COBISS • ■ w • w true bombažno predilnica in tkalnica Depo 908TRŽIČ TRžIšKI teks 1984 658(497.12) (08.5.:.3. toi 'mu praätei LETO NOVEMBER 1984 ŠTEVILKA 11 Problematika TOZD Predilnica V letošnjem 9 mesečnem obdobju smo v TOZD Predilnica spredli 1.784.684 kg preje pri povprečni Nm 34, kar predstavlja 102,5 % planirane letošnje količinske proizvodnje. Primerjava količine proizvodnje v devetih mesecih 84/83 izkazuje indeksno razmerje v baznih kg 100,82 %. Struktura proizvodnje preje je bila približno sledeča: klasična PS kardirana bomb. preja Wc iz bele mešanice 27 % kardirana bomb. preja Wc in X nav. iz modre mešanice 5 % kard. pr. iz meš. bomb. (cel) polinoz. vi. (tufcel) Wc 6 % in X nav. OE preja (BD) 2 % klasična PS česana bomb. preja BČ Wc 1,5 % ter brezvretenska kardirana OE bomb. preja (BD preja X nav.) 58,5 % Skupna količina proizvodnje OE (BD) preje znaša ca. 60 %, klasične PS preje pa 40 %. Predelava osnovnih surovin v tem obdobju je bila precej otežkočena. Ugotavlja se, da je odstopanje in nihanje kvalitete bombažnih vlaken pri predelavi mešanic v naši predilnici močno vpliva- lo na količinsko in kvalitetno proizvodnjo preje. Težave pri predelavi mešanic povzroča predvsem ameriški bombaž za katerega se ugotavlja, da ima prekomerno količino kratkih vlaken, nezadostno efektivno dolžino, različno debelino — neenakomernost ter slabo prediino lastnost mešanja z drugimi vlakni. Nesporno je, da tem težavam pripomore še zastarela in iztrošena strojna oprema, nova nepriučena delovna sila, fluktuacija delavcev in večkrat neustrezni klimatski pogoji delovnih prostorov. Toda ne moremo mimo dejstva, da se kvaliteta bombažnih vlaken že nekaj let poslabšuje. Poleg tega še dinamika dobave večkrat ne ustreza. Neredna oskrba je otežkočala pripravo ustreznih mešanic. Občasno so bili potrebni nekateri ukrepi v proizvodnji kot so: — dodatna čiščenja zaradi velike količine prahu in kratkih vlaken, — zmanjševanje obratovalnih hitrosti strojev zaradi nekvalitetne predelave — zmanjševanje obsega posluževanja strojev zaradi neobvladanja stroja novo-sprejete in nepriučene delovne sile ter — povečanja števila zavojev OE preje na BD strojih zaradi prevelikega števila pretrgov. To pomeni zmanjševanje celotnega obsega proizvodnje, ki ga trenutno nadomeščamo z nadurnim delom in ustreznimi organizacijskimi rešitvami. Zmanjšano proizvodnjo je povzročal še izpad električnega toka v naši DO. Največji problem v naši TOZD predstavlja zastarelost in iztrošenost strojnega parka. Ob koncu leta 1983 knjigovodstvo osnovnih sredstev izkazuje odpisano vrednost gradbenih objektov 93 %, delovnih priprav pa 98 %. V redni proizvodnji imamo npr. Rieter predilni-ke, ki obratujejo od leta 1934, Howard predilnike iz leta 1903, česalnike iz leta 1959, Platt mikalnike 37" iz leta 1936, krilnike Platt iz leta 1935, Platt rahljalnike iz leta 1935, baterje iz leta 1959 ter nenazadnje brezvreten-ske predilnike BD — 200 iz leta 1970. Navedena problematika povzroča velike motnje v proizvodnem procesu pri izdelavi preje, ki negativno vplivajo predvsem na izkoriščanje strojev, zastoje, doseganje norm, doseganje vezav ter na doseganje fizične produktivnosti in storilnosti (HOK ure). Bodoča proizvodnja preje v naši TOZD temelji na razvojno proizvodnemu programu naše DO do leta 1990. Po tem programu že v naslednjem letu začnemo z zamenjavo in modernizacijo strojne opreme v predilnici. V oddelku česalnice bomo izločili Zinser raztezalko iz leta 1961, svitkovo dvojilko Whitin iz leta 1959 ter 6 če-salnikov Whitin iz leta 1959. V oddelku predilnice pa izločamo: 7 Howard predilnikov iz leta 1903 in 7 Rieter predilnikov