Št 114.______________
Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ri sobeto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti (trejomana ali v Gorioi na dom poSitjana:
vso leto      ........15 K
•/,...........10  »
-V.   ............   5  »
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„S0CA" ima nasbdnje izredno priloge: Ob no-7em letu „Kailpot po Goriškem in GradlSCanskem" in „&aiipot po IjuMJani in kraijskffi' meitinT^a •<*»»** trat v letu „Voznt red železnic,  parnikov in poStnU vez".
Naročnino sprejema apravniStvo v Gosposki oHo §tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni c A. Gabršbek Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice  se radujiijo $o J2*titTvrstab,J5e . tiskano  1-krat  16 v, 2-krat 14 v,  3-krat  12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po proBtora. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V  Gorici, v četrtek dne 1. oktobra 190&/
Tečaj XXXVIII.
'sJL.-
»Vse za narod, svobodo in napredek !<   Dr. /C. Lavni.
Uredništvo
se nahaja v Gospodi nlioi St. 7 v Gorioi v I. nad ti 2 urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in . praznikih od 9. do 12. dopolndne. UpravniStvo sena. haja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v  tiskarni
Narofinino in ogkse je plaCatt loco Gorica
Dopisi naj se poilljajo le uredništvu.
Naročnina, rekiamaoije in druge reči, katere no »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniitvn.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočec vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Sočac in »Primorec« se prodajah v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Svh^jv Šolske al., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban -.s >ekališču Jo s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, L Matiussi v ulici Formica, I.Hovafisk v Korenski ulici St.-22; v Trstu v tobakarai Lavrenčič na trgu della Caserma.
— Talafon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J,
tiska in zal.
Naš deželni glavar
in delo v deželnem zboru.
V deželi neverjetnostij se more/j goditi pač le neverjetne reči. Take reči se sučejo sedaj okoli presvitlega gospoda deželnega glavarja.
Če bi ta človek kaj držal na parlamentarno čast, bi ne bil v tem trenutku več deželni glavar. Večine n i m a v deželnem zboru; večini, ki je proti njemu, pa noče predsedovati. Parlamentarec posebne. vrste.^ Kakor je mož ves poseben, tako ima tudi poseben parlamentarizem. Kaj njemu mar, če drugodi predsedniki odstopajo, ako nimajo večine za saboj; kaj njega briga, če drugodi predsedujejo predsedniki.večini, če je tudi proti njim ali pa se v tistem trenutku odpovedo, češ, da pokažejo tako solidarnost s klubi, katerim pripadajo, kaj njemu vse to mar! On pozna le svojo voljo in po tej se ravna.
Najlepša čednost njegova pa je ta, da je poln lepih iraz zri' uspešno delo v deželnem zboru, ali kljiibu iepiin besedam obstruira proti večini, ki hoče delati, ter se zlaga potem z manjšino, ki ugauja tehnično obstruk-cijo; se vidi, koliko co vredne njegove lepe besede.
Iz tretje seje je bil zbežal deželni glavar, Dasije bil zbor sklepčen, je šel vendarle glavar iz zbornice ter pustil večino na cedilu.
Oba kluba večine sta protestirala proti temu.
»Slovenski klub" je takoj pisal deželnemu glavarju tako-le pismo:
Presvitli gospod deželni glavar! Presenečeni radi nenadnega pretrganja današnje seje smatrajo podpisani za svojo dolžnost zaprositi Vas, presvitli gospod deželni glavar, da izvolite sklicati na podlagi § 33. deželnozborskega reda že za jutri novo sejo In sicer ob 5. uri popoldne, da se bo zamoglo vršiti ono zakonodajsko delo, kije dolžnost, kateri se ne sme odtegniti nobeden poslanec, še manj pa deželni glavar in katera dolžnost je vteme-Ijena v §§ 10. in 11. deželnozborskega reda.
Delovanje deželnega zbora je  toliko bolj potrebno, ker deželni zbor ne posluje že preko 18 mesecev ter je rešiti mnogo in obširnih zakonskih načrtov. Z odličnim spoštovanjem
V Gorici, 23. septembra 1908. Deželni glavar je odgovoril tako-le: Št. 206jPr. Velecenjenim gospodom (posl. „Slov. kluba"-.) Popolnoma se strinjam z  mnenjem, da je dolžnost vseh poslancev sodelovati z vsemi močmi v to, da  se  reši ono zelo važno delo deželnega zbora, katero pričakuje dežela od svojih zastopnikov. |          Ta potreba je tem bolj utemeljena, ker
' je visoka vlada objavila svoj program za I pospeševanje   blagostanja   v naši  deželi, p ogram, ki je strogo vezan na pogoj sodelovanja deželnega zastopa.
Toda obžalujem, da ne morem vstreči želji izraženi v spisu, ki se mi je prekasno vročil, da bi sklical sejo za današnji dan, ' ker so odpotovali iz Gorice različni po-' slanci, ki bivajo na  deželi, ne oziraje se na to, da se ne more pričakovati z gotovostjo zložno sodelovanje različnih skupin < neposredno po uiisih  dogodkov v včerajšnji seji. j           Zato smatram umestno podati gospo-
dom poslancem priliko, da postavijo temelj za   uspešno sodelovanje, katero  jaz   zelo j želim in katero bi omogočilo mirno rešitev j dela. Ker pa pride jutri v Gorico odposlanec poljedelskega miništerstva, kakor mi je j bilo telegrafično naznanjeno dne 22. t. m., v svrho da  bi  se razpravljalo v skupni i seji z zastopniki deželnega odbora o neki agrarni postavi   velike  važnosti, ki mora ' priti v deželno zbornico, ne morem razpolagati ne z dnem 25. ne 26. t m., ker zahteva ta   komplicirana  zadeva  neobhodno   navzočnost.
Zaradi tega  sem  določil, da se bo vršila prihodnja seja v ponedeljek zjutraj ' ob 10. uri.
Z odličnim spoštovanjem
DEŽELNI GLAVAR
Pajer.
V Gorici, dne 24. septembra 1908.
Lepo je odgovoril, • kaj ne ? O, kadar mu kaže, zna govoriti prav lepe besede 1
Strinja se z mnenjem, da je dolžnost vseh poslancev sodelovati z vsemi močmi v to, da se reši ono zelo važno delo deželnega zbora, katero pričakuje dežela od svojih zastopnikov. Strinja se z vsem tem — kad ar piše »Slovenskemu klubu"; kadar konferira z laškimi liberalci in Gregorčičem ali Berbučem, takrat se ogreva pa za tehnično obstrukcijo. Kadarpiše »Slov. klubu", je za ljudstvo in za delo v deželnem zboru; kadar je med svojimi liberalnimi in klerikalnimi zavezniki, je pa proti ljudstvu in proti delu v deželnem zboru. 0» stoji na stališču laških liberalcev in slovenskih
klerikalcev ter odobrava njihove pretirane in neopravičene zahteve, katere prav ovirajo koristno delo v deželni hiši. On je obstrukcionist sam in odobrava tehnično obstrukcijo.
