Lelo LXVI Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Poštnina plačana ▼ gotovini, 1 Ljubljani, v fatrtek, 01: v. 22^ a Telefoni uredništva in uprave: 404)1, 40412, 40-03, 4004, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika ...•n 1.50 Din Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sara jevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Sestanek štirih velesil v Monakovem Danes ob 15 se seslanejo Chamberlain, Daladier, Hitler in Mussolini, da odločijo o miru ali vojni Vprašanje Spomenica ameriškega predsednika Roosevelta, ki smo jo včeraj na tem mestu obravnavali, ugotavlja, da ni v Evropi nobenega vprašanja, ki bi se ne moglo rešiti na miren način. Če je kdo, ki misli, da ga je mogoče spraviti s sveta samo s krvavo razpravo, naj se po besedah najvišjega predstavnika ameriškega naroda zaveda, da sila ne reši nobenega vprašanja za bodočnost, amipak rodi le še težja vprašanja in bi, kakršen je položaj na svetu danes, neizogibno vedla do popolnega propada vseh narodov. Če je torej na vodilnih mestih le še količkaj uvidevnosti in dobre volje, je mogoče vojno nevarnost z eno samo besedo ali jKttezo takoj odpraviti iin rešiti človeštvo strašne more, ki ga zadnje čase tako teži. Saj si ni mogoče misliti, da bi bil na svetu državnik, ki bi svetovno klanje želel in hotel. Prav tako tehtne in važne besede čitamo danes v glasilu Svete stolice »Osservatore romano« z znano šifro »T«, ki pomeni osebo, ki razpolaga z zanesljivimi informacijami mednarodnega političnega značaja z vseh krajev sveta, kakor se stekajo le v državno tajništvo Svete »tolice. »Osservatore« piše: Sudetsko vprašanje, najtežje, najnevarnejše In najnujnejše, ki se je zdelo nerešljivo, če ne pride meč, ki bi ta vozel razsekal, se je s francosko-angleškimi predlogi, sprejetimi načeloma v Berchtesgadenu in v Pragi, rešilo. Na ta način je bil podan odgovor na vprašanje, ki sta postavila oba evropska tabora, tisti, ki je za Prago ali proti Pragi, oziroma za Berlin ali proti Berlinu: ali je namreč mogoče, da bi svet za tri milijone ljudi žrtvoval stotine in stotine milijonov življenj in da bi -zaradi njih sam skočil v svojo propast? Dejstvo v Berchtesgadenu je ovrglo mnenje, da se to vprašanje ne da rešiti drugače, kakor s silo Zdaj naenkrat se to vprašanje postavlja ynovič, in sicer v še hujši obliki nego prej. Odgovor iz Prage na nemško spomenico ugotavlja, da je z njo nastal nov položaj, ne samo po obliki, ampak v bistvu samem. Hitler pa to zanikuje in priznava ter izjavlja, da sta on in Praga v Berchtesgadenu sprejela isto. Držimo se teh besed! Mi nočemo razpravljati o teh trditvah, ker to ni naša stvar. Mi hočemo samo čisto enostavno slediti dejstvom. Dejstvo je, da Fiihrer priznava in izjavlja, da je vprašanje rešeno in da so nemške težnje dosežene, in sicer vse, ne samo ena. Nemčija — tako je dejal — bo odslej samo mogočen činitelj miru na svetu. Tako je vojska izginila kakor krvavi sen, in ne ostane nič drugega, kakor da se sklenjene resolucije, oziroma predlogi uresničijo. Fiihrerjev govor je bil jasen, Beneš mora izpolniti svojo obljubo, Nemčija pa, ki je po Hitlerjevih besedah prišla do skrajne meje svojega potrpljenja, čaka do 1. oktobra; če ne, bo zasedla sudetske kraje. Chamberlain je bil prav tako jasen; Francija in Anglija jamčita, da bo obljuba izpolnjena. Zakaj se potem to vprašanje zopet vrača? 'Ali je mogoče, da se krvavi sen vrne in postane resnica? Ali naj res izbruhne vojna? Zakaj tisti, ki je dvajset let znal potrpeti, ne da bi dosegel, za čimer je hrepenel, ne more potrpeti še tisto malo časa, ki je potreben, da se od obeh strani sprejeta in od dveh velesil zajamčena rešitev realizira? šef italijanske vlade, zavedajoč se strahotne pogube sveta, če bi izbruhnila drnga vojna, je večkrat javno vprašal, ali more češkoslovaška dopustiti, da se vojna vihra vname, ker ona noče manjšini dopustiti, da se združi z narodom, kateremu pripada. To vprašanje jc bilo s stališča tistih, ki so bili vedno za revizijo pogodb in za samo-poredelitev narodov, logično, in tisti, ki je izjavil, da bo sklenjeni pakt, ki gn jc sprejel, tudi na vsak način držal ter sc vsekakor prizadeval, da se vse reši v miru, je seveda na vprašanje, postavljeno od šefa italijanske vlade, odgovoril, da ne, ker češkoslovaška noče, da bi zaradi nemške inniijšinc šla Evropa v vojno. Tndi nemški vodja je izjavil, da tega vprašanja ni več in da se ne bodo žrtvovale heka-tombe dragocenih življenj človeštva. Češkoslovaška sc ne upira, da se nemška manjšina združi s skupno domovino. Kljub temu se usodno vprašanje zopet poslavlja! Postavlja se v še ostrejsi obliki, z večjo strahoto in ogromno težo. Zopet ga postavljajo tisti, ki so pripravljeni, dn izpolnijo dano besedo in ne pozabljajo, da imajo v svojih rokah usodo Instnega naroda. Ali je mogoče, da bi se morali narodi, ki ne vidijo nobenega razloga medsebojnega spora, sovraštva ali nesporazuma, da bi se milijoni in milijoni, ki živijo med se- Ljubljana, 28. septembra. Hitlerjev govor v Športni palači v Berlinu ni prinesel pomirjenja v dokaj napet politični položaj v Evropi. Mobilizacija novih letnikov v Franciji, delna mobilizacija v Belgiji, na Nizozemskem in mobilizacija angleškega vojnega brodovja se smatra kot odgovor na grozeča izvajanja nemškega kanclerja. Medtem pa so vse sile na delu, da se na vsak način ohrani mir. Človekoljubna izvajanja Chamberlaina so naletela na splošno odobravanje. Angleški ministrski predsednik je sicer zelo obzirno, vendar pa jasno povedal, da se bo Velika Britanija borila, ako pride do prepričanja, da se kakemu narodu godi krivica, oziroma če bi bila prepričana, da je katerikoli narod trdno sklenil priboriti si nadoblast nad vsem svetom s strahovanjem in silo. Njegove besede so v Nemčiji dobro razumeli in se je v teku današnjega dne iz vseh nemških radijskih govorov opazilo popuščanje, oziroma so Hitlerjevim izvajanjem pridali nekoliko milejše komentarje. Velik moralni učinek je imela že druga poslanica ameriškega predsednika Roosevelta, ki nujno poziva k sklepu miru »pred vojno in ne šele po vojni«. Ker je bila druga mirovna poslanica naslovljena le na Hitlerja in ne tudi na Beneša kakor prva, sklepajo, da je po mnenju Amerike pač le od Nemčije odvisno, ali bo ohranjen mir človeštvu. Ogromno senzacijo je vzbudilo poročilo o sestanku Chamberlaina, Hitlerja, Daladiera in Mussolinija, ki bo jutri, v četrtek, v Monakovem. Ker Chamberlain v teku pogajanj z Nemčijo ves čas zastopa tudi Francijo, bo prav za prav v jedru to sestanek štirih velesil, ki so glavne nosilke dveh nasprotnih taborov v Evropi. Že samo dejstvo, da do tega sestanka pride, je velikanskega pomena za nadaljnji politični razvoj v Evropi. Smatramo, da je višek evropske krize z napovedjo te konference že prekoračen in da je pričakovati le še hudih diplomatskih bitk — ne pa krvave vojne. ^ Chamberlain v zbornici London, 28. sept. TG. Londonska spodnja zbornica je bila danes pozorišče pomembnih zgodovinskih dogodkov. Poslanci so bili zbrani polnoštevilno. Lordi so zasedli svojo galerijo in sveča-nostno zrli doli na dvorano. Vse ostale galerije so.. bile zasedene od odličnih osebnosti. Vse je bilo v lesnem pričakovanju izjave, ki jo je Chamberlain napovedal za danes popoldne, ko se zbere parlament k izredno važni seji ob prelomu evropskih dogodkov in ko se na obzorju kažejo strahovi bližajoče se vojne. Ministrski predsednik je vstopil s svečanostnimi koraki in mirno zasedel svoje mesto, med tem ko je vsa zbornica stala in mu ploskala. Tudi galerija je smela danes ploskali, kar je v nasprotju s šegami angleškega parlamenta. Po uvodnih besedah predsednika zbornice se je dvignil Chamberlain na svojem mestu ter naslovil na zbornico naslednje besede: »Stojimo pred položajem, za katerega ni primere od 1. 1914. dalje. Pri tem si ne morem pomagati, da no bi ugotovil, da bi vsega tega morda nc bilo, če bi bili preosnovali /vezo narodov pravočasno in predvsem, če bi bili spremenili člen 19 pakta Zvezo narodov, ki dovoljuje mirno spremembo določb mirovnih pogodb. Tako pa smo čakali in čakali, tla so so strasti razpalilc. Sedanjo krizo bi bili na ta način lahko preprečili. Ko pa je nastopila, je imela Anglija pred seboj tri različne možnosti postopanja: 1. Lahko bi bila pustila, da se spor med Nemčijo in Češkoslovaško razvije kakor hoče, Anglija bi se zanj ne zanimala. 2. Anglija bi bila lahko izjavila, ila. bo takoj priskočila na pomoč Češkoslovaški, če bi ta bila oil Nemčije napadena in 3. Angleška vlada bi laliko posegla v pogajanja in s svojim posredovanjem med Nemčijo in Češkoslovaško dosegla mirno rešitev spora. Ko sem premišljeval o nadaljnjem stališču Anglije, som mislil, da jo dolžnost Velike Britanije, da stori vse, kar je v njenih močeh, da izposre-duje mir, da prepreči vojni spopad.« — Chamber-lain je nato razložil, kako je prišlo ilo potovanja lorda Runcimana v Prago, ter je dodal, »da ni krivila na lordu Runcimanu, če se mu njegova naloga ni posrečila«. Nato je Chamberlain v vseli podrobnostih opisal ves potok češko-nemške krizo in posredovalno vlogo, ki jo jc igrala angleška vlada. Govoril jo o vzrokih, ki so ga napotili, da je potoval k Hitlerju v Berchtesgaden, o razgovorih z nemškim kanclerjem, o jasnih izjavah, ila bo Anglija pač morala stati ob strani češkoslovaške države, čc bi bilo nemške zahteve neupravičene in pretirano. Pojasnjeval jo Hitlerjevo stališče, ki je angleške predloge zavrnil, češ, da so zavlafevalni. končno pa le pristal nanje. Chamberlain je opisal tudi svoj drugi obisk v Nemčiji, ko jo na svojo začudenje opazil, ila jo nemška vlada svojo zahtevo povečala na način, ki ga angleška vlada ni mogla podpreti. Izjavil jo. da je nemški vladi v zelo jasnih besedah govoril o posledicah, ki bi jili znalo roditi nespravljivo stališče iu jc med odobra- vanjem poslanske zbornice povedal, da je Hitlerju brez ovinkov izrekel ostro očitke zalo, kor pri njemu angleško mirovno posredovanje ni našlo nobene tvorne podpore. Nazadnje je Chamberlain i'il,il. ila jo še včeraj poslal Hitlerju ponovno ponudbo, da bo še vtretjič prišel v Nemčijo, če ima takšen obisk še kakšno korist in da jc poslal Mussoliniju po poslaniku grofu Portliu osebno sporočilo, v katerem ga prosi, naj podpre nov posredovalni predlog, ki ga jc izdelala in nemški vladi že predložila francoska vlada, ter ila naj osebno posreduje pri Hitlerju za nadaljevanje mirovnih pogajanj in za odložitev mobilizacijske uredbe, ki bi imela iziti v Nemčiji danes popoldno ob 2. Odgovor iz Berlina ... Ganljivi prizori v zbornici Potem je naenkrat nastopil zelo dramatičen trenutek. Notranji minister sir John Simon je nekaj s svinčnikom pisal na papir, ki ga mu je prinesel njegov tajnik iz ozadja dvorane. Popisan papir je na to ponudil govorečemu ministrskemu predsedniku, ki se je takoj ustavil in z največjim zanimanjem bral tajinstveno sporočilo. Ko ga je prebral, je poslanski zbornici, ki se je zopet dvignila in predsedniku ploskala in s ploskanjem ili hotela nehati, obrazložil, da jo pravkar sprejel poročilo, da se jo Mussolini vdal njegovi osebni prošnji, naj posreduje pri Hitlerju za mir in da je Hitler Miissolinijevo posredovanje sprejel. Navdušenje v poslanski dvorani je slopnjevaje doseglo svoj višek, ko je Chamberlain izjavil, ila jo Hitler privolil, ila odloži splošno mobilizacijo z a 24 ur i n da ga jo povabil, n a j so u d o 1c ž i j a t r i, v četrtek p op o 1 -dno s e s t a n k a , ki s o g a bo udeležil t u d i francoski ministrski predsednik Daladier in predsednik italijansko v I a il e Mussolini. Sestanek š t i r i h državnikov bo v M o n a k o v o m.« »Razumeli boste, kakšen bo moj odgovor na to povabilo.« je vzkliknil Chamberlain. Chamberlain je liil vidno ganjen, ko je nehal govoriti in ko mu zbornica ni liotela nehati ploskati. Ko je zapuščal dvorano, je še dejal: »Komu ne bo srce poskočilo pri misli, da jo usodna lira zopet odložena iu ila imamo še možnost, ilu rešimo mir. Upam. ila mo boste sedaj oprostili, da odidem in da delam ilaljc v nakazanem smislu. Bom videl, kaj so ila storili na osnovi tega zadnjega mirovnega poskusa.« Zbornica je bila odgodena do ponedeljka. Ploskanje je spremljalo Chamberlaina iz dvorane in iz parlamenta na cesto, kier so se zbirale ogromne množice, ki so že zvedele, kaj se je v zbornici zgodilo in ki so predsednika sprejele 7. nepopisnimi prizori navdušenja ter njega in njegovo ženo spremljale do palače ministrskega predsednika. Chamberlain se je zahvaljeval in se smehljal, utrujen sicer, a kol otrok vesel, ila so je ponudila še ena možnost, da prepreči strahote nove svetovne vojne. Londonsko časopisje pa je kmalu na lo razneslo to veselo vest po ogromnem mestu v dolgih stolpcih, ko je oznanjevalo odločilni sestanek 4 največjih sodobnih državnikov Anglije, Francije, Italije in Nemčije v Monakovem jutri v četrtek ob 3 popoldne. Današnji seji parlamenta so prisostvovale tndi kraljica-mati Mary, vojvodinja Kentska in Cliam-berlainova žena. Sv. oče bo nocoj ob pol 7 govoril po radiu Vatikan, 28. septembra. AA. (Havas.) Sv. oče papež Pij XI. bo imel jutri govor, v katerem se bo zavzel za ohranitev miru na svetu. Ob 18.30 bo imel sv. oče govor v italijanščini in ga bo prenašal tudi radio. Zatem bo radio prenašal tudi prevod govora sv. očeta na razne jezike. mmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmac^ Kako \e prišlo do sestanka v Monakovem Pariz, 28. sept. TG. Novi načrt zn mirno rešitev češko-nemškega spora je zamislil francoski minister Frossard in ga je predložil nn seji francoske vlade, ki ga je takoj osvojila in ga sporočila v London. Francoski poslanik v Berlinu Poncet je dobil nalog, da ga predloži osebno Hitlerju, kar se je tudi zgodilo danes dopoldne. Chamberlain je znpovedal angleškemu veleposlaniku siril Nevillu Hendersomi, nuj francoski predlog z vsemi močmi podpre. Henderson je prav tako obiskal Hitlerja in mu sporočil želje angleške vlade. Prav tako je dobil angleški poslanik v Rimu lord Perth nalog, naj v imenu Chamberlaina francoski načrt podpre pri Mussoliniju, kar se je zgodilo še tekom dopoldneva. Lord Perth je v imenu C liani berlainu prosil Mussolinija, ki sa šteje med svoje osebne prijatelje, naj on sam prevzame posredovanje pri Hitlerju. Mussolini ni čisto nič okleval in odgovoril, da posredovanje prevzame. Mussolini je nato telefoniral Hitlerju in se ž njim dalje časa pogovarjal. Hitler je odgovoril, da z ozironi na to. dn sta 011 in Mussolini osebna prijatelja, pristane nn posredovanje Mussolinija. Hitlerjev pristanek boj v miril, zdaj naenkrat morali vreči drug nn drugega enostavno zato, dn bi se uničili — in zakaj? Ne zato,, ker je mogoče kdo izjavil, da noče, da bi se sudetski Nemci združili s svojo domovino, saj se jc slovesno izreklo, da jih bodo pustili in dn se bodo vrnili. Torej zato sc ne bo svet spustil v vojno, da človeštvo samo sebe uniči, ampak zato naj gredo v vojno, ker se je treba na vsak način — držati datuma 1. oktobra!... Torej v tem je sedaj problem? Človeška pamet se mora ob tem zdrzniti in reči sama sebi: to je najgro/.nejši nesmisel, kar jih je kdaj bilo, to bi se reklo, naj pamet sama kapitulira in zgubi sama vero vase. ln zato mi ne verujemo in na noben način ne verujemo, da smo samo še en dnn pred katastrofo. Ni mogoče, dn sc ne bi takemu nesmislu uprla vest vseh narodov, vsn politična in socialna struktura človeške družbe, vsi državniki svetn brez izjeme. Vojna, ki bi imela tako strahotne posledice, kakor jih ni imela doslej še nobena vojna, odkar stoji svet in iia njem živi človeštvo, ki ne 1)1 obstojala saind iz samih žrtev zastonj nn krvavih poljanah, ampak bi izbrisala z lica te zemlje vse sledi kakšne kulture, bi imela kot vzrok to, da sc nekdo ni držal datuma i. oktobra!... Ne, to ni mogoče, in zato verujemo, kakor smo rekli in s polnim prepričanjem verujemo, da katastrofe nc bo. Tem besedam glasila, ki črpa mednarodne in politične informacije il urviuta *;.ra, ni ničesar dodali. je bil nnto takoj telefonično sporočen v London in Pariz, nakar je bilo sklenjeno, dn sc Mussolini, Chamberlain in Daladier sestanejo s Hitlerjem v Monakovem že jutri popoldne, ila tamkaj poskusijo 7. neposrednimi pogajanji doseči miroljubno rešitev češkoslovaškega vprašanja. Chamberlain z letalom v Monahovo London, 28. sept. TG. Do sedaj je že znano, da bosta angleški ministrski predsednik Chamberlain in francoski predsednik vlade Daladier potovala v Monakovo na sestanek štirih velesil v lolalti. Angleškega državnika bo vozil letalski polkovnik Robinson, ki trni bo pomagal letalski major Flowerday. V letalu bosta še dva mehanika in poseben častnik za ladjooddajno postajo. 7, ozironi na jutrišnjo konferenco v Monakovem je angleška vlada za en dan odložila golove varnostne ukrepe, ki bi bili morali stopili v veljavo že nocoj. Angleška vlada jo izdala nocoj tudi uradno izjavo, naj gotovih odredb zaradi zaščite prehrane ljudstva nikar napačno ne razlagajo, kor razpolaga Velika Britanija z živili, ki morajo zadostovati 7.,-t več kakor eno lelo, čeprav bi niti kilograma no mogli uvoziti. Olajšanje v Parizu Pariz, 28. sept. TG. Vest o jutrišnji konferenci ministrskih predsednikov štirih velesil v Monakovem je v Parizu povzročila veliko senzacijo, ki ji je takoj sledilo olajšanje političnima ozračja. Prvotne vesti angleških porn-čevainih agencij, dn je Hitler do danes popoldne stavil praški vladi ultimat, so povzročile neizmerno razburjenje Zalo pa je bilo tudi olajšanje zelo veliko, ko je Nemčija sama uradno zanikala, ila takšnega ultimata ni izdala in dn je splošno mobilizacijo svoje oborožene sile preložila za 24 ur in da bo sprejela nove sklepe. kakor par so bodo končala posvetovanja i štirih državnikov v Monakovem. Rooseveli še enkrat roti Hitlerja „Stotine milijonov mož, žena in otrok Vam bodo hvaležni" Washington, 28 sept TG. Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt ie poslal nemškemu kanclerju Hitlerju daljši brzojav v odgovor na brzojav, ki ga je prejel od njega. Roosevelt pravi v tej usodni brzojavki: Zahvaljujem se Vaši Ekscclenci za odgovor na moj brzojav z dne 26. septembra. Prepričan sem bil, da bo Vaše mnenje istovetno z mnenjem, ki sem ga izrazil glede nedoglednih posledic in strahot, ki bi jih za ves svet imel izbruh evropske vojne. Vprašanje, ki leži pred svetom, gospod kancler, danes ni vprašanje, če so se v prošlosti dogodile kakšne zmote v presojah ali kakšne nepravičnosti, ampak vprašanje o usodi sveta, današnjega in jutrišnjega. Zato svet zahteva od tistih, ki stoje na čelu narodov, da naj pokažejo najvišje zmožnosti pri zasledovanju blaginje narodov, ne da bi za to od njih zahtevali kot ceno milijone mrtvih in pohabljenih. Uporaba sile pri zadnji svetovni vojni ni prinesla miru. Zmaga in poraz sta bila enako brezplodna. Svet se naj bi bil naučil ta nauk. Iz tega razloga predvsem sem se obrnil dne 26. septembra na vašo ekscelenco, na predsednika češkoslovaške, na ministrska predsednika Francije in Velike Britanije. Posebno sem podčrtal dve točki: 1. Vse sporne točke med Nemčijo in Češkoslovaško se morejo in se morajo rešiti z mirnimi sredstvi. 2. Čc bi se to ne upoštevalo, bi grožnje z uporabo sile verjetno povzročile splošno vojno, po nepotrebnem in neupravičljivo. Zatorej je neizmerno važno, da se pogajanja nadaljujejo brez prestanka, dokler se ne najde pravična in tvorna rešitev. Moje prepričanje o pravilnosti gornjih dveh točk je poglobljeno z dejstvom, da so odgovorni državniki uradno izjavili, da je med Nemčijo in Češkoslovaško sporazum načelno že itak dosežen in da vlada spor samo še glede časa in glede podrobnosti načina, kako naj se sporazum izvede. Naj bodo trenutna nesoglasja takšna ali takšna, naj bo njihova teža takšna ali tak- šna, moj poziv je imel izključno le namen, da naj bi se pogajanja nadaljevala do mirne rešitve in da naj bi se uporaba nasilnih sredstev izključila. Sedanja pogajanja so še vedno odprta. Lahko se nadaljujejo, £e boste vi dali besedo za to. Če bi se izkazalo potrebno, da se razširjajo, nič ne nasprotuje temu, da bi se zbrala velika mednarodna konierenca vseh narodov, ki so v tem zainteresirani. Takšna konierenca bi lahko bila kjer koli v kakšni nevtralni državi in bi nudila priložnost, da se to in druga vprašanja rešijo v duhu pravičnosti z veliko večjim in trajnim uspehom. Po mojem utemeljenem prepričanju in v luči izkustev sedanjega stoletja so trajna pogajanja edina pot, po . kateri je mogoče rešiti nujnostne probleme tako, da ostanejo rešitve trajne. Če boste dali svoj pristanek za ta miroljubni način reševanja sedanje stiske, sem prepričan, da bodo stotine milijonov ljudi po vsem svetu to vaše dejanje priznale kot največjo zgodovinsko dobroto, izkazano človeštvu. Verjemite mi, da bomo pred zgodovino, pred dušo vsakega moža, vsake žene in vsakega otroka, ki bi jih pogoltnila nova vojna, stali kot odgovorni, če opustimo napore, da se prepreči. Zedinjene države nimajo v Evropi nobenih političnih interesov, za to tudi ne morem sprejeti nobene obveznosti, da bi se osebno vmešal v potek pogajanj. Toda po vsej pravici spoznavamo tudi mi svojo soodgovornost, kot jo ima sosed do svojih sosedov na svetu, na katerem vsi skupaj prebivamo. Naš ameriški narod želi, da sliši iz ust svoje vlade klic, ki se naj vedno zopet znova dviga proti vojni. Washington, 28. septembra. TG. V uradnih krogih so izjavili, da bo ameriški kongres sklican k izrednem zasedanju, če bi se izkazalo, da postaja vojna nevarnost večja. Vlada je imela ponoči dolgo sejo, v kateri je razglabljala o stališču, ki ga bodo morale Zedinjene države zavzeti, če bi navzlic vsem mirovnim prizadevanjem v Evropi izbruhnila vojna. _ Daladier francoskemu narodu Pariz, 28. septembra. TG. Nocoj ob 7 je bil napovedan govor ministrskega predsednika Daladiera o zunanjepolitičnem položaju. Daladier je nameraval govoriti po radiu in bi bile njegov govor, ki so o njem vedeli, da bo zelo važen, prenašale vse radiopostaje izvzemši nemških in italijanskih Ob 7 se ie Daladier, ki je govoril v svojem kabinetu v vojnem ministrstvu, oglasil in povedal sledeče: »Imel sem namen govoriti nocoj irancoskemu narodu ter mu dati "nekatera pojasnila o mednarodnem položaju. Toda z ozirom na novo dejstvo, da sem sprejel od Hitlerja povabilo, da se udeležim sestanka med Hitlerjem, Mussoli-nijem in Chamberlainom v Monakovem, boste razumeli, da mi je nemogoče dajati kakšne izjave, da ne bi otežil jutrišnjih pogajanj. Rad bi pa izkoristil to priložnost, da se irancoskemu narodu zahvalim za njegovo junaško in rodoljubno zadržanje, s katerim je pokazal, da z zrelim razumom sledi razvoju dogodkov in podpira vlado v njenih naporih za mir in čast. Rad bi se zahvalil tudi tistim možem, ki so bili zadnje dni vpoklicani k orožju, za njihovo možatost in odločnost in za njihovo rodoljubje, s katerim so se odzvali na službo domovine. Vsi pa bodite prepričani, da bom z vsemi silami delal za mir, da sem do danes delal, da bom zanj delal tudi jutri v Monakovem.« Pariz. 28. sept. b. Lebrun in Daladier bosta danes sprejela zastopnike desničarjev, ki zahtevajo, da se skliče narodna skupščina, da bi se v sedanjih odločilnih trenutkih mogli takoj sprejeti potrebni sklepi o miru in vojni. Kakor se doznava iz okolice Daladiera, je on še vedno Anglija je že mobilizirata svoje vojno brodovje London, 28. sept. m. Po snočnji seji angleške vlade, ki je trajala (lo 11 ponoči, ni bilo izdano uradno poročilo. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da so člani angleške vlade na svoji snočnji seji razpravljali o novem poskusu Anglije, predvsem Chamberlaina. za ohranitev svetovnega miru. Kakšen bo ta korak, o tem ti krogi nc povedo ničesar. Po seji angleške vlado je angleško vojaštvo začelo razdeljevati prebivalstvu maske proti strnjenim plinom, t) polnoči je bil izdan razglas, da je poveljstvo angleške vojne mornarice sklenilo m o b i li z i r a t i vse angleško vojno brodovje in poklicati mornariške rezerviste. Kraljev razglas n vpoklicu rezervistov je bil nabit po vsej Angliji danes. Vpoklicanih bo vsega 30.(100 rezervistov in 2(100 mornariških častnikov. Uradno sporočilo angleške vlade odločno poudarja, da ta ukrep nima značaja vojnih priprav, marveč jo samo varnostnega značaja. Berlin. 28. sept. in. Uradni krogi najodločneje zanikajo vest. ki jo jo objavil »Reuter«, da je nemška vlada obvestila praško vlado, da mora ilo danes oh 2 popoldne pristati na izpraznitev sudetsko-nemške pokrajine, ter da bo v nasprotnem primeru objavila splošno mobilizacijo. Nemški uradni krogi ponovno poudarjajo, da ima Češkoslovaška rok za izpraznitev teli pokrajin iliie 1. oktobra. Ta rok tudi ostane. London, 28. septembra. A A. (Štefani.) Poštno ministrstvo je izdalo odlok, da se natisne okoli 50 milijonov izkaznic za življenske potrebščine. Te izkaznice bodo razdelili med prebivalstvo v potrebi po pošti. Amerika kliče svoje državljane nazaj iz Evrope W.ashw(ilon, 28. sept. b. Ministrstvo vojne in mornarice je poslalo dve veliki križarki v Evropo in v Anglijo, da prevzameta tam ameriške državljane, ki se vračajo domov. Potniške ladje so dobile nalog, da sprejmejo na krov kolikor največ mogoče ameriških beguncev iz evropskih držav. Nemške čete se premikajo proti meji Berlin, 28. sept. AA. (llavas) Celih pet ur so se motorizirani oddelki vsoli vrst pomikali skozi Berlin včeraj od Iti iln 21. Ti oddelki so prišli od zahoda in severa ter so namenjeni proti jugovzhodu. Čete so korakale po AVilhclmstrasse pred palačo kanclerstva in ministrstva za letal-ttvo. Vojaki nc nosijo nič več številk niti na ovratniku niti na Kapah. Prav tako so odstranjene številke z motornih koles. Opaziti je bilo tudi topove najtežjega kalibra in tanke vseh vrst, strojnice, radiotelegrafskc oddelke itd. Te četo so sc moiile tudi izogniti Berlinu, vendar pravijo, tla so korakale skozi Berlin zato, ker so nemški voditelji s tem hoteli poudariti pomen zadnjega Hitlerjevega govora. Poljska zahteva Tešin brez pogajanj Varšava, 28. sept. o. Na češkoslovaško po-iiiidho o tem, da bi se začela pogajanja za prijateljsko ureditev tešinskega vprašanja in za morebitno odstopitev delov ČSR ozemlja, na katerem prebivajo Poljaki, je poljska vlada včeraj poslala v Prago svoj odgovor. Odgovor je nesel poseben sel z letalom. V odgovoru poudarja poljska vlada, da ne more biti pogajanj o tem, ali bo ČSR odstopila tešinsko ozemlje Poljski ali ne, marveč samo o tem, kako naj se ta odstopitev izvede. Da mora ČSR to ozemlje takoj prepustiti Poljski, je nujno. Češkoslovaška se mora takoj odločiti za to, ali se hoče pogajati o tej poljski zahtevi. Romunija opozarja Madžare Bukarešta, 28. septembra. Romunska vlada spremlja seveda mednarodne dogodke z največjo pozornostjo, posebna skrb pa je namenjena zadržanju Sovjetov. Ministrski svet, ki se je bil zbral 26. t. m. pod predsedstvom kralja Karla, je sklenil posebno ministrsko komisijo, ki bo trajno zasedala in se predvsem pečala s pripravljenostjo vojske za vsak primer. V komisiji je šef generalnega štaba, iz česar je razvidno, da se bo komisija predvsem bavila z vprašanjem, kako preprečiti vsako invan-zijo romunskega ozemlja, skcteiikdtero nekoi"vele-sila misli, da bo mogla prepeljavati na zapad svoje čete. Vest, da je Bukarešta izročila v Pragi neko izjavo, je, kakor poučeni krogi zatrjtijejč, brez podlage. Pač pa je res, da namerava romunska vlada prijateljsko opozoriti madžarsko vlado, da Romunija nujno želi, naj se Madžarska izogiba vsakega koraka, ki bi mogel še bolj zaplesti sedanji mednarodni položaj. Ta korak pa, kakor pravijo, ne bi imel nobenega namena, da bi 6e vmešaval v vprašanje, ki je nastalo med Češkoslovaško republiko in Madžarsko zaradi madžarske narodne manjšine. Glavno vprašanje, ki Sedaj zanima Romunijo, je to, da se v sporazumu s Poljsko in v smislu pogodbe, sklenjene med njo in Romunijo, brezpogojno varuje določba, da tako skozi Romunijo, kako.r skozi Poljsko ni dovoljen prehod nobeni tuji armadi. O sedmih ladjah, ki jih je na Donavi ustavila in zaplenila Madžarska, poročajo, da so bile nato-vorjene na Črnem morju s strelivom in orožjem iz sovjetske Rusije, ki je bilo skrito pod vrečami žita. Bukarešta. 28. sept. b. Vojaške oblasti so začele rekvirirati na ozemlju Traiissilvanije za vojaške potrebe. Istočasno gradijo celo vrsto poljskih ulrdb na meji. Madžarska bo nevtralna Budimpešta, 28. septembra. AA. (Havas). V dobro poučenih krogih Kategorično zanikajo vest, ki se je razširila v inozemstvu in po kateri naj bi danes prišlo na Madžarskem do novih ukrepov za narodno obrambo. Isti krogi smatrajo, da rr-v ^/.V-V-.-v1.0;; ^^Cheb (fger) Madžarska pri sedanjem stanju stvari namerava ohraniti nevtralnost, če bi prišlo do spopada na Češkoslovaškem. Ti krogi pa se drže kljub temu zelo rezervirano glede stališča Madžarske v primeru splošnega spopada. Madžarski poslanik v Pragi je danes predal v zunanjem ministrstvu nolo svoje vlade, v kateri slednja izjavlja, da bo smatrala vsako preganjanje madžarske manjšine na Češkoslovaškem kot ne-prijateljsko dejanje z vsemi posledicami, ki izvirajo iz te ugotovitve. London, 28. sept. b. Madžarski poslanik v Londonu je danes, izjavil pg časopisih, da ne, odgovarjajo resnici vesti" dopisnikov londonskih' li-slov iz Budimpešte, po katerih naj bi bila razglašena splošna mobilizacija na Madžarskem. — Madžarski poslanik dostavlja, da so vse te vesti popolnoma izmišljene. proti temu, da se skliče narodna skupščina, ter smatra, da položaj ni katastrofalen. Daladier je za to, da se narodna skupščina sestane v zadujeni trenutku, če bo potrebno. V Parizu so danes začeli razdeljevali občinstvu plinske maske in odredili vse potrebno, da se zaščitijo važnejše zgradbe, posebno Louvre. Vojni minister je sprejel zastopnike opozicional-nih strank, ki so najprej zahtevali avdienco pri predsedniku republike Lebrunu, potem pa pri ministrskem predsedniku Daladieru. katera pa sta jih zavrnila, češ da sla preveč zaposlena. V Londonu kronski svet London, 28. septembra, b. Kakor v dneh" pred svetovno vojno 1. 