Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir TRST, nedelja, 8. jjunija 1975 Leto XXXI. Št. 131 (9133) PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni oDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Za kaj gre 15. junija Volilni boj se, kot se je predvidevalo, vrti okrog osnovnega vprašanja usmeritve italijanske politične osi. Volitve so res upravne, vendar zadevajo po Italiji vse dežele z navadnim statutom, veliko večino občin in pokrajin, tako da bodo zelo jasno povedale, če se Italija res pomika v smeri umerjenega (niti ne preveč) avtoritarizma, ki ga zagovarja generalni tajnik KD Fanjani, ali pa so nujno potrebne reforme, kar želi velika večina delovnih ljudi in vključno dobršen del demokristjanske levice. Zato se volilna kampanja vrti predvsem okrog osnovnih vprašanj javnega reda, gospodarske krize in načinov reševanja te krize. Na tej osnovi pa obstaja tudi precej splošno mnenje, da bo Fanfani doživel nov poraz, podoben onemu, katerega je doživel pred dobrim letom dni na referendumu o razporoki. V bistvu se niti več ne razpravlja o tem, če bo KD izgubila glasove, temveč o tem koliko bo izgubila in kakšen odstotek izgube je potreben da se lahko zahteva novo politično usmeritev, oziroma kakšen poraz lahko Fanfani še prenese in kljub izraženi ljudski volji popelje italijansko politično ladjo proti desnici. Ta splošna politična vprašanja so prisotna tudi v naši deželi, kjer so razmere sicer nekoliko svojstvene in kjer kampanja ni tako ostra, ker se ne voli v deželni svet. Tudi pri nas gre za osnovno vprašanje odnose KD in razmerja sil z levico, čeprav KD na deželni in na večini pokrajinskih ravneh zastopa naprednejša in bolj odprta Morava stališča. To je delpo prišlo do izraza v volilni kampanji, vendar pa se čuti tudi objektivni pritisk Rima in dejanski položaj stranke, ki je u-tesnjena v vsedržavni okvir in ne more narediti drznejših korakov naprej. O teh splošnih političnih vprašanjih se povsem razumljivo in upravičeno govori tudi na zborovanjih pe naših vaseh in krajih, kjer so drugače v ospredju upravna vprašanja, saj Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini poleg splošne politične usmeritve od blizu zanima, kdo in kako bo upravljal občine, v katerih so prisotni v vseh treh pokrajinah dežele. V bistvu pa se prepletajo vprašanja neposredne u-pravne pristojnosti s splošnim političnim kurzom. Dejstvo je namreč. da Italija preživlja hudo gospodarsko in socialno krizo, ki ima ostra politična obeležja in da je izhod iz te krize tudi v večji demokratizaciji, večjemu sodelovanju ljudi. To pa je v italijanskem družbenem sistemu možno samo z večjo avtonomijo in večjo možnostjo soodločanja občin, pokrajin in drugih oblik krajevnega upravljanja. V' teh krajevnih ustanovah pa so aktivno prisotni tudi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki lahko soodločajo. Ni pa dvoma, da pomeni zmaga Fanfani-jeve politične linije nadaljnjo sibilai' finančne in druge moči krajevnih uprav, zmaga naprednih stališč Pa nadaljnji proces decentralizacije. Prav dosedanja volilna kampanja ja dokazala velik interes slovenskih ljudi za svoje občinske uprave, pa ludi za pokrajine in za občine, kjer so prisotni. Lahko rečemo, da se Povsod čuti prisotnost nekaterih osnovnih vprašanj razvoja in med njimi še zlasti urbanističnega razvoja in s tem tudi obrambe pred špeku-lativno-političnimi posegi na narodnostno strnjeno slovensko ozemlje. To je primer Štandreža v Gorici, n naravnost dramatični obliki prihaja do izraza v vseh štirih slovenskih občinah tržaške pokrajine. Nič manj važna pa niso tudi drupa konkretna vprašanja kulturnega razvoja, šolstva, javnih prevozov zdravstvene reforme, ki prehajajo vedno bolj v pristojnosti občin ab medobčinskih konzorcijev in ki jih v sedanjem stanju načrtne finančne krize krajevnih uprav ni mogoče reševati, kot bi si ljudje želeli. Položaj v treh pokrajinah, kjer Prebivamo Slovenci, je različen. V videmski pokrajini je prišlo do važnega preokreta in do slovenske kandidature na listi KPI za videmski pokrajinski spet z možno-st70 izvolitve, kolikor KPI za eno mesto poveča svoje zastopstvo. Zelo važna pa je prisotnost enotnih, naprednejših list po vaseh, ki so v nekaterih primerih alternativa obstoječemu stanju in ki pomenijo napor, da se prične z reševanjem odprtih nacionalnih vprašanj tudi v videmski pokrajini. Na Goriškem so bile do sedaj tri občine trdno v slovenskih rokah in ni nobene nevarnosti, da se to sta- nje spremeni, tako da lahko predvidimo, da se glede občinskih u-prav slovenskih občin ne bo nič bistvenega spremenilo. V vseh teh občinah so pomladili kandidatne liste in prevzemajo breme občinskih u-prav mlajše moči. Podobna ugotovitev velja tudi za goriško občino, kjer pa lahko s smotrnim izkoriščanjem in osredotočenjem preferenčnih glasov Slovenci povečajo svojo prisotnost v goriškem občinskem svetu, kjer so bili do sedaj štirje slovenski svetovalci (dva na listi Slovenske skupnosti in po e-den na listah PSI in KPI). Od 24 pokrajinskih svetovalcev predvidevajo, da se bo ponovilo prejšnje stanje, tako da bo po en slovenski predstavnik izvoljen na listah- Slovenske skupnosti, PSI in KPI, čeprav tu računi niso povsem zanesljivi in obstaja, žal, tudi možnost neugodnih presenečenj. Tudi na Goriškem so v ospredju regulacijski načrti, ki sta jih sovo-denjski in doberdobski občini že sprejeli, števerjanska pa se za sedaj ukvarja še z načrtom za gradnje V ospredju pa so vprašanja funkcionalnosti uprav, kar je zelo važno vprašanje za manjše občine, k: jih tare ostra finančna kriza. Na Tržaškem je glede pokrajinskega sveta odprtih več možnosti, ker zaradi nove razdelitve volilnih okrožij ni mogoče točno predvideti «dobra» okrožja, v katerih je zagotovljena izvolitev nekega kandidata. Na osnovi predvidevanj in računov strank pa bodo v pokrajinski svet izvoljeni štirje slovenski svetovalci in sicer dva na listi KPI, eden na listi PSI in eden na listi Slovenske skupnosti. Ne predvidevajo večjih težav v dolinski občini, ki ima od povojnega razdobja trdno zagotovljeno slovensko in napredno upravo, ki je ni ogrozil niti nasilni vdor naftovoda in težke industrije. V repentabrski občini se bije bitka med povsem pomlajeno napredno kandidatno listo in listo Slovenske skupnosti, ki je že deset let upravljala občino. V Zgoniku je ustvarjen nov položaj, saj se je poleg napredne liste (pomlajene in ponovno združenih komunističnih in socialističnih sil) in liste Slovenske skupnosti pojavila še kandidatna lista KD. Očiten je namen združiti vse v občini prebivajoče Italijane, ki naj bi bili alternativa za drugo mesto in s tem tudi za opozicijo v občinskem svetu. Zelo resno in nejasno pa je stanje v devinsko-nabrežinski občini, kjer je sedaj občino upravljal cen-tristični odbor sestavljen iz svetovalcev KD, PSD1 in Slovenske skupnosti, medtem ko so bili socialisti in komunisti v opoziciji. Tokrat je volivcev nekaj več, pojavile so se kandidatne liste vseh italijanskih strank in bo prišlo do razpršitve demokristjanskih glasov in s tem tudi do novega položaja v občinskem svetil. Na vsak način pa bo treba v devinsko-nabrežinski občini zastaviti vse sile, da se tudi po volitvah ohrani sodelovanje slovenskih predstavnikov in da se zagotovi slovenski župan in slovenska uprava. V teh dneh so vse napredne sile v deželi proslavljale tridesetletnico osvoboditve, ki šo jo še zlasti svečano in občuteno proslavili pripadniki slovenske narodnostne skupnosti Zanimivo in razveseljivo je dejstvo, da so bile pri vseh teh proslavah prve slovenske uprave in dc so prav slovenske občine postavile najlepše spomenike padlim borcem. V spominu na slavno preteklost je namreč tista idejna in tista politično-moralna vez, ki povezuje vse slovenske upravitelje v obrambi slovenskih narodnostnih interesov in s širokim ljudskim gibanjem, ki na; v Italiji utrdi demokratičen razvoj. Odraz in kamenček v tej stavbi pa bodo prihodnjo nedeljo tudi izidi, tokratnih upravnih volitev. DOKUMENT GOSPODARSKE KOMISIJE PSI Socialisti za korenito preosnovo vladne gospodarske politike Kritike komunistov in socialistov ministru Colombu za njegovo optimistično oceno italijanske ekonomije RIM, 7. — Gospodarska politika je danes ena od osnovnih tem, na kateri se razvija ostra polemika med italijanskimi strankami. Na eni strani socialisti in komunisti opozarjajo na porazno stanje italijanskega gospodarstva in na nevarnost recesije, na drugi strani pa krščanska demokracija prikazuje položaj veliko bolj rožnato kot v resnici je in napoveduje skorajšnji gospodarski preporod. Gospodarski odsek socialistične stranke je danes objavil dokument o italijanski ekonomiji, v katerem poudarja, da je položaj težaven in zaskrbljujoč. Hkrati socialisti obtožujejo krščansko demokracijo, da so njene optimistične ocene in napovedi zgolj volilno orožje, s katerim skuša KD preslepiti volivce. Socialisti menijo, da bo leto 1975 z gospodarskega vidika najbolj negativno povojno leto in da se prvič od leta 1945 dalje narodni dohodek ne bo zvišal. Po mnenju socialistov so mehanizmi za obrambo zaposlitvene ravni in dopolnilna blagajna omejili posledice, ki jih je kriza imela za delavski razred. Manjša inflacija in delna zajezitev draginje pa so po mnenju socialistov v glavnem posledica mednarodnega položaja, ne pa stroge davčne politike, za katero se je odločila vlada. Za socialiste je izhod iz tega težavnega položaja mogoč le s korenito spremembo v gospodarski politiki, medtem ko so kratkoročni ukrepi, za katere se opredeljuje KD, zgolj slepila. Vsedj^avni socialistični tajnik De'Martino, ki je govoril v Lucci in v Pizi, je prav tako posvetil dober del svojega posega gospodarskim vprašanjem in v polemiki z demokrščanskim tajnikom poudaril, da se KD zgublja v brezpomembnih vprašanjih kot je sodelovanje med komunisti in socialisti v nekaterih krajevnih u-pravah, medtem ko se ne loti resne analize stvarnih in najnujnejših problemov, kot je gospodarska kriza. De Martino je poudaril, da je po mnenju socialistov nujno podpreti povpraševanje, selektivno sprostiti kredite in naložbe ter pripraviti organski razvojni načrt, osnovan na položaju na tržišču in ki naj predvideva naložbe na jugu, za poljedelstvo in za socialno skrbstvo. Tudi komunistični poslanec Bar- ca, ki odgovarja za gospodarski odsek KPI, je v svojem zborovanju v Ascoli Picenu ostro polemiziral s krščansko demokracijo in zlasti z zakladnim ministrom Colombom, katerega je obtožil, da neodgovorno govori o premostitvi gospodarske krize. Barca je poudaril, da so lani italijanski državljani plačali 7.650 milijard lir več davkov kot leta 1973, ostremu pri-vitju davčnega vijaka pa ni odgovarjala ustrezna rešitev vseh vprašanj, ki tarejo državo. Vlada ni znala ustvariti pogojev, ki bi omogočili večje naložoe, naraščanje proizvodnje ter boljše družbene storitve. Večji del sredstev je po mnenju komunističnega poslanca vlada porabila za podporo parazitskim državnim in poldržavnim ustanovam kot so EGAM, ENI in druge. Južnovietnamski študentje nadaljujejo demonstracije proti izprijeni in reakcionarni kulturi v okviru kampanje za požiganje knjig, ki spominjajo na ZDA in njihovega zaveznika Van Thieuja. Računajo, da so v slabem tednu študentje zažgali okrog 10.000 knjig. Na sliki: študentovska demonstracija v Saigonu (iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitHiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunmmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii OBJAVLJENI URADNI KONČNI IZIDI LJUDSKEGA GLASOVANJA ZADOVOLJSTVO V VELIKI BRITANIJI OB IZIDU REFERENDUMA 0 EVROPI Sedaj si bo treba prizadevati, da bi Anglija čimprej prwnostila lindo gospodarsko krizo LONDON, 7. —- Dokončni uradni izidi britanskega referenduma so potrdili tako predvidevanja na predvečer, volilnega posvetovanja, kot prve rezultate, ki jih je objavil volilni urad. «Da» je glasovalo 17.378.581 (67,2 odst.) Britancev, «ne» pa 8.470.073 (32,8 odst.). Odstotek volivcev pa je bil relativno visok, se pravi 7 odst. kar je več kot na upravnih volitvah in manj kot n . splošnih političnih. Britanski tisk, ki je bil povečini proevropsko usmerjen in je dal premieru Wilsonu vso pomoč v času volilne kampanje, je v svojih današnjih komentarjih zelo u-godno ocenil izid referenduma. Še najbolj navdušen je londonski «Times», ki pravi, da gre za najlepši dan v zadnjih letih britan- ske zgodovine. Izid glasovanja je dokazal, da je Združeno kraljestvo res «združeno», saj so za nadaljnjo udeležbo v ; evropski gospodarski skupnosti glasovali tudi VValežani, Škoti in celo razočarani Irci. V tem tonu so tudi vsi ostali uvodniki, ki se sklicujejo na včerajšnje izjave ministrskega predsednika Wilsona: s takšno večino se je zaključilo 14 let žolčnih razprav, saj se za nobeno vprašanje britansko ljudstvo ni izreklo s takim navdušenjem. Ugledni londonski list «Financial Times» posveča izidom referenduma poglobljeno analizo in poudarja, da bi izstop Velike Britanije iz Evropske gospodarske skupnosti imel za britansko gospodarstvo zelo hude posledice, vsaj v bližnji fllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllMtllllllllllllllllllllUlIillllllllllllllllllinilllllllMIIIIIIIIIIIIMIlimilllllinilllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIII TUDI BELGIJA IZBRALA LOVCE «F-16» BOGO SAMSA ........................................................................................................ lom za politiko premiera Wilsona in po vsej verjetnosti njegov od- Spričo poraznega gospodarskega položaja v Italiji postaja ekonomska problematika ena od glavnih tem, na katerih se vnema ostra polemika med italijanskimi strankami v zadnjem tednu volilne kampanje. Socialisti so včeraj objavili dokument svoje gospodarske komisije, v katerem ostro polemizirajo s krščansko demokracijo in zlasti z zakladnim ministrom Colombom, ki je pred nedavnim optimistično ocenil možnosti ponovnega italijanskega gospodarskega preporoda. PSI dolži vlado, da je naprtila delovnim ljudem največji del bremena, ni pa znala ustvariti pogojev za dejansko premostitev krize. Prav tako kritični do vladne gospodarske politike so tudi komunisti. Britanski tisk se na široko ukvarja z izidi ljudskega glasovanja. Komentarji so v glavnem navdušeni, obenem pa poudarjajo potrebo po čimprejšnji premostitvi hude gospodarske krize, v kateri se Velika Britanija nahaja že vrsto let. Poraz na referendumu bi obenem pomenil po- hod z britanskega političnega odra. Tudi komentarji v drugih evropskih državah poudarjajo, da bo Anglija tako premostila izo-iacionizem. Skupščina in drugi organi četrtega prometnega področja, v katero je vključenih 30 občin tržaške in goriške pokrajine, bo v svojih aktih rabila tudi slovenščino. Zahtevo o rabi slovenščine je utemeljil svetovalec Slovenske skupnosti devinsko-nabre-žinske občine Bojan Brezigar, za ustrezno resolucijo pa so glasovali svetovalci vseh strank ustavnega loka. BRUSELJ, 7. - Belgija je danes sklenila nadomestiti sedanje lovce «starfighter» z najnovejšim ameriškim letalom «F-16». Sklep je danes sprejel ministrski svet, ob koncu seje pa je premier Tin-demans javno izrazil obžalovanje, da doslej niso postavili temeljev za enotno evropsko letalsko industrijo. S tem je francoska