„Slov. klubu" piše, da je potreba dela v deželnem zboru še bolj utemeljena, ker je vlada objavila svoj program, ki je strogo vezan na pogoj sodelovanja deželnega zastopa.
Tako I Deželni glavar povdarja to »Slov. klubu" nasproti — ne stori pa niti koraka, da bi se odstranile ovire delovanju deželnega zbora; marveč pomaga ti3tim, ki tirajo obstrukcijo, jo tira celo sam in dela s svojimi zavezniki proti izvedbi vladne gospodarske akcije, ki je vezana na sodelovanje dež. zbora.
Gregorčiču in Berbuču pa laškim liberalcem s Pajerjem na čelu je malo mar za izvedbo ljudstvu tako potrebne gospodarske
akcije; oni postavljajo pred gospodarsko akcijo vlade svoje pretirane in neopravičene zahteve.
To, kar hočejo, bi se moralo n aj p r e j zgoditi, potem Se le pride na vrsto ljudstvu namenjena vladna gospodarska akcija 1 Taki prijatelji ljudstva so Pajor in njegovi laški in slovenski zavezniki.
Deželni glavar pravi, da smatra za umestno, podati poslancem priliko, da postavijo temelj za uspešno sodelovanje, katero on
tako želi__ Kdaj poda tako priliko? Nikoli 1
On hoče, da dobijo laški liberalci dva odbornika, slov. klerikalci pa
jeduega. Tistega mnenja je, kakor laški liberalci in slovenski klerikalci, ki hočejo prav grdo opehariti »Slov. klub" in laško ljudsko stranko.
Oni hočejo izstisniti »Slov. klub« in laško ljudsko stranko iz deželne uprave — kajti kaj bi pomenil en deželni odbornik iz »Slov. kluba" proti dež. glavarju, dvema laškima odbornikoma in jednemu slov. klerikalcu, zvezanemu z Lahi! Najrajše pa — kakor smo povedali zadnjič v uvodnem Članku — bi izstisnili popolnoma »Slov. klub" iz deželne uprave, tako da bi ne imel niti je dne ga odbornika, marveč Lahi 3, * slov. klerikalci pa jednega. Proti takim grdim izdajskim nakanam se mora boriti vsak pošten človek z najhujšim orožjem. — Deželni glavar pridiga po jedni strani uspešno sodelovanje, po drugi pa dela za »uspešno sodelovanje" z 0D> strnkcijo.
To se pravi one, ki hočejo delati v <taželnem zbora, za norca imeti.
Deželnega glavarja bo to še drago stalo 1
Na koncu omenja v pismu agrarno postavo velike važnosti, katere izvršitev je tudi spojena z delovanjem deželnega zbora. Tudi za to agrarno postavo ni nič mar obstrukcio-nistom s Pajerjem na čelu.
Deželni glavar se je zavzemal v pismu do ,,Slov. kluba" za uspešno delovanje deželnega zbora ter sklical sejo.
Ali kaj je bilo v seji? •  Ne duha ne sluha o delovanju — ampak ob str ukci j a Pajerjevih zaveznikov. Tu ga imate z vso farbarijo o delovanju vred!
Vlada je strahovito blamirana s tem de* želnim glavarjem, ki priseže, da bo n e p r i-stranski predsednik, ali komaj priseže, pa prelomi prisego ter uganja obstrukcijo proti večini v deželnem zboru, katera hoče delati. Blamirana je z deželnim pod-glavarjem, ki tudi obstruira. Ne stori pa vendar nobenega resnega koraka, da bi rešila goriški deželni zbor takega predsedstva.
V predsedstvu tiči glavna ovira, da ne more delovati deželni zhor.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje                                     I
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: --------   ALEXANDRB DUMAS.   =
(Dalje.)
—  Ali slišite ? pravi .d' Artagnan ter zarožlja v žepu ž zlatom.
—  Very good! pravi Groslow ter odpre vrata v sobo. Dovolite, da vam kažem pot, pravi nato ter vstopi prvi.
D' Artagnan se obrne proti svojim prijateljem. Porthos je bil brezskrben, kakor bi šlo res za Čisto navadno igro; Athos je bil bled, toda odločen; Ara-mis si je brisal z ruto čelo, ki je bilo nekoliko potno.
Osem stražnikov je stalo na svojih mestih: štirje so bili v kraljevi sobi, dva pri vratih te sobe, dva pa pri vratih, skozi katera so vstopili prijatelji. Pri pogledu na gole meče se Athos nasmehne: torej ne bo klanja, temveč prava bitka, si misli.
Od tega trenutka je bilo videti, kakor da se mu je viiiila vsa dobra volja.
Kari, ki ga je bilo videti skozi odprta vrata, je ležal Čisto oblečen na svoji postelji; pogrnjen je bil same« z volneno odejo. Ob njegovi postelji je sedel Parry ter tiho čital, toda vendar dovolj glasno, da ga je čul Kari, ki ga je poslušal z zaprtimi očmi; Parry je čital poglavje iz katoliške biblije.
Debela lojena sveča, ki je stala na črni mizi, je
osvetljevala mirni kraljev obraz in mnogo bolj nemirni obraz njegovega sluge.
Od časa do časa je Parry prenehal, misleč, da kralj res spi; toda tedaj je Kari vselej odprl oči ter rekel smehljaje:
—  Nadaljuj, moj dobri Parry, jaz poslušam. Groslow je stopil na prag kraljeve sobe, si del
namenoma na glavo klobuk, ki ga je preje držal v roki, da sprejme svoje goste, gledal trenutek zanič-ljivo to skromno in ginljivo sliko, ki je predstavljala starega* slugo, čitajočega biblijo svojemu kralju-jetniku, se prepričal, da stoji vsak mož na svojem mestu ter se okrenil nato k d'Artagnanu. Zmagoslavno je pogledal v obraz temu Francozu, kot bi hotel izvabiti od njega kako pohvalo za svojo taktiko.
—  Izborno! pravi Gaskonec; cap de Diou! vi ste izvrsten general.
—  In mislite, da se more rešiti Stuart, kadar ga jaz stražim? vpraša Groslo\v.
—  Gotovo ne, odvrne d' Artagnan. Za to bi mu morali res iz nebes pasti prijatelji.
Groslowu zažari obraz.
Ker je imel Kari Stuart med tem prizorom ves čas oči zaprte, se ni dalo reči, ali je bil opazil nesramno vedenje puritanskega kapitana ali ne. Toda ko je začul zvonki glas d'Artagnanov, so se mu odprle proti njegovi volji trepalnice.
Tudi Parry je zatrepetal ter prekinil čitanje.
—  Na kaj pa misliš, da si prenehal? vpraša kralj. Nadaljuj, moj dolri Parry, le nadaljuj, če nisi utrujen, seveda.
—  Ne, nisem truden, sir, odvrne strežaj.
Nato nadaljuje zopet svoje čitanje.
V  prvi sobi je bila pripravljena miza, in na tej mizi, pogrnjeni s preprogo, sta goreli dve sveči, in poleg sveč so ležale karte, dva vrča za kocke in pa kocke.
