JjtiAska, M PRAYICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih j Ljubljana, sreda, 4. julija 1945 Naše delovne množice se v večini zavedajo, da je sicer današnje življenje našega delovnega ljudstva izredno težko, vedo pa tudi to, da sedaj prvič delovno ljudstvo naše dežele drži v svojih rokah ključ k svoji jutršnji sreči. EDVARD KARDEEJ Leto VI. - št. 61 I Cena Din 1,- Udarništvo Junakom borbe naj slede junaki dela! Pod tem geslom tisoči in tisoči delovnih ljudi po vsej Jugoslaviji junaško in udarniško premagujejo težave, ki nam jih je zapustila vojna, odpravljajo ruševine in obnavljajo našo osvobojeno domovino. Delovno ljudstvo je prepojila zavest, da delamo zdaj prvič v svoji zgodovini res zase, za interese države, ki ji vlada ljudstvo samo. Jugoslovanski narodi danes lahko že s ponosom govore o svojih junakih dela. Oblast je v rokah ljudstva. S tem je tudi delo dobilo nov smisel in novo vsebino. Ta zavest pa je tisti motor, ki dviga tisoče in tisoče k udarniškemu delu, k junaškim podvigom na fronti dela. Ta zavest tisočem in tisočem odpira preko vseh težav in neprilik svetlo perspektivo. Ta zavest in ta perspektiva sproščata neizmerne energije ljudstva in poglabljata samoiniciativo najširših ljudskih množic. Zato pa je najhujša zavira za udarništvo birokracija, ki ne dopušča, da bi se izživela ljudska iniciativa, in nespretnost tistih aktivistov, ki ne znajo prav zaradi svojega birokratizma in ozkega prakticizma zaktivizirati najširših ljudskih množic. Udarništvo rodi nove in uspešnejše načine dela, ki jih je treba posplošiti in prenašati, da bi s tem lahko dvignili splošno produktivnost dela. V Sloveniji mnogo govorimo in pišemo o udar-ništvu. Toda vse premalo proučujemo to udarništvo in njegove rezultate. Mi pišemo o udarništvu na splošno, ne pišemo pa o posameznih naših zmagah na fronti dela, o pridobitvah, iznajdbah. Mi mnogo pišemo in govorimo o junakih dela. Pišemo na splošno, njihovih imen pa ne poznamo. Ne gre samo za to, da je treba človeku, ki je pokazal visoko mero požrtvovalnosti in iznajdljivosti, dati priznanje, pač pa gre v prvi vrsti za to, da dajemo vzpodbudo tudi drugim in da v najširše množice vnesemo duh samopožrtvovanja in iniciativnosti. Razviti moramo pravo udarniško tekmovanje. Organizirati moramo udarniško delo s tem, da prenašamo izkušnje in jih posplošujemo, s tem, da dajemo vzpodbudo in slednjič s tem, da razvijamo plemenito udarniško tekmovanje. Ustvariti moramo možnosti,^ da bo res lahko prišla do izraza neizčrpna ustvarjalna sila ljudskih množic, da se bo res lahko uveljavila njihova neuničljiva volja zgraditi si pod svobodnim soncem blagostanje in bogato narodno gospodarstvo. Delati udarniško ne pomeni samo delati preko delovnega časa in v nedeljo. Udarništvo tudi ni tako delo, kjer sicer dosežemo večjo kvantiteto dela, a na račun fizičnega in duševnega izčrpavanja človeka. Udarniško delati pomeni z boljšo organizacijo dela, z boljšim načinom dela povečati in izboljšati proizvodnjo, doseči in za stalno zagotoviti boljše rezultate dela. To pa je mogoče doseči samo z boljšo organizacijo dela, s smotrnejšim izkoriščanjem strojev, s skrbjo za orodje, s čuvanjem in racionalnim uporabljanjem surovin in goriva itd. Udarniško delati, to pomeni čim popolneje organizirati delo, izkoristiti vsako minuto, tekmovati v delu in izvršiti delo pred določenim časom; s čim manjšimi stroški, v čim krajšem času doseči čim večje delovne rezultate. Pa še nekaj je. Okupator nam je zapustil ruševine. Boriti se moramo z neštetimi težavami. Vsak posameznik m celi sloji morajo vzeti na svoja pleča potrebne žrtve in odpovedi. Naše ljudske množice so to povelje _ časa' dobro razumele. Najdejo se pa ljudje, ki se oplašijo pred vsako težavo, ki jih je strah vsake žrtve in vsake odpovedi. So ljudje, ki_ zaradi tega hočejo samega sebe proglasiti za mučenika. Ce jim pa mučeniške glorije ne priznaš, postanejo zagrenjeni. Ti in taki ljudje ne vidijo tiste najgloblje resnice, resnice namreč, da je slovenski narod, da so jugoslovanski narodi prvikrat v svoji zgodovini svobodni. Ko so v Sovjetski zvezi obnavljali popolnoma razrušeni Stalingrad, so iz vseh sovjetskih mest prišla dekleta, da bi pomagale pri obnovi junaškega mesta. V Stalingradu ni bilo ne lns, ne odej, ne zadostne hrane in ne obrambe pred zimo. Toda dekleta, ki so zapustile svoje prijazne in tople domove, se niso ustrašile težav. Ustrašile se jih niso zato, ker znajo ceniti svojo svobode ker vedo, da je svoboda delo njihovih lastnih rok in da si bodo tudi same ustvarile blagostanje sebi in svojemu narodu. Ne smemo si zapirati oči pred težavami. Vedeti moramo, kakšne razvaline nam je zapustil okupator. Iz razvalin moramo danes s požrtvovalnim udarniškim delom dvigniti novo življenje, novo produkcijo, ki bo zadovoljila vsaj najnujnejše potrebe. Na teh temeljih bomo ustvarili v bodočnosti bogato narodno gospodarstvo in resnično blagostanje za vsakogar. Ob prvem kongresu Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Srbije Vsedržavna konferenca delavcev in nameščencev, ki se je vršila od 23. do 25. januarja t. l.„ je bila temelj novega strokovnega gibanja v Jugoslaviji. Podala je smernice, nakazala pot in način organiziranja Enotnih strokovnih zvez, ki se bistveno razlikujejo od vseh bivših organizacij in odgovarjajo demokratični ureditvi nove Jugoslavije. Po tej konferenci so na podlagi danih smernic začeli organizirati delavce in nameščence po vseh federalnih enotah. Ustanovili so krajevne strokovne svete, krajevne odbore, podružnice in federalne odbore. V Srbiji, ki je bila tedaj že vsa osvobojena, so pač bile največje možnosti za ustvarjanje Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev. Toda to delo ni bilo lahko. Zemlja je bila opustošena, industrija porušena, promet uničen. Treba je bilo obnoviti tovarne in delavnice, zgraditi železnice, mostove in ceste. Še vedno je divjala vojna in zaledje je moralo dati vse svoje sile za pomoč fronti za končni izgon okupatorja z naše zemlje. Delavci in nameščenci so pod najtežjimi ekonomskimi pogoji delali na obnovi. Niso imeli ne hrane, ne obleke, mezde so bile silno nizke. Mnogi delavci pa so često delali tudi zastonj. V tem času največjega dela pa je bilo treba začeti organizirati strokovno organizacijo in se istočasno boriti proti vsem zaostalostim preteklosti, ki bi ovirale pravilno delo strokovnih zvez. Delavskemu razredu je bilo treba znova razjasniti, kakšno vlogo imajo strokovne zveze in kakšna je razlika med njimi in bivšimi organizacijami. Nove strokovne zveze so imele tedaj kakor danes v prvi vrsti nalogo, da store vse za povečanje proizvodnje. Preje je bilo mogoče le na ta način nuditi fronti čim več pomoči, danes pa je to edina pot za čim hitrejšo obnovo in izgradnjo naše domovine. Delavski razred Srbije je v prvih dneh po osvobojenju pokazal svojo ustvarjalno požrtvovalnost in predanost, ko je obnavljal promet in tovarne. Delavci so dali vse iz sebe, da bi čim bolj pomagali fronti. Delali so noč in dan pod najtežjimi pogoji. Mnogi izmed njih so bili čestokrat lačni, raztrgani in bosi. Danes dajejo vso svojo silo, znanje in izkušnje za povečanje proizvodnje in pogosti so slučaji, da so posamezni delavci povečali produkcijo za 80, 100 in še več procentov. Posamezna podjetja pa so dvignila produkcijo za 30 in še več procentov. To govori o veliki zavesti delavskega razreda Srbije, ki je spoznal, da vsako izboljšanje dela in s tem povečanje proizvodnje pomeni izboljšanje življenjskih pogojev vsemu narodu, a v prvi vrsti njemu samemu. Posebno vlogo v povečanju zavesti in delovne požrtvovalnosti delavskega razreda v Srbiji so odigrale Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev, ki so kljub vsem težkočam, kljub reakcionarnim poizkusom, da bi razbili delavski razred, zbrale v svojih vrstah 150.000 delavcev in nameščencev. Ti so organizirani v 1700 podružnicah. V večjih krajih so izbrani krajevni strokovni sveti, katerih je v vsej Srbiji 60. Prav tako so dosegle Enotne strokovne zveze velike uspehe na kulturno prosvetnem polju. V mnogih krajih so postavljeni kulturno prosvetni odbori, ki pa doslej še niso uspeli zajeti vseh delavcev in nameščencev, kateri se žele kulturno dvigniti. Socialno zavarovanje delavcev, kot eno najvažnejših sindikalnih vprašanj,* je danes v središču pažnje in dela Enotnih strokovnih zvez Srbije. Vse strokovne organizacije se pri tem vprašanju trudijo, kako bi izboljšale življenje delavca, da bi bil preskrbljen v primeru bolezni, onemoglosti, nesreče in starosti. V teh dneh se v Beogradu vrši kon-gre^, Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Srbije. Pregledali bodo dosedanje delo in iz uspehov oziroma neuspehov v posameznih podjetjih si bodo pridobili izkušenj za bodočnost. Strokovno usposobljenje delavca je pogoj za povečanje produkcije, zato bo temu vprašanju kongres posvetil vso pažnjo. Mnogi problemi socialnega zavarovanja zahtevajo hitro rešitev.. Z rešitvijo teh problemov se bodo uredili delovni odnosi in dvignil se bo življenjski standard delavcev, nameščencev in njihovih družin. Kongres bo posvetil posebno pažnjo kulturno prosvetnemu dvigu delavskega razreda v Srbiji. Na podlagi dosedanjih izkušenj bo dal jasne smernice za nadaljnji razvoj. kulturno prosvetnega in fizkulturnega dela v strokovnih organizacijah. Vzrok mnogim nedostatkom in neuspehom dosedanjega dela so bili največkrat mladi, neizkušeni kadri. Veliko število starih izkušenih delavskih voditeljev Srbije je padlo v narodno osvobodilni borbi. Zato je v organizacijah nastalo težko vprašanje usposabljanja in šolanja novih mladih kadrov. Sindikalne šole, višji in nižji strokovni tečaji so važna naloga, katere mora rešiti kongres. Tega kongresa se udeležujejo tudi svobo.dno izbrani delegati delavcev in nameščencev s Kosova in Metohije, kar jasno kaže, da so Enotne strokovne zveze bratsko povezale srbski in albanski narod. Prvi federalni kongres bo obenem veličastna manifestacija moči in enotnosti delavskega razreda in pregled delavsko - nameščenskega sindikalnega gibanja v Srbiji. Ta kongres, ki b® manifestiral svojo vdanost novi Jugoslaviji in maršalu Titu, bo borbeni poziv za nove podvige na fronti dela. Delavski razred Srbije bo na tem kongresu izpovedal, da hoče prav tako sodelovati pri obnovi naše dežele, kot je to delal v narodno-osvobodilni berbi. * * ★ Govor predsednika vlade Osubke-Moravskega in drugih članov poljske vlade na velikem zborovanju v Varšavi Varšava, 3. julija. (Tass.) Na zborovanju održanem v Varšavi pred več ko 10.000 oseb je ministrski predsednik Osubka-Moravski, kateremu je bila prirejena gromka dobrodošlica, dejal: »Sestava vlade narodne enotnosti mobilizira poljsko prebivalstvo za končni poraz reakcionarnega delovanja proti življenjskim interesom Poljske. Nova vlada mora sloneti na tem, da ozdravi Poljsko od veleposestnikov in izkoriščevalcev poljskih delavcev. Osubka-Moravski je podčrtal, da druga poljska vlada ne bo več dolgo obstojala, ker bo od sedaj dalje nova poljska vlada narodne enotnosti delovala kot zastopnica ogromne večine poljskega prebivalstva in kot vredna predstavnica združene poljske demokracije. Poljskp, je dejal, bo zopet zavzela tisto mesto, katero ji pripada v družini združenih evropskih narodov, ki ljubijo svobodo in mir.« Za ministrskim predsednikom Osub; ka - Moravskim so govorili še Stanislav Grabski, novoizvoljeni podpredsednik narodnega sveta Poljske, Mikolojezyk, Stanczyka in Gomulka. Grabski je v svojem govoru dejal: »Velike politične in druge težkoče so nam zapirale pot k enotnosti. Vzlic temu, današnji dan lahko imenujemo kot resnično velik dan, ko so bile vse razlike, katere so nas ločile, izločene. To izjavljam jaz kot oseba, ki je prav včeraj prišla iz Londona.« Mikolajczyk je v svojem govoru podčrtal, da je sestava vlade narodne enotnosti okrepila mednarodni položaj Poljske. Poljske politične stranke, je dejal, so si podale roke,' da bi čim prej vpo-stavile deželo v prejšnje stanje in izlo-. čile sledove strašne vojne. »Da zasigura svojo varnost, sem prepričan, da mora Poljska živeti v tesnem prijateljstvu z njeno najbližjo sosedo Sovjetsko Rusijo. Moramo stremeti za tem, da dopovemo to vsem poljskim državljanom.« Te besede so bile sprejete z glasnim odobravanjem. »Mi,« je dejal Mikolajczyk, »smo razglasili odkrito sodelovanje z vlado narodne enotnosti in mi hočemo držati našo obljubo.« Stanczyk je v svojem govoru izvajal: »Mi se dobro zavedamo, pred kakšnimi težkimi nalogami se nahaja vlada narodne enotnosti. Jaz verujem, da bo poljsko ljudstvo delalo na tem, da bo šlo lepši bodočnosti nasproti in da bo delalo za okrepitev prijateljstva z našo veliko sosedo Sovjetsko Rusijo, ter da ne bo nikoli dovolilo povratka vojnih grozot.« Z velikanskim odobravanjem je bil sprejet govor podpredsednika Gomulka, ki je dejal: »Sestava vlade narodne enotnosti je dokončna postaja v zgodovini prerojene Poljske in v zgodovini borbe poljske demokracije proti poljskim reakcionarjem. Sodelovanje poljske demokracije bi bilo lahko vzpostavljeno veliko prej kot pa meseca junija 1945. Predznaki tega sodelovanja vseh demokratičnih skupin so se pokazali že v prvem obdobju okupacije in celo v tem času bi bilo tako sodelovanje popolnoma mogoče. Če se ozremo po vzrokih, kateri so ovi- rali popolno združitev vseh poljskih demokratičnih skupin v deželi in v inozemstvu, je bil glavni vzrok neodločnost gotovih demokratičnih skupin in _ njihovo zadržanje nasproti Sovjetski zvezi. Ta neodločnost je povzročila pri reakcionarjih, da so vplivali na gotove dele poljske demokracije. Skupna borba poljskega ljudstva roko v roki z ljudstvi Sovjetske zveze proti Nemcem in posebno osvoboditev Poljske od nemških napadalcev s strani Rdeče armade, je povzročila temeljiti preobrat v zadržanju poljskega ljudstva nasproti ZSSR.« Ko je podčrtal naloge, katere čakajo novo Poljsko, je Gomulka zaključil: »Mi moramo prehiteli druge narode, ki so ustvarili svojo silo in moč v času, ko je Poljska vzdihovala v suženjstvu, izčrpa-joč svojo moč v brezpomembni notranji borbi, vodeno od 30 političnih strank. Zaklfučno zasedanje Vrhovnega sovjeta SSR Ukrajine Kijev, 3. julija. (Tass) Zasendanje Vrhovnega sovjeta ukrajinske sovjetske socialistične republike, na katerem se je razpravljalo in sprejelo državni proračun za leto 1945 je končalo svoje delo. Na seji je bil soglasno sprejet zakon o državnem proračunu za leto 1945 ukrajinske republike. Na zasedanju je bilo izraženo čustvo hvaležnosti ukrajinskega ljudstva sovjetski vladi z zopetno združitev vseh ukrajinskih krvnih bratov Za- karpatske Ukrajine v eno edino ukrajinsko državo. Ob velikem navdušenju se je s seje v imenu ukrajinskega ljudstva poslalo generalisimu Sovjetske zveze Stalinu in ruskemu ljudstvu izraze hvaležnosti za izkazano neprecenljivo bratsko pomoč ukrajinski . deželi, za osvoboditev od nemških napadalcev in za združitev krvnih bratov Zakarpatske Ukrajine v eno edino ukrajinsko Sovjetsko državo. Zadnja izjava voditelja laburistične stranke Atleeja pred volitvami London, 3. julija. Attlee je danes podal svojo zadnjo izjavo pred volitvami Še enkrat je poudaril, da bo laburistična stranka nadaljevala vojno proti Japonski z največjo silo do zmage. Nadalje je dejal: »Laburistična stranka podpira politiko kolektivne varnosti in pozdravlja uspehe, ki so jih dosegli v San Franciscu. Laburistična stranka zastopa stvar svobode in demokracije po vsem svetu. Zeli si najboljšega sodelovanja z domi-nioni in imperijem ter z vsemi miroljubnimi državami, ne samo v političnem, ampak tudi v gospodarskem smislu. Vedno je smatrala, da je z gledišča svetovnega miru in procvita življenjsko važno, da se dvigne življenjski standart. ljudskih množic na vsem svetu in da se z mednarodnimi dogovori doseže popolno izkoriščanje presežkov, tako da množice potrošijo vse proizvode, ki jih znanost napravi dosegljive. Laburistična stranka je vedno obsojala nesrečno politiko omejitev. Industrije, življenjsko važne za varnost m blagostanje občestva, tako kot industrija premoga, bombaža, železa, jekla in ladjedelniška, so bile v razdobju pred vojno slabo upravljane v resno škodo dežele, dočim je bilo poljedelstvo popolnoma zanemarjeno. Ko je prišlo do vojne, je bila Britanija močno ovirana v svojih naporih. Laburisti smatrajo, da si občestvo ne more privoščiti, da je delo, ki je življenjsko važno za narod, pod nadzorstvom neodgovornih dobičkarjev. Laburisti bodo podprli politično demokracijo z gospodarsko demokracijo. Laburistična politika temelji na prostosti, da je ljudstvo prosto strahu in pomanjkanja ,prosto v govoru in vesti in da ima prosto demokratsko vlado.