letalska industrija dobila še en uda-! ree, saj so Francozi do zadnjega upali, da bodo vsaj Belgijci izbrali nijhov «mirage». V vprašanju je bilo dokajšnje število j : milijard dolarjev, ki si rh je ta-1 ko zagotovila ameriška industrija %, bodočnosti. Poleg tega bi poraz «evropeistov» prisilil k odstopu sej danjega premiera Wilsona in bi povzročil morda nepopravljivo škodo enotnosti države. Vsekakor, p(d prvem trenutku navdušenja nap politično zrelostjo Britancev, si bo treba prizadevati, da bi čimprej premostili hudo gospodarsko krizo, ki pretresa Veliko Britanijo. Tudi v drugih evropskih državah izražajo časopisi v glavnem zadovoljstvo zaradi zmage premiera Wilsona. Še zlasti toplo pozdravljajo popolno vključitev Londona v gospodarsko skupnost v Zah. Nemčiji. «Frankfurter Rundschau» pravi, da se s svojim glasom Britanci niso odpovedali večstoletni neodvisnosti in suverenosti, temveč so se odločili za boljše izkoriščanje' svojih demokratičnih izkustev. Dokaj negativno pa ocenjujejo izid britanskega referenduma v Sovjetski zvezi. Tiskovna agencija TASS poudarja, da so imeli zagovorniki nadaljnje udeležbe Velike Britanije v EGS na svoji strani velik propagandistični stroj, ki je odločilno vplival na izid ljudskega glasovanja. Sovjetska tiskovna agencija tudi ugotavlja, da pristop Velike Britanije k Evropi ne bo rešil številnih hudih gospodarskih vprašanj, ki jih morajo Angleži še rešiti. V Trentu pokopali ženo Renata Curda TRENTO, 7. — Danes zjutraj so na tridentinskem pokopališču pokopali Margherito Cagol, ženo domnevnega vodja samozvanih rdečih brigad Renata Curcia, ki je bila ubita med četrtkovim spopadom s karabinjerji. Žalnemu o-bredu, ki je bil izredno kratek, so prisostvovali le mati mrtve brigatistke ter sestri s soprogoma. Karabinjerji in policija so močno zastražili pokopališče, da bi pre-prečili morebitne incidente. Nova vlada v Sev. Vietnamu HANOI, 7. — Severnovietnamska ljudska skupščina, ki so jo izvolili v aprilu, je včeraj izbrala novo vlado, v kateri so ostali najpomembnejši ministri nespremenjeni. Obrambni minister je ostal 63-letni Ngujen Džap, legendami general, ki je zaslovel z zmago proti Francozom. Džap je tudi prvi podpredsednik vlade. Kot znano so v četrtek že potrdili Ton Due Thanga za državnega poglavarja, Pham Van Donga pa za ministrskega predsednika. WASHINGTON, 7. — Ameriški senat je odobril zakon, ki predvideva izdatek 30 milijard dolarjev la posodobljenje ameriškega voja i š1, "a arzenala. Zakon so odobrili 1 s H glasovi proti 6. Srečanje Kim II Sunga z Djemalom Bijedičem in Stanetom Dolancem (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 7. — Generalni tajnik korejske delavske partije in predsednik demokratične ljudske republike Koreje Kim II Sung se je danes v vili Bled ločeno pogovarjal s predsednikom zveznega izvršnega sveta Džemalom Bijedičem, tajnikom partijskega izvršnega komiteja Stanetom Dolancem in njunimi sodelavci, sesia pa sta se tudi zunanja ministra obeh držav Miloš Minic in Ho Dam. Severnokorejski voditelj je najprej zgodaj dopoldne v svoji rezidenci v vili Bled sprejel predsednika jugoslovanske zvezne vlade Džemala Bijediča in z njim med drugim vestransko razpravljal o nadaljnjem napredku sodelovanja med državama, zlasti na gospodarskem področju. Enournemu pogovoru sta prisostvovala tudi zunanja ministra dveh držav. Z obeh strani so izrazili zadovoljstvo z dosedanjim razvojem odnosov in se zavzeli za njihov nadaljnji razvoj, kot koristne pa so o-cenili tudi prihodnje stike med dvema vladama. Kim II Sung je povabil Džemala Bijediča na o-bisk v demokratično ljudsko republiko Korejo, kar je predsednik zveznega izvršnega sveta sprejel z zadovoljstvom. Preds. Koreje Kim II Sung in Bijedič sta razpravljala tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih, to razpravo pa sta kasneje izčrpno nadaljevala zunanja ministra Minič in Ho Dam. Izmenjava mnenj med zunanjima ministroma je trajala dve uri in pol in je poleg mednarodnih vprašanj zajela tudi nadaljnji razvoj jugoslovansko - severnokorejskega sodelovanja na vseh področjih. Pri tem sta Minič in Ho Dam posebej obravnavala konkretne poti za napredek stikov med državama. Zunanja ministra sta v pogovorih posvetila veliko pozornost tudi dejavnosti neuvrščenih držav, o kateri je Miloš Minič zelo izčrpno obvestil svojega sogovornika, ki je tudi ob tej priložnosti ponovil interes in željo Severne Koreje za priključitev h gibanju neuvrščenih. Sicer pa so bili dopoldne v središču pozornosti partijski pogovori, ki sta jih vodila Kim II Sung in Stane Dolanc. Delegaciji zveze komunistov Jugoslavije in delavske partije Koreje sta razpravljaj! o dosedanjem in prihodnjem partijskem sodelovanju in o nekaterih aktualnih vprašanjih iz mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. Zvedelo se je, da so v pogovorih uskladili program partijskega sodelovanja za letos in prihodnje leto, ki med drugim predvideva izmenjavo partijskih delegacij, funkcionarjev in predavateljev na različnih ravneh. Po dopoldanskih pogovorih je Kim II Sung v vili Bled priredil slovesno kosilo za jugoslovanskega državnega in partijskega voditelja Josipa Broza Tita, ki so se ga u-deležili tudi drugi visoki jugoslovanski predstavniki in člani korejske delegacije. Jugoslovanski - severnokorejski pogovori so se pozno popoldne nadaljevali na Brdu pri Kranju v plenarni sestavi. Severnokorejski voditelj Kim H Sung je za en dan podaljšal obisk v Jugoslaviji in ga bo predvidoma končal v ponedeljek zvečer. Jutri bo s predsednikom Titom o-biskal B"h’nj, pojutrišnjem pa Ljubljano. VLADO BARABAŠ Uredite si status borca! Zadnji možni rok poteče 4. 7. letos četrtega julija, niti čez mesec dni, bo zapadel šestmesečni rok za vlaganje prošenj pri ustrezni komisiji ministrstva za obrambo v Rimu za priznanje statusa partizanskega borca. Kot znano je bil že leta 1968 ponovno odprt rok za vlaganje prošenj, toda zaradi prekratkega časa in drugih težav veliko število naših partizanskih borcev ni moglo urediti svojega statusa. Nekateri poslanci v rimskem parlamentu so se zato zavzeli za ponovno odprtje roka, kar se jim je tudi posrečilo. Novi rok je začel veljati 4. januarja letos po objavi zakona v uradnem listu. Od tedaj je minilo že več kot pet mesecev in zato prihaja zadnji čas, da si prav vsi bivši borci uredijo v državi, v kateri živijo, svoje borčevske pravice. To vprašanje ima dvojni pomen. Po eni strani je nujno, da vsi nasi borci uveljavijo pred vso italijansko javnostjo vlogo, ki so jo odigrali v boju proti nacizmu in fašizmu. Vsak naš borec mora biti ponosen na to vlogo in na žrtve, ki jih je doprinese) za zmago demokracije in načel svobode, enakopravnosti med narodi in družbenega napredka. Slovenci na Tržaškem in sploh na Primorskem smo v tem boju prispevali sorazmerno veliko več kot drugi. Zato se ne sme zgoditi. da bi iz vrst priznanih bivših partizanskih borcev izostal en sam. Navsezadnje gre tudi za naš skupni interes, za popolno priznanje našega deleža v protifašističnem in o-svobodilnem boju. Po drugi strani pa bivši partizanski borci ne smejo pozabiti tudi na nujnost, da uredijo svoj osebni borčevski položaj v zvezi s pokoj-nimami, morebitnimi invalidninami itd. Vsa ta vprašanja je treba u-rediti v kratkem roku niti enega meseca. Po 4. juliju bo zapadel tudi ta skrajni rok in ni verjetno, da bi bil še kdaj obnovljen. Vsedržavno združenje partizanov Italije — ANPI poziva zato vse bivše partizane in borce, da se zanimajo za ureditev svojega položaja. Omenimo naj, da ponovno odprtje roka zadeva pri nas v glavnem borce, ki so se borili v rino-zemstvu», ali jasneje povedano — v jugoslovanski osvobodilni vojski. Vsi tisti, ki prošenj še niso vložili, naj si preskrbijo potrebno dokumentacijo (vojaške knjižice, potrdila, priče iz Jugoslavije itd./, če ta dokumentacija že obstaja, toliko bolje, če pa je še ni. bo treba zanjo poskrbeti, toda prvenstvene važnosti je, da je prošnja (tudi brez dokumentacije, oziroma samo s potrdilom italijanskega državljanstva) poslana enotni komisiji v Rim pred iztekom reka. to je dc 4. julija letos. Za dokumentacijo bo mogoče poskrbeti naknadno. Na sedežu Vsedržavnega združenja partizanov Italije — ANPI v Ul. Crispi 3 je vsak dan od 1U. do 12. ure (razen ob sobotah in ponedeljkih, ob sredah in petkih tudi popoldne od 17. do 19. ure) odprt urad, ki skrbi za odpravljanje prošenj. V prihodnjih dneh bo združenje obvestilo javnost o možnosti od. prtja tudi decentraliziranih središč za sprejemanje prošenj. Združenje naproša vse, naj ne obremenjujejo po nepotrebnem njegovega dela. Poudarja, da pridejo s ponovnim odprtjem roka v poštev le bivši partizani, ki imajo svoje stalno bivališče (rezidenco) v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki so se borili v tukajšnjih enotah, ali pa v sklopu jugoslovanske osvobodilne vojske (oziroma drugje, kot v Franciji itd.). Aktivisti pridejo v poštev le, če so bili direktno povezani z operativnimi enotami. To velja tudi za formacije GAP, za katere jugoslovanske oblasti izda jajo potrdila le v primeru direktnega sodelovanja z jugoslovansko o-svobodilno vojsko (IX. korpus itd.). Aktivisti, ki nimajo teh pogojev, ne pridejo v poštev. VZPI - ANPI poziva vse bivše partizane, ki tega še niso storili, naj v najkrajšem času opravijo to dolžnost sebi v korist in še posebej za ponovno afirmacijo našega skup. nega deleža v velikem protifašističnem boju. VLADIMIR KENDA BADEN BADEN, 7. - Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je izjavil danes, da je prepričan o možnosti kompromisne rešitve krize na Bližnjem vzhodu, še zlasti po sestanku med Fordom in predsednikom Sadatom v Salzburgu. Waldheim je tudi govoril o ženevski mirovni konferenci, ki bi jo po njegovem mnenju lahko sklicali še pred koncem leta. PrimorSéi’dìiévnifc TRŽAŠKI DNEVNIK 8. junija 1975 NA ZAHTEVO SVETOVALCA SLOVENSKE SKUPNOSTI BREZIGARJA V ČETRTEM PROMETNEM PODROČJU JE UVEDENA RABA SLOVENŠČINE Za resolucijo so glasovali svetovalci vseh strauk ustavnega loka Včeraj so se v Tržiču prvič sestali zastopniki občin vključenih v konzorcij četrtega prometnega področja, ki ga sestavlja skupno 30 občin tržaške in goriške pokrajine. Ob začetku seje je predstavnik Slovenske skupnosti, občinski svetovalec devinsko - nabrežinske občine, Bojan Brezigar, zahteval dosledno dvojezičnost. Zahtevo je takoj podprl predstavnik KPI inž. Costa in po izvolitvi, tudi predsednik, socialist Semola. Po prekinitvi seje in raznih formalnosti je okrog 70 prisotnih predstavnikov občin na predlog demo-kristjanskega tržaškega svetovalca Abateja odobrilo resolucijo, ki določa, da se takoj uvede raba slovenščine in da bo torej tolmač prisoten že na prihodnji seji, v statut ra bodo vnesli člen o rabi slovenščine pri poslovanju. Proti tej resoluciji je glasoval le predstavnik neofašistične stranke. Slovenska skupnost je v uradnem sporočilu obžalovala, da deželna u-prava, ki je sklicala skupščino, ni poskrbela prevajalca, saj bi bilo to le upoštevanje dejanskega stanja v sedmih občinah konzorcija. Istočasno pa Slovenska skupnost izraža zadovoljstvo, da je prvi uradni akt četrtega prometnega področja prav obveza o pravici rabe slovenskega jezika. DANES POPOLDNE Škerk in Mario Fragiacomo; 12.00 Kolonja — Nicola De Cesare. KPI — Jutri: 16.00 Trg Campomarzio (Fiat) — Lucio Drigo; 18.00 Nabrežje Culli (Bar Transalpino) — Lucio Drigo; Čampore — Willer Bordon in Diego Apostoli; Ul. Frausin (Milje) — Galliano Donadel in Marina Marzi; 18.30 Ul. Orlandini — Fausto Monfalcon; 18.45 Famedi — Galliano Donadel in Marina Marzi; 19.00 Trg Cavana — Antonino Cuf-faro, IH. Mocenigo (Milje) — Willer Bordon in Diego Apostoli; Ses-Ijan — Giorgio Depangher in Stani Mokole; 19.30 štramar — Galliano Donadel in Kiljan Ferluga; 19.45 Vi-žovlje — Giorgio Depangher in Stani Mokole; 20.00 Ul. XXV. aprila (Milje) — Willer Bordon in Diego Apostoli; 20.30 Padriče — Duško Udovič; Salež — Alojz Markovič; 21.00 Gropada — Duško Udovič; 21.15 Gabrovec — Alojz Markovič. PSI — Danes ob 11. uri Naselje sv. Maura, jutri ob 18.30 Ribiško naselje — Volk in Caldi. SS — Ob 9.30 v Rojanu (pred cerkvijo), 10.00 Medja vas, 10.30 Ske- denj (pred cerkvijo), 11.00 Štivan, 11.30 Barkovlje (pred cerkvijo), 18.30 Domjo, 19.00 Ricmanje, 19.45 Boršt, 20.30 Boljunec. • Na sedežu KPI v Ul. Capitolina bo jutri, ob 20.30 sestanek predstavnikov liste m skrutinatorjev KPI s področja Sv. Vida. Slovenščina zopet pred sodiščem Tajništvo Sindikata slovenske šole sporoča, da se bo v torek, 10. junija, zopet zagovarjal pred sodiščem prof. Samo Pahor, ker se bori za enakopravnost slovenskega jezika. Sindikat vabi slovensko javnost in zlasti šolsko osebje in mladino, da s solidarnostjo in še posebej s svojo prisotnostjo na razpravi podpre pogumni nastop prof. Sama Pahorja. V POČASTITEV 30-LETNICE OSVOBODITVE ZELO LEPA AKADEMIJA ŠOLE GLASBENE MATICE Nastopili so orkester GM ter solisti Črtomir Siškovič (violina), Verenka Terčelj in Tomaž Simčič (klavir) Dirigenta Oskar Kjuder in Janko Ban Tudi šola Glasbene matice je po- uveibal prof. Sergij Radovič, častila tridesetletnico osvoboditve z Predstavnik Glasbene matice A- akademijo, ki je privabila sinoči v malo dvorano Kulturnega doma izredno številno občinstvo, med katerim so bili tudi ugledna slovenska glasbena pedagoda prof.. Janko Ravnik in prof. Ciril Veronek z ljubljanske Akademije za glasbo, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko z ženo in predstavniki nekaterih kulturnih in prosvetnih organizacij. Začetni del sporeda, ki je bil neposredno posvečen 30-letnici osvoboditve, je obsegal tri partizanske pesmi, ki sta jih izvajala godalni orkester GM in otroški pevski zbor «Kraški slavček» iz Devina-Nabre-žine. Prva je bila na vrsti «V tihem gozdu» v priredbi A. Vodopivca, nato Otova «Naš upor» in Apihova «Bilečanka» v Vodopivčevi priredbi. Vse tri so mladi pevci, katere je skupno z orkestrom vodil Oskar Kjuder, zapeli z zanosom, ubrano in z otroško iskrenostjo, ki je dala pesmim še poseben čar. Zbor je Praznik PSI na Opčinah Danes popoldne, ob 16. uri bo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah tradicionalni ljudski praznik socialistične stranke Italije, ki ga vsako leto organizira sekcija PSI za vzhodni Kras. Ta praznik ima tudi velik pomen, saj bo teden pred volitvami in seveda v predvolilnem vzdušju. Na programu ie koncert godbe s Proseka ob 19. uri pa bosta spregovorila član pokrajinskega vodstva C. Boniccioli in pokrajinski odbornik Lucijan Volk. Predsedoval bo kandidat za pokrajinske volitve Vojko Kocman. V večernih urah bo nastop znanega ansambla «■Lojze Furlan» s pevci, ki bodo poskrbeli za veselo vzdušje. Volilni shodi KPI — Danes: 9.30 šentjakobski trg — Boris Iskra; 10.00 Frankovec — Edvin Švab; 10.30 Kontovel — Claudio Tonel in Alojz Markovič; Nabrežina postaja — posl. Albin škerk in Giorgio Depangher; 11.00 Žavlje — Edvin Švab; Trg Gioberti — sen. Paolo Sema in Boris Iskra; Grljan — Diego Haglick; Prosek — Claudio Tonel in Alojz Markovič; 11.15 Nabrežina kamnolomi — posl. Albin ................................... ZA KPI SO GOVORILI SEN. PECCHIOLI, ROSSETTI IN SPETIČ Z zaščito Slovencev v Italiji odpraviti posledice fašizma Pave! Colja (PSI) poudaril važnost angažiranja