1914., so danes ogromne množice ljudstva formalno oblegale kraljevsko palačo Buckimgham. Mečani slutijo, da se dogaja nekaj velikega, da se kralj in vlada posvetujejo o usodnih odlokih. Dopoldne je po določenem strogem ceremonielu angleški kralj Jurij VI. vodil sejo kronskega sveta in ji sam predsedoval. Na seji 60 bili predsednik lordskega doma, predsednik ministrskega sveta, prvi lord admiralitete, finančni in notranji minister. Kralj je podpisal štiri ukaze, s katerimi se kličejo pod orožje rezerve za vojno mornarico in se odreja splošna mobilizacija najmočnejšega vojnega brodovja vsega sveta. Ko je kralj podpisal vse štiri ukaze, je prvi lord admiralitete izjavil, da gre samo za ukrepe opreznosti in da se sedanja mobilizacija angleškega vojnega brodovja še ne more smatrati za znak, da so izgubljene vse nade v mirno rešitev spora. Vsi ukazi so bili takoj objavljeni s plakati in po radiu po vsej državi. Pod mobilizacijo angleškega vojnega brodovja je razumeti spopolnjevanje vojnih ladij z novimi člani posadk izključno iz rezerve. S prvim ukazom se kličejo rezervni častniki vojne mornarice, z drugim ukazom se kličejo mornarji in častniki in mornarji prostovoljci vojnega brodovja, v tretjem ukazu se kličejo v službo upokojeni strokovnjaki, predvsem inženirji častniki in podčastniki posebnih oddelkov, s četrtim ukazom pa je podaljšan rok vojaške službe onim mornarjem in častnikom, katerim bi rok službe imel v kratkem poteči. Konferenca za f,novo ureditev Evrope" London, 28. septembra. AA (DNB). »Daily Tele-graph« poroča, da je angleška vlada poslala češkoslovaški vladi vprašanje, ali bi Praga sodelovala na kaki mednarodni konferenci, ki bi imela namen izdelati načrt za novo ureditev Evrope. Praga je odgovorila, da na to pristane, toda treba je pri tem poudariti gotove rezerve, Kanada ob Angliji Otava. 28. sept. . A A. (Havas) Po seji vlade, ki je trajala 7 ur s kratkim presledkom, da bi člani vlade mogli slišali Chamberlainov govor, je predsednik ministrskega sveta King izjavil: Vlada Kanade spremlja z največjo pozornostjo resen razvoj dogodkov v Evropi. Vlada je pripravljena na vsako inprebitnost in tudi na to, da nujno skliče poslansko zbornico, če bi se napori za rešitev miru izjalovili. Za našo državo je življenjske važnosti, da ostanemo zedinjenj. V tem ..cilju se niorauio pri 'vsem, kar govorimo in delamo, truditi, da ne bi delali ovir za skupno akcijo v času, ko bo poslanska zbornica sklicana. Vlada Kanade popolnom odobrava Climberlainovo izjavo, ki jo je dal vsemu svetu. , V Ljubljani dobimo Izseljenski dom Seja širšega odbora Rafaelove dražbe Ljubljana, 28. septembra. Danes popoldne ob petih je Rafaelova družba imela v svojih poslovnih prostorih sejo širšega odbora, kateri je predsedoval prevzv. g. škof. dr. Gregor Rožman. Na seji je poslovodeči predsednik g. p. Zakrajšek podal najprej izčrpno poročilo o delu društvene pisarne od zadnje seje. Iz tega poročila je videti, da je bilo delo nad vse ži-vihno. Gospod pater je predvsem poročal o prizadevanju družbe za ureditev vprašanja izseljenskih duhovnikov in učiteljev, za katere se je doslej prav malo storilo. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je v tem pogledu že storilo potrebne korake, da se bo to vprašanje uredilo že s prihodnjim proračunom Društvo si je prizadevalo dobiti tudi redne podpore za Izseljensko zbornico, da bi tako mogla uspešno vršiti svoje delo. Tudi to je že v teku in se bo v najkrajšem času uredilo. Nadalje si je društvo prizadevalo za boljšo organizacijo šol in za zopetno poživitev tiskovnega odseka Rafaelove družbe (TORD), ki je vedno bolj potreben. Spomnil se je nato raznih obiskov naših izseljencev, zlasti ameriške Ženske zveze in izseljencev iz Francije. Drutvo pa je pokazalo veliko delo za naše izseljence tudi z raznimi predavanji po društvih in podobno. Letos sta bili tudi dve izseljenski koloniji otrok, od katerih je eno imela Rafaelova družba sama, druga pa je šla na račun ministra Cvetkoviča, ki je izseljenskemu vprašanju zelo naklonjen. G. predsednik je nato izrazil potrebo za nastavitev še dveh moči v pisarni Rafaelove družbe, in sicer strojepiske in arhivarja. Kajti delo se hitro množi in delovnih moči primanjkuje. Za vse žrtve pa se kažejo tudi lepi uspehi. Po tem poročilu so spravili na program izseljenski dom Kraljeva banska uprava je namreč naročila po ministrski naredbi ljubljanskemu magistratu, naj poišče za izseljenški dom primerno parcelo. Kakor je družbi znano, je gospod župan dr. Adlešič prostor že določil. V ta namen se je določil na današnji seji poseben odbor, ki naj z oblastmi uredi vse potrebno. V odbor so bili izvoljeni gospod pater Zakrajšek, univerzitetni profesor gospod dr. Tomšič, katehet g. Valentin To-mec, gospod Franc Miklavčič in gospod Jožko Rožman. V tem domu bodo poleg uradov tudi prenočišča in kuhinja, ki bodo namenjena zlasti izseljencem, ki prihajajo v domovino ali ki odhajajo v tujino. Po teh volitvah so postavili odborniki še datum za občni zbor Rafaelove družbe, ki bo 26 oktobra. Nato je bila seja zakliučena. SLOVAKU t Ozemlje, ki »a zahteva Hitler brez plebiscita (tudi mesto Brno z okolico). Ozemlje, na katerem bo plebiscit za k Nemčiji ali Češkoslovaški. V. J»c»ti»Uv# /VJ Zemljevid, ki ga je Hitler priložil svoji spomenici, v kateri zahteva, dn ninra Češkoslovaška izprazniti sudetska ozemlje do I. oktobra, ('"p bi se Hitlerjeve zahteve izvedle in Iu tudi brnski '»kraj glasoval za Nemčijo, potem bi bila Češka zvezana z ostalim delom svoje države s hodnikom, širokim 5J kiti. Položaj po kitajskih bojiščih Izjava japonskega vojnega ministra Tokio, 28. sept. b. Iz pisanja današnjih japonskih listov in iz izjave japonskega vojnega ministra, generala Itagakija, o položaju na bojiščih v srednji in severni Kitajski, se dobiva sledeča slika: Japonska vojska, ki si je postavila zn cilj mesto Hankov. začasno glavno mesto Kitajske, napreduje s severa in po dolini reke Jangce na obeli straneh reke, to je s severa in južne strani proti Hankovu Oni del japonske vojske, ki napreduje proti Hankovu s severa, se nahaja v gorskih krajih pri mestu Sinjangu, ki ie oddaljeno okoli 115 milj severno od liankova. Na Ioni bojišču je nastopila sezona hudega jesenskega deževja, ki že nekoliko dni onemogoča resne vojne operacije, ker je uporabljanje motoriziranih oddelkov nemogoče. To je snoči trdil sani vojni minister v razgovoru z zastopniki tiska. Posebno je general Itagaki priznal, da so se najbolj ustavile vojne operacije v okolici utrjenega kitajskega mesta Tijenčijnčenga, ki se nahaja i Ki milj severno od liankova. To mesto je velike strateške važnosti za približanje Hankovu s severa. Tu so sc Kitajci žc pred več meseci po- trudili in ga utrdbi bolj. kakor vsako drugo mesto na Kitajskem. Priznava ee, dn obstoja v okolici Tijenčijančenga prava Maginotova linija svoje vrste. Vsi dosedanji poskusi japonske vojske, da bi si osvojila utrdbe okoli Tijenčijačenga, so bili odbiti. Na bojiščih južno in severno od reke Jangce se razen manjših sprememb na severni obali nahajata obe vojski oddaljeni druga od druge jio 3 milje. Na severni obali Jangceja se vodi od časa do časa medsebojno topniško obstreljevanje. Večjih borb že ni bilo nekoliko dni. Na ostalih bojiščih na Kitajskem je položaj nespremenjen. Belgrad, 28. sejit m. Semkaj je dopotoval g. dr. Megušar iz Kranja ter je pri resornih ministrih posredoval za državno dotacijo za razširitev kranjskega vodovoda, za rnzjiis licitacije za most in licitacije za tlakovanje ccste skozi Kranj Dr. Megušar je na jKiitnera ministrstvu posredoval tudi znradi zidanja novega poštnega poslopja v Kranju in pospešitve dela za postavitev avtomatske telefonske centrale v Kranju. Zagrebška vremnska napoved: Po večini oblačno v vsej kraljevini. V nekaterih krajih bo dež, posebno na zapadu, temperatura se bo nekoliko zvišala. Zcniunska vremenska napoved zn 29. september: Prevladovalo bo oblačno vreme v vsej državi. Nočni napad na spomenik v vojni padlim Dovje-Mojstrana, 27. septembra. V neposredni bližini dovške cerkve, kjer leži pokopan nepozabni ljudski pevec Aljaž, je stal tik ob ceeti mogočen spomenik, ki je zbujal občudovanje pri tujcih, domačinom pa je bil v pono«. Ta 6pomenik so občani postavili leta 1925, padlim in umrlim vojakom občine Dovje-Mojstrana v topel spomin, poznejšim rodovom pa v nem opomin. Spomenik je bil zgrajen na iniciativo pripravljalnega odbora, v katerem so bili — to je treba poudarjati — možje različnega svetovno nazornega in političnega prepričanja, tako med drugimi tudi tedanji župan g. Gregor Klančnik in invalid g. Franc Tolar, katerima pač nihče ne more očitati »klerikalizma«. Odbor je uvedel nabiralno akcijo, ki je imela popoln uspeh. Nabranih je bilo okoli 25.000 din. Ob prerešetavanju, kaj naj bi predstavljal kip, je bil soglasno sprejet predlog, naj predstavlja vojaka 17. slovenskega pešpolka v tedanji uniformi polka. Odbor se je postavil na stališče, da zgodovine pač ni mogoče potvarjati. Spomenik ni bil — to razume vsak otrok — noben slavospev rajnki Avstriji, ampak je bil dokument časa, žalosten spomin na še bolj žalostno preteklost, ko so bili slovenski fantje in možje prisiljeni sodelovati v svetovnem pokolju. To pa nekaterim političnim prenapetežem ni šlo v glavo. V noči od sobote na nedeljo so se kot navadni banditi priplazili iz svojih temnih brlogov in zagrešili nad spomenikom, ki jc zrastel iz skupnega prizadevanja vseh občanov, nezaslišen zločin. Z močno lato, ki so jo izruvali iz bližnjega kozolca, so kip s podstavkom, na katerem sta se lesketali pomenljivi letnici: 1914—1918, vrgli na tla, da je spomenik zdaj le še žalostna razvalina. Vse kaže, da je bila na delu večja družba temnih elemento,v, ki so prepričani, da služijo svoji ideji s surovo 6ilo, oskrunjevanjem grobov in rušenjem zgodovinskih spomenikov. Tako so zdaj oskrunili tudi spomin tistih nesrečnežev, ki so izkrvaveli na bojnih poljanah in katerih kosti trohne razmetane širom sveta. Pokopališke hijene pietete do mrtvih pač ne poznajo. Poznajo samo svoje zagrizeno sovraštvo do vsega, kar 6i upa misliti drugače kot oni. Razdejanje pri spomeniku so najprej opazili ljudje, ki so šli k prvi jutranji maši. Razburjenje in ogorčenje je kot širok plaz zajelo vse — ne glede na politično opredeljenost — z izjemo neznatne peščice, kateri se oskrunjevanje spomenikov ne zdi »nič posebnega«. Za banditi, ki so se v tej »zgodovinski« noči tako ovekovečili, ni bilo nobenega sledu. Pač! — Natrosili so po končanem »delu« okoli spomenika vse polno svojih »vizitk«, anonimnih listkov, razmnoženih na šapirografu. Te »vizitke« so ljudje pobirali, skušali razvozlati njihovo vsebino tn jo spraviti v sklad z zločinom. V enem so si bili edini vsi: v obsodbi zločina, kakršnega tukajšnja fara ne pomni. Ves dan so se okoli razdejanega spomenika zbirali in ugibali, kdo bi utegnili biti krivci in kaj so napravili z glavo porušenega kipa, ki je ni nikjer. Nočni junaki 60 z odstranitvijo glave menda hoteli simbolično manifestirati svoje brezglava početje ... Kultura srca in vesti se je pred njimi skrila v najtemnejši kot in si zakrila obraz z mrtvaškim prtom. Dovški župan je o zločinu takoj obvestil moj-stranško orožniška postajo, ki je uvedla obširno preiskavo. Krivci so svoje delo vsekakor morali izvršiti po zrelem preudarku in načrtu. Živa duša jih ni videla in slišala, čeprav so se vprav v soboto nekateri domačini pozno vračali domov. Tudi orožniška patrulja je šla mimo spomenika okoli 1 ponoči, pa ni opazila ničesar sumljivega. V najbližji hiši ge. Slugove imajo psa, ki navadno laja ob vsakem hrupu, to noč pa je bil nenavadno miren. Vsekakor so zlikovci uporabili zvrhano mero previdnosti, da so svoje delo nemoteno dokončali. Vprav ta njihova hladnokrvnost in cinična pre-mišljenost 6ta tembolj obsodbe vredni. A kakor je ogabni zločin zaenkrat še zavit v temo, vodijo vse niti vendarle v eno samo smer. Spomenik, ki je mojstrsko delo pokojnega kamnoseka Cengla iz Radovljice, bodo skušali obnoviti. Poklicati bodo morali strokovnjaka, ki bo napravil nov načrt za zgornji porušeni del. Marmorna plošča, v katero je vklesanih okoli 60 padlih in pogrešanih vojakov, je k sreči ostala cela. Koliko potov in stroškov bodo imeli domačini z obnovitvijo spomenika — zaradi tega si brezvestni oskrunjevalci spomenikov najbrž ne delajo težke vesti. Žalosten je zdaj pogled na razdejani spomenik — nemo pričo trpljenja slovenskih fantov in mož, ki so se morali boriti za tuje samogoltnike in zatiralce našega naroda. In vprav zato je imel spomenik svojstven zgodovinski pomen in namen. Njegova oskrunitev je zgovoren dokument duševne revščine in plitve miselnosti nočnih junakov. Nobenega dvoma ni: ideja, za katero se kdo bori s takšnim orožjem, je brezpogojno obsojena na smrt! Domači odmevi Protimarksistični odbor o N. Bartuloviču Jugoslovanski protimarksistični odbor, ki ima svoj sedež v Belgradu, izdaja dvakrat na mesec posebna poročila, ki naj bralce seznanijo na eni strani z delovanjem in uspehi protimarksističuega odbora, na drugi strani pa z marksizmom in komunizmom, kakor se javlja ob posameznih prilikah po svetu. V zadnji številki z dne 25. septembra pa se to poročilo izključno peča z Nikolajem Bar-tulovičem, ki je znan po svojih levičarskih tendencah, dasi spada v izrazito meščansko družbo. Poročilo mu očita, da v debati, za katero mu je služila nova belgrajska revija »Vidiki«, ponareja dejstva, nekatera zamolčuje, drugim umetno daje drugačen pomen, vse pa pod krinko nekega svobod-njakarstva, da bi le dokazal svoj večni prav. Izvajanja prav nazorno kažejo, kako trajno in dosledno se ob notranje- in zunanjepolitičnih dokodkih v opazovanjih Bartuloviča kaže levičarska ost. Kljub temu pa je Nikolaj Bartulovič glavna javno znana osebnost, ki je merodajna za smer revije »Vidiki«, najbolj pristnega glasila jugoslovanske masonerije in JNS. Ob koncu poročilo protikomu-nističnega odbora pravi: »Naše stališče je torej jasno. Mi nismo ne za fašizem, ne za nacionalni socializem. Nismo ne za avtoritativne režime, tudi ne za totalitarne države. Nismo proti Češkoslovaški, niti ne proti slovanski Rusiji. Smo pa odločno proti komunizmu in marksizmu in njegovemu vplivu na socialne odnošaje v naši državi. Smo pa tudi prav tako proti skrivanju in vtihotapljanju komunistov v vrste naših nacionalnih, kulturnih in človekoljubnih ustanov.« Sohol in „Jadranska straža" Kakor poroča »Narodna odbrana« iz Šibe-nika, je sokolsko društvo v Rogoznici zavrnilo revijo »Jadranska straža«, na katero je bilo doslej naročeno. Razlog, da društvo te revije ne mara več, pa je v tem, ker je predsednik »Jadranske straže« dr. Ivo Tartaglia, ki je obenem urednik »Jadranskega dnevnika?, ta pa da piše narodnemu edinstvu neprijazne članke. Praznik sv. Vaclava v Belgradu Belgrad, 28. sept. m. Za današnji češkoslovaški praznik sv. Vaelava, zaščitnika češko-slvaoške države, je bila tudi v Belgradu ob 10 dopoldne v katoliški cerkvi Kristusa kralja v Krunski ulici cerkvena pobožnost, ki ji jc prisostvovala češkoslovaška šolska mladina z učitelji in starši. V cerkvi je imel katehet češkoslovaške mladine gosp. Ulaga kratek nagovor o pomenu sv. Vaclava za češkoslovaško državo, župnik msgr. dr. Petlih je pa za tem podelil vsem blagoslov z Najsvetejšim. Po cerkveni slovesnosti je češkoslovaška mladina zapela himno sv. Vaclava, nato pa državno himno. Osebne vesti Belgrad, 28. sept. m. Prestavljeni so: Ferdinand Bobič, okrajni šolski nadzornik iz - prvega šolskega okraja Maribor levi breg v šolski okraj Ljubljana-mesto; Matej Mikuš iz šolskega okraja Lendava v šolski okraj Logatec; Slava Kavčič, učiteljica v Bosancu v savski banovini za učiteljico v Vinico; Valentin in Justina Frece, učitelj in učiteljica v Koprivnici, v Tržič. Z odlokom poštnega ministra je upokojena Ana Prvanovič na pošti Ljubljana I. Z dekretom trgovinskega ministra je dovoljeno inž. dr. Ljubi Knopu in inž. Dušanu Tomšiču izvrševanje inženirske javne prakse na vsem ozemlju kraljevine, posebno iz tehnične stroke, kemije in tehnologije. Belgrad, 27. sept. AA. Z odlokom poštnega ministra se vpiše Kranj med kraje, ki imajo telefonski promet z vsemi mesti na Grškem, v kolikor je z njimi otvorjen telefonski promet. Pristojbina znaša 5.70 do 7.50 zlatega franka. Promet se uvede 1. oktobra t. 1. Belgrad. 27. se.pt. AA. Danes dopoldne se je v kabinetu finančnega ministrstva vršila poti predsedstvom Dušana Letice seja gospodarsko-finančnega odbora ministrov. Na seji so razpravljali o tekočih zadevali. Seje so sc udeležili vsi ministri, člani tega odbora. In sovjetska Rusija? V zvezi z zadnjimi odločitvami v češkoslovaškem vprašanju, v katerem sporazum zahodnih velesil z Nemčijo nikakor ni izključen, se čudno malo sliši o zadržanju sovjetske Rusije. Pač so se slišali tu in tam glasovi, da bo sovjetska Rusija v vsakem primeru prišla na pomoč Češkoslovaški. Torej tudi v tem primeru, če bi se praška vlada odločila, da sama brani nedotakljivost svoje države, računajoč pri tem vsekakor na pomoč svojega sovjetskega zaveznika. Nek ugleden nevtralni list se zaradi tega sprašuje, ali je na ruski strani res volja in razpoloženje pomagati v vseh okoliščinah Češkoslovaški, ali pa je tudi Sovjetija pripravljena pomiriti se z nemškimi zahtevami, kakor so se do gotove meje sprijaznile z njimi zahodne velesile, ali pa bi Rusija odklanjala vsak kompromis z Nemčijo? Toda ta vprašanja so po zadnjih govorih sovjetskega zunanjega ministra Litvinova že zastarela. Moskva je brez ovinkov izjavila, da sama ne bo pomagala Češkoslovaški, ako ji ne pomaga tudi Francija. V Kremlu se boje očitne izolacije, da ne ostanejo naenkrat sami v boju s Hitlerjem, boje se pa tudi grozečega zadržanja Japonske, o kateri ni gotovo, da bi ostala prekrižanih rok, ako se Sovjetija v Evropi zaplete v vojno. S tem v zvezi so tudi različna mnenja o vrednosti sovjetske armade. Vojaški strokovnjaki sodijo, da imajo Rusi prav dobro in sposobno letalstvo, ki po svoji kakovosti ne zaostaja za nobenim v Evropi. Tudi moštvo v armadi je dobro. Pač pa ni posebno na višku morala častniškega zbora. V vrstah častnikov so nastale velike vrzeli zaradi neštetih usmrtitev, ki jih je zaukazal Stalin zadnje mesece zlasti v vrstah višjih oficirjev. Še nedavno so londonske »Times« objavile seznam novih žrtev, ki jih je sovjetski diktator raztegnil tudi na mornarico. Sicer pa so boljševiki sami objavili, da so bili spomladi ustreljeni trije najpomembnejši admirali. Po angleških poročilih pa je razen tega bilo ustreljenih še pet drugih višjih mornariških poveljnikov, ki so bili obdolženi veleizdaje. Na Češkoslovaškem sovjeti seveda ne potrebujejo mornarice. Toda neprestane usmrtitve vodilnih častnikov v armadi so znak za nezaupanje do gotovih vojaških edinic, kar tudi jemlje moštvu pravega vojaškega duha. Gotovo pa je, da bi sovjetom po eni strani bila vojna zaradi Češkoslovaške simpatična. Najprej zrejo v Češkoslovaški mogočno utrdbo, ki brani Nemcem, da bi na vzhodu uresničili svoje politične in gospodarske načrte, ki bi šli v veliki meri na račun Rusije. In drugič bi vojna v Evropi boljševikom dala možnost, dn zrevolucioni-rajo Evropo in razširijo boljševiško gospodstvo tudi na evropske narode. V zvezi s tem je razumljivo pismo romunskega kralja Benešu, v katerem mu Karel II. izjavlja, da ne more pustiti sovjetskim četam prehoda na Češkoslovaško. Seveda ni nikogar, ki bi mislil, da sovjetska armada ne bi mogla zlomiti odpora romunskih čet. Vendar bi pa tudi to nekaj časa trajalo in nekaj dragocenega časa, ki bi mogel biti odločilen za Češkoslovaško, bi bilo izgubljenega. Na splošno pa sodijo vojaški strokovnjaki, da bi tudi v primeru sporazuma z Romunijo sovjetska pomoč na Češkoslovaško le zelo počasi prihajala zaradi obupno razrvanih razmer na sovjetskih železnicah, tako da bi Nemčija mogla sovjetsko intervencijo desetkrat prehiteti. Kakor sodi francoski tednik »Marianne«, bi tudi brez odpora Romunov sovjetska armada potrebovala vsaj deset dni, da bi bila njena pomoč na Češkoslovaškem zaznatna. To pa je spričo nemške armade, ki je opremljena z najmodernejšimi prometnimi sredstvi, mnogo predolg rok, da bi mogla sovjetska pomoč odločilno vplivati na Češkoslovaško. Betgrajske vesti Delgrad, 28. sept. AA. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično voznino na državnih železnicah vsem onim, ki se bodo udeležili 17. redne skupščine Zveze zdravstvenih zadrug 15. in 16. oktobra v Belgradu. Ta olajšava velja od 12. do 19. oktobra. Belgrad, 28. sept. A A. Zborovanje in strelske tekme Osrednje zveze lovskih združenj bo v Mariboru od 15. do 17. oktobra. Odobrena je polovična voznina, ki velja od 12. do 20. oktobra. Belgrad, 27. septembra, AA. Čeprav so te dni oči vseh v prvi vrsti obrnjene na važne dogodke v mednarodnem političnem svetu, vendar vlada tu veliko zanimanje za drugi balkanski kongres za zaščito otrok v Belgradu. Delegati iz balkanskih držav se prijavljajo še dalje in so nekateri tudi že prišli v Belgrad. Pa tudi izvenbalkanske države, ki bodo sodelovale na tem ko,ngresu kot gostje, so prijavile prav precej 6vojih zastopnikov in to strokovnih delavcev na polju zaščite otrok. Sarajevo, 27. sept. m. Semkaj je dopoto-vnla družina znanega čcškdslovaškega lndu-strijca Jana Bate iz Zlina. Kulturni obzornik Miško Kranjec: Kapitanovi Roman. Slovenska Matica 1938, str. 384. Miško Kranjec se je s svojimi povestmi uvrstil med najplodnejše slovenske pisatelje. Pričujoči obširni roman »Kapitanovi« je že njegova — deseta samostojno izdana knjiga. Če pomislimo, da je pisatelj še zelo mlad — komaj nekaj čez trideset let! — moramo občudovati njegovo plodnost, obenem pa mu tudi zavidati redko srečo slovenskega pisatelja, ki lahko knjižno izdaja vse, kar napiše. Toda že to, da ima svoje občinstvo, ki ga kupuje in tudi bere, je znak, da se je s svojim talentom uveljavil in resnično prinesel nekaj novega, z veseljem sprejetega v slovensko slovstvo. Ta uspeh je predvsem pripisati njegovemu odkritju docela nove pokrajine v našem slovstvu Prekmurja, ki se je doslej v njegovih delih prvikrat manifestiralo v slovenski leposlovni knjigi (drugo vprašanje je, če v pravi luči!), njegovemu smislu za stvarnost in sodobnost (agrarna reforma, povojne razmere), zlasti pa njegovemu epičnemu pripovedovanju — dasi je pognal iz cankarjanske liričnosti — pletenju zgodbe, ki je v času. ko je on nastopal, bila nekako odmaknjena od literarne mode, uveljavljajoče se tedaj v liriki in globoki problematiki. Z Miškom Kranjcem se je uveljavilo pri nas čfcto epično pripovedovanje, dasi še večinoma v reportažni obliki, ki ni gledalo toliko na globino misli, na skladje posameznih delov med seboj, na napetost v pripovedovanju in polnost orisanih potez, toda iivljenje se je razlivalo v njegovih delih z vsemi svojimi neumetniškimi, neprečiščenimi primesmi. Zato pri Kranjcu lahko govorimo o novem slovenskem knjižnem naturalizmu v tem smislu, da mu je življenjski dogodek, kakor se je dogodil, vse, manj ga zanima njegov smisel in še manj etično vrednotenje. Zato ga ne preoblikuje, temveč reportira o njem. Zato je njegova oblika česlo preohlapna, ko se preda življenjskemu toku, ne zna izbrati odseka, ki bi ga izkristaliziral, temveč ga nese veletok zgodbe nenehoma dalje, dalje, dokler ga ne izvrže nekje na prod, ne da bi se tok prenehal valiti naprej. To je njegova običajna literarna oblika, ki jo označuje obširnost, neome-jenost, ponavljanje, ohlapnost, ne pesniško zgoščeni polni izraz, včasih naravnost plehko polemi-ziranje z idealnimi vrednotami ter tendenčno agi-tatorstvo — toda na drugi strani pa je v njem toliko živega čuta za človeške usode, za strast in boj v človeku, sicer bolj z okoliščinami kot s samim seboj, toliko sozvočje z življenjem prekmurske vasi in toliko nazornega opazovanja gest in dejanj, da odtehtajo neumetniške primesi ter uživamo podobo življenja samega, kakor nam ga podaja sierr bolj v zunanjih potezah njegov opazovalni čut in dar. Končno pa od vse umetnosti ostane živo vendarle samo to, kar je človeškega, pristnega in resničnega. Žetev Miška Kranjca je velika, v petih, šestih letih — deset knjig. Od »Življenja«, ki ga je izdala Krekova knjižnica 1. 1932, je šla njegova pot preko »Težakov« (1982). »Predmestja« (1933), »Sreče na vasi« (1933), k »Pesmi ceste« (Jugoslovanska knjigarna 1934) in »Trem novelam« (1935). Tedaj pa so sledili štirje veliki romani "Os življenja« (1935), »Zalesje se prebuja« (1936), »Prostor na soncu« (1937) ter »Kapitanovi« (1938). Zdi se mi, dn je Kranjec Miško še najboljši v prvi in zadnji knjigi, poleg nekaterih novel (Valovi Mure, Režonja na svojem itd.), v ostalih pa je ali preliričen in prebohemski (Pesem ceste), prelen-denčen (Os življenja, zlasti Zalesje se prebuja), ali pa preveč naturalističen ter premalo etično fun-diran pisatelj. To zadnje je važno poudarjati zaradi nas samih, ki smo pristaši idealistične umetnosti, ki nočemo od umetnika samo podobe videza življenja, temveč tudi prikazovanje duhovnega reda v svetu in človeku. Pričujoči roman »Kapita- novi« je četrto obširno delo Miška Kranjca in najboljše med ostalimi. »Kapitanovi« je kolektivno ime za vse prebivalce »Kapitanovine«, kmetije v Prekmurju. Glavna oseba je Agata, nekaka slovenska Jagna, ki jo poznamo iz Reymontovih »Kmetov«, ki so verjetno tudi vplivali na Kranjčev koncept tega kmečkega romana. »Ljubiti — to je bilo izraz te ženske« (317). »Bila je neuravnovešena, plavala je vse življenje v ljubeznih, velikih in malih, lepih in bolj kalnih,« — »bila polna strasti, samosvoje volje, morda še trmasta — v tem je bila lepa in velika« (381). S tem je podana njena karakteristika. In potem njena zgodba: spečala se je z moškim ter se noseča poročila po prigovarjanju staršev z drugim fantom, ki bi bil sicer gruntu najboljši gospodar, pa ubeži z grunta in od nje, ko zve ob rojstvu otroka, da ni njegov. Tako se je rodila grbasta Kristina. Ko mož Ivan služi v mestu in noče ničesar slišali o ženi in otroku, je začel grunt propadati. Oče Agate pride prosit Ivana, naj pride domov in naj reši grunt. Ivan pride, zve, da je Agata imela novo razmerje s hlapcem, ki ga je nadomestoval, spodi hlapca, Agata pa rodi hlapčevcga sina Števa. Tedaj pa napoči svetovna vojna, Ivan gre, pa se vrne nazaj in se z ženo nekako sporazumeta, da, naravnost vzljubila. Zakon obeta biti končno celo dober, rodi se jima prvi zakonski sin. in zaradi njega se Ivan zadolži, da postavi novo hišo. Ta otrok umre, toda rodi se niti nov. Da bi rešil novo hišo dolga, odide v Ameriko, iz katere pa po smrti tudi drugega zakonskega sina ne pošilja več denarja. Tako končno žive doma grbasta Kristina, polna sovraštva do matere in očeta, ki ruši domačo hišo, ker ve, da je ne bo podedovala, dočim Štcvo zraste v pravega sina, ki se ves naveže na mater. Ko se Kristina, žc šivilja, moži. dobi nekaj oralov, vse ostalo pa s časom propade ter morata Agata in Šlevo od hiše. Števo gre služit, mati pa se izgubi v svelu ter se vrne za hip še po sina, ko zve, da se je mož vrnil iz Amerike, ter bi rad začel zopet skupno življenje. V zadnjem hipu mu še izlrga sina [ Knez namestnik v Belgradu Belgrad, 28. sept. AA. Danes ob 9 dopoldne je v Belgrad prispel Nj. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu ministra dvora in adjutanta Nj. Vel. kralja Milana Antiča, generala Maislo-roviča in polkovnika Durbešiča. Delavska zbornica v Novem Sadu razpuščena Socialni minister je na osnovi § 65 zakona o zavarovanju delavcev razpustil upravni odbor Delavske zbornice v Novem Sadu. Po svojih organih je namreč ugotovil v delovanju upravnega odbora nekatere proiizakonitosti in nerodnosti, zato se jc poslužil zakonite pravice in obenem proti članom upr. odbora uvedel disciplinsko preiskuvo. Število članov skupščine pa je padlo pod število, ki ga zakon zahteva za sklepčnost, ker jo nekaj članov skupščine odstopilo, nekateri so iz-premenili svoje bivališče in so s tem izgubili pravico do članstva v skupščini zbornice. Zato jo socialni minister na osnovi 90 finančnega zakona za I. 1938-39 z rešitvijo dosedanjo skupščino razpustil in imenoval novo, ki bo po zakonito določenem postopku prevzela delavsko zbornico v svoje roke. Nov vodovod v Kragujevcu V nedeljo so v Kragujevcu blagoslovili velik vodovod, ki bo vse mesto zalagal z dobro pitno vodo. Zbiralnik je pri vasi GroSnica, 15 km od Kragujevca. Zbiralnik zapira vodo z velikim jezom, za katerega se je porabilo 70.000 m3 betona in 1000 vagonov cementa, dolg pa je približno 200 m. Za jezom je nastalo umetno jezero, ki je dolgo 2500 in široko 250 m, na najglobljem mestu pa je globoko 25 m. Vse naprave pri vodovodu so stale nad 60 milij. din. Ob isti priliki je bila blagoslovljena nova va-ljarnica v vojno-tehničnein zavodu v Kragujevcu. Istalacije za nove naprave so dobavali Škodovi zavodi in spadajo med najbolj moderno v Evropi. Sliko tega jezu, ki je prav veličastna naprava, smo prinesli včeraj. Sofijski metropolit v Belgradu Sofijski metropolit Štefan, katerega osebnost jo tudi našim bralcem že znana, se te dni mudi v Belgradu kot gost patriarha srbske pravoslavno cerkve Gavrila. V kabinetu patriarha je sprejel zastopnika »Vremena« in sPolitike« in jima dal daljši izjavi, v katerih gost iz Sofije najprej izraža svoje veselje, da na čelu srbske pravoslavne cerkve stoji osebnost, kakor je patriarh Gavrilo, nato pa v teh izjavah razvija misli o srbsko-bolgarskem bratstvu. Zlasti z ozirom na današnji nemirni čas J poudarja, da je lo bratstvo, ki je bilo s pogodbo o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo tudi meddržavno potrjeno, naravnost življenska nujnost za oba naroda. V izjavi »Vremenu« pa zlasti obširno govori o sv. Savi in njegovem bivanju v bolgarskem Trnovu in o njegovih prisrčnih zvezah s carjem Ivanom Asenom II. Prometna nesreča v Mariboru Maribor, 28. septembra. Včeraj dopoldne se je na križišču Tomšičevega drevoreda in Aleksandrove ceste pripetila huda nesreča. Tovorni avtomobil tovarne Piatnik iz Radeč je, zavozil v 58 letnega viničarja Antona Babica iz Pekla, ki se je s kolesom peljal v mesto. Sunek je bil tako silovit, da je vrglo kolesarja daleč na tlakovano cesto in jo pri padcu dobil hude notranje poškodbe. Zlomljenih ima več reber ter mu jo počila trebušna mrena. Obležal je nezavesten. Mariborski reševalci 30 ga prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Njegovo stanje jo zelo nevarno. Policijska komisija, v kateri so bili policijski pristav Kuko-vič, inž. Keršič in policijski podnačelnik Globin, je ugotovila, da je nesrečo zakrivil kolesar sam, ker je vozil na levi strani ceste. Obramba proti letalskim napadom v Mariboru Danes zvečer ob 18 je bila v sejni dvorani mestnega magistrata seja tehničnega odbora za obrambo mesta proti napadom iz zraka. Glasom razpisa kr. ban. uprave se morajo v mesecu oktobru prirediti vaje za obrambo pred napadi iz zraka s sodelovanjem letalstva vseh večjih mest in krajev v dravski banovini. V krajih, kjer bo pri vajah sodelovalo tudi letalstvo, med temi je tudi mesto Maribor, se bodo vršile tudi predvaje, in sicer v prvem tednu meseca oktobra t. 1. V Mariboru bodo predvaje 4. in 5. oktobra. Mesto bo vso noč zamegljeno. Tudi se bodo tiskali manjši letaki za stranke, večji pa za stopnišča vseh hiš, kjer bodo navodila za obrambo iz zraka. Vaje bodo oba dneva in vso noč. Seji je predsedoval predst. mestne policije dr. Trstenjak, navzoči pa so bili okrajni glavar Eiletz, podnačelnik dr. Brolih ter šefi mestnih uradov, zastopniki požarne hrambe in tako daljo. Na seji so se obravnavala točna navodila v zvezi z razpisom kraljeve banske uprave. iz samega sovraštva, da se ne bi postavljal z njim, pa čeprav mu s tem pokvari vso bodočnost. Sovraštvo v ženi, ki je bila goljufana za ljubezen, jo bilo večje kol ljubezen. To je osnovna fabula v tem romanu, ki daje veliko več, kot pa se more podati v par stavkih. V tem obširnem poglavju, ki se žc zdi, da sc ponavlja — pri usodi drugega otroka — ter da ga ne bo konca, ko se tudi Agata prav za prav 110 spremeni ter bi bilo mogoče navesti šo več novih njenih avantur, je z močnimi barvami naslikano življenje, toda zajetih je razmeroma malo ljudi. Kapitanovi je že v bistvu individualistični roman razmerja med možem in ženo, ki se privlačita pa odbijata, ki sta »slučajno mož in žena« in morala živeti v zakonu tudi brez ljubezni. Glavna zgodba je pa iskanje sožitja, ki ga diktira potreba grunta, da se ohrani in reši ter da napreduje. V tem pogledu se mora ljubezu in ljubosumnost umakniti višji vrednoti — zemlji. Toda kljub vsemu hotenju vendarle propade grunt in ljudje ob krivdi Agati-nega značaja. To bi bila neka ideja romana, ki je v dogajanju samem, čeprav konec sam — kakor jo tudi močan — ne izraža te elitne misli. Tam so vnovič pokaže žensko sovraštvo do svojega življenjskega druga: zopet je zmagala strast v Agatini duši, ta velika, da, naravnost strašna, toda — Ir/ia strast, kot jo pojmuje Kranjec. Roman je lako povest ljubezni in sovraštva, zakona in verolom-nosti na kmetih, vdajanja razmeram, kakor jih terja zemlja. Niso še »Kapitanovi« epopeja vasi, so le kronika, resnično, kronika zakona, ki propade zaradi nemira v sebi in zaradi denarnih zadev. Kakšna višja ideja krivde in nolranje odgovornosti pn v njem nc pride do izraza. Roman obsega trideset let dogajanja, ne zaključi pa zgodbe dokončno, temveč konec samo nakaže. Tok gre dalje in ljudje plavajo z njim. Impresionistična tehnika Miška Kranjca ter njegov kult prirode same jc tudi tu dobil svoje potrdilo. Knjiga spada med naše pomembnejše literarne plodove. td Kaj pravite? Mnogim, ki nas v teh dneh vprašujejo: >.4!i bo vojska, ali pa se posreči ohraniti mir?