmolnik: Dobrunje (del), Podmolnik (del), Sentpavel;
k.o. Poljansko predmestje (del): Ljubljana (del); k. o. Senožeti: Senožeti; k. o. Slape: Polje (del), Slape, Studenec; k.o. Sostro: Češnjice, Podlipoglav, Sadinja vas, Sostro, Zagradišče;
k. o. Stožice (del): Jarše (del);
k. o. Križ: Križevska vas, Vrh pri Dolskem, Zagorica pri Dolskem;
k.o. Petrsko predmestje (del): Ljubljana (del); k. o. Šmartno ob Savi (del): Hrastje, Obrije, Šmartno ob Savi;
k. o. Stepanja vas: Ljubljana (del); k. o. Vodmat (del): Ljubljana (del); k. o. Vinje: Klopce, Osredke, Vinje; k. o. Volavlje (del): Besnica (del), Dolgo brdo, Ga-
berje pri Jančah, Janče, Prežganje, Tuji grm, Vnaj-narje, Volavlje, Zgornja Besnica;
k. o. Trebeljevo (del): Veliko Trebeljevo, Malo Tre-beljevo, Medi vrh;
k. o. Zadobrova (del): Sneberje, Spodnja Zadobrova, Zgornja Zadobrova.
11.	člen
Praznik občine Ljubljana Moste-Polje je 27. april, dan ustanovitve Osvobodilne fronte.
12.	člen
Občinska skupščina podeljuje priznanja in nagrade posameznikom, organizacijam in društvom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarskega in družbenega razvoja občine.
II. del
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE 1. poglavje
• Usmerjanje družbenega in gospodarskega razvoja
v občini
13.	člen
Občina usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju z letnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi družbenimi načrti ter s programi razvoja posameznih družbenih dejavnosti.
Družbeni načrti in programi razvoja družbenih dejavnosti morajo upoštevati predvidevanja in smernice širših družbenopolitičnih skupnosti ter temeljna izhodišča, okvirne programe in smernice mesta Ljubljana.
Družbeni načrti občine morajo biti časovno usklajeni z načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
14.	člen
Z družbenimi načrti občina:
—	usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti na svojem območju v skladu z družbenoekonomskimi odnosi, ki temeljijo na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovnih organizacijah;
—	sprejema ukrepe za oblikovanje najugodnejših pogojev za gospodarjenje, dvig produktivnosti in uresničevanje razvojnih načrtov delovnih organizacij in njihovih asociacij;
—	daje smernice in sprejema ukrepe za razvoj terciarnih gospodarskih panog in ustvarja pogoje za zadovoljevanje materialnih potreb občanov;
—	načrtuje gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav iz svoje pristojnosti;
—	usmerja izgradnjo stanovanjskih sosesk, industrijskih, servisnih in drugih gradbenih območij;
—	programira razvoj vseh družbenih dejavnosti v skladu s potrebami in možnostmi občanov in sprejema ukrepe za uresničevanje teh programov;
—	usklajuje splošno in osebno potrošnjo z ustvarjenim dohodkom in produktivnostjo dela;
—	določa tudi druge ukrepe za razvoj gospodarstva in družbenih služb v občini.
1>5. eten
Družbeni načrti občine izhajajo iz razvojnih programov delovnih organizacij, programov krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti in iz usklajevanja teh programov.
16.	člen
Predloge družbenih načrtov da občinska skupščina v javno obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, samoupravnim skupnostim, družbenopolitičnim in drugim zainteresiranim organizacijam.
17.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo izpolnjevanje družbenih načrtov, obravnavajo poročila o izvršitvi teh načrtov ter po potrebi sprejema ukrepe za njihovo izvršitev.
18.	člen
Osnova za družbeni in gospodarski razvoj občine sta tudi urbanistični program in načrt mesta Ljubljana.
Na podlagi programov in smernic mestne skupščine sprejema občinska skupščina urbanistične in zazidalne načrte ter urbanistične rede za naselja zunaj ureditvenega območja mesta in vodi v skladu s smernicami mesta enotno urbanistično in gradbeno politiko.
2. poglavje
Dejavnost občine na področju gospodarstva
19.	člen
Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje gospodarskih organizacij ter jih spodbuja in podpira pri uvajanju sodobne organizacije dela, pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela dela ter ekonomičnosti poslovanja.
20.	člen
Občina spodbuja družbeno dogovarjanje o ustvarjanju in delitvi dohodka ter delitvi osebnih dohodkov in družbenih merilih za uspešno gospodarjenje.
Podpira poslovno-tehnično sodelovanje, ekonomsko in tehnično kooperacijo in integracije, delitev dela, skupno financiranje in druge oblike sodelovanja gospodarskih organizacij.
21.	člen
Občina skrbi za pospeševanje in dvig kmetijske proizvodnje, zagotavlja smotrno izkoriščanje kmetijskih površin v družbeni in zasebni lasti, omogoča uvajanje sodobnih metod gospodarjenja in sprejema druge ukrepe pri ustvarjanju materialnih pogojev za perspektivnejši razvoj kmetijskih gospodarstev.
22.	člen
Za zadovoljevanje potreb občanov, delovnih in drugih organizacij občina podpira razvoj sodobne obrtne proizvodnje in obrtnih storitev v obrtnih gospodarskih organizacijah kakor tudi razvoj zasebne obi-ti ter njeno vključevanje in sodelovanje z družbenim sektorjem.
Občina spremlja razvoj trgovine na svojem območju in pospešuje razvoj maloprodajne trgovske mreže za preskrbo s predmeti široke potrošnje.
Občina spremlja razvoj in potrebe gostinstva in turizma na svojem območju ter podpira iniciativo za napredek teh dejavnosti.
23.	člen
Občina gospodari s sredstvi sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij.
3.	poglavje
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov
24.	člen
Skladno z družbenim in gospodarskim razvojem zagotavlja občina zadovoljevanje potreb občanov na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, družbenega varstva, varstva invalidov in borcev NOV, zdravstvenega varstva, kulture, telesne kulture in tehnične vzgoje ter komunalne in stanovanjske dejavnosti.
25.	člen
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov zagotavlja občina prek samoupravnih in krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij in svojih organov.
26.	člen
Delovne organizacije, samoupravne skupnosti in drugi organi in organizacije, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, razen tistih, ki imajo skupen pomen za mesto, so dolžne seznanjati, občinsko skupščino oziroma njene organe s svojimi samoupravnimi akti, delovnimi programi, finančnimi načrti, zaključnimi računi in poročili o svojem delu.
Vzgoja, izobraževanje in otroSko varstvo
27.	člen
Občina oblikuje enotno politiko vzgoje in izobraževanja ter v sodelovanju z mestom, izobraževalnimi skupnostmi in strokovnimi organi sprejema smernice in okvirne programe razvoja na tem področju.
Za to ustanavlja sama ali v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami osnovne in posebne šole ter vzgojno varstvene zavode.
Občina določa v sodelovanju s sosednjimi občinami šolske okoliše.
28.	člen
Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, za neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, za odločanje o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje in za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, občinska skupščina:
—	daje temeljni izobraževalni skupnosti priporočila in predloge za razvoj izobraževalnih dejavnosti in za racionalno uporabo razpoložljivih sredstev,
—	obravnava program razvoja in financiranja izobraževanja, finančni načrt, zaključni račun in potrjuje statut temeljne izobraževalne skupnosti,
— voli svoje predstavnike v skupščino temeljne izobraževalne skupnosti.
Nadzorno, svetovalno in strokovno proučevalno službo na področju vzgoje in izobraževanja opravlja v občini v skladu z zakonom Zavod za šolstvo SR Slovenije.
29.	člen
Otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah, omogoča občina pouk v posebnih zavodih oziroma poklicno usposabljanje, če jim starši zaradi gmotnih razmer takega usposabljanja ne morejo zagotoviti.
30.	člen
Občina zagotavlja stalnost financiranja osnovnih nalog izobraževanja, zlasti osnovnim šolam in vzgojno varstvenim zavodom.
V	skladu s sprejetimi programi razvoja izobraževanja skrbi občina skupaj s temeljno izobraževalno skupnostjo za gradnjo, vzdrževanje in opremo izobraževalnih zavodov.
31.	člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje z družbenimi sredstvi za otroško varstvo in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, občina v skladu z zakonom prek sveta za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti zagotavlja sredstva za financiranje nekaterih oblik organiziranega varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok.
32.	člen
Občina skupaj z delovnimi in drugimi organizacijami zagotavlja sredstva za štipendije in druge oblike pomoči pri šolanju ter daje pobude za združevanje sredstev za te namene. V sodelovanju z mestom občina določa tudi enotne kriterije za dodeljevanje štipendij.
33.	člen
Skupaj z mestom, delovnimi in drugimi organizacijami skrbi občina za izobraževanje odraslih ter prek delavskih univerz in drugih oblik izobraževanja dopolnjuje družbenoekonomsko, splošno, kulturno, tehnično in strokovno izobrazbo občanov.