« Manifestacij a sovjetsko - avstrijskega prijateljstva Dunaj, 3. julija (Tass) Pred kratkim je. priredila avstrijska družba za kulturne in gospodarske zveze z ZSSR svoj prvi miting v dunajski koncertni stavbi. Prisostvovalo je nad tisoč oseb. O življenju v Sovjetski zvezi je predaval minister Enrst Fischer. Javnost je poslušala z izrednim zanimanjem njegova slikovita in podrobna izvajanja. Sedaj so začeli ustanavljati podružnice družbe v vseh dunajskih okrajih. Ovfordskl profesorji zahtevaj kaznovanje nemških znanstvenikov Oxford, 2. jul. (Reuter.) Glavni svet mednarodne zveze univerzitetnih profesorjev in rektorjev v Oxlordu je danes podal skupno izjavo, v kateri zahteva strogo kaznovanje nemških profesorjev in znanstvenikov, ki so pred im med vojno pospeševali nacistični režim z razširjanjem lažnih bioloških teorij, s katerimi so postali odgovorni za rasistična preganjanja. Skupna izjava je naperjena tudi proti onim, ki so pripomogli do tega, da se je znanost prodajala kot vlačuga namenom in zahtevam totalne vojne, proti onim, ki so dejansko sodelovali v uničevanju univerz, knjižnic, laboratorijev in muzejev v zasedenih deželah, im proti onim, ki so uporabljali napredek sodobne znanosti, zlasti medicine in fiziologije tako, da so jo preizkušali na političnih jetnikih in civilistih v koncentracijskih taboriščih, kar je tem prinašalo kot posledico pohabljenost ali smrt. Taki l judje, izjavlja listina, so onečastili čast poučevanja im znanosti. * * * Sovjetske čete zasedajo se ostali pas njihove zasedbene cone v T7 inči ji Moskva, 3. julija. (Tass) Dne 1. julija je začelo zavezniško poveljstvo umikati angleške in ameriške čete z ozemlja sovjetskega zasedbenega pasu v Nemčiji. Sovjetske čete. ki korakajo tik za zavezniškimi so zasedle mesta: Schwerin Halle, Leipzig, Weimar, Erfurt in Planem Preporod Armenije v Sovfctshi zvezi Moskva, 3. julija. (Tass): Dr. Havlett Johnson, dekan Canterburijske katedrale, je pred svojim odhodom iz Erivana sklical tiskovno konferenco, katere so se udeležili predstavniki sovjetskega tiska in dopisniki armenskih časopisov, ki izhajajo v tujini. Dr. Johnson je na konferenci izjavil: »Armenija, dežela, ki je bila stoletja zatirana, živi danes v dobi preporoda. Trdno sem prepričan, da so to izpre-membe zasluga novega socialističnega gospodarstva. Industrija in poljedelstvo Armenije sta ‘ pod sovjetskim režimom napravila ogromen korak naprej. Povečanje in razvoj industrije sta povzročila ogromen prirastek mestnega prebivalstva. Prebivalstvo Erivana, tega čudovitega modernega mesta, je napredovalo v teku preteklih 25 let od 30.000 na 250.000 oseb in bo po računih doseglo 450.000. Telesna postavnost in kulturno življenje prebivalstva Erivana v ničemer ne zaostajata za ostalim napredkom mesta. Otroci obiskujejo šole, ki so lepo opremljene. Po dovršitvi teh imajo otroci možnost šolanja na visokih šolah. Armenska kultura se je v zadnjih letih močno razvila. Novo gospodarstvo je ustvarilo bogate možnosti za razvoj opere, drame, godbe, slikarstva in kiparstva. Umetnost na vseh izraznih področjih je sprejela nove odlične in občudovanja vredne oblike, vendar je kljub temu sledila slavnim izročilom narodne armfenske umetnosti. Vse, kar sera videl, me je prepričalo o modrosti in o upravičenosti narodne sovjetske politike, ki zagotavlja ohranitev in razvoj narodne kulture, obemem pa skupno utrjuje gospodarsko enotnost vseh republik Sovjetske zveze.« O koncilu armenske cerkve je doktor Johnson dejal: »Preporod armenske cerkve, ene izmed najstarejših vej krščanske vere, je po mojem mnenju zelo važen dogodek. Po zaslugi svobode vesti in enakosti vseh veroizpovedi, kakor je proglasila sovjetska oblast, začenja armenska cerkev novo življenje. Cerkev je imela možnost, da je združila predstavnike Armencev, ki so razpršeni po vsem svetu.« Patrick Dian, dopisnik časopisa »La--bour«, glasila napredne zveze ameriških Armencev, je vprašal dr. Johnsona za mnenje o skupni izjavi narodnega armenskega sveta, ki je bila poslana zastopnikom na konferenci v San Franciscu. Dr. Johnson je odgovoril: »Popolnoma soglašam, da morajo biti dežele, ki so jih priključili Turki, v najkrajšem času, spet vrnjene Armeniji. Izjava narodnega sveta ameriških Armencev je po mojem mnenju popolnoma pravična in utemeljena. Turčija je namenoma ovirala naravni gospodarski razvoj priključenih pokrajin. Tukajšnje prebivalstvo je nesorazmerno gosto naseljeno, medtem ko so stalni prebivalci reh pokrajin raztreseni po vsem svetu. Turčija je s krutostjo iztrebljevala armensko prebivalstvo. Po prvi svetovni vojni so zmagovite države proglasile, da zakoni pravičnosti zahtevajo povrnitev teh pokrajin njihovim pravim lastnikom. To, kar je bilo takrat pisano, naj se sedaj uresniči.« »Premalo se pobifa« Komandant XI. italijanskega armadnega zbora, armadni general Mario Robotti, je vojni zločinec največjega kova. Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njih pomagačev je že ponovno ugotovila in priobčila podatke o njegovi odgovornosti za vojne zločine izvršene nad slovenskim narodom. Danes priobčujemo originalni italijanski dokument, v katerem poroča general Rug-gero, komandant divizije Cac-ciatori delle Alpi, da je dal aretirati 73 prebivalcev iz Rakitnice in okolice, ker so o-sumljeni, da so podpirali partizane. Na tem dokumentu je general Robotti z lastnoročno pisavo pripomnil, da ni pravilno, da med 73 osumljenci ni bil ustreljen niti eden in je nato napravil zaključek na isteip dokumentu: da se premalo pobija«. Načelnik štaba XI. armadnega zbora, polkovnik Gallo Hannibale, je ta zaključek, v obliki obvezne o-krožnice, poslal vsem podrejenim vojaškim enotam, da se po njem ravnajo in ne zapadejo več v to napako, da bi premalo pobijali. Dokument se glasi: r prevodu com ?05QSHAma VA CG&&SSP SIVISIOm CACC2A20BI £2 COKAJJ50 tl CORK} VASV&tA *,P6T oonoscsast« At vm&nrn amssojm- emmffšsi 'skztmm: at c pmsjoss. •v Sjf. 5S66/op. r: srcmcm flovra* giotiko 3 coas m. ,n im« S2*m.,'sšssom'30m mro ooiu (fs-aac). ZOSA HAVAC (TO-CD) 20RA KJSfiORA BA I 3T8* 51® zsmvaz (to-bs) kes soha bqvt?a‘. sbicm«! oosukisti pasati ssa ma 1,■ .*»«!S3TATI oCOP“.;TI'iil FAVCS^CKJ.-.ir.rifC 63 ASM« SAKI?« SICA KB® S03P2TTI PAVOERlSSlA^TSfO. OT5THCT70 OTO ACOAjrPAl^TO »im«, M!»tt 5.'BAHACC8B,- rtiaOSSE jraM*TC.TS,SISX8tWTI POSTI V^E^TTA.CAm« HAm 2 m^aiuimcz 3sScYarts lose, 3 FRČI« t!m:A<5*lAtC8I,2 F0CIK£» 5 oAsas mszziom. com«WE asoopa 4376 cahtocce-,ota cassa cos 3» toms, ■ vmit, 52 »fflcH 31 saeciA, 51 chiu bi ;;swS3£E JX'GQ3l*7A. ' "-------is. 8USG£SO' Prepis fonograma: Od komande div. Cacciatori Komandi XI, armad, zbora in na znanje Komandi di.vizije Granatieri di Sardegna Komandi divizije Macerata Št 5066/op. Kratek opis novic z dne 3. t. m. II. bat. 32. pešpolka je izvršil čiščenje predela Travna gora (VII-KE), predel Ravac (VO-CD), predel Giunto W& 7,25 Sel, 4/3, '//// v Podgora (DG-CD) po prvem bataljonu 31. pešpolka, ! predel Ledenik (VS-SZ) nič ’’ ■ ! novega. En komunistični bandit je bil ustreljen. 10 oseb je bilo aretiranih, ker so osumljeni, da podpirajo bandite. Prav tako je bilo aretiranih 63 prebivalcev „ iz Rakitnice, ki so tudi o-sumljeni, da podpirajo bandite. Razrušeno je bilo taborišče'banditov... General Ruggero. Došlo ob uri 7,25, dne 4. 8. Pripisano s svinčnikom: >Gallo, dobro razčistite postopanje z osumljenci, ker sem. mnenja, da je malo preveč, da se pri 73 osumljencih ni našlo načina, da bi se dal vsaj en vzgled.. .c Kaj pravijo določbe okrožnice 3-6 in kasnejše? ¥ k Primorske in Trsta Protestno pismo mestnega osvobodilnega sveta za Trst Beograd. Mestni osvobodilni svet za Trst je poslal častniku za civilne zadeve za tržaško pokrajino polkovniku Armstrongu sledeče protestno pismo: Osvobodilni svet za Trst obžaluje, da mora nasloviti na zavezniško vojaško upravo v Trstu najodločnejši protest proti postopanju, katero je mogoče označiti kot popolnoma fašistično. Postopanje zavezniških vojakov na Opčinah je bilo naperjeno proti prebivalstvu zato, ker je slovensko. Dne 23. junija je več angleških vojakov vprašalo prebivalce, kakšne narodnosti so. Ko so odgovorili, da so Slovenci, so jih vojaki dejansko napadli. Pri tem je bilo več prebivalcev Opčin ranjenih. Kljub temu niso odgovorili na napad, ampak so poklicali vojaško policijo, ki pa ni smatrala za potrebno, da posreduje in je odšla. Osvobodilni svet za Trst vprašuje zavezniško oblast, ali se zaveda, kakšno razburjenje povzroča podobno sovražno izzivanje s strani zaveznikov, ki je naperjeno zlasti proti slovenskemu narodu, ki je bolj kot vsak drug narod na svetu žrtvoval za svoj obstoj in tudi za zavezniško stvar. Osvobodilni svet se čuti dolžnega, da opozori zavezniško oblast, da je ta narod, k at e rega so prej pretepali italijanski fašisti, nato nemški nacisti in danes angleški zavezniki, vedno uveljavil svoje pravice na svoji zemlji proti vsakomur, ki ga je zatiral in da je ta narod vsak čas dokazal, da je najboljši, najiskrenejši in najbolj zvest zaveznik tistih, ki se borijo za demokracijo in svobodo. Osvobodilni svet ne dvomi, da bodo ta dejstva prebivalstva Opčin, ki je globoko užaljeno zaradi takega postopanja, ki je enako postopanju fašističnih tolp proti slovenskemu narodu na slovenski zemlji. Obsodba angloameriškega sodišča v Pulju Beograd (TANJUG.) Ob prvem zasedanju anglo-ameriškega sodišča v Pulju sta bila obsojena Komet franc in Komet Julij na štiri mesece zapora zaradi obtožbe, da sta motila javni red s tem, da sta ljudem odvzemala in trgala zavezniške zastave. se ne Ljudstvo eležuje zabav ui Beograd. (Tanjug.) Pred nekoliko dnevi je ameriški Rdeči križ priredil v Kobaridu zabavo s plesom. Anglo-ame-riške oblasti so pozvale na zabavo tudi prebivalstvo iz okoliških vasi, stavljajoč mu na razpolago avtomobile za prevoz. Ljudstvo se temu pozivu ni odzvalo. An-glo-ameriške oblasti so zahtevale ob tej priliki pojasnilo od civilnih oblasti, ki so jim odgovorile, da je to postopanje naroda jasno. Aretacija člana komisije za upravo narodne imovine Beograd. (Tanjug.) Osvobodilni svet za Trst je vložil pri predstavniku anglo-ameriške vojaške uprave polkovniku Montfortu protest o neupravičeni aretaciji člana komisije za upravo narodne imovine tov. Mak ar ovca Janka. Maka-roovca je aretirala okupacijska policija Zaključek: premalo se pobijaU 4. 8. (Mario Robotti) »napravljena okrožnica za Galjp.« Kot avtor teh obveznih navodil, ki so se v polni meri izvrševala, je general Robotti skupno s tistimi, ki »o njegova zločinska povelja izvrševali, ). 4," - • ’ ’ ■ifj... Po-'m5pm Hnmn hiln 5** tnnnirft lnnr* bodoljubnimi narodi ter je izjavil: »Poudariti moramo potrebo po najhitrejši ratifikaciji.« Češkoslovaško stališče v tešinskem vprašanfu London, 2. jul. (Reuter). Dr. Zdenek Fierlinger je v radijskem govoru ob svojem povratku iz Moskve dejal, da so mu odločilni sovjetski krogi zagotovili popolno pravico, da vztraja Češkoslovaška glede Tešiiia na mejah, ki bo obstojale pred monakovsklmi razgovori. Kakor poroča praški radii©, je Fierlinger dejal, da bo vsak dogovor s Poljsko moral biti dosežen z medsebojno privolitvijo. O čeSko-poljskih pogajanjih ie iziavil dr. Fierlinger, da je sovjetska vlada 8 skrbjo opazovala nedavne dogodke na češkoslovaško-poljski meji, dogodke, ki niso izvirali s strani Češkoslovaške. Sovjetska vlada je izrazila željo, da bi prišli odgovorni češkoslovaški zastopniki v Moskvo ter začeli tozadevna pogajanja s poljsko vlado. »To je želja sovjetske vlade, ki se je iskreno potrudila, da bi nafila takšno rešitev tešinskega vprašanji*, kakršno bi mogla sprejeti tako Češkoslovaška kakor Poljska.« Fierlinger je dejal: »češkoslovaška vlada je z veseljem sprejela povabilo. V razgovorih s poljskimi državniki »mo se mogli prepričati, kako težko današnja Poljska občuti izgubo znatnega ozemlja na vzhodu in kako strastno se zairadl tega bori za vsako narodno skupimo Poljakov, ki je še izven poljskih meja. Zaradi tega Varšava spet gleda na Poljake, ki so na področju Tešina. V Varšavi se je porodilo popolnoma na-•pačno mnenje, da je večina prebivalstva tega področja poljska. Namenili smo razložiti poljskim državnikom dejansko podlago zamotanega narodnostnega vprašanja Tešina. Opozorili smo poljske državnike na nelojalno postopanje pristašev vlade polkovnika Becka. Na drugi strani pa smo jim zagotovili, da bo naša uprava, ki je v rokah krajevnih narodnih odborov, postopala na najbolj pri-jatieljeki način z zvestimi Poljaki in da jim bo zagotovila vse pravice, ki jih imajo naši lastni državljani. Poudarili smo dejstvo, da je tešinsko področje za nas nepogrešljiv del države, bre* katerega ne bi mogli vzdrževati svoje Industrije.' Razen tega teče naša najvažnejša železniška proga ob tešinski vzhodni meji — to je železniška proga, ki nas veže s Slovaško. Brez Tešina bi prenehala obstojati vsa organska zveza med Češko in Moravsko na eni strani Oživljeuje strokovnega gibanja v Nemčiji Moskva, 3. julija. (Tass) Kakor poročajo dopisniki iz Berlina, je prebivalstvo še vedno pod dojmom maršala Zukova, ki dovoljuje delovanje protifašističnih strank in daje delavskim organizacijam pravico, da ustanavljajo strokovne zveze. Skupaj z novimi demokratičnimi protifašističnimi strankami je ponovno vzklil pokret strokovnih zvez. V dvorani mestnega poglavarstva v Berlinu se je zbralo nad /300 bivših voditeljev strokovnih zvez in funkcionarjev nemške federacije strokovnih zvez, da obravnavajo poziv, ki ga je izdelal pripravljalni odbor berlinske strokovne zve- našem domu je bilo že mnogo lepo uspelih prireditev, pri čemer so sodelovali vojska in domačini in na ta način so se razvili prijateljski odnosi. Jeseničani so prisrčno sprejeli skupino koroške mladine, nekaj dni kasneje pa je posetil Jesenice dobro izvež-ban pevski zbor mladine iz okraja Vojsko-Črni vrh v goriškem okrožju. Dvorana Krekovega doma je bila na bito polna. Ko se je na odru^ pojavil zbor, je pevce in pevke navdušeno občinstvo pozdravilo z burnimi ovacijami. Goste sta pozdravila zastopnika civilne in vojaške oblasti, v imenu pevskega zbora se je obema lepo zahvalil pevovodja. Med drugim je dejal: »Na- ša pesem in beseda naj pokažeta lepoto nase zemlje, značaj našega naroda, njegovo trpljenje, borbo za osvoboje-n je, neizmerno hvaležnost padlim borcem, junaškim materam in očetom in silni Rdeči armadi.