iz leta 1934. Instalirali bomo nove stroje firme Tex-tima: 1 raztezalko, 1 dvojilko, 4 česalnike in 6 prstan-čnih strojev s po 768 vreteni s pripadajočo potrebno opremo. S to investicijo česalne linije predvidevamo proizvodnjo česane preje v finoči Nm 50 do Nm 85. V letu 1986 pričakujemo povečano proizvodnjo česane preje in sicer približno 300 ton letno v dveh izmenah ali 450 ton letno v treh izmenah, kar predstavlja 13 % oz. 19 % količinske letne proizvodnje preje. Na ta način bomo izboljšali proizvodnjo in obogatili naš asortiman preje ter s tem dosegli višji dohodek TOZD in DO. Vodja TOZD Predilnica Cakič Zoran dipl. ing. ******* * ***********************★>:***★★★ ★*★*★*★****■*★★ ★ - ic - K -l -1 •( -( •( - C - K -c >< -f Ob dnevu republike 29. novembru iskreno čestitamo vsem sodelavkam in sodelavcem >• >- >- >- j- >- >- >- ************1************************************** **?f r--------------------------------n Izvozna prizadevanja naše DO V letošnjem letu smo si zastavili Cilj in nujnost, da izvozimo za nekaj manj kot 3.140.000 $ naših izdelkov poslovnim partnerjem v inozemstvu. Nujnost predvsem zato, ker za izvoženo blago kupujemo uvozne surovine in repromaterial, ki so prepotrebne za nemoteno poslovanje delovne organizacije in ustvarjanje dohodka. V prvih devetih mesecih smo planirano vrednost izvršili skoraj 78 % glede na letni plan, kar ne odstopa od planiranih lastnih deležev. Iz fizičnih pokazateljev je razvidno, da predstavlja delež izvoza že kar 37 % od celotne proizvodnje, preračunano v m2. Zanimiva sta podatka za leto 1983, prvi nas uvršča na 10. mesto v Sloveniji, po deležu konvertibilnega izvoza gledano na celotni prihodek med 83 DO, drugi pa izkazuje samo udeležbo izvoza v celotnem prihodku, ki znaša nekaj več kot 26%. V letu 1983 se je delež izvoza v celotnem prihodku podvojil v primerjavi z letom 1980. Naši največji izvozni partnerji in področja kamor izvažamo so naslednji: (podatki za devet mesecev letos v %) 1. Italija 47% 2. V. Britanija 22,6 % 3. Francija 16,0 % 4. Finska 4,3 % 5. ZRN 3,3% 6. Danska 3,0 % V letošnjem letu količinsko izvoza bistveno nismo povečali, uspeli pa smo s fi-nalizacijo novih izdelkov finančno in vrednostno povečati izvoz. Močno smo povečali izvoz konfekcijskih izdelkov, vrednostno to predstavlja 24% od celotnega izvoza. Čeprav ugotavljamo, da je pokritje proizvodnih stroškov slabše kot pri manj obdelanih tkaninah, kar je logična posledica zaostrene investicijske politike, pa je to edina rešitev za doseganje višjih finančnih učinkov. Kaj smo izvažali? V Italijo, kamor izvažamo največ, smo izvozili surove, beljene in barvane tkanine, vezene posteljne garniture, posteljne bele garniture s festonom, v Veliko Britanijo beljene rjuhe in metrsko blago, v Francijo tkanine iz frotirja, barvano in beljeno posteljnino z dodatki, surovo in beljeno metražo, bolniške tunike, v ZRN tiskane krpe in brisače iz frotirja, posteljne garniture, metražo, vezeno posteljnino ter frotir tkanine, na Finsko surovo in barvano metrsko blago, v Skandinavijo (Dansko, Norveško, Švedsko) tiskane blazine, barvane rjuhe in posteljne garniture, beljene rjuhe ter metražo, v Holandijo tiskane garniture, v Avstrijo vezeno posteljnino ter metrsko be- ljeno blago in v Sovjetsko zvezo barvano metražo. Surove tkanine izvažamo le kupcem, pri katerih so cene ugodne in tja, kamor carinski predpisi ne omogočajo izvoza dodelanih tkanin (npr. Finska). Glede finaliza-cije izdelkov ugotavljamo, da nam trenutno najbolj primanjkuje lastna tiskarna, s katero bi bil naš Sortiment prodaje in ponudbe bolj raznolik. Situacija na področju izvoznih cen je