Družbeno varstvo
34.	člen
V	skladu z družbenim in gospodarskim* razvojem skrbi občina za organizirano nudenje raznih oblik in vrst pomoči občanom, ki so potrebni posebne družbeno skrbi in varstva, ter za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo nastanek socialnih problemov; zagotavlja materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe občanov, ter ustvarja pogoje za usposobitev za delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
33. člen
Posebno skrb posveča občina varstvu otrok in družine ter skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi skrbeli sami zase. za svoje pravice in koristi. Občanom, ki nimajo nikakršnih dohodkov, zagotavlja občina v skladu s svojimi predpisi najnujnejša sredstva za preživljanje.
36.	člen
Družbeno varstvo v občini izvajajo:	občinska
skupščina, njeni organi in strokovne delovne organizacije, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije v občini,
Skrb za borce in invalide NOV
37.	člen
Občina posveča posebno skrb udeležencem NOV in članom njihovih družin ter jim daje ob izpolnitvi enakih pogojev prednost pri uveljavljanju njihovih pravic.
38.	člen
V	sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
39.	člen
V	skladu s svojimi predpisi zagotavlja občina priznavalnine in družbene pomoči borcem in aktivistom NOV ter predvojnim revolucionarjem in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje. Zagotavlja zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz drugega naslova.
Občina daje borcem družbeno pomoč za zdravljenje, rekreacijo in zaposlovanje nezaposlenih borcev.
Zagotavlja pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo.
Zdravstveno varstvo
40.	člen
Da se zagotovi telesno in duševno zdravje občanov, predvsem pa otrok in mladine, skrbi občina v sodelovanju z mestom za dvig zdravstvene kulture občanov, za preprečevanje bolezni, odstranjevanje vzrokov in posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavlja ugodne higienske razmere za življenje in delo občanov.
41.	člen
Občina skrbi za izvajanje programa preventivnega zdravstvenega varstva v občini in zagotavlja sredstva za to dejavnost, če ta obveznost ni naložena drugim organom.
Posebno skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu predšolskih in šolskih otrok ter mladine, pri čemer sodelujejo tudi šolski in vzgojno varstveni zavodi, krajevne skupnosti in druge zainteresirane organizacije.
42.	člen
Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni poravnati stroškov zdravljenja, zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene storitve v skladu s svojimi predpisi.
43.	člen
V sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina, da zdravstveni zavodi in službe na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo v skladu z zakoni in programom razvoja zdravstvenega varstva in tako zadovoljujejo potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
Kultura in prosveta
44.	člen
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov ter pospešuje in razvija zlasti amaterske in tiste kulturno prosvetne dejavnosti, ki zajemajo čim širši krog občanov.
Pri tem sodeluje z društvi in organizacijami, ki se ukvarjajo s kulturno prosvetno dejavnostjo in tako dviga splošno kulturno raven občanov. Pospešuje prirejanje kulturno prosvetnih prireditev in proslav.
Občina omogoča delovanje kulturno prosvetnih organizacij in skupin ter prispeva sredstva za njihovo dejavnost na podlagi programov dela ter v skladu z njihovo aktivnostjo in družbeno pomembnostjo.
V sodelovanju z mestom, delovnimi in drugimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi pospešuje občina gradnjo objektov za kulturno prosvetno dejavnost
Telesna kultura in tehnična vzgoja
45.	člen
Občina usmerja razvoj telesne kulture in tehnične vzgoje s programom in smernicami.
Občina skrbi za pravilen razvoj telesnokultume in tehničnovzgojne dejavnosti v organizacijah, društvih, učnih in vzgojnih zavodih; gradi in vzdržuje telesno-vzgojne objekte, namenjene čim širšemu krogu občanov, ter podpira felesnovzgojne in tehnične organizacije ter društva pri njihovem delovanju. Občina prispeva sredstva za delo množičnih telesnokulturnih in tehničnovzgojnih organizacij.
46.	člen
Naloge občine na področju telesne kulture in tehnične vzgoje izvajajo telesnovzgojne in tehnične organizacije, društva in klubi, šole, delovne organizacije, krajevne skupnosti ter občinska skupščina in njeni organi.
Komunalna in stanovanjska dejavnost
47.	člen
Občina zagotavlja zadovoljevanje življenjskih in delovnih potreb občanov ter njihovih skupnosti tudi tako, da skrbi za opravljanje komunalnih storitev ter za gradnjo, vzdrževanje, ureditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav, kolikor to ni pravica in dolžnost mesta Ljubljana.
48.	člen
Občina na ureditvenem območju mesta ureja in oddaja stavbna zemljišča, skrbi za gradnjo in vzdrževanje mestnih ulic in cest IV. reda, javnih nasadov in zelenic občinskega pomena, otroških igrišč in drugih rekreacijskih površin. Skrbi tudi za vzdrževanje snage in zunanjega videza naselij in sosesk.
Zunaj tega območja zagotavlja občina urejevanje in pravilno delovanje vseh komunalnih dejavnosti, zlasti pa skrbi za gradnjo objektov in oskrbo naselij s pitno vodo, kanalizacijo, električno energijo, pove-
zavo naselij z javnimi prevoznimi sredstvi, ureditev pokopališč in druge komunalne dejavnosti.
49.	člen
Občina usmerja komunalno dejavnost; pri tem se povezuje z mestom, komunalnimi delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami, ki opravljajo komunalno dejavnost in upravljajo komunalne naprave in objekte ter oddajajo ih urejajo stavbna zemljišča.
50.	člen
Občina zagotavlja gradnjo komunalnih objektov in naprav, pri čemer daje prednost investicijam, pri katerih s svojimi sredstvi sodelujejo tudi občani in delovne organizacije.
51.	člen
V skladu z družbenim in gospodarskim razvojem občine in urbanističnim programom mesta Ljubljana skrbi občina za načrtno, smotrno in ekonomično gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov. Sr od buja in organizira združevanje sredstev za izvaie^n organizirane gradnje sosesk in zaključenih območij ter zagotavlja najugodnejše pogoje za vse oblike družbene in zasebne gradnje.
52.	člen
Občina spremlja gospodarjenje in usmerja delo stanovanjskega podjetja, obravnava poročila o njegovem delu, daje soglasja k uporabi amortizacije, soglasja k prodaji ali zamenjavi stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v upravi občine ter po svojih predstavnikih soodloča v delavskem svetu stanovanjskega podjetja v zadevah posebnega družbenega pomena.
53.	člen
Občina skrbi za družbeno upravljanje v stanovanjskih hišah ter nadzoruje delo zborov stanovalcev in hišnih svetov.
54.	člen
Občina skrbi za pravilno razdeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga, pri čemer upošteva predvsem občane, ki so potrebni posebnega družbenega varstva. Merila in pogoji, ob katerih oddaja stanovanja, se določijo s posebnim predpisom.
Javna varnost
55.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje in mesto Ljubljana skupno skrbita za zadeve javne varnosti, opravlja pa jih postaja milice Ljubljana, ki jo ustanovita skupščina mesta Ljubljane in občinska skupščina.
Pravice in dolžnosti mestne in občinske skupščine do postaje milice se določijo z ustanovitvenim aktom.
Narodna obramba
56.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje se kot del mesta vključuje v enotni družbeni obrambni sistem organiziranja in pripravljanja občanov, delovnih in drugih organizacij za obrambo dežele.
Občinska skupščina s posebnim predpisom določi organizacijo in način dela organov občine, delovnih in drugih organizacij v primeru neposredne vojne nevarnosti ali v vojnem stanju.
III.	del
SREDSTVA OBČINE
57.	člen
Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki so ustvarjena v občini in ji pripadajo od prispevkov, davkov in taks ter s sredstvi, ki jih na osnovi prostovoljne odločitve združujejo delovne in druge organizacije in občani v občini.
58.	člen
Občina v mejah zakonov predpisuje vrste in višino svojih dohodkov, razen tistih prispevkov, davkov in taks, ki jih predpisuje mesto Ljubljana.
Občina Ljubljana Moste-Polje z drugimi občinami usklajuje stopnje prispevkov, davkov in taks, ki jih predpisuje.
Občina in mesto Ljubljana se ob vsakoletni oceni skupnih dohodkov dogovorita o delitvenih razmerjih za financiranje občine, mesta in samoupravnih področij.
Delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani lahko združujejo svoja sredstva za krepitev in razširitev materialne osnove in kritje skupnih potreb občanov oziroma za razvijanje in napredek posameznih dejavnosti.
Občinska skupščina lahko v soglasju z republiško skupščino razpiše posojilo. V razpisu se določijo namen, za katerega se posojilo razpisuje, višina posojila, kdo je lahko vpisnik, obrestna mera ter roki in način vračanja.
59.	člen
Za izgradnjo komunalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih in drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane, se lahko uvede samoprispevek.
Samoprispevek lahko uvede občinska skupščina oziroma svet krajevne skupnosti na podlagi sklepov zborov volivcev tistega območja, za katerega se samoprispevek uvaja, ali na podlagi referenduma.
Samoprispevek na vsem območju občine ali krajevne skupnosti se lahko uvede le na podlagi referenduma.
Sredstva, ki so jih s samoprispevkom zbrali občani in delovne organizacije, se smejo uporabiti le za namen, za katerega so bila zbrana.
60.	člen
V skladu s svojimi potrebami razporeja občinska skupščina sredstva v svoj proračun in sklade.