—  Gospodje, sedite, prosim, pravi Groslov/. Jaz bom sedel nasproti Stuartu, ki ga tako rad vidim, zlasti tam, kjer je sedaj; vi, gospod d' Artagnan, sedite meni nasproti.
Athos zardi od jeze, d'Artagnan ga pogleda ter stisne obrvi.
—  Tako je, pravi d' Artagnan; vi, gospod grof La Fere, sedite na desno gospoda Groslowa, vi, gospod vitez Herblay, na levo; vi, gospod Vallon, k meni. Vi boste stavili za me, in ta dva gospoda za gospoda Groslowa.
Tako je imel d' Artagnan Porthosa na svoji levici in govoril je lahko potom kolena ž njim; Athosa in Aramisa je imel pred seboj, in vladal ju je s pogledi.
Pri imenih grofa La Fere-ja in viteza Herblaya je Kari zopet odprl oči ter objel s svojim pogledom nehote igralce tega prizora.
V  tem hipu je Parry obrnil« par listov svoje biblije ter čital na glas sledeči verz proroka Jeremije:
»Bog je rekel: Poslušajte glas prorokov, mojih služabnikov, ki sem vam jih poslal v svoji skrbi ter jih prjvedel k vam. t
Prijatelji se spogledajo. Besede, ki jih je ravnokar izgovoril Parry, so jim naznanjale, da je kralj uganil pravi vzrok njihove navzočnosti.
D'Artagnanu se zasvetijo oči veselja.
Ta je večina, ki hoče delati, tu je patudip^ctsedstvo, ki obstraira proti tej veČini.
Ljudstvo zahteva dela v deželnem zboru.
Zato proč z ovirami!
Tako predsedstvo naj izgine, takega predsedstva nočemo. To ni nikako parlamentarno predsedstvo, to je voditeljstvo obstruk-cije. Proč z obstrukcijo!
Vlada, stori svojo dolžnost!
DOPISI.
Iz sežanskega okraja.
IZ sežansheil okraji, 27. sept. (Slavnostna uradna okrajua učiteljska konferenca.) Učiteljstvo sežanskega šolskega okraja je imelo 23. septembra povodom šest-desetletaega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Fr. Jožefa 1 svojo slavnostno uradno okrajno učiteljsko konferenco v šolskem poslopja, v sobi V. razreda, v Komnu. — Na šolskem poslopju so vihrale cesarske in narodne zastave. Komen je skazal cesarju in učiteljstvu svojo čast s tem, da so na hišah bile razobe-šene zastave iu da so možnarji pokali od jutra do poznega večera. Šolska soba, v koji je bilo zborovanje, je bila krasno odičena in deko-rirana s smerečjem, cvetjem in zastavami. Kaj lepo je bila ovenčana podoba Nj. Veličanstva. Točno ob 10. uri pozdravi predsednik konference g. Kante, c. kr. okraj. Šol. nadzornik iz Sežane, »brano, 70 oseb broječe učiteljstvo ter izve!i svojim namestnikom g. j Lebana, nadučitelja v Komnu. Zapisnikarjema | sta bila izvoljena na predlog g. Sile g. Grun-tar, učitelj v Sežani, in gč. Trpin, učiteljica v Sempolaju. — Prišlo se je potem na dnevni red:
I. ^Slavnostni govor.8 Tukaj je nastopil g. nadzornik in je govoril lep govor o presvitlem cesarju Fr. Jožefu L Po dovršenem govoru je učiteljstvo zaorilo trikratni »Slava" Nj. Veličanstvu. H. »Vdanostna izjava vsega uči-teljstva Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I." Nastopil je g. nadučitelj Leban iz Komna ter utemeljil v lepem govoru vdanostno izjavo. III. „Razvoj ljudske šole v sežanskem okraju za časa vladanja našega cesarja". — Poročal je o tem kaj lepo g. nadzornik Kante. Doznali smo. da je bilo ob nastopu vladanja našega cesarja v sežanskem okraju le 3 4 učiteljev in ravno toliko šol. Šolo je obiskovalo kaj malo otrok. Zdaj ima okraj okoli 45 šol in broji učiteljev nad 70 oseb. — Šoloobiskujočih otrok pa iznaša 100%, to je toliko, kakor da vsa šolo-dolžna mladina našega okraja obiskuje šolo — in teh otrok je okoli 6000. In kmalu pridemo do tega, da bode imeni naš okraj v vsaki vasi lepo in primerno šolsko poslopje. 6. nadzornik je pohvalno imenoval vse bivše c. kr. okrajne glavarje in nadzornike, ki so si pridobili zaslug v vašem okraju v prilog šolstva. Učiteljstvo je z rokoploskom pohvalilo g. nadzornika.
*V-
„Kaj naj stori učitelj, oziroma učiteljica, da bodo roditelji radi hodili sa roditeljske sestanke". O tem je poročal jako obširno g. nadučitelj Bavčar iz Zgonika. Točke tega referata so bile lepe in umestne, pa učiteljstvo se ni moglo radi dolgega referata in pičlega časa (bila je že 2. ura popoldne) udeležiti debate z ozirom na posamezne teze. G. predavatelj je žel mnogo pohvale na temeljitem referatu. Umestno bi bilo, da g. Bavčar priobči referat v strokovnem listu. — Baš tako naj bi to storila tndi g. nadzornik in g. Leban. V.
»Poročilo knjižničnega odbora: a) o knjižni c i, b) o blagajniškem stanju. — O knjižnici je poročal g. Berginec, nadučitelj v Sežani, kot predsednik okrajne knjižnice. Knjižnica je razdeljena na dva dela; eden je v Sežani in eden v Komnu. Obe knjižnici imate nad tiso.č knjig, koje vzdržuje učiteljstvo z '/»% prispevkom svojih dohodkov. O blagajniške^ stanju je pa referirala gč, učiteljica Gazafura iz Sežane. Račun je dokazal, da je blagajna v dobrem gmotnem stanju, kajti knjige so vse plačane in v blagajni je še preostanek nad tisoč kron (1000 E.} —
Učiteljstvo je z odobravanjem sprejelo obe poročili in oddalo svoj absolutorij.
: ¦    vi.
»Volitev stalnega odbora". —¦ Vsled predloga so bili izvoljeni en bloc vsi stari odborniki.
VII.
»Volitev knjižničnega odbora". Tudi ta je bil enoglasno izvoljen in potrjeni bivSi stari odborniki.
vin.
Razni predlogi. Teh ni bilo.
Okoli 3. ure je konferenca končala. Gospod nadzornik jo zaključi s primernimi besedami, a namestnik g. Leban se mu zahvali v imenu učiteljeva za lepo vodstvo iste. Omeniti moram, da se je konference udeležil tudi predsednik c. kr. okraj. Šolskega sveta g. c. kr. namest. svetnik Rebek, koji je k seji prišedši s krasnimi besedami pozdravil učiteljstvo.
