NOVI TEDNIK ŠT. 34 LETO 51 CELJE 22.8.1996 Leteče krave paradi strel, ki tolčejo po Moliču, prestrašena diužiima^ Vroča tema na strani 6. Prevrtane ključavnice Radeška občina nasilno vselila Zdravstveni dom. Stran 3. Zbogom CID? Kaj bo z letoviščem v Baski? Vroča tema na strani 4. Radio, ki se vidi Celjski radijci vabijo na dan odprtih vrat. Stran 23. BELE VODE Z dežniki do znanja. Stran 12. RALLY VETERANOV Občudovani ob rojstvu, čislani v pol(oju. Stran 10. ATLETIKA Sl ali pa več združile vse, ki if^" jo nek kraj radi. Rdeča nit letošnjih zgoTnf savinjskih prireditev, z izje^^ rečičke in solčavske, pa so tudi kramarji s svojo robo-1^ radi teh pada ugled prikaz' nekdanjega življenja, ve0 kot kaže. brez njih ne gre. jetno jih bo treba sprejeti nujno zlo tovrstnih priredi^^ vendar jim odmeriti prim^"^^' prostor in najemnino. Kol^^^, sladkorne pene in plasti^^ pištol res ne gre mešati z o^\. mi, štanti, opatom ali flos^^' verjetno pa bi povsod našU di zanje skrit prostor URŠKA SELIŠ^^ Luicec in njegov jurčeic Ne zgodi se prav pogosto, da bi kakšen izkušen gobar, še posebej v tem muhastem poletju, ki gobam ni ravno naklonje- no, našel tako lep primerek, kot ga je na naše uredništvo prinesel Kari Jelene z Javornika. Vendar pa je pravi najditelj prelepega sadu matere narave pravzaprav njegov komaj triletni vnuk Luka Brečko, ki s starim očetom nadvse rad gobari v bližnjem gozdu. Ker mali Lukec prav veliko gob še ne pozna, sprva sploh ni vedel, da je naletel na enega najbolj iskanih zakladov med gobarji. Ko je jurčka pokazal dedku, ta ni mogel verjeti svojim očem. Prelepega jurčka je prinesel k nam, mi pa pozivamo vse najditelje najrazličnejših rekorderjev iz zakladni- ce matere narave, naj pišejo ali pa se oglasijo v uredništvu Novega tednika. , _______ B.J. DOMA JE NAJLEPŠE 9 Mesto zdravja in piva v današnjem kvizu se bo- ^0 ustavili v Laškem. Mesto l^^j v Moravško-Trbovelj- .^gfn podolju v razširjeni do- [j^i spodnjega toka reke Sa- ^^„je, med strmimi vzpetina- ^\ Humom (583 metrov), j„,ilielom (442 metrov) in jtrinco (455 metrov), kjer se (Izpirajo stranske doline po- i^liov Žikovce, Lahomnice in Hečice, pritokov Savinje, ^aj leži samo deset kilome- jov južno od Celja. fjajstarejši del Laškega je ;[isnjen ob vznožje Hiima. \jad njim stoji grad iz 11. ali 12. stoletja, ki je bil v 15. sto- letju utrjen za obrambo pred Turki. Danes se imenuje Tabor JI je preurejen za kulturno- iiristične namene. Zgodovina icraja Laško ima dolgo in bogato ^ laselitveno tradicijo, ki se pri- penja v prazgodovini. Najsta- ejže najdbe iz žarnega grobiš- ;a pod Starim gradom so iz železne dobe, najdbe v okolici ja iz iztekajoče se bronaste ■obe. O naselitvi Keltov pričajo dtski srebrniki, pod Rimljani pa je postalo Laško pomemben sopališki kraj. O premožnosti iiakratnih prebivalcev govorijo tamniti napisi in reliefi - deli finskih nagrobnikov. Ob pri- ! '4u Slovanov so se staroselci, iso jih imenovali »Vlahe« ah ihe«, umaknili v hribovite in iročne predele. Po teh ime- 4 so tudi imena Laško, La- . :omno. Laška vas, Lahov gra- ' :en, Lahomnica. S tem se je :ela krajina imenovala za laško -iko je nastal trg, so ga imeno- ■'^i Laški trg. V visokem srednjem veku je ^ilo Laško središče razsežne iOspoščine z deželnim krv- : 3in sodiščem in sedež najsta- '$Q prafare na Slovenskem, *i je dajala namestnike arhi- iakone oglejskemu škofu, ^benberžan Leopold VI. je ?febivalce zavezal za dajatve ;wtuzijanskemu samostanu v iirkloštru in s tem podelil kra- trške pravice. Listina, ki '■aško prvič omenja kot trg, je ^leta 1227 (»in foro nostro •vuer«). Po takratni delitvi *rkvene oblasti je območje ^^^erno od Drave pripadlo •^Izburški, južno od Drave pa JSlejski škofiji. Laško je bilo '^^inoma v knežji in deloma v '^rkveni lasti. Knezi in škofje % živeli tu, zato so zemljiš- ^ dali v zastavo ali v za- ^^PTako so bili malone 100 let gospodarji Laškega Grofje Celjski, nato Habsburžani in drugi deželni knezi. POLETNI KVIZ Laško so prizadele hude ne- sreče: turški vpadi (v osemde- setih letih 15. stoletja je trg popolnoma upepelil - zgorele so vse listine), kmečki upori, pogosti požari (zadnji je bil 28. aprila 1840, ko so zgorele vse z lesom grajene trške hiše, razen graščine - zvonovi v zvoniku so se topili zaradi og- nja) in v začetku 17. stoletja kuga, ki je prebivalstvo od Tremarij do Zidanega Mosta (desni breg Savinje) zdesetka- la. Zato in zaradi poznejših upravnih reform, je pomen Laškega začel bledeti. Nov sloves so trgu prinesli ponovno odkriti termalni vrel- ci, ki jih je južna železnica v smeri Dunaj-Trst leta 1849 od- prla svetu, mesto pa se je s tem razširilo na desni breg Savinje pod Šmihel in Strmco. Tako je postalo Laško v petdesetih le- tih minulega stoletja evropsko znan zdraviliško-letoviški kraj. Med obema vojnama je bilo