mladine v današnji družbi Na Goldonijevem trgu so za KPI govorili član osrednjega tajništva sen. Pecchioli, pokrajinski tajnik Rossetti in Spetič v slovenščini. Rossetti je ptlemiziral s KD, ki skuša prikrivati nepripravljenost Trsta na blagovni promet po odprtju Sueza s smešnicami o samotnem potniku Fogarju, medtem ko je Pecchioli posvetil večji del govora javnemu redu in odgovornosti Fanfanijevega vodstva KD za nered in popuščanje manevriranemu terorizmu. KD, je dejal Pecchioli, se hvalisa, da je zaščitila svobodo, toda ni hotela zaščite Slovencev, kar bi pomenilo poravnati škodo, ki jim jo je prizadel fašizem. Posebno v Trstu je nujno potrebna nova zunanja politika v ozračju evropskega sporazumevanja. V ta namen je treba takoj priznati dokončnost meja z Jugoslavijo. KPI, je zaključil Pecchioli, se zavzema za poštene in ljudske krajevne uprave, ki naj v enotnosti vseh demokratičnih sil vendarle rešijo odprte probleme družbene skupnosti. O manjšinskih vprašanjih je govoril Spetič. Dejal je, da je neizpodbitna preprosta resnica: na NARAŠČANJE NEZADOVOLJSTVA NA PROSEKU Stanje otroškega vrtca vedno bolj nevzdržno Združenje staršev prireja v sredo, 11. junija, širši sestanek Kljub pozivom in protestom, se stanje v otroškem vrtcu ustanove ONAIRC na Proseku ni normaliziralo. Zaradi bele stavke vzgojiteljic vrtca, ki niso še prejele dopolnilne doklade, ki jim pritiče za lansko leto in za dosedanje mesece v letošnjem letu, otroci na Proseku od 12. maja ne prejemajo več kosila v vrtcu, kar seveda .povzroča predvsem delavskim, staršem mnogo težav. V začetku so se starši organizirali tako, da so prišli po otroka že opoldne namesto ob 15.30, da je lahko doma zaužil kaj toplega. Vsi so mislili, da bo stavke kmalu konec, a ker do danes ni prišlo do rešitve, je povsem razumljivo, da so prizadeti starši v zadnjih časih upravičeno začeli ostro protestirati. Zato je Združenje staršev otrok vrtca ONAIRC na Proseku imelo s starši posvetovanje, na katerem je prišlo do sklepa, da je po tej poti nemogoče nadaljevati in da je treba poiskati takojšnjo rešitev. Predstavniki Združenja staršev sn že izrazili solidarnost s stavkajočim osebjem in so to solidarnost pono-vili. Stavka je posledica slabega upravljanja vrčev in je zato protest osebja upravičen. Obenem obsojajo krivično ravnanje krajevnega ravnateljstva ONAIRC. ki do sedaj, kljub številnim protestom, se ni še uradna izjasnilo. Ogorčenje je povsem upravičeno, saj obiskuje proseški vrtec kar 66 V okviru proslav 30. obletnice osvoboditve prirejata PD SLAVKO ŠKAMPERLE in športno združenje BOR v četrtek. 12. junija, ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» FILMSKI VEČER Aljoše Žerjala in predavanje dr. Karla šiškoviča • Mitka MLADINSKE ORGANIZACIJE OF Vabljeni vsi člani in prijatelji obeh društev. otrok, ki morajo že sedaj okusiti na lastni koži nesmiselne birokratske zapletljaje. Starši so mnenja, da je izgovor ustanove o pomanjkanju denarja preveč enostaven. Zato je Združenje staršev otrok vrtca ONAIRC na Proseku sklenilo, da skliče v sredo, 11. t.m., ob 20.30, v prostorih vrtca na Proseku sestanek s starši. Ker je sestanek zelo pomemben in ker bo treba poiskati takojšnjo ustrezno rešitev ter sprejeti odločitve, se Združenje priporoča, da se starši polnoštevilno udeležijo sestanka in s tem podprejo Združenje, da odločno nastopa pri pristojnih oblasteh za dokončno rešitev vprašanja otroškega vrtca ustanove ONAIRC na Proseku. strani Slovencev so v vseh enotnih nastopih bili komunisti, na nasproL ni strani pa vedno oblasti, v katerih prevladuje volja KD. Tudi levi center ni odpravil tega stanja, saj je sprejel, kljub dobri volji manjših zaveznikov, prevladujoče stališče KD o «postopnem» reševanju, kar pomeni hinavsko odlašanje v nedogled. Tak dokaz je nudil podtajnik Sarti, ko je slovenskemu gledališču spet ponudil meglene obljube, namesto, da bi spoštoval pred časom sprejeto obvezo, da bo naše gledališče že letos postalo «stalno» in prejelo ustrezno podporo. V okviru enotnih nastopov, za spremembo načina sedanjega vladanja, je zaključil Spetič, je možna premostitev ozkih in protislovnih meja leve sredine in njene oklevajoče politike. Enotna «Napredna lista» repen-tabrske, občim Je v četrtek v gostilni pri «S'fCiÉlovfiV» na Colu predstavila vaščanom Cola in Poklona svoj volilni program. Že naslednji dan, v petek, so se kandidati «Napredne liste» srečali na Colu pri Tadulenjevih z mladimi volivci. Razveseljivo je, da se je sestanka udeležilo lepo število mladine, ki je s tem dokazala svojo zrelost in zanimanje za domačo problematiko. Mladi namreč delajo ali študirajo izven občine in se tako vsak dan na delovnem mestu ali v šoli soočajo s širšo socialno problematiko. Pavel Colja je predvsem poudaril važnost angažiranosti mladine v današnji družbi in pomen njihovega glasu v tem trenutku. Potrebno je, da se mladi zanimajo za vsestranski razvoj družbe, v kateri živimo in da se aktivno udeležujejo družbenega življenja v občini in izven nje. Prihodnje občinske volitve v repentabrski občini bodo imele tudi globok političen pomen. Dejstvo namreč, da krščanska demokracija, kljub temu da od skupnih 583 volivcev voli kar 180 Italijanov, ni predložila svoje liste, je dovolj zgovorno in tudi sumljivo. Slovenska skupnost je imela včeraj več letečih shodov v tržaškem mestnem središču, na katerih sta govorila Igor Tuta in Silvester Metlika. Oba govornika sta obravnavala predvsem temeljne programske točke iz programa Slovenske skupnosti za pokrajinske volitve, zlasti uporabo slovenščine v izvoljenih organih ter zaključke lanske mednarodne konference o manjšinah v Trstu. Omenila sta tudi, da bo v torek na tržaškem sodišču prizivna razprava v zvezi s prvostopenjsko sodbo proti prof. Samu Pahorju zaradi njegove zahteve po izvajanju dvojezičnosti. Slovenska skupnost mu izreka popolno solidarnost, posebno še njen mladinski odsek. V poznih popoldanskih urah pa sta na letečih shodih govorila v Rovtah, na Kolonkovcu in v Rocolu Glavko Petaros in Silvester Metlika. drijan Semen je nato v odsotnosti ravnatelja šole dr. Gojmira Demšarja prečital njegov sestavek o partizanski pesmi, v katerem je podan prikaz nastajanja partizanskih pesmi, njihova vloga in pomen v narodnoosvobodilnem boju kot najbolj intimen in čustven izraz hrepenenja po svobodi in domovinske ljubezni. Prvi del sporeda je zaključil zelo zahtevni Tartinijev Koncert za violino in godalni orkester v g-molu s solistom črtomirom šiškovičem. Pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra je orkester muziciral ubrano in čisto ter bil solidna opora mlademu violinistu šiškoviču, id od koncerta do koncerta raste v tehničnem in muzikaličnem pogledu. Njegov zvok je čist, tehnika loka in prstov zanesljiva, interpretacija stilno naravna. V drugem delu je orkester vodil Janko Ban, na sporedu pa je bil najprej Stamitzev Koncert za klavir in orkester v F-duru v priredbi Aleksandra Vodopivca in nato še Mozartov Koncert za klavir in orkester št. 20 v d-molu (KC 466). Solista sta bila Verenka Terčelj in Tomaž Simčič, oba gojenca prof. Er-minija Ambrozeta. V obeh bomo v najkrajšem času dobili nova obetajoča koncertanta, saj sta že na tem koncertu in čeprav šele gojenca 1. oziroma 2. razreda srednje šole, pokazala znatno tehnično pripravljenost in muzikalični čut kar je — ob sproščenosti, ki jo bosta še pridobila — zanesljiva osnova za njun nadaljnji razvoj. Orkester je pod Banovim vodstvom zlasti v Stamitzovem koncertu muziciral tekoče in dokaj natančno in nu dii skupno z muzikalično nadarjeno pianistko lepo izvedbo. Pri Mozartu je bilo muziciranje manj dognano in čisto, toda pianist je lepo u-veljavil svoje znanje. Za v celoti lep koncert je občinstvo vse izvajalce nagradilo z dolgim in zasluženim aplavzom. • Jutri ob 17. uri bo na sedežu sekcij «Curiel» in «Tomažič» na Trgu Stare mitnice 11 srečanje volivk KPI. Govorila bo Bruna Braida. Vsedržavni kongres krščanskih partizanov Včeraj, je. na. kongresu, vsedržavnega združenja krščanskih partizanov, ki je v hotelu ENALC, govoril posl. Mario Ferrari-Aggradi, ki je imel izključno volilni govor, v katerem je obžaloval, da je KD ponovno tarča koncentričnih napadov. Zlasti je bil ostro polemičen do socialistov, češ da so pričakovali, da bodo izbrali pot konstruktivnega razgovora. V zaključku pa je govoril tudi o perečih vprašanjih krajevnih ustanov. Zborovalce so pozdravili med drugimi predsednik deželnega odbora Co-melli, zastopnik tržaškega župana odbornik Abate, nabrežinski župan dr. Drago Legiša, tajnik KD Rinaldi in predsednik pokrajine dr. Zanetti. Dr. Legiša je krščanske partizane (APC) še posebej seznanil z deležem prebivalstva devinsko - nabrežinske občine v protifašističnem in narodnoosvobodilnem boju in ob tem poudaril, da Slovenci kljub tolikim žrtvam še vedno nismo enakopravni državljani z vsemi pravicami. Ostali govorniki in tudi minister Ferrari - Aggradi so v svojih posegih poudarjali antifašistične vrednote odporniškega in osvobodilnega boja neglede na njegovo ideološko osnovo kakor tudi pomen pridobitev odporništva za vse državljane. Med povabljenimi gosti je bil tudi generalni konzul SFRJ Ivan Renko. PD PROSEK - KONTOVEL podružnica Glasbene matice na Proseku V torek, 10. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani na Proseku Nastop gojencev glasbene šole Vljudno vabljeni Vstop prost STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Baletna šola PRVI BALETNI NASTOP V nedeljo, 15. junija,' ob 17, uri v Kulturnem domu. Spored : I. DEL BALETNA LEKCIJA pedagoški prikaz študija posameznih razredov nastopa 63 učenk NADE KRIŽMANČIČEVE in SELME MICHELUZZIJEVE II. DEL Rossini - Respighi: FANTASTIČNA PRODAJALNA baletna enodejanka koreografija in kostumi SELMA MICHELUZZIJEVA nastopa 43 učenk SELME MICHELUZZIJEVE ŽUPNIJSKE SKUPNOSTI NA TRŽAŠKEM vabijo vse slovenske rojake na SPOMINSKO PROSLAVO V RIŽARNI ki bo danes. 8. junija, ob 18. uri-Spored Združeni mešani pevski zbori Polaganje venca Združeni otroški pevski zbori Recitacije Govor Zaključna pesem Pred proslavo bo ob 17. uri v kapeli Rižarne sv. maša za vse žrtve. šolske vesti Učiteljstvo in učenci osnovne šole v Ul. Donadoni, vabijo na razstavo ročnih del in risb, ki bo v šolskih prostorih DANES, 8. junija. Odprta bo od 8.30 do 12. in od 16. do 20. ure. V sredo, 11. junija pa bo zaključna šolska prireditev, ki bo obenem tudi proslava 30-letnice osvoboditve. Vljudno vabljeni! Osnovna šola Primož Trubar v Bazovici prireja razstavo risb in ročnih del šolskih otrok DANES, 8. junija. Razstava bo odprta od 9. do 12. in od 15. do 21 ure. Vljudno vabljeni. Srednja šola «Igo Gruden» v Nabrežini vabi na zaključno šolsko prireditev, ki Ido DANES, 8. junija, ob 17. uri v občinski telovadnici v Nabrežini. Učenci in učiteljstvo osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo Domjo - Ricmanje Vabijo na razstavo risb in ročnih del, ki bo v šoli pri Domju DANES od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Učenci in učiteljstvo osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo v Žavljah vabijo na razstavo risb in ročnih del, ki bo v žavljah DANES od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. ' Učenci in učiteljstvo osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo pri Korošcih vljudno vabijo na razstavo risb in ročnih del, ki bo v šoli pri Korošcih DANES od 9. do 13. ure. Učiteljstvo in učenci šole Ul. Donadoni vabijo na razstavo ročnih del in risb, ki bo v šolskih prostorih DANES, 8. junija, od 8.30 do 12. in od 16. do 20. ure. V sredo, 11. junija, pa bo ob 18. uri v Mali dvorani Kulturnega doma zaključna šolska prireditev in tudi obenem pro--slava 30. obletnice osvoboditve. Vljudno vabljeni. Razstava šolskih del na šoli v Skednju bo danes od 8.30 do 15. ure. šola s celodnevno zaposlitvijo Žavlje - Korošci priredi 10. junija ob 20. uri šolsko prireditev v dvorani pri Korošcih. Sodelujejo učenci šole s celodnevno zaposlitvijo Ricmanje -Domjo in italijanska šola pri Korošcih. Prosveta PROSVETNO društvo Tabor — Opčine priredi danes, 8. junija, ob 20. uri zaključni nastop gojenk baletnega tečaja. PD Lonjer - Katinara sporoča, da bo v sredo, 11. junija, ob 21. uri na sedežu društva sestanek odbora. Dnevni red: priprava občnega zbora. ZAHVALA Iskreno . se zahvaljujemo vsem, ki I so spremili k večnemu počitku na-'šega dragega Vladimira Silo Posebna zahvala č.g. Dušanu Jakominu. Žalujoča družina Trst, 8. junija 1975 Izleti Kino DRUGE VESTI NA OSMI STRANI SPD TABOR Opčine priredi v soboto 14. junija 1975 enodnevni izlet v Kumrovec. Zanimivost našega izleta bo ogled izkopanin pračloveka v Krapini. Pot nas popelje preko trat in gričev prelepe Dolenjske, obeta se nam torej res prijeten izlet. Vpisovanje v Prosvetnem domu od 20. do 21. ure. Odhod izpred Prosvetnega doma ob 6. uri. Prosimo točnost. PD «Kraški dom» z Repentabra priredi v nedeljo, 22. junija, izlet na Muljavo, Otočec in Novo mesto. Vpisujeta Bogdan Rauber v trgovini jestvin, Guštin v Repnu ter Boris Guštin, Poklon 32, do vključno srede, 11. junija. S PDT priredi 22. junija ob priliki 10-letnice smrti pok. predsednika Zorka Jelinčiča avtobusni izlet v Podbrdo z vzponom na Črno prst. Pri koči bo srečanje s planinci iz Slovenije in kratka priložnostna svečanost. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 pri ZSŠDI do 16. junija. SKUPINA bivših tržaških aktivistov OF priredi 29. junija izlet. Ogledali Si bomo grobnico aktivistov OF in borcev usmrčenih na Urhu pri Ljubljani, nato taborišče v Begunjah na Gorenjskem, dolino Drage, rojstno hišo Prešerna v Vrbi. Vpisovanje od 16. junija do vključeno 23. t.m. v Ul. Montecchi 6, 3. nadstr.. soba št. 32 od 10. do 12. ure. Cena vožnje in kosila 7.500 lir. Kraj in uro odhoda bomo javili kasneje. ..........................