« Tudi veličino borbe primorskega ljudstva je omenil. Gledalci so poklonili pevcem lepe šopke in jim s tem ponovno izkazali svoje razpoloženje. Spored pevskega koncerta je bil zelo živahen. Vsi so bili silno navdušeni in so pevce neprestano pozdravljali: Živeli, naši Primorcil Trst, Gorica, Reka, svoboda vas čekal Koncert so dopolnjevale tudi recitacije in solospevi. Zbor ima tudi odlične solistke, ki mno- fo obetajo. Sploh pa je bil koncert za eseničane pravo doživetje in bodo zbor dolgo hranili v lepem spominu. Uspel spored je zbor zaključil s himno »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi navzoči. Maribor. Po programu II. kongTesa je mariborska mladina pretekli teden delala. Zbrana v skupinah je posprav-, ljala ruševine z ulic, zbirala les in čistila opeko. Mladina po tovarnah, ki pri teh akcijah ni mogla sodelovati, je delala to po svojem deln. Skupno je delalo 876 mladincev in mladink in napra-vlo 5.798 delovnih ur. Za svoj kongres je mladina zbirala denar in dosegla lepe uspehe. Zbirka izkazuje 13.230 RM, 1.300 kun in 150 lir. Kamnik. Homški pionirji so v 180 delovnih urah pčistili svoje šolsko poslopje. Skupno s pionirji iz Nožič so v enem dnevu zbrali 1045 kg starega železa, 100 kg starih žebljev in 45 kg cunj. Murska Sobota. V obmurski vasi Tro-povcih so organizirali kazensko delavsko ceto Kulturbundovcev in kulturbundov-skih simpatizerjev, ki hodijo delat vsak dan onim družinam, katerim člane je okupator pobil, interniral ali nasilno mobiliziral. V posebni četi so zbrani okoliški cigani, ki hodijo delat in dobijo za izvršeno delo primerno plačilo. Slovenska Bistrica. Gradbeni odsek okrajnega OOF Slov. Bistrica je organiziral obnovitvena dela in zaznamuje že lepe uspehe. Opekarna na Pragerskem je popravljena in te dni začne z delom. Dela pri obnovi šol v Makolah in Studenicah so končana. Most čez Dravinjo je gotov in izročen prometu. Zgrajene so tudi kontumacijske naprave za bolno živino. Prehranjevalni oddelek je odprl dve skupni kuhinji, kjer se hrani 120 revežev. Škofja. Loka. Zono AFZ so nabralo v okraju fekofja Loka 3.496 kg hrane, 614 komadov moškega in ženskega perila in 14.482 RM. Nabrani material in denar je bil preko socialnega skrbstva razdeljen med najbolj potrebne. Za našo vojsko in pri delu,, na polju so naredile poleg svojega dela 12.381 delovnih ur. rimo novo, svobodno in demokratično Nemčijo«. Pripravljalni odbor berlinske strokovne zveze je naslovil na berlinske' delav* ce poziv, v katerem je rečeno: »Dolžnost novih svobodnih delavskih zvez je, da ostanejo središče borbene edinosti de- pravijaim oaoor berlinske strokovne zve- postanejo središče borbene edinosti de-ze, delavcem velikega Berlina. Večino lavskega razreda za popolno uničenje prisotnih je iz koncentracijskih taborišč fašizma. Dolžnost strokovnih zvez je, da in zaporov osvobodila Rdeča armada, pomagajo pri preporodu nemškega naro- Zborovanje je otvoril najstarejši voditelj nemškega _gibanja strokovnih zvez, socialni demokrat Otto Bras, ki je bil 50 let na vodilnih mestih ▼ organizacijah. »Borci proti fašizmu v Nemčiji«, je rekel, »niso mogli uničiti Hitlerjeve tiranije s svojimi lastnimi', silami. Padla je pod ških čet. udarci Rdeče armade in zavezniš! Delavski razred ja bil v preteklosti poražen in delavsko gibanje razbito zaradi in Slovašlčo na dni gl strani. Ceškoslova- needinosti. Preteklost naj nam bo šola. ške zahteve po tem ozemlju se bodo | Dolžnost do našega lastnega naroda in obravnavale na mirovni konferenci.« I do vsega človeštva nam nalaga, da ustva da in zacelijo ran v prizadejane svetu s Hitlerjevo vojno. Nemške strokovne zveze si morajo prizadevati, da s svojim delom pridobe zopetno zaupanje drugih narodov v Nemčijo. Strokovne zveze mprajo pomagati pri ustanavljanju demokratične Nemčije, ki bo živela v miru in prijateljstvu z drugimi narodi. S poštenim in trdim delom bomo opravili vse, kar je bilo razrušenega in povrnili vso škodo, prizadejano drugim narodom. Pomagati moramo, da sl Nemčija pridobi zaupanje drugih narodov.« Thorez ponovno izvoljen za generalnega tajnika francoske komunistične stranke London, 3. julija. (Reuter) Franooski radio poroča, da je bil Maurioe Thorez, francoski komunistični voditelj, na končnem zasedanju kongresa stranke ponovno izvoljen za predsednika ter generalnega tajnika komunistične stranke. Prav tako so bili izvoljeni ponovno vsi člani političnega urada. V nagovoru na kongresu je Thorez rekel, da komunisti zagovarjajo trdno vlado, ki bi temeljila na širokih demokratskih osnovah. Dndal je: »Ta stalnost bo še večja, če bo temeljila na podpori ljudstva ter se bo oklenila programa Narodnega sveta uporniškega gibanja.« Prva razprava pred sodiščem narodne časti Ljubljana, 4. jul. Danes se bo pričela ob deveti uri v nekdanji porotni dvorani prva razprava na obtožnico, ki jo je javni tožilec za okrožno mesto Ljubljana vložil pri sodišču slovenske narodne časti. Obtoženi so: dr. Slavič Matej, bivši rektor vseučilišča v Ljubljani, ki je odsoten; Franc Heinrihar, industrijalec, v odsotnosti ; dir. Ivan Slokar, generalni direktor Zadružne gospodarske banke; Karel Kavka, stavbenik im bivši predsednik Obrtne zbornice, v odsotnosti; inž. Milko Pirkmajer, v odsotnosti; ’ dr. Jože Lavrič, svetnik ministrstva za trgovino; Albin Smerkolj, veletrgovec; dr. Josip Basaj, bivši predsednik Zadružne zveze, v odsotnosti; Alojz Sitar, trgovski sotrudnik in bivši zastopnik trgovskih nameščencev; dr. Vladimir Valenčič, uradnik Hranilnice bivše Ljubljanske pokraijine; Rudolf Krušeč, ključavničar in Karel Rogina, bivši zastopnik kmečkih delavcev. Ti obtoženci so bili na predlog pred-stajvnika italijanske fašistične okupatorske oblasti Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dekretom voditelja fašizma in italijanskega ministrskega predsednika Benita Mussolinija, objavljenim v dnevnem tisku dne 27. maja 1941, imenovani za člane pokrajinskega sosveta za Ljubljansko pokrajino, so to imenovanje sprejeli in v tej ustanovi delovali. Kot člani sosveta so se 8. junija 1941 v Rimal hlapčevsko poklonili Mussoliniju in mu izrazili globoko hvaležnost za njegove ukrepe ter ga prosili za varstvo. Dne 9. junija 1941 so se udeležili sprejema pri tajniku fašistične stranke Sereniju in županu mesta Rima Colonni ter o vseh sprejemih po vrnitvi v Ljubljano, dajali navdušene izjave. So torej namerno politično sodelovali s fašističnim okupatorjem ter s tem škodovali ugledu in časti slovenskega naroda in njegovi odpornosti S tem so zakrivili zločinstvo po 61. 2 zakona o kaznovanju zločinov in pre-topkov zoper slovensko narodno čast z dne 5. junija 1945. Obrazložitev obtožbe Po okupaciji jugoslovanskega ozemlja so nacistični in fašistični osvajalci nemudoma začel uvajati »nov red« v tem delu Evrope. Slovensko narodno telo so razkosali na tri dele. Prekmurje so milostno poklonili madžarskemu satelitu in priskledniku. Fašistični nasilnik sd je odrezal zapadmi del, nacistični krvolok pa je pogoltnil največji zalogaj, obstoječ iz Slovanske Štajerske, Gorenjske in vzhodnega dela Dolenjske. V napačnem prepričanju, da so vojno v Evropi že doibiii, so osvajalci v nasprotju z mednarodnimi pravnimi načeli takoj pohiteli s priključevanjem zasedenih področij k svojim deželam. Italijanska politika je šla za tem, da prikaže svetu, da narodi Jugoslavije sami ne stremijo več za skupnim sožitjem v okviru iste države im da celo s hvaležnostjo sprejemajo novi red v svojih deželah. Fašizem si je prizadeval, da bi ga v tej zvijačni politiki podprli tudi bivši samozvani predstavniki okupiranih narodov, bar mu je v resnici tudi uspelo. Dekretiral je toko-zvano ustavo za Ljubljansko pokrajino, v kateri je predvidel pokrajinski sosvet 14 zastopnikov, izbranih med takozvani-mi produktivnimi kategorijami slovenskega ljudstva, kakor so to kategorijo označevali fašistt. Naloga tega sosveta naj bi po ustavi bila. pomoč visokemu komisarju pri izvrševanju njegove vladne oblasti. Dejansko pa je po okupatorjevi zamisli služil za orodje fašistične propagande o pravičnosti ustvarjenega novega reda. Na predlog vojnega zločinca Graziolija so biili z dekretom vojnega zločinca Benita Mussolinija, kateri dekret je bil objavljen v dnevnem tisku dne 27. maja 1941, imenovani v/pokrajinski sosvet za Ljubljansko pokrajino dr. Marko Naitlačen, Ivan Pucelj, dr. Matej 'Slavič, Franc Heinrihar, dr. Ivan Slokar, Karel Kavka, ing. Milko Pirkmajer, dr. Josip Lavrič, Albin Smerkolj, dr. Josip Basaj, Alojzij Sitar, dr. Vladimir Valenčič, Rudolf Km šec in Kairel Rogina. V hlapčevski službi fašističnih zločincev Dne 3. junija 1941 je fašistični oblastnik Ljubljanske pokrajine Emi-lio Grazioli sklical prvo sejo sosveta. To je bila svečana seja, na kateri je Grazioli prečital Mussolinijev dekret o imenovanju članov sosveta, nakar je podal z znano fašistično gostobesednostjo in samohvalo pregled političnega in gospodarskega stanja v pokrajini. Obširno je razpredal o n&črtu za normalizacijo stanja v »novi italijanski pokrajini«. Obljubljal je fantastična javna dela za izgradnjo novih cest, bolnišnic, vodovodov, javnih poslopij, stanovanjskih hiš itd. Iz njegovih izvajanj je za vsakogar jasno sledilo, da smatra priključitev Ljubljanske pokrajine k italijanskemu imperiju za definitivno, ne glede na to, da je vojna še trajala in da so se narodi Jugoslavije že dvigali k uporu in k narodno osvobodilni borbi na podlagi novih demokratičnih načel. Dasi so člani Pokrajinskega sosveta morali kot takratni vodilni politiki in gospodarstveniki spoznati to perfidno nakano, so s svojim hlapčevskim ponašanjem vendarle dali vidnega izraza prepričanju, da tudi sami smatrajo nastali položaj za dokončen. Fašističnega ika krvnika slovenskega ljudstva so stoje pozdravili z rimskim pozdravom in se po svojem besedniku, narodnem izdajalcu dr. Marku Natlačenu, ponižno zahvaljevali za Mussolinijevo nasilje nad slovenskim narodom. Člani Pokrajinskega sosveta so šli še dalje v podpiranju fašistične politike. Takoj po imenovanju so tekli v Italijo in upognili tilnike pred velikim samosilnikom Mussolinijem in drugimi vrhovnimi predstavniki fašizma v-Rimu. V imenu prebivalstva Ljubljanske pokrajine, ki jih zato ni nikdar pooblastilo in ki je že tedaj pokazalo odločno voljo za n^dal jevanje borbe zoper okupatorja, so se dne 8. VI. 1941 hlapčevsko poklonili Mussoliniju, taj- niku fašistične stranke ministru Sereniju in županu mesta Rima knezu Colonniju. Po svojem besedniku dr. Natlačenu so pred Mussolinijem nagla-šali, globoko hvaležnost prebivalstva Ljubljanske pokrajine za njegove dosedanje nasilne ukrepe in ga prosili varstva v bodočnosti. Dne 9. avgusta 1941 se je sosvet ponovno sestal k zasedanju in ponižno poslušal Graziolijeva napihnjena hvalisanja o dobrotah, ki jih je fašizem že poklonil in ki jih še namerava nakloniti ljudstvu Ljubljanske pokrajine. O vseh sprejemih v Rimu in v Ljubljani so bili napravljeni fotografski posnetki s fašističnimi mogotci v ospredju. Te slike je fašistični propa-gadni aparat učinkovito izrabljal v podkrepitev prej objasnjene lažnive fašistične politike. Obtoženi člani sosveta so vedeli, da služijo fašizmu samo kot orodje za njegovo zločinsko politiko. Kljub temu pa so imenovanje sprejeli, v sosvetu vztrajali in izvršili politične akte daljnosežnega pomena. Obtoženi člani sosveta so kot izobraženci vedeli, da utegnejo s svojim sodelovanjem s fašizmom kvarno vplivati na narodno in državno zavest slovenskega ljudstva ter na njegovo vero v končno zmago. Spoznali so, da utegnejo njihove vdanostne izjave pred fašističnimi nasilniki vplivati na moralo in duha odpornosti slovenskega ljudstva. Zavedali pa so se tudi., da spremlja njihovo izdajstvo nad lastnim narodom z budno pazljivostjo ves zunanji svet, ki bi si utegnil o političnem in borbenem razpoloženju slovenskega ljudstva ustvariti napačno predstavo. Ker pa so kljub temu spoznanju in kljub tej zavesti voljno služili fašistični politiki, so se s tem namerno pregrešili zoper slovensko narodno čast ter bodo zaradi tega po zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast sojeni. PRED VOLITVAMI Zdaj ne bodo volili samo tisti, ki imajo deset goldinarjev davka Novi Rdeči križ S'oveni'e Po likvidaciji stare organizacije je bila sprejeta na osvobojenem ozemlju 18. junija 1944 »Ustanovna listina Rdečega križa Slovenije« na pobudo in v sporazumu s Predsedstvom SNOS-a. Društvo Rdečega križa Slovenije je človekoljubna in privilegirana narodna ustanova. Njene naloge so začrtane v mednarodnih sporazumih in pravilih društev Rdečega križa v posameznih državah. Društvo Rdečega križa je v vojni sestavni del sanitete Jugoslovanske armade, v mirnem času pa glavni iniciator in čimitelj pri vseh človekoljubnih in kulturnih udejstvovanjih. Zlasti bo njegova naloga sodelovati pri obnovi države. Članstvo Rdečega križa je prostovoljno. Član je lahko vsak državljan, ki ni izgubil častnih pravic. Tako je zapisano v »Ustanovni listini Rdečega križa Slovenije« in na temelju te listine je začelo društvo takoj delovati z vsemi silami na osvobojenem ozemlju, ko so Ljubljana in druga mesta še ječala- pod okupatorjevo knuto za svojo ograjo iz bodeče žice. Delovanje Rdečega križa je bilo včasih silno težavno zaradi neprestanih ofenziv okupatorja in belogardistov. Iz poročil tega društva, ki so jih podaijali njegovi funkcionarji na sejah Glavnega odbora, je razvidno, da je bilo delo mnogokrat nemogoče v legalni obliki in so marali vršiti vse svoje človekoljubne naloge v ilegali, neprestano v nevarnosti, da jih ujamejo, trpinčijo, pošljejo v koncentracijsko taborišče ali celo ubijejo, ker delajo nesebično za trpečega človeka. Že takoj od vsega početka je bilo društvo razdeljeno na sedem odsekov: na administrativni, organizacijsko-pro-pagaudni, poizvedovalni, sanitetni, go-spodarsko-finančni, socialni in na odsek za podmladek RKS. Ti odseki sajni kažejo, kako široko zajeto je delo RKS. Koliko tisoč in tisoč ljudem jd doslej pomagal poizvedovalni odsek, ki je po svojih zvezah širom Jugoslavijo in po drugih državah iskal in našel razkropljene svojce. Koliko tisoč in tisoč ljudem je rešil življenje sanitetni odsek, ker je takoj nesebično priskočil s prvo pomočjo. Socialni odsek je pomagal naj-bednejšim, gospodarsko-finančni je zbiral in delil podpore, organizacijsko-pro- Stari istrski aktivist Jože Starec | nam je pripovedoval, kako je ljudstvo) Istre volilo svoje Narodno osvobodilne odbore: »Lani julija meseca smo razlagali po istrskih vaseh ljudem pomen novih volitev. Prebivalstvo je težko čakalo na vsako novico in hotelo čim več vedeti o novi ljudski oblasti Ko sem razlagal način volitev, so me sivolasi starčki vpraševali, če bodo res vsi volili, ali samo tisti, ki imajo deset goldinarjev zemljiškega davka. Tako je bilo še v avstrijskih časih, ko so bile pri njih zadnje volitve. Kdor je plačal manj kot deset goldinarjev davka, ni smel voliti, pač pa je bil odvisen od tistih, ki so imeli »debele trebuhe in jih je včasih ena, včasih druga stranka podkupila z golažem ali pol litrom vina«, kot se je izrazil nek starec. Ko sem jim povedal, da zdaj ni nobene razlike, so bili takoj odločeni, da gredo vsi na volitve in da jih ne zadrži nobena ovira. »Nikamor vam ne bo treba hoditi, doma si boste izvolili svoj odbor,< sem jim rekel, kajti mislili so, da bodo volitve v mestu. »Doma, kaj je mogoče?