različna, skupno je le to, da cene močno zaostajajo v primerjavi z našimi stroški. Trenutno so vse naše izvozne cene v primerjavi s planskimi kalkulativ-nimi cenami oziroma našimi stroški pozitivne. Vseskozi si Predvidevamo, da bomo do konca letošnjega leta izpolnili vse obveznosti do naših kupcev, kar je temeljni pogoj za uspešno sodelova-njev prihodnje. Dobavni roki in solidna kvaliteta so poleg cen še vedno najvažnejši ekonomski parametri, kate- prizadevamo, da izvozne cene korigiramo, kar pa je seveda zelo pogojeno s cenami na svetovnem tržišču. Medtem, ko je v ZRN izredno močna konkurenca in so cene temu primerno nizke, kažejo v Skandinaviji in Italiji določeno pozitivno rast. Sicer pa je nivo cen v svetu, še posebej v tekstilni panogi, precej konstanten. Pri tujih partnerjih dosegamo višje cene predvsem zaradi namembnosti naših izdelkov, ki že dolgo niso več namenjeni le za posteljno perilo. To je tudi vzrok prodaje surovih tkanin na inozemskih tržiščih. Na naše izvozne cene v dinarskem smislu nedvomno pozitivno vpliva nenehna rast tujih valut v primerjavi z dinarjem. Naslednja primerjava je gotovo zanimiva, prikazuje pa tečajne spremembe nasproti dinarju oziroma njihovo rast: re moramo tudi v bodoče še izboljšati in tako obdržati dolgoletno tekstilno tradicijo tudi na tujih tržiščih. VODJA IZVOZNEGA ODDELKA RADO VESELINOVIČ VALUTA SEPT. 83 SEPT. 84 INDEKS RASTI FF (franc, fr.) 13,42 18,92 140,9 FMK (fin. mar.) 19,04 27,41 144,0 DM (nem. mar.) 40,76 57,98 142,2 LIT (lira it.) 0,0675 0,0934 138,4 LSTG (funt ang.) 161,98 219,41 135,4 $ (dol. amer.) 87,62 165,96 189,4 Manjši izvoz smo plasirali še na Nizozemsko, Norveško, Avstrijo, Švedsko in Sovjetsko zvezo. Največji problem nam pri izvozu predstavljajo izvozne licence, zlasti pri izvozu tkanin na tržišča Italije, V. Britanije, Francije ter v zadnjem času tudi ZRN. Skupnost EGS tudi za naše izvozne artikle določa omejitvene kontingente, s katerimi ščiti lastno industrijo. Dogovorjene izvozne kvote oziroma količine so vsako leto skoraj iste, pojavljajo pa se dodatne težave pri sami razdelitvi znotraj tovarn v Jugoslaviji, kjer je trenutni kriterij delitve 70 % od realiziranih količin preteklega leta, 30 % pa naj bi veljalo za nove izvoznike. To je zelo nestimulativno za nas, ki smo že več let prisotni na določenem tržišču, vsako leto dobimo manj licenc in s tem možnosti za izvoz. Nastalo situacijo smo reševali tako, da smo se preusmerili na druga tržišča, kar pa je predstavljalo dodatne težave pri že tako težkem izvoznem plasmaju, kjer je ponudnikov dovolj. Delovna skupina CK ZKS v BPT V okviru aktivnosti po 13. seji CK ZKJ je našo delovno organizacijo obiskala delovna skupina CK ZKS ter se pogovarjala z razširjenim predsedstvom stalne akcijske konference ZKBPT. V delovni skupini so bili član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec, podpredsednik IS SRS Janez Bohorič, sekretar MS ZKS za Gorenjsko Štefan Nemec, član CK ZKS Peter_ Jekovec in strokovno politični delavec CK ZKS Tone Žunič. Tema razgovora je bila problematika predelovalne industrije za kar je bilo pripravljeno tudi ustrezno gradivo, vendar pa je tekla beseda tudi o ostalih zadevah, ki se nanašajo na delo in poslovanje z namenom, da se delovna skupina seznani s prizadevanji in napori DO za uresničevanje gospodarske stabilizacije. surovinami (o tem smo pisali v prejšnji številki glasila) ter doseženimi rezultati pri izvozu. Govoril je tudi o naših bodočih usmeritvah z novim programom, ki temelji na višji kvaliteti oz. stopnji obdelave. V razpravi je tekla beseda najprej o nagrajevanju po (Nadalj. na 3. strani) Štefan Korošec je uvodoma