„„...m...nummi.........nu....mili............................................................................... ciano Russo in študentka Irene Sponza, kvalif. delavec Antonio Rinaldi Danes, NEDELJA, 8. junija MEDARD Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.51 — Dolžina dneva 15.35. — Luna vzide ob 3.10 in zatone ob 18.38. Jutri, PONEDELJEK, 9. junija PRIMOŽ VREME včeraj: Najvišja temperatura 21,4 stopinje, najnižja 13,4, Ob 19. uri 20,6 stopinje, zračni pritisk 1016,8 pada, brez vetra, vlaga 55-odst., nebo 9 desetink pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 18,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne, 7. junija 1975 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 60-letni Pietro Piloni, 85-letni Riccardo Erco, 90-letna Pasqualina Riolino vd. Dobrota, 68-letna Maria Zugna, 92-letna Dorotea Brili vd. May, 94-letni Roberto Schia-von, 61-letni Giovanni Pečar, 86-letna Anna Rebec vd. De Angelis, 76-letna Veronica Zuppin por. Strano, 70-letna Carmela Carlet por. Ri-gutti, 58-letna Ladislava Opatti por. Žani, 60-letna Maria Lizzul por. Bend, 76-letni Vittorio Bonetti, 75-letni Gioacchino Pauluzzi, 24-letni Giuseppe Abetti in 96-letni Giovanni Delben. OKLICI: delavec Giuseppe Chiep-pa in uradnica Elena Giacchelli, u-radnik Fabio Rovatti in uradnica Tiziana Moschioni, vojaški častnik Umberto Santini in uradnica Annamaria Duchesi, mehanik Fulvio Gabri in uradnica Giuliana Maddaleni, mehanik Vincenzo Masto in gospodi- Včeraj-danes in uradnica Daniela Vascotto. nja Dorotea Prodan, delavec Bruno Pesaro in uradnica Bruna Erosolo, industrijski izvedenec Claudio Pezzi in študentka Silvia Chiavalon, varilec Ezio Delbello in delavka Ita Veznave, uradnik Fiorenzo Radin in univerz, študentka Daniela Miniati, mehanik Giorgio Perosa in uradnica Maria Grazia De Caro, pomorščak Giovanni Lazzaro in delavka Angela Amato, častnik vojne mornarice Alberto Pucci in uradnica Ambra Airey, steklar Giordano Sei-bold in uradnica Daniela Biagi, u-radnik Gualtiero Bais in uradnica Sonja Digovic, upokojenec Giovanni r /MAM 7WZ4\ TRST-Ul.Mazzini 5/ Miani in gospodinja Maria Passini, pristaniščnik Giovanni Turk in krz-narka Viviana Crisnich, uradnik Giovanni Melita in uradnica Marina Pribetti, tapetnik Bruno Rui in gospodinja Luciana Degrassi, šofer Giorgio Benussi in učiteljica Adriana Rampini, uradnik Giancarlo Veronelli in uradnica Rita Ferranti, delavec Lanfranco Brutti in študentka Elisabetta Nibbi, finančni stražnik Sesto Pauletto ih slaščičarka Annamaria Kristančič, upokojenec Alberto Umek in upokojenka Dorotea Durcik, steklar Giorgio Mu-rador in frizerka Patrizia Minca, u-radnik Ugo Bonifacio in študentka Carmelina Messana, mesar Gianfranco Garbini in delavka maria Glavaš, uradnik Boris Batic in uradnica Carla Magi - Meconi, tfg. potnik Giorgio Visintin in trg. potnik Maura Piscianz, delavec Giorgio Bonin in delavka Ione Viscovich, šofer Francesco Bencich in gospodinja Edda Russo, Lorenzo Gurnac-cia in Alessandra Bencich, delavec Alfredo Sidari in prodajalka Lucia Porcelli, tehnik dr. inž. Giampaolo Auria in učiteljica dr. inž. Luigia De Divitiis, šofer Silverio Doglia in uradnica Anna Celeste, orkestr. prof. Gianfranco Ronchini in uradnica Luisa Cosulich, strojni častnik Marino Valente in uradnica Susar, a Me-mon, termotehnični izvedenec Lu- LOTERIJA BARI 16 70 39 90 29 CAGLIARI 26 7 13 6 43 FIRENCE 30 85 78 18 72 GENOVA 76 83 23 72 13 MILAN 32 39 68 28 21 NEAPELJ 35 63 62 42 4 PALERMO 39 8 21 86 55 RIM 9 18 35 21 24 TURIN 88 49 32 77 38 BENETKE 11 49 32 77 38 ENALOTTO 111 2 X X X 1 2 1 2 1 KVOTE: 12 točk - 5.670.800; 11 točk - 196.200; 10 točk - 23.400 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giuba 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Al! Annunziata. Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tei. 228-124: Bazovica: tei 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225-141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. La Cappella Underground Razstava belgijskega undergrounda 17.00 «Suzanin beg» celovečerni film. Ob 19.00 in 21.30 «Camera Sutra» in dva kratka filma. V ponedeljek Altmanov film «I compari». Igrata Julie Christie in War-ren Beaty. Ariston 15.30 « Mash ». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Al soldo di tutte le bandiere». Barvni film. Igrajo Tony Curtis, Charles Bronson in Michel Mercier. Excelsior 10.00—11.30 matineja «Yogy, Cindy e Bubu». Barvna risanka. Excelsior 15.30 «Senza un attimo di tregua». Barvni film. Igrata Lee Marvin, Angie Dickinson. Prepovedano mladini pod 14. letom. Nazionale 15.45, 18.45, 21.45 «Quo vadiš?». Barvni film, v katerem nastopajo Robert Taylor, Deborah Kerr in Peter Ustinov. Fenice 10.00—11.30 matineja «Zorro il vendicatore». Barvni film. Fenice 15.00 «Immersione mortale». Barvni film, v katerem igrata David Janssen in Hope Lange. Eden 15.00 «Il pavone nero». Barvni film, v njem igrata Karin Schubert in Chris Avram. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.00—22.00 «II piccolo, grande uomo». Barvni film. Dustin Hoffman, Martin Balsam in Faye Dunaway. Aurora 16.00 «Prima pagina». Barvni film, v katerem igra Jack Lemmon. Capitol 15.00 «Ramson: stato di emergenza per un rapimento». Barvni film, v katerem igra Sean Connery. Cristallo 15.30 «Il seme del tamarin- | do». Barvni film, v katerem igrata Omar Sharif in Juhe Andrews. Impero 16.00 «Appassionata». Barvni film. Igrata Eleonora Giorgi in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Sesso in testa». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Un uomo chiamato cavallo». Barvni film, v katerem igra Richard Harris. Ideale 15.00 «L’isola del tesoro». Barvni pustolovski film. Igra Orson Wel-les. Vittorio Veneto 15.15 «Un esercito di cinque uomini». Barvni zabavni film, v katerem igra Bud Spencer. Abbazia 15.00 «Trader Horn, il cacciatore bianco». Barvni pustolovski film. Igrajo Rod Taylor, Jean So-rel in Anne Heywood. Radio 14.30 «Ventimila leghe sotto i mari». Barvni film, v katerem nastopa Kirk Douglas. Mignon 14.30 «Goldface, il fantastico superman». Barvni znanstvenofantastični film. Igra Tony Anthony. Astra 16.00 «Airport 75». Barvni film, v katerem igra Charlton Heston. Volta - Milje 16.00 «Quattro bassotti per un danese». Barvni zabavni film Walta Disneya. Igra Dean Jones in Susanne Pleshette. Zveza demokratičnih žena — sekcija Opčine — izreka iskreno sožalje diužinama Malalan in Rauber ob izgubi Viktorije Rauber. V petek nas je zapustil naš dragi ANGEL CALZI Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 9. junija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Gropadi in nato na po-kopabšče. žalostno vest sporočajo: žena Marija, hčere in sinovi z družinami, bratje in sestre ter drugo sorodstvo. Gropada, 8. junija 1975 Dne 6. junija nas je nenadoma zapustila draga kolegica CVETANA PAUK Pogreb bo jutri, 9. junija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. žalostno vest sporočajo: učitelji didaktičnih ravnateljstev Sv. Jakob in Sv. Ivan. Trst, 8. junija 1975 Slovensko učiteljstvo izraža svojcem glob*ko sožalje. ZAHVALA Vsem dragim prijateljem, znancem in vaščanom, ki so spre-mili našega ljubega očeta JERNEJA ŠTOKO k večnemu, .počitku, mu poklonili cvetje in darovali v njegov spomin za dobrodelne namene, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno smo hvaležni č.g. duhovnikom, zboru «V. Mirk», vaški godbi, domačim in openskim cerkvenim pevcem, pevovodji g. Milku Cibicu, govorniku dr. Simčiču ter zastopnikom deželne Slovenske skupnosti. Družine Štoka, Kuk in Rustja s sorodniki Kontovel, 8. junija 1975 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega KARLA PEČARJA se zahvaljujemo g. dr. Starcu, č.g. župniku, zdravnikom in osebju glavne bolnišnice, darovalcem cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Žalujoči: žena, sin, hči in sestra z družinama ter drugo sorodstvo Gropada, Trst, Bazovica, Milan, 8. junija 1975 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega očeta, deda. pradeda, brata in strica ANDREJA KRIŽMANČIČA (FrFinovga) Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru «Lipa», darovalcem vencev in cvetja ter vsem. ki so dragega pokojnika spremi-H tako polnoštevilno k večnemu počitku. Družina KRIŽMANČIČ Bazovica, 8. junija 1975 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob prerani izgubi našega predragega FLORJANA SIMČIČA se vsem iskreno zahvaljujemo. Sesljan, 8. junija 1975 žalujoča žena in mama ZAHVALA Svojci, globoko ganjeni nad tolikimi, brezštevilnimi in res iskrenimi izrazi sočutja, ki so bib izkazani ob smrti našega predragega SIEDA DANESEJA ter sožalja in občutenega razumevanja naše bolesti, se toplo zahvaljujemo vsem z neizmerno hvaležnostjo. Žena Alba, ki se zaradi raznih razlogov ne more vsem osebno zahvaliti, izraža tu svojo veliko Trst. 8. junija 1975 hvaležnost. (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3. tel. 38006) Pninoršfci^nevnifc 3 8. junija 197S ČUDEN ODNOS DEŽELE DO SLOVENSKE ZNANSTVENE USTANOVE SLORIni vključen v deželni zakon o raziskovalnih ustanovah Inštitut je ustrezno dokumentiral svojo dejavnost in dobil obljubo, da bo vključen v zakon o deželnih inštitutih in s teni prejemal primeren finančni prispevek SPODBUDA REJCEM N AGRADE EGS ZA TELETA V petek,, 6. junija t.l., se je v Trstu sestal upravni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta. Glavna točka dnevnega reda je zadevala prošnjo, ki jo je dne 4.1.1975 inštitut naslovil na deželno odborni-štvo za izobraževanje in kulturo, da bi se predstavil deželni vladi in se zavzel za vključitev med tovrstne raziskovalne ustanove v Furlaniji-Julijski krajini, kar bi bilo moralo privesti tudi do primernega deželnega finančnega prispevka. Deželni odbornik za izobraževanje in kulturo dr. Carlo Volpe je dne 18. II. 1975 sprejel predsednika in ravnatelja inštituta, ki sta mu obrazložila razloge za nastanek inštituta in mu v kratkem poročala o dejavnosti in o raziskovalnem programu inštituta. Poklonila sta mu tudi publikacije, ki jih je do sedaj izdal inštitut. Odbornik dr. Carlo Volpe je zastopnikom inštituta zagotovil, da se bo zanimal za vključitev slovenske, u-stanove v predvidene deželne izdatke za raziskovalno dejavnost in o-menil možnost, da bi bil inštitut vključen v nov zakon o raziskovalnih (♦'■javnostih, ki bi ga dežela inorala odobriti. Prosil pa je, da mu inštitut naslovi formalno prošnjo z vso potrebno dokumentacijo o pretekli dejavnosti in o predvidenih programih. Predsednik in ravnatelj inštituta sta dne 4.III.1975 poslala odborništvu potrebno dokumentacijo, ki je vsebovala poleg drugega tudi statut, im koncu. Neko iskreno prijateljstvo bi se znalo malo zamajati. Računajte s kakim nerazpoloženjem. Zdravje brez motenj. CD VODNAR (od 21. 1. do 20. 2.) Nerazpoloženi boste in to bo vplivalo na vaše delo, kjer ne boste dosegli izrednih rezultatov. Požrtvovalnost bo imela odmev v vašem javnem življenju. Ljubosumni boste. RIBI (od 20. 2. do 2). 3.) Teden bo mo-;' noton, dokler se ne boste z nekom srečali. ; Na potovanje boste morali in vam ne bo hudo, pa čeprav bo rezultat pičel. Več sreče bo v ljubezni. Pa tudi v zdravju. : NA ULMSKIH PLATNIH | Ferreri: «Non toccare la donna Manca» V OGNJENEM VRTINCU Risbe Vladimir Herceg Besedilo Ciril Calè .. ’H.. . V' ‘ ~ ■ iiiiiii m ||||||lllll■llI|tlllllim mimi intuii imun ...................................................................................................................................umi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 m 12 m 13 ■ 14 m 15 m 16 17 m 18 19 a 20 m 21 m 22 S 23 24 m 25 ■ 26 27 28 29 m 30 □ 31 m 32 1 33 H 34 ■ 35 a 36 37 38 ■ ■ 39 ■ 40 41 ■ 42 43 VODORAVNO: 1. francoski filozof (1859 - 1941), 11. ime filmskega igralca Ladda, 12. bitje ali rastlina prekomerne telesne velikosti, 13. moški glas, 15 man.iše mesto, 16. nemška pritrdilnica, 17. Anton Novačan. 18, zamejska kulturna revija, 20. kurir, 21. plemiški naslov, 22. ime filmske i-gralke Taylor, 23. učenje na začetku, 25. delavec v pekarni, 26. italijanska konjska stava. 28. pogreznik, 30. večja •'usoda 31. Karlo Rupel, 32. poklon, nagrada. 33. pokrajina «našega kraja». 34 vprašalni prislov. 35 tegoben, neprostoren, 36. Bosna in Hercegovina, 37. idem, 38. oziralni zaimek, 39. kopen. 40. azijsko gorovje, 42. mračna, 43. oče psihoanalize. NAVPIČNO: 1. svetopisemski prerok, 2. zanos, polet, 3. mi v 3. sklonu, 4. Roksanda Njeguš, 5. Bologna 6. moško ime, 7. črnordeče barve, 8. plin po domače, 9. Kosovelove začetnice, 10. ameriška filmska igralka (Patricia), 14. siguren, zanesljiv, 16. slovenski je, žal, prepovedan v šolah «našega kraja», 18. ječa, 19. orožje V. Tella, 20. s polnim trebuhom, 22. sukno za lovske obleke, 24. «naš kraj», 26. moško ime, 27. lažja bolezen, 29. stric iz ZDA. 30. ocet, 33. zaupljiv, 34. angleški poljub, 35. zapovedi pri preprostih etičnih skupinah, 36. mesto v SZ, 38. Kiplingov ro- Zadnjì film Marca Ferrerifa, režiserja, ki ga cenimo, nas ie zelo razočaral. Gre za francosko-italijansko delo «Touche pas la femme bianche» (Non toccare la donna bianca), v katerem igrajo Catherine Deneuve, Marcello Ma-stroianni. Michel Piccoli. Philippe Noiret. Ugo Tognazzi. Alain Cuny, Serge Reggiani. Paolo Villaanio, Franca Bettola in sam Ferreri Marco Ferreri se je tu poskusil v očitni politični metafori, ki le pa zanj premalo primerna, kajti družbeno dimenzijo zna po navadi dojeti preko osebne, ne pa neposredno, kot v tem filmu, v katerem niti ne razume pomena ameriškega westerna. iz katerega se ceneno norču je. Paolo in Villorio Paviani: «Allonsanfàn» Paolo in Vittorio Taviani spadata prav gotovo med najboljše italijanske režiserje. Včasih smo že rekli da nas ne prepriča v celoti njihova preveč vsiljena etika Zanima pa nas dejstvo, da je politično življenje stalno povezano z biološkim doživljanjem posameznika. Njun zadnji film «Allonsanfàn» je po našem mnenju med najboljšimi stvaritvami Tavianijev. S tem se mnogi ne strinjajo. Nam pa se zdi, da sta tu avtorja še bolj iskrena kot v prejšnjem «San man, 39. Dantejevo število, 40. tangens, 4L Tine Debeljak. 42. Marjan Rožanc. (lako) Michele aveva un gallo». Prikazujeta nam meščansko dimenzijo lastnega doživljanja in opozarjata, da je v njenem okviru vedno prelom med posameznikom in kolektivno politiko. Nekateri so filmu očitali pesimizem; le-ti niso razumeli. da ne gre za abstraktno metaforo, da je revolucija, ki jo prikazuje film, vendar meščanska in da ostaja zahteva po proletarski revoluciji v jilmu le postu’at. ki ne prehaja v uprizarjanje V glavnih vlogah igrajo Marcello Mastroianni. Lea Massari, Mimsy Farmer. Laura Betti, bruno Cirino. Fotografijo je posnel Giuseppe Ruzzojini. Miklos Jancso: «La pacifista» Končno nam je bila dana priložnost, da gledamo italijanski film madžarskega režiserja Mi-klósa Jancsója « Lo pacifista» iz leta 1971, ki skoraj ni bn predvajan na italijanskih filmskih platnih, ker je nastal spor med avtorjem in producentom. Žal, kot režiserjeva nalijanskn televizijska proizvodnja, je tu film vse preveč ideologiziran. čeprav je seveda zanimivo, da se madžar ski režiser posveča takemu razmišljanju o odnosu med socializmom in demokracijo. Le ponekod pa je filmska sila prepričljiva. Lepa je glasba Giorgia Gaslinija. Avtor fotografije je Carlo Di Raima, protagonisti so Monica Vitti, Pierre Clementi, Daniel Olbrychsky. Pri scenariju sta sodelovala Giovanna Gagliardo o-bičajna italijanska Jgncsójeva sodelavka, in njegov madžarski sodelavec Gyvla Hcrnàdi. FILMI NA TELEVIZIJI Peler Brook: «Kralj Lear» Italijanska televizija je nudila priložnost, da. gledamo zadnji film, ki ga je režiral veliki angleški televizijski režiser Peter Brook, «King Lear» (Re Lear, 1970). Gre za verzijo Shakespearove tragedije, v kateri nastopajo Paul Scofield, Irene Worth, Cyril Cu-sak, Jack McGowran. Patrick Magee. Gre za zanimivo uprizoritev, ki se nam vendar zdi manj uspela od Brookove filmske verzije Weissovega «Marat - Sade». Brook sicer težke dojame (tako se nam zdi) odnos med filmskim in gledališkim medijem tako da se včasih nepotrebno prepušča uporabi raznih filmskih izraznih sredstev. S. G. NEDEUA, 8. JUNIJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.15 Kmetijska oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Kako se to napravi 15.00 KAROVA DAMA, tretje nadaljevanje kriminalke 16.00 Program za mladino 17.00 DNEVNIK 17.30 Risani film: Napo orso capo 17.50 Varietejski program po željah 19.15 NOGOMETNA TEKMA SOVJETSKA ZVEZA - ITALIJA 21.15 MARCO VISCONTI 22.20 Športna nedelja 23.00 DNEVNIK in Vremenska slika P0NEDEUEK, 9. JUNIJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Sodobna