Občinska skupščina razporedi sredstva za posamezne namene potem, ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine.
Proračun
61.	člen
S proračunom občine se zagotavljajo sredstva za kritje splošnih družbenih potreb občine.
Občinska skupščina določi z vsakoletnim proračunom razmerje in merila za uporabo proračunskih sredstev v skladu s smernicami za razvoj družbenih in gospodarskih dejavnosti, ki jih določata statut in družbeni načrt razvoja občine. Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo predvsem za kritje splošnih družbenih potreb občine, za dejavnosti družbenih služb, za izpolnjevanje obveznosti občine, za delo občinske skupščine ter njenih organov in služb, za delovanje krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev.
62.	člen
Osnutek proračuna občine izdela za finance pristojen občinski upravni organ na podlagi načel in smernic občinske skupščine o temeljnih izhodiščih za pripravo proračuna.
Uporabniki proračuna pošljejo pristojnemu upravnemu organu zahtevek za zagotovitev sredstev v proračunu z ustrezno dokumentacijo.
63.	člen
Predlog proračuna sprejme svet pristojen za finance, obravnavajo pa ga zbori volivcev in zbori delovnih ljudi, ki lahko dajo k predlogu svoje pripombe in predloge.
Po zaključni javni obravnavi razpravlja občinska skupščina o predlogu proračuna in o predlogih iz javne obravnave ter proračun sprejme.
O pripombah in predlogih iz javne obravnave, ki jih skupščina ni sprejela, obvesti predlagatelja.
64.	člen
Izvrševanje proračuna spremlja svet pristojen za finance ob sodelovanju drugih svetov in upravnih organov ter o tem obvešča občinsko skupščino.
Zaključni račun o izvršitvi proračuna sprejme občinska skupščina.
Skladi
65.	člen
Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev, lahko občina ustanovi sklade.
Skladi se ustanavljajo z odlokom občinske skupščine, razen tistih skladov, ki so predpisani z zakonom.
Skladi poslujejo po svojih statutih in finančnih načrtih, ki so sestavni del načrta družbenega razvoja občine.
66.	člen
Namen, vire sredstev in njihovo uporabo ter način upravljanja sklada se določi z zakonom, z aktom o ustanovitvi in statutom sklada.
V organih upravljanja morajo biti zastopani poleg odbornikov občinske skupščine tudi predstavniki uporabnikov in vlagateljev sredstev* sklada.
67.	člen
Organi upravljanja sklada so dolžni poročati o delu sklada občinski skupščini najmanj enkrat letno in ji predložiti poslovno poročilo z zaključnim računom, programom dela in finančni načrt za naslednje leto.
Občinska skupščina ali njeni organi lahko zahtevajo od organov upravljanja sklada tudi občasna poročila o delu sklada.
68.	člen
Občina lahko v skladu z zakonom ustanovi sama ali skupno z delovnimi organizacijami in drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi banko.
IV.	del
SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI 1; poglavje
Oblike neposrednega samoupravljanja
69.	člen
Občani uresničujejo pravico samoupravljanja v občini neposredno ali posredno prek za to izvoljenih organov.
Neposredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja na zborih volivcev, zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah, z referendumom in volitvami v občinsko skupščino in njene organe ter v organe samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah.
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi
70.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi neposredno uresničujejo družbeno samoupravljanje, dajejo pobude za delo občinske skupščine in njenih organov, krajevne skupnosti in njenih izvoljenih organov ter organov drugih družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo volilne funkcije, opravljajo pa tudi druge naloge, za katere so pristojni po zakonih, statutu mesta Ljubljana, po tem statutu ter po statutih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
71.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi neposredno odločajo o vprašanjih, ki so z zakonom, z mestnim in s tem statutom, s statuti krajevnih skupnosti in statuti delovnih organizacij dana v njihovo pristojnost.
72.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi pri izvrševanju volilne funkcije:
—	predlagajo v skladu z zakoni kandidate za odbornike občinske in mestne skupščine ter kandidate za poslance zvezne in republiške skupščine;
—	predlagajo odpoklic odbornikov in poslancev;
—	volijo izvršilne organe krajevnih skupnosti, poravnalne svete in druge organe krajevne samouprave;
—	volijo svoje predstavnike v samoupravne organe delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti;
—	predlagajo sodnike porotnike;
—	opravljajo tudi druga volilna opravila, ki so jim dana z zakoni ter s statuti družbenopolitičnih in krajevnih skupnosti.
73.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi na svojo pobudo ali na pobudo pristojnih organov in zainteresiranih organizacij obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, občini in širši družbenopolitični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje teh vprašanj.
Občinska skupščina mora predložiti v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi:
—	predlog statuta občine;
—	predlog družbenega načrta občine in programe razvoja družbenih dejavnosti;
—	predlog proračuna in zaključnega računa občine ter finančne načrte skladov;
—	osnutke predpisov, ki nalagajo občanom izredne materialne obveznosti in samoprispevke.
Ce občinska skupščina katerega od navedenih vprašanj ni predhodno predložila v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, o takem vprašanju oziroma aktu ne more dokončno sklepati.
74.	člen
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi obravnavajo poročila o delu občinske skupščine in njenih organov, organov krajevne skupnosti in delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
Poročila podajo najmanj enkrat letno:
—	odborniki občinske skupščine o svojem delu in delu občinske skupščine;
—	sveti krajevnih skupnosti o svojem delu in delu organov krajevne skupnosti;
—	samoupravni organi delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega pomena, o svojem delu.
Ob obravnavanju poročil lahko dajejo občani pripombe in predloge za izboljšanje dela teh organov.
75.	člen
Na zahtevo občanov morajo dajati na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi pojasnila tudi drugi organi organizacij, ki opravljajo javno službo.
76.	člen
V občini Ljubljana Moste-Polje se zbori volivcev sklicujejo praviloma po volilnih enotah za volitve odbornikov občinskega zbora.
Zbor volivcev se lahko skliče tudi za posamezno naselje v volilni enoti, oziroma za naselja, ki obsegajo več volilnih enot.
Občinska skupščina določi s posebnim aktom v skladu s temi načeli območja zborov volivcev.
Svet krajevne skupnosti pa lahko skliče zbor volivcev tudi za vse območje krajevne skupnosti.
77.	člen
Zbori delovnih ljudi se sklicujejo praviloma po volilnih enotah za volitve odbornikov' zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, lahko pa tudi po delovnih organizacijah na območju volilne enote.
78.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi lahko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ SZDL ali ena desetina volivcev z območja zbora.
Sklicatelj mora objaviti sklep o sklicu zborov volivcev in zborov delovnih ljudi najmanj 5 dni pred zborom na krajevno običajen način in o tem obvestiti predsednika občinske skupščine. Razglas mora obsegati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter podatke o sklicatelju. Sklicatelj mora poskrbeti za nemoten potek zbora in pripraviti gradivo in pojasnila k posameznim točkam dnevnega reda.
79.	člen
Odbornik občinske skupščine se je dolžan udeležiti zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi vo-livne enote, v kateri je bil izvoljen, in dajati uvodna pojasnila in obrazložitve k vprašanjem, ki jih je zboru volivcev in zboru delovnih ljudi predložila občinska skupščina.
80.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi vodi delovno predsedstvo, ki ga izvolijo volivci na zboru, zapisnikarja pa določi sklicatelj zbora.
81.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi odločata javno in z večino glasov navzočih volivcev.
Na zboru volivcev in zboru delovnih ljudi lahko sodelujejo vsi občani z območja zbora, odločajo pa samo tisti, ki imajo splošno volilno pravico.
Če ni s predpisi določeno drugače, je zbor sklepčen, če se ga udeleži 10 “/o volivcev.
Če na zboru ni navzočih toliko volivcev, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se lahko čez pol ure od časa, ki je bil določen za začetek zbora, opravi zbor s prisotnimi volivci in se šteje, da so odločitve zbora veljavne.
Natančnejše določbe o zborih volivcev in zborih delovnih ljudi vsebuje poseben poslovnik.
82.	člen
Občinska skupščina spremlja delo zborov volivcev' in zborov delovnih ljudi ter vodi splošen nadzor nad izvrševanjem njihovih sklepov.
Občinska skupščina in njeni organi, sveti krajevnih skupnosti in samoupravni organi organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, skrbijo za uresničevanje predlogov in sklepov zborov volivcev in zbora delovnih ljudi.
Na prvem prihodnjem zboru poročajo volivcem in delovnim ljudem, kako so bili njihovi predlogi in sklepi izvršeni ter dajejo pojasnila o razlogih, zaradi katerih predlogov in sklepov ni mogoče uresničiti.
Ti organi morajo razpravljati tudi o pripombah, mnenjih in vprašanjih zborov volivcev in zborov delovnih ljudi ter s svojimi stališči seznanili občane na naslednjem zboru.
Odgovori na vprašanja zborov volivcev morajo biti najpozneje v dveh mesecih po zboru sporočeni krajevni skupnosti oziroma krajevni organizaciji SZDL.
83.	člen
•
Občinska skupščina ne more sprejeti predpisa ali drugega splošnega akta, ki je pomemben za življenje in delo v občini, če se je proti njemu izrekla več kot polovica vseh zborov volivcev in zborov delovnih ljudi v občini.