dejal, naj bi skupno oblikovali ter nakazali probleme, s katerimi se srečujemo s posebnim poudarkom na položaj delavca kot subjekta odločanja o rezultatih dela. Nato je direktor DO podal informacijo o zgodovini BPT, sedanjem proizvodnem programu, doseženih rezultatih poslovanja, kjer je obdelal celotni prihodek, dohodek na zaposlenega, rast čistega dohodka, osebne dohodke, poslovni sklad in delež sredstev za akumulacijo; posebno pozornost pa je posvetil problematiki oskrbe s Delovna skupina CK ZKS ob razgovoru v naši DO delu; pri tem je bilo predstavljeno vrednotenje del in nalog po novi metodologiji, ki jev zaključni fazi. Precej govora je bilo o posameznih elementih nagrajevanja po delu kot so kvaliteta, kreativno ustvarjalno delo, poraba materiala, izkoriščanje strojev itd. V zvezi z delovno skupnostjo je tekla razprava o načinu finansiranja, problematiki zmanjševanja števila delavcev in o tem, da bi kazalo ugotoviti ali obstajajo pogoji za organiziranje VEO kot temeljno organizacijo in ne da je kot del skupnih služb. Podpredsednik IS SRS Janez Bohorič je dejal, da pozna primere, ko je vzdrževalna služba organizirana kot TOZD in ni problemov; v zvezi z zmanjševanjem delavcev v DSSS pa je izrazil bojazen, da se usmeritev v to napačno razume, saj je treba dati poudarek kreativnemu delu in to ne glede kje kdo dela, zato pri kreativnih delih v DSSS ne bi smelo biti zmanjševanja, le-to naj bi bilo usmerjeno na tista rutinska opravila, ki jih je možno zapolniti s tehničnimi pripomočki, saj je kampanjsko zmanjševanje v DSSS lahko škodljivo. V nadaljevanju je tekla razprava o stabilizaciji gospodarstva, o resoluciji za naslednje leto, o oskrbi z re-promateriali in z osnovno surovino, kjer so težave precejšnje ter o izvoznih usmeritvah DO v naslednjem letu. Določen del razgovora je-bil posvečen tudi odpisanosti strojnega parka ter modernizaciji, za kar bo potrebno ogromno sredstev, ki pa jih sami ne bomo mogli zagotoviti, zato je bil govor tudi o povezovanjum&vzven. Tudi o politiki štipendiranja in informiranju delavcev ob obravnavi periodičnih in zaključnega računa je bilo dosti rečenega, šlo pa je predvsem za to, kako delavci sodelujejo pri teh obravnavah. Ob tem je bila podana informacija o gradivih in načinu obravnave od sindikalnih skupin do zborov delavcev. Tema razgovora so bili tudi pogoji gospodarjenja v naslednjem letu. Janez Moho- rič je ob tem dejal, da je pri analizi razvojnih možnosti prisotno dejstvo, da s politiko omejevanja na področju uvoza opreme ne bomo prišli daleč. Predlagal je, naj resolucijo, ki je bila objavljena v Poročevalcu dobro obdelamo, pri tem pa opozoril na nekatere bistvene zadeve: — opredelitev, da procent razpolaganja z ustvarjenimi devizami ostane najmanj tak kot sedaj kljub vračanju deviznih dolgov — da naj bi bil uvoz opreme prepuščen uvozniku samemu, ki naj se odloči koliko od ostanka deviz bo namenil za uvoz repromateria-la in koliko za opremo — da bi bil izvoz stimuliran tako, da bi se obveznosti do skupnosti pokrivale v fiksnem znesku in ne pro-centualno, z ostalimi devizami pa naj bi izvoznik sam razpolagal, saj bo v letu 1985 bistveno to, da se omogoči mobilizacija notranje organizacije in odpravi ozka grla v proizvodnji, kar z drugimi besedami pomeni modernizacijo določenih delov proizvodnega procesa. V nadaljevanju razprave je bilo izpostavljeno tudi povečanje izvoza, kajti predlog za republiko je povečanje konvertibilnega izvoza za 14 %. Ob tem je bilo rečeno, da v BPT sedaj že dve leti zapored povečujemo izvoz za 17 % in da bomo šli v povečanje tudi v letu 85, vendar ne po fizičnem obsegu temveč z večjo kakovostno