zgodovina 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta 18.45 Sindikalne in druge aktualnosti Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Volilna tribuna: Tiskovna konferenca PSI 21.30 Osem jeklenih mož 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL DRUGI KANAL 14.15 Avtomobilske dirke za prvo nagrado švedske 19.00 športni dnevnik 19.10 Novi zdravniki: Konec nekega prijateljstva 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Ob 9. uri zvečer: Glasbena prireditev JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.35 POROČILA 9.40 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi, nadaljevanka 11.05 Otroška matineja: žalostni velikan, Vrančeve dogodivščine in Kgipt za časa Tutankamona 11.15 Kmetijska oddaja 13.00 Evropsko prvenstvo v boksu Predvajanje posnetka iz Katowic 16.40 VESELI TOBOGAN: KRŠKO 17.30 Pisani svet 18.15 POROČILA 18.25 Podmornica Orel, celovečerni film 20.10 Risanka 20.30 DNEVNIK 20.50 Gospodarski komentar 21.05 D. Sušič: «ODBORNIKI», nadaljevanka 21.40 Kratek film: «Stare igre» 21.55 Evropsko prvenstvo v košarki: TURČIJA — JUGOSLAVIJA 23.30 športni pregled 00.05 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TPLFVIZIJA 16.00 EVROPSKO PRVENSTVO V BOKSU, prenos iz Katowic 18.30 Evropsko prvenstvo v košarki: SZ — ČSSR 21.15 BALADA O VOJAKU, sovjetski celovečerni film 22.45 Evropsko prvenstvo v košarki, prenos iz Splita 18.30 Športni dnevnik 20.10 Občinska godba na pihala iz Benetk 20.30 DNEVNIK 21.45 Surrealizem: drugo, zaključno nadaljevanje SPREMENITI SVET, SPREMENITI ŽIVLJENJE JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 18.35 Pravljica o severnem vetru Otroška serija japonskih lutk 18.50 Obzornik 19.10 Teritorialna obramba in civilna zaščita V prvih treh oddajah o teritorialni obrambi in civilni zaščiti je bil govor o značilnostih jedrskega, kemijskega in biološkega orožja, pa tudi o uporabi tega orožja in o delovanju na ljudi. Hkrati je bil govor tudi o možnosti zaščite pred učinkom tega orožja, V današnji četrti oddaji bo govor o ukrepih in postopkih, ki bi jih moral izvajati vsak občan, če bi bilo potrebno, 19.30 Odločamo 1Q 40 Ri zn ni iilTtii 19.55 NOGOMETNA TEKMA NORVEŠKA — JUGOSLAVIJA 21.45 DNEVNIK 22.10 Evropsko prvenstvo v košarki: JUGOSLAVIJA — ITALIJA Prenos srečanja iz Splita 23.45 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 NOGOMETNA TEKMA NORVEŠKA - JUGOSLAVIJA Prenos v evroviziji iz Osla 21.50 DNEVNIK 22.10 Evropsko prvenstvo v košarki: JUGOSLAVIJA — ITALIJA Prenos iz Splita 23.45 Človek in okolje: Onesnaženost morja TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.15 Od nedelje do nedelje; 11.15 Mladinski oder’ «V družini»; 12.00 Nabožna oddaja: 12.50 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo. kdaj. zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 17.50 O-peretna fantazija; 18.30 Glasba in šport; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport: 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.35 Ritmične figure. KOPER 7.30. 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.45 Kako se po-čutiš?: 9.30 Prisluhnimo j:m. 10.30 Pisana glasba; 11.30 Melodije: 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.45 Juke box; 15.00 Orkester Casadei; 15.30 Parada plošč; 16.00 Ansambel «La Vera Romagna»; 17.50 Sosednji kraji in ljudje; 18.50 Glasba po željah; 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka; 19.30 Okrogla miza: 19.45 Poje Ljupka Dimitrovska; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba; 21.00 Orkester; 22.00 Športna nedelja: 22.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 9.00 Godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Najnovejše plošče; 13.30 Kitcsh; 14.30 Drugi zvok; 15.30 Glasba in pesem; 18.00 Program z Giulietto Simionato; 19.20 Glasbeni variete; 20.50 Violina in klavir; 21.30 Dva glasova; 22.00 Knans. .Viontoja; 22.20 Ponovno na sporedu. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošča za poletje; 9.35 Veliki variete; 11.00 Program s Sandro Milo; 11.30 Plošča za poletje; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Pozdravljena nedelja; 13.00 Kvizi: 13.35 Alto gradimento: 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16 55 Nogometna tekma SZ - Italija prenos iz Moskve; 19.05 Orkester in klavir; 19.55 Operna glasba; 21.00 Operetna glasba; 22.50 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 20.00 Poročila; 6.30 Z vami na izletu; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Miroslav Košuta: «Rdeči trolejbus» - igra za otroke; 9.45 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Godba Ljudske milice; 13.00 V nedeljo opoldne; 15.05 Nedeljska reportaža; 15.25 Nedeljsko popoldne: prenosi športnih dogodkov in humoreska; 17.00 A. Mu-larezyk: «Striček Albert»; 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Jug. umetniki pred mikrofonom; 00.05 F. Hales: Pesmi; 00.15 V lučeh semaforov. TRST A 7.15, 8.15 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Gla sba po željah: 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baročni orkester; 19.20 Jazzovska glasba; 20 00 Športna tribuna; 20.35 Slov razgledi; 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe. KOPER 7.15, 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30. 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Naše plošče; 11.30 Melodije; 11.45 Z nami je...; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 14.45 Juke box; 15.00 «La Vera Romagna», 16.30 Z nami je...; 16.50 in 17.10 Melodije in ritmi; 18.15 Ponedeljski športni pregled; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.30 Naša pomlad 75; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba; 21.00 Nesmrin» melodije; 22.15 Operni oder; 23.35 Violinist Salvatore Accardo. CACIO MAI 41 PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz: 10.00 Re portaža; 11.10 Srečanje, 11.30 Orkester; 12.10 Popoldne v nočnem lokalu; 13.20 Hit Parade, 14.05 Odprta linija; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17 05 Ko- morna in. operna glasba; 17.40 Program za mladino: 20 20 Revijski spored; 20.35 Tedenska literarna oddaja, 21.30 Volilna tribuna: PSI; 21.50 XX. stoletje; 22.20 Ponovno na sporedu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila: 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Verdijeva opera; 22.05 James Last in njegov orkester; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 14.00, 16.00. 20.00 Poročila. 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb: 10.20 Izberite pesmico: 10.40 Orkestri in zabavni zbori; 11.15 Za ljubitelje glasbe: 11.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmeti' na- sveti; 13.40 Pihalne godbe. 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Amaterski zbori; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Kulturni globus: 18.00 Aktualnosti; 18.20 Koncert po željah; 19.05 Ob lahki glasbi; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Če bi globus zaigral; 21.30 Ljubljanska opera -3. oddaja; 22.30 Zabavne melo dije; 23.20 Popevke; 00.05 Literarni nokturno - Majda Kue: Pesmi; 00.15 Za ljubitelje jazza JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 10. DO 14. JUNIJA 1975 TOREK, 10. junija 18.35 «Noge v zlatu, glava v blatu»; 19.00 Obzornik; 19.15 Egipt za časa Tutankamona; 19.45 Ne prezrite: Rad bi postal...; 20.30 Dnevnik; 21.05 Diagonale; 22.00 Du Gard: «Thibaultovi», nadaljevanka; 22.45 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.55 Otroški kotiček, risani film; 21.15 Dnevnik; 21.30 «Pajutin sin», film; 22.20 Naučimo se spoznavati vino; 22.50 Semjonov: 17 trenutkov pomladi, šesta oddaja. SREDA, 11. junija 18.25 Vrančeve dogodivščine, serijski film; 18.50 Obzornik; 19.05 Mladi za mlade; 19.35 Mozaik; 19.40 Kultura zdraviliškega kraja; Rogaška; 20.10 Risanka 20.30 Dnevnik; 21.00 30 let Radia v svobodi; 22.07 Evropsko prvenstvo v košarki, prenos; 23.45 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Lahka atletika; 22.15 Košarka: Jugoslavija — Španija. ČETRTEK, 12. junija 18.20 Na črko, na črko; 18.55 Obzornik; 19.10 Kam in kako na oddih? 19.20 Vzpon človeka, poučna oddaja; 20.10 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 E. Panitz: «Sedem ljubezni donne Juanite»; 22.10 Evropsko prvenstvo v košarki, prenos; 23.45 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Dvoboj v Canion Ri-veru; 23.00 Košarka Jugoslavija — Češkoslovaška. PETEK, 13. junija 18.15 Morda vas zanima; 18.45 Obzornik; 18.00 Spoznavajmo o-trokov svet: Moralno presojanje; 18.40 Spomini na 7. julij 1935; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.50 Notranjepolitični komentar; 21.10 «Winchester 73», film; 23.20 Dnevnik; 23.35 Evropsko prvenstvo v košarki. Koprska barvna TV 20.55 Otroški kotiček, risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 To ljudstvo bo živelo, jug. celovečerni film; 23.00 Italija — Španija. SOBOTA, 14. junija 19.00 Obzornik; 19.45 Troje jubilejev, prenos iz Celja; 19.20 Nadaljevanje «Janošika», 20.10 Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.50 Zunanjepolitični komentar; 21.00 Vojaški orkestri; 22.10 Evropsko prvenstvo v košarki; 23.45 Dnevnik; 24.00 «Kojak», serijski film. Koprska barvna TV 20.30 Otroški kotiček: Nori risani svet; 21.15 Dnevnik; 21.30 Vzpon človeka; 22.30 «Odpisani», serijski film; 23.10 Košarka Jugoslavija — Bolgarija. FRANCI STRLE ------------------------------- PARTIZANSKI V01K SAMOTAR 76. -------------------------------—---- Tudi vsi drugi iz komande mesta Velike Lašče so izjavili, da je bil Viktor zgled pravega komunista, kakršni bi morali biti vsi. «Bil je skromen, zelo dober po duši in predan naši stvari do konca,» je povedal Mirko Jeriha. «Kot komandir čete in kot človek na prvem mestu,» je zapisal Jože Janež, «je bil Viktor med nami izredno priljubljen. Bil je redkobeseden, toda njegove besede se niso nikoli razlikovale od dejanj, Bil je pošten, pameten, preudaren in pravičen komandir...» «Viktor je bil velik poštenjak, idealist,» je povedal Janez Zigmund njegov rojak in eden prvih komunistov v Vrhniki pri Ložu. «Videl sem mnogo hrabrih ljudi,» je povedal Andrija Bubanj, «toda tako hrabrega človeka in človeka takih kvalitet nisem srečal... » «Mislim, da je bil pokojni Viktor,» tako je zapisal Ivan Tijan, «vzoren bojevnik, pravi tovariš, zgleden mož in oče. Kar najbolj krasi njegovo osebnost, pa je to, da je bil neumoren delavec, ki je vse naredil z voljo in ob pravem času...» Pokojni narodni heroj Nikola Car, španski borec, je Partizanček Viktor Kraševec, sedaj doktor inženir, vdova Francka Kraševec s hčerko Jelko v naročju. Fotografija je bila posneta poldrugo leto po smrti ostrostrelca Viktorja Kraševca dejal, da je Viktor Kraševec rojen vojak. Takih pravih vojakov se rodi malo. «Viktor je bil posebno pogumen človek. Ne govorim tega, ker je bil moj brat,» je poudaril Jaša Kraševec. «On ni nikoli zgrešil strela... Kako ponosni smo na tako izredno redkega poštenjaka in na njegov kremenit značaj. Bil je vzor nam vsem drugim,» tako ga je označil Jaša v pismu sorodnikom v Ameriko takoj po končani vojni. «Skromnejšega borca in tolikšne skromnosti nisem srečal nikoli v svojem življenju,» je izjavil general in pisatelj Veljko Kovačevič. «Bil je najboljši strelec, ki sem ga kdaj srečal v življenju... Ne morem niti našteti vsega, kar je Viktor Kraševec naredil za naš osvobodilni boj. Toda naredil je toliko, da bi zaslužil ne enega ampak nekoliko redov narodnih herojev, če bi se posamezniku lahko podeljevalo po več redov narodnih herojev... » «Morate paziti nanj!» je govoril Ivo Vejvoda, politični komisar 5. operativne cone Hrvatske o Viktorju Kraševcu. «On bo postal legenda...» Da in res je postal legenda. Po vsej Notranjski in po Gorskem kolarju se je raznesel glas, da je v svojem zadnjem boju pokončal s svojo snajpersko puško kar sedemnajst sovražnikov, ki so ga hoteli dobiti v roke živega. Po drugi enačici je pokončal z bombo štiri sovražnike, potem si je sprožil strel v čelo, da bi sovražnike prikrajšal za morilski užitek... «Med tem, ko smo nesli ranjenega,» je pripovedoval neki borec v Gravini onstran Barija, «sta bila še dva partizana smrtno zadeta. Komandant Kraševec je ukazal, naj ga pustimo in se rešimo, sam pa se je z belimi bojeval do zadnjega diha... Nemški komandant ga je stavil za zgled svojim vojakom, češ da bi Nemčija premagala ves svet, če bi imela take junake... » Koliko je v teh besedah resnice in koliko domišljije? Resnica je v tem, da so ljudje v Viktorju Kraševcu videli pravega človeka, pravega junaka in pravega komunista. Niso mogli verjeti, da je omahnil od nenadnega, zahrbtnega udarca. V legendi, ki se je širila od ust do ust od ljubljanskega Barja prek Kolpe do Jadranskega morja in se širi še dandanes, svojevrstno odseva resnična stvarnost o tem velikem lovcu, neprekosljivem strelcu in pravem komunistu, ki se je za revolucijo rodil in zanjo tudi umrl. Pri Viktorju Kraševcu kot človeku in komunistu je treba opozoriti predvsem na dve potezi njegove proletarske miselnosti. Prvič, on ni poznal narodnostnih razlik ali celo narodnostne nestrpnosti, enako dobro se je počutil med Srbi, Hrvati in Slovenci, morda med domačini ljudmi še najslabše. Drugič, tuje zavojevalce in njihove domače prisklednike je sovražil prav iz sredine svojega drobovja, kakor je to slikovito povedal polkovnik Tugo Grgurič. Obe ti sestavini edino lahko zagotavljata, da nekdo služi domovini in revoluciji do zadnjega diha, da pade kakor heroj. V pojmovanju vojskovanja kot bojne veščine je bil Viktor Kraševec izviren in samolasten, on se je bojeval s sovražniki kot pravi volk samotar, nikdar pa ni deloval v nasprotju s celotno strategijo ali usmeritvijo osvobodilnega boja. Tudi ta lastnost je velika značajska vrednota za pravega vojaškega starešino in komunista. Ves čas svojega učinkovitega delovanja zoper sovražnike naših narodov in njihove domače pomagače je Viktor Kraševec ostal lovec, lovec v dejanskem in prenesenem pomenu. Divjad je vedno uplenil pravično in s pravim spoštovanjem narave, sovražnike je lovil enako strastno kakor roparice, vsakega pa je naglo usmrtil, ne da bi mu zadajal dolge muke. Tu je prihajal do izraza njegov viteški in človeški odnos do vojskovanja kot človeške nuje v boju za svobodo, pravico in naprede': človeštva. I Nadaljevanje sledi) l7 SPORT SPORT SPORT 8. junija 1971 SE EN AFRIŠKI REKORDER Hitri Tanzanijec Filbert Bayi nadomestii K. Keina iz Kenije Bannister je bil prvi človek, ki je pretekel miljo v manj kot štirih minutah Nov svetovni rekord za Afriko in njeprogaše. « /-1 v.,, rti —« T3 ^ t ill_ že drugi za Filberta Bayija iz Tanzanije. Čeprav gre za rekord v teku na eno miljo, ki ni na olimpijskem . programu, je razdalja morda najbolj klasična v atletiki. Filbert Bayi je že lani postal naravni naslednik Kenijca Keina kot idealni voditelj afriške atletike. Ke-ino je nedvomno razočaral idealiste s svojim nenadnim prestopom med poklicne atlete. Kako globoko rano je zadal Afričanom samim pričajo govorice, da mu je predsednik Jomo Kenyatta zaradi tega odvzel držav-, Ijanstvo in ga dejansko izobčil iz afriške družbe. Benjamin Jipcho, ki je bil tekaško še boljši od Kenia, ni imel kake posebne osebnosti kot človek in njegov prehod med poklicne tekače ni bil travmatičen. Praznino je še pred odločitvijo Jipcha zamašil sedaj še ne 22-letni Bayi iz bližnje Tanzanije, ki je lani na igrah Commonwealtha na Novi Zelandiji z rekordom 3’32”2 na 1500 m zbrisal z liste rekorderjev Ime Jima Ryuna, enega najslavnejših osebnosti moderne atletike. Jipcho sam je sodeloval v tistem teku in kot poraženec je takoj predal prestol mlajšemu nasprotniku. Rekord v Christchurchu nikakor ni bil nepričakovan, saj je Bayi že med sezono 1973 v Evropi nanizal neverjetno serijo zmag in vrhunskih dosežkov. Vesti o novem rekordu v teku na miljo so podobne prejšnjim. Bayi je vodil od samega začetka z ritmom, ki nikakor ne dopušča pustolovščin. Kvečjemu jim omogoča, da za njim dosežejo odlične rezultate, če že prej ne cmagajo. Tek v Christchurchu je bil za progo 1500 m najboljši v zgodovini atletike, v Kingstohu pa isto velja za milio, nihče od poražencev pa ni imel niti drobca možnosti za zmago.' Bayi še ni bil «okužen» od raznih taktik. NjegoV; tek je naraven, kot je. naraven tek antilop iz savan njegove domovine. Tehnično je treba pripomniti, da rekord-na miljo neko-liko zaostaja za časom na 1500 m. V zgodovini milje najdemo veliko slavnih imen s srednjih prog, vendar v glavnem angleških, ker je pač milja angleška merska enota. Prvi znan čas je iz leta 18G1, znaša pa 4’46'’, prvi -uradni rekord pa nosi letnico 1913. Čas 4T4”4 je dosegel A-meričan Jones. Med rekorderji naj--, demo nato Nurrnija, Loyjelocka, Hàg-_ ga jin Anderssena. ,. : 'Posebno aktivna sta bila Hagg in Anderssen med drugo svetovno voj- III. TURNIR MIRU no, kp sta v svoji domav-ini-švecTski i ,Jaf ROVINJU11975 uživala mir. Njihov cilj je bila milja v manj kot 4 minutah, zadnji poskus Hagga v juliju leta 1945 pa se je v ponesrečil. Skupina angleških tekačev je dolgo pripravljala nekaj velikega. Skoraj tajno sta pri zadevi delala Roger Bannister, ki bi moral poskus izpeljati in Chris Chataway. Oba sta se tudi po koncu športne kariere visoko povzpela. Bannister je danes zdravnik - znanstvenik in prav sedaj preganja metalce, ki u- Še številčne zanimivosti. Bayi se je rodil 23. 