Laško sedež istoimenskega okraja (sreza), s kraljevim ediktom pa je bilo leta 1927 povzdiguj eno v mesto. Laško ima danes okrog 5000 prebi- valcev in vso potrebno infra- strukturo za hiter in kvahteten razvoj mesta. laške znamenitosti Današnja podoba Laškega ima zasnovo v starem trškem jedru, ki pa je bila zaradi poža- rov in razvojnih posegov moč- no spremenjena. Najstarejša stavba je »stari trški špital« (hotel Savinja), ki je stal že v 15. stoletju in je bil namenjen tržanom. Poleg nje- ga je imel trg še »kmečki špi- tal«. Izkopanine kažejo, da je imel Trški špital svojo cerkev sv. Elizabete in se je raztezal pod poslopje sosednje šole. Leta 1825 (rojstna letnica Pi- vovarne Laško) je Hans Gayer prezidal stavbo za proizvod- njo piva. Pivovarna se je nato sehla na lokacijo pod Šmihel, kjer je zdaj predilnica. Na se- danji lokaciji je od leta 1935. Čez spodnji - Orožnov trg - je nekoč k Savinji tekel potok Ži- kovca, ki je zdaj pokrit. Ob njem se je razvila v srednjem veku obrt - kožarske oziroma usnjarske delavnice. Hiša, v ka- teri se je rodil geograf, zgodovi- nar, prvi predsednik Sloven- skega planinskega društva in prvi predsednik Društva slo- venskih profesorjev Fran Oro- žen, ima spominsko ploščo. Najpomembnejša znameni- tost na Aškerčevem (gornjem) trgu je župnijska cerkev sv. Martina. Cerkev je zelo znači- len primer romanske cerkvene arhitekture s kornim zvoni- kom iz prve polovice 13. sto- letja. Osrednji ladji, ki je bila pozneje gotizirana (strop), sta bili dozidani še južna (Mariji- na) in severna (Antonova) lad- ja. Stara cerkev je v celoti ohranjena, le da so ji sredi 15. stoletja prizidali poznogotski prezbiterij, ladjo razširili v 14. stoletju in jo obokali okoli 1500, v dvajsetih in tridesetih letih 18. stoletja pa prizidali stranski kapeli - kupolasti ba- ziliki (južno-Frančiškovo in severno-sv. Križa). Ob glavnih vratih sta dve renesančni na- grobni plošči. Glavni oltar je iz okoli 1760. Oltarji v glavni lad- ji so bržčas delo Janeza Gre- gorja Božiča, v kapelah pa Mi- haela Novaka - vsi iz 18. stolet- ja, le zlati oltar v južni ladji je datiran 1666. Oltarne slike so delo J.C. Vogla, J.A. Strausa in Franca Nagerja. Vogl je avtor fresk v stranskih kapelah iz 1728 do 1738. Kaplanija, v srednjem veku mežnarija in cerkvena šola so od leta 1578. Na južni strani med cerkvijo in kaplanijo je stal karner - kostnica sv. Jane- za Krstnika - za ostanke pokoj- nih od takrat naprej, ko so leta 1820 ukiniU pokopaUšče okoU cerkve. Trg nasproti cerkve krasi Marijino znamenje. V tej kaplaniji je sredi prejšnjega stoletja nastal prvi prevod Shakespearovega Hamleta v slovenščino. Poleg cerkve je župnišče, ki je prav tako staro in dograjeva- no v enakih gradbenih slogih. V tem župnišču je kot mlad vikar okoli leta 1530 bival in uradoval začetnik slovenske književnosti Primož Trubar, ki je v izgnanstvu prevajal na- božne knjige. Pred osnovno šolo, ki je po njem imenovana, so mu postavili doprsni kip. Severna fronta hiš na tem trgu stoji na kraju, kjer je do konca 15. stoletja stal spodnji grad. Ko je drugič pogorel, ga je zakupnik grof I.V. Vetter Lilijski leta 1675 obnovil oziro- ma postavil sedanje graščin- sko poslopje, kjer je sedaj se- dež občinske uprave (pri mo- stu). Stavba je pomembna, ker med prvimi pri nas uvaja pila- strske fasade in čebulasto stre- ho stolpov. S temi lastnostmi je dober primerek zgodnje ba- ročne arhitekture na naših tleh. V graščini je manjša mu- zejska zbirka. Omembe vred- na je še Orožnova hiša na skrajni desni, ki nosi spomin- sko obeležje zgodovinarju, fi- lozofu in teologu Ignaciju Orožnu. Velja za človeka, ki se mu Laško lahko zahvali za te- meljni in izčrpen vir zgodovi- nopisja o mestu. Grad pod Humom nad Laš- kim (nekdanji sedež gospošči- ne in sodišča) je nastal v 11. ali 12. stoletju, prvič se omenja 1270, vendar je zanesljivo sta- rejši. Proti koncu 15. stoletja je grad zaradi preselitve uradov v Laški trg izgubil svojo vlogo in začel propadati. V 16. stolet- ju je bil popolnoma obnovljen in je poslej služil kot zavetišče pred Turki. Obsega staro pra- vokotno kubično jedro na juž- ni strani v obzidju, na severu pa manjšo renesančno ronde- lo. Lupina je stara, vsa oprema pa nova. Grajske razvaline so konser- virane in deloma tudi prireje- ne. Nova graščina je bila sezi- dana 1675. Pred leti ga je Pivo- varna Laško prevzela in pre- novila ter opremila kot turi- stično-gostinski objekt visoke kakovosti. Utrip mesta Vzrok za razmeroma hitro rast mesta je njegov gospodar- ski, prometni, upravni in kul- turni položaj. V bližini so izviri termalne vode, ki so bili znani že v rimski dobi. Leta 1817 se je v Laškem začelo pivovarstvo in danes je Pivovarna Laško naj- večji industrijski obrat v okoli- ci. V mestu sta še obrata tekstil- ne (predilnica) in kovinske