Po seji je imelo učiteljstvo skupni obed na dvorišču gostilne g Kovačiča. Navzoča sta bila tudi gospoda svetnik in nadzornik. Pelo in napivalo se je in nabralo 100 K (sto kron) za družbo sv. Cirila in Metoda, koja svotaje bila poslana v Ljubljano kot odmev na ljubljanske honiatije in demonstracije. — Ob po-biranju tega obolusa je učiteljstvo stoječ pelo »Hej Slovani!" — Obed je bil izboren, jed in pijača izvrstna*
Iz Divača. — Marsikdo izmed Čitateljev je prišel na svojem potovanju tudi v prijazno Divačo in gotovo mu je ugajala ta lepa, mirna vas, kakor navlašč ustvarjena, da se meščani tuintam navžijejo v njej čistega zraka, bodisi na poletnih počitnicah, bodisi na kratkih izletih. — Je pa tudi pri nas po zimi in po letu mnogo tujcev, ki se tu vesele proste narave in se divijo prirodnim čudesom tukajšnjih podzemskih jam. — Skrb ali celo dolžnost vasi je torej, da si prizadeva na vse načine vpeljati vse potrebno, kar povečuje promet tujcev in pospešuje obče  blagostanje.
Žalibog* tega pri nas ni.
Cela občina, ki je tako velika, kakor malo občin na Goriškem, ne premore enega zdravnika. Zakaj ne? Vas Divača je že davno uvidela potrebo zdravnika in skušala z največjo požrtvovalnostjo in možnimi prispevki pridobiti si ga, podpirana je bila pri svojej akciji tudi od državne železnice, ki je sama obljubila podporo v tej prekoristni zadevi A zdravnika ni bilo v Divačo in ga še vedno ni, ker je bila na merodajnem mestu pri nas zavrnjena informacija državne železnice. — Divača pa je plačala v občinsko blagajno v teku desetih let samo 100.000 kron t na užit-nini in drugih nakladah in kaj je vdobila za svoje potrebe od občine?
Tako ne sme in ne more iti naprej. Naša vas je dovolj velika in tudi dovolj premožna, da si sama gospodari ter daje svoj denar za lastne potrebe. Vse si lahko pripravimo, ko si priborimo svojo lastno župa-nijo. Naj se gospodje goriški poslanci prepričajo o navedenih razmerah in naj nam izvole enkrat pomagati, da začne cveteti blagostanje v novi samostojni Divači. Gospodje poslanci, apelujemo na Vas, da nam izvo;ujete pravico!
Iz goriške okolice.
Po&ružnla N. 0. 0.1 Biljah vabi na zabavni večer, katerega priredi v soboto dne 3. oktobra. Začetek ob 7. uri zvečer. — Vspored: 1. H. Volarič: »Zvečer". 2. Potpourri: »Ven-ček narodnih pesmi", udarja tamburaški zbor društva »Čitalnice" iz Vrtojbe. 3. H. Volarič: »Slovenskim mladenkam", poje ženski zbor podružnice N. D. O. iz Bilj. 4. „U boj", moški zbor društva »Ipava" iz Mirna. 5, »Hajduk", deklamacija. 6. »Krčmar", šaljivi možki spev podružnice N. D. O. iz Bilj. 7. Šaljiva pošta, 8. Prosta zabava in ples. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
kenr pravem Slovencu čut za prvo narodno dolžnost, da pristopi k dražbi sv. O. in M. Naj rodi velika žrtev nedolžno prelite slovenske krvi vsaj tukaj obilega sadu!
Družba sv. Cirila in Metoda.
loška podružnica dražbe sv. Cirila in letoda f Gorici šteje še prav maio članov. Da bi naša prekoristna šolska družba med Goričani ne štela več kakor 100 članov, bi bilo za goriške Slovence pač preveč sramotno. Bitinas mora vsaj 50(T! —Marsikoga —zlasti med slovenskimi trgovci — še pogrešamo med člani.
Upamo, da bodo žalostni dogodki preteklih dni v Ljubljani zbudili v vsa-
Domače vesti.
Ollbll TtSt. — Gospod Gregor Šubič, naš rojak, c. kr. davčni nadoskrbnik v Pazinu, je prestopil s polnimi službenimi leti v pokoj ter se stalno naselil v našem mestu.
Ml Sili deifilll|l Zbori je napovedana za jutri 2. t m. ob 10. uri predpoldne. Na dnev* nem redu je 43 točk. Prva: volitev odseka, M naj mu bo namen določiti slavnosti o priliki 60 letnega vladanja Nj. Veličanstva. Potem je 41 utemeljevanj nujnih predlogov slovenskih klerikalnih poslancev: Gregorčiča, Berbuča, Zege, Kosmača in Elančiča. Zadnja točka je volitev deželnozborskih odsekov.
Do dnevnega reda, kakor vse kaže, se ne pride tudi jutri, kajti najprvo se ima na* daljevati s čitanjem nnjnih predlogov slovenskih klerikalnih poslancev. Teh predlogov je še 18 (vloženih je 60, zadnjič je bilo čitaoih 42). Potem imajo priti na vrsto nujni predlogi laških liberalnih poslancev; teh predlogov je 74. Za čitaoje vsega tega je treba nekaj celih dnij.
Obstrukcija slovenskih klerikalcev in laških liberalcev je torej v cvetju! Naj le nadaljujejo tako. Upamo, da se z orožjem ob-strukcije pošteno obrežejo jedni in drugi!
V korist družbi si. Cirila in Metodi se je prodalo na licitaciji v veseli družbi zaljubljeno pismo za E 1.   Dotični znesek daruje  S. P.
MOŽki Zbor »Pevskega in glasbenega društva" bo imel pevsko vajo v petek ob 8. uri še v starih društvenih prostorih v »Trgovskem domu".
Pevsko in glasbeno društvo i Gorici (Podružnica
Glasbene Matice V LJubljani) naznanja,, da bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 4. oktobra ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih v »Trgovskem domu" s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora; 2. letni račun in proračun; 3. določitev društvenine; 4. volitev predsednika in 13 odbornikov; 5. volitev dveh računskih pregledovalcev, — E obilni udeležbi vabi                                     odbor.
Šoli »Pevskega In glasbiriegi društva" je do preklica v starih društvenih prostorih v »Trgovskem domu".
Rodoljubi l Somišljeniki! Podučujte ljudstvo, kaj delajo slovenski klerikalni poslanci v deželnem zboru. Razlagajte ljudstvu, kaj je obstrukcija, kako se ž njo ovira delo v deželnem zboru. To še toliko bolj, ker klerikalci hočejo sle pariti ljudstvo z obstrukcij-skimi nujnimi predlogi. Pravijo: glejte naše katoliške poslance, koliko predlogov so vložili, kako hočejo kmetu pomagati, dočim je resnica, da hočejo s temi »nujnimi predlogi" ljudstvu škodovati, ker so jih predložili v ta namen, da deželni zbor ne more priti do dela.