6. 1953 v vasi Mbulu, ki leži približno 2000 m nad morsko gladino. Visok je 174 cm in tehta 57 kg. Ryun je prejšnji rekord dosegel prav 23. junija, na dan ko Bayi slavi rojstni dan. Pri obeh zadnjih rekordih je sodeloval Martin Liquori. Med tekom Ryuna je bil komaj sedmi s časom 3’59”8, z Bayijem pa se je povzpel do presenetljivega časa 3’52’T. t ohb HpwMx età oslmčšž et xzčšž Razvoj svetovnega rekorda (do konca vojne stanje po desetletjih): 1915 Jones (ZDA) 4T4”4 1925 Nurmi (Finska) 4’10”4 1935 Cunningham (ZDA) 4’06'’7 1945 Hagg (Švedska) 4’01”3 1954 Bannister (Vel. Brit.) 3’59”4 1954 Dandy (Avstralija) 3’57”9 1975 Ibbotson (Vel. Brit.) 3’57”2 1958 Elliott (Avstralija) 3’54”5 1962 Sneli (N. Zelandija) 3’54”4 1964 Sneli (N. Zelandija) 3’54”1 1965 Jazy (Francija) 3’53”6 1965 Ryun (ZDA) 3’51”3 1967 Ryun (ZDA) 3’51”1 1975 Bayi (Tanzanija) 3’51”0 k. b. KOLESARSTVO CEZ TRI TEDNE Dirka po Jugoslaviji bo imela deset etap Proga bo v celoti merila 980 km Enaintrideseta mednarodna ama- govalcu. Poleg vzponov na te prela- terska kolesarska dirka po Jugoslaviji se bo pričela 28. junija v Ke-lebji in se bo pd desetih etapah zaključila 4. julija v Trebinju. Dirka bo v celoti potekala po južnih predelih Jugoslavije, nastopili pa bodo kolesarji iz desetih držav. Letošnje tekmovanje bo precej naporno, njegove glavne značilnosti pa so: dve etapi na kronometer (prva in zadnja), zaključek ene etape na vzponu v Divčibarah, gorski prelazi Zlatibor, Zlatar in Lovčen, ki bodo prav gotovo odločali o končnem zma- ...........limili,ululili....mini................................uiiiil................................ šahovska panorama Jugoslovanski šahisti imajo izredno pestro, vendar pa tudi uspešno sezono. Poleg nastopov v tujini je tudi doma mnogo tekmovanj. Po turnirju v Vrnjački Banji, kjer je Jugoslavija dobila v zmagovalcu Pre-dragu Ostojiču novega velemojstra, so šahisti nastopili na ITI. TURNIRJU MIRU v Rovinju in Zagrebu, ki je bil po kvaliteti slabši od obeh predhodnih v letih 1965 in 1970. Letošnji III. turnir miru pa je imel v sestavi vrsto mladih šahovskih velemojstrov kot so: Andersson, Kuzmin, Ljubojevič, Planinc in Saks, ki so dajali ton turnirju. Ljubojevič, ki mu je bil to nastop po izredni zmagi v Las Palmasu ni izpolnil vlogo favorita in na startu doživel kar tri poraze in tudi izreden finiš ga je pripeljal le na delitev 7. in 8. mesta. Zmagal je mladi madžarski velemojster Djula Saks, ki je prehitel manj znana jugoslovanska mojstra Kovačeviča in Nikolca za pol točke. Po šahovskem festivalu v Pulju, kjer je v pokalnem tekmovanju zmagala Crvena zvezda so tu nato odigrali še kvalifikacijski četveroboj za prvenstvo Evrope med Albanijo, Avstrijo, Bolgarijo in Jugoslavijo.. Mlada jugoslovanska ekipa je prepričljivo premagala svoje nasprotnike. Le malo pred četverobojem v Pulju pa je mednarodni mojster Milan Vukič uspel na turnirju v Varni osvojiti drugi bal za velemojstra in tako je Jugoslavija s 17 živečimi velemojstri krepko na drugem mestu na svetu. ! Partijo, ki jo komentiram ima že dolgo predzgodovino ih' je bila igrana, na III. turnir miru v Rovinju. L. LJUBOJEVIČ - D. MINIC Sicilijanka 1. ei c5, 2. Sf3 d6, 3. d4 cd4. 4. Sd4: Sf6, 3. Sc3 ao, 6. Lg5 eti, 7. /4 Db6. Varianto, ki jo je izbral Minic teorija ocenjuje kot ugodnejšo za belega, vendar pa te ocene večkrat kolebajo, posebno po zadnjih partijah. 8. Dd2 Db2:, 9. Sb3. Druga možnost je 9. Tbl, vendar je potezo 9. Sb3 uspešno uporabil živajo, umetne hormone z grožnjo ojSpasski v sedmi in enajsti partiji fi-sistemu odkrivanja teh hormonov tu- j nalnega dvoboja v Reykjaviku 1972. di po daljšem času. Chataway, ki je j 9. . . . ScS. bil prvenstveno tekač na 5000 m je bil nekaj časa tudi britanski minister za šport. Zadeva je bila za oba tekača zelo resna in V poštev sta vzela vse elemente, ki bi lahko vplivali na u-; speh. Dne 6. maja 1954 so tako v Òxfordu priredili manjše tekmovanje, ki je imelo na sporedu tek na eno miljo. Rekorder naj bi postal Bannister. tovariši naj bi se zanj žrtvovali. Vse je šlo po načrtu: prvih 440 jardov so pretekli v 57”5, prvo polovico v 1’58”2. Vodil je Brasher, ki je kmalu nato odstopil Chataway 'je moral od tedaj voditi možnega rekorderja in malo po začetku zadnjega kroga je tudi on popustil. Bannister je sam opravil zadnji del proge in čas 3’59”4 je predstavljal nov svetovni rekord. Bannister je računal na 3’59”6. Ob prehodu pri 1500 m so nuj namerili, 3'43”., Tedanji rekord na metrski razdalji je bil točno 3’43”, bil pa je last treh atletov. Led je bil prebit in dober mesec kasneje je Avtralec Dandy med turnejo po Skandinaviji izdatno popravil ta rekord, tri leta kasneje pa ga je v Angliji ponovno zrušil ibbotson. Na vrsti sta bila nato Elliott in Sneli, pred Ryunom pa še Francoz Jazy. Milja je imela vedno veliko privlačnost na vse velike sred- Do sedaj je bilo poznano nadaljevanje 9. . . . Da3, 10. Lf6: gf6, 11. Le2 h5, 12. 0-0 Sc6, 13. Khl Ld7, 14. Sbl! in velemojster Parma je ob komentarju XI. partije Spasski —- Fischer zapisal, da bo šla varianta 7. . . . Db6 v arhiv. Partija Ljubojevič — Minič pa je ponovno potrdila, da je šahovska igra neizčrpna in da se ne smemo prenagliti z ocenami. 10. L/6: Minič, ki je velik poznavalec te variante se ni bal nadaljevanja: 10. Lf6: gf6, 11. Sa4 Da3, 12. Sb6 Tb8, 13. Sc4 Da4, 14. Le2 in potem Sd6:. Prav tako ni nevarno 10. a3, ker sledi 10. ... Sa5. 10. .. . 2gfS, 11. Le2 d5. Črni grozi s kombinacijo 12. ed5 Dc3:, 13. Dc3: Lb4. 12. Sdl Da3, 13. ed5 ed5, 14. 0-0. Ljubojevič je umaknil kralja na varno, ker bi v primeru 14. Dd5: Le6 prišel črni do napada na odprtih linijah. 14. ... d4, 15. Tel. Ta poteza ne deluje najboljše. Pozornost zasluži 15. Del! in dam'a pride v igro na kraljevo krilo obenem pa grozi odkriti šah po e liniji. Na primer: 15. ... Le7 (15. . . Lb4, 16. Dh4), 16. Dg3 Le6, 17. f5 Ld5, 18. c4. Tako pa se je črni rešil vseh otvoritvenih težav. 15. ... Le7. Na 15. ... Lb4 sledi 16. Lh+ Kf8, 17. c3. 16. Lc4. Lovec s tega polja ne deluje najboljše. Možno je bilo 16. Ff3. 16. .. . 0-0, 17. c3 Td8, 18. Sf2. Slabše je 18. cd4 Sd4:, 19. Sd4: Td4: ! 18. ... b5, 19. Ld3 j5. Minič ne dovoljuje, da bi bilo polje e4 pod kontrolo belih figur. 20. Dc2 Dd6, 21. F/5: L/5:, 22. D/5: dc3. Prednost črnega je očitna in Ljubojevič bo v nadaljevanju poskušal zaplesti položaj, kar pa se mu ne posreči. 23. Te3 D/6, 24. De4 De6, 25. D/3 Dd5, 26. Dg+ Kh8, 27. Te7: Se7:, 28. Dc3 : +. Ljubojevič je žrtvoval kvaliteto, da bi oslabil položaj črnega kralja. 28. .. . Kg8, 29. Sg4 Dc6, 30. S/6 + Kh8, 31. Db2 Sg8! Odlična obrambna poteza, ki zaustavlja napad belega in Miniču ne bo težko realizirati materialno prednost. ■' ' 32. Sh5+ f6. 33. g4 Tac8, 34. g5 D/3, 35. g]6 Tdl+ in beli se vda. Na 36. Tdl: sledi 36. ...Ddl: + , 37. Kg2 Tc2 + . Komentar S. KOVAČ NOGOMET Kaže, da bo za Branetom Oblakom podpisal pogodbo za odhod v Zahodno Nemčijo tudi član ljubljanske Olimpije Popivoda. Baje se, mu za dveletno pogodbo ponudili pri ekipi Schalke vsoto 50 milijonov lir. Za Popivodo se zanimata še dva kluba: Eintracht iz Frankfurta in Feyenoord iz Amsterdama. ubedtoUtvu Primorskemu dnevniku v Trstu Dovolite, da se vam v imenu Primorske šahovske zveze in odbora za organizacijo mednarodnega tekmovanja v šahu, ki smo ga imenovali «Interliga prijateljstva šahistov s področij Primorske in Furlanije -Julijske krajine», iskreno zahvalim za podarjeni pokal. Kot je «Primorski dnevnik» redno poročal o tem tekmovanju, za kar se vam še posebej zahvaljujemo, smo vaš pokal izročili najboljšemu šahistu v tem ekipnem tekmovanju, ki je tokrat bil tudi vaš redni šahovski dopisnik in poročevalec Silvo Kovač iz Idrije. Ob zaključku tekmovanja, ki je bilo v Lipici 11. maja, smo omenili med drugim tudi velik pomen teh šahovskih - športnih srečanj za nadaljnjo poglobitev stikov športnikov - šahistov z obeh strani meje in prav naš dnevnik «Primorski dnevnik», ki je vedno in vestno o teh srečanjih poročal, zasluži za to še posebno priznanje Primorske šahovske zveze. Sprejmite iskrene tovariške pozdrave! Predsednik odbora za šah pri PŠZ: Franc Bizjak FIRENCE, 7. — V meddržavnem prijateljskem srečanju j d ženska odbojkarska reprezentanca v povratni tekmi v Firencah premagala italijansko reprezentanco s 3:1 (15:11, 15:12,' 9:15 in 15:8). ... ‘ V prvi tekmi v Livornu je pred nekaj dnevi zmagala Italija s 3:2. ze ki bodo veljavni za dodelitev velike gorske nagrade, bodo za kolesarje na razpolago še leteči cilji, ki bodo v Somboru, Sremski Mitroviči, Valjevu, Novem Varošu, Mojkovcu, na Cetinju in v Hercegnovem. Dolžina celotne proge znaša 980 km, najkrajša je prva etapa na kronometer, najdaljša Prijepolje - Titograd, najnapornejša pa prav gotovo Titograd - Kotor, ne toliko zaradi dolžine, kot zaradi vzpona na najvišjo točko dirke po Jugoslaviji, na Lovčen, kjer je postavljena veličastna grobnica največjemu črnogorskemu pesniku Njegošu. Zanimivost letošnje dirke pa predstavlja prav gotovo pisana karavana, ki bo spremljala tekmovalce, ter ,u-metniki, ki bodo v mestih, kjer bodo cilji etap, predvajali brezplačne koncerte. Etape so naslednje: 1. etapa (28. 6.): Kelebija - Subotica (9 km) na kronometer 2. etapa (28. 6.): Subotica - Osijek (135 km) 3. etapa (29. 6.): Osijek - Ložnica (170 km) 4. etapa (30.6.): Ložnica - Divčibare (120 km) 5. etapa (30. 6.): Kosijerič - Titovo Užice (48 km) 6. etapa ( 1. 7.): Titovo Užice - Priboj (102 km) 7. etapa ( 2. 7.): Prijepolje - Titograd (170 km) 8. etapa ( 3. 7.): Titograd - Kotor (90 km) 9. etapa ( 4. 7.): Kotor - Trebinje (110 km) 10. etapa ( 4. 7.): Trebinje - Laštva - Trebinje (26 km) na kronometer R. Pečar MINIBASKET Turnir «Color - arte» SERVOLANA — BOR 68:37 (28:13) BOR: Schillani, Škerl 2, Cej 5, Švara 3, Kravos, Furlan, Vassallo 3, Lokar 4, Pečar 12, Merkù 8. PM: 7 na 14. S precej visokim rezultatom za Otroci iz Trebč, Gropade in s Padrič so izkoristili bližino plavalnega bazena na drugi strani meje v Lipici in so se tam udeležili plavalnega tečaja, nato pa so še tekmovali EOMISEIM POBUDA NAŠIH STARSEV Šolarji z vzhodnega Krasa so plavali v lipiškem bazenu Po zaključku tečaja so priredili tudi tekmovanje V torek se je v plavalnem bazenu v Lipici končal plavalni tečaj osnovnih šol vzhodnega Krasa, in sicer , šole «Kajuh» Gropada - Padriče, osn. šole iz Trebč ter šole «Primož Trubar» iz Bazovice. Tečaj je organiziralo združenje staršev teh šol, udeležilo se ga je kakih 50 otrok in se je začel že 8. februarja letos. Za zaključek je združenje staršev šole «Kajuh» in osnovne šole iz Trebč organiziralo tekmovanje. Najboljši so bili nagrajeni z medaljami ZSŠDI, ki jih je izročil predsednik Vojko Kocman. Prisoten je bil tudi ravnatelj Strnad, ki je vsakomur podaril diplomo s spominsko sliko. Pokal za najboljšega tečajnika je dobil Luka Grgič (Kajuh). Pohvala za to tekmovanje gre predvsem združenju staršev teh šol, pred-, . vsem pa požrtvovalnima trenerjema kategorijo mimbasketa je Servola-, jn vsem. ki so na katerikoli način na premagala Bor, ki vsekakor nima v tej skupini velikih upov na zmago. Kot običajno so «plavi» začeli zelo slabo in šele v zadnji četrtini so popravili rezultat. Ekipa je v napadu- zelo učinkovita, v obrambi bolj malo. Med posameznimi igralci so se izkazali predvsem Pečar, Merkù, Vassallo ip Schillani. pripomogli, da se je uspešno za ključilo. REZULTATI NAJMLAJŠI (z desko) X Martin Grgič (Kajuh) 2. Elena Kalc (Kajuh) 3. Barbara Cipollin (Kajuh) POLPLAVALGI 1. Robert Vidau (Trebče) 2. Mirko Milkovič (Trebče) 3. Massimo Purini (Trebče) PLAVALCI (25 m) 27”9 28”0 31”0 1. Luka Grgič (Kajuh) 2. Wilijan Čuk (Trebče) 3. Robi Krizmančič (Kajuh) Naj omenimo, da je izven konkurence (za srednješolce) zmagal Maks Grgič. Darko Grgič 6. turnir za «Pokal P. Špacapana» Nastopil bo tudi Dom V ponedeljek, 9. junija se bo pričel 6. odbojkarski turnir za «Pokal Petra Špacapana», ki ga organizira ŠD Olympia iz Gorice. Na letošnjem turnirju, kjer nastopa 15 ekip, ki so porazdeljene v 5 skupin, sodeluje tudi ekipa Doma iz Gorice. Dom bo nastopil v B skupini, skupno s šesteskama Lambertin B iz Vidma ter PAV Natisonia iz kraja S. Giovanni al Natisone (Videm). Tekme ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA # <- > H PS C/! H DVODNEVNI TABOR II V zadnjem članku našega kotička smo govorili o namenu dvodnevnih taborov in o njihovi zemljepisni razporeditvi v zadnjih letih. Tokrat bi si ogledali kako izgleda dvodnevni tabor in kakšen pravzaprav je. Skupaj s 3-tedenskim in podobnimi tabori, je dvodnevni tabor najznačilnejša oblika taborniškega delovanja. Razlikuje se od izletov, zi-movanj, seminarjev, ki jih, seveda v nekoliko drugačni obliki kot mi, prirejajo tudi druge športne in planinske organizacije zlasti v tem, da je tabor akcija, ki je značilna izključno za taborniško organizacijo. Tabor je namreč tista oblika delovanja, ’ki nudi največ možnosti za neposreden stik z naravo in omogoči tudi večdnevno bivanje na prostem. Dvodnevni tabor torej tako kot poletno taborjenje služi, da u-resničimo enega izmed namenov taborniške