in- dustrije (Elektrokovinar). Ke- mična in lesna industrija sta v Spodnji Rečici v neposredni bližini Laškega. Za konec je potrebno dodati še nekaj besed o prireditvah, ki so postale že tradicionalne in s katerimi živijo Laščani dobesedno celo leto. V Zdravi- lišču Laško organizirajo zdaj že tradicionalne večere z zna- nimi gosti, ki se v prijetnem ambientu počutijo zares do- brodošle med obiskovalci. V mesecu juliju je vsakoletna prireditev Pivo in cvetje, ki jo skupaj s Turističnim društvom Laško vzorno pripravi in izpe- lje Pivovarna Laško. Letošnja je bila že 32. po vrsti in je trajala 5 dni. Hkrati skrbi Pivo- varna Laško tudi za izvedbo grajskih poletnih prireditev na Gradu Tabor. Tam se je odvija- la zelo uspela prireditev Slo- venski šanson s starejšimi, uveljavljenimi in mlajšimi, prihajajočimi zvezdami slo- venske estrade. Skoraj krivič- no bi bilo do Pivovarne Laško, če bi jo omenjali samo v zvezi s kulturnim mecenstvom, saj več kot uspešno in požrtvoval- no skrbi kar za dve zelo dobri športni ekipi: rokometaše Ce- lja Pivovarne Laško in košar- karje Pivovarne Laško. ■■■■K MARJAN GRABNER Kviz Laško 1. Katerega leta se Laško prvič omenja kot trg? P = 1141, V = 1500, L = 1227; 2. Katerega leta je prvi vlak južne železnice peljal skozi Laško? A = 1849, O = 1927,1 = 1825; 3. Katerega leta je zadnji katastrofalni požar prizadel Laško? P - 1817, R= 1825, Š= 1840; 4. Katera je rojstna letnica Pivovarne Laško? M = 1945, K = 1825, N= 1918; 5. Na katerem izmed tolarskih bankovcev je upodobljen Primož Trubar? O = 10-tolarskem, U = 20-tolarskem, I = 100-tolarskem; 6. Grad Tabor velja za zelo starega med gradovi. Kdaj se prvič omenja? T= 1227, S= 1666, P= 1270; 7. Laščani so zelo ponosni na vsakoletno prireditev Pivo in cvetje. Katera po vrsti je bila letošnja prireditev? E = dvajseta, U = petindvajseta, 1 = dvaintrideseta; 8. Koliko let je moralo preteči, da je bilo Laško s kraljevim ediktom povzdiguj eno v mesto ? V = 700, B = 500, D = 900. Pravilno rešitev vpišite v priložen kupon in ga do 30. avgusta pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za »poletni kviz - Mesto zdravja in piva«. Med reševalce s pravilni- mi rešitvami bomo razdelili 5 praktičnih nagrad. Izid žrebanja Poletni kviz, objavljen v NT št. 32, ki je izšel 8. avgusta, je rešilo 877 bralcev Pravilen odgovor je bil TERME LAŠKO. Izmed prispelih kuponov smo izžrebali pet reševalcev, ki so kviz pravilno rešili in bodo prejeli praktično nagrado - majico NT&RC. To pa so: Karla_ Šešerko, Gorica 81, 3263 Gorica pri Slivnici, Estera Krajnc, Šempeter 34, 3311 Šempeter, Tatjana Vresk, Trubarjeva 1, 8270 Krško, Brina Mudri, Bernekerjeva 8, 3000 Celje in Betka Mumelj, Konjiška vas 53, 3210 Slovenske Konjice. Vsem izžrebanim čestitamo in sporočamo, da boste nagrade prejeh po pošti! 10 REPORTAŽA Občudovani ob rojstvu, čislani v poicoju Slovenski in tuji old timerji so se spogledovali no 8. mednarodnem rallyju - Startali so v Celju in do cilja v Slovenski Bistrici prevozili 92 kilometrov Društvo Veteran iz Mari- bora je minulo soboto prire- dilo 8. mednarodni rally ve- teranov Štajerska 96. Sodelo- valo je 117 vozil spoštljivih starosti, ki so jih na tekmo- vanje in ogled pripeljali last- niki iz Nemčije, Avstrije, Ita- lije in Hrvaške, kar tri četrti- ne udeležencev pa je bilo z raznih koncev Slovenije. V največ 330 minutah so morali prevoziti 92 kilometrov dolgo pot iz Celja do Vojnika, Nove Cerkve, Dobrne, Vele- nja, Zgornjega Doliča, Vitanja ter Slovenskih Konjic do Op- lotnice in Slovenske Bistrice, kjer je bil cilj rallyja in kjer so oznaniU najstarejše in progla- sili najlepše jeklene udeležen- ce tekmovanja. Udeleženci rallyja so se od zgodnjih sobotnih dopoldan- skih ur zbirali v Celju, kjer se je na parkirišču pred prodaj- nim centrom Kovinotehne na Hudinji vse skupaj začelo. Bi- la je to prava parada starih vozil in paša za oči številnih Celjanov in okoličanov. Že od vsega začetka so hi- trost avtomobilov omejevali. V Veliki Britaniji so leta 1865 sprejeli tim. zalcon rdeče za- stave. Ta je narekoval, da morata biti v avtomobilu vedno dva voznika, tretji pa mora teči spredaj in mahati z rdečo zastavo. Ta zakon je veljal polnih 45 let. Udeleženci so tekmovali v petih različnih kategorijah. Na startnem mestu v Celju in na vmesni postojanki v Velenju so morali opraviti spretnostne vožnje, točke pa so si nabirali tudi s starostjo vozila, njegovo opremljenostjo, urejenostjo, vzdrževanostjo ipd. Med last- niki old timerjev je bilo tudi na sobotnem tekmovanju okoli 80 takšnih, ki se redno udele- žujejo vseh tovrstnih srečanj, tako domačih kot tistih v tujini. Prvi avtomobili so vozili ob svetlobi sveč, podedova- nih od kočij. Seveda pa je bila takšna svetloba zelo šib- ka. Bolj je opozarjala na pri- sotnost avtomobila na cesti, kot