*, odgovarjamo z besedami voditelja angleške delavske stranke: »Vojska bi pomenjala katastrofo za vse. Cena za zmago bi bila tolikšna, da bi tudi zmagovalec bil premaganec.* Podobno je zapisal predsednik Roosevelt v svoji mirovni poslanici: »Vojska ne more prinesti nobene rešitve ne za bodočnost ne za blaginjo človeštva To vedo tudi v Pragi, v Berlinu, v Londonu, v Parizu in v Rimu. Zato vidimo mnogo iskrenega prizadevanja za ohranitev miru. Nam Slovencem in Jugoslovanom daje la uvidevnost odločilnih evropskih činiteljev upapoln pogum. Zato ne spremljamo sedanjih evropskih dogodkov z brezupnim fatalizmom in strahom, pač pa z molitvijo in trdnim zaupanjem, da nam bo mir ohranjen. Žice—Sv. Ana v Slov. goricah, katero je že pred štirimi leti dogradil med Sv. Ano in Zg. Ročico 1 km, a so zaradi krajevnih ovir dela zastala do letošnje jeseni. Sedaj se je končno posrečilo g. županu obč. Sv. Ane, Jožetu Špindlerju, da je po dvoletnem prizadevanju spravil to nujno potrebno delo ponovno v tek. — Ta cesta bo za severno mejo ogromnega pomena v kulturnem in gospodarskem oziru. — Slomškova družba, podružnica za ljubljansko okolico, ne zboruje v nedeljo 2. oktobra, temveč v nedeljo 0. oktobra v št. Vidu nad Ljubljano ob 9.30. Vljudno vabljeni. Odbor. — 20 letnica Jugoslavije v Slovenski Bistrici. Preteklo nedeljo jo obhajalo naše Prosvetno društvo 20 letnico naše države. Naravnost zajela pa je vsakogar igra: Kajn, živa slika istrske borbe za domačo besedo in zemljo. — Tri teličko jo povrgla krava posestnika Zuntarja, pd. Zgornjega Menčona v Št. Janžu pri Rečici. Vsi trije telički žive in se menda dobro počutijo. — Službeni list kr. banske uprave dravske Katero ionske so naJopasneJšoT Na to delikatno vprašanje dobite pravilen odgovor v senzaeijonalnem filmu PO Krivem ObSOlCIld KINO SLOGA Tel. 27-30 danes ob 16.. 19. in 21. ] Koledar Četrtek, 29. septembra: Mihael, nadangel; Evtihij, mučenec. Petek, 30. septembra: Hieronim (Jerko), c. uč.; Zofija. Novi grobovi Kanonik Mate Bekavac umrl Na otoku Bračn je v ponedeljek zvečer umrl znani sarajevski župnik in kanonik msgr. Mate Bekavac. Nekoliko dni prej se je msgr. Bokavac pripeljal na Brač, da bi v Pos Ura h prebil nekaj dmi počitnic. Tukaj ga je doletela smrt. Msgr. Bekavac je bil navdušen llrvat, ki je meti svetovno vojno med prvimi podpisal znano spomenico madžarskemu grofu Tiszi. Tudi po prevratu se je Bekavac politično udejstvoval iter bil pod Jevtičevim režimom tudi zaprt. Leta 1914 je bil imenovan za sarajevskega mestnega župnika, leta !l>24 je postal častni kanonik, leta 1933 pa vrli bosanski kanonik. Papež ga je leta 1932 imenoval za pre-lata, leta 1936 pa za apostolskega protonotarja s pravico mitre. Njegovo truplo bodo prepel jali v Sarajevo, nakar J>o pokopano v Doleu bliy.il Travnika, kjer je bil pred letom 1914 župnik in dekan, + V večnost se je preselil g. Flere Anton, trgovski vrtnar v Kamniku, star 79 let. Pokopali ga bodo v petek ob 4 popoldne Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem izrekamo svoje sožaljel Osebne vesli = Iz ljubljanskega občinskega sveia so Izstopili gg.: Rudolf Smersu, pravni referent OUZD; Franc Černe, gostilničar v Ljubljani-Moste; Josip čerae, posestnik v Ljubljani; dr. Josip Kamušič, odvetnik v Ljubljani in Bajko Stoje, pisarniški ravnatelj. Notranji minister g. dr. Korošec je na njihova mesta imenoval za občinske svetnike: dr. Anton Milavec, predsednik Pokojninskega zavoda; Filip Logar, tesarski pomočnik v Mostah; Franc Dovč, železniški uradnik v Stožicah in Slapšak Julij, nadučitelj v pokoju. = Iz banovinske službe. Premeščeni so bili: dr. Gulič Vladimir, banov, sekundarij VIII. skupine pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti, k združenim zdravstvenim občinam v Marenbergu; dr. Hajdinjak Jože, banov, uradniški pripravnik VIII. skupine pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti, k združenim zdravstvenim občinam v Ljutomeru; dr. Zupan Franjo, zdravnik združene zdravstvene občine Vrhnika, pa je začasno dodelien zdravilišču v Dobrni v isti lastnosti. Dr. inž. Vrečko Karel je postavljen za banovinskega kmetijskega višjega pristava v VI. polož. skupino na dosedanjem službenem mestu. Houška-Čibej Vera, banovinska uradniška pripravnica VIII. polož. skupine pri banovinski centralni lekarni in veledrogeriji v Mariboru, je podala ostavko. Hus Jelka je postavljena za zvaničnico II. skupine na dosedanjem službenem mestu. Služba je prestala banov, zvaničnici III. položaine skupine pri kralj, banski upravi v Ljubljani, Schiller Emi. * • • — češke radijske postaje v Bratislavi, Ko-šioah in Banski Bistrici bodo odslej oddajale vsak veter ob pol 10 svoja poročila, prirejena posebej za, Jugoslavijo, v srbsko-hrvatekem jezik u. — Nova cesta ob severni meji. V ponedeljek, dne 26. septembra t. 1. je mariborski cestni odbor pričel graditi novo banovinsko cesto II. vrste banovine prinaša v svoji 78. številki z dne 28. septembra uretll»o o institutu za državno obrambo; uredbo o oddajanju sladkorja za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine; pogoji za izdajanje dovolitev in način opravljanja kontrole o sladkorju, oddanem za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine; avtentično tolmačenje uredbe o kmetijskih zbornicah; popravek avtentičnega tolmačenja uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. — Večerni trgovski tečaj na znanem trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ustne in pismene informacije ter novi prospekti brezplačno na razpolago. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8 ure. —- Vremenska napoved. 'Jugoslavija: Deloma oblačno po vsej kraljevini. Zelo oblačno v zahodnih in primorskih krajih. Temperatura so bo zvišala. Najnižja je bila v 1'levlju 1, najvišja pa v Vranji 30 stopinj. -Napoved z a d a n e s : Oblačno po vsej kraljevini. Zelo oblačno v zapatlnih krajih in dež. i emperatura se bo zvišala. — S pokvarjenim mesom se je zastrupil in umrl blagajnik občinske hranilnice v Senti Štefan Varga. Meso si je že pred tednom dni kupil v neki tamošnji mesnici. — Stavkujoči mizarski pomočniki so si ustanovili svojo zadružno delavnico v Bački Topoli, Vsi so že naredili mojstrski izpit. Vseh članov ima zadruga zdaj 14. Kmalu pa jih bo še več. — Hrvatska skladba v Tokiu. Skladba hrvatskega skladatelja Golovca »Simfonijsko kolo« je sprejeta v repertoar simfonijskega orkestra v Tokiu, ki bo to tlelo te dni pred japonskim občinstvom prvič igral. — Koruzn je vdrugič zrastla in dozorela. V okolici mesta Subotica zraven tako imenovanega »kerskega groblia« (pasjega p°kopališča) je neki kmet najprej letos požel pšenico, nakar je posojal koruzo, tla bi jo iimel za živinsko krmo. Ker pa je bilo letos dobro vreme za koruzo, je koruza kmalu zrastla in dobila tudi storže, ki kajpak ne bodo tolikšni, kakor so bili prvi, vendar bodo kmalu toliko dozoreli, *anay Stiniša, Satire vez. 80 din; Albercht, Zalina rana, roman, 60 din; Šilih, Beli dvor, mladinski roman, Zaradi nezveste žene umor Maribor, 28. septembra. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes 38 letni kovač in posestnik iz Vitomercev Jožef Težak zaradi umora. Dne 22. junija tega leta je povabil svojega soseda Jožefa Suhača k sebi v stanovanje, ga posadil na 6tol, potem pa potegnil iz omare samokres ter mu prestrelil grlo. Suhač je naslednjega dne umrl. Ozadje tega nenavadnega, strašnega dejanja je žaloigra, ki jo je preživljal posestnik Jožef Težak v zakonu s svojo ženo Matildo. Ima z njo sedem otrok. Ženo in otroke ima zelo rad, pa ga je silno zadelo, ko je izvedel, da se ozira žena za drugimi moškimi. Dne 17. junija je prišel Težak k župniku gosp. Altu v Št. Andražu v Slov. goricah ter se mu potožil, da ga žena že šest let vara s sosedom Jožefom Suhačem. Prosil je župnika, naj bi poklical ženo k sebi ter jo pregovoril, da bo živela, kakor se spodobi, ker bi bil drugače sam prisiljen, da Suhača ubije. Župnik je res poklical naslednjega dne zakonca Težaka v župnišče. Žena je priznala, da ima razmerje s Suhačem; župnik je oba zakonca zopet spravil in mož je ženi odpustil, ko mu je ta obljubila, da bo poslej zvesta. Dne 22. junija pa je prignal h Težaku posestnik Suhač par konj, da mu jih podkuje, Ko je Težak svo- jega tekmeca zopet videl pri hiši, mu )e zavrela kri. Povabil ga je mirno v sobo ter mu začel očitati, zakaj lazi za njegovo ženo. Ko je Suhač zanikal, da bi imel s Težakovo ženo kakšno razmerje, ga je Težak prosil, naj sede na stol, potem pa je pristopil k omari, izvlekel iz predala samokres ter ustrelil v Suhača. Zadel ga je v grlo ter je 11 mm debela krogla obtičala zadaj v hrbtenici. Suhač je naslednji dan umrl zaradi otrpnjenja hrbtnega mozga. Težak je potem na sodišču izjavil, da ni imel namena Suhača usmrtiti, temveč ga je hotel ustreliti samo v ramo ter ga potem vreči iz hiše, da ne bo več lazil za njegovo ženo, Današnjo obravnavo je vodil vss. dr. Turato, pri-sedniki pa so bili: Kuder, dr. Čemer, Lečnik in dr. Grmovšek. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik dr. Zoran. V teku razprave se je pokazalo, da obdolženec menda ni čisto pri pameti, ker je ves prevzet od neke bolestne ljubosumnosti. Med razpravo je namreč začel dolžiti še tri druge svoje sosede, da imajo razmerje z njegovo ženo. Izkazalo se je tudi, da se je njegov oče svoječasno ustrelil zaradi ljubosumnosti, ki pa je bila povsem neosnovana. Obsojen je bil na osem let robije in trajno izgubo častnih pravic. Ženo pokojnega Suhača je sodišče v njenih zahtevkih napotilo na civilno pravno pot. vez. 80 din; Bevk, Huda čarovnica Čirimbara, pravljica, 8 din; Kranjc, Drva — Pravljica o palici 5.50 din; Senica, Oglarjev sin in druge pripovedke 5.50 din; Plestenjak, Potrebuješ, povesti, 30 din; Nahtigal, Slovanski jeziki I. knjiga 100 dinarjev; Grivec, Sveti Sava in Rim 3 din; Vole, Podkoren, črtice iz preteklosti vasi in gorenjske Doline 15 din; Petančič, Deseti brat, vaška igra pod milim nebom, 20 din; Tiller, Sevnica ti« okolica 3 din; Tiller, Krško in okolica 3 din; Priol, Najvažnejše podlage za sadno drevje in njih vzgoja, 5 din; Naš Jadran, prirodne lepote in umetnost s slikami, vez. 480 din. Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Naše gobe. Tako je naslov poučni knjižici, ki obsega 81 vrst raznih gob, ki rastejo po naših krajih, in ima navodila za spoznavanje strupenih in užitrith gob, kako jih nabiramo, sušimo za lastno porabo, kako za izvoz in kako pripravljajo naše kuharice iz gob okusne in tečne jedi. V knjigi je 81 barvastih slik, kar omogoča slehernemu nabiralcu gob, da takoj loči strupeno od užitne. Knjigo je spisal strokovnjak Ante Beg in velja vezana 50 din. Same slike, nalepljene na dveh kartonih, pa 100 din. Po izdatnem deževju zadnjih dni lahko pričakujemo, da bo letos dovolj gob in bodo nabiralci prišli na svoj račun. Saj je goba postala v teh dragih časih hrana najširših plasti naroda in jih nabira ter suši ali za lastno porabo ali za izvoz vse — staro in mlado. Seveda je treba pri tem delu vedno paziti, kakšna je goba — ali užitna ali strupena. To pa se najlaže prepriča vsak, ako točno pregleda opis dotične gobe in pogleda sliko, iz katere je razvidno, ali je strupena ali užitna. Strupene imajo en križec ali dva križca, užitne pa so brez križca. — Knjiga se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, Prevalie Pripravljalni odbor za Koroški naro3nI labor se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, bodisi, da so darovali razni material, bodisi s svojim trudom, pa tudi gmotno podprli, najprisrčneje zahvaljuje. Žal vsi ti darovi niso prišli do izraza zaradi nepredvidenih zaprek. Pripravljalna dela in vse navdušenje za to veliko manifestacijo so pokazala, da je narod mežiške doline vdan svojemu voditelju dr. Antonu Korošcu in nikomur drugemu. —- Pripravljalni odbor za Koroški narodni tabor, Hrastnik' Nov kino bo odprt s 1. oktobrom v Logarjevi dvorani. Obljubljeno je, da bo predvajal boljše filme, kot smo jih splošno vajeni. Obenem bo predvajal kulturni tednik — dnevne novice v slikah. Odbor za regulacijo Mure v Veržeju Na pobudo Veržejcev so ee zbrali v nedeljo v dvorani g. Hedžeta v Veržeju zastopniki vseh treh obmejnih okrajev Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava, da zavZamejo stališče radi regulacije Mure. Z uredbo o melioracijskem skladu jc določeno, da morajo del regulacijskih stroškov nositi interesenti. Sestanka so se udeležili do malega zastopniki skoraj vseh političnih občin, zastopniki okr. načelstev in banovine. Od povabljenih poslancev je bil navzoč g. Lukačič, od članov banskega sveta pa g. Štuhec. Sestanek je vodil domači župan g. Galunder kot sklicatelj, splošni referat in zgodovino o regulaciji Mure je podal g. Križanič, tehnični referat o sedanjem stanju regulacije ter o potrebah dokončne regulacije je temeljito in strokovna objasnil g. inž. svetnik Knez. Poleg imenovanih je v debati obširno govoril in pojasnjeval g. Lukačič, govorili so še gg. Snoj iz Gornje Radgo,ne, inž. Ostanek iz Ižakovec, Jurko-vič iz Turjanec ter zastopnik zdravilišča Slatina Radenci in še razni. Soglasno je bilo sklenjeno, da se v naših perečih zadevah postopa enotno. Kot vrhovna ustanova se ustanovi akcijski odbar, katerega člani so: zastopniki vseh treh okr. načelstev, vsi poslanci, vsi člani banskega sveta, kmetijske zbornice, predsedniki okr. kmetijskih odborov in vsi župani političnih občin vseh treh okrajev. V pripravljalna eksekutivo so bil določeni: poslanec g Benko Josip, Štuhec Aloiz in Bajlec Franc, banska svetnika, Galunder Franc, župan veržejski, Horvat Anton, podžupan črenovski ter Jurkovič, kot tajnik je bil določen Križanič, tehnični referent je pa Franc Cmerekar, Ljubljanska drama t F. S. Finžgar: Veriga (24. sept. 1938) Po devetnajstih letih je vnovič prišla na glavni naš oder Finžgarjeva »Veriga«. Medtem so jo neštetokrat igrali najpreprostejši igralci in delo je prav tam spolnilo svoj osnovni namen, ker je napisano kot preprosta zgodba »za ogledalo«. To drlo je poleg »Razvaline življenja« zares naša najžlaht-nejša ljudska igra; v kolikor je »Razvalina« bolj realistično razpletena drama, v toliko je njena predhodnica »Veriga« idejno stisnjena zgodba. Odrski strokovnjak bi zategadelj mogel pisatelju oporeči, da je prizore preveč stisnil, tako zelo, da v njih skoraj ni oddiha, da je prav za prav sedanja igra še prav tako idejni osnutek za veliko dramo, kakor je bila prvotno, ko je ni bilo še drugega kot zgoščen ljudski patos in nedosegljivo ostra tipika. Kos se Finžgar prav v tej igri ni trudil za kaj drugega kot za moč zgleda, zgled pa je zgrabil z resničnim poznanjem življenja in z modrostjo, ki jasno ve, kje je rešitev. Zato pisatelj ves čas gleda na dve strani, celo bolj, kakor si navadno dovoljuje dramatik; dobrota in slabost sla tako jasno. ločeni, da neprestano vidimo obe obenem, kar je bila nekoč navada samo v misterijski igri ali v stari komediji. Finžgar izločuje dramatiko kot problematiko in pozna samo ravno in najkrajšo pot. Razumljivo je torej, da je občinstvo krepkost in prostodušnost besednega izraza sprejelo kot osvežujočo novost in da so mu bile osebe tistega kmeta, ki v svoji llpikl in izvirnosti že izumira, skoraj kot vrnitev v staro domačnost. Želeli pn bi si večjo gledališke samostojnosti v uprizoritvi. G. M. Skrbinšek je skušal doseči čim večji neposredni uspeh in se mu je tudi po-arnčil Igra drevi od dejanja do dejanja, da kljub dolgim odmorom gledalec vendarle ne občuti najmanjše zareze. Krepko zgrabljene nseho norijo krepko besedilo kakor gorjanci bularc iu drustiku je dobila svojo zvrhano mero. A sodim, da bi to ne smela biti vsa umetnost narodnega gledališča. Prepričan sem, da bi bil režiser, kakor je g. Skrbinšek, z večjim čutom za resničnost lahko odprl vse tiste odrske širine, ki jih uprizoritev te igre zelo potrebuje. Kakor je n. pr. prizorišče II. dejanja zagateno (inscenator inž. arh. E. Franz), tako je igra od začetka do konca brez razgleda in obzorja. Režiser je igro stiskal z besedo, namesto da bi bil besedo sproščal v igro. Kar bi bilo treba povedati o jeziku igralcev, so že preveč stare ugotovitve. Malo je igralcev, ki bi znali res neprisiljen domač jezik; ta domačnost bi nadomestila vsako narečje, saj si enotnega narečja za oder gotovo ne moremo misliti. Zato me je manj motila Cesarjeva dolenjščlna kakor marsikaj drugega, kar ni bilo domače. Prav dobro vpliva nekoliko spremenjeni konec, pri čemer je režiser sam občutil, kako preburen bi bil po vrhu še slučaj namesto naravnega dogodka. Sedanji konec daje delu samemu in Skrbinškovi uprizoritvi največjo vrednost. Posamezne osebe so v celoti dobre in z majhnimi izjemami dovolj domače. Bratinov ded Primož izžareva dobroto nekdanjih naših pismoukov, ki so bili vest domače hiše. ne da bi mogli življenje spremeniti. Njrgova odločitev, da spravi s sveta začetek zla, nesrečno verigo, je igralsko najboljši del igre, prav tako njegov konec. Le preoglat je tu in tam in preveč krčevit. Sin Marko (g. Cesar) je duševno soroden svojemu očetu, vendar krepak in neupogljiv. Moč te Cesarjeve podobe je v globoko čustvenih nastavkih, kjer se dobro vidi boj med dobrim in slabim. Nekateri prizori kot začetek prepira v I. dej., pripravljenost za spravo v II. dej. so res odlični. Sosed Meja?, ki je že po pisateljevi zasnovi ostro obrnjen v marsikako napako vaškega življenja, je v Potoknrjevi igralski ostrini dobil izrazito podobo. Skoraj sporedno r možmi sla obe ženi, Markova !:i Mejačeva; gn ,Tu-vnnovn in Rakarjeva sta ju izoblikovali s prijetno domačnostjo. Manj more zadovoljiti mladi svet, kar g. Drenovcu (Janez) in ge. Boltarjevi (Micka) ne moremo šteti v slabost; oba igralca sta se dovolj potrudila za čim resničnejšo in prijetnejšo igro, točno podala osnovo značaja, vendar sta ostala preveč mestna. Isto napako ima Alena ge. Gabri-jelčičeve, ker uhaja preko mere, čeprav ima njena igra krepko življenjsko jedro in tudi v igri pravo smer. Lipahov Toinažin je sočna in kljub navidezni nepomembnosti kaj polna oseba. To je povprečni, na vse strani pravični, v dobro opredeljeni mož, je v bistvu glavni predstavnik našega kmečkega občestva Lipah, ki te ljudi res pozna, je Tomažinu dal toliko barv, da je prava slast njegov precej glasni pa vendar dobrosrčni možakar. Pravo nasprotje je Sever,jev Drnolec — zvit zdražbar, po naravi ves samopriden jezikač, kot voda ne-ugnan; nov dokaz vsestranske nadarjenosti tega mladega igralca. Nov, prav v skrajno verjetnost postavljeni hribovec je Galetov Boltežar. Oba dečka sta večinoma zelo naravno igrala, vendar n.iuno preprosto nastopanje delu ni v prid, izvzemši v II. in III. dejanju. Vse igralske podobe dokazujejo, da bi se z drugo zasnovo dala pripraviti prav dobra »Veriga«. F. K. * Predavanje prof. dr. A. Gosarja v Ženevi. Kakor vsako leto, tako je tudi letos bil v Ženevi letni sestanek Katoliškega krožka, katerega se je udeležilo veliko število najuglednejših osebnosti katoliškega sveta v Ženevi, pa tudi veliko zastopnikov drugih držav, ki so tam ob priliki 19. zasedanja Društva narodov. Na tem sestanku, katerega so se udeležile visoke osebnosti evropske politike, med njimi tudi jugoslovanski zastopnik dr. Subotič z vso jugoslovansko delegacijo, je imel grof Carton de Vuilard zanimiv govor o tragičnih trenutkih v Evropi ter o dalžnosti katoličanov, poslušati svojo Cerkev ter med današnjimi totalitarnimi doktrinami iti za doktrino individualnosti in človeške osebnosti, ki je ohranjena v katolištvu. Poleg tega pa je imel predavanje ludi ljubljanski vseuč. prol. dr. Andrej Go- sar, stalni delegat naše države pri Društvu narodov, prav tako o odnosih katolištva do današnjih razmer. Dr. Gosar je poudaril, da mora biti vloga danšnjih katoličanov v skladu s socialnimi potrebami kolektivnega življenja in družabnega reda. Svoj govor je dr. Gosar končal v filozofskem stilu in poudaril, da morajo sodobni katoličani zastaviti vse svoje napore in vse svoje sile za uresničenje kraljestva božjega na zemlji. Poudaril je, da je v tem oziru vloga sodobnega krščanstva gotovo revolucionarna, v najboljšem in najkonstruk-tivnejšem smisiu te besede in da bodo moderni katoličani uresničili Kristusov ideal na zemlji. Ženevsko katoliško časopisje objavlja obširna poročila o tem sestanku katoliškega krožka. Nekateri listi objavljajo v celoti tudi govor dr. Andreja Gosarja zaradi njegove izredne važnosti in zaradi velikega zanimanja, ki ga je zbudil njegov govor v Ženevi. Natečaj. Umetniški klub v Mariboru razpisuje sledeče nagrade: 1. Za dve novi še neobjavljeni leposlovni deli; 2. Za dve novi še ne razstavljeni deli upodabljajoče umetnosti; 3. Za dve novi glasbeni kompoziciji, ki še nista objavljeni in še nista bili izvajani; 4. Za dve odrski stvaritvi po oceni v sezoni 1937-38 in 1938-39 da dne razsodila. Natečaja se morejo udeležiti vsi v Mariboru in njega področja ustvarjajoči umetniki. Nagrade so prva z 2000 din, druga z 1000 din. Dela je predložiti predsedniku kluba, in sicer ad 1. do vštevši 4. novembra 1938; ad 2. do vštevši 1 "decembra 1938; ad 3. da vštevši 15. oktobra 1938; ad 4 naj se vpišejo prijave z označbo stvaritev, na katere se igralec, oziroma režiser, posebej sklicuje, do vštevši I. decembra 1938. Obenem se pozivajo književniki, da predlože do 15. oktobra 1938 izvirno šc neobjavljeno in neizvajano dramo, ki bi se naj uprizorila ob priliki letošnjega umetniškega tedna. Uspehi natečaja bod razglašeni ob zaključku Umct, tedna, ki se bo vršil od 4. do 10. decembra 1938 in to po predstavi 10.de-ccmbra 1938, — Odbty. c Razstavo slovenske knjige pripravljajo Ljubljana, 28. septembra. V veliki dvorani Trgovskega doma in v sobah okrog te dvorane je zadnje tri tedne nad vse živahno. Iz dvorane same se slišijo žage in kladiva, delavci prenašajo deske in urejajo posamezne police, v sobi pred dvorano pa dela dnevno po več ljudi, ki imajo obilo opravka z urejanjem najrazličnejših knjig. Te knjige prihajajo od najrazličnejših strani. Pošiljajo jih razne slovenske založbe in književniki samozaložniki. Naj-raznovrstnejše so te knjige: nekatere razkošno vezane v usnje in obrezane z zlatom, druge spet nekoliko preprostejše. Med to pestro kopico je videti leposlovne in znanstvene knjige, ki so plod najboljših književnikov in znanstvenikov, pa tudi take, ki so prvi poizkusi literarnega ustvarjanja. Ne manjka niti pratik in koledarjev raznih družb. Društvo slovenskih književnikov pripravlja razstavo slovenske knjige od leta 1918 do letos. Razstava naj bi pokazala ob 20 letnici Jugoslavije, koliko so ustvarili slovenski književniki, odkar smo Slovenci v svoji lastni narodni državi. Priprave za to razstavo so zelo velike. Dvorano samo, kjer bo razstava slovenske knjige, je zelo okusno opremil g. inž. Miroslav Kos, ki je kljub zelo majhnemu prostoru našel tako rešitev, da bo vsa množica knjig prišla v dvorano. Na povabilo Društva slovenskih književnikov se je namreč odzvalo okrog 70 slovenskih založb in blizu 50 samozaložnikov, ki so poslali svoje knjige. Do sedaj je društvo dobilo že čez 3000 knjig. Pričakujejo jih pa še. Zaradi večje preglednosti bo razstava razdeljena po posameznih področjih. Tako bo imelo svoj oddelek čebelarstvo, dramatika, filozofija, gospodarstvo, kmetijstvo, lirika, literarna zgodovina, lovstvo, mladinska književnost, muzikologija, pedagogika, planinstvo, politične vede, pravo, prevodna književnost, slovenska primorska, ameriška in koroška književnost, pripovedništvo, prirodoslovje in matematične ve- Blaznež, hi je otroka roko odsekat, se niče-sar ne spominja Blaznež, ki smo že včeraj o njem poročali, da je 12 letnemu dečku Franju Crnčeviču odsekal roko, je sedaj na zagreblki opazovalnici. Ves čas, odkar je na opazovalnici, je Ivan Vranic docela miren ter govori kakor zdrav človek. Ko so mu povedali, kaj je storil in ga vprašali, zakaj je dečku odsekal roko, se je silno začudil ter dejal, da kaj takega ne more verjeti. Ko so mu povedali, da je vendar le res, je bil silno pobit ter potrt. Dejal pa je, da se ničesar ne spominja in da res nikakor ni mogoče, da bi se bilo kaj takega zgodilo, 12 letni Franjo pa ]e Se vedno pri zavesti, dasi je njegovo stanje močno resno in so rane hudo nevarne. Čeprav se je njegovo stanje zadnji dan nekoliko zbaljšalo, se zdravniki vendarle boje sa dečkovo življenje, de, ribarstvo, sadjarstvo, slovenska Književnost v tujih prevodih, sociologija, tehnika, umetnostna zgodovina in umetnost, zgodovina in zemljepis, zdravstvo, leksika in jezikoslovje, bibiiofilske izdaje, nal>ožno slovstvo in revije. Vsako teh posameznih strok urejuje poseben strokovnjak. Na razstavi bo poseben oddelek tudi za umrle pisatelje, ki so umrli od leta 1918 do letos. V vitrini bodo njihovi rokopisi in druge zanimivosti, na stenah pa nijihove slike. Društvo bo po možnosti v ponedeljek 10. oktobra priredilo tudi recitacijski večer, na katerem se bodo recitirala samo dela umrlih pisateljev. Bibliografijo, ki so jo zbrali vsi posamezni uredniki oddelkov, je s svojimi bogatimi pripomočki, ki so plod dolgoletnega dela, občutno po- magal Izpopolnitvi ravnatelj univerzitetne biblioteke dr. Janko Šlebinger. Tudi tajnik g. Šmuc je vsak čas pripravljen pomagati društvu s svojimi nasveti in svojo pomočjo. Grafikoni, ki bodo predstavljali razvoj slovenske knjige v tej dobi, bodo izdelani po statistiki ge. dr. Melite Pivec-Steletove. Za primorsko, ameriško in koroško književnost pa bo izdelal grafikone g. prof. dr. Čermelj pod vodstvom prof. inž. Rudolfa Škofa. Primorska književnost bo imela svoj posebni oddelek, ki bo obsegal blizu 600 knjig. Primeren poudarek bodo dali razstavi tudi napisi nad posameznimi strokami. v Že po teb pripravah samih je možno videti, da bo ta razstava res nekaj posebnega in bo najlepše prikazala razvoj slovenske knjige v zadnjih 20 letih. Hvaležni moramo biti agilnemu Društvu slovenskih književnikov, ki nam bo s svojo delavnostjo — saj delajo nekateri člani od jutra do večera pri pripravah za to razstavo — pripravilo ta sijajni pregled našega kulturnega življenja v Jugoslaviji. Razstavo bodo odprli v nedeljo dopoldne ob 11. Trojčki v Rečici ob Savinji Kongres dijaške počitniške zveze v Sarajevu Sarajevo, 27. septembra. Vsaki dve leti je kongres Počitniške zveze, ki izvira ravno iz naše ožje domovine. V devetnajstih letih obstanka v svobodni Jugoslaviji je ta organizacija pokazala izredno lep napredek. Nič čudnega ni to, kajti v njej deluje poleg voditeljev, ki so profesorji, sama mladina. Mladima pa ima toliko neizrabljene sile, da gre z veseljem na delo, ki služi napredku države. N-a kongresu, ki je bil 25. im 26. septembra, se je poleg množice domačih dijakov zbralo nad 100 delegatov iz vse države. Omembe vredno je dejstvo, da je prišlo iz Slovenije zelo lepo število, okrog 30 delegatov. Kongres se je začel 25. septembra v prisotnosti odposlanca Nj. Vel. kralja polkovnika Makisimoviča, zastopnikov prosvetnega in trgovinskega ministra, bana, mastnega načelnika in drugih. Začel ga je predsednik Centralne uprave g. prof. Rašlko Dinniirijevič. Ob navdušenih ovacijah prisotnih je prečita! pozdravni telegram Nj. Vel. kralju Petru II. ter ministrom prosvete, trgovine in industrije ter prometa. Pozdravil je nato vse delegate in omenjal nekatera važna dejstva. Poudarili je, da je Počitniška zveza patriotska organizacija, v kateri vemo saimo za ono, kar narod spaja in zedinju-je, a nikoli za to, kar bi narod delilo, člani PZ hočejo potovati po svoji domovini, jo spoznavati in vzljubiti. Na tej poid nudi P/, ki šteje nad 20.000 članov, številna zavetišča v vsej diržavi, nudi prebraino pio zelo znižani ceni, nudii kolonije in zlasti vozne olajšave na vseh prometnih sredstvih. In ravno zaradi vseh teh ugodnosti mora vsak dijak toliko več potovati in opraviti to, kar domovina od njega zahteva. Vse dopoldne nato in še vse popoldne je bilo posvečeno govorom delegatov. Predvsem je bil viharno pozdravljen sklep, naj Centrala poskusi vse, da doseže četrtinsko vožnjo, kajti Propaganda za varčevanje v Slovenski Krajini Murska Sobota, 27. sept. Da socialno pomore našemu sezonskemu delavstvu, si je upravni odbor Občinske hranilnice v Murski Soboti zadal nalogo, poživiti smisel in veselje do varčevanja med marljivimi in vestnimi sezonskimi delavci, k odhajajo vsako leto v velikih množinah na delo v Francijo in v Nemčijo. Razpisal je več nagrad v skupnem znesku 2500 dinarjev, ki jih bo razdelil med vlagatelje ob sklepu prihodnjega poslovnega leta. Najmanjša k žtebanju pripuščena vloga mora znašati 500 din in mora biti že najmanj pol let naložena. Vsak sezonski delavec, ki bo vložil svoje prihranke v Občinsko hranilnico v Murski Soboti, bo dobil hranilno knjižico opremljeno z žigom: »Ta vloga se pripušča k žrebanju.