« Čudili so se temu, kajti istrsko ljudstvo je bilo vedno tako tlačeno, da si o svobodi skoraj niso upali sanjati. V istrske vasi so vdirali fašisti skoraj vsak dan. Včasih nisi bil za pol ure varen na vasi. Vendar mi smo prihajali znova in znova in ljudje so nas pričakovali in sprejemali z upanjem. Spoznali so vrednost resnične ljudske oblasti. Ko je prišel dan volitev, je volilna komisija, izbrana iz mož in žena, vaščanov, hodila z volilno skrinjico od hiše do hiše in pobirala volilne listke. Kajti nihče ni vedel, kdaj bo vdrl sovražnik v vas. Zgodilo se je, da so morali vaščani skriti volilno skrinjico, ko so prišli iznenada fašisti v vas. Vendar si je kljub temu istrsko ljudstvo izvolilo svoje narodno osvobodilne odbore in ponosno je nanje. Svojo, oblast je postavilo v najtežjih časih in znalo jo bo tudi vedno obdržati. Sestanek novoizvoljenih odbornikov pagandni je pa vztrajno gradil in širil organizacijo RKS med najširšimi sloji slovenskega naroda in se je pri tem naslanjal na Narodno osvobodilne odbore in sploh na narodno oblast RKS je sestavljal sezname uničenih vasi, pokrenil je mlečne akcije za otroke, organiziral je razne zbirke v pomoč po okupatorju in domobrancih prizadetim vasem, vzgajal je sposobne kadre s prirejanjem eamarijanskih tečajev, ki so usposabljali aktiviste v uspešne bolničarje in bolničarke, da so lahko nudili prvo pomoč naši hrabri vojski, skrbeli za njene ranjence, pomagali civilnemu prebivalstvu, preprečevali epidemije in podobno. Kdo še ni slišal za junaške podvige partizanskih bolničark, ki so za ceno lastnega življenja reševale ranjene borce v številnih haijkah, ki jih je prirejal okupator s svojimi gonjači — domobranci... RKS je organiziral tudi dopisovanje med družinskimi Slani, ki so jih te hajke razteple po vsej Sloveniji, Italiji in celo Severni Afriki. Da bi pokrenil širokopotezno propagando za pomoč našim ljudem, je vzpostavil pismene stike tudi z narodi naših zaveznikov in našimi izseljenci v Ameriki. Njegovi podmladkarj so pomagali prizadetim obdelovati polje in so pridno nabirali zdravilna zelišča, borovnice, jagode in gobe. Kako uspešno in naglo je bilo delo RKS na osvobojenem in neosvobojenem ozemlju Slovenije, je najbolje razvidno iz njegovih poročil: 25. novembra 1944: 301 krajevnih enot RK s 15.100 člani, 168.493 lir članarine in 75.182 lir prostovoljnih prispevkov (poleg 3.020 RM, 600 Kun in 5 dolarjev), čez 3 mesece pa že 419 krajevnih enot RK s 24.773 člani, 263.143 lir članarine in 190.124 lir prostovoljnih prispevkov. (Poročilo od 24. februarja 1945). Zdaj, ko lahko RKS deluje brez pridržkov, brez bojazni pred preganjalci, ko lahko razvije vse svoje moči in pritegne najširše plasti naroda, zdaj bo to človekoljubno društvo šele pokazalo, kaj zmore slovenski narod. Zato je dolžnost slehernega našega državljana, da ne stoji ob strani, ampak pristopi takoj v članstvo, saij mu ne nalaga drugih obveznosti, kakor skromno članarino na mesec, daje mu pa priložnosti dovolj, da pomaga svojemu bližnjemu. Tazo. Slovensko ljudstvo na osvobojenem ozemlju si je že spomladi 1944 prvič izvolilo svojo narodno oblast. Po volitvah so se potem odborniki in odposlanci kot pravi ljudski parllament zbirali na sestanke, da so se pogovorili o svojem delu. Odkrivali pa so tudi nergače in škodljivce, jili razkrinkavali in jim z vso odločnostjo preprečevali vsako nadaljnje rovarjenje. Talko pogumno in odtočno mora naše ljudstvo tudi sedaj onemogočali delo vseh saboterjev in narodnih sovražnikov ter jih izločati iz naših odborov! V Semiču se je 50. aprila 1944. leta zbralo 2G0 novo izvoljenih odbornikov v Krajevne narodno-osvobodilne odbore in odposlancev v Okrajne skupščine. V okraju, ki so ga nekoč belogardisti smatrali za svojega, so prve resnično demokratske volitve potekale tako enotno, da je bil najslaMi volilni rezultat 94-odstotna volilna udeležba. Ljudstvo semiškega okraja je 6 tem dokazalo, da je prav tako enodušno vključeno v narodno osvobodilno borbo kot vsa ostala Bela Kraijina. Belogardistični potuhnjenci so vedeli, da bodo na tajnih, svobodnih volitvah docela propadli. Zato so skušali vriniti v narodno osvobodi line odbore vsaj nekaj svojih ljudi- S to bedno taktiko sicer niso uspeli, a kakim petim, šestim nergačem se je vendarle posrečilo, da so se vrinili med novo izvoljene odbornike in poslance. Na sestanek so prišli tudi člani predsedstva SiNOS-a in IOOF. Tov. Boris Kidrič je imel kratek referat, zsi njim pa se je razvila živahna debata. Za resnimi, poštenimi odborniki so se oglasili tudi nergači. Zahtevali so čevlje, galico in sol. Njihove zahteve so bile tako trdovratne, da je bilo vsakemu jasno, da so od nekoga organizirani. Narodu in ljudstvu sovražne sile so skušale na svoj poniglav način izkoristiti priliko, narediti na sestanku zmedo in vzbuditi nezaupanje do našega narodnega vodstva. Iz njihovih ust ni bilo čuti niti ene same besedice o junaštvu, požrtvovalnosti in vdanosti velikemu osvobodilnemu boju. Ni jim bilo mair za splošne narodne koristi, ampak so vztrajmo naiglaševali le svojo malenkostno, sebično skrb za čevlje, galico in sol. Proti tej goli sebičnosti se je enotno in ogorčeno dvignila vsa dvorana^ »iPoman jkartje je resnično. Toda drži naj ga vsak le zase, potisne naj ga vsak nase,« je kmet Badovinac iz vasi Malin zasolil krepak udarec tem nergačem. Nato je navedel primer svoje male vasi, ki je podpirala partizane od prvega trenutka in ni imela v svoji sredi niti enega samega izdajalca. Ka-deir je bilo treba, so vaščani nastanili in nahranili tudi do tisoč partizanov. »Naj si ti nergači vzamejo za zgled našo vas!« je končal tov. Badovinac. Po njegovih besedah se je razpoloženje v dvorani 'še_ bolj dvignilo. »Sramota, doli z nergači!« so vzklikali vsi odborniki in odposlanci. Eden izmed nergačev je tedaj vstal in se pričel opravičevali, a nihče več ni hotel poslušati klavernega sebičneža. Vsa dvorana se je zgražala in navdtilšeno pritrjevala tov. Badovincu, ki je odločno zaključil »Zmaga je naša. Pitioo držimo v naših rokah, ^e nekaj mesecev jo moramo trdno držati. Če jo spustimo, bo vse propadlo.« 'Drug za drugim so se oglašali odborniki in izražali svojo pripravljenost na nove žrtve, svoje razumevanje, da moramo v tej dobi dati prav vse iz sebe. To razpoloženje je še povečal tov. Kidrič, ki je v zaključnem govoru dejal: »So težave na terenu. Predsedstvo SNOS-a se peča z vašimi težavami, kako preskrbeti čevlje, galico in sol. Jamčim vam, da bomo storili vse, kar je v naših močeh. Tovariši, vi pa morate jamčiti narodu, ki vas je postavil, da J>o to ljudstvo želo končno zmago, da bo naša vojska lahko storila svojo dolžnost. Mar mislite, tovariši, da naš borec, ki juriša na sovražne postojanke, misli tedaj na svoje trenutne težave? Ta borec misli samo na to, kako bi potolkel sovražnika. Mar ne bi bila sramota, če hi vi, očetje in matere teh borcev, ne biili dostojni svojih sinov, če bi vi mislili na svoje, čeprav precejšnje težave, namesto na to, kako bomo storili vse, da bomo čimprej svobodni, da zagotovimo našim otrokom srečno bodočnost? Nilč ni preveč v primeri s tem, kar so žrtvovali naša borci. Gle jte, da boste tudi vi prav tako predani stvari svojega naroda. Smrt ne le okupatorjem. temveč tudi izcUj ei_.! Prezir vsem kapitulantom in nergačem, ki ne upajo iti v končno zmago!« Navdušenja in vzklikov Osvobodilni fronti ni bilo knaja. Sestanek se je talko spremenil v novo in veliko zmago narodno osvobodilnega gibanja v Beli Krajini. Hkrati pa je pomenil najhuj® poraz belogardistične klike, ki se je skušala vriniti v narodno osvobodilne vrste, da bi jih zralvlljala. Peeri tremi leti so stali pred fnSiuti&^un krvolokoui Mussolinijem, kamor go se Sli poklonit in prodajat slovenski narod — danes f* jjn> udi sodišče sfercenske mamine časti... Prva počastitev žrtev pri Sv. Urhu V kongresnih dneh ZSM se je vršila prva javna počastitev žrtev pri Sv. Urhu. (To počastitev je organizirala mladina, ; zbrana iz vasi bivše dobrunjske občine. 2e proti večeru, ko je ponehalo delo v bližnji vevški papirnici in se je mladini lahko pridružilo še delavstvo, se je vil dolg svečan sprevod proti Sv. Urhu. Na čelu sprevoda so nosili mladinci krasne vence, otroci pa številne šopke vrtnih in j poljskih rož. Vso pot je sprevod naraščal. Odrasli so opustili dnevno delo in se pridružili mladini. Svečan in tragičen je bil pogled*na ogromen sprevod, ki je nalikoval istočasno pogrebu in slo-vestnosti. Številni svojci žrtev iz domače občine v žalnih črnih oblekah so stopili skupaj z živopisano povorko, mladincev in mladink. Tiho, brez običajne otroške zgovornosti se je pomikal sprevod v breg. Vsak je čutil, da se bliža strašnemu kraju, ki je prežet s trpljenjem in krvjo najboljših Slovencev. Sprevod je krenil mimo temnih, izpraznjenih bunkerjev, podobnih opuščenim grobnicam, mimo za silo očiščene mežnarije-kasarne, ob razdejanem pokopališkem zidu k mali vzpetini zahodno od pokopališča. Vrhu te vzpetine jo grob. Leseni križci, ogorki sveč, sveži in uveli venci na grobu pričajo, da je ta veliki grob vedno obiskan. Ob tem grobu se je sprevod ustavil, zasuli so ga s cvetjem. Pevci mladinci so zapeli ža-lostinko. Mehki mladi glasovi so hiteli na vse strani prostranega griča in pozdravljali številne skrite grobove. Dne 18. septembra 1943. leta so vdrli k Sv. Urhu partizani, da bi pregnali z griča okupatorske hlapce. Le - ti pa so hiteli v bližnje Vevče k nemški posadki po pomoč in jo tudi prejeli. Partizani so se morali umakniti, na griču pa je izkrvavelo 19 partizanov, med njimi dve partizanki. Vso noč in ves dan so ležali ob severni strani pokopališkega zidu. Domačina Omahna Janeza in Kurenta Martina so prisilili, da sta prišla kopat grob. V nedeljo 19. septembra 1943 sta kopala brez oddiha in brez jedi ves dan do temne-noči. Ko sta hotela domov, jima je ukazal komandant, zloglasni Dežman Alojzij - Zorgovec, da morata partizane pometati v grob. Branila sta se, a ni jima pomagalo. Padle borce sta naložila na voziček in jih peljala od pokopališkega zidu k ogromnemu grobu. Ob grobu sta stala komandant in nemški^ vojak. Nihče drug ni smel biti navzoč, razen obeh prisiljenih grobarjev, ki sta bila osumljena, da sta aktivista Osvobodilne fronte. »Ves do-brunjski odbor bo še ležal na tem griču« jima je grozil komandant. In to grožnjo je pozneje tudi izpolnil. S tresočimi rokami sta grobarja polagala padle borce v grob. Nista jih smela naravnati. Le pol metra je še manjkalo do vrha, ko sta položila zadnjega v grob. Morala sta jih še zasuti. Neznana so imena padlih borcev, kakor tudi imena številnih žrtev po grobovih raztresenih v grapah in ho-stah Sv. Urha. ^Zbrani so z enominutnim molkom počastili žrtve. Množica ljudstva se je razkropila po griču na vse strani. Oprezno so stopali po grapah, kjer se drug za drugim vrste plitvi grobovi. Med mlado goščo so skupni grobovi, na katere so morilci zasadili mlade smrekce, da bi zabrisali sled. Toda zaman so si prizadevali prikriti zločine. Narod se je strnil v delu in v borbi proti vsemu zlu, mladina krepko pomaga in stopa naprej po svetli in jasno začrtani pati. g. p. KULTURNI RAZGLEDI Ob 220 letnici Akademije znanosti ZSSR Sovjetska vlada je priredila v Moskvi sprejem na čast znanstvenikom, ki so se udeležili zasedanja, posvečenega 220 letnici Akademije znanosti ZSSR. Preko 1000 oseb je prisostvovalo sprejemu, med njimi člani predsedstva Akademije, častni akademiki, akademiki-junaki socialističnega dela, Stalinovi nagrajenci, znameniti znanstveniki vseh vrst sovjetske znanosti, ter predstavniki Rdeče armade. Med povabljenci so bili tudi tuji gostje: zastopniki znanstvenih ustanov Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Francije, Belgije, Švedske, Češkoslovaške, Jugoslavije, Bolgarije, Romunije in drugih dežel. Poleg sovjetskih znanstvenikov so se udeležili sprejema še Stalin, Molotov, Kalinin, Vorošilov in drugi. Molotov je imel tale nagovor: »Tovariši, akademiki in dragi gostjel Vlada je priredila ta sprejem v počastitev obletnice Akademije znanosti ter na čast znanstvenikom naše dežele in na čast našim gostom-znanstvenim delavcem tujih dežel. Stališče sovjetske vlade napram znanosti in njenim delavcem je našlo sijajni izraz v znamenitem govoru tovariša Si ali na o razvoju znanosti in o njenih delavcih. Ta govor vam je znan. Sovjetski možje lahko mnogo povedo o znamenitih uspehih, ki jih je sovjetska oblast dosegla v temeljitem izbojjšanju življenjskih razmer našega ljudstva in v obrambi njegovih koristi in pravic. Nikdar ne bomo pozabili na te uspehe, ki jih je omogočila le revolucionarna preobrazba naše družbe, katero smo zasledovali in jo še neomajno zasledujemo na temelju znanstvenega socializma, čigar največja sodobna prvobo-ritelja sta Stalin in Lenin. Vse svoje sile vlagamo v to, da bomo ustvarili najugodnejše pogoje za razvoj znanosti in tehnike, najsi gre že za splošna načela znanosti ali za njih praktično uporabo. Vse svoje sile vlagamo v to, da na najširši osnovi izobrazimo mlade znanstvene kadre in da vzdržujemo tesne vezi med našo narodno znanostjo ter svetovno znanostjo in njenimi uspehi.* Nato je povzel besedo akademik Obručev: »Pri zasedanju naše Akademije znanosti, ki je pravkar zaključilo s svojim delom, smo vsi slišali o uspe-kih naše znanosti v zadnjih _ letih. Za svoje ogromne uspehe se ima naša znanost zahvaliti dejstvu, da sovjetska vlada z vsemi sredstvi podpira razvoj znanosti, ki služi napredku, koristim naroda in domovine. Izrekam napitnico našim Zadnjim uspehom, pa tudi razmahu znanosti v ZSSR, kjer nič ne ovira njenega svobodnega razvoja, in končno razmahu znanosti v vseh svobodoljubnih deželah, kjer bo znanost priložila svoj del k utrjevanju svetovnega miru in procvitu vsega človeštva I« Nato je dal Molotov besedo akademiku Orbeliju, ki je dejal: »Tovariši, zasedanje Akademije znanosti, ki se je pravkar zaključilo, je še_ en dokaz skrbnosti in pozornosti, ki jo _ naša vlada posveča znanosti. Mi sprejemamo to skrbnost s čustvom globoke hvaležnosti. Ponosni smo, da smo mogli našim inozemskim gostom pokazati naše laboratorije in institute, ki so krasno urejeni in energično delajo. Ponosni smo, da smo kljub težavam v času vojne, kljub težkim nalogam, ki jih je morala reševati naša vlada, kljub težkim preskušnjam med vojno mogli nadaljevati z znanstvenim delom ; in priložiti svoj dejež k skupni stvari zmage nad sovražnikoma Akademik Bajkov je naglasil: »V zasedanje Akademije znanosti, ki je pravkar končalo svoje. delo. Dva zaključka se nam nudita. Prvi je ta, da se je pri tem zasedanju pokazala z največjo jasnostjo duhovna in politična enotnost sovjetskega naroda, enotnost sil naših izobražencev okrog velikih idej, ki vodijo delo naše sovjetske države in okrog naše sovjetske vlade; drugi zaključek, ki je prav tako naraven, je ta, da je naša sovjetska znanost napredna in da si je pridobila izredno mednarodno veljavo.« Akademik Mikulin je napil ustva-riteljem moderne tehnike, ustvarite-ljem sovjetske tehnike, ki je slavila zmago nad toliko hvaljeno nemško tehniko. Napil je herojskim borcem, ki so zmagali, uporabljajoč to tehniko, nad hitlerjevsko Nemčijo I Nato je govoril akademik Bardin o moči sovjetske države, ki se je v teku zadnjih let dvignila do izredne višine, o napredku sovjetske znanosti, ki služi domovini in koristim ljudstva. Za njim je dejal akademik Zelinski: »Med zmagoslavnimi zastavami, ki sta jih nosili naša slavna armada in mornarica, so plapolale tudi nevidne zastave načrtnega grajenja. Napijam tem nevidnim zastavam, ki so odnesle zmago, in ki bodo prav tako zmagovite v bodočnosti brez topov in le s silo svojih plemenitih idej, ki so v njih utelešene. Neskončno sem srečen, da sem živel do danes, in srečen bi bil, če bom mogel živeti še nekaj let, da vidim nadaljnji napredek svetih idealov ljubezni, resnice in pravice, ki tvorijo osnovo naše državne ideje.