84.	člen
Ce pristojni organ ali organizacija tudi na ponovno obrazloženo zahtevo ne obravnava predloga ali sklepa zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi in o svoji odločitvi ne obvesti zbora, ima skupina najmanj 30 volivcev oziroma organizacija SZDL pravico vložiti ugovor na občinsko skupščino.
O takem ugovoru mora občinska skupščina razpravljati na prvi naslednji seji in o svojem stališču obvestiti predlagatelje.
Referendum
85.	člen
Z referendumom občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za krajevno skupnost ali za občino kot celoto.
Glede na pomen vprašanja, ki je predmet referenduma, se razpiše referendum za območje ene ali več krajevnih skupnosti ali za območje cele občine.
Referendum se lahko razpiše, da občani potrdijo odlok ali sklep splošnega pomena, ki ga je občinska skupščina že sprejela ali da se občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali sklepa, ki ga namerava sprejeti občinska skupščina.
Referendum se razpiše za uvedbo samoprispevka in v drugih z zakonom določenih primerih.
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar ga za določeno vprašanje zahteva večina zborov volivce" ali zborov delovnih ljudi oziroma krajevnih skupnosti.
8G. člen
Sklep o razpisu referenduma sprejme občinska skupščina oziroma svet krajevne skupnosti.
Med objavo sklepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora preteči najmanj 8 dni.
87.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno.
Volivci glasujejo »za« ali »proti« postavljenemu vprašanju.
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če se je glasovanja udeležilo več kot polovica vseh volivcev in če je predlog dobil večino glasov volivcev, ki so glasovali.
Odločitev, ki jo sprejmejo občani na referendumu, je za občinsko skupščino ali svet krajevne skupnosti obvezna. Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
2. poglavje
Občinska skupščina in njeni organi
Občinska skupščina
88.	člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinski zbor in zbora delovnih skupnosti imata vsak po 40 članov.
89.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko in kulturno življenje in za družbeni' razvoj; sprejema predpise, družbeni načrt, programe razvoja posameznih področij, proračun in druge sploš-
ne akte, voli funkcionarje in obravnava stanje in splošno problematiko na vseh področjih, za urejanje katerih je pristojna občina, nadzoruje delo svojih organov in opravlja družbeno nadzorstvo v občini.
90.	člen
Občinska skupščina dela po delovnem programu, ki ga pripravi v začetku leta na svojo pobudo in na predlog svojih organov ter delovnih in drugih organizacij in skupnosti.
Delovno področje zborov
91.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, prek svojih svetov in komisij ter drugih organov občinske skupščine.
Seje občinske skupščine in njenih zborov so javne.
92.	člen
Zadeve iz delovnega področja občinske skupščine so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem delovnem področju posameznega zbora; občinska skupščina lahko opravlja nekatere zadeve tudi kot enoten zbor.
93.	člen
V enakopravnem delovnem področju obeh zborov občinske skupščine so naslednje zadeve:
—	sprejemanje in spreminjanje statuta občine;
—	sprejemanje družbenega načrta, programa razvoja občine ali posamezne panoge ter urbanističnih in zazidalnih načrtov in urbanističnih redov zunaj ureditvenega območja mesta Ljubljana;
—	sprejemanje proračuna in zaključnega računa;
—	sprejemanje splošnih predpisov s katerimi se urejajo pravice in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij;
—	proučevanje poročil in analiz s področja družbenih dejavnosti in gospodarstva in sprejemanje sklepov, priporočil in ustreznih ukrepov;
—	nadzorstvo nad uporabo družbenih sredstev in delitvijo dohodkov delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti:
—	sprejemanje smernic in priporočil organom družbenega upravljanja delovnih organizacij, delovnih skupnosti in samoupravnih skupnosti;
—	volitve in imenovanja individualnih in kolegijskih organov skupščine;
—	ustanavljanje delovnih organizacij in skladov ter odločanje o njihovem prenehanju;
—	najemanje in razpisovanje občinskih posojil;
—	sklepanje o povračilu stroškov odbornikom ter članom svetov in komisij;
—	sklepanje p razpisu občinskega referenduma;
—	sprejemanje poslovnika občinske skupščine;
—	obravnavanje predlogov splošnih aktov in vprašanj iz pristojnosti mestne skupščine;
—	odločanje o drugih vprašanjih, za katera je z zakonom, s tem statutom ali z drugim splošnim predpisom občinske skupščine določeno, da so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
94.	člen
Občinski zbor samostojno opravlja tele zadeve:
—	volitve in imenovanja individualnih in kolegijskih organov iz pristojnosti občinske skupščine, ki ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov oziroma v samostojno delovno področje zbora delovnih skupnosti;
—	obravnavanje poročil upravnih organov občinske skupščine in drugih organov in organizacij, katerih delo nadzoruje;
—	pravice skupščine glede odgovornosti organov, ki jih je volil oziroma imenoval;
—	obravnavanje sklepov zborov volivcev in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov;
—	druge zadeve iz pristojnosti skupščine, ki niso v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem področju zbora delovnih skupnosti.
95.	člen
V	samostojnem delovnem področju zbora delovnih skupnosti so naslednje zadeve:
—	volitve, imenovanja in razrešitve predstavnikov družbene skupnosti v organih delovnih organizacij in skupnosti;
—	obravnavanje vprašanj, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije;
—	usklajevanje odnosov med delovnimi in drugimi organizacijami in razvijanje sodelovanja med njimi;
—	dajanje priporočil delovnim in drugih organizacijam o vprašanjih iz pristojnosti zbora;
—	spodbujanje in razvijanje sistema družbenega dogovarjanja;
—	obravnavanje sklepov zborov delavnih ljudi v delovnih organizacijah in skupnostih in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov.
96.	člen
V	samostojnem delovnem področju posameznega zbora so volitve predsednika zbora, mandatno-imuni-tetne komisije in razpis nadomestnih volitev odbornikov zbora.
97.	člen
Občinska skupščina kot enoten zbor voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, imenuje tajnika ter starešine temeljnih upravnih organov.
90. člen
Zbora občinske skupščine delata in odločata skupno ali na ločenih sejah.
Zbora zasedata skupno, kadar odločata kot enoten zbor, lahko pa tudi, kadar odločata o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
Zbora zasedata ločeno, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v samostojnem delovnem področju posameznega zbora in praviloma tudi takrat, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
Vsak zbor lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine, razen o vprašanjih, o katerih odloča občinska skupščina kot enoten zbor.
99.	člen
Skupnim sejam obeh zborov občinske skupščine predseduje predsednik občinske skupščine, če je ta zadržan ali odsoten, pa podpredsednik.
Seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, če je ta zadržan ali odsoten, pa njegov namestnik.
Občinska skupščina sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor občinske skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Kadar odloča občinska skupščina o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov, sprejema sklepe z večino glasov navzočih odbornikov vsakega zbora.
Statut občine, družbeni načrt in proračun se sprejema z večino glasov vseh odbornikov vsakega zbora.
Način dela zborov
100.	člen
Pri svojem delu organi občinske skupščine sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih, s samoupravnimi skupnostmi, s Socialistično zvezo delovnega ljudstva in drugimi družbenimi organizacijami in društvi na območju občine ter se opirajo na njihovo pobudo, mnenja, stališča in predloge.
101.	člen
Občinska skupščina lahko da predloge pomembnejših odločitev, ki se tičejo pravic in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij, pred odločitvijo v obravnavo zborom volivcev, zborom delovnih ljudi, samoupravnim organom delovnih organizacij, delovnim skupnostim ter družbenopolitičnim in drugim organizacijam.
Kadar občinska skupščina sprejema predpise, priporočila, dogovore in druge odločitve iz prejšnjega odstavim, vabi na svoje seje predstavnike samoupravnih organov delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij.
102.	člen
Zaradi uspešnejšega urejanja medsebojnih razmerij in zaradi izvajanja predpisov, sklepov in dogovorov, ki jih je sprejela občinska skupščina, sklicujejo občinski organi skupne posvete s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij, s samoupravnimi skupnostmi in drugimi organizacijami.
103.	člen
O priporočilih, ki jih dajejo občinska skupščina in njeni sveti delovnim in drugim organizacijam, morajo razpravljati njihovi organi upravljanja ter občinsko skupščino obvestiti o storjenih ukrepih. Če se organizacija ne ravna po priporočilih občinske skupščine, jo je dolžna o tem obvestiti in navesti razloge.
104.	člen
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom, katere zadeve, ki so po zveznih in republiških predpisih dane v delovno področje občinske skupščine ali njenega sveta, opravlja občinska skupščina na seji, katere pa svet ali upravni organ.
105.	člen
Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja njenih aktov ter delo organov občinske skupščine se ureja s poslovnikom, ki ga sprejme občinska skupščina.
Odborniki občinske skupščine
106.	člen
Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, kmetje, ki so člani zadi'uge ali kake druge delavne organizacije
107.	člen
Odborniki občinske skupščine se volijo za 4 leta.
Način volitev in odpoklic odbornikov sta predpisana z zakonom.