pa osvetljevala vozišče. Kaj kmalu so se pojavile luči, izdelane posebej za avtomo- bile. V njih je sprva gorelo olje, kasneje acetilen, luči na elektriko so se pojavili precej kasneje. Na luči so dolgo gle- dali kot na poseben luksuzni dodatek, ki ni spadal k stan- dardni avtomobilski opremi. Posamezne postojanke so udeleženci rallyja izkoristili za preganjanje hude žeje, pa za kosilo in predah, predvsem pa za kratek ogled nekaterih krajev, zlasti Dobrne in njenih toplic, kjer so tamkajšnji turi- stični delavci pripravili pester program s povorko konjskih vpreg, nastopom folklorne skupine osnovnošolcev in z zabavo za staro in mlado. Po- stanek je bil namenjen tudi ogledu okolice jezera v Vele- nju, v gostilni Kuzman v Vita- nju pa so udeležencem tekmo- vanja pripravili odlično kosilo. Cilj rallyja je bil pred športno dvorano v Slovenski Bistrici, kjer so v poznih popoldanskih Prve gume na avtomobilih in motorjih niso bile napol- njene z zrakom, zato je bila vožnja z njimi trda. Imele pa so to prednost, da se niso nikoli predrle, zato so jih na tovornjakih uporabljali še dolgo potem, ko so osebni avtomobili prešli na pnev- matike. urah razglasili rezultate ter razdelili 6 pokalov, tri za mo- torna kolesa in 3 za avtomobi- le. Pokal za najstarejši avto- mobil je dobil v roke Jure Kordigel iz Maribora', lastnik BMW Dixi iz leta 1928, kot najstarejši motor pa so progla- sili Laurin&Klem, ki nosi letni- co izdelave 1905 in ki ga je na tekmovanje pripeljal lastnik Janez Šibal iz Ponikve pri Grobelnem. Za najlepše vozilo Na svetu je več kot 300 milijonov avtomobilov, kar pomeni, da je vsak petnajsti Zemljan lastnik jeklenega konjička. so proglasili Mercedesov ca- brio iz leta 1957, ki je last Konrada Hrastnika iz Nemči- je. Sicer pa so se na sobotnem rallviu srečali štirikolesni in dvokolesni jekleni konjički najrazličnejših in najuglednej- ših svetovnih znamk, kot so Mercedes, Ford, Volkswagen, BMW, Fiat, Renault, Peugeot. Opel, Alfa Romeo, Bentley, pa stari dobri in tudi že bivši DKW, Puch, Motto Guzzi, Du- cati, Horex in drugi. Za vse sodelujoče pa je veljalo pravi- lo, da so morali biti izdelani pred letom 1970. Društvo Veteran iz Maribo- ra, organizator tega medna- rodnega rallyja veteranov, tre- nutno združuje 175 članov, ljubiteljev in (praviloma) last- nikov starih vozil, ki si na naj- različnejše načine prizadevaj! ohranjati in negovati avtow bilsko dediščino, tisto, kij? Prva avtomobilu podobni reč je nastala pred 227 leti prvi pravi predniki avtomo bilov pa imajo letnico rojst« 1885. stara najmanj trideset lei Društvo letos praznuje majhei jubilej, desetletnico obstoja Generalni pokrovitelj sobotne ga rallyja je bilo trgovsko pod jetje Keros iz Rogaške Slatine. ^^gaai^^^ MARJELA AGREi mHtUm Foto: SHERPi Najstarejši slovenski jekleni dvokolesnik ima letnico J905 Tega leta sta ga izdelala dva Čeha, Laurin in Klement, edenj bil knjigarnar, drugi popravljalec koles. Kot velika ljubitelj motorjev sta sklenila, da jih bosta tudi sama izdelovala. Tost počela vse od leta 1898 do leta 1907. Danes je vozilo v lasi družine Šibal iz Ponikve, vozi pa ga Janez Šibal po Ponikv pri Grobelnem. Veliko gledalcev je imel tale Ford z letnico 1930. Njegov ponosni lastnik je Rudi Ferlež iz Šentjurja. Del vožnje na cesti Velenje-Slovenske Konjice. Največji sovražniki motorjev, zlasti tistih s prikolico, so bili klanci, kar pa ni veljalo za najstarejši slovenski avtobus. To je Certusov mercedes, izdelan v letu 1951. Tale lepotec, izdelan leta 1953, je znamke Rolls Royce&Bentley. Prostornina njegovega motorj(^^ 4800 kubičnih centimetrov in ima šest cilindrov. Model R Šport, kot so ga v soboto m/i^^ občudovali, je bil izdelan v 108 primerkih. Stoje bilo takšnih z volanom na desni in osem z f^i"^ volanom. In kdo je bil prvi lastnik tega jeklenega lepotca? Nihče drug kot sam gospod R(f^ Moore alias James Bond, legendami filmski detektivski junak. RogerMoore je imel tega bentl^.^ štiri leta pri sebi rm Beverly Hillsu, potem pa je šlo vozilo iz Califomije rmzaj v London, kj^^^ bilo 39 let v cerkveni lasti. Lani ga je kupil sedanji lastnik, Mariborčan Branko Klampf^^- NASI KRAJI IN UUDJE 11 Praznika na Ponikvi Krajani Ponikve v žalski jbčini so krajevni praznik jdružili tudi s praznovanjem j5-letnice prostovoljnega Gasilskega društva Ponikva. ^^■■■■■■■■■■■■■1 Na slavnostni seji, ki se jo je jdeležil tudi podžupan občine Žalec Kurt Kindelhofer, so po lekaj odpetih pesmih pevcev . p Rista Savina, poslušali po- . [otila starega in novega pred- tiednika sveta KS Ponikva 1 Ivana Jelena. Dejal je, da je itiilo kljub pomanjkanju denar- ja v zadnjih letih na Ponikvi vehko narejenega. ZgradiU so nov gasilski dom, poskrbeli za pitno vodo, posodobili ceste, zgradili mrliško vežo in igriš- če, izboljšuje se telefonija, gra- dijo pa