Celih 6 let so bili slov. klerikalci v deželni hiši v večini pa se niso pobrigali za nobeno reč. Sedaj so pa mnogo takih rečij, katere so zalenarili, spravili v nujne predloge in te reči izrabljajo v hudobne obstrukcijske namene. Z nujnimi predlogi se delajo norca z raznimi potrebami našega kmeta in nič drugega 1   <
Rodoljubi! Somišljeniki! Učite, širite naše liste, da izve ljudstvo resnico!
»Mre*, židovski list, glasilo laških liberalnih poslancev, vlači po svojih predalih dan na dan nadškofa in kneza. Strašno se smili nadškof temu umazanemu listu, v katerem kar mrgoli najnesramnejših napadov na Slovence. Včeraj navaja »Corriere" neke stavke, o katerih pravi, da so vzeti iz »Soče". Če hoče »Corriere" kaj citirati, naj citira vsaj pošteno to, kar je bilo res pisano, ne pa da falzificira in laže. Pri falzifikaciji in lažeh mu pomagajo slov. klerikalni prvaki, ki so sedaj postali sotrudniki faloiskega Židovskega glasila, dasi so seveda vrli katoliški možje.
Pred vsem povemo to, da je naše stališče nasproti nadškofu in knezu čisto drugače od stališča, katero imajo proti njemu laški liberalci. Nadškof in knez je spovednik slovenske klerikalne stranke, izdaja okrožnice za slov. klerikalno stranko in proti naši, se vmešava vedno v politične borbe med nami ter je naš neizprosen politični nasprotnik. Mi se borimo proti škofu kot p o 1 i ti k u. Da je tak boj opravičen, to pa.č ve vsak razumen človek.   Laški liberalni poslanci se ie
smešijo, da priobčujejo stavke is »Soče", (notabene falzificirane) naperjene proti škofu. — Ako bi bil naš nadškof in knez zapovednik laške klerikalne stranke, ako bi se vmešaval v politične boje v Furlaniji, joj, kako bi ga zdelavali v »Corrieru" I Najbrže Še bolj nesramno kakor obdelavajo prosta Faiduttija.
Sicer pa, kaj tako strašnega je povedal »Corriere" iz »Soče" ? Citira, da smo pisali, da se ne brigajo za mir, da sejejo razdor in sovraštvo, kako je govoril nadškof katoliškim dijakom itd. Same znane resnične reči. »Corriere" le je čutil potrebo vtakniti v stavke falzifikate. — Naj pove rajši »Corriere" z debelimi črkami, kako napada on prosta in furlanske duhovnike, kako udriha po njih in jih blati. To naj pove — naši boji ga ne brigajo nič. —
Pa glejte! Dočim »Corriere" v Gorici kar gori ljubezni do nadškofa, SO ga te dni
»Gorrierovi" somišljeniki v (lervinjann sprejeli hladno tako, da so pokazali očito svoje sovraštvo do njega. Niso razobesili zastav, župan ga ni hotel iti sprejet, ampak poslali so k sprejemu najneznatnejšega starešino. Eo se je govorilo v občinski seji o sprejemu, so rekli, da treba štediti, ne pa nadškofa sprejemati, — Taki so »Corrierovi" pristaši nasproti nadškofu.
Zares malo časti zanj, da ga jemlje v zaščito židovski list, ki laže, da se kar kadi ter ki je skrajni sovražnik našega naroda!
Pajer In Vlada. — Vlada je vedela, da je izvolitev Pajerja v veleposestvu protestirana, da so v protestu navedene nepravilnosti, ki so se vršile pri volitvi v laškem veleposestvu, vendar pa ga je le imenovala za deželnega glavarja. Menda ga ni poslala na predsedniško mesto zato, da bo s tega mesta uganjal obstrukcijo? Ali skoro da — ker vlada ne stori nič pravega proti obstrukciji v predsedstvu !
Demonstracija so hoteli napraviti nekateri mladi laški gospodje v ponedeljek za časa deželnozborske seje. Prišli so v zbornico z namenom, da bodo kričali nad dr. Faiduttijem tako, da bi moral deželni glavar slednjič izprazniti galerijo. Potem bi bili šli po mestu ter kričali. V Gosposki ulici so hoteli baje tudi šipe pobijati!!
Strašna nesre6a.se je pripetila v Prvačini p redsinočnjem ob 57». Vlak je prijel železniškega delavca, 25 letnega I. Vodopivca ter ga razmaščil. Nesrečni Vodopivec je doma iz Prvačine.
Vlva Gregorclg, viva Berbuc! vsklikajo sedaj
razni Lahi po Gorici, Hvalijo posebno Gre-gorciga, da to je mož!, Je res mož za Lahe, in Lahi imajo prav, da kličejo: viva Gregor-cig, viva Berbuc 1 Slovenci jima morajo klicati samo: Sramota! Izdajalca 1 Pereant 1 Dol ž njima!
»fiorlca" In Obstrukcija. — Gregorčičeva »Gorica" noče čisto nič povedati o obstrukciji, katero uganja njen lastnik. Namen je prozoren. Gregorčič čuti, kadar je prav sam, da dela z obstrukcijo grdo, ljudstvu Škodljivo delo. Zato molči o obstrukciji. Ali ne le to, marveč hoče jo tudi zakriti ter se dela lepega v svojem listu. Vse tiste »nujne predloge", katere je podal, ne za to, da bi se uresničili, ampak v obstrukcijski namen, s katerim jemlje resnost takim predlogom — je priobčil v svoji »Gorici", češ: glejte ga, »ljub-ljenca naroda", kako se trudi za ljudstvo 1 — Morda sede kak bacek na tako sleparijo v »Gorici", mislimo pa, da tudi drugi klerikalci niso tako nespametni, da ne bi videli frivolne igre z ljudskimi interesi v deželnem zboru.
»Gorica" bo sleparila še naprej svoje bravce — zato pa je toliko večja dolžnost naših somišljenikov, da odpirajo ljudstvu oči, da jih poduče, kaj je obstrukcija ter jim razkrijejo škodo, katero dela Gregorčič v družbi z laškimi liberalci slovenskemu ljudstvu!
KOSlerJeiO pivo. — Tudi pri nas se toči nemško Koslerjevo pivo. Zalogo ima v Gorici. Ta pivovarna pa je tako nesramna, da je napojila dragonce, da se potem prav divjali po Ljubljani. V »Slov. Nar.tt Čitamo, kaj je storila zavedna restavraterka v Ljubljani. Pisala je tvrdki tako-le pismo: »Tvrdka Eosler & Comp. Z ozirom na dejstvo, da ste Vi napojili dragonce, kateri so vsled tega tako brutalno nastopali in sekali po nedolžnih slovenskih glavah, se Vam zahvaljujem : a dosedanjo postrežbo, ter Vas obenem prosim, da mi blagovolite poslati takoj račun', Odstranila sem iz svojega lokala Vašo reklamno desko, po katero blagovolite takoj poslati. V Ljubljani na dan pogreba nedolžnih žrtev Rudolfa Lundra iu Ivana Adamiča." To je poštena beseda in
Zveza narodnih društev.