organizacije, t.j., da spoznamo in vzljubimo naravo. Poleg tega ima dvodnevni tabor tudi velik pomen kot priprava na 3-tedensko taborjenje. Zlasti je važen za nove člane, saj je zanje prva preizkušnja v njihovem taborniškem življenju: šele na taboru je mogoče spoznati, kaj pomeni spati pod šotorom, ali pa doživeti trenutke, ko se po napornem dnevu zbe- Izlet družine «Jadranskih delfinov» na Prosek, maja 1975 remo ob tabornem ognju, da skupaj zapojemo. Tudi starejši bratje in sestre se na dvodnevnem taboru ne dolgočasijo. Njih naloga je namreč, da tabor pripravijo in vodijo, kar seveda ni tako lahko: treba je, da je vse v redu, od primernega tabornega prostora, do postavljanja šotorov, od kuhanja pa do prirejanja kakih športnih tekmovanj ali orientacijskih pohodov. Reševanje organizacijskih in podobnih problemov na dvodnevnem taboru je za marsikaterega brata ali sestro odlična priložnost, da se prebudi iz zimskega «spanja» in se zopet posveti delu pri tabornikih. Kaj pa pravzaprav delamo na dvodnevnem taboru? Možnosti je seveda veliko, toda ponavadi je dnevni red približno tak: 1. dan: dopoldan priprava tabora s postavljanjem šotorov in ostalih tabornih objektov (kuhinja, jambor, stenčas itd.); po kosilu priprava tabornega ognja in razna dela po taboru, izpraševanje 1. in 2. izpita ter kaka športna igra (taborniški poligon, vožnja s kajaki, nogometna tekma ali podobno); po večerji taborni ogenj, nato pa še kratek nočni pohod ali nočna igra. 2. dan: orientacijski pohod (ali kako drugo tekmovanje), nato pa pospravljanje tabora; po kosilu še čiščenje tabornega prostora in odhod. Dnevni red dopolnjujejo še kuhinjska dežurstva in nočne straže, ki so za nove člane edinstveno doživetje na dvodnevnem taboru, ki že sam po sebi predstavlja zanje nekaj novega. Marko Marinčič - Krn ATLETIKA Kubanec Leonard je v Ostravi na nekem mednarodnem tekmovanju i-zenačil svetovni rekord na teku na 100 m s časom 9”9. Izvrsten rezultat je dosegel tudi na 200 m: 20”1. Da so kubanski atleti trenutno v izredni formi je potrdil tudi Casa-nas s časom 13”3 na 110 m z ovirami. Na istem tekmovanju se je izkazala tudi Čehoslovakinja Fibingero-va v metu krogle (21,43 m). * * * 11. junija bo v Beogradu ob 30-letnici osvoboditve velik mednarodni atletski miting, na katerem b« posebno zanimivo srečanje med jugoslovanskim prvakom Sušnjem in Kenijcem Kipkurgatom. Sam Kip-kurgat je lani pretekel 800 m v 1’43”9, kar je dve desetinki sekunde bolje od Sušnjevega najboljšega časa. Predsednik ZSŠDI Vojko Kocman nagrajuje udeležence plavalnega tečaja osnovnih šol vzhodnega Krasa. Tečaj je bil v torek v plavalnem bazenu v Lipici te B skupine bodo že prvi dan in sicer jutri, s pričetkom ob 20. uri. Koledar B skupine je naslednji: Ob 20. uri : Dom (Gorica) — Lairr-bertin Sportivo B. Ob 21. uri: PAV Natisonia — Dom (Gorica). Ob 22. uri : PAV Natisonia — Lam-bertin Sportivo B. Vse tri tekme bodo na odprtem igrišču Katoliškega doma v Gorici (Ulica XX. Settembre 85). Za tekmi, ki jih bo Dom odigral jutri, so bili sklicani vsi igralci domske šesterke, ki se bodo morali zbrati ob 19.30 na zgoraj omenjenem igrišču. L K. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 8. junija 1975 KOLESARSTVO DEŽ. AMATER. PRVENSTVO 14.30 v Barkovljah Nastopa tudi Adria VETERANI 11.00 na Colu (Repentabor) Nastopa tudi Adria NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA 10.00 v Trstu, Ul. Flavia Sampvito — Breg ŽENSKI NOGOMET B LIGA 16.30 na Proseku Primorje — Friuli Čedad JUTK1 PONEDELJEK, 9. junija 1975 ODBOJKA 3. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Nabrežini Kras — S. Andrea TS * * # ŠPACAPANOV MEMORIAL 20.00 v Gorici, Katoliški dom Nastopata tudi Dom in Olympia Vil ijicosgiFtimiis tmsnsMtsiUNDS • 1 ttl URI3! • C 0RRE0S-UEXIC0 Mairn Levo: športne igre Srednje Amerike in Karibskega morja; desno: vse-ameriške igre (1955) MEHIKA Prve znamke so izšle leta 1856. Na vsaki je bil prikazan okraj, v katerem so znamko uporabi j àli. Pod Maksimilijanovo vlado je izšlo le 14 znamk, ki so tudi edini vidni znak tega kratkega političnega obdobja te države. Podobno kot v Združenih državah Amerike, ni nitijnost; 40'c. v Mehiki izšlo posebno veliko znamk s športno -tematiko. Izjema so bile seveda olimpijske igre v Ciudadi Mexico, ko je izšlo 10 serij in 151 blokov, d katerih smo podrobno poročali že pred časom. Mimo' lahko trdimo, da so bile to naj-lepše znamke, ki so nam sicer prir kazale športne dogodke, vendar pa povezane s staro kulturo. Mehika je dežela velikih kontrastov, tako političnih kot socialnih, poleg tega pa tudi ekonomskih, saij skupaj živita velika, revščina ih neizmerno bogastvo. Njeni športniki niso znani v svetu, kljub temu pa so bile v Mehiki — poleg h-limpijskih iger — na sporedu se mnoge druge važne mednarodne športne prireditve, katerih se je spomnila tudi poštna uprava. Prva športna znamka je izšla leta 1935 ob priliki vsemehišldh športnih revolucionarnih iger. Na znamki za 10 centavos so prikazani metalec kopja, zastave, v ozadju pa obrisi stolpa in ouzidja, znak španske. arhitekture. Leta 1954 so bile na sporedu 7. športne igre Srednje Amerike in Karibskega morja. Na znamki, ki je izšla ob tej priliki, je prikazan stari inkaški vojščak s ščitom, ki postavlja rudimentalno tarčo. Leta 1955 so bile v Mehiki na vrsti panameriške športne igre. Na znamki sta prikazana stadion in nosilec bakle. Ti dve znamki sta zelo zanimivi, ker sta zelo majhni (1,4 cmx2 cm). In končno je izšla leta 1972 še znamka za olimpijske igre v Miinchnu: na levi strani je emblem igre, na desni pa vred- Poleg omenjenih, so izšle tudi razne letalske znamke. Prvi dve sta izšli leta 1935 in 1939 ob priliki dveh letalskih rallijev. Prvega je opravila letalka Amelia Eaehart med Ciudad Mexicom in New Yor-kom. Ta znamka ima danes izredno visoko vrednost, saj jo vrednotijo kar za okoli milijon lir! Drugi polet pa je na isti progi opravil Francisco Sarabia. Mehikanci CORREO AEREO MEXIO Vseameriške igre leta 1955 so bili na uspehe svojih letalcev zelo ponosni: oj) stoletnici prvega poleta z balonom je leta 1962 izšla znamka, ki nas spominja na ta stari športni podvig. Leta 1954 in 1955 sta izšli seriji po dve znamki. Za 7. srednjeameriške igre so na znamkah prikazani starodavni kipi in pogled na mehiško obalo ter stadion in nosilec bakle. Druga serija pa je posvečena drugi izdaji vseameri-ških iger. Znamki sta enaki: na desni strani je zemljevid Amerike, na levi inkaški borec z lokom in masko, na sredini pa kitara. Res čudna kombinacija za športni dogodek! Ne smemo pozabiti, da so bila leta 1970 v Mehiki na sporedu zadnja tekmovanja za pokal Rimet. Leto pred tekmovanjem je izšla serija dveh znamk. Na prvi je pri- mssam ' Levo; znamka ob stoletnici prvega poleta z balonom; desno: znamka ob 50-letnici bezbola (1974) Leta 1975 je bilo na sporedu 7. odbojkarsko prvenstvo. Na znamki za dve peseti sta prikazani mraža in roka, ki odbija žogo. Vsak tekmovalec lahko ugotovi, da bi mo-kazana Toga^na ' dnigi m* žoga^in ^ ^ik tako P«iajo žvižgati. V ____ -v - . , • . . ” levem snodniem knhi znnmlr» io noga. Znamki sta zanimivi zaradi kompozicije barv, saj prevladujeta temno rdeča in črna, to sta barvi, ki ju najpogosteje srečamo pri starodavnih izkopaninah. Druga serija za pokal Rimet je izšla na otvoritveni dan tekmovanj. Na o-beh znamkah je prikazna nogometna žoga, v ozadju so pa maske iz španske in prekolumbijske dobe. Leta 1972 sta izšli znamki za olimpijske igre v Munchnu. Na obeh je emblem iger in pa stiliziran prikaz nogometa in košarke. Tudi športni turizem postaja iz dneva v dan zanimivejši. Tako je leta 1973 izšla turistična serija Med znamkami je ena namenjena športnemu ribolovu: prikazan je lovec s harpuno in plenom. levem spodnjem kotu znamke je še letnica. Ob koncu preteklega leta je izšla še znamka na čast oOJetnice mehiškega bezbola: v sredini znamke so rokavice, žogica in bezbolski palici. Na koncu bi omenili še znamko. ki pravzaprav ne spada strogo k športni filateliji, je pa z njo tesno povezana: leta 1970 je bila v glavnem mestu Mehike razstava športnih znamk, imenovana Sport-mex 1970. Ob tej priliki smo dobili zelo lepo znamko za 2 pesosa. Vodilna misel je pri vseh znamkah torej bogata zgodovinska preteklost te države, saj so skoraj povsod poleg športnega dogodka prikazani tudi razni starodavni kini ali a' fnesk-e. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 8. junija 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno« upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Odgovorni urednik Gorazd Vesel ,zda,'a In t!ska ZTT ’ Trst SPORT SPORT SPORI KOLESARSTVO NA DIRKI «GIRO D’ITALIA» Bertoglio zdržal do konca Galdos osvojil zadnjo etapo Poslednja bitka se je sprožila na vznožju Stelvia STELVIO, 7. — Fausto Bertoglio je zdržal do konca. Tako so lahko danes ponovno slavili na «Giru» italijansko zmago. Zadnja etapa je potekala razmeroma mirno do vzpona na Stelvio. Tam je ušla skupina najboljših kolesarjev, glavnina pa se je razdrobila na manjše skupine. Vodilna skupina je imela 6 km pred ciljem še‘ pet članov, 2 km pred zaključkom dirke pa le še tri. To so bili Galdos, Bertoglio in Perletto. Prvi je nato silovito potegnil, Bertoglio ni niti za hip popustil ii tako sta oba prišla istočasno na cilj, čeprav je etapna zmaga pripadla Galdosu. Lestvica zadnje etape: 1. Galdos, ki je prevozil 186 km dolgo progo v 6.45’18” s p. h. 27,534 km na uro. 2. Bertoglio 3. Perletto 6.46’35” 4. Conti 6.47'43” 5. Panizza 6.47’58” 6. Felice Gimondi 6.48’26” ■iiiiiiiiiiiiiuiinisiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiuu NOGOMET V MOSKVI Danes SZ-Italija Jutri bo nastopila tudi Jugoslavija (proti Norveški) MOSKVA, 7. - Jutri bo v Moskvi mednarodno prijateljsko nogometno srečanje med Sovjetsko zvezo in Italijo. Glede na to, da se ekipi v tej tekmi ne bosta potegovali za točke, je Bernardini sestavil povsem novo postavo, ki bo tudi na področju taktike uvedla vrsto novosti. Postava italijanskega moštva bo namreč taka: Zoff; Rocca, Orlandìni; Benetti, Francesco Merini, Facchetti; Savoldi, Anto-gnoni, Chinaglia, Cappello, Giorgio Merini. Kot se je izvedelo v Moskvi, namerava Bernardini ubrati v tej tekmi izrazito obrambno taktiko, ki bo še najbolj podobna slovitemu Srečanje Sovjetska zveza - Italija bo italijanska televizija prenašala po 1. sporedu z začetkom ob 19.15. «catenacciu», kateremu se, italijanski nogomet, kot kaže, nikakor ne more odpovedati. Za to tekmo vlada v Moskvi veliko zanimanje, saj so doslej organizatorji razprodali že skoraj vse vstopnice. Srečanje bo sodil jugoslovanski sodnik Miloš čajič. V tekmovanju za pokal narodov žičan Ahačič, 3. Šegula iz Ptuja. Po treh dirkah vodi Šinkovec 78 točk pred Predanom iz Orrrehove vasi ter Ahačičem, ki imata oba po 64 točk. Med ekipami vodi Orehova vas, Ptuj je drugi in Tržič tretji. KONJSKI SPORI BARCELONA, 7. — Na mednarodnem konjskem tekmovanju v Barceloni je včeraj zmagalo italijansko moštvo. Nastopili so Piero DTn-zeo, Angioni, Nuti in Mancinelli. V Celju se je danes začelo finalno tekmovanje atletskega pokala Slovenije. Nekaj boljših rezultatov: Skok v višino: D. Prezelj 211 cm 1500 m za ženske: Lesec (Kladi-var) 3’45” 800 m za ženske: Smlečnikova (Olimpija) 2’07”8 6.49T3” 7. Roger De Vlaeminck 8. Bellini 9. Riccomi 10. Bergamo 11. Fabbri 12. Lopez Garrii 13. Polidori 14. Guadrini 15. Pozo Končna lestvica 1. Bertoglio 111.31’24” s p.h. 35,535 km na uro 2. Galdos 3. Gimondi 4. De Vlaeminck 5. Perletto 6. Panizza 7. Riccomi 8. Conti 9. Lasa 10. Baronehelli 11. Boifava, 12. Fabbri, 13. Salm, 14. Oliva, 15. Santambrogio, 16. Cavalcanti, 17. Bellini, 18. Battaglin, 19. Pfenninger, 20. Bergamo itd. Lestvica za veliko gorsko nagrado 6.49’28” 6.50’41” 6.50’57” 6.51’21” 6.51’44” zaost. 41” 6T8” 7’39” 8’00” 8T3” 10’32” 13’40” 14’48” Danes bo ob 8.45 v Žavljah finalna nogometna tekma turnirja «Corrente» Primorec - Baxter. 1. Oliva in Galdos 300 3. Bertoglio 240 4. Polidori 150 5. De Vlaeminck 130 6. Perletto 120 7. Osler, Panizza in Santambrogio 100 10. Battaglin 80 11. Conti 70 12. Calumi 60 13. Castelletti 50 14. Baronehelli 40 Lestvica po točkah 1. De Vlaeminck 346 2. Bertoglio 159 3. Gimondi 154 4. Sercu 148 5. Borgognoni 123 6. Galdos in Lasa 116 8. Paolini 110 9. Battaglin 100 10. Gavazzi 98 11. Bitossi 95 12. Conti 89 13. Baronehelli 87 14. Panizza 80 15. Perletto 77 Smrt ugrabila učiteljico Paljkovo V tržaških šolskih krogih je včeraj globoko odjeknila vest o smrti učiteljice Cvetane Paljk. Paljkova je skoraj trideset let poučevala na tržaških osnovnih šolah, kjer so jo poznali in cenili. Letos se je zaposlila v pisarni šolskega skrbništva. Ker je ta teden ni bilo več dni v službo, so zaskrbljeni kolegi, poklicali policijo, ki je s pomočjo gasilcev vdrla v njeno stanovanje. Zle slutnje so žal bile resnične. Paljkova je ležala v nezavesti na tleh dnevne sobe. Zadela jo je možganska kap. V bolnišnici se je še dva dni borila s smrtjo, v predvčerajšnjih jutranjih urah pa se je njeno življenje utrnilo. Pogreb bo jutri, ob 12.30 v Trstu, dokončno pa bodo njeno truplo, ko bodo pripravljeni dokumenti za prevoz, prepeljali v rodno Ajdovščino. NA POBUDO PD «SLAVKO ŠKAMPERLE» USPELA PROSUVA120 LETNICE SLOVENSKE ŠOLE PRI SV. IVANU Pozdrav predsednika društva Abrama in predavanje prof. S. Pahorja - Pester kulturni spored z nastopom otrok 0 Občinski muzeji v Ul. Imbriani 5 bodo zaprti od ponedeljka, 9. junija, ker bodo v teh prostorih priredili razstavo starih tržaških družin. Svetoivansko prosvetno društvo «Slavko Škamperle» je v četrtek v svojih prostorih na stadionu «Prvi maj», ki jih je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička, priredilo proslavo za vse Slovence in zlasti Sve-toivančane izredno važne 120. obletnice ustanovitve slovenske šole pri Sv. Ivanu. Najprej je spregovoril predsednik društva Loize A-bram o pomenu te važne obletnice, ki kaže, kako so Slovenci v Trstu skrbeli za izobrazbo svojih otrok v materinem jeziku in že pred 120 leti dosegli odprtje slovenske šole pri Sv. Ivanu. O zgodovini šole, o iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii PO DOLCEM ZASLEDOVANJU SUMLJIVIH ŽENSK Odkrili tri «javne hiše» samo za izbrano gospodo Tri zvodnice v zapor ■ V hišah samo «amaterke» Po daljši preiskavi so karabinjerji | predstavila 18 olj. Mlada likovnica odkrili v mestnem središču tri «jav- je doma iz Tržiča, živela pa je ne- KI Ci KI i o TD-n/x/-! /-»K» o r\ iil-1 /-»/lir »«il i rt/i * 7- — - 1 s* 4- 7-,-, ! „„ MiiuiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiimitiiiiiiuiiiiiimuiimiiifiiuiiiiiiuiimiiuiiiiiiiiiifiiiiiiimiHHiinniimiiiiiiit KOŠARKA NA EVROPSKEM PRVENSTVU Jugoslovani proti Norveški OSLO, 7. — V okviru 3. kvalifi-1 kacijske skupine nogometnega tekmovanja za evropski pokal narodov bo Jugoslavija v ponedeljek igrala v Oslu z Norveško. Za to srečanje v norveški prestolnici ne vlada posebno zanimanj., saj so Jugoslovani za tekmo z norveškimi amaterji veliki favoriti. PIESTERITZ. 