« S kratkim nagovorom se je obrnil na navzoče predsednik Sovjetske zveze Kalinin. Dejal je: »Tovariši! Tesne vezi, ki družijo znanstvene delavce in sovjetsko oblast, niso le slučajne. Te vezi počvajo na zelo trdnih temeljih in so veliko bolj tesne, kot se to morda zdi na zunaj. To je naravno. Naša država je socialistična država, industrija naše države je državna industrija. Zato je tudi potrebno pametno in racionalno vodstvo te industrije, to se pravi znanstveno vodstvo. Isto moremo reči o poljedelstvu. Mi hočemo napraviti iz vasi mesta, iz njihovih prebivalcev kultivirane meščane, to se pravi, mi želimo, da bo njihova kultura in njihovo življenje enako kot v mestu. Ali moremo vse to napraviti brez znanosti in brez visoko razvite tehnike? Naša vlada je vse to uresničila v osebi tovariša Stalina in njegovih najbližjih sodelavcev.« IZ FEDERALNIH ENOT Kulturno delo v Skoplju Beograd (Tanjug). V Skoplju se vrši >ešno kulturno delo. Prvo gledališče IZ SOV/ETIKE ZVEZE Vrhovni sovjet ZSSR je sestavljen iz dveh zbornic v jezikih vseh zveznih re- Vrhovni sovjet — najvišji organ državne oblasti v Sovjetski zvezi — je sestavljen iz Sovjeta zveze in iz Sovjeta narodnosti. Obe zbornici volijo državljani Sovjetske zveze na osnovi splošne, enake in neposredne volilne pravice s tajnim glasovanjem. Sovjet zveze se voli po posameznih volilnih okrožjih in sicer po pravilu: poslanec na 300.000 prebivalcev. Sovjet narodnosti se voli od državljanov ZSSR po zveznih in avtonomnih republikah ter po avtonomnih oblasteh in narodnostnih okrožjih ne glede na njihovo število prebivalcev po pravilu: po 25 poslancev na vsako zvezno republiko, po 11 poslancev na vsako avtonomno republiko in po 1 poslanec na vsako narodnostno okrožje. Na ta nalin imajo mogočne sovjetske države, kakor sta n. pr. Ruska sovjetska federativna socialistična republika ali pa Ukrajinska sovjetska socialistična republika, prav takšno zastopstvo v tej zbornici kot majhne sovjetske države, n. pr. Tadžiška sovjetska socialistična repu-blika. Obe zbornici Vrhovnega sovjeta ZSSR sta enakopravni. Obema pripada v enaki meri zakonodajna iniciativa. To se pravi, obe zbornici imata pravico predlagati nove zakone ter izdelati zakonske osnutke v vsaki poljubni zadevi ter jih predložiti Vrhovnemu sovjetu. Zakon je sprejet, če ga vsaka od obeh zbornic odobri z navadno večino glasov. Le za spremembo ustave je potrebna dvetretjinska večina glasov v vsaki zbornici. Zakoni so objavljeni s podpisom predsednika in sekretarja Predsedstva Vrhovnega sov- cem je vzrok teh ogromnih uspehov? V tem, da je revolucijska znanost, katere veliki predstavniki so Marx, En-gels, Lenin in Stalin, osnova življenja in dela naše države.« Za Bajkovom je povzel besedo akademik Volgin: »Dve dejstvi odlikujeta jeta ZSSR publik. Število poslancev je v vsaki zbornici enako. Trajanje pooblastil je enako za obe zbornici: izvoljeni sta za 4 leta. Obe zbornici sta sklicani ob istem času in delata istočasno. Vsaka zbornica voli svojega predsednika in po dva njegova namestnika, ki vodijo seje dotične zbornice in izvajajo njen poslovni red. Obe zbornici sestavljata stalne komisije za vsestransko obdelavo in pripravo najvažnejših državnih zadev, ki jih mora pretresati Vrhovni sovjet. Obe zbornici sta potrebni, ker je ZSS! mnogonarodna država. V Sovjetski zvezi živi 60 različnih narodov in ljudstev. Osnovni interesi vsega delovnega ljudstva ZSSR, najsi pripada kateremu koli narodu ali plemenu, so isti, skupni interesi. Vse delovno ljudstvo je zainteresirano na tem, da se dvigne blagostanje ljudskih množic, da se okrepi gospodarska moč Sovjetske zveze in utrdi njena obrambna sposobnost. V Sovjetski zvezi obstoja tak vrhovni organ, ki zastopa skupne koristi vsega delovnega ljudstva neodvisno od njegove narodnosti. To je Sovjet zveze. Vendar ima delovno ljudstvo različnih narodov v Sovjetski zvezi še svoje posebne koristi, ki izvirajo iz njihovih nacionalnih posebnosti. Te posebne koristi zastopa Sovjet narodnosti. Zaradi tega imamo v Sovjetski zvezi dve zbornici, ki skupaj predstavljata vrhovni organ državne oblasti za vso zvezno državo, sestavljeno iz številnih narodov — to je Vrhovni sovjet ZSSR. uspešno „ v makedonskem jeziku, ki je bilo ustanovljeno po osvoboditvi Skoplja, prikazuje z velikim uspehom dela sovjetskih in jugoslovanskih avtorjev. Gledališče bo po končani sezoni odšlo na turnejo po Makedoniji, da bi na ta način širilo med narodom prosveto in tako omogočilo ljudstvu, da prisostvuje predstavam prvega narodnega makedonskega gledališča. Tudi narodna knjižnica v Skoplju je pričela z delom. Med vojno ji je uspelo očuvati vse knjige, tako da ima danes okoli 200.000 snopičev. Šole v Slavoniji redno poslujejo Beograd (Tanjug). V Slavoniji je 560 državnih ljudskih šol pričelo z rednim delom. V maju in juniju se je vršilo več pedagoško-političnih tečajev, ki so jih opravili skoraj vsi učitelji in učiteljice. Število učiteljev še vedno ni po-voljno. Učiteljske šole v Osijeku so pričele z delom. Isto velja za realne gimnazije v Slavonskem Brodu, Podravski Slatini, Virovitici, Djurdjenovcu in Pa-kracu. Makedonski fizkulturniki se pripravljajo za prvi zlet Beograd (Tanjug). Priprava za veliki zlet fizkulturnikov Jugoslavije se vrši tudi v Makedoniji. V prvi vrsti se pripravlja mladina za svoj generaln? zlet, čigar priprave in organizacija morajo pritegniti čim širše ljudske množice in ustvariti močan fizkulturni po-kret v Makedoniji. V tem pogledu stoje fizkulturniki Makedonije pred težkimi nalogami, ker je bil po krivdi raznih predvojnih režimov šport v vseh krajih Makedonije zanemarjen. Pri oživitvi fizkulture v Makedoniji danes posebno aktivno sodeluje mladina preko svojih odborov in narodno osvobodilne mladinske zveze v Makedoniji, ki polaga velike napore v fiz-kulturno aktiviziranje mlade generacije. V zvezi z zletom so bili formirani, pri okrožnih odborih posebni tečaji, ki imajo nalogo poleg praktičnega vežba-nja tudi to, da razširjajo osnovne pojme o fizkulturi. Po končanih tečajih se bodo mladinci vrnili v vasi, kar pomeni prvo prodiranje fizkulture v makedonske vasi, ki do sedaj niso imele niti enega fizkulturnega kluba. Zletni odbor Makedonije je s pomočjo federalnega gradbenega ministrstva odločil, da bo zgradil stadion v Skoplju, tako da bo mogel ob času zleta sprejeti 10.000 gledalcev. Vsa potrebna dela bodo izvršili mladinci s pomočjo narodnih organizacij in jugoslovanske armade. Skupščina pripravljalnega fizkultur. odbora na Cetinju Beograd (Tanjug). Na Cetinju se je vršila prva skupščina pripravljalnega fizkulturnega odbora. Skupščini so prisostvovali predstavniki in odposlanci vseh okrajev Črne gore. Fizkulturni pripravljalni odbor je izdal resolucijo, v kateri je rečeno: »Fizkultura v Črni gori mora skrbeti za očuvanje pridobitev na-rodno-osvobodilne borbe in zajeti v svoji vzgoji vsa mesta in vasi.< V somborskem okrožju se je pričela žetev Beograd (Tanjug). Obilen dež, ki je padal te dni v okolici Sombora, je zelo koristil koruzi, sončnicam in zelenjavi. V predelih somborskega okrožja, kjer je zemlja peščena, se je pričela žetev pšenice. Kakovost pšenice ni prvovrstna, koruza pa dobro napreduje. Darujte kri za ranjenče! Zločini v Makedoniji Junak Sovjetske zveze obnavlja svojo vas Bivši partizan Ciril Orlovskij, junak Sovjetske zveze, ki je bil izvoljen za predsednika kolhoza, vodi obnovo svoje rojstne vasi Miškoviči, ki so jo hitlerjevci požgali. Ciril Orlovskij se je boril v sovražnem zaledju in je ubil mnogo Nemcev. Iztiril je mnogo nemških vlakov. Razstrelivo si je priskrbel iz neeksplodiranih nemških bomb. V zadnjem boju proti Nemcem je sovražna krogla zadela zaboj razstreliva prav tedaj, ko se je Orlovskij pripravljal, da ga vrže na Nemce. Eksplozija mu je odtrgala roko in poškodovala drugo. Junak ni hotel, da bi ga po vojni vzdrževala država, sklenil je, da bo delal pri obnovi svojega rodnega kolhoza. Po njegovih računih bodo dohodki kolhoza v petih letih dosegli vsoto treh milijonov rubljev, dvakrat več kakor pred vojno. Zdaj je vas popolnoma znova pozidana. Živinska farma je prejela več desetin glav goveje živine, ki so jo poslali z vzhoda. Grade nove žitnice, električno kolhozno centralo, kmečke stanovanjske hiše. Napravili bodo tudi velik sadni vrt s sto hektarji površine. Darujte kri za ranjence! Beograd (Tanjug). časopis »Borba« objavlja članek pod gornjim naslovom, v katerem so podani novi podatki o nasiljih in ubojih, ki jih vrše tolpe veliko-grških fašistov s pomočjo vladnih službenih organov. Solunski list »Laiki Foni« piše, da ljudstvo v Egejski Makedoniji kljub hudemu strahovanju ob vsaki priliki odkrito manifestira svoje narodno in protifašistčno razpoloženje. Tako bo, po poročilih lista, v vasi Vervendo kmetje zasmehovali nacionalne stražarje ter jim klicali: »Izdajalci fašisti!« Vse delavno ljudstvo je vznemirjeno zaradi mnogoštevilnih nasilij, kakor tudi zaradi lakote, ki preti tej pokrajini, in se zato pripravlja, da se bo hrabro borilo. Fašisti, ki so za časa nemške okupacije dobivali orožje od Nemcev, ga nosijo še danes svobodno in uporabljajo v borbi proti makedonskim in grškim protifaši-storn. Solunski list prinaša mnogo poročil o delu teh hitlerjevskih hlapcev, tako med drugim, da se vsak dan vrše blokade po vaseb in zapiranja. Narodna garda skupno s fašističnimi tolpami vrši blokade in zapira kmete. Tako je nacionalna garda v vasi Salona prijela 25 ljudi, ki jih je odvedla v mesto Plaiti ter jih tam strahovito mučila. Tudi v Glu-mendzi se nadaljujejo preganjanja demokratov. Življenje zapornikov na policijskih postajah je nepopisno. Posebno nečloveško je strahovanje v zadnjih dneh. Oblast na veliko preganja kmete. Njive so zaradi tega neobdelane. List končuje svoje poročilo z besedami: »Kdor potuje po Egejski Makedoniji, dobi vtis, da je to dežela, ki jo je prizadela prirodna nesreča. T* slika se dopolnjuje z lakoto, revščino in nesrečo, stotine prebivalcev se prehranjujejo z največjo težavo in žive najtežje življenje, ki so jim ga pripravili komandant in načelnik policije, hlapci monarhističnih fašistov. Begunci iz grške Makedonije v Jugoslaviji Moskva (TASS). Agencija Tanjug sporoča, da so v Bitolj v Jugoslaviji prispele skupine številnih beguncev iz grške Makedonije. Mladi in stari, možje in žene so na pol oblečeni in bosi zbežali pred nasiljem grških monarhistov ter zapustili svoja ognjišča. Samo v okrožju Kostura v grški Makedoniji je bilo 91 makedonskih vasi, odkoder je tisoč beguncev prispelo v Bitolj, popolnoma ali vsaj delno izropanih. Begunci pripovedujejo, da se nasilja, ki so jih izvajali grški monarhisti in fašisti nad makedonskim prebivalstvom, lahko primerjajo samo s strahotami srednjeveške inkvizicije. Begunka Najna Andanova iz vasi Ce-tirok, ki so jo razrušile oborožene grške fašistične tolpe, je pripovedovala: »Ko so fašisti prišli v našo vas, so vdirali v hiše. Kradli so pri vseh prebivalcih in onečaščali ženske. Ukazali so mi, da privedem k njim svojo hčer. Dejala sem jim, da je ni v vasL Radi tega so me divje pretepali in mi zlomili roko. Zbežala sem, kakor sem bila oblečena in po sedmih dnevih sem prispela v svobodno Makedonijo.« Po vsej Makedoniji se nadaljuje z zbiranjem denarja in pridelkov za begunce, ki so nastanjeni v posebej zanje zgrajenih barakah, od koder se razmeščajo po mestih in vaseh v Jugoslaviji Ignac Koprivec: NA DOPUSTU (Odlomek Iz daljšega dela.) Večerno sonce- se je s poslednjimi žarki uprlo v majhna okna njenega neznatnega hrama ter jih obarvalo z bakreno barvo, ko je Tone vstal in brez besede zapustil njeno. sobo. Ona je šla čez sobo za njim plaho, z rokami, stisnjenimi na prsih. Tiho, skoraj brez bolečin so ji tekle solze. Oči so ji z grozo strmele v njegovo odhajajočo po-starvo. Vpraševale so, rotile, prosile, vabile, ga klicale. Ustavil« se je na pragu ter zrla za njim, ki je šel sklonjen proti hoeti čez sadovnjak. Ni se ozrl. Zgubil se je za debelimi smrekami v hosti in še dolgo je njeno čuječe uho čulo pokanje trhlih vej. Počasi je odšla v sobo. Sedla je za peč in zrla skozi okno, kakor da bi ne mogla razumeti tega, kar se je zgodilo, Saj Je vedela, da bo tako. Slutila je. Sto in stokrat se je njena duša zadnje mesece poglabljala v ta trenutek. Sto in stokrat si je predstavljala srečanje z njim in zmerom ga je videla takšnega. Bila je pripravljena na tak konec, v skritem količku svojega srca je pa še zmerom upala, da ne pojde, da preboli udarec, da je njegova ljubezen toliko močna, da jo bo razumel. Njeno srce je ostalo, kakršno je t,i,Lo. Njena duša ga je hrepeneče klicala vsa tri leta. Ostala je nedolžna in čista; obvarovala jo je slehernega madeža in niti z drobno mislijo se mu ni izneverila. Telo so Ji umazali, žensko čast pohodili, ali niso mogli porušiti tistega skritega oltarja, na katerem je v najtežjih minutah zažigala njemu žgalni dar. Bolelo Jo je, da ni upošteval občutkov njenega srca; da ni vprašal za njeno žalost, za njene bolečino; da se še ozrl ni na čistost njene duše: da ga niso dosegli kriki njenega vročega hrepenenja. Ni pričakovala, da bo ostal, ali njena bolečina bi bila mnogo lažja, če bi ob slovesu izrekel lepo besedo, če bi jo pogladil po laseh kakor osirotelega otroka in če bi ji samo z očmi dal čutiti, da jo razume, da je ne obsoja. Kolikokrat ga je njena duša klicala v teh mračnih mesecih, klicala ga kot odrešitelja in sodnika, če je prišel, če se je njegova senca prikazala za oknom, če je zaslišala rahlo pritajeno sopenje, se ga je ustrašila. Ni mu hotela odkriti svoje bolečine, le zrla je nanj nežno, ljubeče. — »Ne še danes, prihodnjič mu povem!« si je šepetala. — In če je prišel drugJČ, če se je odzval njenemu hrepenečemu vabilu, si je spet dejala: »Drugič!« — Ako pa ni prišel, ako ga vroč dih njene duše ni privabil, ako ga je klicalo njeno srce zaman, se je tresla. »Ve, sluti, povedali so mu, kaj je z menoj, zato se ne da priklicati.« — Potem mu je povedala. — Stal je pod njenim oknom kot nekoč. Videla je njegov obraz, videla njegove sinje oči, videla je vsako črto, ki jo je ljubila in ki bi jo poljubljala do blaznosti. Stal je tam z radostjo v očeh. »Dolga je bila pot Iz neznanih krajev!« mu je brala' v očeh. »Vendar sem prišel, ker sem začutil tvoj klic, ker mi je potrkalo na srce in dejalo, da ti je hudo.« Razjokala se je- Segla mu je v roko in šepetaje mu je razkrila svojo bolečino. Povedala mu je, kako so jo nemški fašisti odvedli, kako so jo tepli, kako so jo mučili in kako so ji potem storili silo. S trepetajočima besedami mu je naslikala vbo strahoto treh dolgih tednov, svojo bolečino, 6vojo žalost, hrepenenje po njem, tiho upanje, da ji odpustu Verjela je, da je postal velik tudi po duši, kakor je bil v njenih očeh velik po telesu. — On pa je sklonil glavo in šel. — Brez besede je šel, brez pogleda, le oči so se mu skalite in obraz se mu je spačil, še dolgo je njeno preobčutljivo uho slišalo pokanje trhlih vej, ko je odhajal od nje. Še dolgo se je slišalo šelestenje suhega listja, kot nocoj. — »Zakaj sem mu povedala, le zakaj sam mu povedala?« ji je očitalo srce. »Ko pride zares, mu ne povem!« je sklenila. »Sodi, koliko je moje krivde!« mu je dejala drugič, ko je s sklonjeno glavo obstal pod njenim oknom in jo prebadal e pogledom izpod čela. Na ustnicah mu je brala obsodbo, iz zenic je sršel očitek: »Umreti bi bila morala, ne se pa pustiti onečastiti!« Povedala mu je vse, kako je takrat bilo: kako so prihajali k nji v samotno celico, kako so jo kot žival pritisnili na tla. S svojimi zločinov vajenimi rokami 60 ji skoraj polomili ude, kor se je branila, dokler ni izgubila zavestL Navadno so prihajali k nji po štirje. Dvignil Je glavo in ji zrl naravnost v oči. Odprla je skrivni hram svoje duše in ga vabila vanje: »Pridi, prepričaj se!