Veselica pevskega-tamliiiraškega drutho »Podgora"
v Podgori se je vršila v nedeljo v občo za-dovoljnost. Pevske točke so se izvajale prav dobro. (Kakor čujemo, smemo pričakovati v bližnji bodočnosti, da se pevski zbor še pomnoži, ker v Podgori je mnogo pevcev, ki zahajajo v tako družbo, ki jim ne pritiče.)
Govor, ki ga je imel g. dr. Puc, je občinstvo kar elektriziral; isto ga je burno pozdravljalo med govorom in po govoru. Da so padle njegove besede na rodovitna tla in da obrode stoteren sad t Če se že mora kje krepiti narodna zavest, to je v Podgori gotovo potrebno, ker tamkaj prežita dva sovražnika na našo mladino.
Tudi tambiraške točke so se proizvajale povoljno.
Največ pa je ugajala občinstvu veseloigra „V Ljubljano jo dajmo" ; priznati se m°ra, da so bile vse vloge v prav dobrih rokah, posebno pa Pavle, ki je vzbudil med občinstvom obilo smeha.
Društvu je le čestitati, da ima tako delavne moči v svoji sredi. Pohvalno moramo tudi omeniti g. Breganta, ki je dal napraviti v Podgori tako krasno dvorano, ki lahko služi za zimske veselice prav izborno.
I.
BralRO društvo V Salu na Vipavskem priredi velik društveni ples v nedeljo dne 4. vinotoka 1908, na dvorišču gostilničarja gosp.
Antona Mermolja. Pri plesu bo svirala sokol ska  godba  iz  Prvačine.  —. K mnogobrojni j udeležbi uljudno vabi                        odbor.
Zahvala. — Podpisani odbor si šteje v dolžnost, se javno zahvaliti v prvi vrsti gg. diletantom, posebno pa režiserju gosp. M. Konjicija, koji je z vso vnemo in brezplačno skrbel, da je igra »Sad greha" tako izvrstno vspela, gospicam Olgi in Idi Furlanijevi, da sti žrtvovali toli izgube in Časa in poti, na-^a^nT^*pfšW-tambuT1ftk«mu društvu »Podgora" iz Podgore za toli krasen zbor, gospicam za toli izvrstno vspeli kvartet, sploh vsem udeležencem, med njimi ruskemu generalu Volodimirovu, iz mesta in okolice, koji so pripomogli k toli častni udeležbi in sploh vsem, koji so na kakoršen si bodi način .pomagali, da se je naša veselica tako sijajno izvršila.
Št. Andrež, dne 27. sep. 1908. Odbor bralnega in pevskega društva »Št. Andrež".
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Sadna razstava v Bovcu. - iz Bovca 28. sept. — Minolo nedeljo ob 11. uri predp. se je otvorila v našem dičnem občinskem domu prva sadna razstava v Bovcu. Pred 20 leti bi je ne bili mogli še prirediti, ker ta krat se je začelo šele saditi in cepiti; letos pa je bogata sadna letina začela razodevati uspeh 20 in več letnega dela in truda. Naša razstava ni velikanska in ne kaže Bog ve kakšnega bogatstva v našej sadjereji, pa je zanimiva in podučim: zanimiva, ker vidimo kakšno sadje se lahko prideluje pod Predelom, pod Bombonom, Polovnikom in Stolom od najfinejših vrst do najnavadnejšib pisank in tepk. ltazsta vi jenih je nad 50 vrst jesenskih in zimskih jabolk, približno 15 vrst hrušk, tudi prav imenitnih vmes, kutnje, češplje, orehi Iešnjaki, prušnice in celo grozdje, prav lepo okusno domače grozdje in čujtei tudi njeSplje in krasne breskve. Po-dučna pa je zato, ker razodeva nedostatnosti naše domače sadjereje in ponuja strokovnjakom priliko, da nas poduče in nam pokažejo, kako imamo domačo sadjerejo preuravnati, da nam postane blagonosna in nam pomore do boljšega gmotnega stanja. In to je poglavitni namen naše raistave. Živo zanimanje za njo v domaČih krogih nam obeta srečen, časten uspeh.
Razstava ostane odprta do prihodnje nedelje in se sklene istega dne z ljudsko veselico v prostorih gostilne »Pd pošti". Pri tej veselici se razdele priznanja darila med marljive napredne sadjerejce.
Pred otvoritvijo razstave se je zbralo pred občinskim domom mnogo ljudstva. Župan g. A. A. Mlekuž je pozdravil navzoče ter predstavil zastopnike deželnega odbora in gor. kmetijskega društva, zahvalil se za sodelovanje, da se je prišlo do tako lepe prireditve. Vpokojeni deželni uradnik E. Klavžar, ki se je zelo potrudil za razstavo, je pojasnil pomen takih razstav ter povedal, da je vspela nad pričakovanje. Ljudstvo si je ogledalo razstavljeno sadje, ki je po kakovosti in lepoti vzbudilo največje zanimanje med obiskovalci. Upati je, da če se sadjereja na podlagi skušenj ' razstavi razvije in povzdigne, se s tem pi.aobi nov vir dohodkov v bovškem okraju.                                                       #
Opoldne se je vršil banket pri pošti, na katerem so bili poleg župana in starešin še drugi veljaki;- pevci so zapeli več lepih pesmij, vršile so se tudi napitnice. Lep gospodarski praznik je bil v nedeljo v Bovcu.
Popoldne ob 4. uri je bilo v občinski dvorani kmetijsko predavanje, ki se je sukalo okoli vzgoje sadnega drevja ter uporabi sadja in praktičnega ter organiziranega delovanja pri povzdigi sadjereje in kmetijstva sploh.
Pogozdovalnoin olepševalno društvo v Bovcu priredi o priliki, jko se zatvori sadna razstava v nedeljo dne 4. oktobra t. 1. v prostorih gostilne »Pri pošti" ljudsko veselico. — Vspored: 1.° Slovo od razstave (govor). 2. Razglasitev razstavljavcem določenih pripoznanj. 3. Prosta zabava s tam-buranjem, deklamacijo in petjem. — Začetek ob 4. uri pop. — Vstopnina 40 vin. za osebo. — Mnogobrojno udeležbo pričakuje
odbor.
Ju2«a železnica. — SI. oktobrom odpravi južna železnica svoje povratne (retume) listke na vseh progah in ostanejo samo listki za v eno smer. Le na progah z velikim prometom se uvedejo do 100 km daljine novi re-tiirni listki, a pri teh ne bo Vendar nobene ugodnosti. V Trst n. pr. je stala zdaj vožnja
samo tje K 1-90, povratni listek pa K 3*10, zdaj bo stal povratni listek pa K 380, za brzovlak pa 5 K, t. j. za III. razred. Na državni železnici ravno tako.
Znižane cene bodo pa pri tako-zvanih »Abonnementkartah", t. j. blok 20 voženj, katerih veljava traja 1 leto in se lahko vsakdo vozi; ti listki so priporočljivi onim, ki mnogo potujejo. Dobi se jih lahko v 10 dneh pri vsaki blagajni. — Nove ugodnosti bodo za udeležniEe' kongresov, razne družbe, katerih pa mora biti najmanj 50. V slučaju kakšnega izleta naj se napravi nekolekovano prošnjo na inšpektorat v Trstu ali pa naznani  domačemu  načelniku postaje.