strukturo s tem, da bomo vztrajali na konvertibilnem izvozu, če- prav so možnosti izvoza tudi v SZ. Ob koncu je bilo postavljeno tudi vprašanje kako so se komunisti BPT vključili v razpravo o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ. Posredovana je bila informacija o dosedanji aktivnosti in o predvidenih nadaljnjih razpravah v okviru stalne akcijske konference ZK BPT, ko naj bi sprejeli tudi časovno opredeljene akcijske programe. Ugotovitve in zaključki razgovora z delovno skupino CK ZKS bodo skupaj z ostalimi obravnavani na občin- skem nivoju, kjer bo izdelana tudi skupna ocena. Za razgovor pri nas lahko rečemo, da je bil tak kot smo ga pričakovali, bil je koristen, na nas samih pa je, da posamezna mnenja in predloge tudi konkretiziramo v praksi. Občinska ocena bo verjetno taka, da bo iz nje razvidno kakšne so naloge komunistov BPT pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva in krepitvi vloge delavca-samoupra-vljalca, ki naj resnično odloča o rezultatih svojega dela. J. F. Člani delovne skupine so si po razgovoru ogledali tudi naše proizvodne obrate Srečanje tekstilcev Gorenjske V lanskem letu je bilo v Kranju organizirano srečanje delavcev tekstilne industrije Gorenjske. Takrat je bilo dogovorjeno, naj bi tovrstna srečanja postala tradicionalna. Letošnje srečanje je bilo v soboto, 27. oktobra v Festivalni dvorani na Bledu, vendar ne v takšnem številu kot lani, temveč po delegatskem načelu. Tako je 15 gorenjskih tekstilnih delovnih organizacij zastopalo 250 delegatov (iz naše DO je bilo predvideno 30 udeležencev). Po nastopu pevskega zbora Vezenine iz Bleda je prisotne delegate in goste v uvodnem govoru pozdravil predsednik MS ZSS Ivan Torkar, nakar je besedo povzel predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner. V svojem izvajanju je poudaril pomen tekstilne industrije in dejal, da bo morala ta vrsta industrije najti pravo mesto v družbenih načrtih, čeprav bo tudi v bodoče dana prednost propulzivnim industrijskim programom. Osrednji govornik II. srečanja tekstilcev Gorenjske je bil Slavko Zalokar, direktor kranjskega Tekstilindu-sa, ki je temeljito orisal delo in probleme gorenjske tekstilne industrije. V svojem referatu o tekstilni industriji v srednjeročnem in dolgoročnem razvoju SR Slovenije je dejal: »Nahajamo se v času izdelave in javne razprave o dokumentih za prihodnje srednjeročno in dolgoročno usmeritev gospodarskega in družbenega razvoja od temeljne organizacije združenega dela do federacije. Ta pomembna strokovna, samoupravna in družbena opravila opravljamo v kritičnem in zahtevnem obdobju izvrševanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, kar zahteva skrajno odgovorno, strokovno, selektivno in realnim gospodarskim pogojem podrejeno načrtovanje družbenega in gospodarskega razvoja. Tak pristop se mora zrcaliti iz usmeritev v organizaciji združenega dela, posameznih gospodarskih dejavnosti, kakor tudi v družbeno-političnih skupnostih. Ob tem ne gre za usmeritev, ki bi imela za vsebino parolo, kako preživeti, vendar prav tako ne za pretiran optimizem in napovedi realno neuresničljivih projekcij razvoja, ki bi nas oddaljevale od stvarnih ekonomskih sposobnosti in temeljnih ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Zato mora biti gospodarnost, delo, krepitev ekonomskega položaja delavca, izvrševanje programa ekonomskih odnosov s tujino, temeljna vsebina razvojnih napovedi za prihodnje obdobje. V kakih pogojih, s kakimi rezultati in s kakšno osnovo se lotevamo priprave razvojnih programov v tekstilni industriji Slovenije in Gorenjske? Rezultati izvrševanja tekočega srednjeročnega plana