tudi kabelsko televizi- jo. Na seji so podelili priznanja KS, ki so jih prejeli: Anton Krašovec, Elica Kos, Jože Hrastnik, Jože Hrustelj, Jan- ko Verdev, Jože Arnšek, An- ton Krašovec in KO RK Po- nikva. Nato so se skupaj ude- ležili otvoritve prvega odseka ceste v dolžini nekaj več kot 500 m v Podkraj in drugega odseka ceste od Lovca do Ma- rofa, v dolžini 800 m. Popol- dan so gasilci PGD Ponikva proslavili še 65-letnico gasil- skega društva. Na slovesnosti je zbrane pozdravil predsed- nik domačega gasilskega društva Milan Banovšek, ki je med drugim povedal, da se jim je lani izpolnila veUka že- lja, dograjen je bil novi gasil- ski dom, želijo pa si še avtoci- sterno. V imenu GZ Žalec je govoril Anton Gros, ki je po- delil priznanja zveze. V kul- turnem programu so nastopi- li pevci in mladi gasilci. ■■■■■■■■■H T. TAVČAR 110 let P6D Vransko V soboto so vranski gasilci praznovali 110-letnico druš- tva, ki so jo v nedeljo popol- dan združili z dnevom gasil- ca občine Žalec Ob 110-letnici PGD Vransko je bila v soboto zvečer najprej slavnostna seja, ki so se je med drugim udeležili tudi po- veljnik GZ Slovenije Anton Sentočnik, podpredsednik Vili Tomat in podpredsednik GZ Žalec Vili Debelak. O viso- kem jubileju društva je govo- ril predsednik PGD Vransko, Srečko Drnovšek in poudaril, da je gasilsko društvo na Vranskem eno najstarejših, da se je vseskozi zavzemalo za pomoč ljudem, to poslans- tvo pa bo opravljalo tudi v prihodnje. Na seji so podelili več ga- silskih odlikovanj. Gasilsko plamenico 1. stopnje je prejel Ludvik Piki, 11. stopnje Miha Bogataj in 111. stopnje Peter Podbregar, Srečko Drnov- šek ter Franc Blatnik, priz- nanja GZ Žalec pa Pavel Mat- ko, Anton Jošt, Avgust Piki, Slavko Skok in Franc No- vak. Za visok jubilej so gasilci na Vranskem popolnoma obnovili dom in njegovo okolico. V nedeljo popoldan pa so na Vranskem pripravili Dan gasilca občine Žalec, ki ga vsako leto pripravijo v drugi krajevni skupnosti. V paradi je sodelovalo več kot petsto uniformiranih gasilcev, od pionirjev do veteranov. Slav- nostni govornik je bil pod- predsednik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat, podelili so pet odlikovanj GZS, najviš- je državno odlikovanje za po- sebne zasluge pa je prejel An- ton Gros, gasilsko plemenico 1. stopnje Branko Verk iz Pre- bolda, 11. stopnje Alojz Ter- glav, 111. stopnje Edi Krk (oba iz Šempetra) in gasilsko odli- kovanje 111. stopnje Drago Lobnikar iz Prebolda. ■■■■■■■■■■ T. TAVČAR Jubilej gasilcev Ljubenski gasilci se že pripravljajo na obeležitev 110. obletnice gasilstva na Ljubnem. Osrednjo proslavo bodo pripravili v soboto, 24. av- gusta. Ob 15.30 uri bodo sprejeU goste, ob 16. uri se bo pričela slavnostna seja upravnega odbora, ob 17. uri pa bodo gasilci pripravili parado na prireditveni pro- stor v Vrbje. Ob 18. uri bodo v Vrbju slovesno krstili nov gasilski avtomobil, uro ka- sneje pa bodo prikazali še različne gasilske vaje. US|^ Četrta poroka Diamantna porocenca Ana in Ludvik Breznikar iz Radeč 15. avgusta je minilo 65 let, odkar sta si Ana in Lud- vik Breznikar iz Radeč ob- ljubila zvestobo. Kljub trde- mu delu v življenju sta oba še vedno pri močeh, na stara leta pa ju kratkočasi 5 otrok, 10 vnukov, 14 pravnukov in ena prapravnukinja. Ana in Ludvik sta se spoz- nala leta 1929 v trboveljskem rudniku, kjer sta delala. Ana je bila z Dolenjskega, Ludvik pa iz Radeč. Čez dve leti sta se poročila. Poroka je bila skromna: dekliščine, fantovš- čine in drugih običajev takrat ni bilo. V treh letih sta v Rade- čah zgradila hišo, v katero sta vložila precej truda, saj sta morala vse nositi v koših iz Radeč v Prnovše (klanec nad Radečami). V tej hiši še danes živita obkrožena s številno družino. Oba sta prijela za kakršno koli delo, da sta pre- življala svoje otroke in sebe: Ana je nabirala borovnice in hmelj ter prodajala domače pridelke; Ludvik pa je pletel koše, izdeloval preše, delal kot mesar ter se najprej se- zonsko, nato pa stalno zapo- slil na železnici kot premikač. Ludvik je do lani še lahko obdeloval svoj vinograd. Vsak dan gre brez težav peš v Radeče in v vinograd, Ana pa je najraje doma in kuha pre- prosto kmečko hrano. Skupaj obdelujeta čeden vrtiček. Ve- sela sta, polna življenja in spominov ter kljub občasnim zdravstvenim težavam še vedno pri zdravju. Zaradi hu- dega življenja in dela, pravita. Že vrsto let za zabavo pišeta dnevnik o vremenu in po- membnejših dogodkih v dru- žini, ki je zakladnica družin- skih podatkov. Oba rada po- tujeta, čeprav Ana že nekaj let ni šla na izlete zaradi poškod- be na nogi, Ludvik pa je bil še lani v Italiji. Čez dan se za- konca Breznikar veliko pogo- varjata, s čimer, kot sta v sme- hu dodala, že od nekdaj gladi- ta medsebojne spore. Starosti navkljub še vedno rada bere- ta, zdaj pa ima predvsem Ana