NAŠA P0ŠTA Doživljaji mojega očka iz svctovne vojne Starejša sein od sestrice Eine, zatorej sem si tudi živo zapomnila, ko nam je nal očka nekega zimskega večera pripovedo-val o doživljanju kot ujetnik v svetovni ˇojni. Strašno je ujetniŠtvo, kakor si ga pred-stavljam jaz po pripovedovanju očfca, ki je bil vojni ujetnik od leta 1915. do 1921. Tam v Srednji Aziji se je nakopičilo natl 50.000 vojnih ujeinikov vseh narodnosti. mecl katerimi je bil tudi moj očka. Bridki so dnevi ujetnišlva. Vsak nava-den kazojeiipc ve, kdaj bo izpuščen iz za-pora, ali ubogi vojni ujetnik ne ve ne dneva ne ure, kje ga čaka smrt, prtfden se vrne t domovino. Samo ob sebi se razume, kjer je veliko Ijudi, tam je tudi bolezen. Slaba hrana iu skromna bivališča njetnikov so bila vzrok razlifnim boleznim. Razsujala je kuga, kopičili so se grobovi — kam /. mrliči? Prišlo je povelje, da se izkoplje grob za okrog- 100 mrličev. Med temi, ki so kopali velikanski grob, je bil tudi moj očka. Iz-frpan od lakote in alabe hrane jp odŠel 7. dt-lavci-ujetniki, da jim poiščc prostor zadnjega miru. lzkopana je bila jama za nad 100 nirličev, ki je dobro došla, ker je med kopanjem podleglo ob težki lopati Še 30 ujetnikov. Zakrili so mrliče vseh narodnosti in posuli nanje apna, nato pa prsti. Vera v Boga je zadr/ala mojega oČka, da ni na mestu zblaznel. Grobovi se odpirajo dajjp. Kuga je po-novoo prifiela razsajati. Uinrli ujetdiki so bili zloženi kot metrska drva po več sto metrov >• daljavo. Moj ofka se je nahojal med iiietniki kot poveljnik barake (taborišča). Tolažil je svoje solrpine, da vse mine, tndi naše sužnosti mora biti konec. saj nas ljubi Bog ni povsem zapustil. Zraven vsega jth je mufila podnevi Še huda vro^ina, ponoči pa oster mraz. Pripoveduje nam, kako je priSel nena-doma tejfun in mu odnesel razcapan vo-jaški plašč, ki ga j^ zraČil na dvorisču tabora. Nad 100 ni visoko mu je odnesel vrtinec nlašč in ga zanesel prav v sredino mfsta Taškenta. Nikoli \e? ga ni videl, ker se ^a je polastil Tatar. Sedaj je moj očka prebil noči ia noči, ne da bi zatisnil oči zaradi hudega mraza. Ves izčrpan, da se ogreje, naprari v /imski s^etli noči izprehod po tanotišču. Nebo je bilo čisto kakor ribje oko. Oziraje se nu vse strani, ?.apazi (t. j. bilo 1, 1915) božje razpelo nu nebn, sestavljeno iz ne-kake megle. Ni verjeJ svojim očem, zdra-mil je Še več sotrpinov in jim pokazal pri-kazen v ohlakih. Mir bol Tako je šla govorica od barake do barake. Drugega Vrtca«, ker so ucenec V. razr., Majšperg. prirejene nalašč za nas. Sicer je na na§i _ . , ., šoli še bolj malo »VrtČarjev«, to pa zato, Dragi S- uredniki Itei* vecina ne zmorc naročnine. Zato pa je Danes Vam pišem prvo pismo. Dorua Lučka«, ki je poceni, številneje zastopana. sem na Hruševein, v šolo pa hodirn na V letošnjcm *Vrtcu« nii najbolj ugaja DobroTO. Lepa je ta vas. Na hribčku stoji povest >Bebček Miha«. Kar smili se mi cerkTica, ki jo varuje sv. Jurij. Np dalec Mihec, ker so ga (ako po nedolžneui za- od cerkvice pa je vas Hruševo, kj šteje prli. Tudi »Dnevnik Petačeve AnČe* pre- okrop 10 hiš. V šolo je 1 uro. Vabim Vas, fiiam do zadnje črke. Če bo pisemce požrl da jo t poletnih dneh pridefe pogledaf. ^oš, bom sieer žalostna, a huda ne bpm na Upam, da to pismo ne bo romalo v koš, ^ast če pa boni pisemce brala v >Vrtcu«, ampak, da ga boste sprejeli. ' bom tako vesela, da ne bom »Vrtea« nik- S gpoštovanjern Vas pozdravlja in Vain ^ar več pastila, ampak bom skušala pri- /eli in vošči vesele božične praznike in dobiii še kakega novega naročnika. srečno novo leto Vaša naročnica Lepo Vas pozdravlja Jankovič Marijnna, Plestenjak Morija, iič. II. r. Ij. šole na Dobrovi pri Ljnbljani. u^- H- razreda v Polhovem Gradcu. V deželi sladkosti Spoštovaal g. nrednik! j Iz iiaŠega kraja se nobeden ne oglasi. V riofoli slnrllrnaH Zat° SCm Se I>U JaZ OP«^""li]a. Vsi Že težko v dezeh sladkosti čakamo »Vrtca*, da zopet pride. V >Vrtcu< Lv^et obstom Napisala Vam bom tudi kaj o našem zavzet obstojis. kraji| ^j ^ je majhna vas, a precej II. lepa. V bližini je znainenita cerkvica Kra- Lesa ni, ne stekla, ljice miru na Kureščkti. v tej hiSici nič, Povabim Vas, da nas kaj obiščete, da ne od vrha do tal je bomo tako zapuščeni. iz samili slaščic. Prav prisrčno Vas pozdravlja IIj Kramar Ana, A pot tja pozna le ufenka IV. razreda v Želimljah. naš stric Škrbolin, _ , . skrivnost to izve le, Pesem ° raa'j™Je. Dog ti blagoslov svoj da. Cenjeni gospod uiednjk! ]aZ pa futini vsc težave, li naSe prelepe Gomilske vasi ni bilo še ki ti vežejo srce. nobenega dnpisa. Zato sem se odločila jaz, *• *' J dušo Iegajo da Vam poročam v nekaj vrsticah in Vam in li belijo lase. podam nekaj podatkov iz naše^Tasi: Na Kadar te otrok razžali, em stroni naSe vbbi tece potok Bolska, na žalostno posedai mi, drugi strani pa nas spremlja državna ce- a ,]a jaz sem faka hčerka, sta. V vasi imamo tudi župno ccrkcT, šolo, mamica, ne boj se ti. pošto in trgovino. n >Vrtec. rada prebiram, posebno «daj, ko /-"te molim vedno k Bogu. so dolgi večeri. Najbolj živo me zanima da olajša ti gorje, pOTest >Bebec Miha<. Radovedna sCm, ka- . da oliiJša tcbl n™ke. kn se bo končala. Naročeno sem tudi na ki *¦ črpajo srcc. »Lučko«. ki jo isto tako rada ptebiram Pečiak Mihaela, kakor »Vrtec<. Bežigrad. 279