« Take vloge naših sezonskih delavcev se bodo obrestovale pol odstotka više, kakor pa druge vloge, tako da bo vlagatelj-sezon-ski delavec na dvojnem dobičku: prejemal bo za vloženi denar večje obresti in bo v srečnem slučaju lahko deležen ene izmed nagrad. Ta lepi sklep, ki ga je napravil edini pupi-larno varni zavod v Preknuirju v korist prekmurskemu delavstvu, moramo najprisrčneje pozdraviti, saj varčevanje ustvarja blagostanje poedinca, družine in države. Mnogo držav je pričelo v zadnjih časih živahno propagando s tečaji, v katerih spodbujajo prebivalstvo k varčevanju. Denarni zavodi razpisujejo nagrade za vlagatelje. Tudi Hranilnica dravske banovine je razpisala nagrade za služkinje, zdaj pa se je že pridružila naša Občinska hranilnica z nagradami za sezonske delavce. Brez dvoma bo ta sklep v bližnji prihodnjosti našel še več posnemalcev. Farni prosvetni dom v Brežicah Brežice, 27. septembra. Dolgoletna želja vseh, ki jim je pri srcu prospeh din napredek katoliške slovenske prosvete in naših mladinskih organizacij v Brežicah iin okolici, je bila že od nekdaj lastni društveni prostori. Pred dobrimi 14 dnevi so zapeli krampi in lopate na prostoru pri podružnici sv. Roka v Brežicah. Začeli smo kopati temelje za »Farni prosvetni dom v Brežicah«. Prihodnje dni bodo dograjeni temelji. Načrt za dom je tak, da se lahko gradi v dveh etapah, kakor bodo pač dopuščala denarna sredstva. Prosvetni dom bo stal pri podružnici sv. Roka v Brežicah, ki je_ že danes več ali manj v sredini mesta. Zato je prostor za dom zelo srečno izbran. Leži ob glavni cesti in meri 7000 m", tako da bo poleg doma dovolj prostora za -vse velike javne prireditve. Načrt /,a dom je napravil arhitekt g. Glanc iz Ljubljane. Zazidalna ploskev meri okrog 8(>0 m2. V zadnjem delu stavbe bo velika dvorana 7. balkonom v ozadju v velikosti 19.50 krat 12im. Nadalje oder, godbeni prostor pred odrom, ki bo poglobljen, garderobe za igralce, soba za godbo in pevce ter vestibul. V sprednjem tleln stavbe bo v pritličju glavni vhod s stopniščem, prostori za posojilnico, knjižnico, in garderoba za občinstvo. V prvem nadstropju pa bo dvosobno stanovanje. Sprednji del stavbe je podkleten. V prvem nadstropju po pa prostor za kino aparaturo. Tz navedenega je razvidno, da načrt ustreza sodobnim zahtevam in bodo našle v novem dorau vse naše organizacije prostor za svoje delo. Vsak, ki si jo kdaj oglodal pri nas društveno življenje, ali sam deloval, bo vesel lega, da bo za bodoče ta glavna vrzel odpravljena. Novi prosvetni dom bo pa po velikosti in po gradbeni estetiki prvi v Posavju. Zato je pa bilo letošnjo leto /o vse posvečeno pripravam za zgradbo doma. Naši vrli okoličani so do danes »uvozili brezplačno nad 200 m» lesa. gri-moza in kamenja. V prihodnjih dneh pa bodo na vozili nič manj opeke iu peska za zidanje, tako da bo prva etapa zgradbe še letošnjo je- sen pod slrelro. In prihodnje leto upamo, bo dom izročen svojim namenom. Prihodnjo nedeljo 2. oktobra bo slovesno blagoslovljen temeljni kamen. Ob 10 bo pri podružnici sv. Roka slovesna sv. maša, nato pa blagoslovitev temeljnega kamna. Slovesno sv. mašo in blagoslov bo opravil prevzvišeni g. knezoškof dr. Tomažič. Zato vabimo vsa sosednja društva, fantovske odseke in dekliške krožke iz Posavja, da se slovesnosti v nedeljo 2. oktobra udeležijo v čim lepšem številu. Obenem se obračamo na naše prijatel je in dobrotnike, da se odzovejo našim prošnjam in nam po svojih močeh pomagajo. šele poitem bodo prišli cilji PZ do popolne izvedbe. Izrečena je bila tudi želja po večji samoupravi oblasti in po demokratizaciji pravil. Centrala naj organizira nekaj ekskurzij v inozemstvo, in sicer v slovanske in zavezniške države. Dalje ima Centrala nalogo, da zainteresira državne iin samiouipravtne ustanove za pokret v vprašanju zgraditve novih domov in stalnih zavetišč, ker se z gradnjo domov vrši narodno delo. Ob koncu kongresa je bila sprejeta resolucija v glavnem s točkami, ki so omenjene zgoraj. Nato je bilo sprejetih nekaj častnih članov. Zvečer je bila v Narodnem gledališču prirejena slavnostna predstava ob priliki kongresa. V uvodnem govoru je g. prof. Ilercog prikazal zgodovino delov današnje Jugoslavije, ki jih v-se nasilje ni moglo streti. Člani sarajevskega gledališča so zapeli nato nekaj sevdalink, bosanskih narodnih ipesmi, ki so jih zbrani toplo pozdravili. Po deklaimaeiji Šantičevc pesmi: »Na vrelu sreče« so nam člani drame predstavili III. dejanje Vojnovičeve drame »Smrt majke Jugoviča«, ki je zlasti s svojo toplino naletela pri prisotnih na navdušen sprejem. V ponedeljek so si delegati ogledali zanimivosti Sarajeva, zlasti Begovo džamijo, čar-šdjo, sinagogo i.n muzej, prirejen pa jc bil tudi izlet v Ilidže. Zvečer so težko zapuščali to zanimivo mesto, ki jim je nudilo tako lepe trenutke. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Na sliki vidimo srečno botro gdčno. Micko Bršnjak, ki nese od krsta trojčke, katere je povila Novakova gospa, po domače Grosova, v Rečici ob Savinji, kakor je »Slovenec« že poročal. Bog daj zdravje in blagoslov materi in otročičkom! Motorni vlaki na sušašhi progi se niso obnesli Te dni je železniška uprava poskušala, kako bi se obnesli motorni vlaki na progi Zagreb-Su-šak. Pri poskusih sta sodelovali dve tvrdki, ki ponujata svoje motorje: tvrdka Ganz iz Budimpešte in Fiat iz Turina v Italiji. Kakor pa poročajo sedaj zagrebški listi, se ti poskusi niso obnesli, ker niti ena izmed obeh tovarn ni mogla ustreči zahtevi visokih vzponov na tej progi. Vsekakor je glavno ravnateljstvo državnih železnic od teh poskusov moglo več pričakovati. Pričakovali so, da bodo motorji v strmini lahko vozili vsaj s 50 do 60 kilometri na uro, pa so komaj presegli hitrost 40 kilometrov. Te dni so začeli poskušati motorne vlake na progi Belgrad-Zagreb-Ljubljana in narobe. Teh poskusov se s svojimi motorji udeležujeta dve italijanski firmi, in «?fler Breda in Fiat. Če se ti poskusi dobro obnesejo, bomo na tej prc*gi dobili motorni promet, vsaj za brzi osebni promet. Zagrebški listi pravijo, da naše proge niso zgrajene tako, da bi prenesle tak pro,met. Drugič pa bi 6c v predorih, zaradi katerih bi bil na sušaški progi potreben promet z motornim vlaki, lahko porabljale Diesclove lokomotive, ki tudi ne povzročajo dima. Mi od svoje strani bi pa želeti, da bi naše žcleznice vendarle mogle hitreje voziti. Če so v tem oziru potrebni motorni vlaki, naj jih nabavijo, ako bodo poskušnje pokazale, da se to splača, Sodni dan za cigane Ljubljana, 28. septembra. Sodni kronist redko zapiše, da bi bil kdaj pravi sodni dan za cigane tam v veliki dvorani št. 79. Mali senat je včeraj pod predsedstvom s. o. s. g. Frana Gorečana sodil in obsodil več ciganov. Prvi je prišel na vrsto na Vrhniki leta 1908 rojeni cigan brez poklica in brez stalnega bivališča Hudorovič Mate. Državni tožilec g. Fran Sever ga je obtožil štirikratnega zločinstva vlomne tatvine in še prestopka telesne poškodbe. Lani septembra se je Hudorovičeva ciganska tolpa klatila po Dolenjskem okoli Žalne. Obtožnica navaja, da je prav Hudorovič vlamljal pri raznih trgovcih v Gaberju, Starem apnu, Lužah in Žalni ter jim odnašal dober plen v skupni vrednosti 10.000 dinarjev. Pri trgovcu Ambrožiču v Gaberju ukradeni klobuk pa ga je orožnikom izdal. Dobili so pri njem še veliko zalogo nakradenega blaga. Letos 26. marca na nedeljo zvečer je neka ciganska tolpa v Podkraju na Igu naravnost oblegala Tehovnikovo gostilno. Cigani so streljali v gostilno s ceste skozi okno. Od ciganske krogle je bil zadet Alojzij Teliovnik v piščal desne noge. Hudorovič je zanikal tako vtomne fatvfne kakor napad na gostilno. Bil je obsojen zaradi tatvin na 1 leto strogega zapora in v izgubo častnih pravic za 3 leta. Dva jetniška paznika sta nato pripeljala šestčlansko cigansko tolpo v dvorano. Štirje cigani so bili vklenjeni, spremljali sta jih dve ciganki. Ta ciganska tolpa jo bila obtožena, da je izvršila več tatvin pod Šmarno goro in v Sostrem skupno in nekatere posamič. Cigani so seveda vsi sveto tajili, da bi bili kradli. Pri njih zaplenjeno blago so po«leno kupili od neznanega človeka. Bili so bsojeni zaradi zločinstva vlomne tatvine: cigan-muzikant Nande Brandner false Win-kovvitsch s Koroškega na 1 leto, Zlatko Hudorovič, rojen v Štepanji vasi, na 10 mesecev, in Jurij Taubman iz okolice Beljaka na 9 mesecev strogega zapora. Vsi v izgubo častnih pravic za 3 leta. Ciganka Olga Taubman na 30 dni zapora zaradi prikrivanja tujega blaga, Maks Rak in žena Ida na 1 mesec strogega zapora, ker sta kupila od prvih sumljivo blago. Cigani so sodbo sprejeli. Zakonca Taubman bosta po prestani kazni izgnana iz naše države. Cigane so 16. julija aretirali domžalski orožniki. Kmet po nedolžnem linčan V Kaštelu Lukšič pri Splitu so kmetje skoraj do smrti linčali kmeta Mateja Poljaka, ki se je v avtobusu vozil v Split. Ko je avtobus privozil v Kašteil Lukšič, so Lukšičani navalili na avtobus, iz njega potegnili Poljaka ter ga linčali. Nato so ga vlekli na travnik, kjer so ga pustili ležati. Orožništvo ga je pozneje našlo močno ranjenega na travniku in ga dalo prepeljati v splitsko bolnišnico. Pri linčan ju je bil Poljak močno ranjen. Liinčali pa so ga zaradi tega, ker so mislili, da je bil Poljak tisti, ki je v prepiru zaradi nekega gozda ubil nji- Roparski morilec 73 letnega starčka Prevalje, 27. septembra. Poročali smo že, da se je v nedeljo zjutraj zgodil pri Mežici roparski umor, čigar žrtev je postal 73-letni P. Koroš, preužitkar pri Mežici. Hudodelec je 29 letni rudar iz Žerjava Kranjc Franc, oče dveh otrok. Do leta 1932 je bival v Avstriji v Brucku ob Muri in je bil že tam kaznovan. Po vrnitvi iz Avstrije se je tukaj poročil z vdovo, ki je imela iz prvega zakona dva otroka. Kranjc se je v nedeljo okoli 5 zjutraj odpeljal iz Žerjava v Prevalje, hoteč baje iti na vlak. Kakor sam pravi, je vlak zamudil, nakar se je vrnil domov. Orožniška patrulja ga je srečala ob isti uri, t. j. okoli 5.45, Med Torčevo žago in Mežico. Pred zločinom je še v gostilni Senica v Mežici popil v naglici tri četrt litra vina in je sedel tako, da je imel skozi okno gostilne lep razgled proti cerkvi, kdaj bodo šli ljudje od prve maše. Ko je videl, da je maša minila, je odšel iz gostilne. V gozdu nad Torčevo žago je počakal svojo žrtev, si urezal nad meter dolgo in precej debelo le-skovko in z njo silovito udaril pokojnega Petra Koroša, tako da mu je zadal na glavi dve močni rani, nato ga je še s kamnom, ki je težak približno 5 kg, usmrtil. Po izvršenem dejanju je žrtvi pobral denar, koliko, se še ne ve, pač pa so pri njem na domu našli 2500 din — in zbežal, kakor so videli pastirji. Ko je bil na domu v Žerjavu arelirau, je bil že preoblečen v črno obleko, medtem ko je Imel rjavo obleko že shranjeno in tu in tam od krvavih madežev že oprano. Pri aretaciji je bil popolnoma miren, istotako tudi. ko ga je orožniška ekskorla prignala na kraj hudodelstva. Sedaj je v zaporih okrajnega sodišča v Prevaijah, kjer bo zaslišan. Obremenjuje ga nad 20 prič. V ponedeljek je bilo truplo pokojnega Koroša obducirano, kar je izvršil zdravnik dr. Erat iz Guštanja ob prisotnosti sodnika dr. Češarka in zapisnikarja Ferj a n čiča. Vsa javnost se zahvaljuje orožnikom, zlasti komandirjema orožniških postaj tako g. naredniku Jorgoliču iz Prevalj in g. naredniku Ža-gerju iz Mežice, da se je tako hitro posrečilo izslediti hudodelca, ki je — mimogrede povedano — tudi član Sokola v Žerjavu.' Kot kronisti pa sporočamo še tole. Natančno pred desetimi leti. tudi v nedeljo, jo bilo storjeno skoraj podobno hudodelstvo nad 23 letno Milko Pratnekar iz Mežice, ki je bila umorjena in vržena v ribnik. Višek humorja so Kino Malica Ob 16., 19. in 21. uri Veseli vragi hovega sovaščama. V ponedeljek zjutraj se 'ie namreč v Kaštelu Lukšiču raznesla novica, da so kmetje iz Radošiča v tistem gozdu napadli dva Lukšičana in enega ubili. Raz.neslo so sc tudi govorice, da tisti kmet iz Radošiča, ki jc ubil Lukšičana, v avtobusu potuje v Split, nu se izroči oblastem. Zato so Lukšičani zasedli cesto in nadzorovali vsakogar, ki je potovul v Split. Tako so Lukšiičani v avtobusu odkrili Poljaka, ki je doma iz Radošiča, in ga kratko malo linčali. Izkazailo pa se je, da »o Poljaka po nedolžnem potolkla, ker se je kmalu za tem vrnil domov tisti Lukširan, ki so o njem govorili, da jo ubiit. Orožniki so več Lukšičanov zaprlL Razne tatvine v Ljubljani Podcubnik Marici na Mesarski cesti je bila 25. septembra ukradena zlata ženska zapestna ura z verižico, ki je vredno kakih 600 din. Več predmetov je bilo ukradenih en dan prej tudi iz stanovanja Scmolič Frančiške v Zgornji Šiški. Neznan tat je odnesel zlat poročni prstan, nadalje prstan z belim kamenčkom in zlat moški prstan z monogramom V. A., dalje moško nikeljnasto žepna uro, verižico iz double zlata ter sivo moško obleko, črn telovnik, črn ženski hubertus plašč in moško modrikasto srajca v skupni vrednosti 1605 din. — Raznim tatovom pride prav taka stvar, kakor je otroški športni voziček, ki je bil prav isti dan ukraden izpred barake Kavčič Barbare na Zaloški cesti. — V noči na 24. september pa so neznani zlikovci oidnesli iz skladišča tovarne Mergenthaler na Zaloški cesti več ustrojenih telečjih kož temnordeče barve v vrednosti 4000 din. — Poleg tega pa so razni tatovi na raznih krajih odnesli še več drugih malenkosti, kakor razno obleka in dynamo svetiljke. Posebno predrzen je bil neki zlikovec, ki je 24. septembra izpred gostilne »Stari tišlar« v Kolodvorski ulici odpeljal Kregarju Francetu iz Štcpanje vasi motorno kol znamke »Harlcy«, ki jc vredno 5000 din. Kolo je bilai svetlosivc barve in je imelo evidenčno številko 2-140 38, težko jc bilo 138 kg in imelo 3 in pol konjskih sil. Številka motorja jc bila 28-B-6221. Ljubljanske vesti Molitvena ura za ohranitev miru v Evropi Nocoj na god sv. nadangela Mihaela se bo v stolnici običajna tedenska molitvena ura opravila v ta namen, da bi od Boga sprosili modrost in uvidevnost vsem odločujočim državnikom, da bi svoje narode obvarovali grozot vojske. Ura molitve se začne ob osmih zvečer. Vabim duhovščino in vernike k tej skupni molitvi. 29. septembra 1938 t Gregorij Rožman, žkol Poziv vsem tujim državljanom ! Uprava policije poziva vse tuje državljane, ki imajo dovoljenje za bivanje v Jugoslaviji za nedoločen čas, da se takoj zglasijo pri upravi policije v sobi štev. 1. Izvzeti so samo ruski državljani begunci, ki stalno bivajo v kraljevini Jugoslaviji. — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. reg. S. br. 30474/35. 1 Blagoslovitev ccrkve sv. Terezike na Kodc-Ijevem. V petek, dne 30. t. m. ob pol osmih zvečer se začne v kapeli Salez. Mlad. doma na Kodeljevem devetdnevnica v pripravo na slovesnost blagoslovitve nove cerkve, ki bo v nedeljo, dne 9. oktobra. Vsak večer bo govor, rožni venec in hlagoslov z Najsvetejšim. Zadnji dan devetdnevnice, to je v soboto, 8. okt. bo na dvorišču Mlad. doma uvodna slovesnost s kratkim nagovorom. Od tam se razvije rimska procesija po cesti ob Ljubljanici čez novi most v cerkev čč. sester kanueličank na Selu. Pri vhodu v cerkev darovanje, na to govor č. g. dr. Cirila Potočnika, pete litanije Matere božje in l.lagoslov. Vabimo k devetdnevnici dobrotnike nove cerkve in vse častilce sv. Terezike iz okolice in mesta. 1 V počastitev spomina pokojnega polkovnika M. Bleiweisa-Trsteniškega sta darovala Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu na univerzi v Ljubljani gospoda Lado in Nadja Mi-se.lj, tajnik pri društvu narodov v Ženevi, znesek 500 din. Iskrena hvala. 1 Gradba univerzitetne knjižnice. Zidarska dela na univerzitetni knjižnici so v glavnem končana in v zadnjih dveh dneh so že podrli odre. Sedaj je prišel iz Belgrada tudi še ostali kredit 5 in pol milijona din, ki je potreben za dokončanje stavbe. Svoje delo so izvršili že tudi krovci, zdaj pa bodo oddali še ostala obrtniška dela. Tako bo zgradba do konca prihodnjega leta v glavnem popolnoma končana in se bo potem še nekaj časa sušila, nato pa se bo univerzitetna knjižnica, ki se sedaj stiska v prostorih II. državne realne gimnazije, lahko preselila v svoj novi dom. 1 Cestna popravila na Marijinem trgu. Ker je Mayerjeva palača zdaj že popolnoma dodelana, je bilo potrebno urediti okolico stavbe same. V Wolfovi ulici so ob palači že pred časom naredili nov tlak, sedaj pa tlakujejo še prostor na Marijinem trgu in urejajo tudi hodnik, obenem pa popravljajo tudi Hribarjevo nabrežje, tako da bo spet zmožno za promet. Po dolgem času bo Marijin trg in njegova okolica vsaj za silo urejena. Nujno pa jc potrebno, da se popravijo tudi ostali deli hodnika na obeh straneh Wo.lfove ulice. 1 Nesreča v opekarni na Viču. Danes popoldne cvkrog 2 so bili reševalci poklicani na Vič, kjer se je na Seliškarja Franceta, opekarskega dclavca, ki je rojen 1. 1907. in zaposlen v Združenih opekarnah na Viču, prevrnil železen vagon-ček in ga močno poškodoval. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. 1 Za božično obdarovanje otrok. Mestno poglavarstvo obvešča stranke, da bo sprejemalo pri-glase za božično obdarovanje revnih otrok ustno v mladinskem oddelku soc. pol. urada, Krekov Irg 10 pritličje in sicer od 29. sept. 1938 do 20. oktobra 1938. nepreklicno med uradnimi urami. 1 Domači konstanj na trgu. Uvoz kostanja iz inozemskih krajev v Ljubljano je doslej izostal. Na trgu pa se je pojavil prvi domači kostanj. Dve kmetici iz Zagradišča pri Sostrem in od Sv. Lenarta sta prinesli na trg do 20 litrov lepega, domačega kostanja. Prodajali sta ga po 4 din liter. 1 Živilski trg v znamenju težkih dni. Zadnja sreda v mesecu! Vselej so tudi drugače na trgu ležave na zadnji tržni dan, ki je ob sredah že od davnine. Včerajšnji tržni dan je potekel v popolni tišini. Gospodinje so se tiho razgovarjale in pomenkovale o dogodkih današnjih težkih dni. Včerajšnji tržni dan je bil zlasti zato slab, ker so starši ta mesec potrošili mnogo denarja za šole in se je tudi druga leta poznal vpliv šolskih izdatkov na tržne kupčije. Branjevke in druge prodajalke so imele včeraj slab promet. Nekatere niso izkupile niti 10 din. ko so na ta dan drugače stržile najmanj do 8 in več kovačev. 1 Zanimivosti s trga. Cene nekaterim potrebščinam so se za malenkost dvignile. Stročji fižol je sedaj redek, zato so se cene dvignile. Poprej po 2 din, je sedaj slročji fižol že po 3.r>0 do 4 din kilogram. Sadja ni bilo obilo na trgu. Sadni prostor ob Jugoslovanski tiskarni je bil prazen. Ceš-plje so bile 4 do 5 din kg, jabolka 2 do 4 din, hruške 4 do 7 din, breskve štajerske in domače (i do 7 din kg, breskve prav slabe kvaliteto, nagnite so bile 2 din kg. Paradižniki so bili l..r>0 do 2 din kilogram. Kumare za vlaganje 10 din 10 komadov. Prvi jesenski motovileč 1 din merica. Na Sv. Petra nasipu je bilo 5 voz krompirja po 0.75 do 0.90 din na debelo, 15 voz zeljnatih glav. Kupčija z zelj-natimi glavami so za našega kmeta letos slahe. Zeljarji kupujejo glave na debelo po 20 par kg. Na trgu so biie glave včeraj po 50 do 75 par. 1 Zahvala Vrljunfevega očeta. Podpisani Vr-hunc Franc se zahvaljujem vsem, ki so se me ob moji SO.Ietnici rojstva spomnili s cvetjem, darovi in pismenimi čestitkami. Še posebej pa se zahvalim županu g. dr. Jure Adlešiču. kateri mi je poslal zelo lepe pismene čestitke. Se enkrat vsem prav iskrena zahvala in tudi vam kličem: Se mnogo let naj tudi vas Bog ohrani! — Vrhunc Franc, Moste. 1 Ptičarji in selitev ptic so vedno v taki zvezi, da na jesen tako kakor ptice hite tudi ptičarji iz svojih gnezd, toda pličarji hite na lov, da bi nalovili in podavili čim največ ptic. Pričela se je | prava ptičarska sezona, mestno poglavarstvo opu- j zarja vse prijatelje ujetih ptic, zlasti pa tudi vse [ lovce na ptice, da je tak lov strogo prepovedan in da bo vsakdo 6trogo kaznovan, kogar pravica zaloti na lovu ptic pevk. 1 Za mestne reveže sta namesto venca na knsto gospe Marije Maister, vdove generala, darovala gospa Duška in g. dr. Foerster Vladimir iz Ljubljane, Dalmatinova ulica 11, 150 din. Za lepi dar 6e mestno poglavarstvo iskreno zahvaljuje z željo, naj bi se dobri ljudje tudi o Vseh svetih spominjali revežev ter darovali vsote, namenjene za vence in cvetje na grobovih, v mestni socialni sklad. 1 O razsvetljavi pod Golovcem smo zadnjič objavili kratko pritožbo, da je pomanjkljiva in da bi bilo ponekod ob cesti treba obsekati vejevje. Z magistrata smo glede te pritožbe dobili obvestilo, da je bila cestna razsvetljava ob Hradeckega cesti pod Golovcem že pred nekaj leti pomnožena in tako cnjačena, da ves čas ni bilo pritožb. Res bi bilo na vsak način treba obsekati veje dreves, ki zasenčujejo žarnice, toda to naj store lastniki drevja sami, drugače bo pa morala mestna vrtnarija požagati vse veje, ki zasenčujejo razsvetljavo in štrle čez meje na cesto. 1 Prodaja vencev in rož na trgu. Zaradi bližnje sezone za prodajo cvetja in vencev za praznik Vseh svetnikov opozarja mestno poglavarstvo, da so v smislu čl. 23 obrtnega zakona upravičeni prodajati umetne vence in šopke samo oni, ki imajo tozadevno obrtno pooblastilo, prav tako imajo pravico prodajati umetno vzgojeno cvetje samo vrtnarji z obrtnim pooblastilom. Po § 1. t. 1. obrtnega zakona 6mejo poljedelci prodajati cvetlice, ki niso umetno (v toplih gredah, s posebnimi pripravami, s požlahtnjevanjem itd.) gojene. V okviru svojega kmečkega gospodarstva jim je dopuščeno vezati tudi preproste šopke in spletati vence iz cvetja, ki so ga sami pridelali. Kdor ni proizvajalec ali obrtnik, ne bo puščen na tržni prostor. 1 Ob Janežičevi ulici v Prulah bo mestna vrtnarija po možnosti še letos odstranila kostanje z južnega dela ulice in zasadila novo primernejše drevje. Kar sc tiče severnega dela Janežičeve ulice, jc pa treba pripomniti, da sta zahodni hodnik in vozišče že urejena. Da bi že 6edaj položili robnike in napravili asfaltirane hodnike, pa ni mogoče, ker se pred lanskim nasuti nasip še vedno poseda ter je treba počakati s tem delom toliko časa, da se zemlja popolnoma usede in umiri. Cesta s Prul proti mestu je z razširitvijo vozišča pri Koširjevem posestvu znatno širša, zelo ugodna bo pa tudi naprava položnega klanca pred šentjakobskim mostom, ki je prav sedaj v delu. Kadar bo pa mestna uprava spet razpolagala s primernimi krediti, gotovo poskrbi tudi za to, da odpravi ožino pri Koširjevem posestvu. Upamo, da je e tem ustreženo vsem, ki se razburjajo zaradi varnosti na Prulah. I Tečaji angleškega jezika. Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da bode z oktobrom pričelo zopet z rednimi tečaji angleškega jezika za začetnike in naprednejše in s ko,nverzacij6kimi tečaji. Vpisovanje v tečaje in sprejemanje novih članov sc vrši vsako sredo in soboto od 18 do 19 v društveni knjižnici Kralja Petra trg 8, priti, levo. Odbor. I Zanimivosti iz zemljiške knjige. Splošen pregled poslov ljubljanskega zemljiškoknjižnega urada nam podaja za avgust prav lepe zanimivosti. Podanih je bilo 149 predlogov za vknjižbo zastavne pravice v korist raznih posojil in hipo-tečnih kreditov. Vknjiženo je bilo avgusta celotno 16,321.347 din posojil in kreditov, julija pri 145 posestvih 11,002.102 din. Dalje je bilo podanih 50 predlogov za izbris posojil v skupnem znesku 1,862.259 dn, julija pa 45 predlogov za izbris posojil v znesku 2,148.097 din. Zanimivo je dejstvo, da se zelo množe predlogi Priviligirane agrarne banke za prenos posojil drugih denarnih zavodov na njeno korist. Avgusla so bila 29 dolžnikom, ki so bili dobili posojila pri raznih ljubljanskih zavodih, prenesena posojila v znesku 370.860 na korist PAb. 1 V Belgradu prijet pripeljan v Ljubljano. Ljubljanska policija je že dalj časa zasledovala samskega pekovskega pomočnika Ignaca Škrablja, ki je doma iz Gor. Save pri Stari Loki. Zasledovan je bil v prvi vrsti zaradi tatvine koles. V Belgradu so ga 16. avgusta prijeli in sedaj pripeljali v ljubljanske zapore okrožnega sodišča. Škrabelj je pravi bosjak in govori več jezikov, tako nemški, francoski in češki. Ima za seboj prav burno preteklost. Pravijo, da je bil celo v tujski legiji. 1 Spored kitarskega solističnega večera, ki ga izvaja g. Stanko Prek prihodnji ponedeljek, je naslednji: Najprvo bomo slišali uvodno besedo, in sicer o umetniški vrednosti in zgodovinskem razvoju kitare. Govoril bo g. Jcnsip Škafar. Nato zaigra g. Stanko Prek sledeči spored: Oginsky: Po-loneza, Diabelli: Sonatina, Schubert: Serenada. Dalje Benedictus: Beneški karneval, Call: Sonata, Schneider: Serenada in po glavnem odmoru: Celje c Pevsko društvo Celjski zvon ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 6. oktobra, ob 8 zvečer v Orlovskem domu. Na občnem zboru se bo določil točen dan pevskih vaj. Člani naj sc polnoštevilno udeleže občnega zbora. Vabljenil c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo za Celje in celjsko okolico bo v torek, 4. oktobra, od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8. KINO Danes velik muzikalen film union ..Simfonija ljubezni' c Koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi priredi Celjski oktet v soboto ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da se dobe karte za ta koncert v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Ker nas je Celjski oklet s svojimi nastopi vedno ugodno presenetil in zadovoljil, zato naj ne bo v Celju ljubitelja lepe slovenske narodne in umetne pesmi, ki ne bi prišel v soboto v Ljudsko posojilnico. Pohitite z nakupom kart v predprodaji, ker bodo kmalu razprodane! c V celjski bolnišnici je zaspala v Gospodu 62 letna žena železničarskega upokojenca Dekleva Ana iz Debra pri Laškem. Naj v miru počiva! c Usodna padca. Ko je šel pred dnevi 26 letni rudar iz Studenca pri Hrastniku po cesti domov, jc hotel preskočiti jarek, kar pa se mu ni posrečilo. Pri preskoku mu je spodrsnilo, da je padel in si zlomi! levo roko. — Pri Sv. Joštu pri Dobrni je padel po stopnicah 1 leto star otrok Grobelnik Franc. Zlomil si je levo nogo. c 81 letni starček skoraj zgorel. Pri Sv. Rozaliji pri Št. Jurju ob južni železnici se je v nedeljo zgodila huda nesreča. Ko je 81 letni starček Polak Andrej hotel vzeti svečo z nočne omarice, mu je padla na tla. Hotel jo je pobrati, pa je padel na gorečo svečo. Kmalu je bil ves v plamenu. Dobi! je hude opekline po obeh nogah. Starčka so pripelali v celjsko bolnišnico. Dominici: Nebeška ljubezen, Padctvec: Poloneza ter Mertz: Tarantela. Večer bo v ponedeljek, 3. oktobra ob 20 v mali Filh. dvorani, Prcdpro-daja vstopnic v knjigarni Gl. Matice. 1 Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obveča cenj, občinstvo, da bodo od 1. oktobra t, 1. do 1. maja 1939 mesnice in stojnice ob nedeljah in praznikih zaprte, ob sobotah bodo pa zato odprte do 19. Vsakdo naj se blagovoli preskrbeti z mesom pravočasno na dan pred nedeljo in praznikom. 1 Uprava kina Matice obvešča tem potom cenjeno občinstvo, da otvori svojo novo sezono s 1. oktobrom. Kino Matica si je zasigural vrsto odličnih filmov svetovnih produkcij in je skrbno izbral novemu duhu in času primeren program. Otvoritveni spored bo uprava pravočasno objavila v dnevnem časopisju. 1 Tečaj ruskega jezika. Po primeru prejšnjih let priredi tudi letos Ruska Matica tečaj ruškega jezika za Slovence. Ta tečaj se deli v tri skupine: I. za začetnike, II. in III. za naprednejše. Za II. skupino so določene vaje iz ruske klasične literature Puškinove dobe, zlasti Puškina »Evgen Onegin« in Lennontova »Junak našega časa«. Za III. skupino pa Turgenjev. Enkratna vpisnina znaša 10 din in ukovina 20 din mesečno. Podrobnejše in formacije: Ruski tečaj. Državna dvorazredna trgovska šola, Gregoričeva ulica 29, I. nadstropje uč. I. vsak torek, četrtek in petek od 7.-9 zvečer. Gledališče Drama. Začetek ob 20. Četrtek, 29. sept.: »Veriga«. Red Četrtek. - Petek, 30. sept.: Zaprto. - Sobota, 1. okt.: »Izsiljena ženitev« »Ljubezen - zdravnik«. Premiera. Premierski abonma. — Opera. Začetek ob 20. Sobota, i. okt.: »Boris Godunov«. Red A. Otvoritvena predstava. Sestanki F. O. Sv. Jakob ima drevi ab 8 redni sestanek pri »Zagorcu«. Zaradi razgovorov o občnem zboru. Vabimo člane k polnoštevilni udeležbi. Na programu je tudi zanimivo predavanje! — Odbor. Fantovski odsek Sv. Peter ima drevi ob 8 redni fantovski sestanek, s predavanjem g. župnika Košmerlja. Udeležba obvezna, vabljeni so tudi novi člani. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Poizvedovanja Ženski dežnik je bil najden v bližini Jugoslovanske tiskarne. Dobi se pri Trinkaus, Poljanski nasip 10. Ura je bila izgubljena pri mestni hranilnici ob pol devetih in se naproša najditelj, da jo dostavi v Hrenovo ulico št. 9 proti nagradi. Mariborske vesti Za novi dravski most v Mariboru Maribor, 28. septembra. Mariborski in okoliški faktorji se že dalj časa pečajo z vprašanjem novega dravskega mostu, ki že nujno potreben spričo ogromnega prometa, kateri gre čez dravski, edini in preobremenjeni most. Akcijo za novi most je sedaj prevzel v svoje roke g. ban dr. Marko Natlačen, na čigar iniciativo bo 3, oktobra v Mariboru konferenca prizadetih faktorjev, ki naj najde pot in način, da se želja Maribora in okolice ter zahteva do dobro urejenega prometa po novem mostu čimprej izpolni. Konference se bodo poleg g. bana udeležili še mariborski župan dr. Juvan, 6enator Fr, Schau-bach, načelnik cestnega odbora Fran Žebot, po-breški župan g. Steržina in košaški župan g, Kirer. Mariborski muzej se seli v nove prostore Sedaj, ko je gornje nadstropje mariborskega gradu popolnoma preurejeno in so vse nekdanje stare grajske dvorane popravljene in preslikane ter položen nov parket, je vodja muzeja prof. Baš počasi, kakor to pač dopuščajo razmere, čas in material, ki je na razpolago, začel seliti muzej iz dosedanjih prostorov v grad. Po načrtu, ki si ga je že prej izdelal, prenašajo sedaj restavrirane in konservirane muzejske predmete v grajske dvorane. Po sedanji razdelitvi prostorov in nameščanju muzealij je videti, da bo novi mariborski muzej urejen po vseh zahtevah muzejske prakse in teorije in da bo zato bodoči mariborski muzej vsestransko vzorno urejen, da se bo mogel postaviti ob stran drugih muzejev v mnogo večjih mestih. ■* m V otvoritveni predstavi »Kar hočete« to soboto nastopi skoraj vse dramsko osebje in sta-tisterija. Vseskozi napeto in zabavno komedijo spremlja tudi godba, ki jo je nalašč za to uglas-bil vojni kapelnik Jiranek. m Iz društva upokojencev v Mariboru. Glede v časopisih objavljenih nolic o izrednem občnem zboru našega društva dne 25. t. ni. opozarjamo naše člane, da je bilo to zborovanje protizakonito in neveljavno, ter da smo zaradi tega takoj pri merodajni oblasti storili potrebne korake. — Predsedstvo. ni Redna služba božja v ccrkvi sv. Alojzija se začne s prvo oktobrsko nedeljo. Ob nedeljah in praznikih so sv. maše ob 5, 5.30 in 6.30, ob delavnikih pa ob 5.15, 5.45 in 6.15. Večernice ob nedeljah in praznikih ob 15.45, ob sobotah in pred prazniki pa ob 16.30. Mesečni shod bo vsako drugo nedeljo v mesecu. m Dijak pobegnil. Zasebnica Verki Ivana je prijavila policiji, da je njen podnajemnik Oto Domža, 16-letni dijak, 24. t. m. odšel od doma in se še do danes ni vrni!. Ker se tudi ni oglasil pri svoji materi, ki tudi stanuje v Mariboru, se boji, da se mu je kaj pripetilo. Dijak je odnesel s seboj tudi pleteno košaro z vso svojo obleko. m 60.000 kopalcev letos na otoku. Dasi je bilo kopališče na Mariborskem otoku že 15. septembra oficielno zaprto, vendar prihajajo številni kopalci ob lepih sončnih dnevih na otok ter se sončijo. Letos je obiskalo kopališče na otoku 60.000 kopalcev — kar je nekoliko manj kot lansko leto. Letošnja kopalna sezona je trpela največ zaradi tega, ker je bilo ob nedeljah in praznikih v poletju po večini slabo vreme. m Nad radioaparatom jo stresel jezo. , . * pa se je nek znan mariborski gospod pri tem tako razburil, da je v sveti jezi z vso silo vsekal s pestjo po radioaparatu — takoj nato pa je presenečen obžaloval svojo jezo: aparat se je namreč pod silovitim udarcem kar zdrobil. m Fantovski odsek II prične z redno telovadbo v soboto, 3. oktobra. Telovadba bo ob torkih in sobotah, in sicer ob sobotah ob 20 naprej v telovadnici nove inagdalenske šolo, ob torkih pa od 19 do 22 v telovadnici Slomškovo dekliške šole na Miklošičevi ulici. Za telovadce udeležba obvezna. — Načelnik. m Iz policijsko službe. II komiearlatu mari-morske mestne |>olicije je premeščen policijski svetnik g. Karel Pestevšek, ki bo prišel na mesto v Ljubljano prestavljenega policijskega svetnika g. Kosa. m Zveze s Češkoslovaško šc niso prekinjene. Kljub olicielnemu prekinjenju vseh železniških zvez s Češkoslovaško čez nemški teritorij in kljub temu, da ne prihajajo v Maribor več direktni vagoni iz Prage, še vedno prihajajo skoraj vsak dan v Maribor potniki iz Češkoslovaške, ki so se pripeljali čez Nemčijo. So pa lo samo naši državljani, ki pripovedujejo, dn se vrši promet na češko-nemiki obmejni postaji s prestopanjem. m 30 češkoslovaških družin se jo z Dunaja zateklo v Maribor V Maribor jp prispelo z Dunaja 30 češkoslovaških družin. Ti Čehoslovaki so živeli stalno na Dunaju, bili pa so Ssl. državljani. Domov na Češkoslovaško niso mogli, pa so se napotili v Jugoslavijo. Vsi imajo diplomatske potne liste, vendar so jih skušali nemški obmejni organi v Špilju zadržati. Po večurneni čakanju pa so družine smele nadaljevati pot. m 30-letnica Prosvetneg adruštva v Krčevini. Prosvetno društvo v Krčevini slavi letos 30-letnico svojega delovanja, na prosvetnem polju. Proslava bo v nedeljo, '2. oktobra s sledečim sporedom: Ob 9 sv. maša na Aninem hribčku v Krčevini nad Tremi ribniki (Kolaričeva kapela). Popoldne ob 14 otvoritev velike vrtne veselice v Prosvetnem domu v Krčevini združene z vinsko trgatvijo. Na proslavi igra društveni tamburaški zbor. V primeru slabega vremena bo proslava naslednjo nedeljo, 9. oktobra, z istim sporedom. Vabljeni vsi prijatelji katol. slovenske prosvete. m Maistrovi borci iz Maribora in bližnje okolice se vabijo na vinsko trgatev, ki jo priredi I odsek Zveze Maistrovih borcev v nedeljo, 2. okt. v prostorih kolodvorske restavracije g. Frasa v Cirkovcih. Člani, ki se žele poslužiti cenenega prevoznega sredstva, naj se javijo do petka pri tov. Cimermanu. ni Motorno kolo ukradeno. Drzna tatvina je bila izvršena v Mariboru. Med večerno predstavo v kinu Union je ukradel nekdo motorno kolo znamke »Puciu 250 ccm, ki ga je lastnik pustil pred kinom. Ogrodje kolesa je rumeno preple-skano, blatniki in žaromet pa so rdeči. Evidenčna številka motornega kolesa je 2643. Najditelj ali izsleditelj kolesa dobi primerno nagrado. m Privatna slikarska šola profesorja Jiraka prične 1. oktobra redni pouk. Inlormacije in vpis v šolo Go-spojna 7, III. Gledališče Sobota, 1. oktobra ob 20: Otvoritvena predstava »Kar hočete«. Premiera. Bloki. Nedelja, 2. oktobra: »Dva ducata rdečih rož«. Znižano cene. Bloki. Ponedeljek, 3. oktobra: Zaprto. Torek, 4. oktobra: »Hudičev učenec«. Premiera. Bloki. Rečica ob Savinji Osebna vest. Na našo šolo je bil premeščen po prošnji iz Petišovcev učitelj ŠvegI Štefan. Na novo pa je bila nastavljena učiteljska abiturientka Puhar Marija. S tem je šola vendar enkrat polnoštevilno zasedena. Nova učna soba. Ker se je občina preselila iz šolskega poslopja v svoje lastne prostore, se je bivša občinska pisarna med počitnicami preuredila v učno sobo. Sv. Urban pri Ptuju Slovesno bodo odprli telefon v četrtek, 29. septembra, na pošti pri Sv. Urbanu. Ob pol 9 bo sprejem gostov iz Ljubljane in Ptuja, nato pozdravni govor gospoda župana. Udeležijo se tudi vsi šolski otroci ter bodo v dvorani farnega doma razne deklamacije, petje itd. Nato bo blagoslovitev telefona, nakar ga izroče svojemu namenu. Telefonska proga je speljana od Ptuja na Sv. Urban, Sv. Bolfenk, Sv. Andraž in do Sv. Antona v Slov. goricah ter bo na ta dan slovesno odprtje na vseh navedenih poštah. Največ zaslug za to napravo si je pridobil gospod župnik Ivan Razhornik, ki je posredoval, da so po dolgem času dobile tudi Slov. gorice to prepotrebno in občekoristno telefonsko napravo. Tudi cesta, ki se gradi in razširja, je njegovo delo, ter bo prihodnji teden dokončana. Gospodu župniku, ki je nedavno obhajal tridesetletnico mašništva, želimo vsi dobri in hvaležni Urban-čani, da ga Bog še dolgo ohrani čilega in zdravega v naši sredini! Že spomladi se je govorilo, da dobimo tudi avtomobilsko zvezo s Ptujem in bi bil imel začeti že voziti poštni avtobus od 1. aprila dalje; sedaj se govori, da bo vozil od 1. novembra naprej, če ne bo spet ta zadeva utihnila. Zagorje Težave z električnim tokom imamo v Zagorju le prevečkrat Če le malo zagrmi in da se le nekajkrat v dalji pobliska, vemo, da smo ob električni tok. Tako se nam je godilo tudi ponoči od četrtka na petek, ko je okrog 6. zvečer ugasnila luč ter je nismo dobili vso noč. Z nekoliko dobre volje bi se dalo to zlahka odpraviti. Jjbira ni težka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel najsigurnejše v stik z najširšimi kupnomočnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah z malo izjemo vsaka slovenska hiša. — En poskus Vas bo o uspehu prepričali Češkoslovaška trgovina Z novim položajem je nastal za Češkoslovaško tudi težavni problem zunanje trgovine. Zunanja trgovina Češkoslovaške je izredno važen faktor za to državo, ker prinaša velike koristi češkoslovaškemu narodnemu gospodarstvu. Pomisliti je treba, da je češki izvoz predvsem industrijski izvoz in da živi od predelave surovin v industrijske izdelke velik del češkega prebivalstva. Od vsega prebivalstva Češkoslovaške je bilo zaposlenih, oz. je živelo od industrije in rudarstva 2,618.000 oseb aLi 37.4% vsega prebivalstva, ki zasluži. Istočasno je živelo od kmetijstva in gozdarstva ter ribolova 2,683.000 oseb ali 38.3% vsega prebivalstva, ki je zaslužilo. To po,meni, da je živelo od industrije ravno toliko prebivalstva kot od kmetijstva. Vsi ti podatki se nanašajo na. ljudsko štetje iz leta 1930., dočim je še ljudsko štetje iz leta 1921. pokazalo znatno večje število prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu kot v industriji. Iz tega lahko vidimo, da je industrializacija v češkoslovaški republiki po vojni še napredovala, Omenjam še mimogrede, da je v še večji meri naraslo ono prebivalstvo, ki se preživlja o,d prometa in trgovine ter gostinstva. Teh je bilo leta 1921. 602.000, leta 1930. pa že 849.000 oseb. Te številke nam potrjujejo, kako narašča z industrializacijo tudi odstotek prebivalstva, ki 6e preživlja s prevozom in razdelitvijo dobrin. Kako zelo je bila važna za Češkoslovaško zunanja trgovina, se vidi tudi iz dejstva, da je znašal delež Češkoslovaške v svetovni trgovini leta 1937 1.53%, dočim je imela Češkoslovaška komaj 0.75% vsega prebivalstva na svetu. Delež Češkoslovaške je bil znatno večji kot delež prebivalstva, kar kaže na veliko prepletenost Češkoslovaške s svetovnim gospodarstvom, kar je bilo v večji meri kot pri kmetijskih državah. Veliko odvisnost Češkoslovaške od uvoza surovin in izvoza industrijskih izdelkov nam kažejo naslednje številke o najvažnejših predmetih uvoza in izvoza po podatkih za leto 1936., ki so nam trenutno na razpolago. V odstotkih vrednosti so tvorili češki uvoz tile predmeti: surov bombaž 9.7%, razna živila in hranila 6.0, razne kovine 5 8, kemikalije in barve 5.4%, železo in izdelki iz železa 4.3%, surove kože 4.2%, stroji in aparati 3.4%, živina 3%, lan, konoplja in juta 3% itd. V izvozu pa so bili naslednji predmeti najvažnejši (v odstotkih vsega češkoslovaškega izvoza), železo in jeklo ter razni izdelki 10.3%, usnje 5.7%, stroji in vozila 5.0, bombažne tkanine in predivo 6.8%, volneno predivo in tkanine 6.7%. Med drugimi važnimi češkimi proizvodi omenjamo še slad 2.1% vsega izvoza, hmelj 2.2, les 3.0, surovo železo 2.2, premog 2.1, lignit 2.1, barve in kemični proizvodi 2.5%, svileni izdelki 4.2%, konfekcija 3.0, steklo in razni izdelki iz stekla 7.5% itd. Vse to nam kaže, da glede prehrane Češkoslovaška ni bil? baš na slabem, ker je bilo tudi kmetijstvo zelo na visoki stopnji, in da je morala Češkoslovaška . te največ uvažati živine in sadja, dočim je v drugih predmetih prehrana bila zelo samostojna in je imela za nekatere posebno kmetijske izdelke kot n. pr. hmelj in slad prav veliko produkcijo, ki jo je lahko prodajala v inozemstvo po kritju domačih potreb. S kom je češkoslovaška največ trgovala. Po podatkih za vse leto 1937. je prihajal uvoz v Češkoslovaško največ iz naslednjih držav: Nemčija 1.701 milij. kron, severnoameriške Zedinjcne države (bombažl) 961, Anglija 701, Francija 576, Romunija 532, britska Indija (bombaž in kože) 471, Avstrija 456, Švedska 418, Holandija 412, Jugoslavija 410, Švica 359, Belgija 315, Poljska 277, Italija 249, Argentina 231, Egipt (bombaž) 223, Rusija 125 milij. čeških kron. Izvažala pa je največ v naslednje države: Nemčija 1.645 milij., severnoameriške Zedinjene države 1.112, Francija 1.034, Avstrija 878, Romunija 654, Jugoslavija 596, Holandija 500, Francija 457, Švica 457, Italija 353, Belgija 254, Argentina 187, Švedska 162, britska Indija 162, Egipt 117 in Rusija 94 milij. kron. Skupno je znašal češki uvoz 1937 10.966 (1936 7.915) milij. kron, izvoz pa 11.982 (8.036) milij. kron, tako da je bila zunanja trgovina za 1.015 (121) milij. kron aktivna. Promet po Donavi Ker je madžarska vlada prepovedala prevoz, skozi našo državo v češkoslovaško, bodo morali sedaj vsi prevozi našega hlaga v Češkoslovaško iti okoli po železnici skozi Romunijo na Češkoslovaško. To bo imelo seveda za posledico povečanje prevoznih stroškov. Ker je tudi Nemčija zaprla svoje meje proti Češkoslovaški, ni mogoč tudi promet po Donavi skozi Madžarsko v Nemčijo in v nasprotni smeri, ker teče Donava tudi mimo češkega ozemlja. Zaradi tega morajo biti vsi transporti, namenjeni za Nemčijo in obratno, poslani po suhem ali po železnici skozi Madžarsko ali naravnost skozi Avstrijo, oz. v Avstrijo. Češko gospodarstvo v septembru Iz poročila češke Narodne banke za 'dobo od 15. avg. do 15. sept. je posneti, da je bila industrijska zaposlenost zadnje čase vkljub političnim dogodkom popolnoma zadovoljiva. Tudi gradbena delavnost je bila znatna. Na delovnem trgu je nazadovala nezaposlenost in tudi avgustova bilanca zunanje trgovine je bila znatno aktivna. Krona na inozemskih trgih je bila normalna. * Kliring Ceškoslovaška-Jugoslavija. Z ozirom na veliki aktivni saldo Češkoslovaške v prometu z Jugoslavijo predlaga nedeljski »Prager Tag-blattc, da naj bi se ta saldo izravnal z večjimi dobavami Jugoslavije Češkoslovaški. Nikakor pa ne smatra list za umestno, da bi se ukinil kii-ring med obema državama. — Novo nastali položaj bo zahteval gotovo drugačne rešitve. Odbor za prehrano Leta 1935 je skupščina Zveze narodov sklenila organizirati posebno aniketo o prehrani s higienskega in gospodarskega vidika. Imenovala je v ta namen poseben odbor, ki je lani izdelal obsežno študijo, ki je obravnavala vprašanje prehrane v zvezi s higienskimi, 'kmetijskimi in splošnimi gospodarskimi vprašanji. V tem odboru je sodeloval iz naše države g. Edo Markovič, glavni ravnatelj Privilegirane izvozne družbe iz Belgrada. Obsežno poročilo strokovnjakov z vsega sveta je priporočilo vsem državam — članicam Zveze narodov — na svetu osnovanje posebnih odborov, ki naj bi še podrobneje študirali vprašanja prehrane z raznih vidikov v posameznih državah. Na osnovi tega priporočila je tudi naš minister za socialno politiko in narodno 'tl.-iv-je predpisal pravilnik o državnem odboru za pioučevamje prehrane, ki je bil s tem ustanovljen tudi v naši državi. Ta odbor se ima bavi t i z vprašanjem prehrane, ka.ko jo izboljšati in spraviti v sklad s produkcijo. Njegovo dalo ima vistosmeriti delo vseh raznih faktorjev glede izboljšanja prehrane prebivalstva in njegova naloga je, da daje smernice pristojnim oblastveni za nadaljnje delo. Kakor obstoji za vso državo državni odbor, tako se imajo v vseli banovinah osnovati banovinski odbori za proučevanje vprašanje prehrane. Tudi v naši banovini se snuje že tak odbor, ki se bo v kraitikem sestal, kakor hitro bodo pristojne korporacije imenovale v ta odbor svoje zastopnike. Iz Belgrada pa poročajo, da se je y torek že sestal državni odbor za proučevanje prehrane. Na tem sestanku so bile zastopane že vse ustanove in uradi, ki imajo svoje zastopnike v tem odboru ter je bilo tudi že konstituiranje tega odbora. Ža predsednika je bil izvoljen g. dr. Steva Tvanič, načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, za podpredsednika g. Grujič, inšpektor kmetijskega ministrstva, za tajnika pa g. dr. Pire, šef socialnemedicinskega oddelka Osrednjega higienskega zavoda. Odbor je že začel z delom in bo izdelan tudi podroben načrt za delo. Osnovane so bile tudi že sekcije, in sicer se bavi prva sekcija s proučevanjem prehrane in njenih odnošajev z gospodarstvom, druga proučuje vprašanja proizvodnje in trgovine živil, tretja sekcija pa se bavi s propagando in poukom ljudstva za pravilno prehrano in proizvodnjo živil. Mednarodna statistika Meseca julija je zasedal odbor statističnih strokovnjakov pri Zvezi narodov, ki se je bavil z važnimi vprašanji unifikaoije mednarodne statistike. Odbor statističnih strokovnjakov je izdelal že svoje prvo poročilo, v katerem je obravnaval štiri važna področja mednarodne statistike, za katera bi bilo želeti, da pride do unifikacije statistične službe. Izdelal je tudi žo konkretne predloge v ta namen, da bi jih lahko države, ki so članice Zveze narodov, koristno porabile pri zbiranju in objavljanju statističnih podatkov. V prvi vrsti se je odbor bavil z vprašanjem. ki bo prišlo v poštev pri ljudskem štetju, ki bo skoraj povsod na svetit okoli leta 1040 in tudi v naši državi. Za to l judsko štetje je izdelal definicijo in klasifikacijo za aktivno prebivalstvo, t. j. tako, ki si samo služi kruh v posameznih gospodarskih panogah. Izdelal jc tudi minimalno listo poklicev, ki naj bi jih vodila vsaka država. Vse prebivalstvo jo razdeljeno ]X) tej lisli na tele skupine: kmetijstvo, gozdarstvo in ribolvo, rudarska industrija, ma-nufftkturna industrija, gradbena stroka, promet in prevoz, trgovina, gosTinstvo in osebne sluz foe, javne službe in ostale sliulžbe splošnega interesa ter končno slabo označeni pmklicii. Nadaljnja klaisifiikaoija obsega 94 skupin, katere bi bilo treba posebej upoštevati pri ljudskih štetjih. V drugi vrsti je odbor sestavil (že revidirano) minimalno Listo proizvodov za statistiko mednarodne trgovine. Te liste se že zdaj drži tudi naša država (od leta 1936 se objavlja ta lista polletno v naši carinski statistiki). V tretji vrsti je smatral odbor za potrebno podčrtati važnost lesne statistike, ki je bila doslej zelo zapuščena. Izdelal je minimalni program za lesno statistiko, posebej tudi že podrobne prediloge, ki naj hi jih realizirale vse države, da se doseže vsaj približen pregled o lesni produkciji na svetil, saj je ta produkcija ena najvažnejših gospodar, panog. Končno je odbor razpravljal tudi o statistikah o tvorbi kapitala in razčlenil najprej dosedanje metode, nato pa predlagal nove metode, ki naj pokažejo tvorbo kapitala v posameznih državah po mednarodni shemi. Vse to delo ima velik pomen v tam, da bo veliko število držav upoštevalo nasvete tega odbora statističnih strokovnjakov in začelo voditi po njegovih priporočilih in shemah razne važne mednarodne statistike. One države, ki takih ali podobnih statistik še niso vodile, bodo zdaj imele priliko, da začno voditi to statistiko, kar bo i njim samim v veliko korist. Posebno koristna pa bo enotnost v zbiranju statističnih podatkov, ker bo le tako mogoča primerjava raznih nacionalnih statističnih podatkov z drugimi podatki in bodo tako postavljeni temelji za enotnost važnih mednarodnih statistik. Svetovna produkcija 1937 Po statističnih podatkih Zveze narodov, objavljenih v zadnjem statističnem mesečniku Zveze narodov za september 1938, je svetovna produkcija narasla od leta 1936 na 1937 od 104 na 110 (pri tem je podlaga svetovna produkcija v letu 1929 kot 100). S tem je dosegla svetovna produkcija svoje najvišje stanje po vojni in po svetovni gospodarski krizi. Produkcija je narasla od 1936 na 1937 takole (podlaga je obseg produkcije v letu 1929 kot 100): v Evropi brez Rusije od 105 na 109, v Rusiji od 107 na 112, v Severni Ameriki od 94 na 102, v ostalih delih sveta od 113 na 116. Če razčlenimo svetovno produkcijo po izvoru, dobimo, da je kmetijska produkcija narasla od 104 na 107, nekmetijska pa od 106 na 119. Nadalje navaja Zveza narodov, da je od 1936 na 1937 narasla produkcija živil in hranil od 103 na 106, produkcija surovin pa od 106 na 119. Slednjo produkcijo razdeljujejo zopet na kmetijsko in nekmetijsko. Produkcija surovin v kmetijstvu je narasla od 107 na 120, ostalih surovin pa od 106 na 119. Iz vseh teh podakov dobimo, da se najbolj spreminja produkcija surovin, kar je v zvezi z industrijsko delavnostjo, ki je bolj podvržena konjunkturnim izpre-membam kot kmetijska proizvodnja. Za svetovno industrijsko produkcijo navaja Zveza narodov, da je na svetu brez Rusije od 1936 na 1937 narasla od 96 na 103, v Evropi brez Rusije od 101 na 110, v Severni Ameriki pa od 89 na 93. Letos se je produkcija v svetovnem obseglu znatno zmanjšala, vendar se že kažejo znaki, da je padec prenehal. Indeks za svet brez Rusije znaša za junij 87 (maj 88), za Evropo 105 (108.5) in Severno Ameriko 66.3 (65.6). Podlaga je vedno produkcija v letu 1929, vzeta kot 100. * Cenitev svetovne letine pšenice. Kmetijsko ministrstvo severnoameriških Zedinjenlh držav ceni svetovno letino pšenice na 4.345 milij. buš-lov (bušel ima nekaj čez 27 kg), kar pomeni v primeri z lanskim lelom povečanje za 510 milij. bušlov. Domače vesli Jugoslovanskoangleška zbornica v Zagrebu. V okrilju zagrebške Trgovinske industrijske zbornice je bila te dni osnovana Jugoslovanskobritanska trgovska zbornica. Svrlia nove zbornice je^ pospeševati gospodarski promet med obema državama, zlasti pa neposredno trgovino med obema državama. Zaradi tega poziva ustanovni odbor vse interesente, da se včlanijo v to zbornico, posebno ker je zagrebška zbornica pokrila vse dosedanje stroške in članstvo ni vezano na nobene dajatve. Ustanovni občni zbor zbornice l>o 2.7. oktobra ob 10 dopoldne v prostorih Trgovinskoindustrijske zbornice v Zagrebu. Izvoz prašičev v Avstrijo. Nemške oblasti so odredile, da morajo naši izvozniki prašičev prodajati prašiče v bivši Avstriji samo s posredovanjem Reichsstelle fiir Tiere und tierisehe Er-zeugnisse«. Na intervencijo Zavoda za pospeše-vanej zunanje trgovine so sedaj nemške oblasti odločile, da se ta odredba ne bo nanašala na izvoz živine iz naše države in ostane v veljavi dosedanji način prodaje živine na prostem trgu po komisijonarjih. Poravnalno postopanjo je uvedeno o imovini Furman Jožefe, trgovke z mešanim blagom v Slovenski Bistrici. Narok za sklepanje poravnave 1. novembra, oglasiti se je do 29. oktobra 1938. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici za konjiški okraj v Slovenskih Konjicah za 6 let od 26. februarja 1935, obrestna mera od 26. februarja dalje 2% brulto. Vpis v trgovinski register. V trgovinski register v Sremski Mitrovici je bila vpisana tvrdka Janko Popovič, izvozna trgovina vina, žive in zaklane živine v Zemunu, Vinogradska ulica 31. Nova Meinlova podružnica. V zagrebški trgovinski register je bila vpisana nova Meinlova podružnica v Šibeniku. Krekič: Problem delavske nezaposlenosti v Jugoslaviji. Glavno tajništvo delavskih zbornic v Belgradu je izdalo študijo g. Bogdana Krekiča o problemu nezaposlenosti v naši državi. Pisec pravi, da je vkljub znatni zaposlitvi obstojala tudi znatna nezaposlenost, proti kateri bi bilo potrebno razbremeniti naš delovni trg ter urediti druga vprašanja, ki so v zvezi z nezaposlenostjo. Licitacija: Pri strojnem oddelku ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani bo dne 22. oktobra licitacija za dobavo pil. Inozemske vesti Novi bankovci Francoske banke. Dosedaj je izdajala Francoska banka največ bankovcev z vrednostjo po 1000 frankov. Dne 26. septembra pa je začela banka izdajati še večje bankovce in sicer po 5000 frankov. Novi bankovci so dveh vrst: prva ima naslikan Novi most, druga pa žensko figuro, ki predstavlja Francijo. Zvišanje diskontne obrestne mere v Parizu. Banque de France je zvišala diskontno obrestno mero za diskont od 2.5 na 3%, za lombard pa od 3.5 na 4%. Zadnja izprememba obrestne mere v Franciji je bila dne 12. maja 1938, ko je bila diskontna obrestna mera znižana od 3 na 2.5% in je bila torej sedanja obrestna mera v veljavi sko-ro 5 mesecev. Obtok bankovcev v Nemčiji je po izkazu Reichsbanke od 16. do 23. septembra 1938 narastel za 80 na 6.746 milij (lani dne 23. septembra je znašal 4.667 milij. mark). To povečanje obtoka bankovcev je pripisovati zlasti dejstvu, da so se izposojila banke povečala v tednu od 16. do 23. septembra za 200 milij. mark. Izboljšanje v Ameriki, Poročali smo ze, da zadnje mesece oživlja gospodarska delavnost v severnoameriških Zed.injenih državah. Produkcijski indeks Federalnega rezervnega urada, ki je znašal junija 77, je narastel že julija na 83, avgusta pa ae Je povzpel na 88 in računajo, da bo znašal produkcijski indeks septembra 90, kar je vsekakor znaten napredek v gospodarskem o življenju. Italijanski monopolni urad za premog je prepovedal porabo inozemskega premoga za centralne kurjave, za kar mora služiti izključno premog domačega izvora. Borza Dne 28. sept 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ne-izpremenjen: v Ljubljani na 238 blago, v Zagrebu in Belgradu na 237.20-238.80. Nemški čeki so pri nas zaradi znatne ponudbe nadalje popustili in sicer so beležili v Ljubljani 13.50 blago, v Zagrebu in Belgradu 13.40—13.60. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo oktobra 13.25—13.45, za- konec oktobra pa 13.35—13.55. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.15—31.85, v Belgradu 32 blago. Devizni promet je znašal v Zagrebu 8.666.950 dinarjev, v Belgradu 6.562.000 din. Ljubljana — tečaji s primoml Amsterdam 100 h. gold..... 2386.36-2400.95 Berlin 100 mark .,,.■■ 1760.52-1774.40 Bruselj 100 belg ...... 752.45— 757.52 Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52 I.*>ndon 1 funt ......210.05- 212.11 Newyork 100 dolarjev . . ■ . 4421.00—4457.31 Pariz 100 frankov ..... 117.26— 118.70 Trst 100 lir ........ 233,14- 236.52 Curih (ob 11.45): Belgrad 10, Pariz 11.6750, London 20.8750, Newyork 452, Bruselj 76.—, Amsterdam 241.50, Stockholm 107.70, Oslo 104.90, Ko-penhagen 93.30, Varšava 83.25, Budimpešta 87.25, Atene; 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.31, Buenos Aires 112.—. — Popoldne ob 15.05 je javil Curih za London tečaj 20.70, za Ne\vyork 446. Vrednostni papirji Tečaji državnih papirjev so nadalje popustili in je prevladovala ponudba. Promet ni bil znaten ter je znašal v Belgradu 1.615.000 din. Ljubljana. Državni papirji: 7% invesf. pos. 90—93, agr. 55—56, vojna škoda promptna 430 do 440, begi. obvez. 82—94, dalm. agr. 80—82, 8% Bler. pos. 86—88, 7% Bler. pos. 84—86, 7% pos. DHB 90—93. Delnice: Nar. banka 7000—7100. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96 blago, agrarji 59 blago, vojna škoda promptna 425 blago, dalm. agrarji 82—83 (83), 4% sev. agrarji 59 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 94—95 (95). — Delnice: Priv. agrarna banka 203 blago, Tov. sladkorja Bečkerck 600 blago, Osješka livarna 150—180. Belgrad: Državni papirji: 7% Investicijsko posojilo (97), vojna škoda promptna (435), begluške obveznice 80—80.50 (82, 80), dalm. agrarji 79.25—80 (79.50, 79), 8% Blerovo posojilo 92 blago, 7% Blerovo posojilo 87.50 blago. — Delnice: Narodna hanka (7.000), Priv. agrarna banka 206 do 209 (207). Žitni trg Novi Sad: Pšenica: gbč 156—158, sremska 155—157, slavonska 156—158, gornj. bačka 156 do 158, bačk. okolica Novi Sad in okol. Sombor 155 do 157. — Moka: nespremenjeno. — Rž: bačka nova 72 kg 2% 145—147. — Ječmen: bačka in sremska 64 do 65 kg 148—152. — Koruza: bačka in srem. 139—141, banat 137—140. — Fižol: nespremenjen. — .Tendenca stalna. Promet stalen. Moto-dirhe na Grad Vse je naglica. V nedeljo boste imeli priliko opazovati brnenje hitrih motorjev ob pol treh popoldne pri dirki Moto-Hermesa na Gradu. Vozačem javljamo, da je trening v soboto, dne 1. X. 1938 med 15. in 18. uro in v nedeljo, dne 2. X. 1938 med pol 9 in pol 11. uro. V nedeljo, dne 2. X. 1938 ob 11 bo propagandna vožnja vseh motoristov na grob pokojnega Staneta Seuniga pri Sv. Križu, da počastimo spomin padlega tovariša, ki je v vnemi za šport žrtvoval svoje življenje. Zvečer po dirki ob 8 bo v restavraciji Šestica razdelitev nagrad, objava rezultatov in prijateljski sestanek motoristov in prijateljev motorizma. SK Javomik : SK Vrhnika 3:3 Prvenstvena. V nedeljo se je odigral toliko pričakovani »notranjski derby< zgoraj navedenih klubov. Za to srečanje je vladalo kot vsako leto največje zanimanje v celem notranjskem kotu. Rezultat deloma odgovarja poteku srečanja, Omeniti je, da je SK Javornik zastreljal enajstko, s katero bi zmagal; a tudi sicer je bila, posebno v drugem polčasu, premoč SK Javornika precej vidna in bi zaslužili zmago. V vrstah SK Javornika so se posebno odlikovali vratar llladnik, Kovšca, Suštaršič in Suha-dolnik. SK Vrhnika je lepo vigrana enajstorica, ki jo odlikujeta štart in dobra kondicija. Med svojimi vrstami šteje nekaj dobrih igračev, med drugimi naj omenim zelo dobro razpoloženega vratarja Kor-četa, dalje Iglica in Preloga. Tekma se je odigrala v hitrem in tipično prvenstvenem tempu korektno, brez surovosti, za kar gre dobršen del zasluge sodniku g. Mehletu, ki je vodil tekmo z dovršeno avtoriteto in znanjem. Po športnem svetu Tekmovanje visokošolcev za svetovno prvenstvo v smuku in slalomu bo od 19. do 26. febr. v Trondheimu na Norveškem. Drugi del tekmovanja po bo poleti v Berlinu. Posebno velika udeležba smučarjev se pričakuje iz Francije, Italije in Nemčije. Program tekmovanja bo v kratkem objavljen. Švedi so premagali Fince v dviganju uteži. Pred nekaj dnevi se je vršil v Helsinski dvoboj med švedskimi in finskimi težkoatleli v dviganju uteži, katerega so izvojevali Švedi v svojo korist. Ilorba se je vršila v olimpijskem troboju, katerega so dobili Švedi 7. naskokom 110 kg. V celoti so Švedi dosegli 1575 kg, Finci pa 1465. Pri tem je postavil Finec M. Tohazier 7, 213.5 kg v srednji leži nov finski rekord v olimpijskem troboju. Švedi in Finci -"bodo sodelovali tudi na svetovnem prvenstvu, ki bo na Dunaju. Evropsko prvenstvo v grško-rimski borbi bo prihodnje leto na Norveškem v Oslo, in sicer v času od 25. do 28. aprila. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo ie prevzel prestolonaslednik Olaf. Ob tej priliki bo tudi kongres Zveze za rokoborbo. — Evropsko prvenstvo v prosti rokoborb! pa bo v novembru 1939 v Helsinki. Golman 'aretiran med igro. Zanimiv primer se je zgodil v Budimpešti o priliki tretjerazredne amaterske nogometne tekme, ki je vzbudil precej razburjenja med gledalci in igralci. Igra so je ravno dobro pričela, ko so naenkrat pojavi na igrišču stražnik, ki je iskal nekega Kovacsa. Na njegovem stanovanju, kjer ga je iskal, so ga namreč obvestili, da »e nahaja pri nogometni tekmi na tem in tem igrišču. Ko je stražnik pri funkcionarjih zvedel, da jo dotični, ki ga išče, vralar pri igri, ki se je ravnokar pričela, se je meni nič tebi nič podal k njemu in ga v imenu zakona aretiral. Kovacs se je nekoliko časa upiral, toda kljub protestom gledalcev ga je stražnik odpeljal z igrišča. Seveda je njegovo moštvo gladko izgubilo igro in sedaj je klub naslovil na madžarsko nogometno zvezo vlogo z vprašanjem: »Ali se sme igralec, ki mora zaradi višje sile zapustiti igrišče, nadomestiti z drugim?