« mu je klicala. Upala je, da bo sledil temu klicu ter si ogledal skrbno negovano svetišče v njenem srcu, a ni boteL Zavihal si je ovratnik suknje čez ušesa in odšel, ne da bi zinil besedo. Enkrat samkrat se je vrnil. Žalosten je bil njegov pogled, poln otožne bolečine, poln odpuščanja. — »Odpuščam ti!« je dejal gorko. - »Čakaj name!« In čakala je. Upala je in se ga bala. Ni vedela, kje je, kod hodi, le čutila je, da živi. Njeno srce mu je nosilo pozdrave. Slutila je, kako je z njim. Ce hi ostal v nemški vojski, bi ji pisal, to je vedela. Zavoljo bega iz nemške vojske je njegova podoba v njenih očeh mogočno zrasla. Zdaj je bil zanjo več kot samo prikupen fant, več kot njen ženin. Bil je zdaj junak, bil je borec za svobodo domovine, bil je partizan, bil je skoraj podoben Lacku in stotinam tistih junakov, ki so umrli na križu, kakor Jezus Kristus. Zato je na skrivaj upala, da bo razumel njeno nesrečo, da bo prebolela žalost in jj oprostil greh, ki ga ni storila. Zdelo se ji je, da se je moral tudi notranje zelo spremeniti. Saj je bil dober človek že pred vojno. Ljubila ga je prav zastran dobrega srca, zaradi poštenosti in lepote njegovega značaja. Poznala pa je njegovo občutljivost zastran sebe, poznala je njegovo ljubosumnost. Nemara ga je strašna nesreča, ki je šla čez človeški rod, navadila ločiti med prestopkom, ki ga človek stori rade volje in med prestopkom, v katerega je bil prisiljen. Vedela je, da je stotisoče deklet, ki jim je fašizem pohodil žensko čast in dekliški ponos. Ostale so žive. Tiste prve dni, ko bi se ubile od žalosti in sramu, so bile zaprte v samicah. Potem se je pa bolečina umaknila sovraštvu. Prišle so iz zaporov. Mlade so, do neke mere zdrave, e svojim sovraštvom so netile grmado, na pav bre: kateri je dogoreval fašizem. Ali tedaj nimajo več pravice do življenja? — Ali je tedaj pravično, da ostanejo zavržene zaradi greha, ki ga niso storile? — Ali je tedaj lepo od fanta, ki bo od takšnega dekleta odšel, ne da bi pogledal v njeno s solzami oprano dušo, ne da bi se poglobil v njeno z žalostjo prečiščeno srce ter spoznal, da je tisti skriti oltar, ka je bil postavljen zanj, postal čistejši, dragocenejši kakor je bil? — Na skrivaj je upala, da bo Tone med tistimi, ki razumejo in odpuščajo, verjela pa ni, zato se je bila pripravila na raz-stanek. Pričakovala je le, da ji bo rekel v slovo eno samo lepo besedo, ki jo bo tolažila in bodriia. Ah ko mu je nocoj edala, kaj se ji je zgodilo, je odšel ■rez besede, brez slovesa. , Čutila je, da je zdaj vse končano, da se ne povrne nikoli več. Niti mu ni mogla vsega povedati, že se je dvignil in odšel. Obraz se mu je spačil, oči zameglile, kakor ga je videla mnogokrat v sanjah. Sklonjen je šel in suho Listje je šele6telo pod njegovimi koraki Dolgo je sedela za pečjo, kakor da bi molila, kakor da bi z grozo zagrebala v svoji duši še poslednji vonj po sreči, poslednjo iskrico upanja. Ko je mrak prepredel krone sadnega drevja pred hramom, je vstala od peči s suhimi izžganimi očmi. Kakor da bi prišla pravkar e pogreba, se ji je zdelo. Odtrgala si je bila poslednji kos srca ter ga zagrebla v mračno jamo. Nemirno in ne-pokojno, kakor je bilo, je dvigalo visoko gomilo prsti kot da bi protestiralo proti krivicam. Stopila je z nogo na grob in ga pohodila. — »Naj bo, če more tako biti!« je zašepetala in odšla iz sobe, Stev. 61. Zadružniško gibanje v mariborskem okrožju se širi V soglasju s stremljenji enotnega narodnto-osvobodilnega, političnega gibanja ter enotnih sindiKalnih organizacij delavstva in nameščencev se danes pojavlja tudi potreiba po enotni gospodarski organizaciji najširših ljudskih množic, t. j. potreba po enotnem ljudskem zadružništvu. pred vojno je bilo zadružništvo na območju Spodnje Štajerske močno razvito. Fašistični okupator pa je slovenske zadružniške množice razselil, zadruge razpustil, a premoženje istih zaplenil v korist utrjevanja nemške miselnosti. Takoj po osvoboditvi je v Spodnji Štajerski nastalo zopet veliko zadružniško gibanje. V zvezi s perečim vprašanjem oskrbe vračajočih se slovenskih izgnancev, internirancev in ostalega ljudstva se je kot najbolj potrebno pojavilo vprašanje organizacije obsežne nabavno-prodajne mreže. Glavni odbor Enotnih sindikatov de-lavcev in nameščencev je v posebni re-soluciji priporočal organiziranje tako zvanih kvartnih in terenskih zadrug, ki bodo medsebojno povezane v nabavnih in prodajnih zvezah, katere se bodo raztezale preko cele Slovenije odnosno preko cele naše jugoslovanske države. V pogledu organizacije enotne nabavno prodajne zadruge je zavzelo mesto Maribor prav vodilno vlogo. Članstvo vseh bivših konzumnih in na-bavljalnih zadrug v Mariboru se je združilo v enotno, mogočno zadrugo, ki ima danes že nad 8000 članov. Ta zadruga oskrbuje preko svojih desetih poslovalnic v samem Mariboru že nekaj nad 25.000 zadružnikov skupno z njihovimi družinskimi člani. Dotok novih članov je od dneva do dneva večji. Mariborski okrožni, kakor tudi posamezni okrajni zadružni iniciativni odbori sklicujejo po vsem okrožju številne zadružne konference. Na teh konferencah proučujejo krajevne gospodarske prilike in potrebe ter dajejo pobudo in navodila za ustanavljanje novih zadrug. V zvezi s prometnimi prilikami so že določeni sedeži in področja posameznih nabavno prodajnih zadrug po vsem marib. okrožju. V okraju Maribor-desni breg je na primer določen kot zadružni center Ruše, kjer je že pred dobrim mesecem zadruga začela z razdeljevanjem živil, fa zadruga bo imela podružnice v Sv. Lovrencu na Pohorju, v Račah, Sv. Miklavžu in v Hočah. V okraju Maribor-levi breg je kot zadružni center določena Pesnica z oddajališči v Zg. Kungoti, Št. liju, Kamnici, Selnici ob Dravi in Sv. Ožbaltu. Zadruga v Murski Soboti je začela poslovati takoj po osvoboditvi. Okraj Gornja Radgona organizira dva zadružna centra in to v sami Radgoni in v Sv. Juriju ob Ščavnici. Zadruga v Dol. Lendavi bo zopet imela svoja oddaja-lišča v Turnišču, Črensovcih, Veliki Polani, Bogojini in Beltincih. V ormožkem okraju so začele poslovati zadruge v samem Ormožu, Ivanjkovcih in Središču ob Dravi. Tudi ptujski okraj je pričel z organizacijo zadružnih centrov v Ptuju in Sv. Lovrencu na Dravskem polju, a podružnice bodo ustanovljene v Bukovcih, Sv. Urbanu, Leskovcu, Podlehniku, Hajdini, Št. Janžu in Cirkovcih. Poleg nabavno prodajne zadruge s podružnicami v Breznu, Vuzenici, Ribnici na Pohorju in Muti, se je v Ma-renburgu že ustanovila tudi Lesno industrijska zadruga. Zadruge se prav tako že ustanavljajo v okrajih Prevalje, Dravograd, Sl. Bistrica, Št. Lenart in Ljutomer. Gornji podatki dokazujejo, da je zadružništvo v Mariboru, kakor tudi v mariborskem okrožju v polnem razmahu in bo polagoma zajelo veliko večino prebivalstva. Zlasti vlada zanimanje za kletarske, sadjarske, mlekarske in sploh vse vrste kmetijskih zadrug. Na Ptujskem polju bodo imele lepo možnost razmaha tudi kmetijsko strojne zadruge. Te nove množične zadruge na Spodnjem Štajerskem in v Prekmurju bodo ozko povezane s splošno gospodarsko politiko Slovenije ter bodo uspešno ščitile do sedaj gospodarsko tako zapostavljene ljudske množice v severnem obmejnem predelu. Sindikati, zadruge in menze Manifestacija zadružne misli v Celja in Žalca Celje še ni imelo podobne manifestacije, ki bi tako nazorno prikazala voljo ljudstva in siiio skupnosti. Takšna manifestacija je bil nedeljski občni zbor Osrednje nabavljalne in prodajne zadruge za mesto Celje. Nabita dvorana celjskega doma je prikazala zrelost ljudstva in silno voljo po čim prejšnji zgraditvi krepke gospodarske organizacije slovenskega naroda. Iz množice, ki je ustanovnemu občnemu zboru prisostvovala, je dihala ena sama volja: postaviti granitne temelje gospodarski organizaciji, ki bo delala za ljudske koristi in onemogočila izkoriščanje ljudstva po raznih posrednikih in ve-rižnikih. Po vsestranskem razmotrivanju in debati je bil soglasno izvoljen nov upravni odbor s predsednikom tov. Joštom Melhiorjcm na čelu. V Žalcu se je istočasno vršil občni zbor Hmeljarske zadruge za Savinjsko dolino. Postavili so se temelji, ki tokrat ne bodo zgrajeni na pesku. Savinjski hmeljarji nikdar več ne bodo sredstvo in tarča politikantarjev, ampak bodo potom svoje velike zadružne organizacije delali le za lastni gospodarski napredek in lepšo bodočnost vseh nas. Enotna Hmeljarska zadruga za vse slovenske hmeljarje pomeni velik pre-okret v zadružništvu in velik preokret v miselnosti slovenskega človeka v Savinjski dolini. Ker je ta zdrava zamisel savinjskih hmeljarjev prišla iz ljudstva, bo tudi ljudstvo v najkrajšem času uživalo sadove svojega dela. S hmeljem ne bodo več trgovali razni mešetarji na račun tujih žuljev, ampak bo šel zaslužek tistemu, ki je zanj trpel. Enotnost savinjskih hmeljarjev pa ima še večji pomen s splošnega zadružnega stališča, ker kaže vsem edino pot, ki vodi do prave gospodarske organizacije — organizacije pod vodstvom ljudstva. Sledimo vsi savinjskim hmeljarjem. V vseh panogah zadružništva ustvarjajmo enotnost, postavljajmo velike zadruž- Redno poslovanje trgovin z živili CENIK ŽIVIL Ministrstvo za trgovino in preskrbo predpisuje za racionirana živila, cigarete, tobak in vžigalice sledeče cene za potrošnike: Živila: moka pšenična, bela . . moka pšenična, enotna . moka ržena.............. moka soržična .... moka koruzna .... zdrob pšenični .... zdrob koruzni .... ješprenj^............... otrobi pšenični .... otrobi ostalih vrst . . kruh iz bele pšen. moke kruh iz enot. pšen. moke riž..................... fižol, uvožen........... grah .................. krompir zgodnji . . . sladkor, kocke .... sladkor, kristal .... jajca .................. mieko .................. mast ........ olje ........ maslo surovo............ meso telečje I. vrste meso telečje II. vrste meso goveje I. vrste . meso goveje II. vrste . meso goveje III. (krave) din za 5.50 1 kg 4.50 1 kg 4.50 1 kg 4.50 1 kg 3.80 1 kg 5.50 1 kg 4.20 1 kg 4.50 1 kg 2,— 1 kg 1.50 1 kg 5.50 1 kg 4.50 1 kg 12.— 1 kg 5,— 1 kg 8.— 1 kg 3.— 1 kg 17.— 1 kg 15.50 1 kg 2,— 1 kofn 1 1 35.— 1 kg 24.— 1 1 40.— 1 kg 22.— 1 kg 20,— 1 kg 20,— 1 kg 18.— 1 kg 16.— 1 kg sol navadna 4,— 1 kg sol namizna drobna . . 8,— 1 kg kvas . . 42.25 t kg Cigarete: Neretva 13.— 20 kom Morava ...... 12.— 20 kom Zeta ........ 10.— 20 kom Ibar 20 kom Drava 7.— 20 kom Tobak rezani: savski 5,— 20 gr za pipo I. vrste . . . 6,— 20 gr za pipo II. vrste . . . 3 — 20 gr Tobak za žvečenje: klobase 1.50 10 gr Cigare: Portoriko 1.50 1 kom kratke domače . . . 1.— 1 kom cigaretni papir po 90 li- stičev 4,— knjižice vžigalice »Čerini« . . 5.— 1 kom ne organizacije, ker le tako bomo v delu postali veliki. Po obeh občnih zborih se je popoldan v Celju vršila konferenca zadrugar-jev, na kateri se je podrobno razpravljalo z Okrožnim iniciativnim zadružnim odborom o nalogah zadružne organizacije, zlasti pa o praktični izvedbi in postavljanju zadružnih organizacij na terenu. Občnim zborom in konferenci je prisostvoval tudi zastopnik Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo. Prva Obnovitvena zadruga v Siovenšji Vprašanja prehrane, oblačenja in obuvanja delavcev in nameščencev zahtevajo poleg ostalih njihovih vprašanj od sindikatov nujno rešitev. Da bi se vsi državljani lahko pravilno oskrbovali, je potrebno mnogo več živeža in dnevnih potrebščin, kakor jih je'v naši državi. Zaradi tega se zahteva, da potrpijo oni, ki imajo nekaj in da se zadovoljijo z manjšimi količinami oni, ki ne delajo, a da se v prvi vrsti hranijo, oblačijo in obuvajo oni, ki delajo, posebno oni, ki delajo važne posle v obnovi države. Za obleko, čevlji in ostalimi potrebščinami vpije vse ljudstvo, toda delavci so delati v mrazu in tudi sedaj v slabih oblekah, pogosto bosi in ob zelo slabi hrani. Oni delajo dolgo in težko in ne morejo po svojem delu iti in iskati hrane ih obleke. Njim je treba vse dostavljati tja, kjer delajo. že prej so delavci in nameščenci ustanavljali zadruge, da bi z njihovo pomočjo nabavljali cenejši živež in znižali svoje življenjske stroške. Prejšnje zadruge iz več razlogov niso zadovoljevale svojih članov in so imeli mnogo slabih izkušenj s celo vrsto zadrug. Delavci in nameščenci sedaj obnavljajo svoje zadruge, odnosno snujejo nove zadrugi, da bi s pomočjo istih olajšali svoje oskrbovanje. Na sestankih sindikalnih podružnic in krajevnih sindikalnih svetov zahtevajo delavci in nameščenci ustanovitev zadrug. Sindikati, ki sta-vljajo zahteve, da se oskrbuje predvsem oni, ki dela, pomagajo ustvaritev takšnih zahtev. Sindikati nimajo pred očmi samo potrebo delavcev in nameščencev, oni vidijo tudi potrebe ostalih siromašnih delovnih slojev, posebno kmečkih in žele zajeti potrebe cele države. Ravno zaradi tega želo sindikati, da se delavci in nameščenci prvenstveno oskrbujejo, da bi tako lahko delali s polno paro, da bi se čim-več in čim hitreje proizvodilo in s tem omogočilo oskrbovanje z blagom tudi drugih, posebno siromašnih ljudskih slojev. S sodelovanjem sindikatov je narodna oblast sprejela uredbo o mezdah in plačah. S kolektivnimi pogodbami bodo delavci in nameščenci razvrščeni v plačilno razrede. Sindikati se bodo poleg tega borili za povišanje življenjskega standarda delovnega ljudstva ter istočasno za znižanje cen blagu. Edino borba proti povišanju, a za .znižanje cen, omogoča delavcem in nameščencem, da bodo lahko nabavljali potrebno blago. Novo zadružništvo bo nabavljalo in razporejalo blago in z vzdrževanjem nizkih cen čuvalo stvarno delavsko mezdo. Pokret za osnovanje zadrug raste. To dokazuje, da je pravilna politika enotnih sindikatov, ki se bore za uničenje špekulacije zaradi znižanja cen blaga. Delavci se zavedajo, da se stvarna mezda, katero so si priborili preko sindikata, lahko čuva edino s pomočjo novo osnovanih nabavno - prodajnih zadrug, četudi niti one v današnjih prilikah ne bodo mogle nabaviti vedno dovolj cenenega blaga. Prav tako se zavedajo delavci, da so jim organi njihove oskrbe — zadruge — poleg sindikatov neob-hodno potrebne. Delavci in nameščenci vedo, da ja boljše, da sami zase skrbijo, kakor da to prepustijo verižnikom, špekulantom in &lučaju. Novemu ljudskemu zadružništvu, ki bo po želji svojega članstva vršilo njihovo oskrbo, je treba predati na razdeljevanje tudi blago za delavce in nameščence, katero odstopa država, mestne in druge oskrbovalne ustanovo preko zadružnih centrov. Delavske menze v industriji in men- Nedelja 1. Julija t. 1. je bil za razrušene in požgane Dražgoše velik dan. V gospodarski zadrugi na Češnjici pri Železnikih so se zbrali težko preizku-ze za nameščence v denarnih in drugih šeni Dražgošani na ustanovitveni skup-zjivoHih RO RA nokazata tomboli nota-eh- ščini, ki je dala Sloveniji prvo vaško Obnovitveno zadrugo. Kakor so bile Dražgoše prve na vrsti v trpljenju, tako so med prvimi na poti obnove. Kakor so Dražgošani skupno prenašali pomanjkanje v krivici, tako so danes trdno združeni, da v skupnosti gradijo in izgradijo nove Dražgoše, svojo pravico na porušenih tleh. Na ustanovitveni skupščini, ki so se je udeležili tudi delegati Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo, Iniciativnega zadružnega odbora za okrožje Ljubljana-okolica in okrajnega odbora OF v Kranju, se je zbralo 70 ustanovnih članov. Tov. delegat IZOS-a je jmjasnil namen in delo bodoče Obnovitvene zadruge, ki je v tem, da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten okoliš, nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; da posreduje med člani in oblastmi ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih morebitnih spornih odnosov (komasacija); da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med zavodih so se pokazale tembolj potreb ne, v kolikor je hrana samcev v gostilnah in privatnih menzah težja, slabša in