Odbornik enega zbora ne more biti hkrati odbornik drugega zbora. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored odbornik občinske skupščine
108.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s tem statutom.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost:
—	udeleževati se sej občinske skupščine in njenih organov in sodelovati pri njihovem delu;
—	pregledati zadeve, ki se pripravljajo za seje občinske skupščine ali njenih organov, kakor tudi druga gradiva, ki so v zvezi s temi vprašanji;
—	predlagati skupščini sprejetje splošnih predpisov, odločb ter sklepov v posameznih zadevah;
—	zahtevati pojasnilo o posameznih zadevah (interpelacija), predlagati spremembe in dopolnitve besedila aktov (amandmaji) in predlagati, da se zadeva odloži z dnevnega reda ali da se obravnavanje preloži;
—	predlagati obravnavanje in odločanje o kateremkoli vprašanju splošnega pomena za občino, za širšo družbeno skupnost ali za ožje območje;
—	poročati volivcem na zboru volivcev in zboru delovnih ljudi, na sestankih družbenopolitičnih organizacij in ob drugih priložnostih o delu občinske skupščine;
—	skrbeti, da se zbori volivcev in zbori delovnih ljudi v njihovi volilni enoti redno sklicujejo, aktivno sodelovati v delu teh zborov ter skrbeti, da sprejete sklepe izvršujejo pristojni organi;
—	udeleževati se sej samoupravnih organov delovnih in drugih organizacij in skupnosti, poročati o delu občinske skupščine v razmerju do teh organizacij in skupnosti ter skrbeti, da je občinska skupščina seznanjena z mnenji in stališči organov in skupnosti ter organizacij, te organizacije pa s sklepi in odločitvami skupščine;
—	zahtevati strokovno pomoč upravnih organov za opravljanje svoje dolžnosti.
109.	člen
Zaradi seznanjanja s pomembnejšimi vprašanji in predlogi zveznih, republiških in mestnih predpisov in smernic ter zaradi spoznavanja tekočih gospodarskih

in družbenopolitični h problemov lahko odborniki občinske skupščine ustanovijo klub odbornikov.
110.	člen
Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna družbena dolžnost.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih.
111.	člen
Odborniki so za opravljanje svoje dolžnosti odgovorni občanom in občinski skupščini.
112.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti poklican na odgovornost, ne sme mu biti vzeta prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali za mnenje, izraženo v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali začeti kazenski postopek. Ce zbor ni zbran, da privolitev man-datno-imunitetna komisija. Zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, kadar gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpjsana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen.
113.	člen
Odbornik, ki ne opravlja svoje odborniške dolžnosti £(li je ne opravlja v skladu z določbami tega statuta in ki ne uživa več zaupanja volivcev, se odpokliče.
Pristojni organi so dolžni predlagati in uvesti postopek za odpoklic odbornika, če so podani pogoji iz prejšnjega odstavka.
Odpoklic odbornikov ureja zakon.
Predsednik občinske skupščine
114.	člen
Predsednika občinske skupščine izvoli skupščina izmed svojih članov na predlog najmanj 10 odbornikov.
Predsednik se voli za 4 leta.
Občinska skupščina ima lahko tudi enega ali več podpredsednikov.
115.	člen
Predsednik občinske skupščine preneha biti predsednik :
—	če mu preneha mandat odbornika občinske skupščine;
—	če ga občinska skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov, na predlog najmanj 10 odbornikov;
—	če ga skupščina razreši dolžnosti na njegovo zahtevo.
116.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občino kot pravno osebo.
Predsednik lahko v posameznih primerih pooblasti tudi drugo osebo, da zastopa občino.
117.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, usklajuje delo organov skupščine z delom drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali predpisi občinske skupščine.
118.	člen
Predsedniku pomaga pri opravljanju njegovih nalog predsedstvo.
Predsedstvo usklajuje programe in delo občinske skupščine, njenih zborov ter drugih organov.
119.	člen
Predsedstvo sestavljajo: predsednik in podpredsednik skupščine in predsednika zborov.
Pri delu predsedstva sodelujeta tudi tajnik skupščine in predsednik kluba odbornikov.
120.	člen
Predsednik skupščine sme sam sklicati seje svetov in komisij skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki. Predsednik lahko zahteva od posameznih organov, da obravnavajo določene zadeve in o njih poročajo.
V nujnih primerih predsednik lahko sam imenuje posebne komisije, vendar mora takšna imenovanja predložiti skupščini v potrditev na prvi prihodnji seji. Predsednik sklicuje tudi posvetovanja predsednikov svetov in komisij občinske skupščine, daje predstavnikom teh organov pripombe in predloge o njihovem delu, skrbi, da občinska skupščina obravnava delo posameznih svojih organov, daje smernice in priporočila za delo organov skupščine.
121.	člen
Predsednik je disciplinski starešina tajnika občinske skupščine.
122.	člen
Predsednika nadomešča, kadar je zadržan ali odsoten, podpredsednik občinske skupščine ali odbornik občinske skupščine, ki ga skupščina za to posebej določi.
123.	člen
Če predsednik ali podpredsednik skupščine poklicno opravljata svojo funkcijo, imata pravico do stalne mesečne nagrade in do plačanega letnega dopusta.
Organi občinske skupščine
124.	člen
Organi občinske skupščine, ki v mejah veljavnih predpisov, določb tega statuta in sklepov občinske skupščine opravljajo nekatere pravice in dolžnosti občine, zadeve iz pristojnosti občinske skupščine in naloge, ki jim jih posebej poveri občinska skupščina, so: sveti občinske skupščine, komisije občinske skupščine in upravni organi.
125.	člen
Sveti in komisije občinske skupščine so kolegijski organi, ki razpravljajo in sklepajo na svojih sejah. Za proučitev posameznih vprašanj s svojega področja lahko sveti in komisije občinske skupščine imenujejo posebne komisije. Te dajejo kolegijskim organom predloge in poročila.
126.	člen
Predsednika in člane posameznih svetov in komisij občinske skupščine se volijo za 4 leta.
Člane svetov in komisij občinske skupščine lahko skupščina razreši tudi pred pretekom mandata. Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh kolegijskih organov občinske skupščine.
Predsednik in delavci občinske uprave ne morejo biti člani kolegijskih organov občinske skupščine.
127.	člen
Občinska skupščina spremlja delo svojih organov in jim daje smernice in navodila za njihovo delo.
Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in ji dajejo poročila o svojem delu in poročila o posameznih zadevah.
128.	člen
Zadeve, ki spadajo v pristojnost dveh ali več organov občinske skupščine, rešujejo ti organi na skupni seji. Ce pri tem ne dosežejo soglasja, obvestijo o svojih stališčih občinsko skupščino, da ona odloči.
129.	člen
. Organi občinske skupščine sodelujejo pri izvrše-.vanju zadev s svojega področja z organi samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah in krajevnih skupnostih, kadar rešujejo zadeve, ki so pomembne za te Organizacije oziroma zadevajo področja njihovega dela.
130.	člen
Predsedniki in člani kolegijskih organov imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti, in do povračila izgubljenega zaslužka.
Sneti občinske skupščine
131.	člen
Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področjih, za katera so ustanovljeni. .
132.	člen
Svete sestavljajo člani, ki jih voli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in članov, ki jih predlagajo samoupravni organi delovnih in drugih organizacij in sveti krajevnih skupnosti.
133.	člen
Sveti občinske skupščine skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja splošnega pomena za delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo upravnih organov, nadzorujejo njihovo delo ter obravnavajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina.
Sveti tudi usmerjajo in povezujejo delo drugih organov samoupravljanja na področju, za katero je svet ustanovljen.
Za izvršitev sklepov sveta skrbi predsednik sveta.
134.	člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega delovnega področja na sejah. Delo na sejah se uredi s poslovnikom, ki ga sprejme svet.
135.	člen
Kadar svet obravnava delo delovne organizacije, samoupravne skupnosti, krajevne skupnosti ali druge organizacije, morajo biti na sejo vabljeni predstavniki take organizacije.
Delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti imajo pravico dajati svetom predloge in pripombe o posameznih vprašanjih z njihovega področja. Svet je dolžan te predloge in pripombe obravnavati in organizacijo oziroma krajevno skupnost obvestiti o svojem stališču.
136.	člen
Sveti odločajo v upravnem postopku samo takrat, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi zakonskega pooblastila alj z odlokom občinske skupščine.
137.	člen
Sveti se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo s posebnim odlokom občinske skupščine.
Z odlokom določi skupščina tudi področje dela in naloge posameznih svetov, število članov sveta, katere organizacije in koliko članov predlagajo v svet.
Komisije občinske skupščine
138.	člen
Za proučevanje pomembnejših vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti ima občinska skupščina stalne in začasne komisije.
Področje dela, in naloge začasne komisije določi občinska skupščina z aktom o ustanovitvi.
139.	člen
Komisije se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo s posebnim odlokom občinske skupščine.
Z odlokom se določi tudi področje dela in naloge komisij.
140.	člen
Stalne komisije občinske skupščine sestavljajo od-• borniki, ki jih izvoli občinska skupščina in predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
Občinska skupščina določi s svojim aktom število članov vsake komisije in koliko članov delegirajo družbenopolitične organizacije.
141.	člen
Občinska skupščina lahko določi komisijam tudi druge stalne in občasne naloge.