S 1. oktobrom so na progi Gorica-Trst juž. žel. te spremembe: popoldne gre vlak iz Gorice ob 2.31 tedaj 2.17), v Gorico pride ob 1.56 (gre iz Trsta 12.15), brzovlak zvečer gre iz Trsta ob 6.56 (zdaj 6.20), pride v Gorico ob 8.17 (zdaj 749) in pojde do Krmina (zdaj samo do Gorice). Jutranji vlak št. 1012./1. bo v prometu samo še do konci meseca.
Politični pregled.
Ruski zunanji minister Izvolskl je bil pri laškem kralju v Racconigi v avdijenci. Govori se o italijausko-ru?ki zvezi.
Andrissvjev volllnoraformnl načrt za Ogrsko, -
Ogrska volilna reforma je zagledala beli dan v obliki Andrassvjevega načrta, ki upa, da bo ž njim v zbornici prodrl. Volilna reforma ni ne enaka, pa tudi ne direktna. V glavnem je takale: Volilno pravico imajo vsi ogrski državljani, ki so dovršili 24, leto brez ozira nato, ali znajo pisati in brati ali ne. Vendar pa bodo analfabeti svojo volilno pravico zamogli izvrševati le nenaravnost po volilnih možeh. Teh analfabetov bo 127.000, direktno bo volilo 2.617.988 (to so torej tisti, ki znajo pisati in brati.) Teh 2,617.988 pa bo. razdeljeno v tri razrede in sicer: Po en glas bodo imeli tisti, ki znajo pisati in brati. Teh je 1,534.000. Po dva glasova bo imel vsak, ki je a) absol-viral 4 srednješolske razrede, b) ki zna pisati in brati ter plačuje vsaj 20 K direktnega davka, c) ki zna pisati in brati in ima vsaj enega moškega uslužbenca, 5) ki zna pisati in brati in je vsaj pet let pri enem delodajalcu, d) ki zna pisati in brati, je vsaj 32 let star, je doslužil vojake in ima vsaj dva otroka. Ta skupina štela bo 863 tisoč 267 volilcev. Po tri glasove bodo imeli a) tisti, ki so absolvi-rali popolno srednjo šolo, b) tisti, ki znajo pisati in brati ter plačujejo vsaj po 100 E direktnega davka. Ta kategorija šteje 217.721 volilcev. Kar se tiče narodnosti, bodo Mažari dobili 61-8%, Nemci 152%, Slovaki 103%, Rumunci 7*4%, Rusini 05%, Hrvati 1*1%, Srbi 2-4%, druge narodnosti 1*3% vseh glasov. Delavstvo, ki šteje 34'1% vsega prebivalstva, bo dobilo 36-9% vseh glasov. In ta stvar se slučajno imenuje — volilna reforma.
Razne vesti.
Prva irtev »Izgredov" v LJubljani je 15-ietni
tiskarski vajenec Jos. Kadunc, ki je bil obtožen, da je vrgel kamenček za dragonci ob demonstracijah. Obsojen je na 14 dnij zapora! Uložena je ničnostna pritožba. Deček je v zaporu, dasi je bolan.
Sleparski kvirtačl pred poroto. — Pred poroto v Trstu je pričela včeraj razprava proli
H. Cusin, M. Mariotti, H. Mosca in A. Šepič, ki so, igrali po. tržaških kavarnah in gostilnim ter sleparili. Odškodovancev je okoli 20; Jos. pl. Claricini je odškodovan za 14,000 K, drugi za več ali manj tisOčev. Cela izvabljena svota znaša 63.870 K in 700 laških lir.
Doktorat ihlnozdravnlStva. — živinozdravni-ški visoki šoli na Dunaju in Lvovu je podeljena pravica promocije za doktorje živino-zdravništva.
- Žrtev loterije. — V Lvovu je ravnatelj kreditnega društva Weissman poneveril tekom časa 80.000 K ter jih zapravil v loteriji!
Mali oglasi.
HaJmanjSa pristojbina stapa 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. NajprlpravnejSe inserirauje za trgovce ta obrtnike.
^toJh°3°AiJ?'Pjm,trfiOVo,iY J" obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (m celo v mestu) nihca ne pozna, ker ' nikjer no inserlrajo. Škoda ni majhna.                 '
Mladi aosnodifina ž!*» vstopiti v kako trgo.
EHE, HB*HU»IWM vino aH pisarno kot a-cetnica. Naslov povS upravništvo,
Novozidana vila z irt?m B& proda> ista "še
loititiuaiia vua naIwja v meBtu Brezpra8na lega. Jako pripravna za kakega vpokojenca. Naslov povfi upravništvo.               .**««»jeiwn.
Na prodaj je:
Več SOdOV v jako dobrem stanu od 6-8 hekt. in 1 od 20 hekt. po jako nizki ceni.
Nadalje:
1 voz na 4 kolesih (S k al i r).
Natančneje se izve pri
gosp. Fr. Sandrinu v Mirno.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelJa 7.,
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kapavalice alraberlkega la drobnega blaga ter tk&ala, preja la iltlj.
POTREBŠČINE
za piiarniee, kadilce in popotnike.
NajboljSe Sivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojafo in ševljatje.
SvetlnJIco. — Rožni venet. — M«iiie knjlilee.
tišna obuvala za?se letne Saše.
Posebnost:
Semena la zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po Bejmih in trgih
ter pw deželi.
Moda 1908.-9.
Pregrad & Černelič
Gorica - ..Trgovski Dom"
Naznanjava slav. občinstvu, da so ravnokar izšle novomodne barve za damske obleke in bluze, katere sva založila v velikanski izberi.
Vsak teden nova razstava dnevnih novosti, posebno nove composč za angleške *in francoske fazone.
I posnemanja vredna, Gostilničarji in gostilni- [ j čarke po mestih in na deželi — pozor!" I j        Učitelje so imeli za norca slovenski kieri- j
kalni poslanci z »nujnim Vedl°g<>mK> da naj I dil  vlada   100.000   K   za   nje.   —   Dan-I današnji bijejo klerikalci neizprosen boj proti I u&iteljstvu, ki noče v njihov jarem ; kdo bo I torej verjel, da jim sedaj  hočejo kar naen- I I krat dobro! Slabo jim hočejo  v resnici.   — j t Ali veste tudi, zakaj tako ,^ejan|ajp^psla^ca 1 i Josipa Štreklja? Zato, ker je učitelj. uliTelj-T I stvo bi radi očrnili. Z laškimi liberalnimi po- j I gianci so se zvezali v namen, da bi napravili-1 I škandal »Slov. klubu" in učiteljstvu.  Laške I liberalne poslance informujejo Čisto krivo slov. I I klerikalci, aH laški liberalci 'verjame^ šleptrl I vse svojim  slovenskim  zaveznikom.  Žalostni I i junaki!                                                             I
i           Eeči moremo, da se bodo blamirali jedni I
I in drugi.