dražja. Vzdrževanje obstoječih menz v podjetjih in zavodih in otvarjanje novih, veojh im rentabilnejših, katere bodo lahko združile delavce in nameščence iz bližnjih manjših podjetij, so stvar odločbe delavcev im nameščencev. Takšni sklepi bodo sprejeti na sestankih sindikalnih podružnic, odnosno krajevnih sindikalnih svetov na zahtevo zainteresiranih delavcev in nameščencev. Pripravljalni odbori bodo storili vse potrebno za osnovanje teh menz. Menze bodo nudile svojim članom kuhano hrano. One bodo predelale surovo, racionirano hrano, katero bo sprejela zadruga za svoje člane, ker bodo člani menze predali svoje aprovizacijske pravice menzi. Kjer so prehrambene prilike težke, bodo menze vršile tudi do-poLnilno prehrano delavcev in nameščencev, neodvisno od njihovega prejemanja živeža preko zadrug, odn. drugih mestnih prehrambenih ustanov, ako to odobrijo krajevne prehranjevalne oblasti. V principu pa ne more nihče prejemati živeža, niti zgotovljene hrane na dveh straneh. Sindikati bodo podpirali delo zadrug in menz s tem, da bodo v kolektivnih pogodbah z delodajalcem zagotovili ugodnosti v pogledu prostorov za menzo. Zveza enotnih nabavno-prodajnih zadrug bo organizacijski in nadzorni center zadrug. Njegovi, okrožni' poslovni organi za nabavljanje živeža pa bodo istočasno preskrbovali kredit in blago za poedine zadruge. Obratno bodo naše zadruge poslovnim zadružnim, nabavljalnim centrom dajale podatke o razpoložljivih zalogah blaga na trgu v njihovem kraju. Tako organizirane zadruge in menze ne bodo več oporišče delodajalcev za izvrševanje akcij proti sindikatom. S tem ne bodo iste postale edini zaščitniki delavskih in nameščenskih interesov, temveč bodo vršile le organski del službe sindikatov, dopolnjujoč njihovo delo in uspeh. Uspeh zadrug in menz bo tudi moralni uspeh sindikalnih organizacij. (Iz članka v »Radu«.) Obnova ovčjereje v južnih hribovitih krajih. Pri centralnem ministrstvu za poljedelstvo je osnovano glavno poverjeništvo za obnovo živinorejstva v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Liki, Črni gori in Sandžaku. V te pokrajine, ki so največ trpele, sta dosedaj bili poslani že dve partiji in to skupno preko 10.000 ovc in prav toliko jagnjet. Na poziv ministrstva za poljedelstvo Srbije se ljudstvo v velikem številu odziva s pokloni ovc. Obnova kokošjereje v Hrvatski. Hr- vatsko ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo je nabavilo v Varaždinu in poslalo kokošjerejski postaji v Jankomir 10.000 jajc radi čimprejšnje obnove ko-košjerejstva. Trgovsko poslanstvo Sovjetske zveze v Splitu. V Splitu in raznih ostalih delih Dalmacije se je le dni mudilo trgovsko poslanstvo Sovjetske zveze. Z glavno podružnico Glavnoprod-a za Dalmacijo v Splitu so se izvršili potrebni sporazumi v pogledu nakupa dalmatinskih proizvodov (vina, višenj, višnjevega soka, itd.) za Sovjetsko zvezo. svoje člane gradbeni material; da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odrejuje delo po njihovi strokovni usposobljenosti. Po obrazložitvi nalog zadruge so vsi navzoči zahtevali ustanovitev. Soglasno so določili zadružni delež na 500 din in sicer tako, da mora vsak član, ki ima do 5 glav živine po predvojnem stanju, vplačati en delež, na vsakih nadaljnjih 5 goved pa še po en delež. Prav tako se je po obširni debati določilo dvajsetkratno jamstvo, to je, da vsak član jamči za 20 kratno vrednost vpisanih deležev, kar bo predstavljalo, da bo zadruga imela približno en milijon dinarjev kreditne sposobnosti na podlagi jamstva. V več kot triurni debati so pokazali vsi člani nove Obnovitvene zadruge veliko pripravljenost za skupno zadružno obnovitveno delo. Sledile so volitve za upravni in nadzorni odbor. Prva Obnovitvena zadruga v Sloveniji je na delu. Dražgoše, ki so v narodno osvobodilni borbi toliko žrtvovale, vstajajo iz ruševin! Združene v trpljenju so združene tudi v delu in naporih, v obnovi rodne vasi. Prebivalci porušenih vasi, ustanavljajte obnovitvene zadruge, Dražgoše naj vam bodo v zgledi Za naše čebelarje ga Poleg drugih panog našega narodne-gospodarstva bo potrebno v novih razmerah posvetiti vso pažnjo in skrb tudi obnovljenju čebelarstva, ki je zaradi vojnih razmer- utrpelo mnogo škode. O razveseljivem sklepu obeh čebelarskih organizacij, to je Slovenskega čebelarskega društva in Železničarske čebelarske zadruge v eno skupno zadrugo, kar se je izvršilo na dobrohoten nasvet Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo, je bila naša javnost že obveščena. , Danes sporočamo čebelarskemu svetu, da se je kmetijsko ministrstvo v sporazumu z našim osrednjim čebelarskim društvom odločilo, poslati širom Slovenije več delegatov, izkušenih čebelarjev, ki bodo proučili razmere čebelarstva, popisali vojno škodo, čuli želje čebelarjev 6amih in zbrali neobhodno potrebne podatke za nadaljnje delo na tem polju. Tudi naši novi čebelarski zadrugi bo s tem mnogo pomagano, ker bo lahko na temelju ugotovljenih dejstev usmerjala svoje delovanje v dobrobit našega čebelarstva. Starejše čebelarje spomnimo le na nekatere neprilike, ki smo večkrat naleteli nanje prejšnje čase. Ob dobrih letinah smo zaradi neurejenega trga oddajali med za vsako ceno, ob slabih letinah pa ga ni bilo mogoče dobiti za drag denar, čeprav je bil v kakem predelu naše Slovenije dober pridelek. Čebelarske zadružne poslovalnice bodo lahko v bodoče vršile v tem oziru važno posredovalno vlogo, kar bo v korist tako proizvajalcu kot potrošniku. Našim novim stremljenjem posveča oblast vso pažnjo. Dobili smo zagotovilo, da bo uživalo čebelarstvo vsestransko podporo od strani oblaeti. Zato vabimo vse čebelarje, da se z zaupanjem oklenejo društva ter mu po- žrtvovalno pomagajo pri postavitvi novih temeljev naše organizacije, ki so jih vojne razmere občutno razrahljale. Le s skupnim delom bomo dosegli uspehe, ki bodo v korist kom. celoti in posamezni- Kot prva naloga je pred nami izvršitev točnega popisa našega čebelarstva, kot smo omenili zgoraj. Sami čebelarji bi takega ogromnega dela že zaradi stroškov ne zmogli. Vendar je ta pregled za naše nadaljnje delo neobhodno potreben. Na podlagi teh izsledkov bomo s pomočjo oblasti ozdravljali rane, ki jih je utrpelo naše čebelarstvo zadnja leta. Naši čebelarji naj gredo delegatom-popisovalcem po vesti in blagohotno na roke. Saj koristijo s tem tudi svojemu društvu in zdravemu razvoju našega čebelarstva. Oblast bo tembolj podpirala naše delo, čim več požrtvovalnosti bo videla pri nas. Ne tedaj samo jemati, ampak tudi kaj dati, oziroma delati. Čebelarji, ki čakajo samo na neobdavčeni sladkor, imajo pa gluha ušesa, ko je treba poprijeti za delo ali oddati oblasti kak kilogram odvisnega medu za zdravstvene namene, niso ravno zgledni člani naše družbe. Tudi glede pasišč bo treba med čebelarji samimi več širokogrudnosti. Cas je, da se otresemo sebičnih zasebnih interesov, ki dostikrat niti pomembni niso, pač pa gre ob izrednih gozdnih pašah in ugodnem vremenu ob ajdi na tisoče ton dragocenega narodnega premoženja naravnost v izgubo. « Vse svoje ravnanje preusmerimo tako, da bo v korist naši skupnosti in ne samo posamezniku. Pripravljalni odbor Čebelarske zadruge v Ljubljani. Zgornje cene veljajo za trgovce na malo, franco prodajalna in je prepovedano zaračunavati kakršne koli pribitke Cenik stopi v veljavo takoj. Ljubljana, 3. julija 1945. Minister za trgovino in preskrbo: Dr. Lado Vavpetič Zadružništvo v Bosni in Hercegovini Beograd (Tanjug). V dvorani Delavskega doma v Sarajevu se je vršilo zborovanje zveze delavsko-uslužben-skih nabavljalnih in potrošniških zadrug za Bosno in Hercegovino. V poročilih je bila prikazana vloga in vpliv zadrugarstva na gospodarski dvig širokih narodnih mas. Nato se je govorilo o predvojnem zadrugarstvu, ki je imelo veliko število zadrug in zadrugar-jev, pa vendar ni moglo biti kos svojim nalogam. Mnoge predvojne zadruge v Bosni in Hercegovini so bile navadna trgovska društva, a mnogi zadružni funkcionarji so vodili v njih osebno politiko in skušali zadruge izkoristiti v svoje politične namene. V diskusiji po poročilih je bila podčrtana potreba, da se v obnovljeno zadrugar-stvo vnese več borbenosti in pobude vseh zadrugarjev. Po diskusiji je bila sprejeta resolucija, s katero je določeno, da se ustanovi zveza delavskih nabavljalnih zadrug za Bosno in Hercegovino, da se zadruge ustanove po skupnena sestavu in da bo imelo vsako mesto oziroma rajon samo eno zadrugo. Ob zamenjavi denarja Partizan nam piše: Ker sem zdaj zaposlen v Ljubljani, lahko prenočujem doma pri starših. Zvečer se marsikaj pomenimo in večkrat moram domačim »držati politično uro«. Snoči smo se razgovarjali o zamenjavi denarja. Ker smo revna delavska družina in imamo za menjati precej manj kot 16.000 lir, so naši obljubili neki gospej, da bodo zamenjali še nekaj njenega denarja. Pozanimal sem se, kdo je ta gospa. »Moja mojstrica je,* je odgovorila sestra. »Že nekaj uslug nam je napravila in moramo se ji nekako oddolžiti.* »Saj bo vendar dobila potrdilo za ves svoj denar in kar ji ga ne bodo zdaj zamenjali, bo dobila vrnjeno ob svojem času,« sem svetoval. »Boji se, da je ne bi vprašali, kje ga je dobila toliko v tem času,« je pojasnila mati. Kot da ne bi vedeli, zakaj sem šel pred tremi leti v hosto, so se mi zdeli domači. Začudil sem se in vprašal: »Res, in kje ga je dobila?« Sestra mi je potem malo preplašeno pripovedovala: »Še v stari Jugoslaviji je gospa nakupila blaga in druge »robe«, ki jo je med vojno prodajala za dvakratno ceno. Denar si je pa nakopičila tudi tako, da me je plačevala kot vajenko, ljudem pa je moje delo zaračunala kot delo izurjene pomočnice.« Tudi sam sem tako mislil. Malo sem molčal, potem pa sem dejal: »Glejte, vi ste hoteli z dobro voljo tej gospej pač pomagati. Kakor izgleda, pa niste citali v časopisu, da bo vsak prekršek pri zamenjavi denarja kaznovan z odvzemom istega denarja. Vidite, na ta način je hotela ljudska oblast preprečiti vsako nadaljnje izkoriščanje onih ljudi, ki so si že poprej in tudi v teh štirih letih kopičili denar. Medtem, ko si delavec v štirih letih ni mogel kupiti kilogram moke po tri sto Tir, ker denarja ni imel, so imeli drugi toliko, da so hrano celo prodajali. Pa so se takšni kdaj spomnili »nižjih«. Zdaj ste lahko prepričani, da je naša oblast vse dobro premislila. Vi pa, namesto da bi razkrinkavali_ takšne ljudi, jim še pomagate. V svoji nevednosti bi zamenjali lahko celo denar, ki se ga drži naša kri...« Domači so molčali, pa tudi jaz sem se zamislil v igro vseh špekulantov. * ■■■ Dopolnilo k dopisu »Radovljica gre v novo življenje« V »Ljudski pravici« z dne 1. junija je bil objavljen dopis »Radovljica gre v novo življenje«, v katerem je bilo pomotoma navedeno, da je pobegnil lastnik pletilne tovarne Novak, ki jo začasno upravljajo naše oblasti. V resnici je pobegnil lastnik prav take tovarne Joško Vidic. Novak je bil takoj po prihodu Nemcev kot zaveden Slovenec za.prt in nato z vso družino preseljen v Srbijo. EU imenovanje okrožne volilne komisije za mesto Ljubljano Na podlagi 81. 1 Pravilnika za poslovanje Okrožnih, Okrajnih in Krajevnih volilnih komisij za volitve Krajevnih narodno osvobodilnih odborov in odposlan-cev J Okrajne narodno osvobodilne skupščine ter v zvezi z razpisom o nadaljevanju volitev z dne 30. VI. 1945 Imenujem v Okrožno volilno komisijo za mesto Ljubljana, sledeče tovariše (ice): Dr. Volavšek Josip, zdravnik, Ljubljana, Rutarjeva 5; pater dr. Gvido Rant, frančiškan, Ljubljana, Marijin trg 4; inž. Bloudek I., podjetnik, Ljubljana, Tyrševa 17; Arnič Blaž, profesor Glasbene akademije, Ljubljana, Mariborska št. 29; Sitar Meta, študentka, Ljubljana, Ilirska 16; .... Vodnik Dora, profesorica, Ljubljana, Poljanska 15-VIII; Zupet Gustav, zobotehnik, Ljubljana, Janševa 18; Gabrovšek Jože, železničar, Ljubljana, Žibertova 28; Mehle Miha, ključavničar, Sp. Kašelj 3; dr. L e t n a r Ivan, magistralni uradnik, Ljubljana, Šlajmerjeva 5; Dečman Edvard, železostrugar, Moste, Ob železnici 1; M o j š k e r c Janez, magistratni delavec, Ljubljana, Gnidovcema 13. Štev. 1141-45. Ljubljana, dne 3. julija 1945. Minister za notranje zadeve: Polič Zoran, 1. r. Imenovanje okrožne volilne komisije za ljubljansko okrožje “Zen France, profesor, Boh. Bistrica, Remžgar Ivan, gostilničar, Cerknica, Pirc Vinko, tovarnar, Lipnica pri Podnartu, Sever Jože, Grosuplje, Novak Ivan, čevljar, Kamnik, Na podlagi čl. 1 Pravilnika za poslovanje Okrožnih, Okrajnih in Krajevnih volilnih komisij za volitve Krajevnih Narodno osvobodilnih odborov in odposlancev v Okrajne narodno osvobodilne skupščine ter v zvezi z razpisom o nadaljevanju volitev z dne 30. 6. 1945, IMENUJEM v Okrožno volilno komisijo za Ljubljansko okrožje sledeče tovariše: Puntar Jože, delavec, Breg — Borovnica, Poslovni prostori ministrstva za pravosodje Ministrstvo za pravosodje se je preselilo v palačo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 19-1. nadstr. Telefon 30-22, 30-23. Izdajanje osebnih izkaznic Osebne izkaznice vsem onim prosilcem, ki so pri oddaji prošnje pri redni poslovalnici Pred Škofijo (v bivši slaščičarni »Aleš«) dobili številke 2000 do 3000, ee bodo izdajale v poslovalnici Mestne zastavljalnice na Poljanski eesti dne 4. in 5. julija 1945. Poslovalnica posluje vsak dan od 7 do 13 dopoldno in od 15 do 19 popoldne. Prosileo mora osebno dvigniti izkaznico in se ob prevzemu izkazati z listino (krstnim listom, dijaško knjižico itd.) in pa « številko, ki jo je prejel ob izročitvi prošnje. Poročila oddelka za repatriacijo mini* strstva za socialno politiko Do sedaj je bilo repatriiranih skozi Slovenijo 22.309 Jugoslovanov, 10.807 ino-/.emcev, po večini Italijanov in 9500 vojnih ujetnikov, ki so neregistrirani nadaljevali pot — torej skupno 42.616 povratnikov. Repatriiranje zadeva še vsepovsod na težave v transportnih ozirih in je ovirano predvsem zaradi formalnosti, ki jih morajo delegati izpolniti za potna dovoljenja. — V zadnjih 5. dnevih je n. pr. bilo repartiiranih samo 3773 oseb, večinoma iz južne Nemčije, čeprav smo jih pričakovali 2000 do 3000 dnevno. V Pragi obstoja delegacija, obstoječa iz štirih članov Čehoslovakov, ki namerava repatriirati ca. 3000 Jugoslovanov iz Brenzana in Ravensbriicka. Prvi avtobus z 32 povratniki je že prispel. V severni Italiji pride v poštev za repatriacijo ca. 10.000 ljudi, ki žive raztreseni po raznih vaseh. Priznanje ZSM — rajon Moste pri Ljubljani Priprava za II. Kongres ZSM v Ljubljani je potekala tudi v tekmovanjii v zbiranju -urovin. Ob tej priliki je zbrala ZSM rajon Moste pri Ljubljani največjo količino razbitega slekla, ki bo kmalu poslano v predelavo, tako ila bo rnogoče namestiti stekla na mnoga okna, ki nosijo sedaj prazne okvirje. Za ta uspeh ji izrekamo svoje priznanje. Veseli nas. da smo mogli izreči to pohvalo, ki naj bo članom ZSM — rajona Moste pri Ljubljani v ponos in v74podbudo, ostalim na v vzpodbudo ter upamo, da bomo mogli v bužn j i bodočnosti pohvaliti še kako drugo skupino ZSM. Ministrstvo za industrijo In rudarstvo odsek za surovine. Odredba o prijavljanj« gradenj električnih naprav Za vse nove trradnje in bistvene preureditve naprav za proizvodnjo, prenos, transformacijo ln usmerjanje električne energije in za vse nove elektrifikacije naselij je treba prodhodno dobiti dovoljenje oddelka za elektrifikacijo pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo v Ljubljani. Prošnje z vsemi potrebnimi načrti in popisi se vlagajo v treh izvodih po okrožnih NOO (OF); en izvod ostane pri okrožnem NOO (OF). RADIO SVOBODNA LJUBLJANA 5*9 m / 46 m DNEVNI SPORED ZA SREDO dne 4, julija 194!. 