Upravni organi občinske skupščine
142.	člen
Zakone in druge splošne predpise ter akte občinske skupščine neposredno izvršujejo upravni organi občinske skupščine, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi.
Upravne in druge zadeve iz pristojnosti upravnih organov občinskih skupščin, ki so s statutom mesta določene kot zadeve skupnega pomena za mesto, opravljajo upravni organi mestne skupščine.
143.	člen
Upravni organi občinske skupščine izvajajo politiko, ki jo določa občinska skupščina, spremljajo stanje na posameznem področju, organizirajo in opravljajo posamične službe, odločajo o upravnih stvareh, opravljajo druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za skupščino, njene svete in komisije.
144.	člen
Upravni organi občinske skupščine sodelujejo z drugimi upravnimi organi, delovnimi in drugimi organizacijami, zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu ter s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij.
Upravni organi so v mejah svojih zakonskih pooblastil samostojni in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in njenim politično izvršilnim organom.
145.	člen
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom upravne organe, njihova delovna področja in naloge.
146.	člen
Občinska uprava mora biti organizirana tako, da je zagotovljeno opravljanje vseh nalog občinske uprave to da je njeno poslovanje učinkovito, racionalno in v skladu s potrebami organizacij in občanov.
Sredstva za delo občinske uprave določi občinska skupščina v skladu z njenimi nalogami in delovnim programom.
147.	člen
Delavcem občinske uprave je v mejah veljavnih predpisov zagotovljeno samoupravljanje.
148.	člen
Občinski upravi načeluje »tajnik občinske skupščine. Tajnik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku.
Tajnik občinske skupščine zlasti:
—	skrbi, da občinska uprava pravilno posluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po ustavi in zakonih, po tem statutu ter sklepih in, smernicah občinske skupščine in njenih organov;
—	daje strokovna mnenja občinski skupščini in njenim organom ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član s področja dela občinske uprave;
—	se udeležuje sej občinske skupščine;
—	organizira delo občinske uprave;
—	opravlja dolžnosti in pravice starešine delavcev občinske uprave;
—	opravlja druge zadeve, ki spadajo v področje tajnika po drugih predpisih.
149.	člen
Tajnik mora najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o delu upravnih organov to o ukrepih, ki so bili storjeni za zboljšanje organizacije, za dvig strokovnosti delavcev uprave In za napredek dela upravnih organov.
150.	člen
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa za 4 leta to so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
151.	člen
Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju organizirajo in vodijo delo, skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter sklepov in smernic občinske skupščine in njenih organov.
3.	poglavje
Predpisi in splošni akti
152.	člen
Občinska skupščina ter njeni sveti in komisije s predpisi urejajo v mejah svoje pristojnosti vprašanja, ki imajo splošen pomen na gospodarskem, kulturnem, komunalnem, socialnem in drugih družbenih področjih tako, da sprejemajo splošne predpise, odločbe in druge sklepe.
Splošni predpisi so odloki, odredbe in navodila. Odloke lahko izdaja samo občinska skupščtoa.
Za določanje načelnih stališč ali za usmerjanje delovanja in za reševanje posameznih vprašanj v delovnih in drugih organizacijah pa občinska skupščina ter njeni sveti in komisije sprejemajo smernice, priporočila in druge splošne akte.
153.	člen
Predlog za sprejem splošnega predpisa in drugega akta občinske skupščine lahko podajo odborniki skupščine, sveti in komisije skupščine ter krajevne skupnosti.
154.	člen
Vse splošne predpise in sklepe občinske skupščine podpisuje predsednik skupščine, razen če ni s predpisi določeno drugače.
Predpise in sklepe politično izvršilnih organov podpisuje predsednik organa.
155.	člen
Splošni predpisi občinske skupščine se objavljajo v Uradnem listu SRS. V tem listu se objavljajo tudi drugi sklepi, če tako določi organ, ki jih je sprejel.
Predpisi začnejo veljati osmi dan po objavi.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne splošni predpis veljati v roku, krajšem kot 8 dni po objavi.
Splošni predpis ne more učinkovati za nazaj.
Družbeni načrt in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni načrt oziroma proračun.
156.	člen
Splošni predpis velja na območji! občine Ljubljana Moste-Polje, razen če hi v samerti predpisu določeno, da velja samo za del območja občine.
4.	poglavje Krajevne skupnosti
157.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna oblika združevanja občanov na določenem območju, to v njej ob-
čani organizirajo komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojno varstvene in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselij.
158.	člen
Krajevna skupnost se lahko ustanovi za naselje, del naselja ali za območje z več naselji, ki so med seboj geografsko, gospodarsko ali kulturno povezana in so zagotovljeni pogoji za uspešno delovanje skupnosti.
159.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani na zborih volivcev.
Ko se na zboru volivcev razpravlja in odloča o ustanovitvi krajevne skupnosti, morajo biti občani seznanjeni z namenom in nalogami krajevne skupnosti ter s svojimi pravicami in dolžnostmi.
S sklepom o ustanovitvi krajevne skupnosti se določi območje, način in rok za konstituiranje organov ter druga vprašanja, ki so v neposredni zvezi z ustanovitvijo krajevne skupnosti.
Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina.
160.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
- V *
161.	člen
V krajevni skupnosti imajo občani pravico neposredno in prek svojih izvoljenih organov uresničevati zlasti naslednje naloge:
—	organizirati in pospeševati komunalne, gospodarske, socialno zdravstvene, vzgojno varstvene in druge dejavnosti ter službe za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov na svojem območju; •
—	skrbeti za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav krajevnega pomena;
—	skrbeti za vzdrževanje objektov in naprav, ki jih je občinska skupščina s posebnim sporazumom prenesla v njihovo upravljanje;
—	obravnavati poslovanje delovnih organizacij, ki na območju krajevne skupnosti skrbijo za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov;
—	povezovati prizadevanja^samoupravnih skupnosti, delovnih organizacij, društev in vzgojno varstvenih zavodov v skrbi za organizirano otroško varstvo;
—	sodelovati s strokovnimi službami pri reševanju problemov skrbi za osebe, ki jim je potrebno družbeno varstvo;
—	upravljati družbeno lastnino, ki je dana v upravljanje krajevni skupnosti;
—	dajati občinski skupščini in njenim organom mnenja in predloge o vprašanjih, ki zadevajo krajevno skupnost ali o splošnih vprašanjih, ki jih občinska skupščina in njeni organi predložijo krajevni skupnosti v razpravo in mnenje;
—	na področju narodne obrambe v mejah svojih pravic in dolžnosti določenih z ustavo, zakoni, statuti in drugimi predpisi organizirati in izvajati priprave občanov za obrambo in zaščito ter izvajati nekatere ukrepe za delo v vojnih razmerah;
—	skrbeti za napredek stanovanjskega gospodarstva in pomagati hišnim svetom in občanom pri uprav-
ljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš v sodelovanju s stanovanjskimi podjetji;
—	skrbeti za oddih in razvedrilo občanov;
—	opravljati tudi druge zadeve, za katere so pristojne krajevne skupnosti po zakonih, mestnem in tem statutu ali zadeve, za katere jih pooblasti občinska skupščina in zanje zagotovi potrebna sredstva.
162.	člen
Za opravljanje svojih nalog ima krajevna skupnost naslednje vire dohodkov:
—	sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna in skladov za uresničevanje programa dejavnosti krajevnih skupnosti;
—	prispevek za uporabo Vnestnega zemljišča od stanovanjskih površin, po odbitku deleža za skupne mestne potrebe;
—	sredstva, ki jih daje občina za izvrševanje tistih svojih nalog, katere je po sporazumu prenesla na krajevno skupnost;
—	dohodke, ki jih krajevna skupnost doseže s svojimi dejavnostmi;
—	sredstva, ki jih kot samoprispevek zberejo občani;
—	druge prispevke občanov, delovnih in drugih organizacij z območja krajevne skupnosti;
—	posojila;
—	druge dohodke.
*
163.	člen
Sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna za uresničevanje programa dela krajevne skupnosti se določijo v stalnem odstotku od skupnih proračunskih dohodkov.
Udeležba posamezne krajevne skupnosti pri dohodkih iz prvega odstavka se določi v skladu z merili, ki jih sprejme občinska skupščina s posebnim predpisom.
164.	člen
Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi ter jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe in v skladu z letnim programom dela.
■Sredstva krajevnega samoprispevka od uporabe mestnega zemljišča so namenska in se ne smejo uporabljati zfa druge namene.
165.	člen
Krajevno skupnost upravljajo občani, ki prebivajo na njenem območju, neposredno na zborih volivcev in prek izvoljenih organov krajevne skupnosti.
166.	člen
Statut krajevne skupnosti ureja predvsem naloge krajevne skupnosti, organe krajevne skupnosti, njihove naloge in način dela ter volitev, pravice in dolžnosti občanov v krajevni skupnosti, razmerja med njimi, druge oblike samoupravljanja v naseljih, razmerje do občinske skupščine in njenih organov, sredstva in premoženje krajevne skupnosti, praznik krajevne skupnosti, poravnalne sv^te in druga vprašanja v zvezi z njenim delom.
Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti po poprejšnji javni obravnavi na zborih volivcev, potrdi pa ga občinska skupščina.