7, — Vzhodna Nemka Ulrike Tauber je postavila nov svetovni plavalni rekord na progi 40C m mešano s časom 4’52”20, kar je 22 stotink bolje od njenega dosedanjega svetovnega rekorda. Italija in Jugoslavija zmagali v prvi tekmi Jugoslovani so potrdili, da so v izredni formi V zaostali tekmi 1, košarkarske divizije je Inter 1904 premagal Bor s 70:69 ''50:40). V Tržiču je bila tretja dirka za državno prvenstvo v motokrosu v kategoriji 125 ccm. Zmagal je Šinkovec iz Orehove vasi, 2. je bil Tr- Danes stopata v zakonski stan SILVANA in SERGIJ HUSU Svojemu nogometašu čestitajo igralci in odborniki športnega društva Primorecr iz Trebč in vsi simpatizerji. Danes se poročita SILVANA CARLI in SERGIJ HUSU Obilo sreče in zadovoljstva v novem življenju jima želi ŠD Olimpija V okviru proslav 30. obletnice osvoboditve prirejata Športno združenje BOR in Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE v četrtek, 12. junija ob 20.3(! na stadionu «1. maj» FILMSKI VEČER Aljoše Žerjala in predavanje dr. Karla šišknvič? - Mitka MLADINSKE ORGANIZACIJE OSVOBODILNE FRONTE Vabljeni vsi člani in prijatelji obeh društev SPLIT, 6. — Italija in Jugoslavija sta dobro startali na evropskem prvenstvu v Splitu .Italija je odpravila Turčijo s 83:65, Jugoslavija pa Nizozemsko s 102:76. Italija je tehnično skromno Turčijo premagala s težavo. Turki so po prvem času celo vodili (3 točke). «Azzurri» so popustili v tem delu tekme na vsej črti. Obramba EP na TV Italijanska TV bo povzetek tekme Italija - Nizozemska prenašala ob 22.45 na 2. sporedu. Jugoslovanska TV bo tekmo Jugoslavija - Turčija prenašala ob 21.55, ob 22.45 pa bo posnetek te tekme predvajala tudi TT' Koper. je imela velike vrzeli, napadalci so prodirali le s težavo, strelci so bili netočni. V drugem polčasu je izvrstno zaigral predvsem Bertolotti, ki ima nemalo zaslug za uspeh italijanske peterke. ITALIJA: Carraro, Jellini, Ricalcati (1), Ferracini, Della Fiori (6), Bariviera (4), Zanatta (12), Mene-ghin (17), Marzorati (12) Bisson (6), Bertolotti (10), Villalta. Jugoslovani so proti borbenim Nizozemcem zaigrali le s polovično močjo in so si v določenih obdobjih tekme privoščili celo «akademijo». Kljub temu so z lahkoto presegli stolico in njihova zmaga ni bila v nevarnosti niti za trenutek. Dokazali so, da so trenutno v res veliki formi. VIDMARJEV MEMORIAL Borbeno kolo SPDT obvešča, da bo v torek, 10. t.m, oh 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma nagrajevanje 9. zimskih športnih iger 1975. Na sporedu bo tudi kratek film o igrah. Ob tej priložnosti bodo naro-čitelji lahko dvignili društveno vetrovko (4.500 lir). Pred začetkom današnjega 5. kola mednarodnega šahovskega turnirja za Vidmarjev memorial v Portorožu je bila kratka komemoracija v počastitev spomina pred dvema dnevoma umrlega sovjetskega šahovskega velemojstra Pavla Keresa. O liku pokojnega šahista in človeka je govoril Svetozar Gligorič. Udeleženci so s komemoracije poslali sožalno brzojavko sovjetski šahovski zvezi. Za današnjo 5. kolo lahko rečemo, da je bilo doslej najbolj borbeno, saj so se igralci le v dveh partijah sporazumeli za remi. Slovenski moj-strsk; kandidati so tudi tokrat mo rali priznati premoč velemojstrov. Lep uspeh pa je dosegel Musil, ki je remiziral s Parmo. Planinc je tokrat po burnih zapletih osvojil kvaliteto v srečanju s Portischem, vendar ima njegov nasprotnik v nadaljevanju protimožnosti zaradi nevarnih prostih kmetov. Partija je prekinjena v zapleteni poziciji z obojestranskimi možnostmi. Tudi partija Hort — Furman je bila prekinjena v nejasni poziciji čeprav kaže, da ima Hort nekoliko prednosti zaradi prostega kmeta. REZULTATI 5. KOLA: Ljubojevič — Garcia 1:0, Karpov — Barič 1:0, Hort — Furman prekinjena, Musil — Parma remi, Veli-mirovič — Osterman 1:0, Planinc — Portisch prekinjena, Mariotti — Kar-nar 1:0, Ribly — Gligorič remi. Odložena partija iz prvega kola med Garcio in Furmanom se je končala neodločeno. Stanje po 5. kolu: Karpov in Veli-mirovič 4, nato pa slede Ljubojevič, Mariotti in Gligorič s 3 točkami in pol. L. Omladič ne hiše». Preden so jih odkrili, so dalj časa sledili sumljivim ženskam, ki so redno in ob neobičajnih urah zahajale v določene hiše. Tako so ugotovili, da se je v stanovanjih na Trgu Stare mitnice 16, v Ul. Capo-distria 3 in na Trgu Ospedale 2 odvijala prava in dobro organizirana trgovina. V «javne hiše» so zahajali znani industrijci, trgovci in drugi premožni Tržačani, katerih imena pa niso znana. Velika tajnost vlada tudi o imenih prostitutk, vendar kaže, da ne gre za prave «profesio-nistke». pač pa le za «amaterke», preslepljene od bleska lahkega zaslužka. Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin je včeraj dal ukaz karabinjerjem, naj vdrejo v omenjena stanovanja, kjer so odkrili «zgovorne i dokaze». Zato so aretirali tri žen- ’ ske, ki so vodile to ponižujočo «trgovino». Gre za 67-letno upokojenko Elisabetto Premudo, za 45-letno trgovko Almo Savi ter za 44-letno manekenko Francesco Lupi. Aretirali so jih pod obtožbo kršitve «zakona Merlin» in jih zaprli v ženski oddelek koronejskih zaporov. kaj let v Jugoslaviji in se šolala na ljubljanski akademiji za likovno u-metnost. Doslej je razstavljala v Gorici, Ronkah, Portogruaru in drugod, za sedanjo razstavo v galeriji Kraške hiše pa je, kot smo že rekli, pripravila 18 olj, v katerih prikazuje motive z našega Krasa in sicer dve kraški vasi, veliko cvetja, pa tudi nekaj krajin. Likovnico je sinoči na odprtju razstave predstavil občinstvu podpredsednik zadruge «Naš Kras» Dušan Kodrič. Razstava bo trajala do 7. julija in to po običajnem urniku galerije, ki je občinstvu odprta le ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 ter od 14.00 do 18.00. 0 Volivke od Korošcev se bodo jutri, ob 14.30, sestale v Ljudskem domu «Kolarič» z županom Millom in kandidati liste Frausin. njenem nastanku in razvoju, o številu učencev, ki je iz leta v leto raslo, je izčrpno in nazorno govoril prof. Samo Pahor, ki je celo pripravil diagrame, iz katerih je bilo jasno razvidno, kakšen je bil vzpon slovenske šole pri Sv. Ivanu od njenih početkov do fašističnega obdobja. V svojem predavanju je prof. Samo Pahor omenil tudi prizadevanja zaslužnih Svetoivančanov, ki so svoji slovenski šoli oskrbeli tudi primerne prostore. Na koncu je omenil požrtvovalnost učiteljice Alojzije Brane, ki je že leta 1943 obnovila pouk slovenščine v tajni šoli na svojem domu, kljub naci-fašističnemu zatiranju. Prof. Samo Pahor je predavanje zaključil s prikazom osnovne šole v letih po drugi svetovni vojni. Proslava se je zaključila z nastopom mladinskega pevskega zbora «Novi akordi», ki ga vodi prof. Nada Žerjal - Zaghet. V prvem delu sporeda so otroci zapeli venček u-metnih pesmi, v drugem delu pa so se s spremljavo ansambala «Explorer - 74» predstavili s sedmimi narodnimi pesmimi, od katerih so mo- j rali na splošno željo številnega ob- ‘ činstva, zadnjo še enkrat zapeti. 120-letnica ustanovitve slovenske šole pri Sv. Ivanu ima velik pomen za vse zamejske Slovence in proslavila jo je tudi osnovna šola «O-ton Župančič» s predavanjem prof. Sama Pahorja pred nekaj tedni. Žal je bilo predavanje slabo obiskano in je res škoda, da se učitelji in Združenje staršev na šoli niso dovolj potrudili, da bi to važno obletnico, ki priča o večstoletnem obstoju Slovencev pri Sv. Ivanu, bolj dostojno in bolj veličastno proslavili, po možnosti tudi v sodelovanju s prosvetnim društvom Škamperle, ki je bilo pripravljeno, da priskoči na pomoč. Vsekakor ni še vse zamujeno in še v tem letu lahko šola poskrbi za lepo in dostojno proslavo, na kateri naj bi bili prisotni tudi predstavniki predvsem šolskih oblasti, ker je res škoda, da gre taka važna obletnica neopazno mimo. Na peronu žel. postaje kabina «javne varnosti» Danes bo na železniški postaji pred peroni začela delovati stalna postaja železniške policije. V posebni steklem kabini blizu izhoda iz postaje bo tudi prevajalec za vse morebitne potrebe tujih turistov. Razna obvestila ZDRUŽENJE staršev šol in PD Vesna v Križu prirejata pohod na Grmado DANES, 8. junija. Odhod ob 9. uri s Klanca. PIK-NIK na Kontovelu. Za zaključek nadvse uspele športne sezone priredi športno društvo Kontovel danes, 8. junija, s pričetkom oh 16. uri pri kalu na kontovelski gmajni zaključno srečanje, na katero vabi vse športnike, prijatelje, simpatizerje in člane športnega društva Kontovel. Za jedačo in pijačo je preskrbljeno: domače ribe na žaru in cvrte ter domača kapljica. SLOVENSKO dobrodelno društvo V Trstu obvešča starše otrok, da pričn* svojo obmorsko kolonijo v Nabrežini s fanti prve dni julija. Vabi jih, da pohitijo z vpisovanjem kolikor niso to že storili in se čimprej 'zglasijo (ah telefonirajo na štev. 36-275) na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22 od 10.30 do 11.30. Isto velja za vse starše, ki bi radi dali v kolonijo svoje otroke proti plačilu.. L. A. Še danes in jutri praznik «Dela» v Dolini V Dolini se bo danes nadaljeval tradicionalni praznik Dela. V popoldanskih urah bo nastopila godba na pihala iz Brega ter tržaška folklorna skupina «Stu ledi». Govorila bosta Boris Iskra, kandidat za pokrajinske volitve ter deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro. Praznik se bo zaključil jutri zvečer z nastopom pevskih zborov od Domja in iz Boršta ter prosto zabavo. Športna vest iz Sovodenj Trener sovoaenjske nogometne e-kipe Giani Marson sklicuje za jutri zvečer ob 18. uri pred Kulturnim domom vse domače mladince, ki so se rodili v letih od 1963 do 1969. Sestanek bo služil za priprave na nogometni turnir, ki bo 13. in 14. junija v Štandrežu. Poslovilni večer v Dijaškem domu Sinoči je bil v dijaškem domu «S. Kosovel» prisrčen poslovilni večer, na katerem so spregovorili predstavniki dijakov. Ravnatelj Edvin Švab je med drugim povedal, da je v domu preživljalo šolsko leto 86 gojenk in gojencev, od teh 23 učencev osnovne šole, 17 dijakov enotne nižje srednje šole, 28 dijakov višjih srednjih šol in 18 univerzitetnih študentov. Večera se je poleg staršev in nekaterih šolnikov udeležil tudi jugoslovanski konzul Marinko Kosor. NAVIGAZIONE ALTO ADRIATICO S. p. A. TRST — Ul. F. Venezian, 2 — Tel. 35-457 — 60-273 Urniki veljavni od 1. junija 1975 PROGA ZA ISTRO M/l «EDRA» PARIZ, 7. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu je v 2. kolu ženskih posameznic Američanka Everteva premagala Jugoslovanko Jauševčevo s 6:2 in 6 proti 3. V 3. kolu moških posameznikov je Amerikanec Dibbs premagal Jugoslovana Piliča s 6:2, 6:2, 3:6 in 6:4. Lep uspeh je dosegel Italijan Zu-garelli, ki je odpravil Avstralca Di-bleya s 6:4, 6:4 in 7:5. Izločen pa je bil Barazzutti. Danes je bila zadnja etapa mednarodne kolesarske dirke po Srbiji. V skupni razvrstitvi so imeli največ uspeha češkoslovaški tekmovalci, ki so zasedli prva tri mesta. Zmagal je Bartolšik pred Kališem in Hinkejem. Najboljši Jugoslovani so bili Jože Valenčič 7., Janjič 8., Frelih 9. in Kuvalja 10. Končni vrstni red ekip: 1. Češkoslovaška, 2. Poljska, 3. Radnički CKragujevac), 4. Sava, 5. Rog in 9 4stra. V KRAŠKI GALERIJI Odprta razstava Noriš Ferfoljeve Od sinoči razstavlja v Kraški galeriji v Velikem Repnu mlada slikarka Noriš Bevilacqua-Ferfolja, ki je V mednarodni nogometni tekmi na Dunaju sta Avstrija in ČSSR izenačili 0:0. Si končal srednjo šolo in si pred izbiro? V tiskarski stroki boš našel primerno in perspektivno zaposlitev Javi se nam v delovnem času TISKARNA GRAPHART Ulica Rossetti 14 telefon 772-151 TAKOJŠNJA ZAPOSLITEV ZA 2 VAJENCA IN VAJENKO Odhod: Pon. Torek Sreda Petek Sob. Ned. Trst od. 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 Koper pr. 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 Izola pr. 9.20 9.20 — — 9.20 9.20 Piran pr. 9.50 9.50 9.40 9.40 9.50 9.50 Umag pr. 10.35 10.35 10.35 — 10.35 10.35 Novigrad pr. — — 11.25 — — Poreč pr. — — — 11.20 _ — Rovinj pr. — — — 12.10 12.15 Pulj pr. — 13.20 — 13.35 — — Povratek: Pulj od. 15.30 15.30 .. Rovinj od. — — — 16.55 16.50 Poreč od. _ 1 — _ 17.50 Novigrad od. — — 15.40 _ Umag od. 16.30 18.25 16.30 — 16.30 18.25 Piran od. 17.15 19.15 17.15 19.20 17.15 19.15 Izola od. 17.45 19.45 — '— 17.45 19.45 Koper od. 18.30 20.25 18.30 20.25 18.30 20.25 Trst pr. 19.05 21.00 19.05 21.00 19.05 21.00 Na M/l «Edra » so v prodaji cigarete brez carine in žgane pijače M/l «DIONEA» Dnevna proga Odhod: Povratek: Trst od. 13.15 Koper od. 15.45 Milje pr. 13.35 Milje od. 16.25 Koper pr. 14.15 Trst pr. 16.45 PROGE ZA GRLJAN — SESLJAN IN GRADEŽ M/l «DIONEA» odhodi iz Trsta: 8.20 in 17,10 » » Grljana (za Trst): 12.30 in 19.30 » » Sesljana: 12.00 in 19.00 M/l «AMBRIABELLA» Odhodi iz Trsta — ob delavnikih . 10.30 in 17.30 — ob praznikih 8.30 — Odhodi iz Gradeža — ob delavnikih 8.00 in 14.30 — ob praznikih 6.00 in 18.45 Ob praznikih v juniju, juliju in avgustu dodatna vožnja: iz Trsta oh 10.30; iz Sesljana ob 9.25 MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO PRVIČ in končno tudi V SREDIŠČU MESTA razstava proizvodnje pohištva tovarne POHIŠTVO V KMEČKEM SLCGU .v trgovini pohištva ZASTOPSTVO: otroških in samskih sob tovarne PRINČIČ Krmin vhodov znane tvrdke SBRILLI in zložljivih kuhinj CUMINI ULICA CASTALDI 3 - TELEFON 76-29-66 (pri Trgu Garibaldi) MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO TRST ■ Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v ose kraje, tudi inozemstvo Izleti in ■ ‘ 'j . - počitniški paketi ■ ; ■■''■• ''vZl '■ .. ■>. Ste utrujeni? Greste na dopust? Sf želite ogledati svet? Ste v stiski s časom in denarjem? Vam je dolgčas? Da? No. potem vam predlagamo, da si : .zberete enega naših paketov: . ■ ZRAČNI MOST Počitnikovanje na dalmatinskem in črnogorskem primorju : - podaljšajte si oddih za 2 dni — prihranite si sitnosti okoli rezervacij hotelov, prevozov ipd, ~ preživite teden ali dva v prijetnem, sodobnem in komfortnem hotelu — naredite si utrudljivo pot prijetno in letite — prihranite ši denar: naše cene so izjemno nizke 7-dnevni paketi od 1.360 do 2.310 din ' 14-dnevni paketi od 2.020 do 3:690 din V cene paketov so zajeti;'prevoz z letalom, prevoz od letališča do hotela in nazaj, polni penzion v dvo- , . ..S ~ WC. . i / 3^ do 14-dnevni jzleti v.tujino Če greste v korak s časom in če ste pb srcu mladi. ' si oglejte naše programe izletov in dopustovanja v friiiini«. . -A v tujini: PARIZ: weekend v Parizu od petka zvečer do nedelje zvečer, cena 2.250 din. odhod vsak petek - ' .GRČIJA: 7 in 14-dnevni aranžmaji, z odhodom vsako ; soboto, cena 2.815 do 4.605 dih TUNIS: 7 in 14-dnevni aranžmaji z odhodom vsako ' nedeljo, cena 3.140 do 5.240 din - KRF: 7 in 14-dnevni aranžmaji z odhodom vsak ponedeljek, cena 2.468 do 3.468 din ISTAMBUL: 4 in 5-dnevni aranžmaji z odhodom vsak ponedeljek in četrtek, cena 2.717 do 3.017 din TOKRAT PRIPOROČAMO GRČIJO Cena:' 7-DNEVNI ODDIH V GRČIJI od 2.815 do 2.995 din 14-DNEVNI ODDIH V GRČIJI od 3.705 do 3.905 din Sedemdnevni aranžma »GRČUA MALO TU IN MALO TAM«, cena 3.605 din Štirinajstdnevni aranžma »GRČIJA NEKOČ IN DANES«, cena 4.605 din INFORMACIJE IN PRIJAVE: JAT LJUBLJANA. Miklošičeva 34, tel. (061)315-850. BLED — Generalterist, Kompas, CELJE — Kompas, JESENICE — Kompas. KOPER — Kompas, KRANJ — Alpetour, LJUBLJANA — Alpe-Adria, Alpetour Centroturist, Generalturist. Globtour, Jugoagent. Kompas. Magistrat, Putnik, Viator, MARIBOR — Globtour. Inex Turist, Kompas, Putnik. MURSKA SOBOTA — Kompas. NOVA GORICA — Avtopro-met, PORTOROŽ — Generalturist, Kompas, POSTOJNA - Kompas. ŠKOFJA LOKA — Alpetour. * V '