veselje z novim televizorjem, ki so ga staršem za zavidljivo obletnico podarili otroci. Osamljenost jima odganjajo številni družinski člani, ki ži- vijo z njima ali ju ob sobotah obiskujejo, ter poroke vnu- kov in druga praznovanja, na katerih Ana in Ludvik še ved- no rada zaplešeta. Na diamantno poroko, ki jo bosta zakonca Breznikar praz- novala v soboto na matičnem uradu v Radečah, cerkvi in nato v gostilni Jež, je povabljenih 48 potomcev iz štirih generacij, ki se bodo s slavij encema veselili njune že četrte poroke. ■■■■ ANA-MARIJA BOSAK Na sever! Slovenski srednješoici na Danskem Pred mesecem dni je Društvo slovensko-danske- Sa prijateljstva organiziralo »dpravo na Dansko za 45 zbranih srednješolcev in srednješolk (na sliki). O po- potovanju in svojih vtisih je fef povedal Jure Dolžan, tden izmed udeležencev. Dekleta in fantje so odpoto- vali šestega julija z namenom, Hi si čimbolj vtisniH v spo- iiin Dansko in vse, kar nudi in svojim ljudem. Tudi Pfogram je bil tako zastav- i^n. Po prihodu na Dansko so J5 odpravili na polotok Jut- and v mesto Ry, kjer so se '^stanili v tamkajšnji ljudski '^soki šoli in ostali štiri dni. poti so si ogledali hišo Jsatelja H.C. Andersena. V "^^u, jih je nagovoril soorgani- ^'or potovanja dr. Kristian ^niuelsen in govoril o zgo- Jfvini danske demokracije, ^^slednji dan so videli bližnje "^^sto Aarhus, ki je drugo "•^Ivečje na Danskem, in nje- ^''Vo staro mestno jedro. Za- so obiskali še »gron kon- zeleni koncert, ki je naj- K^^ji festival pop glasbe na ^«nskem. .^ponedeljek so se srečah z ^Panom mesta, ki je sprego- ^}\\ o mestu občine in lokal- ^ samoupravi v danskem 5^Žbenem sistemu in o deli- j^Pristojnosti med občino in jf^vo v uresničevanju dan- države blagostanja (vlada 1 ^no skrbi za visoko stop- njo zaposlenosti), za tem pa so si ogledali mestno hišo. Sledilo je prosto popoldne, zvečer pa so imeli družabni večer, kjer so predstavljali Slovenijo. Naslednji dan so govorili o danskem gospo- darstvu in si zatem ogledali še neko tovarno. Popoldne so se povzpeli na Himmelbjerg, »Nebeško goro«, ki je s svoji- mi 164 metri druga največja gora na Danskem. Demokracija in zanič lirana Na poti v Kobenhaven so si ogledali znameniti Legoland, na cilju pa so se nastanili v tamkajšnji ljudski visoki šoli Borup. Naslednje jutro so go- vorili o danskem izobraževal- nem sistemu, popoldne pa so si ogledali parlament in se srečali z danskimi vrstniki na šoli. Večer pa je bil prav pose- ben; ogledali so si namreč Christianio, državo v državi. V tej rahlo anarhični državi (legaliziran je hašiš, policija nima pristojnosti, dovoljena so samo kolesa, zbirajo pa se pretežno mladi pripadniki različnih gibanj) se jezna in naveličana danska mladina trudi izdelati načrt za ekološ- ko rešitev zemlje. Naslednja dva dni so preživeli bolj pro- sto, le v soboto so si ogledali Hamletov grad »Kronborg«, zvečer pa so se srečali s Slo- venci in prijatelji Slovenije. Kaj pa pravi Jure na vse to? Bilo je zanimivo. Njega niti nista toliko zanimala politika ali gospodarstvo (čeprav ga je fascinirala odprtost in do- stopnost raznih institucij, ar- hivov in podobnega), ampak predvsem ljudje. Pravi, da so Danci izjemno liberalni, neo- bremenjeni, odprti. To je naj- brž posledica zelo dolge de- mokratične tradicije in precej manj formalnega šolskega si- stema kot pri nas. Morda je ravno posledica tega, da danš- čino preplavlja angleščina. Imajo pa zanič hrano in to je Jureta najbolj motilo. Neza- činjeno, enolično, skratka - zanič. Eden izmed vtisov je bil tudi ta, da imajo Danci relativ- no malo avtomobilov in ogromno koles - to je posledi- ca danske zelene politike. Na- slednji vtis je pustila strašna ravnina, saj druga največja gora, kot že zapisano, meri le nekaj čez 150 metrov. Pot je bila zanimiva in us- pešna. Naši dijaki in študent so si ogledali deželo Dansko in dobili o njej kar nekaj lepih vtisov. Lepo so se tudi ujeli med seboj, prav kmalu pa lahko pričakujemo tudi pri- hod severnjakov v Slovenijo. Gotovo ni le pretirano število samomorov tisto, ki druži obe deželi. GREGOR STAMEJČIČ 12 NASIKRAJI IN UUDJE Z dežniki do znanja Končan Raziskovalni tabor Bele Vode 96 - Nova spoznanja in nova prijateljstva Pretekli teden se je v Belih Vodah nad Šoštanjem mudi- lo 75 mladih raziskovalcev in mentorjev iz cele Sloveni- je in zamejstva. Mladi razi- skovalci so v 8. mladinskem raziskovalnem taboru Zoi- sovih štipendistov v 15 sku- pinah odkrivali vse najbolj skrite kotičke Belih Vod, svoje ugotovitve pa izčrpno zabeležili in tudi predstavili. Mlade raziskovalce so gosti- li v Andrejevem domu na Slemenu. V skupinah so raziskovali zeHščni vrt in travnik pri Kavč- nikovi domačiji, arhitekturo na območju Behh Vod in okoli- ce ter evidentirali žrtve druge svetovne vojne na tem ob- močju. Člani geotehnološke