167.	člen
Letni program dela krajevne skupnosti mora biti odraz potreb in možnosti;1 določati mora naloge, sredstva in način za izvršitev predvidenih nalog ter se vključevati v program razvoja občine.
Program sprejemajo občani na zborih volivcev.
168.	člen
Občinska skupščina in njeni organi dajejo krajevni skupnosti strokovno pomoč in opravljajo splošni družbeni nadzor nad njenim delom.
Enkrat letno mora občinska skupščina razpravljati o delu krajevnih skupnosti.
169.	člen
Krajevne skupnosti usklajujejo svoj razvoj in interese ter sodelujejo med seboj.
Krajevne skupnosti sodelujejo z občinsko skupščino in njenimi organi v zadevah, ki so pomembne za krajevno skupnost in občino ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine.
Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini sprejem odloka ali drugega splošnega akta.
170.	člen
Krajevne skupnosti sodelujejo z občino in njenimi organi; tudi na zasedanjih delegatov krajevnih skupnosti.
Svet krajevne skupnosti izvoli svoje delegate izmed članov sveta ali drugih občanov. Na zasedanju delegatov krajevnih skupnosti ima vsaka krajevna skupnost samo en glas.
Delegate krajevnih skupnosti sklicuje in vodi njihova zasedanja predsednik občinske skupščine. Predsednik lahko skliče na zasedanje delegate vseh krajevnih skupnosti ali le delegate krajevnih skupnosti nekaterih območij.
• Za zasedanja delegatov krajevnih skupnosti veljajo določbe poslovnika o delu občinske skupščine.
171.	člen
Delegati krajevnih skupnosti na zasedanjih obravnavajo:
—	osnutek družbenega načrta in proračuna občine ter finančne načrte skladov;
—	osnutke programov razvoja' gospodarstva in družbenih dejavnosti:
—	osnutke predpisov, ki nalagajo občanom izredne materialne obveznosti in samoprispevke;
—	osnutke* predpisov s področja družbenega varstva, komunalnega gospodarstva in drugih področij, ki neposredno zadevajo občane;
—	merila za financiranje programov dela krajevnih skupnosti;
—	druga pomembna Vprašanja, ki zadevajo razvoj in delo krajevnih skupnosti, ki jih predloži občinska skupščina ali njen zbor.
O sklepih zasedanja delegatov krajevnih skupnosti mora razpravljati občinska skupščina.
Posebne oblike samoupravljanja v naseljih
172.	člen
V	naseljih in zaselkih, ki so oddaljena od krajevnih središč in kjer ni pogojev za ustanovitev krajev-
nih skupnosti, lahko občani za reševanje nekaterih skupnih vprašanj zadolžijo stalno delovno predsedstvo f zbora volivcev. .
Poravnalni sveti
173.	člen
Poravnalni sveti kot družbeni organi posredujejo med občani za sporazumno odpravo sporov v njihovih medsebojnih razmerjih in s tem prispevajo k razvijanju dobrih odnosov med njimi.
Poravnalni svet se lahko ustanovi za območje krajevne skupnosti ali posamezne delovne organizacije.
Poravnalni svet ustanovijo ter volijo in odpokli-cujejo njegove člane občane na zborih volivcev, pri delovnih organizacijah pa na zborih delovnih ljudi. Natančnejše določbe o delu poravnalnih svetov in številu njihovih članov predpisujejo statuti krajevnih skupnosti oziroma delovnih organizacij.
5.	poglavje
Javnost dela organov in organizacij
174.	člen
•
Delo občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, je javno: ti organi oziroma organizacije morajo obveščati javnost o svojem delu.
175.	člen
I
Da bi bili zagotovljeni javnost in družbena odgovornost v delu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, obravnava občinska skupščina pri izvrševanju družbenega nadzora splošna vprašanja, k ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in način izvrševanja pravic in dolžnosti vseh organov in organizacij.
176.	člen
Razen v Uradnem listu SftS se vsi predpisi in drugi sklepi občinskd skupščine in njenih organov lahko objavljajo" tudi na krajevno običajen način.
Glede na pomembnost posameznega predpisa ali drugega sklepa občinske skupščine in njenih svetov lahko seznanijo ti organi občane o sprejetih predpisih in drugih sklepih tudi prek lokalnega ih dnevnega tiska, radia jn televizije, prek družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
6.	poglavje
Varstvo zakonitosti
177.	člen
Splošni akti, ki jih sprejemajo občinska skupščina in njeni organi v mejah svojih pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo, z zakoni ter na zakonu temelječimi predpisi in s tem statutom.
To velja tudi za splošne akte ii» ukrepe delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.	_
178.	člen
Tajnik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev izv«r upravnega postopka izdapega akta upravnih organov občinske skupščine, če ugotovi, da ni v skladu z zakonom. O tem takoj obvesti predsednika občinske skupščine.
Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik tudi takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka neveljaven, dli če sodi, da bi z izvršitvijo akta lahko nastala škoda.
.	179. člen
Tajnik lahko zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovne skupnosti. O zadržanem aktu sveta delovne skupnosti obvesti tajnik 'predsednika občinske skupščine, ki predloži prizadeti akti pristojnemu svetu. Ce ta ne qdloči o zadevnem aktu sam, ga predloži v razpravo'Ih odločitev občinski skupščini.
180. člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občine izven upravnega postopka, če misli, da ni v skladu z zakoni in ga predloži pristojnemu svetu, da o njem dokončno odloči.
jf	18L člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvi šitev splošnega akta ali sklepa občinske skupščine in njenih organov, če meni, da ni v skladu z zakonom. Tako zadržani akti ali sklep predloži občinski skupščini na prvi prihodnji seji zaradi odločitve.
182.	člen
Občinska skupščina lahko odpravi ali razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega politično izvršilnega^ organa.
183.	člen
Občinska skupščina lahko zadrži izvršitev vsakega splošnega akta, ki ga je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija, če sodi, da je protiustaven ali nezakonit in hkrati predlaga ustavnemu sodišču, da odloči o zakonitosti zadržanega splošnega akta.
\
184.	člen
Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občane, za katere sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, s tem statutom in splošnimi akti občinske skupščine in njenih organov.
V.	del
\
SODELOVANJE OBČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI IN SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
185.	člen
Zaradi uresničevanja svojih temeljnih nalog sodeluje občina Ljubljana Moste-Polje z mestom Ljubljana in drugimi občinami, Socialistično republiko Slovenijo, samoupravnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami v skladu z ustavo, statutom mesta Ljubljane, s tem statutom in posebnimi dogovori.
Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
186.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s skupščino mesta Ljubljana in z njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja ter tako zagotavljajo enotno politiko v mestu in občinah;
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov;
—	sodelpjejo pri sestavljanju programov dela mestne skupščine in njenih organov.
Za uspešno reševanje vprašanj, ki imajo pomen za občine in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi z mestno skupščino in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, izvajajo skupne akcije ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
187.	člen
Občinska skupščina mora obravnavati predloge odlokov' in drugih aktov iz izključne mestne pristojnosti o tistih pomembnejših zadevah skupnega pomena, ki so izrecno navedene v statutu mesta.
O takih zadevah mora občinska skupščina podati svoje mnenje, predloge oziroma stališča.
188.	člen
Občinska skupščina daje skupščini^mesta Ljubljana predloge in predhodna mnenja za reševanje zadev, ki so pomembne za občine in mesto.
Da bi ustvarila pogoje za~ uresničevanje enotnih izhodišč v mestu Ljubljana, je občinska skupščina dolžna v svojih predpisih in aktih upoštevati splošne smernice in predpise mestne skupščine.
Sodelovanje občine s Socialistično republiko Slovenijo
189.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo mnenja, predldge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
190.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SR Slovenije tudi na zasedanjih delegatov občin, kadar obravnava temeljna vprašanja s področja komunalnega sistema družbenopolitičnih skupnosti družbenega načrtovanja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter stanovanjske politike, prostorskega planiranja in urbanizma, javne varnosti, izobraževanja ter zdrav,-
r
stvenega in socialnega varstva ali druga vprašanja, ki so skupnega pomena za občane v občinah in v samoupravnih skupnostih.
191.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed svojih odbornikov ter članov svetov in komisij štiri delegate občine za zasedanje delegatov občin v Skupščini SR Slovenije.
Delegat občine se izvoli praviloma za mandatno dobo skupščine, lahko pa tudi za eno ali več zasedanj.
Za izvolitev delegata občine in za njegovo razrešitev veljajo določbe poslovnika občinske skupščine.
192.	člen
Na zasedanju delegatov občin ima delegat občine Ljubljana Moste-Polje pravico in dolžnost sporočati mnenja, stališča in predloge občine glede zadev, ki so na dnevnem redu zasedanja.
193.	člen
Predsednik, podpredsednik, predsednika zborov in tajnik skupščine:
—	določijo, kateri organ bo obravnaval vprašanja, ki so na dnevnem redu zasedanja delegatov občin v Skupščini SR Slovenije in sprejel o njih mnenja stališča in predloge občine;
—	določijo, kateri od stalnih delegatov občine se bo udeležil zasedanja oziroma ugotovijo, kateri delegat občine je bil izbran za posamezno zasedanje delegatov občin.