7.00—7.13: Vesele koračnice — 7.11—7.45: Na. Marcijan Domžale. Stanko, privatni uradnik, poved časa, poročila in objave — 7.45—8.00: Nekaj glasbenih slik — 8.00—8.15: Kotiček za /ene — 8.15—9.00: Pisaina glasba — 12.00—12.20: Odredbe in obvestila — 12.20—13.00: Valčki in polke — 13.00—13.20: Napoved časa in poro-i ila — 13.20—14.00: Koncert orkestra Radja Ljubljane pod vodstvom dirigenta Antona Nef-fata — 18.00—18.20: Poročilo komisije za ugotov-Ijanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih hlapcev — 18.20—19.00: Francoska klavirska skladba: Ravel: Sonniinat Faure: Balada, op. 19. 19.00—19.30: Literarni večer — 19.30—20.00: Češke narodne, poje "prof. Lida Kalin-Vedralova — 20.00—20.20: Politična ura — 20.20—21.45: Rezervirano za prenos. Vmes: napoved časa, poročila m pregled tiska — 21.45—22.00: Četrt ure z [ežkom — 22.00—22.15: Oddaja za tovariše po Memčiji — 22.30—23.15: Mali plesni orkester Radia Ljubljane — 23.15—24.00: Nočni koncert: l.ale: Uvertura; Grieg: ' Jutro iz suite »Peer [ivnt*; Mozart: Serenada (Mala nočna glasba) Dejwssy: Nokturno St. 1. Štev. 1141/45. Ljubljana, dne 4. julija 1945. Minister za notr. zadeve: Polič Zoran 1. r. Poročilo prijavnega urada za aktiviste OF Prijavni urad za aktiviste OF Ministrstvo za socialno politiko poroča o svojem delu: Do sedaj je zaprosilo 7.a zaposlitev 144 aktivistov in za podporo 1055 aktivistov. 788 aktivistov je prejelo denarno podporo v skupnem znesku 1,099.850 lir. Razdeljenih je bilo do danes 57 moških oblek, 41 ženskih oblek, 60 garnitur moškega perila, 40 garnitur ženskega perila, 44 parov moških in ženskih čevljev in 2 para otroških copat. Akcija za priboljšek izčrpani mladini Oddelek za zaščito mater, otrok in mladine Ministrstva za socialno politiko podaja poročilo o akciji za priboljšek v hrani izčrpani mladini: Od 20. do 30. junija je bilo priboljška v hrani deležnih ca. 10.000 ljubljanskih šolskih otrok. V tem času se je razdelilo 6179 kg kruha v 61.790 obrokih, 421.50 kg marmelade v 8257 obrokih. Tudi med šolskimi počitnicami se bo otrokom po šolah razdeljeval kruh in marmelada. Opozorilo glede lova V teku narodno-osvobedilne borbe naša vojaška oblast prepovedala iz vojaških razlogov lov na vsem področju Slovenija* Ta prepoved doslej še ni bila preklicana in je še danes v celoti v veljavi, k»r so ponekod še vedno potikajo po gozdovih skrivači, M bi jih bilo ob dovoljenem lovu težko preganjati in ki delajo lov« veliko škodo. Ne oziraje se na to prepoved lova pa ponekod love in uničujejo divjad tudi drugi, in to t prvi vrati koristno divjad (gamse, jelene, kozoroge, srnjad), v toliki meri in na takšen način, da se je bati, da bo divjad iztrebljena, če se temu početju ne napravi konec. Zaradi tega ponovno opozarjamo prebivalstvo na še vedno veljavno prepoved lova ln na kazni, ki bodo prekrši tel j e te prepovedi doletelo. Ker je lov nafcelno prepovedan, . je tudi dodžnost narodno-osvobo-dilnih odborov, zlasti pa NaTOdne milice, da skrbe za to, da ee divji lov kolikor mogoče omeji in zaščiti posebno redka divjad. Pristavljamo tudi, da bo v najkrajšem času izdana posebna lovska uredba, ki bo za čas, dokler ne izide nov zakon o lovu, urejala lov v Sloveniji in po kateri bo mogoče zatreti škodljivo divjad tam, kjer bi ge ta na škodo kmeta preveč razmnožila. Za sedaj pa lova v splošnem tudi zato ni mogoče smotrno izvajati, ker je okupator pobral lovcem orožje, ki jim po večini še do danes ni bilo vrnjeno. Raz^n tega ponekod nova upravna razdelitev oziroma organizacija ljudske oblasti še ni dokončno izvedena, da bi bilo povsod mogoče takoj pristopiti k novi organizaciji lovstva. Nova določila o lovu bodo v skladu z duhom ljudske demokracije in lova kot pridobitne panoge našega narodnega gospodarstva. Iz ministrstva za gozdarstvo. Nakaznice za nakup blaga Mestni odbor OF, odsek za preskrbo, bo v smislu odredbe ministrstva za trgovino in preskrbo pričel s sprejemanjem prošenj za Izdajo nakaznie za nakup blaga. V ta namen je Odsek za preskrbo založil posebne formularje-prošnje, katere bodo HtranKam izpolnjevali nameščenci Odseka za preskrbo v Wolfovi ulici št. 1, vhod Z Marijinega trga. Zato strankam n.i treba vlagati na razne urade posebnih prošenj, ker so za to določene posebne tiskovine. Stranke pa so morajo izkazati s osebno legitimacijo, izdano v okrožnem mestu Ljubljani ter z glavo živilske nakaznioe (karte). Izpisane for-mnlarje bodo nato stranke same odnesle k svojim pristojnim kvartom, ki bodo prošnje odvzeli. Kvarti bodo preizkusili nujnost potrebe po zaprošenem predmetu ter to na prošnji potrdili ali odklonili. Prošnje bodo nato posamezni kvarti sami predložili Mestnemu odboru OF, odseku za preskrbo, v na-dainjo poslovanje. Cim bo posamezni kvant vrnil potrjene prošnje, bo Odsek za preskrbo pristopil k reševanju ter bo v izkazanih potrebah prosilcu izstavil nakazilo. Prosilci pa naj nikar ne hodijo v Odsek za preskrbo urgirat svojih prošenj, ker bodo prejeli pismeno vabilo za dvig zaprošene nakaznice. Posebej opozarjamo, da bo Odsek za preskrbo reševal prošnje in izdajal nakazila za zaprošeno blago le v takih primerih, kjer bo izkazana res nujna potreba. Zato naj stranke nikar no vlagajo proš*«ttj za nakaznice za nabavo blaga v takih primerih, ko blaga ali predmeta nujno ne potrebujejo ali pa da imajo še na zalogi staro blago, ki bi se dalo z majhnimi stroški morebiti popraviti in napraviti uporabno. Primer M« nujne potrebo je samo ena strgana obleka, samo ena srajca itd. Vsi oni, ki blaga, katero je kontingen-tirano, res nujno ne potrebujejo, naj zato nikar ne nadlegujejo urada, ker s tem ne samo da delajo sebi nepotrebna pota, ampak škodijo uradovanju, zlasti pa onim res potrebnim, katerim bi se zaradi obilice neupravičeno vloženih prošenj reševanje njihovih prošenj zavleklo Pozitivna rešitev prošnjo ni odvisna od tega, kdo se bo prvi pridrenjal na vrsto, marveč bodo poznejše prošnje rešene prej. Prošnje za gradbeni material jemljejo na zapisnik uradniki Gradbenega odseka pri MOOF v Kresiji. II. nadstr. Obrtniki prijavijo svoje nujne potrebo na Obrtnem odseku MOOF v Gosposki ul. 15. Odsek za preskrbo si v vseh primerih pridrži pravioo kontrole na licu mesta, ali je prijavljena prošnja nujna in zaprošeni predmet neogibno potreben ali ne. Zato opozarjamo, da bodo vse neupravičeno prošnje ne samo odklonjene, ampak da bodo prosilci tudi kazensko zasledovani zaradi podajanja neresničnih podatkov. Samo po sebi je razumljivo, da bo Odsek za preskrbo izdajal nakaznice v okviru odobrenih kontingentov, katerih ne more v nobenem primeru prekoračiti. Na avtobusni progi Ljubljana— Črnomelj ee od 5. t. m. daljo plačuje voznina izključno v dinarjih. Občinstvo naj si pravočasno preskrbi potrebne vsoto v dinarjih. Predprodaja vozovnic za avtobusne proge Za autobusno progo Ljubljana—Črnomelj se uvede s 5. t. m. predprodaja vozovnic pri cestno-prometnem oddelku ministrstva za lokalni promet (Aleksandrova cesta 3). Predprodaja se vrši ob delavnikih med 15 .ki 16. uro za naslednji dan, ob sobotah pa za nedeLje in ponedeljke. Izdaja se samo toliko vozovnic, kolikor je autobusu oblastveno dovoljenih sedežev in stojišč. Potovati sme prvenstveno potnik, ki si je preskrbel vozovnico v predprodaji in ki potuje v Črnomelj, Metliko in druge kraje od Novega mesta dalje. Šele v drugi vrsti se upo. števajo potniki do bližnjih postaj. NA V OD Delitev svežega mleka Danes 4. t. m. dobe poleg otrok do 9 lot in nosečih žena izjemno mleko tudi starostniki od 65 let naprej, in sicer dvojno količin«. Dodatki za bolnike, dojenčke in noseče žene za mesec junij Ministrstvo za trgovino in preskrbo odreja, da prejmejo bolniki, noseče žene in dojenčki na bolniška nakazila oziroma na nakaznice za noseme žene za meeeo junij pripadajoče jim dodatke do 10. julija t 1. pri svojih stalnih trgovcih. Delitev zgoraj navedenih dodatnih nakaznic za mesqc julij bo objavljena kasneje. Potrošniki v območju bivših okoliških občin, ki spadajo sedaj pod Okrožno mesto Ljubljano, prjmejo počenši s 1. julijem 1.1. življenjske potrebščine na karte Odseka za preskrbo MOOF. Upravičenci prejmejo potom svojih krajevnih odborov živilske karte, in sicer po prodhoduem popisu prebivalstva. Da bo v nanovo priključenih krajih možna za meseo julij čimprejšnja delitev hrane, naj krajevni odbori čimbolj pospešijo s popisom. Izpolnjene popisne pole naj se nujno pošljejo Oddelku za živilske nakaznice, palača Baite, I. nadstr. Potrošniki naj takoj, ko prejmejo živilske karte, oddajo naročilnice trgovcu ali zadrugi, kjer nameravajo stalno nabavljati živila. Trgovci in zadrugo vzamejo naročilnice, sestavijo seznam svojih stalnih odjemalcev (ime družinskega glavarja, naslov in število osnovnih in dodatnih nakaznic ter vrsto odrezkov), sezname in naročilnice pa naj takoj oddajo oddelku za nakazovanje, da prejmejo za svoje stranko potrebno količino živil. Za julij se prijavijo stranke okoliških občin pri katerem koli trgovcu ali zadrugi (zunaj ali znotraj bloka). Pozneje pa smejo spremeniti trgovca ali_ paka samo s predhodnim dovoljenjem odseka za preskrbo. Krajevni ali okrajni odbori ne delijo hrane. Oddaja naročilnic za mesec julij. Ker so bile trgovine dne 2. in 3. t. m. zaprte, naj oddajo stranke naročilnice gotovo do dne 6. julija, trgovoi, zadruge in poki pa jih oddajo nakazovalnemu oddelku dne 7. julija. Nakazovanje živil za Julij trgovcem. V četrtek 5. julija prejmejo trgovci in zadruge nakazila za živila za meseo julij pri nakazovalnem oddelku v dosedanjih prostorih. V ta namon naj prinesejo registre zanesljivo v sredo 4. julija ob 7. uri zjutraj. Potrošnikom priporočamo, da si kavo, ki so jo prejeli za mesec junij, preden jo skuhajo, še enkrat prepražijo. Sameo s sedmimi živilskimi nakaznicami. Kljub strogi kontroli se še vedno dogajajo zlorabe živilskih nakaznic. Tako so prav te dni s sodelovanjem javnosti odkrili nekega priseljenca, ki je že poldrugo leto vlekel za odsotne znance kar šest živilskih in prav toliko tobačnih nakaznio. Seveda bo dobil ta narodni škodljivec na predlog drž. tožilca primemo nagrado. Toda ne le on sam in raznašalka, temveč tudi hišni upravitelj, kt bi moral paziti, da je v hiši red. Ne le dolžnost, vsakega državljana je namreč, da »odolujo v skupnosti, vsakdo je s svojo nedelavnostjo, napačno prizanesljivostjo In neutemeljeno obzirnostjo dejansko sokriv pri nerodnostih, za katere ve v svoji okolioii. Za mesec julij 1945 dobe osnove (male) živilsko nakaznice (sladkor, sol, kava) in tobačne nakaznice vsi dajalci mleka, ne da bi se kontroliralo, koliko so svojo obveznost izvršili. — Zglasijo naj se v palači Bata. I. nadstropje. Sorejcl prašičev, ki so prejeli na osebo največ do 6 kg slanine, in osebe, ki so si na drug način nabavile maščobe v obsegu, ki gorenje količine ne presega, prejmejo do nadaljnjega odrezke za olje (1 del) in meso. Zaradi prejema odrezkov se je zglasiti v palači Bata, I. nadstr., med uradnimi urami od 8. do 14. julija 1945. Z 31. Julijem M54 preneha prehranjevalno razdobje leta 1944/1945. Pridelovalci žit, ki so zaradi nezadostnega lastnega pridelka prejemali živilske nakaznice za moko in zakuho (riž itd.), se morajo od 1. avgusta do nadaljnjega preživljati z lastnim pridelkom in ne prejmejo odrezkov za moko ter zakuho. Organizacijo za vodenje javnih kuhinj je prevzel Odsek za socialno skrbstvo pri MOOF. Vsa pojasnila daje pisarna v Frančiškanski ulici št. 6. Darovi V počastitev spomina Ivana Malnariča, majorja aviatičarja, daruje rodbina Grmova za repa/triirance lir 600.—. Tov. Pokovec Jože, Pokopališka 25, poklanja lir 100.— za tiskovni sklad. Tov. Marin Berblč iz Ljubljane je daroval ministrstvu za socialno politiko v počastitev spomina svojega sina-partizana Hr-voja, padlega v borbi meseca septembra 1943 na Dolenjskem, 1000 kvadr. metrov obsegajoče zemljišče v Jelši na otoku Hvaru. Na tem zemljišču naj bi se zgradil dom za partizanske otroke, ki so potrebni zdravlje*-nja na morju. Kot ustanovni fond za zgraditev tega doma je tov. Barbič poklonil vsoto 500.000 lir z željo, da bi so otroci v tem domu vzgajali v duhu idej, za katere je njegov sin daroval svoje mlado življenje. Mislimo, da je to najbolj dostojen spomenik padlemu junaku. O « LA f I milimi Išče mo dve TRGOVSKI POMOČNICI (ka), teža. ka in raznašalca za zadružno prodajalno z življenjskimi potrebščinami. Ponudbe na upr. lista pod značko »Delo — postenje«. 1152 DEKLO, vajeno poljskih del in pri živini, sprejme Majdič Franc, Vir, p. DomžaJe, okraj Kamnik. b TOVARNA USNJA L. LAURICH v Slov. Konjicah sprejme večje število naučenih ter priučenih usnjarskih delavcev, kakor tudi ostalih delavcev takoj na delo. Za skupno stanovanje in hrano je poskrbljeno. Uprava tovarne. b KUPI MO PONOŠENO OBLEKO in predpasnike kupim za staro ubožno mamo. Naslov ▼ npr. »Liud-ske pravice«, Miklošičeva 5 pod št. 1189. k PRODAMO PRODAM prvovrstno moško zapestno uro, obleko in čevlje. — Naslov v upravi pod št. 1257. 1 VOZOVE. TEŽJE DIRE, v dobrem stanju prodam ali zamenjam za vino. Majdič Franc, mlin, Vir, p. Domžale, oknaj Kamnik. b POIZVEDBE RISBE IZ DACHAUA so se izgubile na cesti med Sežano in Postojno. Najditelja prosim, naj jih vrne proti odškodnini na naslov Musič, Tavčarjeva 2, Ul. nadstr., Ljubljana. POZIVI V soboto 50. junija popoldne je bilo odpeljano črno moško kolo, znamke Styria, evid. št. 5411, tov. št. 126.006, z Rimskega trga št. 8. Ker sem reven dijak in sedaj kurir pri R. K., naprošam, da sc mi vrne kolo proti nagradi. Veber Milko* Rimski trg št. 8/1. IZGUBILA SE JE osebna izkaznica, pro. metna knjižica za kolo, dovolilnica za vožnjo * kolesom, ženska jopa od Ljubljane do Moravč, na ime Nučič Vida. Pošten najditelj se naproša, da odda proti nagradi na naslov osebne izkaznice ali na vas Krašce St. 10 pri Moravčah. Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje spodaj navodijno službe: 2 mesti administrativnih uradnikov, 3 mesta arhivskih uradnikov, i mesta služiteljev, 1 mesto šivilje za perilo, 1 mesto kuharice. Od prosilcev za mesto administrativnega odnosno arhivskega uradnika mora biti vsaj po eden z večletno prakso. Za zvanje administrativnega uradnika »e zahteva popolna srednja šola, za zvanje arhivskega uradnika pa nepopolna srednja šola. .Za služiteljsko službo se zahteva najpotrebnejša pismenost. Prednost pri sprejemu za elužitaljako DMBto imajo invalidi. Šivilja kakor tudi kuharica mora biti popolnoma izvežbana z večletno prakso. Pismene prošnje je vložiti pri upravi Bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, Slaj-m«rjeva ulica št. 3 do 9. julija 1945, kjer se dobijo vsa nadaljnja pojasnilo. KINEMATOGRAFI KINO MATICA: •SUEZ«. — Predstave ob 16., 18.30 in 21. uri. KINO SLOGA: »KRALJICA SVINGA«. — Prestave ob 16., 18.30 in 21. uri. KINO MOSTE: »SEKRETAR RAJONSKEGA ODBORA«. — Predstava ob 20. uri. KINO KODELJEVO: »FANTOM JAHAČ«. — Predstava ob 20. uri. SLOVENSKO NARODNO CLEDALIKE Opera 4. julija, sreda, ob 20: Raztrgane! (Matej Bor). 5. julija, ftetrtek, ob 20: Gledališki miting. 6. julija, petek, ob 20: Medved - Snubač (Cehov). 7. julija, sobota, ob 20: Namišljeni bolnik (Moličre). 8. julija, nedelja, ob 20: Medved - Snubač (Cehov). Drama 4. julija ob 20. uri KONCERT. Brezplačna prireditev srbskega voj. umetn. ansambla. Za predstavo C^hovljevih enodejank »Medved« in »Snubač«, ki bo v petek 6. julija, veljajo vstopnice, ki so bilo prodano za predstavo teh enodejank, ki je bila na-povodana za 5. junij, pa se takrat ni vršila. O tem obveščamo občinstvo, ki je v posesti vstopnio, datiranih s 5. junijem t. 1., da se jih pri petkovi uprizoritvi posluži. Za GLEDALIŠKI MITING, ki bo v četrtek 5. t. m. v Operi, so vsilopnice v prodaji pri dnevni blagajni v Operi.