1 firegor&Č in Berbuč sta pripravljena I zadovoljiti se samo z jednim slovenskim 1 deželnim odbornikom, ako Je ta Berbuč, ter I prepustiti drugo slovensko odporniško mesto I Lahom, tako da bi imeli Lahi 3 deželne i odbornike, Slovenci pa le enega. Tako bi I rada iztisnila poslance »Slovenskega kluba" I iz deželne uprave! Volilci! To imejte pred I očmi. — Sramota izdajalcema Gregorčiču in I Berbuču.
K          Zahvali. — Podpisano vodstvo izreka tem
I potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so K pripomogli, da je XX. glavna skupščina »Za-
¦  veze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev"
¦  dne 6., 7. in 8. septembra v Gorici uspela I H tako nepričakovano lepo in sijajno. Prav~po- t Pt sebno pa se zahvaljuje vsem članom priprav-
I - Jjalnega odbora in častnemu predsedniku, g. p c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku Fr. \} Finžgerju, za obilni trud, ki so ga imeli s n pripravami za »Zavezino" zborovanje; gg.: || Engelbertu Ganglu, Antonu Pesku, Franu Silil vestru in ravnatelju „Zveze slovenskih zali drug" v Ljubljani gosp. Rozmanu za temeljita P in v resnici zanimiva poročila; deželnemu po-p »lancu gosp. Andreju Gabrščeku, da nam je p prepustil prostore za zborovanje v hotelu |l „i>ri Jelenu" in pri »Južnem kolodvoru", [ j slavni »Trgovski obrtni zadrugi za prepustitev Lj krasne sokolske dvorane v »Trgovskem domu" Fj za glavno zborovanje; vsem dragim in milim M gostom učiteljem, posebno vsem štirim slo-n venskim c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom jf na Primorskem in gg. deželnim poslancem, ki I H so prihiteli one dni med nas; vsem onim, ki m so brzojavnim in pismenim potom pozdravili H naš shod; gosp. pevovodji Alojziju Verču in I H vsem damam pevkam in gg. pevcem za lepo H petje pri koncertu; cenjenemu slovenskemu H občinstvu goriškemu, ki je počastilo v tako M mnogobrojnem številu naš koncert; vsem go-M vornikom za navduSene napitnice in sploh H vsem udeležencem, ki so pripomogli,  da je j
I nastopila »Zaveza" tako impozantno.                j
Vodstvo  »Zaveze  avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". Preds.: L. Jelene        Tajnik: Drag. Česnik.
m, Horoat
klobučar v Gorici Gosposka ulica št. tZ.
Edina izdelovalnica raznovrstnih  čepic za društva.
mssJvh za o. Mesarje,
Velika izber raznovrstnih klobukov. Cene zmerne blago prve vrste.
Vinska posoda
je na prodaj
h Tržaški cesti štev. 23.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da izdelujem v svoji sodarski delaunici novo posodo in sprejemam v popravo staro.
Obenem naznanjam slav. občinstvu, da imam na prodaj
dober in močan sod od 34 hekt
Za obila naročila se toplo  priporoča udani
Edvard Brept, sodar
Gorica, uliGa lorelli 12.
Odlikovana pokanja In sladčičama    i
Rarol Draščik
m Gorici na Komu v (lastni kiti)     >
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti- , t ejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likarf« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih, cenah. ~*9
Anton Kuštrin   i
trgouec  z jedilnim blagom v Gorici, Eosposka ulica št. 23.
priporoča slav, občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele" gg. odjemalci.
Naznanilo!
naznanja se slau. občinstuu, da od 25. nouernbra se zopet
ss= oluori salon Robes. ===
Po približno 40 dneunem poučnem potouanju in po absol-uirani šoli za umetnost domskih oblek, I. dunajske umetniško krojaške šole B. ?inkelstein S Bruder, je mogoče ustreči osem zahteuam u nouejši damski modi angleške in francoske fazone.
2 soda po 30 hI
prav dobro ohranjena in>a na prodaj
J. Zorman,
trgovec z vinom Sp. Šiška št. SI, pri
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Gorici Cirsi Franc. Gius. št. 2. i-~~   Filijalka v Dornberga.   ¦==== S
Sprejema naročila vsakovrstnega 5 peciva, tudi najfinejega, za nove 2 maše in godove, kolače za bir- • mance, poroke itd. Vsa naročila S izvršuje točno in natančno po želji $ naročnikov.                                     •
Ima tudi na prodaj različne moke, m fino pecivo, fina vina in likerje 2 po zmernih cenah.                          J
Z* veliko  noč  priporoča   goriške S plnce, potice Itd.                g
Trgovko-obrtna zadruga V Gorici
reglstafovana zadruga b neomejenim Jamstvom
ffačelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici * je z ozirom na premeniena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za lete 1908. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom poBojils na odplačevanje v petih letih, proti odplačila po 2 kroni na meBec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6L obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji »posojevalca določi iodi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajema posojila enkrat za vselej, mesto uradnine lU% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem zneska, jih obrestuje po 4",*, večje, stalno naložene pa po dogovora.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Sočac in »Primoreo*.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo de bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Proa goriška tooarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske   sueče,
kolesa itd. itd.
posebnost; papirnati fopiči.
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm
== 100 X 150 z monograraom. ==
ferd. ITIokuc
pooblaščen in priznan pvrotehnik Gorica, tekallšče Frana |os. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske palače.
Proda se
ali v najem se odda
za več let, jako znana in dobro idoča gostilna „Perše", z hišo, zemljiščem in vsemi pritikli-nami vred. Ista se nahaja na razpotju Volče, Tomin, Kobarid, z pravico prodaje  tobaka
in žganja. Pogoji  se  lahko   zvedo   vsaki dan   pri   lastniku   FrailCU
Bernik, Volče.
Peter Gotič
čevljarski mojster
GORICA, Raštelj 32  (v lastni tifti).
PODRUŽNICA v Gosposki nlici štev. i nasproti „Monta".
Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave.  Naročila z  dežele se razpošiljajo pc pošti.
CENE ZMERNE   ~*ftg|
Načelstvo in nadzorstvo.
Šivilje pozor!
Vse   potrebščine    za   napravo modnih   oblek,  okraski,   svila, baržun, pliš in podlage vseh vrst J kupite  od  sedaj naprej po izjemno nizki ceni
v Trgovskem Domu
Gorica.
Prostovoljna prodaja hiše v Solkanu,
Blizu drž. kolodvora je na prodaj lepa 'hiša: 5 stanovanj, hlev za 5 živine, prostoren skedenj — ter prostorno obzidano dvorišče. K hiši pripada okoli 7 njiv vinograda z brajde.
Pojasnila daje: major Drevhaupt via Fornace.
GORIŠKA TOVARNA MILA
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Srab gospodinje! PosMajte ilo iz te He tovarne! Melek je izvrsten. Gene običajne!
Naša špecijaiiteta je: CapraSOfe - KOZa S SOluCem. P°SksUv^6k Ivojto?6 '