« Francoski športniki niso zadovoljni t< podporo, ki jo dobivajo od države. Sedaj hočo vlada določiti 500.1X10 frankov za telesno vzgojo in francoski športniki so nezadovoljni, češ da je la vsota 7,a 40-milijoneki francoski narod veliko premajhna za potrebe francoskega športa. Časopisje se sklicuje na druge države, kjer so podpore za športne namene neprimerno večje. Drobne vesti Kongres Zveze planinskih društev Kraljevine Jugoslavije, ki je bil določen za 1. in 2. oktober t. I, je zaradi obstoječih, ie objavljenih predpisov prcloien na nedoločen čas. Vsa v sveži včlanjena, planinska društva bodo pravočasno prejela obvestilo o prihodnjem terminu kongresa Zveze. Istočasno je preloiena tudi fotorazstava, ki bo olvor-jena istočasno s kongresom Zveze, kadar sa bo vršil. Prof. Janka Mlakarja izbranih spisov prvi zvezek izda SPD osrednje društvo v Ljubljani koncc meseca novembra letošnjega leta. Priljubljeni planinec pisatelj prof. Mlakar Janko je planincem deloma že znan po svojih svojevrstno šaljivih in resnih člankih, ki bodo sedaj izšli v prvem zvezku, kateremu bo prihodnje leto sledil drugi zvezek izbranih spisov. Subskripcija je v polnem leku; SPD opozarja vse planince in ljubitelje planinske literature, da že v subskripciji, kjer so cene izdatno nižje od kasnejše knjigotrške cene, sežejo po tej edinstveni knjigi ter dn takoj naročijo Mlakarjeve spise v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. Subskripcijska doba traja najkasneje do 15. oktobra 1938; naklada se bo ravnala po številu prednaročnikov. SK Mars. Tzredna odborova seja bn drevi ob 20 v gostilni Zaje na Poljanski cesti. Na sejo se vabijo vsi gg. odborniki, ker je zaradi važnosti udeležba obvezna. — Tajnik. SK Mars. Danes od 15 dalje slrogo obvezen trening za prvo in jun. moštvo. Po sestanku članski sestanek na običajnem mestu. Vabljeni tudi gg. odborniki. Krog velike politike Sudctskuncnuki meščan mesta Aš jo pristopil k obrambnim četam iu straži ua križišču cest Politična hemija predsednika Poljske Zaradi velikih dogodkov glede na ureditev sudetsko-nemškega vprašanja, se ni nihče zmenil za poljske notranjcpolitčne dogodke, kjer je bil parlament razpuščen. Predsednik Mošicki je to Mussolini govori v Padovi Na tisoče in tisoče ijudi sp je zbralo na Velikem trg« v Parovi, kn j<* Mussolini (na desni na govorniški tribuni) imel stojo veliki govor o današnjih resnih zaplctljajih Pozabljlvi gospod Chamberlain Čeprav očitajo krogi angleške opozicije Ne-villeu Chamberlainu, da ni zmeraj zvest svojim načelom, pa se vendar brezpogojno drži ene stveri: da nikoli ne gre nikamor brez dežnika. Pa se je vendar zgodilo, da je — kot poroča »Pariš Soir« — pozabil svojega najzvestejšega spremljevalca na Obersalzbergu, kjer je bil na sestanku s Hitlerjem. Ko je Hitlerjev adjutant Briickner prinesel Chamberlainu pozabljeni dežnik k avtu, ie dejal tolmaču Slrangu: »Saj bi bili dežnik spravili, ko gospod predsednik itak še pride k nam.« Minislrshi predsednik in roža Ko se je Chamberlain vrnil iz Nemčije v London, je med svojo pošto našel pismo »Kraljevske botanične družbe«, ki mu je sporočala, da so po njem imenovali neko rožo z otokov Bahama, ki jo je svoj čas, ko je ondi na posestvu svojega očeta bival sedem let, poslal tej družbi, in sicer da se imenuje »Terrias Chamberlainie«. — Chamberlain je dejal, ko je prebral sporočilo: »Če mi ne bo dala zgodovina nobenega dobrega mesta, se bom vsaj v botaničnih knjigah šopiril.« V ozadiu Stalni tajnik ffancoskega zunanjega ministrstva, Aleksij Leger, je spremljal Bonneta in Da-ladiera na njih odločilni perti v London. — Lege-rova kariera je, kar v Franciji ni nič posebnega, vodila iz književnosti v politiko. Ko mu je bilo nekaj čez dvajset let, si je z imenom Alain Saint-Leger pridobil sloves kot lirični pesnik. Med drugim je poslal svoje pesmi tudi Aristidu Briandu, ki se je začel zanimati za mladega pesnika in ga je 1. 1921 pirvikrat nastavil v svojem zunanjem ministrstvu. Prijateljstvo med njima je bilo trdno do Briandove smrti. Še zdaj prebije Leger svoje počitnice na ribiškem čolnu, ki mu ga je zapustil njegov veliki prijatelj. Ali bi mogoče zdaj Briand, oče paktov, razdedil svojega učenca po londonskih sklepih? Ali pa se je Leger hotel ravnati le po besedah svojega mojstra, čigar geslo je bilo: »Mir, mir in samo mir!«, ko je dal iniciativo za poniževalni načrt zahodnih držav, da je treba zemljo odstopiti? Molitve ta mir V teh najtežjih dneh, odkar je bil konec »zadnje vseh vojn«, so ljudje po vsem svetu mnogo molili. Pred cerkvijo vvestminstrske opatije v Londonu, kjer je sredi V6e množice klečala Katedrala sv. Vida v Pragi, kjer množice noč in dan molijo za mir lady Chamberlainova, so ljudje po uro dolgo stali, da so se zvrstili v cerkev. Pri mašah v pariški baziliki Sacrč Coeur so se ljudje kar trli, in v stari praški katedrali sv. Vida so 6e množice pri slovesni sv. maši na glas iokale. ,, »__,.» V , ^ ; LU' ^ .>/r-vV sV-vv; - V; . V • % V-• * -v* odredil nekaj dni prej, ko je njemu, ki je velik kemik, uspelo dognati novo kemično zvezo. »Če bi nc bil tako ravnal, pa bi se bila reakcija zoper nepriljubljeni parlament spremenila v eksplozijo,« je dejal predsednik, ki je elementov politične kemije prav tako vešč kakor organičnih. Orožje za Roosevella V Združenih ameriških državah že zdaj razpravljajo, kako bi bilo z odpošiljanjem orožja, če bi v Evropi izbruhnila vojna. Medtem ko predsednik Roosevelt še preudarja, ali bi prepovedal vsakršno prodajo orožja, pa je dobil orožje iz Evrope. In sicer so to puške za streljanje rib, ki je novi okrutni šport, kateri je bil to poletje v modi na rivieri in ki ga je francoska vlada prepovedala. Sin angleškega ameriškega poslanika v Londonu, Kennedyja, pa je to darilo prinesel v Washington. Nič ni znano, ali bo tudi Roosevelt prepovedal to orožje, ali pa bo izpodrinilo trnek na njegovi jahti »Lumberjack«. Lioyd George in lov na zajce Stari Lloyd Oeorge je nedavno k svojemu zemljišču dokupil še kos zemlje, kjer je kar mrgolelo samih zajcev. Povabil je več prijateljev, politikov in parlamentarcev in je priredil orjaški lov. Lloyd George pa je ostal doma, ker ga ta lov ni prav nič zanimal. Stari waleški lev je potreben politične divjačine. Ko ga je neki gost opozoril na to, da ni šel na lov, ga je Lloyd George za- Angleži, zbrani na kolodvoru v Londonu, kamor so s posebnim vlakom prispeli iz Prage vrnil: »Moji nasprotniki niso bili nikoli zajci I Jaz potrebujem večje divjačine! Ali pa mi more kdo reči, da je VVinston Churchill zajec?« — Tedaj je odvrnil eden od gostov: »Ali hočete s tem povedati, da ste sira Churchilla podili na tla?« Živali pred 8 Sherlok Ilolmes je s povečalnim steklom iskal odtise stopinj hudodelcev, katere je zasledoval. Sherlok Ilolmes je bil človek sodobnega sveta z majhnim merilom. Člani ekspe-d.ioi.je Sinclairovega muzeja pa niso potrebovali nikakega povečalnega stekla za odtise stopinj, katere so odkrili v puščavah Arizone in Kolorada. Ti odtisi niso bili nič manj dolgi kot 80 cm, in koraki skrivnostnega bitja, ki je pustilo te sledove, so bili dolgi pet metrov. Bili so to odtisi največje živali, kar jih je kdaj prebivalo na zemlji. Zgoraj imenovani muzej je odposlal kar trumo učenjakov, da bi preiskali in proučili ostanke orjaških živali iz predpotopne dobe. Ena izmed teh živali bi samo z udarcem z repom mogla podreti močan steber. Tehtale so toliko kot ioknmotiva. Če bi se postavile na zadnje noge, bi bile višje kot naše šestnadstropne palače. V raznih muzejih starega in novega sveta so ostanki takšnih orjaških, pravljičnih živali. Diplodoeus, n. pr., ima 24 m dolge rogove; brontosauru« je tehtal 25 ton. Bile so pa te živali zelo miroljubne in se niso brigale za drugo, kot da so s počasnim korakom hodile ob bregovih rek in iskale nekaj stotov trave za svojo vsakdanjo hrano. Možgani teh orjakov so bili glede na njihovo postavo zelo majhni. Niso bili večji kot človeška pest. Te mirljubne orjake pa so preganjale druge živali. Najbolj divji med njimi je bil tiranosaurus. Visok je bil pet metrov in se je zelo naglo pomikal naprej na zadnjih nogah. Njegovo odprto žrelo je merilo v premeru 80 centimetrov. Hranil se je z mesom drugih živali. Toda zgodilo se je, da je namesto na pohlevnega broutosaura naletel na hujšega na- ) milijoni leti sprotnika, na triceratopa, ki je meril šest metrov in tehtal deset ton. Na hrbtu je imel oklep, ki je bil trši kot jeklo, oborožen pa je bil s tremi strašnimi rogovi. Štegosaurus pa je imel poleg majhnih možganov v glavi še ene, na koncu hrbtenice. Ti možgani so bili dvajsetkrat večji od onih v glavi in so služili v ta namen, da se je žival mogla pomikati z zadnjim delom telesa naprej. Odkritja ameriških iičenjakov v zadnjih letih so osvetlila skrivnostno bivanje teh pravljičnih pošasti. Dr. Charles W. Gi.lmore je izkopal ostanke dinosaura, ki je eden izmed največjih, kar so jih do sedaj našli. Žal, ga ni moči popolnoma sestaviti in je mogoče le približno sklepati, da je bil dolg 25—30 m in je tehtal 45 ton. Ekspediei.ji Sinclaira pa se je posrečilo najti sledove in kost ene izmed največjih živali, in upati je, da bodo kmalu našli tudi ostalo okostje te orjaške pošasti. Po doseda-danjih odkritjih sklepajo, da je bila visoka deset metrov in je tehtala približno 50 ton. Odkrili so tudi odtise palm in drugih dreves, ki nam dajo spoznati pokrajino, kakršna je bila takrat. Delo učenjakov je mnogokrat zelo naporno in zahteva mnogo potrpljenja. Profesor An-drew pripoveduje, da je okostje veluciturna, katero je našel v puščavi Gobi. moral sestaviti iz šest sto kosov. Včasih se najde pa le nekaj zob in kakšna kost. Mnogokrat se odkrijejo očem učenjakov prizori iz davnih let. Profesor Andrew poroča o najdbi majhnega dinosaura, ki ga je najbrž presenetil vihar, ko je kradel jajca iz gnezda neke druge pošasti. »Ali je bil stric pri zavesti, ko je spisal oporoko?« »Nič ne vemo. To se bo videlo, ko jo bomo odprli.« Filmske zanimivosti »Zunaj sta dva gospoda, ki bi rada govorila z vami, gospod ravnatelj.« »Naj počakata. Daj jima dva stola.« »Nista zadovoljna z dvema stoloma, ampak hočeta zarubiti kar vse pohištvo.« »Gospod, prosim, nikar se toliko ne mučite s to muho, vam bom rajši drugo ujeli« »Šanghajska drama« se imenuje novo delo slovitega G. W. Pabsta, tvorca »Don Quijoteja« s pokojnim Šaljapinom v glavni vlogi, režiserja »Atlantide«, raznih pacifističnih filmov itd. — Glavni osebi v novein filmu sta Nemka Christl Mardajn ter Francoz Louis Jouvet. Kakor priča naslov, obravnava film dejanja iz najbližje sedanjosti in aktualnosti. Državni filmski svet so ustanovili na Danskem. Svet ima nalogo zasledovati filmsko proizvodnjo po vsem svetu in sestavljati sezname filmov, ki so po umetniški ali vzgojni vrednosti primerni za uvoz na Dansko in za kazanje po danskih bioskopih. Razen tega bo novi svčt imel velik vpliv na domačo filmsko proizvodnjo. V svetu so zastopniki danskega učiteljstva, gledalnškili igralcev in gledaliških pisateljev ter zastopniki kinematografskih podjetnikov. Film o življenju popularnega newyorškega župana La Guardia pripravl ja ameriški produ-cent. Sleznick. La Guardia, ki je italijanskega pokolenja. spada med najorigdnalnejše in naj-privlačnejše osebnosti v ameriškem življenju. Po svoji orignalni delavnosti in nelianju je morda bolj ustvarjen za filmski motiv kakor pa katerikoli roman. Vendar ne bo sebe v filmu igral sam, dobili so mu po dolgem in vestnem iskanju nadomestnika. Ta filmski La Guardia bo Edvard G. llobinson, mojster za kriminalne psihološke vloge, ki si je s svojimi filmi v zadnjih dveh letih pridobil silovito popularnost. Med uspele njegove stvaritve za novo filmsko sezono spadata zlasti: »Revolver-gentleman«, satirična groteska na amerikansko gangsterstvo, briljantna satira na Al Caponeje, na ameriško sodstvo in na tako imenovano odlično družbo. Drugi Robinsonov uspeli film je »Mojster duš«, odlično psihološko-draniatično delo s snovjo iz medicinskega življenja. Ni dvoma, da bo tudi Robinsonov film o La Guardiu uspela zadeva Lanski uspeh zgodovinsko - pustolovskega filma »Anthony Adversec po nič manj uspelem in umetniškem romanu Ilerveya Allena je letošnjo sezono dobil motivnega naslednika. War-ner Brosova družba, ki je izdelala lanski film, je zdaj dala v promet »Velikega Don Juana«, čigar vsebina je zajeta iz srede 18. stoletja v Franciji, glavna postava v filmu pa je največji angleški igralec tedanjega časa David Garrick. Okoli tedanje »Comedie Fran^aise« z dramatikom Beaumarcluii.som, očetom »1'igarove svatbe« in botrom našega »Matička« se bohoti sijaj predrevolucijske dobe v Franciji. Režiser Mer-vvn Le Rov, tvorec več podobnih zgodovinskih del, je to dobo posrečeno oživil in ustvaril ro-mantično-zgodovinsko delo, kakršna ljudje v Ameriki — in pri nas — najrajši gledajo »Junak z Marne« je naslov novemu francoskemu filmu iz svetovne vojne, v katerem igra glavno vlogo dunajski gledališki mojster Albert Bassermanu. Dve leti mestnega zavetišča v Celju Pretekli mesec je minulo drugo leto otvoritve rtiestn. zavetišča v Celju. Desetletja se je vleklo nevzdržno stanje oskrbovanje onemoglih in revnih Celjanov, dokler ni sedanji mestni svet pod vodstvom predsednika g. Alojzija Mihelčiča kupil ve-leposestvo v Medlogu, nazvano »Kristinin dvor«, ter ga opremil za starostno zavetišče. l'o dveh letih poslovanja se je pokazalo, da je bila ideja dqbra, da je dvorec in posestvo primerno namenu, ki mu služi. Že iz finančnih razlogov bodi poudarjeno, da je bil »Kristinin dvor« s posestvom kupljen za 1,800.000 din in je sedaj uradno ocenjen na štiri milij. din, pri tem pa niso vštete adaptacije in oprema. Obsežno posestvo ležj v Medlogu med državno cesto in Savinjo. Dvorec in stranska vila sta bila s prizidki in malimi preureditvami praktično in higienično opremljena za 70 oskrbovancev. V pritličju dvorca je jedilnica, kuhinja s stranskimi prostori, kopalnica, kapelica- in pisarna s skladiščem. V 1. nadstropju so bivše gosposke sobe kot spalnice obrnjene na sončen jug proti Savinji, parke-tirane, zračne in opremljene z belimi železnimi posteljami in omaricami. Pod štukaturnimi stropi, portali in pri kaminih se pomenkujejo stare ženice o časih, ko so bivale v prejšnji stari ubožnici ter prosjačile po mestu za hrano. Okoli dvorca je urejen park s smrekami in stoletnimi platanami; pod njimi še stoje klopce, kjer so je hladila gospoda. Okolica je ostala ista, samo sprehajalci so se menjali. V oskrbi je sedaj 65 oseb. Povsem so zadovoljni, saj imajo čista ležišča, tečno hrano ter nimajo več skrbi za vsakdanji kruh. oskrbovanci se gibljejo prosto na posestvu, lažja dela opravljajo prostovoljno in z veseljem. Bolni in betežni oskrbovanci so v bolniških sobah. Zanimivo je, da se tudi v starosti strogo drže svojega poklica. Tako čisti peščene stezice in pobira listje z njih onemogel cestni po-metač, bivši drvar še po malem dela trske, gluh lovski čuvaj pazi na kure in komaj izlegla pi-ščeta, odganja kajulia z izvirnimi strašili in zraven pripoveduje svoje lovske dogodivščine. Navdušen pletar spleta košare, krojač z leseno nogo šiva po meri obleke, ki so vsakomur pravšne, zadovoljen čevljar se smeje, če dobi za nove čevlje kozarček viuca in cigarete. Dninarji hodijo »na dnino«. Ženice so pridne, kuharice lupijo krompir in trebijo šolalo, služkinje za vse pometajo sobe, dninarice plevejo; po zimi pa vsi luščijo fižol. Manj srečni so tisti, ki tudi v življenju niso imeli pravega poklica in zadovoljstva. Vsa ta nad 60 glava družina, razen bolnih, ki leže, se večkrat dnevno sestane na udarce zvona, ki jih vabi zjutraj v lepo kapelico k službi božji, nato k zajtrku, obstoječemu iz jnleka ali kave in kruha, slabotni dobijo še predjužnik. Opoldne jih zabava pri skromnem, a dovoljnem ter tečnem kosilu radio v jedilnici. Za malico dobijo zopet kavo iu kruh. Po končanem »delu« so zopet skupaj pri večerji. Moški dobijo še kot pri vojakih tobak, na njih žalost le enkrat tedensko. Večkrat se jih spomnijo celjske gospe in jih obdarujejo s čtivom in poživili. Mestni fizik g. dr. Podpečan obiskuje oskrbovance dva do trikrat tedensko in jim predpisuje potrebna zdravila. Po njegovi izjavi se skoro vsak oskrbovanec, ki ne boleha za kako hujšo boleznijo, zredi za nekaj kilogramov. Nego bolnikov opravljata dve bolniško izvežbani redovni sestri. Poleg sestre prednice, ki vodi ekonomijo, so še sestra knjigovodkinja, kuharica, vrtnarica in gospodarska pomočnica. Dvorec ima veliko ekonomijo, ki jo vodijo sestre po navodilih mestne občine in na njen načun. Južno od dvorca leži obsežen vrt z zimskimi gre- dami in cvetličnjakom in največjim nasadom špargljev v Sloveniji, ki je letos prinesel 20.000 din. Večina zelenjave in živil se porabi za prehrano oskrbovancev, kar ostane, se vnovči na trgu, zlasti zgodnji pridelek. Posestvo obstoji iz njiv, kjer gojč hmelj, in travnikov z obsežnimi sadovnjaki. Velika gospodarska poslopja so oddaljena od dvorca. Tu imajo živino, od katere dobijo mleko za oskrbovance, konje pa uporabljajo za mestno ekonomijo in pogrebni zavod. V gospodarskih poslopjih imajo tudi prašičke in ostalo drobnico. V kmetski hiši ob vhodu je krojaška, čevljarska, pletarska in mizarska delavnica. Oskrbnina za osebo z vso režijo znaša 10 dinarjev dnevno. Oskrbovanci so srečni in zadovoljni, da imajo vsaj ob zatonu brezskrbno življenje in da ne trpe pomanjkanja ter so iz srca hvaležni vsem, ki so jim do tega pripomogli. Novice iz Argentine Buenos Aire«, 24. avgusta. »družitev dveh društev. V nedeljo 21. avgusta je bil skupen občni zbor Slovenskega prosvetnega društva in Tabora v Buenos Airesu, pri katerem sta se ti dve društvi združili v eno, ki se bo imenovalo »Slovenski dom«. Naša kolonija si je že davno želela te združitve. Saj je bilo delo enega kot drugega društva dobro za napredek kolonije, ker sta delovali obe društvi v isti smeri: gojiti ined izseljenci smisel za slovensko prosveto, za stare naše običaje in utrditi v njih ljubezen do nase domovine. Nekaj majhnih razlik med člani je bilo vzrok, da ni prej prišlo do tako želenega združenja, ki so pa sedaj popolnoma odpravljene in je upanje, da se no bodo ponovile, kar bo naši koloniji v velikansko korist. »Slovenski list« ostane glasilo novega društva, kar so člani vzeli z velikim veseljem na znanje. Saj se vsi zavedajo, kaj pomeni lastno glasilo. »Šloveski list« bo skušal to idejo bratstva raztegniti tudi na druge naše naselbine, tako da postane cela naša kolonija v Argentiniji ena sama skala, katere ne bo mogel nihče razbiti. Za predsednika novemu društvu je bil soglasno izvoljen priznani društveni delavec. J. Pahor, za tajnika pa tudi zaslužen društvenik Josip Zlobec. Tudi ostali odbor je sestavljen iz samih priznanih, požrtvovalnih članov, kar nam zagotovalja, da bo društvo šlo po pravi poti in rodilo uspehov. Dal Bog, da bi bilo tako. Konferenca Male zveze. Za konferenco Male zveze, ki je bila te dni na Bledu, je vladalo tukaj ]>osebno zanimanje. Tukaj se namreč vesti o medsebojnem stanju Male zveze večkrat križajo z resnico. Nekatere države, ki imajo posebne koristi v donavskem kotu, se trudijo prepričati svet, da Mala zveza nima življenja in da se njeni temelji razhljajo. Ko se je pa pokazalo, da je ravno nasprotno resnica, so začeli jako laskavo pisati o poteku konference. Poudarjajo odločnost Male zveze in dobro zunanjo politiko. Posebno podčrtavajo delo ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, Konci Aliačič: Bumček in Bunkica 22 " I. »Miklavž je Biks, z belo brado, s papirnato čako in s. Čokolado. Mnogo da in mnogo ve, rad obiskuje reveže. II. Z Miklavžem je prišel angel zlat. Tepk mi je. dal, zato ga imam rad. Po biksu ima nekaj duha! Perot pa mu je posodil labod, ki po vodi veste. .Vse to je lepo. Najlepši pa je, medvedki preljubi, kdo? III. Parkelj se ve. Pa kako! Po biksu smrdi, pa vendar Biks ni. Kožušček ima. Po dveh nogah skaklja. Da nima rogov in dolgega repa (ki pa miruje in nič ne otepa), bi parkelj prav lahko medvedek postal. — Oj! Potlej bi parkelj pač Bumčka pobral! Gotovo bi v svoj koš me stresel, na rame me dvignil, v gozd me odnesel. Oh! Parkelj preljubi! Rogove brž zgubi, rep si odreži, po Bumčka pribeži.« Bumček riše in riše, in ko ]e vse narisal, mu je glava že vsa trudna bingljala na vratu. Vladko in Metka pa sta že trdno spala ob bobnu in ob puški in ob lepih punčkah. Miklavž je pač pozabil, da sta bila tako pridna le eadnje dni. Konec petega poglavja. ki da je najdalekovidnejši politik in 'duševni vodja Male zveze. Prijateljstvo, katero je sklenil z Italijo in Nemčijo ter katerega išče z Madžarsko, 11111 je prineslo največjo čast. Dnevniki prinašajo njegove slike na prvih mestih in sploh hvalijo njegov odločni nastop v prid miru v Srednji Evropi. Za nas izseljence je to jako laskavo. Saj nas do pred nekaj leti sploh niso poznali. Nastop takih mož pa je nesel tudi o nas sloves po svetu, za kar smo jim prav hvaležni. živinorejska razstava. Te dni je bila v Buenos Airesu živinorejska razstava, pri kateri je bilo razstavljenih kakih sto bikov in krav. Prvo nagrado je dobil bik pasme Schortorti, ki je bil potem prodan za 27.0(X> pesov (216.000 din). Druga nagrada je bila podeljena biku iste pasme, ki pa 1se je prodal za 32.01)0 pesov. Ker je Argentina poljedelska država in je živinoreja ena prvih industrij, so take razstave vsako leto. Pri teh prilikah se živinorejci posebno postavijo. Seveda gredo ccne včasih še mnogo više. Ponikve pri Dobrepoljah Nova kapela. Tik zavoda Male sv. Terezike in Zdravstvenega doma je v zadnjem času zrasla po zaslugi našega župnika g. Mrkima Antona lepa in prostorna nova kapela, ki je v surovem stanju tudi že popolnoma dograjena. V tem prikupnem božjem hramu, ki bo posvečen Mariji Zdravja, bo prostora za nad šest sto ljudi. V notranjosti kapele bodo na treh stenah tudi balkoni Na tujca napravilja ta ljubka kapela s svojim krasnim učinkovitim pročeljem odličen vtis. Naprava napajalniku. Prav sedaj grade sredi vasi ponesrečen napajalnik, ki bo vseboval okoli 300 kubičnih metrov vode. V ta napajalnik se bo stekala voda iz sosednjih hiš. /, začudenjem se sprašujemo, kako to, da so odločujoči činitelji šli mimo »sanacijskega odbora. Ta od- bor skrbi za asanacijo vasi naših dolin. Znano je, da v nekaterih vaseh take luže oziroma napajalnike že zasipi jej o, ker so leglo ra/.nili bolezni, nesnage, smradu in komarjev. Pri nas pa je Zdravstveni dom in prihaja vsako leto več sto tujcev iskut zdravja, svežega zraka, miru in počitka v zavod Mule sv. terezike, zato bi pač moral biti naš kraj vzorno urejen. Kakor čujemo, so oni možje, ki so odločil idn odobrili gradnjo tega napajalniku, že sami prišli do spoznanja, da so se nekoliko prenaglili. Gotovo je v naši vasi nujno potrebna naprava napajalnika, vendar pa take rešitve tega važnega vprašanja ne moremo odobravati. Kako vse drugače jc v vasi lločevje, ko so vašiani delali složno z zdravstvenimi ustanovami in ne kar na svojo roko. Tam imajo idealen vodnjak in napajalnik Nov šolski zdravnik. Namesto prejšnjega velikoiaškega šolskega zdravnika dr. Miheliča je bil prod nedavnim imenovan za uradnega šolskega zdravnika tudi zn šolo v Dobrcpoljah šef Zdravstvenega doma in vodja poliklinike g. dr. jože llerfort. Smrt. Pretekli teden smo položili k večnemu počitku 84-lctnega občinskega ubožca Ka-stelica Ivana, ki jo bil v hiralnici zavoda Male sv. Terezike. Naj mu sveti večna luči Radio Programi Radio Ljubljanai Četrtek, 29. septembra: 12 Razni zbori pojo (pl.) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.JO Opoldanski koncert Radijskega ork. — 1-1 Napovedi — 18 llvofak: Slovanski plesi (češka filharmonijo, dirig. Vuclav ia-lich, plošče) — 18.40 Slovenščina zn Slovenco (g. dr. Itudolt Kolarifi) — 13 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Srbi med ustanovitelji prvega hrvatskega gledališča (dr. Ivan Nevestič) — 19.50 10 minut zabave — •JO Violinski koncert g. prof. Karla Rupla — '.11.10 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročilu — 22.15 Dnet klavirja ln harmonija. Petek, M. septembru: 12 Odmevi iz naših krajev (ploščo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi, poročila — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Pisan spored, igra Radijski orkester — 18.40 Ženska ura: Žena pri kulturnem deln( gdč. Anica 1/obarjeva) — II) Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Domača obutev v Jugoslaviji (dr. Jozdimir Knšič) — 19.50 Zanimivosti — 20 IMoščo. Igor Stravinski: Caprlc-rio za klavir in orkester — 20.30 Rnladnl večer. Sodelujejo: g. Vekoslnv Janko, član Nar. gled., prof. M. Lipovšek (spremljava) In Radijski orkester —* 22 Napovedi, poročilu — 22.30 Angleško plošč* Dragi programh Četrtek. 29. septembra: Belgrad: 20 Simfonični koncert, 21.30 Moderni šlagerji — Zagreb: 22.20 Z a ples — Prari": 21.15 Napovedi, nato izvlečki iz čeških oper — Sofija: 20 Gosli in klavir — Dunaj: 21 Opera • Favorita« — Budimpešta: 20.20 Pevski večer, 21.20 Jazz, 22 Kvartet — Milan: 20.30 Pestra glasba - Petek. 30. septembra: Belgrad: 21 Zabavni koncert, 22 Koncert, lahko glasbo — Zagreb: 20 Pesmi ia d not i, 20.:io Komorna glasba, 21 Koncert zagrebških madrigalistov — Praga-Brno: 20 Koncert orkestra. 21.25 Trio za violino, violončelo in klavir — Sofija: 19.25 Verdi: .Trubadur« — Dunaj: 20.10 Teater večerni koncert, 21 Slušna igra, 22.30 Plesna in zabavna glasba — Budimpešta: 20 Odlomki iz oper, 21.35 Ciganski orkester — Milan: 21 Koralni koncert. 21.50 Koncert godbo ua pihala — llim: 21 Pristaniški koncert .— ZAHVALA Vsem, ki sle ob smrti mojega srčno ljubljenega soproga tn hčerki prerano umrlega ateka, sina, brata, svaka itd., gospoda • *).•<(« • ■ ~">rt rlMrr.r>fi.t ur hv. »is FRANJA SIRECA mehanika, trgovca in posestnika spremili na njegovi zadnji poti do preranega groba, vsem naša najprisrčnejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo vsem gg. zdravnikom, ki so se z neprimerno požrtvovalnostjo zavzeli zanj, da mu rešijo življenje, njegovemu osebnemu prijatelju g. dr. Spindlerju, ki mu je na kraju nesreče nudil prvo .pomoč, ter primariju dr. Kiiharju, dr. Brezniku in dr. Pogrujcu, častitim sestram usmi-ljenkam ter vsej častiti duhovščini. Zahvaljujemo se g. sreskemu načelniku dr. Vidicu, g. ptujskemu županu dr. Remcu in g. narod, poslancu Mihaelu Brenčiču za udeležbo pri pogrebu. Obenem izrekamo zahvalo pevskemu društvu Cccilija, Prosv. društvu, Fantovskemu odseku in Dekliškemu krožku, ptujski gasilski četi za častno stražo, gasilski godbi, ptujski gasilski župi ter vsem ostalim gasilskim četam, ki so se tako polnoštevilno udeležile pogreba, Veteranskemu društvu, Ptuj. šoferskemu društvu in društvu Volan, Združenju kovinarjev in Obrtnemu društvu ter vsem ostalim društvom, vsem njegovim stanovskim prijateljem in znancem najlepša hvala. Nnjiskroncjša hvala vsem, ki so ustno ali pismeno izrazili sožalje, ter vsem darovalcem prekrasnega c vetji}, s katerim so zasuli njegovo krsto. Zahvaljujemo se g. M. Gvardianu za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. župnemu načelniku ter vsem gg. govornikom, pevskim društvom zn v srce segajoče žalostinke. Slednjič vsem, ki ste dragega pokojnika spremljali v njegov poslednji dom, najlepša hvalal Ptuj, duc 26. septembra 1938. Marica, soproga, in hčerkica in ostalo sorodstvo. Ise von Stach: 3 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Omerza. Njegova soseda je bolna ženska, ki radi ohromelosti udov ni že deset let zapustila postelje, le njena uboga duša je dovolj živa, da hrepeni po tolažbi vere in čislo občuti gorje svoje zapušče-nosti. Ganljiva ura je bila, ki je zadela tudi Benjamina v srce, ko smo bili pri postelji tiste žene priče njenega prekipevajočega veselja, da je motila prejeli sveta zakramenta spovedi in oltarja. Ko je nekoliko, premagala solze in ginjenost, je pripovedovala, da je prejela, preden ji je Bog zvezal ude, v zmedi časov s strahom in trepetom obhajilo pod obema podobama; nato da jo je prevzela velika žalost in je pričela dvomiti, če ni zaužila v prekietstvo teiesa Gospodovega. Pokazal sem košček kruha lia mizi in jo vprašal, če jo tudi skrbi, ali bi bilo v prekletstvo ali blagoslov, če zaužije ta kruh za večerjo. ,Oče,' je odgovorila, ,ni vsak sad polja skrivnostno telo našega Gospoda Kristusa.' ,Ne vsak,' sem ji pritrdil in lahko je razumela, da mora ostati kruh in vino v rokah lu-trsRih to, kar je bilo prej, odkar so pretrgali verigo duhovskega blagoslova, namreč sad polja in trte. V meni je zrasel srd na goljufe preprostega ljudstva, ki misli, da prejme nekaj nebeškega, ko je vendar samo zemska jed, ki mu jo morejo dati. Le zaupanje v božje usmiljenje mi je dalo majhno upanje, da bo videlo verno srce zapeljanih in jim zato naklonilo milost in odpuščanje. Popoldne istega dne je sel mojster na deželo kupovat les. Da bi mi prepustil mir sobice za pobožno molitev, je vzel Benjamin s seboj na vrl brcvir, kjer daje pod najinimi okni cvetoča ja- blana senco hrastovi klopi okrog njenega debla. Gospod, od nekdaj sem smatral svetoče jablane, v katerih se igra dih pomladi, za nosilce lahnih sanj. Zato bi bil rajši videl, ko bi se bil usedel Benjamin v zanesljivo senco javorja ali bukve; kajti če je mogla že jablana v jesenski zrelosti zapeljati naše prve starše, ki so bili vendar bolj nedolžni kot mi, kaj bo premoglo šele rožno pobarvano cvetje z mehkim duhom nad dušami potomcev?« »Prav imaš, Giorgio,« prikima prior, »tudi jaz se moram bati za Benjaminovo pobožnost pod jablano.