194.	člen
Mnenja, stališča in predloge določi občinska skupščina na seji obeh zborov, na seji posameznih zborov ter na seji svetov ali komisij.
Mnenja, stališča in predloge lahko določi tudi organ samoupravne skupnosti, če je občinska skupščina tako sklenila.
195.	člen
Za svoje delo na zasedanju v Skupščini SR Slovenije je delegat občine odgovoren občinski skupščini in jo je dolžan obveščati o svojem delu in delu na zasedanju delegatov občin.
196.	člen
Občinska skupščina sme razrešiti delegata občine pred pretekom dobe. za katero ga je izbrala, če na zasedanju delegatov občin v Skupščini SR Slovenije v svoji obravnavi ni povedal mnenja, stališč in predlogov občine ali jih je povedal smiselno drugače ali povsem nasprotno, kot pa so bila sprejeta v občinski skupščini.
Medobčinsko sodelovanje
197.	člen
Zaradi izmenjave mnenj in izkušenj v razvijanju lokalne samouprave ter zaradi pospeševanja družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja, se občina Ljubljana Moste-Polje lahko povezuje s katerokoli občino ali skupino občin in z njimi skupno zagotavlja najugodnejše pogoje za zadovoljevanje potreb občine oziroma občanov.
Občina lahko z	drugimi občinami	združuje svoja
sredstva, ustanavlja	skupne	organe,,	organizacije	in
službe, izvaja skupne akcije ter na druge načine sodeluje z njimi pri uresničevanju ciljev, ki so jim v korist.	*	„J-
Razmerja, ki nastanejo pri združevanju sredstev, ustanovitvi skupnih	organov,	organizacij in služb	in
pri izvajanju skupnih akcij, se uredijo s posebnimi dogovori.
Sodelovanje občine s samoupravnimi skupnostmi
198.	člen
Za uresničevanje skupnih interesov pri neposrednem opravljanju družbenih nalog na določenem področju ustanavlja občina Ljubljana Moste-Polje sama ali skupaj z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami interesne samoupravne skupnosti.
Občina sodeluje z vsemi ustanovitelji samoupravnih skupnosti pri izvajanju ustanoviteljskih in drugih pravic, ki jih ima do takih skupnosti.
> \
199.	člen
Občina zagotavlja splošne pogoje za uresničevanje nalog samoupravnih skupnosti. Zagotavlja čim nepo-srednejši vpliv občanov in drugih zainteresiranih dejavnikov na delovanje teh skupnosti ter pospešuje vzajemno sodelovanje osnovnih nosilcev družbenih Interesov pri oblikovanju in uresničevanju politike in odgovornosti za razvoj področij, ki imajo splošen pomen za družbeno skupnost.
Občinska skupščina voli svoje predstavnike v skupščine skupnosti, potrjuje njihov statut, spremlja programe in delo ter jim daje predloge in mnenja, zlasti pa spodbuja razvoj samoupravljanja in pospešuje napredek področij, za katere je ustanovljena interesna samoupravna skupnost.
Občinska skupščina in njeni organi opravljajo tudi druge naloge in izvršujejo pristojnosti, ki so ji dane s posebnimi predpisi.
Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami ' /
200.	člen
Občinska skupščina sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v občini.
201.	člen
Občinska skupščina lahko kot splošni zbor občine skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, društev in krajevnih skupnosti obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za občino.
Splošni zbor obravnava zlasti predloge sprememb statuta, predloge družbenih načrtov, programe razvoja posameznih področij dejavnosti, predloge proračuna in programe skladov.
Na seji splošnega zbora se podelujejo tudi priznanja in nagrade.
Sestava, način sklicevanja in dela splošnega zbora se uredi s poslovnikom.
202.	člen
Organi občinske skupščine lahko vabijo na svoje seje predstavnike družbenopolitičnih organizacij in društev v občini zaradi skupnega obravnavanja splošnih vprašanj z njihovega področja, ki se nanašajo na stanje na posameznih področjih družbenega življenja v občini.
203.	člen
Organi občinske skupščine lahko dobijo od družbenopolitičnih organizacij in društev v občini mnenje ■o predlogih odlokov ali drugih aktov oziroma mnenja o posameznih vprašanjih. Lahko tudi zahtevajo od družbenopolitičnih organizacij in društev, ki so dala svoje mnenje, da na seji organa občinske skupščine njihov predstavnik to mnenje obrazloži.
Občinska skupščina in njeni organi lahko razvijajo s temi organizacijami tudi druge oblike sodelovanja ter samoupravnega dogovarjanja.
204.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo tudi s strokovnimi organizadjami in skupnostmi (inštituti, strokovna združenja in podobno), ki se ukvarjajo s proučevanjem občinske samouprave, organizacijo in delom javne uprave, izdajanjem strokovnih glasil in podobno.
Razmerja med takimi organizacijami in občino temelje na posebnih dogovorih.
i
VI.	del
SPREMEMBA STATUTA
205.	člen
Predlog za spremembo statuta občine lahko podajo občani na zboru volivcev in njihova združenja, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije.
Predlog za spremembo statuta lahko poda tudi zbor občinske skšupčine ali skupina najmanj 10 odbornikov.
Predlog mora biti obrazložen.
206.	člen
Ce občinska skupščina ne sprejme predloga za spremembo statuta, enakega predloga ni mogoče podati pred pretekom 6 mesecev od dneva, ko je bil zavrnjen.
207.	člen
Ce občinska skupščina predlog za spremembo statuta sprejme, odredi način, postopek in rok do katerega naj se izdela besedilo spremembe.
O spremembi statuta odloča občinska skupščina s statutarnim odlokom.
VII.	del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
208.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina ali njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31. decembra 1970.
Do tedaj morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov.
209.	člen
Do ustanovitve ustreznega upravnega organa mestne skupščine vodi lokacijski in gradbeno upravni postopek za gradbene in komunalne zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine.
210.	člen
Ta statut začne veljati 30 dni po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bil objavljen v Glasniku, št. 47/64.
St. 011-1/70-1
Ljubljana, dne 24. aprila 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69 in st. 40/69) in sklepa sprejetega na zboru volivcev za naselje krajevne skupnosti Bevke dne 14. aprila 1970, je svet krajevne skupnosti Bevke na seji dne 28. aprila 1970 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bevke
I
Na območju krajevne skupnosti Bevke, ki obsega naselje (vas) Bevke, se uvaja krajevni samoprispevek v denarju za sofinanciranje rekonstrukcije (asfaltiranje) ceste skozi naselje (vas) Bevke.
II
Krajevni samoprispevek se uvaja in plačuje za čas od 1. julija 1970 do 30. junija 1973.
III
Krajevni samoprispevek plačujejo občani, za namen pod I. točko, ki imajo stalno prebivališče na območju naselja (vasi) Bevke in to:
1.	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, plačujejo krajevni samoprispevek po stopnji 2°/o od neto osebnih dohodkov;
2.	starostni, družinski in invalidski upokojenci, plačujejo krajevni samoprispevek po stopnji 2°/o od pokojnine;
3.	zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja, kmetijske dejavnosti, plačujejo krajevni samoprispevek po stopnji 2 °/o, od osnove, po kateri se obračunava občinski prispevek iz osebnega dohodka;
/
4.	zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, plačujejo krajevni samoprispevek po stopnji 2 %> od dohodka, ki je osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka.
IV
Zavezanci plačujejo krajevni samoprispevek takole:
1.	Za zaposlene občane, katerim se odmerja krajevni samoprispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, obračunava in odteguje krajevni samoprispevek izplačevalec ob izplačilu osebnih dohodkov;
2.	upokojencem obračunava in odteguje krajevni samoprispevek izplačevalec pokojnin;
3.	zavezancem iz III. točke pod 3. in 4. tega sklepa, odmerja in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava skupščine občine Vrhnika, v rokih in na način kot prispevek iz osebnega dohodka.
V
Poleg občanov, navedenih v 168. členu zakona o prispevkih in davkih občanov so obveznosti plačevanja oproščeni še upokojenci, katerih mesečna pokojnina je nižja od 500 dinarjev.
VI
Objekt, za katerega je uveden krajevni samoprispevek, mora biti dokončan najkasneje do 31. XII. 1973.
VII
Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti Bevke.
Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka in izvrševanje del, je odgovoren svet krajevne skupnosti.
VIII	(
Iz krajevnega samoprispevka bo za rekonstrukcijo (asfaltiranje) ceste zbranih predvidoma 100 000 din.
Razlika med vrednostjo celotne investicije, ki bo predvidoma znašala ca. 350.000 din in realizacijo krajevnega samoprispevka se bo predvidoma pokrila s prispevkom občine Vrhnika in eventualnimi posojili.
IX
Ta sklep začne veljati o^mi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. -21-01/70
Bevke, dne 28. aprila 1970.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Bevke
Milan Nartnik 1. r.
Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS« - Direktor In odgovorni urednik: Jote JuraC - riška tiskarna »Toneta TomSlCa-. vsi v UJublJanl — Naročnina: akontacija ta leto 1970 — 40 din - Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. po*tnl predal S70/VT1 - Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 - Čekovni račun 501-3-60