kažejo, da smo uspešno sledili temeljnim usmeritvam tako v ustvarjanju družbenega proizvoda, celotnega prihodka, obsega proizvodnje, izvoza, produktivnosti, prilagojenosti proizvodnje zahtevam domačega in tujega trga, krepitvi ekonomskega, socialnega in družbenega položaja delavca v danih okvirih in pogojih poslovanja itd. Rezultati bi bili prav gotovo boljši, če bi vsakodnevne napore delavcev naše industrije spremljali ustrezni ukrepi tekoče ekonomske politike, kateri bi dopolnjevali oz. stimulirali visoko delovno angažiranost in odgovornost delavcev tekstilne industrije. Pogled na ta del pa kaže drugačno sliko. Odločanje delavcev o gospodarjenju z ustvarjenimi družbenimi sredstvi se iz leta v leto zožuje, posegi države so vedno ostrejši, stopnja administriranja je intenzivnejša, manevrski prostor za medsebojno dogovarjanje organizacij združenega dela se oži, predpisani pogoji gospodarjenja so nekonsistentni, hitro spreminjajoči in pogosto v nasprotju z dogovorjenimi usmeritvami v družbi kot v celoti oziroma znotraj panoge. Kako (Nadalj. na 4. strani) Srečanje tekstilcev Gorenjske (Nadaljevanje s 3. strani) naj sicer ocenjujemo dejstvo, da z zakonom in kriteriji usklajen sporazum o povezovanju organizacij združenega dela pri izvrševanju nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino, že 2 leti ni dobil ustrezne družbene verifikacije, kar destimulira povezovanje organizacij združenega dela pri opravljanju tako pomembnih gospodarskih aktivnosti. Kako naj razumemo drugače dejstvo, da se z zakonom posega v področje oskrbe s surovinami in destimulira napore za rast konvertibilnega izvoza, da se v sredini leta spreminjajo pogoji za najemanje in koriščenje blagovnih kreditov, da se spreminjajo odločitve o velikem intervencijskem uvozu, in to v času, ko je na podlagi ustreznih družbenih usmeritev in dogovorov znotraj panoge, pričelo tržišče kazati svojo pravo funkcijo, da se pri reševanju problemov deviznega neravnovesja ponujajo rešitve, ki bi spravile to panogo na rob eksistenčnega minimuma in sposobnosti za normalno delo, da smo s projektom razbremenjevanja še vedno na začetku itd. Kljub navedenim in drugim težavam, s katerimi se srečujemo v tekoči poslovni politiki in možnostih za normalno delo, so delavci tekstilne industrije odgovorno in uspešno opravljali svoje naloge za izvrševanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in tekočih planskih usmeritev. Legitimacija za tako trditev 7.400 gorenjskih tekstilcev, kar mimogrede povedano predstavlja desetino vseh zaposlenih na Gorenjskem, je v ugotovitvi, da smo npr. v prvem polletju letošnjega leta ustvarili preko 10 milijard celotnega prihodka, 4,6 milijard družbenega proizvoda in 4,2 milijardi dohodka ter da je blizu 45 % dohodka bilo razporejenega v akumulacijo in slabih 33 % v osebne dohodke, ki so znašali v povprečju blizu 23.000 din. Na konvertibilno tržišče smo izvozili za 12 milijonov $ naših proizvodov, uvozili pa za blizu 11 milijonov $ surovin in reprodukcijskega materiala. Ustvarili smo za 16 % večji dohodek na delavca in kar 5-krat večjo stopnjo akumulacije, kot je povprečje gospodarstva Gorenjske. Ugodnejše rezultate dosegamo tudi v odnosu na ostalo tekstilno industrijo Slovenije, ki se kaže v dejstvu, da 14 % zaposlenih v tekstilni industriji Gorenjske, od vseh slovenskih tekstilcev, ustvarja 16 % dohodka panoge in 20 % akumulacije slovenske tekstilne industrije. Vse oO dokazuje, da naši delavci v oogojih, kakršne imajo, resni-no vlagajo velike napore v izvr-evanje tekočih in razvojnih na-og ne samo v organizaciji združenega dela temveč v razvoj ožje in širše družbene skupnosti