« »Dokler je bil z njo sam, je še šlo,« nadaljuje Giorgio, »toda ni trajalo dolgo, ko so vrtna vrata zaškripala in je vesel deviški glas napolnil zrak. ,Ubogi tepček!' zakliče Margareta našemu bratu, ,ali se že spet trapiš z razjedeno, prašno farško knjigo, namesto da bi si zažvižgal pesmico, kakor je našemu Stvarniku všeč?' Na oknu moje sobice mi je zastala kri v žilah, ko sem slišal devico, da govori tako drzne besede, ki si jih ne bi nikoli upala, ko bi bil oče doma. Benjamin ji je odgovoril s plemenito oliko, ko je rekel: ,Preverjen sem. da Bog ne bo prezrl moji skromne molitve. Vsak čuje in moli po meri svojih darov.' Margareta je prišla medtem bliže in rekla: ,Doktor Luter uči, če kuham, perem, znažim in pometam, da je to dovolj služba božja in Gospodu všeč.' Ko je omenila Lutrovo ime, je prevzela dečka pač neka negotovost za pameten odgovor, ki bi ga bil vendar lahko našel; kajti Bogu resnično ni bilo treba pošiljali edinega Sina v mesu, da bi učil ženske umivati in kuhali. Toda Benjamin ni odgovoril tako, ampak je jecljate vprašal: ,Devica, poznalo vi doktorja Lutra iz obraza v obrazf Margareta se je nasmehnila. ,Vsak -vvitteiiberški otrok pozna rogljičok njegove suknje in njegove stopinje.' * ,Prav,' odvrne Benjamin, ,pa občujete vi s slavnim možem?' Margareta mu odgovori s trmastim molkom, ker sem slišal, da je deček zmedeno in vsiljivo dalje vprašal: ,Lutrske nauke poznate, kot da niste redko sedeli pri mojstrovih nogah.' ,Brat,' odvrne Margareta ostro, ,čo ti je naročil moj oče, da izvedi, kam zahajam, mu povej, kar mu brez tega ne more ostali dolgo prikrito: ,»I)a, skrivaj občuje z največjim Urivovercem, doktorjem Lutrom.«' Zdelo se je, da je Benjamin čisto preslišal njeno obtožbo, da se da izrabljati za izdajalca, tako živahno si je predstavljal v duši človeško in dnevno občevanje z Martinom Lutrom. Prijelo ga je tudi zopet staro veselje, da bi poskusil svoje govorniške darove na velikem zapeljivcu ljudstva, vneto je namreč rekel: ,Ko hi mogel kdaj govoriti z njim z besedo in odgovorom, ne z razpravo, kot so storili to nekateri katoliški pisatelji tudi iz mojega reda, ampak oko v oko in stavek proti stavku!' ,Ce me torej ne sprašuješ, ker te je poslal moj oče,' pravi Margareta, ,ali ne vstaja kar sama neka lučka pred teboj, da- je zbudil Bog našega doktorja Lutra, da reši svet antikrista, rimskega papeža?' ,Devica, devica,' vzklikne Benjamin, ,kako more čez vaše nedolžne uslne tako sramotenjel' .Ali ti ni še nihče povedal,' odgovori Margareta, ,da se volijo vedno največji grešniki v katoliškem krščanstvu za škofe in predstojnike?' Tukaj se je spomnil Benjamin vas in rekel: ,Temu pa menda ne bo tako. Saj imam vendar tudi jaz predstojnika, ki mu dolgujem zvestobo in pokorščino, in Bog ve, da jn dobro zame, £c se daui vodili svojemu duhovnemu očetu.' Zdaj pa pazite, gospod, če ne najde Eva pod jablano vedno prave besedo, da zadene nedolžnega v srce. Kajti dokler nismo ]>o duhu in resnici oblekli novega človeka, nas ne draži nobena beseda bolj občutno kakor beseda, ki meri na naš spol. ,Brat,' pravi Margareta z materinskim glasom, kot bi hotela opravičiti svojo slabost s krot-Kostjo, ,ti si se med Italijani navadil njihovo hlapčevske narave, zato te nič kaj ne teži pravilo in njegova stroga pokorščina; pristen nemški mož so pa. noče skloniti pod haljo, čo jo pa to storil v mladih letih, jo vrže proč iu so osrči, da je mož.' Gospod, čutil sem Benjaminovo sramoto gori v svojo soIk>. Precej časa je minilo, da je deček zopet odprl usta, ko se je medtem Margareta, ki je bila razumno dekle, veselila svojo zmage. Slednjič sem slišal, da je rekel; ,Pozabili ste, ilovica Margareta, da nas vežo obljuba nn naš stan.' ,Ce more papež obljube rešiti, more to tudi Martin Luter!' odgovori trdo. ,Mislite o tem, kakor vam je ljubo,' odgovori Benjamin. ,Jaz v svoji samostanski neumnosti menim, da ni prav, Bogu ali ljudem dano obljubo prelomiti.' ,Če te pripeljem k doktorju Lutru, g# hočeš morda sramotiti s papešklm meništvom?' ga je nespametno nahrulila po splošni navadi lutrskib. dn odgovore na stavek, ki je za Hfczlago preveč preprost in resničen, surovo in brez razuma. Ker jo pa Benjamin živo želel, da vidi Lutra, je prepustil dekletu nadoblast in boječe vprašal: ,Hočete zares peljati mene in mojega brata Giorgia v reformatorjevo hišo?' Ni mi ugajalo, da jo rabil la naziv, ki ga smemo izgovorili mi katoličani pač v zasineh, resno 'kot iutrovski. .Ali se ne bo pohujševal nad najino obleko,' pravi dalje, ,ki jo sovraži?.' f Konrad (lOlOOlcHIC MESTNI STAVBENIK V CELJU. Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. isodnijsko zapriseženi ceniiec. Daje teb-nične nasvete in pojasnila. Iz lastne pletarne Oeplce ln piUoverle za deco 20 Din, lopice za dame 26 Din puloverje za moške 36 Din in bol|6e v veliki izbiri pri: „LIHVA", samo Glavni trg št. 24 v Mariboru. OtroSkl vozički naj- Dvokoleaa, šivalni atrojl novejših modelov motorji, tricikUl pogreiljivl Fo zelo nizki cenil Ceniki franko 1 ^TRIBUNA" F. BATJEl, LJUBLJANA, Karlovika 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 28 Lepe zertske plašče po Din 298'— komad dobite pri Trpinu, ttaribor. Vetrlnčsha ul. 15 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbl ZaSčltni znale Magistra farmacije propagandistko, kot postranski poklic v prostem času z domicilom v vseh večjih mestih Jugoslavije i Sle večje kemijsko farmaceutsko podjetje. — Izčrpne ponudbe je poslali pod številko 50.910 na: jPUBLICITAS«, d. d., Zagreb, Ilica 9. »Ponedeljshi Slovenec" prinaša poročila o vseh važnejših dogodkih v nedeljo. >Slovenec« teh poročil ne ponavlja, zato vabimo vse naročnike »Slovenca«, da se naroče tudi na >PoncdeIjski Slovenec«. Naročnina znaša mesečno samo 5 din, za tri mesece 13 din, za šest mesecev 25 din, za celo leto 50 din. Ker so za nedelje v avgustu napovedani važni dogodki, o katerih bo poročal samo »Ponedeljski Slovenec«, priporočamo, da se takoj naročite tudi na ta časopis. + Dofrpel je naš srčno ljubljeni, dobri, nepozabni soprog, oče, stari oče in stric, gospod Anton Flere trgovski vrtnar danes zjutraj ob 2, v 79. letu starosti. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne. Kamnik, dne 28. septembra 1938. Žalujoči: Marija, žena; Anton, Jože, Maks, Albin. Ana, Rezika, Minka por. Skasa, otroci; vnukinje in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po . 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službodobe 2 čevljarska pomočnika sprejmem takoj. - Ivan Ahlln, čevljarski mojster, Grosuplje 48. (b) Pekovski pomočnik dober delavec, dobi takoj dobro stalno službo. Jo-van, Planina pri Rakeku. Hlapca ki Ima veselje in razume obdelovanje malega posestva, se takoj sprejme. Cat, Pobrežje, Maribor. Natakarico lahko začetnica, iz poštene kršč. družine., prijazno, takoj sprejmem v stalno službo. - Gostilna Mtiller, Janševa ulica 15, Ljubljana. (b) CBSE^i Kožuhovina vseh vrst v veliki izbiri in po ugodnih cenah pri Josip Dolenec, krznar -Sv. Petra cesta št. 19. Telefon 22-62. (1) I a. moč energično-, izpod 40 let, za nadzorstvo in kontrolo produkcije v tovarni čokolade, sprejmemo. — Predložiti dobre reference. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Stalna, dobra služba« št. 15358. (b) IEEEEBI Brezp/acen pouk v tgronjuf lahtevajte brezp/acen cenik* MEINEI/HMD d.z.o.2. za/, fvorn/ce g/asb/'t MARIBOR st 102 Glasbila-potrebščine kvalitetno blago kupite najceneje pri R.Warbinek Ljubljana, Mlkloiiteva c. 4. Vijolina .... Din 60"— Lok....... „ 25 — Etui s ključem „ 55"— Garnitura strun »Goldbrokat« „ 14 — Ožimljenje loka „ 12'— Specijalist Vam popravi vsa godalna glasbila umet niiko-strokovnjaško. liM Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane ln tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik - Mestni trg IS Ugoden nakup morske trave, žime In cvtlhB za modroce ter blaga ea prevleke pohištva. Zapravljivec močan, malo rabljen, pripraven za mesarja ali mlekarno-, prodam. Cepon, Škofljica. (1) Dežne plašče, obleke, perilo Itd. b! nabavite najboljše tn najcenejše pri Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina LJubljana • Tvrieva cesta 36 (nasproti Gospodarske »ve*e> Kislo zelje, repo in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnih cenah G. Erklavec, Ljubljana, Povšetova ul. 47, telefon 25-91. (1) VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 Kislo zelje, repo sarmo, prvovrstno, vsako množino, dobavlja Ho-man, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81. tel. 35-29. Cene brezkonkurenčne. 1 Resnico govore, ko trdijo, da prodajamo najboljša in najcenejša kolesa rezervne dele ln motorna kolesa. Velika izbira ! Splošna Mm družili) z o. z. et. Vid nad Ljubljano Hijacinte, tulpe, narcise in druge holandske gomolje nudi Sever & Co„ Ljubljana. (1) Bosanske slive za marmelado nudi najceneje in prima kvalitete Jugosad, Resljeva 4. (1) Parkete vseh vrst Izdeluje tn dobavlja po nizki ceni Leo Paulln, tovarna parketov tn turnirja, parna žaga, pošta Straža pri Novem mestu. Mizarji! Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri »Jeklo« - Stari trg Denar BANČNO - KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE) KNJI2ICB bank in hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 8% obveznice, bone in srečke, delnice itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK državne razr. loterije Kupimo Gobe na slanici ln prešna jabolka - nudite takoj tvrdki Artur Nachbar, Radeče. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljane VVolfova ulica št 3 Globok otroški voziček rabljen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 15.374. (k Staro zlafo, zlalo zobovje in srebrne hrone kupujem po najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Uublfana, Miklošičeva 14 CUNJE kroJaSke odrezbe, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter - Maribor Dravska IS Slovenci v Italiji, pozor! Kdor iell v Italiji prejemati »Slovenca« p« pošti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanui Parovel, Trieste, Via fr. Denza 3. Mesečna naročnina za Italijo znaša lit 16.50 in naj se nakaže vnaprej na čekovni račun g. Giovanni Parovela štev. 11—1649. S tem ee prihranijo stroški, naročniku pa takoj lahko postrežejo z listom. Seveda se mora pripomniti, da je poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca«. Vila moderna, nova, enonad-stropna, naprodaj za 215 tisoč din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Gotovina« 15349. (p) Stanoianja I Dvosobno stanovanje s kabinetom-, komfortno* takoj oddam. Zg. Šiška št. 235, pri gostilni čari man. Na ogled od 1—4j Krasna velika hiša z vsem komfortom, 15 minut od centra Maribora, velik vrt, parcele za zidanje, se zaradi selitve pod vrednostno ceno proda. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobro naložen denar« št. 15359. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovaleo — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Sigurna eksistenca Lepa, vpeljana trgovska hiša, ob glavni cesti, v industrijskem okraju — naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 15274. ,(p) Enosobno stanovanje pritličje, oddam takoj ali novembra 2—3 zaneslji-: vlm osebam. Pismene po-f nudbe upravi »Slovenca« pod »Pri Mestnem domu 300 din« št. 15.369. (č)J IŠČEJO: Dve sobi v društvene svrhe tščetrt v centru mesta. Ponudbe na: dr. Zdenko Svigelj,] Dalmatinova 11. (s)J ODDAJO: Sobo oddam dvema gospodomaj Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.383. (s)] Opremljeno sobo s posebnim vhodom od-3 dam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.362. a da res najceneje in prvovrstno kupile POniSIVO izdelano, po lastnih in danih načrtih, z večletno garancijo, tudi na obroke ali hranilne knjižice, le pri tvrdki Ali veste 7 VENTURINI LUDVIK • mizarstvo - BARJE P Uršičev štradon 50 — Ljubljana Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5 TEHNIČNA MAZILA (TOLŠČE IN SLIČNO), KOLOMAZI ITD. Proizvaja In prodala: HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA S ZAGREB, liadnička 29. Tel.23-255 i 23-256 ZEMUN,Tvornička nl.70. Tel.37-317 oddelkov 1. knjigofiskarna 2. litografija in offsef-tisk 3. klišarna (kemigrafija) 4. bakrotisk 5. knjigoveznica principov 1. vestna postrežba 2. dober materij al 3. solidno delo 4. umerjene cene 5. točna odprema vrst izdelkov 1. tiskovine za urade, trgovino in obrt, časopisi, revije, katalogi, vabila i. t. d. 2. plakati, ceniki, vrednostni papirji, reklamne tiskovine v eno- ali večbarvnem tisku i. dr. 3. klišeji v poljubni obliki za eno- ln večbarvno reprodukcijo slik, risb, fotografij etc. 4. umetniške ilustracije, albumi, razglednice, propagandne tiskovine v eno-ali v večbarvnem fisku. 5. preprosta in fina vezava knjig etc., rastrirani papir, poslovne knjige za trgovce, denarne zavode i. t. d. JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčii Politična poročila druge izdaje »Slovenca" Chamberlain - Mussoliniju Na Musolinijevo željo je Hitler odložil splošno mobilizacijo Rim, 28. septembra. AA. (Štefani). Poslanica, ki jo je Chamberlain poslal Mussoliniju, se glasi: Danes sem poslal poslednji apel Hitlerju, da se vzdrži uporabe sile pri urejanju sudetskega problema, ki bi se dal, prepričan sem, urediti v kratki debati. Ponudil sem, da pridem osebno takoj v Berlin, da se pogovorim o sporazumu z nemškimi in čsl. zastopniki, in če kancler želi, tudi z zastopniki Italije in Francije. Mislim, da bi bilo dobro obvestiti nemškega kanclerja, da ste pripravljeni poslati svojega zastopnika in vplivati nanj, da pristane na moj predlog. To nam bo pomagalo preprečiti vojno. Dal sem že poroštvo, da se bodo češke obljube izpolnile, in mislim, da se da v teden dni doseči popolen sporazum. V zvezi s to poslanico je Mussolini sporočil Chamberlainu, da ie pri Hitlerju podprl njego'. predlog. Italijanski poslanik v Berlinu je prosil v Mussolinijevem imenu nemške* vlado, da za 24 ur odloži splošno mobilizacijo, katere proglasitev je bila nameravana danes. To je prosil zato, da bo imel čas, najti sredstva za miroljubno ureditev, Hitler je na ta predlog pristal. Hitler - Chamberlainu Berlin, 28. septembra. AA. (Štefani) Po informacijah iz dobro poučenih krogov je Hitler preko sira Horacea Wilsona zavrnil vse razlage, ki jih navaja čsl. vlada, ko odklanja spomenico. Čsl. vlada trdi, da bi sprejetje spomenice ogrozilo obstoj države. Hitler opo.zarja na to, da je predlagal plebiscit, to se pravi, najbolj demokratsko obliko za zajamčenje pravic prebivalstva. Nove meje češke države bi se izvedle šele po končanem plebiscitu, prav tako, kakar se je zgodilo v Posaarju. Na izjavo Prage, da noben Čeh ne bi mogel pristati na zasedbo sudetsko-nemških krajev po Nemčiji 1. oktobra, izjavlja Hitler, da gre bi za ukrep za ohranitev varnosti in za jamstvo, da 6e izvede sporazum, ki je praška vlada nanj %<& pristala. Gre za ukrep, ki je postal nujno potreben v položaju, nastalem zaradi čeških oblasti v sudetskih krajih. Dalje piše Hitler v svojem odgovoru, da hoče Praga zavlačevati pogajanja in tako onemogočiti ureditev problema samega. Naposled opozarja Hitler na svoje prejšnje izjave, kjer je zagotovil Češkoslovaški, da ji od Nemčije ne grozi nobena nevarnost v vojaškem, političnem in gospodarskem pogledu. Svoje pismo končuje Hitler z izjavo, da je prepovedal kakršnokoli kršitev češkega teritorija. Uradna poročila o sestanku v Monakovem Pariz, 28. sept. br. Agenciji Havas in Reuter sta ob 18. uri objavili enako se glaseče naslednje sporočilo: »Jutri se sestane v Miinclienu konferenca, na kateri bodo sodelovali nemški kancelar Adolf Hitler, angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain, francoski ministrski predsednik Edvard Daladicr in italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini. Pred sklicanjem te konference, za katero je dal pobudo kancelar Hitler, so se vršili važni diplomatski razgovori. Ob 11.15 je kancelar Hitler sprejel francoskega poslanika v Berlinu Francois Ponceta, ki mu je sporočil novo predloge francoske vlade za mirno ureditev češkoslovaško-iiem-škega konflikta. Razgovor je trajal eno liro. Takoj nato je Hitler sprejel angleškega poslanika v Berlinu Nevilla Hendersona. Tudi ta razgovor je (trajal nad eno uro Hitler je imel nato dolg telefonski razgovor z Mussolinijem, nakar je po nemških poslanikih v Parizu, Londonu in Rimu povabil državnike na konferenco, ki se bo sestala jutri dopoldne v Miin-chenu. Italijanski zunanji minister grof Ciano je imel v zvezi s tem dva dolga razgovora z angleškim poslanikom lordom Perthom Hitler jc tudi pristal na to, da za 24 ur podaljša rok za mobilizacijo nemške vojske.« Berlin, 28. sept. \v. DNB objavlja naslednje uradno poročilo: »Kancler Hitler je povabil italijanskega ministrskega predsednika Mussolini,ja, angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in francoskega ministr. predsednika Daladiera na osebni razgorov. Omenjeni državniki so povabilo sprejeli. Sestanek bo 29. septembra popoldne v Miinclienu. Tako z angleške, kakor s francoske strani so bili slovaške krize. V zvezi s tem je angleški ministrski predsednik Chamberlain ponovil, da je prijavljen se še enkrat sestati s kanclerjem Hitler-em. Istočasno je italijanski ministrski predsednik Mussolini ponudil svojo pomoč pri iskanju takojšnje rešitve. Češkoslovaška kriza že glede na nemške priprave ne dopušča več nobene odgoditve, marveč zahteva takojšnjo in kategorično rešitev. Spričo tega položaja in dejstva, da dosedanji predlogi ne odgovarjajo, je narekovala ta sestanek želja, da se napravi še zadnji napor za mirno izročitev sudetsko-nemških pokrajin Nemčiji. Zato je kancler Hitler povabil predsednika angleške, francoske in italijanske vlade k osebnemu razgovoru. Upati je, da ta razgovor še v zadnjem trenutku dovede do sporazuma glede ukrepov, ki jih je treba storiti, da se izpolni obljuba Češkoslovaške glede izročitve sudetsko-nemških pokrajin Nemčiji.« Novi predlogi angleške in francoske vlade Berlin, 28. sept. TG. Nemški tiskovni urad objavlja nocoj, da je izvedel v dobro poučenih krogih, da bosta tako angleški kakor francoski ministrski predsednik jutri na monakovskem sestanku predložila nove predloge za mirno rešitev češko-nemške krize. Mogoče bosta nasvetovala, naj nemška vojska »simbolično« zasede samo nekatere čisto nemške obmejne kraje, medtem ko bi ostalo ozemlje zasedlo angleško vojaštvo, odnosno kakšna mednarodna oborožena sila. Angleški predsednik vlade je nocoj sporočil Hitlerju, da je pripravljen po monakovskem sestanku še enkrat obiskati njega osebno in se z njim dokončno dogovoriti. Tudi Mussolini je nocoj sporočil nemški vladi, da se bo potrudil, da najde nov način takojšnje rešitve sedanje krize, ki z ozirom na nemške priprave ne dovoljuje nobenega zavlačevanja, ampak zahteva takojšnjo rešitev V Berlinu so iz Londona izvedeli, da je češkoslovaški poslanik v Londonu Masaryk predložil Chamoerlainu, naj bi se tudi kakšen češkoslovaški zastopnik udeležil monakovskega sestanka. Predlog praške vlade pa ni bil vzet na znanje. Monakovo, 28. sept. A A. (DNB) Podrobnosti za monakovski sestanek še niso določene. Za zdaj sodijo, da se bo sestanek štirih državnikov vršil v domu voditelja rajha. Ker bodo tuji državniki prišli v Monakovo najbrž z letali, ni izključeno, da se bo konferenca začela že ob enajstih. Iz Berlina se odpelje v Monakovo 22 časopisnih poročevalcev Veleposlaniki Italije, Anglije in Francije so žc odpotovali v Monakovo. Mussolini odpotoval v Monakovo Rim, 28. sept. AA (Štefani) Danes ob 18 se je Mussolini v družbi grofa Cianu s posebnim predsedniškim vlakom odpeljal iz Rima v Monakovo. Pri prihodu nu postajo ga je pozdravila velikanska množica, ki se je zbrala na trgu pred postajo, na postaji sami iu na peronu. Vsi ministri, državni podtajuiki in mnogo drugih zastopnikov oblasti se jc zbralo na peronu in so pozdravljali MussoHuvija. Preden je stopil v vlak, se je Mussolini prisrčno razgovarjal z nemškim poslanikom. Ko se je vlak zganil, so množice in zastopniki oblasti ponovno viharno pozdravljali Mussolinija, ki je na vzklikanje odgovoril pri vratih vagona z rimskim pozdravom. Daladier z letalom v Monakovo Pariz, 28. sept. TG. Ministrski predsednik Daladier bo odpotoval jutri ob 8.30 z letalom v Monakovo. Spremljal ga bo njegov šef kabineta Clapier, generalni tajnik zunanjega ministrstva Leger in načelnik evropskega oddelka v zunanjem ministrstvu Rochart. Nočni napad na spomenik v vojni padlim ... i » _ danes stavljeni novi predlogi glede rešitve češko- I misliti drugače kat oni. Dovje-Mojstrana, 27. septembra. V neposredni bližini dovške cerkve, kjer leži pokopan nepozabni ljudski pevec Aljaž, je stal tik ob cesti mogočen spomenik, ki je zbujal občudovanje pri tujcih, domačinom pa je bil v ponos. Ta spomenik so občani postavili leta 1925. padlim in umrlim vojakom občine Dovje-Mojstrana v topel spomin, poznejšim rodovom pa v nem opomin. Spomenik je bil zgrajen na iniciativo pripravljalnega odbora, v katerem so bili — to je treba poudarjati — možje različnega svetovno nazornega iu političnega prepričanja, tako med drugimi tudi tedanji župan g. Gregor Klančnik in invalid g. Franc Tolar, katerima pač nihče ne more očitati »klerikalizma«. Odbor je uvedel nabiralno akcijo, ki je imela popoln uspeh. Nabranih je bilo okoli 25.000 din. Ob prerešetavanju, kaj naj bi predstavljal kip, je bil soglasno sprejet predlog, naj predstavlja vojaka 17. slovenskega pešpolka v tedanji uniformi polka. Odbor se je postavil na 6tališče, da zgodovine pač ni mogoče potvarjati. Spomenik ni bil — to razume vsak otrok — noben slavospev rajnki Avstriji, ampak jc bil dokument časa, žalosten spomin na še bolj žalostno preteklost, ko so bili slovenski fantje in možje prisiljeni sodelovati v svetovnem pokolju. Ta pa nekaterim političnim prenapetežem ni šlo v glavo. V noči od sobote na nedeljo so se kot navadni banditi priplazili iz svojih temnih brlogov in zagrešili nad spomenikom, ki je zrastel iz skupnega prizadevanja vseh občanav, nezaslišen zločin. Z močno lato, ki so jo izruvali iz bližnjega kozolca, so kip s podstavkom, na katerem sta se lesketali pomenljivi letnici: 1914—1918, vrgli na tla, da je spomenik zdaj le še žalostna razvalina. Vse kaže, da je bila na delu večia družba temnih elementov, ki so prepričani, da služijo svoji ideji s 6urovo silo, oskrunjevanjem grobov in rušenjem zgodovinskih spomenikov. Tako so zdaj oskrunili tudi spomin tistih nesrečnežev, ki sa izkrvaveli na bojnih poljanah in katerih kosti trohne razmetane širom sveta. Pokopališke hijene pietete do mrtvih pač ne poznajo. Poznajo samo svoje zagrizeno sovraštvo do vsega, kar si upa Razdejanje pri spomeniku so najprej opazili ljudje, ki so šli k prvi jutranji maši. Razburjenje in ogorčenje je kot širok plaz zajelo vse — ne glede na politično opredeljenost — z izjemo neznatne peščice, kateri se oskrunjevanje spomenikov ne zdi »nič posebnega«. Za banditi, ki so se v tej »zgodovinski« noči tako ovekovečili, ni bilo nobenega sledu. Pač! — Natrosili so po končanem »delu« okoli spomenika vse polno svojih »vizitk«, anonimnih listkov, razmnoženih na šapirografu. Te »vizitke« so ljudje po.birali, skušali razvozlati njihovo vsebino in jo spraviti v sklad z zločinom. V enem so si bili edini vsi: v obsodbi zločina, kakršnega tukajšnja fara ne pomni. Ves dan so se okoli razdejanega 6po.menika zbirali in ugibali, kdo bi utegnili biti krivci in kaj so napravili z glavo porušenega kipa, ki je ni nikjer. Nočni junaki so z odstranitvijo glave menda hoteli simbolično manifestirati svoje brezglava početje... KultuTa srca in vesti se je pred njimi skrila v najtemnejši kot in si zakrila obraz z mrtvaškim prtom. Dovški župan je o zločinu takoj obvestil moj-stranško orožniška postajo, ki je uvedla obširno preiskavo. Krivci so svoje delo vsekakor morali izvršiti po zrelem preudarku in načrtu. Živa duša jih ni videla in slišala, čeprav so se vprav v soboto nekateri domačini pazno vračali domov. Tudi orožniška patrulja je šla mimo spomenika okoli 1 ponoči, pa ni opazila ničesar sumljivega. V najbližji hiši ge. Slugove imajo psa, ki navadno laja ab vsakem hrupu to noč pa je bil nenavadno miren. Vsekakor so zlikovci uporabili zvrhano mero previdnosti, da so svoje delo nemoteno dokončali. Vprav ta njihova hladnokrvnost in cinična pre-mišljenost sta tembolj obsodbe vredni. A kakor je ogabni zločin zaenkrat še zavit v temo, vodijo vse niti vendarle v eno samo smer. Spomenik, ki je mojstrsko delo pokojnega kamnoseka Cengla iz Radovljice, bodo skušali obnoviti. Poklicati bodo morali strokovnjaka, ki bo napravil no.v načrt za zgornji porušeni del. Marmorna plošča, v katero je vklesanih okoli 60 padlih in pogrešanih vojakov, je k sreči ostala cela. Koliko potov m stroškov bodo imeli domačini z Kulturni obzornik Miško Kranjec: Kapitanovi Roman. Slovenska Matica 1938, str. 384. Miško Kranjec se je s svojimi povestmi uvrstil med najplodnejše slovenske pisatelje. Pričujoči obširni roman »Kapitanovi« je že njegova — deseta samostojno izdana knjiga. Če pomislimo, da je pisatelj še zelo mlad — komaj nekaj čez trideset let! — moramo občudovati njegovo plodnost, obenem pa mu tudi zavidati redko srečo slovenskega pisatelja, ki lahko knjižno izdaja vse, kar napiše. Toda že to, da ima svoje občinstvo, ki ga kupuje in tudi bere, je znak, da se je s svojim talentom uveljavil in resnično prinesel nekaj novega, z veseljem sprejetega v slovensko slovstvo. Ta uspeh je predvsem pripisati njegovemu odkritju docela nove pokrajine v našem slovstvu Prekmurja, ki se je doslej v njegovih delih prvikrat manifestiralo v slovenski leposlovni knjigi (drugo vprašanje je, Če v pravi luči!), njegovemu smislu za stvarnost in sodobnost (agrarna reforma, povojne razmere), zlasti pa njegovemu epičnemu pripovedovanju — dasi je pognal iz cankarjanske liričnosti — pletenju zgodbe, ki je v času, ko je on nastopal, bila nekako odmaknjena od literarne mode, uveljavljajoče se ledaj v liriki in globoki problematiki. Z Miškom Kranjcem se je uveljavilo pri nas čislo epično pripovedovanje, dasi še večinoma v repor lažni obliki, ki ni gledalo toliko na globino misli, nn skladje posameznih delov med seboj, na napetost v pripovedovanju in polnost orisanih potez, toda življenje se je razlivalo v njegovih delih z vsemi svojimi neumetniškimi, neprečiščenimi prj-mesmi. Zato pri Kranjcu lahko govorimo o novem slovenskem knjižnem naturalizmu v lem smislu, da mu jc življenjski dogodek, kakor se je dogodil. vse, manj ga zanima njegov smisel in še manj etično vrednotenje. Zato ga ne preoblikuje, temveč reportira o njem. Zato je njegova oblika često preohlapna, ko se preda življenjskemu toku, ne zna izbrati odseka, ki bi ga izkristaliziral, temveč ga nese veletok zgodbe nenehoma dalje, dalje, dokler ga ne izvrže nekje na prod, ne da bi se tok prenehal valiti naprej. To je njegova običajna literarna oblika, ki jo označuje obširnost, neome-jenost, ponavljanje, ohlapnost, ne pesniško zgoščeni polni izraz, včasih naravnost plehko polemi-ziranje z idealnimi vrednotami ter tendenčno agi-tatorstvo — toda na drugi strani pa je v njem toliko živega čuta za človeške usode, za strast in boj v človeku, sicer bolj z okoliščinami kot s samim seboj, toliko sozvočje z življenjem prekmurske vasi in toliko nazornega opazovanja gest in dejanj, da odtehtajo neumetniške primesi ter uživamo podobo življenja samega, kakor nam ga podaja sicer bolj v zunanjih potezah njegov opazovalni čut in dar. Končno pa od vse umetnosti ostane živo vendarle samo to, kar je človeškega, pristnega in resničnega. Žetev Miška Kranjca jc velika, v petih, šestih letih — deset knjig. Od »Življenja«, ki ga je izdala Krekova knjižnica 1. 1932, je šla njegova pot preko »Težakov« (1932), »Predmestja« (1933), iSreče na vasi« (1933), k »Pesmi ceste« (Jugoslovanska knjigarna 1934) in »Trem novelam« (1935). Tedaj pa so sledili štirje veliki romani »Os življenja« (1935), »Zalesje se prebuja« (103fi), »Prostor na soncu« (1937) ter »Kapitanovi« (1938). Zdi se mi, da je Kranjec Miško še najboljši v prvi in zadnji knjigi, poleg nekaterih novel (Valovi Mure, Režonja n,i svojem itd.), v ostalih pa je ali preliričen in prebohemski (Pesem ceste), preten-denčen (Os življenja, zlasti Zalesje se prebuja), ali pa preveč naturalističen ter premalo etično fun-diran pisatelj. To zadnje je važno poudarjali zaradi nas samih, ki smo pristaši idealistične umetnosti, ki nočemo od umetnika samo podobe videza življenja, temveč tudi prikazovanje duhovnega reda v svetu in človeku. Pričujoči roman »Kapita- novi« je četrto obširno delo Miška Kranjca in najboljše med ostalimi. »Kapitanovi« je kolektivno ime za vse prebivalce »Kapitanovine«, kmetije v Prekmurju. Glavna oseba je Agata, nekaka slovenska Jagna, ki jo poznamo iz Reymontovih »Kmetov«, ki so verjetno tudi vplivali na Kranjčev koncept tega kmečkega romana. »Ljubiti — to je bilo izraz te ženske« (317). »Bila je neuravnovešena, plavala je vse življenje v ljubeznih, velikih in malih, lepili in bolj kalnih,« — »bila polna strasti, samosvoje volje, morda še trmasta — v tem je bila lepa in velika* (381) S tem je podana njena karakteristika. In potem njena zgodba: spečala se je z moškim ter se noseča poročila po prigovarjanju staršev z drugim fantom, ki bi bil sicer gruntu najboljši gospodar, pa ubeži z grunta in od nje, ko zve ob rojstvu otroka, da tli njegov. Tako se je rodila grbasta Kristina. Ko mož Ivan služi v mestu in noče ničesar slišati o ženi in otroku, jo začel grunt propadati. Oče Agate pride prosit Ivana, naj pride domov in naj reši grunt. Ivan pride, zve, da je Agata imela novo razmerje s hlapcem, ki ga jo nadomestoval, spodi hlapca, Agata pa rodi hlapčevega sina Števa. Tedaj pa napoči svetovna vojna, Ivan gre, pa se vrne nazaj in se z ženo nekako sporazumeta, da, naravnost vzljubita. Zakon obeta bili končno celo dober, rodi se jima prvi zakonski sin, in zaradi njega se Ivan zadolži, da postavi novo hišo Ta otrok umre, toda rodi so mu nov. Da bi rešil novo hišo dolga, odide v Ameriko, iz katere pa po smrli tudi drugega zakonskega sina ne pošilja več denarja. Tako končno žive doma grbasta Kristina, polna sovraštva do matere in očeta, ki ruši domačo hišo, ker ve, da je ne bo podedovala, dočim Števo zraste v pravega sina, ki se ves naveže na mater. Ko se Kristina, že šivilja, moži, dobi nekaj oralov, vse ostalo pa s časom propade ter morata Agato in Števo od hiše. Stevo gre služit, mati pa se izgubi v svetil ter se vrne za hip še po sina, ko zve, da se je mož vrnil iz Amerike, ter bi rad začel zopet skupno življenje. V zadnjem hipu mu še iztrga siua Novi vpoklici v Franciji Pariz, 28. sept. AA. (Ilavus) Danes ob 17.15 so v Parizu nalepili ruzglas, s katerim sc v polt tičejo pod zastavo rezervisti, kateri mobilizacijski dokumenti imajo številko 8. Praga se je izročila v varstvo sv. Vaclavu Praga, 28. sept. AA (ČTK) Čsl. radio ji danes popoldne izdal apel nu prebivalstvo. V apelu tn (i priporoča, da sc varuje lužnivih vesli tujih radijskih posluj, posebno nemških. Tako je nemški radio danes ru/nescl glasove, ki so hkrati žaljivi in fantastični, o najvišjih funkcionarjih čsl. vlade in parlamentu, ioda med vsemi čsl. politiki vlada popolna sloga, vsi imajo samo en cilj: sloga in sporazum med vsemi Čehoslovaki v teh težkih dneh. Tako bo tudi to nelojalno orožje, ki mu je cilj zanesti razdor v i:SR, zgrešilo svoj cilj. V Pragi so bile. danes ves dan velike javne svečanosti, ki se jih je udeležilo vež slotisoč ljudi, llrudčane so preplavile ogromne množice, ki so se trle okrog katedrale sv. Vidu, kjer so bile izpostavljene insignijc, to je krona, žczlo. jaliolko in meč kralju sv. Vacluvu. Množice so neprestano tekle v stolnico in pobožno opravljale molitve k velikemu svetniku — zaščitniku narodu ni njegove svobode. Pobožnosti sc je udeležil tudi nadškof kardinal Kušpar, ki je k sv. Vaclavu opravil slovesne molitve iu mu izročil češki in slovaški narod v zaščito. Pri tej priložnosti so se odigravali pretresljivo ganljivi prizori. Redkokdaj v svoji zgodovini je reški nurod pokazal toliko gorečnosti do svojega patrona, kukor danes, ko zaščite sv. Vacluvu morila tudi najbolj potrebuje. Mislili so, du bo nadškof in kardinal Kašpar danes slovesno izročil predsedniku vlade generalu Sirovemu meč sv. Vaelava v znak, du polaga v njegove roke težko nalogo, da v dului sv. patrona Čeikc vodi češki narod v boj za njegovo svobodo, toda spričo dejstva, da bo jutri konferenca štirih velesil v Monakovem, so ta obred odložili, da ne bi mirovnih poskusov v Moiidkovem ovirali. Ljudske množice so se s Hradčanov v gosti reki pretakale nazaj v staro mesto, so se valile po pruskih ulicah iu sc zgostile |>o Vaclavsketn na-mestju, kjer so prepevale stare rodoljubne pesmi. Ves češki narod preveva neporušljiva volja, da pod zaščito svojega velikega svetnika gre v boj zu svojo svobodo, če ga bodo okoliščine poklicalc uu borbo. Knez namestnik v Belgradu Belgrad, 28. sept. A A. Danes ob 9 dopoldne je v Belgrad prispel Nj. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu ministra dvoru in adjutanta Nj. Vel. kralja Milana Antiča, generala Mujsto-roviča iu polkovnika Durbešiča. Osebne vesti Belgrad, 28. sept. m. Piestavljeni so: Ferdinand Bobič, okrajni šolski nadzornik iz prvega šolskega okraja Maribor levi breg v šolski okraj Ljubljana-mesto; Matej Mikuš iz šolskega okraja Lendava v šolski okraj Logatec; Slava Kavčič, učiteljica v Bosancu v savski banovini za učiteljico v Vinico; Valentin in Justina Frece, učitelj in učiteljica v Koprivnici, v Tržič. Z odlokom poštnega ministra je upokojena Ana Prvanovič na pošti Ljubljana I. Z dekretom trgovinskega ministra je dovoljeno inž. dr. Ljubi Knopu in inž. Dušanu Tomšiču izvrševanje inženirske javne prakse na vsem ozemlju kraljevine, posebno iz tehnične stroke, kemije in tehnologije. Belgrad, 27. sept. AA. Z odlokom poštnega ministra se vpiše Kranj med kraje, ki imajo telefonski promet z vsemi mesti na Grškem, v kolikor je z njimi otvorjen telefonski promet. Pristojbina znaša 5.70 do 7.50 zlatega franka. Promet sc uvede I. oktobra t. I. Belgrad, 28. sept. A A. Zborovanje in strelsko tekme Osrednje zveze lovskih združenj bo v Mariboru od 15. do 17. oktohra. Odobrena je polovična voznina, ki velja od 12. do 20. oktobra. obnovitvijo spomenika — zaradi tega si brezvestni oskrunjcvalci spomenikov najbrž nc delaja težke vesti. Žalosten je zdaj pogled na razdejani spomenik — nema pričo trpljenja slovenskih fantov in mož, ki so se morali boriti za tuje samogoltnike in zatiralce našega naroda. In vprav zato jc imel spomenik svojstven zgodovinski pomen in namen. Njegova oskrunitev je zgavorcn dokument duševne revščine in plitve miselnosti nočnih junakov. Nobenega dvoma ni: ideja, za katero sc kdo bori s takšnim orožjem, je brezpogojno obsojena na 6mrt! iz samega sovraštva, da se no bi postavljal z njim, pa čeprav mu s tem pokvari vso bodočnost. Sovraštvo v ženi, ki je bila goljufana za ljubezen, je bilo večje kot ljubezen. To je osnovna fabula v tem romanu, ki daje veliko več, kot pa se more podati v pur stavkih. V tem obširnem poglavju, ki se že zdi, da se ponavlja — pri usodi drugega otroka — ter da ga ne bo konca, ko se tudi Agata prav za prav nu spremeni ter bi bilo mogoče navesti še več novih njenih avantur, je z močnimi barvami naslikano življenje, toda zajetih je razmeroma malo ljudi. Kapitanovi je že v bistvu individualistični roman razmerja med možem in ženo, ki se privlačita pa odbijata, ki sta »slučajno mož in žena« in morata živeti v zakonu tudi brez ljubezni. Glavna zgodba je pa iskanje sožitja, ki ga diktira potreba grunta, da se ohrani in reši ter da napreduje. V tem pogledu se mora ljubezn in ljubosumnost umakniti višji vrednoti — zemlji. Toda kljub vsemu hotenju vendarle propade grunt in ljudje ob krivdi Agati-nega značaja. To bi bila neka ideja romana, ki je v dogajanju samem, čeprav konec sum — kakor je tudi močan — ne izraža te etične misli. Tam te vnovič pokaže žensko sovraštvo do svojega življenjskega druga: zopet je zmagala strast v Agatini duši, ta velika, da, naravnost strašna, toda — Icim strast, kot jo pojmuje Kranjec. Roman je tako povest ljubezni in sovraštva, zakona in verolom-nosti na kmetih, vdajanja razmeram, kakor jih terja zemlja. Niso še »Kapitanovi« epopeja vasi, so le kronika, resnično, kronika zakona, ki propade zaradi nemira v srbi in zaradi denarnih zadev. Kakšna višja ideja krivde in nolranje odgovornosti pa v njem ne pride do izraza. Roman obsega trideset let dogajanja, ne zaključi pa zgodbe dokončno, temveč konec samo nakaže. Tok gre dalje in ljudje plavajo z njim. Impresionistična tehnika Miškn Kranjca ler njegov kult prirode same je tudi tu dobil svoje potrdilo. Knjiga spada med naše pomembnejše literarne plodove. td .M Kaj pravite? Mnogim, ki nas v teh dneh vprašujejo: *Ali bo vojska, ali pa se posreči ohraniti mir?*, odgovarjamo s besedami voditelja angleške delavske stranke: »Vojska bi pomenjala katastrofo za vse. Cena za zmago bi bila tolikšna, da bi tudi zmagovalec bil premaganec.t Podobno je zapisal predsednik Roosevelt v svoji mirovni poslanici: »Vojska ne more prinesti nobene rešitve ne za bodočnost ne za blaginjo človeštva.* To vedo tudi v Pragi, v Berlinu, v Londonu, v Parizu in v Rimu. Zato vidimo mnogo iskrenega prizadevanja za ohranitev miru. Nam Slovencem in Jugoslovanom daje la uvidevnost odločilnih evropskih činiteljev upapoln pogum. Zato ne spremljamo sedanjih evropskih dogodkov z brezupnim fatalizmom in strahom, pač pa z molitvijo in trdnim zaupanjem, da nam bo mir ohranjen. Žice—Sv. Ana v Slov. goricah, katero je ie pred štirimi leti dogradil med Sv. Ano in Zg. Ročico 1 kin, a so zaradi krajevnih ovir dela zastala do letošnje jeseni. Sedaj se je končno posrečilo g. županu ohč. Sv. Ane, Jožetu Špindlerju, da je po dvoletnem prizadevanju spravil to nujno potrebno delo ponovno v tek. — Ta cesta bo za severno mejo ogromnega pomena v kulturnem in gospodarskem oziru. — Slomškova družba, podružnica za ljubljansko okolico, ne zboruje v nedeljo 2. oktobra, temveč v nedeljo 9. oktobra v Št. Vidu nad Ljubljano ob 9.30. Vljudno vabljeni. Odbor. — 20 letnica Jugoslavije v Slovenski Bistrici. Preteklo nedeljo je obhajalo naše Prosvetno društvo 20 letnico naše države. Naravnost zajela pa je vsakogar igra: Kajn, živa slika istrske borbe za domačo besedo in zemljo. — Tri teličke je povrgla krava posestnika Zuntarja, pd. Zgornjega Menčona v Št. Janžu pri Rečici. Vsi trije telički žive in se menda dobro počutijo. — Službeni list kr. banske uprave dravske Katere ženske so najopasnejšet Na to detikatno vpraSanje dobite pravilen odgovor v senzacionalnem filmu „» „ - I_ V Klavni vloci: Talo Blrell in Cezar Homero Po hrlvciH oDsoiena kino siogb t«». 27.30 d^s pb m, 19. in 21. Najlepše žene »veta - bajno razkoSJe najnovejših »°dnlh toalet — najslavnejši varijetejski in kabnretski umetnini— jazzorkestri - skratka lilm, ki je žel trlumfe po vsem svetu. Joan BONNETT in Warner BAXTER Danes ob 16, 19 ln21 url Pri tem filmu so razpisane krasne nagrade, ki bodo izžrebane. Vso vstopnice so oštevilčene — ne vrzite jth nroo. Darila: krasen plašč (pariški model), damska bluza, dežnik, klobuk in čevlji. Darila so razstavljena pri tvrdkuh Lukic, Meta, St. Vidmar. Nosan, Peko Film lepote in mode Vse v blestečth naravnih barvah — izdelano po novem sistemu „plasticolor" KINO UNION Teleton22-21 Koledar Četrtek', 29. septembra: Mihael, nadangel; Evtihij, mučenec. Petek, 30. septembra: Hieronim (Jerko), c. uč.; Zolija. Novi grobovi Kanonik Mate Bekavac umrl Na otoku Braču je v ponedeljek zvečer umrl znani sarajevski župnik iin kanonik msgr. Mate Bekavac. Nekoliko dmi prej se je rnsgr. Bekavac pripeljal na Brač, da bi v Postirah prebil nekaj dni počitnic. Tukaj ga je doletela smrt. Msgr. Bekavac je bil navdušen llrva.t, ki je mod svetovno vojno med prvimi podpisal znano spomenico madžarskemu grofu Tiszi. Tudi po prevratu se je Bekavac politično udej-stvoval ter bil pod Je vtiče vira režimom tudi zaprt. Leta 1914 je bil imenovan za sarajevskega mestnega župnika, leta 1924 je postal častni kanonik, lota 1933 pa vrhbosanski kanonik. Papež ga je leta 1932 imenoval za prelata, leta 1936 pa za apostolskega protonotarja s pravico mifcre. Njegovo truplo bodo prepeljali v Sarajevo, nakar bo pokopano v Doleti blizu Travnika, ikjcr je bil pred letom 1914 župnik in dekan. ■f" V večnost se je preselil g. Flere Anton, trgovski vrtnar v Kamniku, star 79 let. Pokopali ga bodo v pete.k ob 4 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem izrekamo svoje so-žaJjel Osebne vesti s= Iz ljubljanskega občinskega svefa so Izstopili gg.: Rudolf Smersu, pravni referent OUZD; Franc Čeme, gostilničar v Ljubijani-Moste; Josip Černe, i>osestnik. v Ljubljani; dr. Josip Kamušič, odvetnik v Ljubljani in Rajko Stoje, pisarniški ravnatelj. Notranji minister g. dr. Korošec je na njihova mesta imenoval za občinske svetnike: dr. Anton Milavec, predsednik Pokojninskega zavoda; Filip Logar, tesarski pomočnik v Mostah; Franc Dovč, železniški uradnik v Stožicah in Slapšalc Julij, nadučitelj v pokoju. = Iz banovinske službe. Premeščeni so bili: dr. Gulič Vladimir, banov, sekundarij VIII. skupine pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti, k združenim zdravstvenim občinam v Marenbergu; dr. Hajdinjak Jože, banov, uradniški pripravnik VIII. skupine pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti, k združenim zdravstvenim občinam v Ljutomeru; dr. Zupan Franjo, zdravnik združene zdravstvene občine Vrhnika, pa je začasno dodeljen zdravilišču v Dobrni v isti lastnosti. Dr. inž. Vrečko Karel je postavljen za banovinskega kmetijskega višjega pristava v VI. polož. skupino na dosedanjem službenem mestu. Houška-Čibej Vera, ba-novinska uradniška pripravnica VIII. polož. skupine pri banovinski centralni lekarni in veledrogeriji v Mariboru, je podala ostavko. IIus Jelka je postavljena za zvaničnico II. skupine na dosedanjem službenem mestu. Služba je prestala banov, zvaničnici III. položaine skupine pri kralj, banski upravi v Ljubljani, Schiller Emi. • • » — Češke radijske postaje v Bratislava", Ko- šieah in Banski Bistrici bodo odslej oddajale vsak večer ob pol 10 svoja poročila, prirejena posebej za Jugoslavijo, v srbsko-hrvatskem jeziku. — Nova cesta ob severni meji. V ponedeljek, dne 26. septembra t. 1. je mariborski cestni odbor pričel graditi novo banovinsko cesto II. vrste banovine prinaša v svoji 78. številki z_ dne 28. septembra uredbo o institutu za državno obrambo; uredbo o oddajanju sladkorja Za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine; pogoji za izdajanje dovolitev in način opravljanja kontrole o sladkorju, oddanem za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine; avtentično tolmačenje uredbe o kmetijskih zbornicah; popravek avtentičnega tolmačenja uredbe o likvidaciji kmeitsikih dolgov. — Večerni trgovski tečaj na znanem trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ustne in pismene informacije ter novi prospekti brezplačno na razpolago. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8 ure. — Vremenska napoved. Jugoslavija: Deloma oblačno po vsej kraljevini. Zelo oblačno v zahodnih in primorskih krajih. Temperatura se bo zvišala. Najnižja je bila v Plevi ju 1, najvišja pa v Vranji 30 stopinj. -Napoved za danes: Oblačno po visej kraljevini. Zelo oblačno v zapadnik krajih in dež. Temperatura se bo zvišala. < _ , — S pokvarjenim mesom se je zastrupil in umrl blagajnik občinske hranilnice v Senti Štefan Varga. Meso si je že pred tednom dni kupil v neki tamošnji mesnici. _ Stavkujoči mizarski pomočniki so si ustanovili svojo zadružno delavnico v Bački Topoli. Vsi so že naredili mojstrski izpit. Vseh članov ima zadruga zdaj 14. Kmalu pa jih bo še več, — Hrvatska skladba v Tokiu. Skladba hrvatskega skladatelja Gotovca »Simfonijsko kolo« je sprejeta v repertoar sini fond j skoga orkestra v Tokiu, ki bo to delo te dni pred japonskim občinstvom prvič igral. — Koruza je vdrugič zrastla in dozorela. V okolici mesta Subotica zraven tako imenovanega »ker sike ga groblja« (pasjega pokopališča) je neki kmet najprej letos požel pšenico, nakar je posejal koruzo, da bi jo imel za živinsko krmo. Ker pa je bilo letos dobro vreme za koruzo, je koruza kmalu zrastla in dobila tudi storže, ki kaj|)ak ne bodo tolikšni, kakor so bili prvi, vendar bodo kmalu toliko , dozoreli, da bodo laliko mlado koruzo kuhali, kakor tam delajo. 1 '— Oče je ubil sina. Ker je v prepiru zaradi vinograda ubil svojega sina, je bil kmet Lazar Gnjidič v Šibeniku obsojen na 12 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. — Zadnji čehoslovaki so odšli iz Crikvenice preteklo nedeljo. Bila je zadnja večja skupina v prvi vrsti ženske mladine, ki se je 28 dni mudila tamkaj na počitnicah. — Lonec kropa na otroka. V vasi Mali Po-ganec v hrvaški občini Sokolovac je 2 leti 6tara hčerka kmeta Petra Manojloviča prevrnila nase lonec kropa in se tako oparila, da je v bolnišnici v Koprivnici kmalu nato umrla. — Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2 vpisuje dnevno. Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati ustnega pouka, si more pridobiti s poukom doma v Dopisni trgovski šoli potrebnega znanja in izobrazbe. Zato šolo vsem slojem najtopleje priporočamo. Vse informacije in prospekte daje zavod interesentom brezplačno na razpolago. — Šest kmetij je uničil požar v banaški občini Jasenovo v ponedeljek 26. septembra. Ogenj je pokončal vse hiše in shrambe z vso letino vred. Da ni pogorela vsa vas, je morala priti na pomoč gasilska četa iz Bele Cerkve. — Na novo urejena katoliška cerkev v petrovaradinski trdnjavi bo prihodnjo nedeljo 2. oktobra slovesno posvečna. Pri tej priliki bodo v cerkev prenesli sliko Marije Snežne, ki je doslej bila drugje. — Enoletni učni tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) prične s poukom 1. oktobra. Šolnina mesečno 110 din. Vpisovanje in informacije dnevno med običajnimi uradnimi urami v pisarni zavoda, Dr. Rožena ncrlloh specialistka za notranje bolezni le odprla privatno prahso Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/1 Ordinira od Va2. do 'M. ure — Bosancev in Ličanov kar mrgoli v Bački, kjer so tamkajšnji kmetijski delavci začeli stavkati. Sedaj se za najnižje cene ponujajo Bosanci in Ličani namesto domačih stavkujočih delavcev, ki so zaradi tega prosili oblast za pomoč. — Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole). Vpisovanje in informacije dnevno med običajnimi uradnimi urami v pisarni zavoda. — Nove knjige: dr. Pregelj-3r. Tomšič, Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih 32 din; dr. Dragaš, Pomoč novorojenčku in dojenčku (otrok v prvem letu) 34 din; Rob, Deseti brat nevoz, 40, vez. 60 din; Deržaj, Ho! Ho! Ho! mladinska knjiga vez. 26 dir Strniša, Satir»?vieae £(kJiiip Albrelt, -Kalinv,-rana*. Strniša, Satire vez. 80 din; Albercht, Zalina rana, roman, 60 din; Šilih, Beli dvor, mladinski roman, i nezveste žene umor Maribor, 28, septembra. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes 38 letni kovač in posestnik iz Vitomercev Jožef Težak zaradi umora. Dne 22. junija tega leta je povabil svojega soseda Jožefa Suhača k sebi v stanovanje, ga posadil na stol, potem pa potegnil iz omare samokres ter mu prestrelil grlo. Suhač je naslednjega dne umrl. Ozadje tega nenavadnega, strašnega dejanja je žaloigra, ki jo je preživljal posestnik Jožef Težak v zakonu s svojo ženo Matildo. Ima z njo sedem otrok. Ženo in otroke ima zelo rad, pa ga je silno zadelo, ko je izvedel, da se ozira žena za drugimi moškimi. Dne 17. junija je prišel Težak k župniku gosp. Altu v Št. Andražu v Slov. goricah ter se mu potožil, da ga žena že šest let vara s sosedom Jožefom Suhačem. Prosil je župnika, naj bi poklical ženo k sebi ter jo pregovoril, da bo živela, kakor se spodobi, ker bi bil drugače sam prisiljen, da Suhača ubije. Župnik je res poklical naslednjega dne zakonca Težaka v župnišče. Žena je priznala, da ima razmerje s Suhačem; župnik je oba zakonca zopet spravil in mož je ženi odpustil, ko mu je ta obljubila, da bo poslej zvesta. Dne 22. junija pa je prignal h Težaku posestnik Suhač par konj, da mu jih podkuje. Ko je Težak svo- jega tekmeca zopet videl pri hiši, mu je zavrela ltri. Povabil ga je mirno v sobo ter mu začel očitati, zakaj lazi za njegovo ženo. Ko je Suhač zanikal, da bi imel s Težakovo ženo kakšno razmerje, ga je Težak prosil, naj sede na stol, potem pa je pristopil k omari, izvlekel iz predala samokres ter ustrelil v Suhača. Zadel ga je v grlo ter je 11 mm debela krogla obtičala zadaj v hrbtenici. Suhač je naslednji dan umrl zaradi otrpnjenja hrbtnega mozga. Težak je potem na sodišču izjavil, da ni imel namena Suhača usmrtiti, temveč ga je hotel ustreliti samo v ramo ter ga potem vreči iz hiše, da ne bo več lazil za njegovo ženo. Današnjo obravnavo je vodil vss. dr. Turato, pri-sedniki pa so bili: Kuder, dr. Čemer, Lečnik in dr. Grmovšek. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik dr. Zoran. V teku razprave se je pokazalo, da obdolženec menda ni čisto pri pameti, ker je ves prevzet od neke bolestne ljubosumnosti. Med razpravo je namreč začel dolžiti še tri druge svoje sosede, da imajo razmerje z njegovo ženo. Izkazalo se je tudi, da se je njegov oče svoječasno ustrelil zaradi ljubosumnosti, ki pa je bila povsem neosnovana. Obsojen je bil na osem let robije in trajno izgubo častnih pravic. Ženo pokojnega Suhača je sodišče v njenih zahtevkih napotilo na civilno pravno pot. vez. 80 din; Bevk, Huda čarovnica Čirimbara, pravljica, 8 din; Kranjc, Drva — Pravljica o palici 5.50 din; Senica, Oglarjev sin in drugo pripovedke 5.50 din; Plestenjak, Potrebuješ, povesti, 30 din; Nahtigal, Slovanski jeziki I. knjiga 100 dinarjev; Grivec, Sveti Sava in Rim 3 din; Vole, Podkoren, črtice iz preteklosti vasi in gorenjske Doline 15 din; Petančič, Deseti brat, vaška igra pod milim nebom, 20 din; Tiller, Sevnica h» okolica 3 din; Tiller, Krško in okolica 3 din; Priol, Najvažnejše podlage za sadno drevje in njih vzgoja, 5 din; Naš Jadran, prirodne lepote in umetnost s slikami, vez. 480 din. Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Naše gobe. Tako je naslov poučni knjižici, ki obsega 81 vrst raznih gob, ki rastejo po naših krajih, in ima navodila za spoznavanje strupenih in užitri?h gob, kako jih nabiramo, sušimo za lastno porabo, kako za izvoz in kako pripravljajo naše kuharice iz gob okusne in tečne jedi. V knjigi je 81 barvastih slik, kar omogoča slehernemu nabiralcu gob, da takoj loči strupeno od užitne. Knjigo je spisal strokovnjak Ante Beg in velja vezana 50 din. Same slike, nalepljene na dveh kartonih, pa 100 din. Po izdatnem deževju zadnjih dni lahko pričakujemo, da bo letos dovolj gob in bodo nabiralci prišli na svoj račun. Saj je goba postala v teh dragih časih hrana najširših plasti naroda in jih nabira ter suši ali za lastno porabo ali za izvoz vse — staro in mlado. Seveda je treba pri tem delu vedno paziti, kakšna je goba — ali užitna ali strupena. To pa se najlaže prepriča vsak, ako točno pregleda opis dotične gobe in pogleda sliko, iz katere je razvidno, ali je strupena ali užitna. Strupene imajo en križec ali dva križca, užitne pa so brez križca. — Knjiga se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, Prevalie Pripravljalni odbor za Koroški narodni tabor se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, bodisi, da so darovali razni material, bodisi s svojim trudom, pa tudi) gmotno podprli, najprisrčneje zahvaljuje. Žal vsi ti darovi niso prišli do izraza zaradi nepredvidenih zaprek. Pripravljalna dela in vse navdušenje za to veliko manifestacijo so pokazala, da je narod mežiške doline vdan svojemu voditelju dr. Antonu Korošcu in nikomur drugemu. — Pripravljalni odbor za Koroški narodni tabor, _ Hrastnik' Nov kino bo odprt 6 1. oktobrom v Logarjevi dvorani. Obljubljeno je, da bo predvajal boljše filme, kot smo jih splošno vajeni. Obenem bo predvajal kulturni tednik — dnevne novice v slikah, Odbor za regulacijo Mure v Veržeju Na pobudo Veržejcev so se zbrali v nedeljo 'd dvorani g. Hedžeta.v Veržeju zastopnik® vseh treH obmejnih okrajev Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava, da zavzamejo stališče radi regulacije Mure. Z uredbo o melioracijskem 6kladu je določeno, da morajo del regulacijskih stroškov nositi interesenti. Sestanka so se udeležili do malega zastopniki skoraj vseh političnih občin, zastopniki okr. načelstev in banovine. Od povabljenih poslancev je bil navzoč g, Lukačič, od članov banskega sveta pa g. Štuhec. Sestanek je vodil domači župan g. Galunder kot sklicatelj, splošni referat in zgodovino o regulaciji Mure jc podal g. Križanič, tehnični referat o sedanjem stanju regulacije ter o potrebah dokončne regulacije je temeljito in strokovno objasnil g. inž. svetnik Knez. Poleg imenovanih je v debati obširno govoril in pojasnjeval g. Lukačič, govorili so še gg. Snoj iz Gornje Radgone, inž. Ostanek iz Ižakovec, Jurko-vič iz Turjanec ter zastopnik zdravilišča Slatina Radenci in še razni. Soglasno je bilo sklenjeno, da ee v naših perečih zadevah postopa enotno. Kot vrhovna ustanova se ustanovi akcijski odbor, katerega člani so: zastopniki vseh treh okr. načelstev, vsi poslanci, vsi člani banskega sveta, kmetijske zbornice, predsedniki okr. kmetijskih odborov in vsi župani političnih občin vseh treh okrajev. V pripravljalno eksekutivo so bil določeni: poslanec g. Benko Josip, Štuhec Alojz in Bajlec Franc, banska svetnika, Galunder Franc, župan veržejski, Horvat Anton, podžupan črenovski ter Jurkovič, kot tajnik je bil določen Križanič, tehnični referent je pa Franc Cmerekar. Ljubljanska drama t F. S. Finžgar: Veriga (24. sept. 1938) Po devetnajstih letih je vnovič prišla na glavni naš oder Finžgarjeva »Veriga«. Medtem so jo neštetokrat igrali najpreprostejši igralci in delo je (irav tam spolnilo svoj osnovni namen, ker je napisano kot preprosta zgodba »za ogledalo«. To delo je poleg »Razvaline življenja« zares naša najžlaht-nejša ljudska igra; v kolikor je »Razvalina« bolj realistično razpletena drama, v toliko je njena predhodnica »Veriga« idejno stisnjena zgodba. Odrski strokovnjak bi zategadelj mogel pisatelju oporeči, da je prizore preveč stisnil, tako zelo, da v njih skoraj ni oddiha, da je prav za prav sedanja igra še prav tako idejni osnutek za veliko dramo, kakor je bila prvotno, ko je ni bilo še drugega kot zgoščen ljudski palos in nedosegljivo ostra tipika. Res se Finžgar prav v tej igri ni trudil za kaj drugega kot za moč zgleda, zgled pa je zgrabil z resničnim poznanjem življenja in z modrostjo, ki Jasno ve, kje je rešitev. Zato pisatelj ves čas gleda na dve strani, celo bolj, kakor si navadno dovoljuje dramatik; dobrota in slabost sta tako jasno ločeni, da neprestano vidimo obe obenem, kar je bila nekoč navada samo v mistertjski igri ali v stari komediji. Finžgar izločuje dramatiko kot problematiko in pozna samo ravno in najkrajšo pot. Razumljivo je torej, da je občinstvo krepkost in prostodušnost besednega izraza sprejelo kot osvežujočo novost in da so mu bile osebe tistega kmeta, ki v svoji tipiki in izvirnosti že izumira, skoraj kot vrnitev v staro domačnost. Želeli pa bi si večje gledališke samostojnosti v uprizoritvi. O. M. Skrbinšek je skušal doseči čim večji neposredni uspeh in se mu je tudi posrečil. Igra drevi od dejanja do dejanja, da kljub . . . ,...------------no nhČnti nni- cimgim odmorom gieaaiec . >........- ...........---. manjše zareze. Krepko zgrabljene osebe nosijo krepko besedilo kakor gorjanci bulare in draslika je dobila svojo zvrhano mero. A sodim, da bi to ne smela biti vsa umetnost narodnega gledališča. Prepričan sem, da bi bil režiser, kakor je g. Skrbinšek, z večjim čutom za resničnost lahko odprl vse tiste odrske širine, ki jih uprizoritev te igre zelo potrebuje. Kakor je n. pr. prizorišče II. dejanja zagateno (inscenator inž. arh. E. Franz), tako je igra od začetka do konca brez razgleda in obzorja. Režiser je igro stiskal z besedo, namesto da bi bil besedo sproščal v igro. Kar bi bilo treba povedati o jeziku igralcev, so že preveč stare ugotovitve. Malo je igralcev, ki bi znali res neprisiljen domač jezik; ta domačnost bi nadomestila vsako narečje, snj si enotnega narečja za oder gotovo ne moremo misliti. Zato me je manj motila Cesarjeva dolenjščina kakor marsikaj drugega, kar ni bilo domače. Prav dobro vpjiva nekoliko spremenjeni konec, pri čemer je režiser sam občutil, kako preburen bi bil po vrhu še slučaj namesto naravnega dogodka. Sedanji konec daje delu samemu in Skrbinškovi uprizoritvi največjo vred-nost. Posamezne osebe so v celoti dobre in z majhnimi izjemami dovolj domače. Bratinov ded Primož izžareva dobroto nekdanjih naših pismoukov, ki so bili vest domače hiše. ne da bi mogli življenje spremeniti. Njegova odločitev, da spravi s sveta začetek zla, nesrečno verigo, je igralsko najboljši del igre, prav tako njegov konec. Le preoglat je tu in tam in preveč krčevit. Sin Marko (g. Cesar) je duševno soroden svojemu očetu, vendar krepak in neupogljiv. Moč te Cesarjeve podobe je v globoko čustvenih nastavkih, kjer se dobro vidt boj med dobrini in slabim. Nekateri prizori kot začetek prepira v I. dej., pripravljenost za spravo v II. dej. so res odlični. Sosed Mejač, ki je že pO pisateljevi zasnovi ostro obrnjen v marsikako napako vaškega življenja, je v Potokarjevi igralski ostrini dobil izrazito podobo. Skoraj sporedno z možmi sla obe ženi. Markova in Mejačeva; ga. Ju-vanova in RaknrjeVa sta ju izoblikovali s prijetno domačnostjo. Manj more zadovoljiti mladi svet, kar g. Drenovcu (Janez) in ge. Boltarjevi (Micka) ne moremo šteti v slabost; oba igralca sta se dovolj potrudila za čim resničnejšo in prijetnejšo igro, točno podala osnovo značaja, vendar sta ostala preveč mestna. Isto napako ima Alena ge. Gabri-jelčičeve, ker uhaja preko mere, čeprav ima njena igra krepko življenjsko jedro in tudi v igri pravo smer. Lipahov Tomažin je sočna in kljub navidezni nepomembnosti kaj polna oseba. To je povprečni, na vse strani pravični, v dobro opredeljeni mož, je v bistvu glavni predstavnik našega kmečkega občestva Lipah, ki te ljudi res pozna, je Tomažinu dal toliko barv, da je prava slast njegov precej glasni pa vendar dobrosrčni možakar. Pravo nasprotje je Severjev Drnolec — zvit zdražbar, po naravi ves samopriden jezikač, kot voda ne-ugnan; nov dokaz vsestranske nadarjenosti tega mladega igralca. Nov, prav v skrajno verjetnost postavljeni hribovec je Cialetov Boltežar. Oba dečka sta večinoma zelo naravno igrala, vendar njuno preprosto nastopanje delu ni v prid, izvzemši v II. in III. dejanju. Vse igralske podobe dokazujejo, da bi se z drugo zasnovo dala pripraviti prav dobra »Veriga«. K- * Predavanje prof. dr. A. Gosarja v Ženevi. Kakor vsako leto, tako ie tudi letos bil v Ženevi letni sestanek Katoliškega krožka, katerega se je udeležilo veliko število najuglednejših osebnosti katoliškega sveta v Ženevi, pa tudi veliko zastopnikov drugih držav, ki so tam ob priliki 19. zasedanja Društva narodov. Na tem sestanku, katerega so se udeležile visoke osebnosti evropske politike, med njimi tudi jugoslovanski zastopnik dr. Subotič z vso jugoslovansko dclegacijo, jc imel grof Carton de Vuilard zanimiv govor o tragičnih trenutkih v Evropi ter o dolžnosti katoličanov, poslušati svojo Cerkev ter med današnjimi totalitarnimi doktrinami iti za doktrino individualnosti in človeške osebnosti, ki je ohranjena v katoiištvu. Poleg tega pa je imei predavanje tudi ljubljanski vseuč. proi. dr. Andrej Go- sar, stalni delegat naše države pri Društvu narodov, prav tako o odnosih katolištva do današnjih razmer. Dr. Gosar je poudaril, da mora biti vloga danšnjih katoličanov v skladu s socialnimi potrebami kolektivnega življenja in družabnega reda. Svoj govor je dr. Gosar končal v filozofskem stilu in poudaril, da morajo sodobni katoličani zastaviti vse svoje napore in vse svoje sile za uresničenje kraljestva božjega na zemlji. Poudaril je, da je v tem oziru vloga sodobnega krščanstva gotovo revolucionarna, v najboljšem in najkonstruk-tivnejšem smislu te besede in da bodo moderni katoličani uresničili Kristusov ideal na zemlji. Ženevsko katoliško časopisje objavlja obširna poročila o tem sestanku katoliškega krožka. Nekateri listi objavljajo v celoti tudi govor dr. Andreja GosaTja zaradi njegove izredne važnosti in zaradi velikega zanimanja, ki ga jc zbudil njegov govor v Ženevi. Natečaj. Umetniški klub v Mariboru razpisuje sledeče nagrade: 1. Za dve novi še neobjavljeni leposlovni deli; 2. Za dve novi še ne razstavljeni deli upodabljajoče umetnosti; 3. Za dve novi glasbeni kompoziciji, ki še nista objavljeni in še nista bili izvajani; 4. Za dve odrski stvaritvi po oceni v sezoni 1937-38 in 1938-39 do dne razsodila. Natečaja se morejo udeležiti vsi v Mariboru in njega področja ustvarjajoči umetniki. Nagrade so prva z 2000 din, druga z 1000 din. Dela je predložiti predsedniku kluba, in sicer ad 1. do vštevši 4. novembra 1938; ad 2. do vštevši 1 decembra 1938; ad 3. do vštevši 15. oktobra 1938; ad 4 naj se vpišejo prijave z označbo stvaritev, na katere se igralcc, oziroma režiser, posebej sklicuje, do vštevši I. decembra 1938. Obenem se pozivajo književniki, da predlože do 15. oktobra 1938 izvirno še neobjavljeno in neizvajano dramo, ki bi se naj uprizorila ob priliki letošnjega umetniškega tedna. Uspehi natečaja bod razglašeni ob zaključku Umet. tedna, ki se bo vršil od 4. do 10. decembra 1938 in lo po predstavi 10. ue-ccmbra 1938. — Odbor.