skupine so spoznavali kam- nolom Pirešica, način izgrad- nje cest, geografi so preučevali vpliv kmetijstva na okolje, skupina za ljudsko glasbo in ples je nadaljevala lansko razi- skavo. V gozdarski skupini so ugotavljali pestrost in številč- nost malih sesalcev v gozd- nem predelu Stavše, dve etno- loški skupini sta raziskovali družino in kulinariko, novi- narska skupina pa je priprav- ljala dnevna poročila. Zoološ- ka skupina je raziskovala sku- pino žabcev in kačjih pastirč- nikov, v kemijski skupini so ugotavljali prisotnost težkih kovin v tleh, v skupini za kra- jinsko arhitekturo so razisko- vali celke, rudarska skupina je spoznavala rudarsko delo, biološko agronomska skupi- na pa si je ogledala velenjski rastlinjak, nadaljnje delo pa se je vrtelo okrog metuljčkov in majhnih žuž. Enega največjih slovenskih raziskovalnih taborov so za- ključili v nedeljo z biltenom in razstavo v Belih Vodah, na tej razstavi pa so raziskovalci svojim staršem, mentorjem in sponzorjem predstavili ra- ziskovanja. Razstava bo do sredine prihodnjega tedna na ogled v šoli v Belih Vodah, nato pa jo bodo prestaviU na velenjsko gimnazijo. Čez približno tri mesece bo izšel še zbornik, kjer bodo vse ra- ziskave in ugotovitve stro- kovno zabeležene. Generalni pokrovitelj razi- skovalnega tabora je Repub- liški zavod za zaposlovanje, finančno ga je podprla Mest- na občina Velenje, Inštitut za ekološke raziskave Erico pa je s svojimi mentorji in orga- nizacijo prispeval k visoki ravni strokovnih raziskav. Drugačno učenje »Specifika tega tabora je dveletno delo na enem po- dročju. Glede na to, da smo v Belih Vodah že drugič, bomo prihodnje leto spoznavali ne- posredno, avtohtono življenje nekje na obrobju Šaleške do- line,« je po končanem druže- nju napovedala vodja razi- skovalnega tabora mag. Mar- ta Svetina. »V bistvu gre na taboru za sproščen način pri- dobivanja novih znanj in dela pri družboslovnih in naravo- slovnih vedah.« Udeleženci tabora pravijo, da so bih izjemno dobrodošU med domačini. »Pri našem delu gre za popis in s tem na nek način ohranitev naravne in kulturne dediščine, kar je tudi v interesu domačinov. Iz- jemno prijazno so nas spreje- mali in bih veseli, ker smo omogočili tudi promocijo kra- ja,« ocenjuje mag. Svetina. Sicer tabor v Behh Vodah ni namenjen zgolj raziskovanju, kakor bi marsikdo pomislil. »Družabnega življenja sploh ne omejujemo. Verjetno zato, ker dijakom in študentom puščamo dovolj svobode, ni- mamo nikakršnih izgredov. Danes so vsi potrti, ker gredo narazen. Lahko bi rekla, da se na tem taboru veliko dela in veliko zabava, vendar pa je vseeno jasno, kdo je tisti, ki ima besedo,« je povedala mag. Svetina, ki so jo najprej po tiho, nato pa na glas klicali »železna lady«. Dokaz, .da je v raziskovanja vloženega ogromno dela, je na primer ugotovitev, da je v Belih Vodah in okolici kon- centracija arzena nad dovo- ljenimi slovenskimi normati- vi. »Podatek bo uporaben za nadaljnjo raziskavo, do upo- rabnih ugotovitev pa so se dokopali v večih skupinah. Za prihodnje bo uporaben tudi material, ki so ga zbrali druž- boslovci,« je omenila mag. Svetina in hkrati povedala, da so raziskovalci samo v goz- dovih nad Šoštanjem odkrili kar 50 razUčnih vrst gob. Tudi slabo vreme v prete- klem tednu mladim razisko- valcem ni pokvarilo razpolo- ženja. Vsaka skupina je raz- polagala s svojim avtomobi- lom, če pa ni šlo drugače, so na teren odhajali z dežniki. »Priprava tovrstnega tabora zahteva izredno veliko ener- gije, sploh zato. ker smo bolj na tesnem s sredstvi. Kljub temu. da smo vsi skupaj pre- cej utrujeni, pa že mislimo na prihodnje leto.« je napoveda- la mag. Svetina. Še pred zaključkom na snidenje Kot pretekli teden je bil ki- sel tudi zadnji nedeljski dan. Očitno žalost so kazali tudi udeleženci tabora, ki so se poslavljali, izmenjavali naslo- ve in obljubljali, da se še sre- čajo. Med njimi je bil tudi Matjaž Dragar iz Škal pri Ve- lenju, ki je končal 3. letnik gimnazije, na taboru pa sode- loval v geografski skupini. »Med delom smo razisko- vali vpliv kmetijstva na po- dročje pri reki Ljubi ji. S po- sebno metodo smo ugotavlja- li obremenjenost področja, in v bistvu spoznali, da ta predel ni toliko obremenjen, saj je bolj razvita živinoreja,« je str- nil ugotovitve Matjaž, ki se je tabora udeležil že tretjič. »Sicer je v ospredju razisko- vanje, hkrati pa je tabor imenit- na priložnost za druženja in spoznavanja med mladimi. Ve- čere smo si po svoje popestriU, s kitarami, discom ali kartami. Tisti, ki so prvič prišli v tabor, so pričakovali, da bodo tu našli same piflarje ali neke silno pa- metne raziskovalce in so se tabora kar malo bali. No, v resnici je vse čisto drugače, gre predvsem za učenje skozi za- bavo,« je dodal Dragar Člani novinarske skupine so svoje delo v biltenu takole opisala: »Novinarji nismo iz- neverili stanovskih kolegov- PIKA Bili ob pravem času na pravem mestu, 24 ur na dan- PIKA Dopoldne v postelji, čez dan na terenu med razisko- valci, proti večeru v redakciji in za računalnikom, zvečer ob montažah TV dnevnika, časopisa ali biltenaPIKA Noč smo navadno prečuli ob raz- množevalnem strojuKLlCAJ Delo na taboru smo dnevno spremljali s tremi mediji: vi- deo (TV dnevnik), audio (dnevno poročanje v pro- gram Radia Velenje) in tiska- nim( ERlCa)TRlJE KLICAJI« »Izdajali smo časopis, jutra- njik Erika, ki je obsegal dva- krat štiri in dvakrat šest stra- ni. V časopisu smo imeli stal- ne rubrike, v portretu dneva smo predstavljah mentorje, v intervjujih pa udeležence ta- bora. Poleg tega smo priprav- ljali reportaže s terena, prina- šali vremenske napovedi, ho- roskope, pisma bralcev. Še najbolj zoprno je bilo, ker se nam je pokvaril fotokopirni stroj. Veliko časa nam je vzel dnevnik ob 20.30 uri, ki smo ga sami posneli, za konec pa smo pripravili še dokumen tarni prispevek o vseh skupj nah,« je delo novinarskeg, krožka razložila Anita Filip čič, ki je končala gimnazijo: Brežicah, šolanje pa bo nada Ijevala na pravni fakulteti. »Sodelovanje na taboru ji velika pridobitev za vse, ki S( se s podobnim delom že kda ukvarjali. V bistvu si bolj ko ne odvisen od sebe, kakšei bo končni izdelek in konfn vtis. Osebno sem strašno ve sela, ker sem se na tabori prvič srečala s kamero, saj ji to zame nepozabno doživet je. Tudi mentorji so si vzel dovolj časa in nam vse po drobno razložiU. Sicer pa ji vladalo enkratno vzdušje Prej sem misHla, da bo vsi skupaj bolj šolsko. Vendar si nam bila tudi razna dela ii raziskovanja v pravo zado voljstvo. Zame je ta tabor pc menil enkratno druženje, pn dobila pa sem si tudi obil novih spoznanj,« je povedal brucka iz Brežic. »Lepo je bilo z vami! Drug leto se zopet srečamo: mord v Vinski gori, Šentilju, Paki Graški gori ali pa kje drugje,« je vodstvo raziskovalnega bora zaključilo uvodno bese do v bihenu, v katerem je tud večina skupin poročila skleni la z vabilom na snidenje i prihodnjem letu. -URŠKA SELlŠNll Matjaž Dragar Mag. Marta Svetina Anita Filipčič Kaj bos Šmarfinsidm jezerom? v pripravi so osnove za javni natečaj za izdelavo idejnega programa izrabe prostora. Plavajoča ploš- čad za kopanje, parkirišča in sanitarije so urejene, a ladja po Šmartinskem je- zeru letos še ne bo plula. Javni razpis za izdelavo ureditvenih načrtov za Šmartinsko jezero bo po be- sedah Jožeta Smodile iz mestne službe za komunal- no dejavnost objavljen v ča- sopisju najkasneje do jese- ni. Težava je, ker je urejanje okolice Šmartinskega jeze- ra omejeno z zaščitenimi zemljišči, dostopom do je- zera, željami ribičev, goz- darjev, Elektra Celje in dru- gimi javnimi službami. Ko bo dokumentacija priprav- ljena, bo imenovana občin- ska ocenjevalna komisija, ki bo na osnovi ponudb izbra- la najustreznejšega investi- torja. Dela z urejanjem oko- Uce naj bi investitor predvi- doma pričel spomladi. Sicer pa se na jezeru vedno kaj dogaja. Na pre- gradi Klub za akrobatsko skakanje pripravlja skakal- nico, občina Celje ureja obalo ob kopališču, parki- rišča in sanitarije pa niso več sporni. Jože Smodila na jezeru pogreša le še lad- jo, ki naj bi plula že letos, vendar sta se investitorja ustrašila začetnih težav. Smodila je nato poskušal na Šmartinsko jezero iz Slivniškega jezera prepe- ljati tamkajšnjo Jezersko lepotico, vendar na proš- njo ni dobil odgovora. Kljub temu pa upa. da se bo do prihodnjega poletja našel kakšen neustrašen ladjar. A. BOSAK iz Šentjurja na morje v osnovnih šolah iz šentjurske občine so pred kratkim že petič pripravili letno šolo v naravi. Več kot sto učencev je preživelo teden dni na slovenski obali, na Debelem rtiču. Učenci so plavali, obiskovali krožke ter se zabavali. V prvi izmeni so bili 104. učenci iz obeh šentjurskih osnovnih šol ter iz šol na Blagovni in Ponikvi pri Grobelnem. Učence so želeli naučiti plavanja ter jih spoznati z rastlinstvom ter živalstvom v primorskem delu Slovenije. V popoldanskih urah so lahko šolarji obiskovali likovni, računalniški in biološki krožek, vezli. brali knjige, poslušali glasbo, se ukvarjali s športom ter počivali. Njihovi večeri so bili v znamenju družabnosti. Med stotnijo učencev so na začetku našli 22 neplavalcev, prav toliko pa je bilo še slabih plavalcev. Na koncu so znali plavati vsi. Pode- lili so 2 zlata delfina. 69 srebrnih in 27 brona- stih. 6 plavalcev pa je ostalo pripravnikov. Letno šolo v naravi je vodil Marjan Gradi- šnik, ravnatelj šentjurske osnovne šole Franja Malgaja, učence pa je spremljalo štirinajst vzgojiteljev in učiteljev plavanja. B.J. Na tržnico! Tržnica v teh dneh ponuja toliko dobrot kot verjetno v nobenem drugem letnem ča- su. Kako pa so s prodajo zado- voljni branjevke in branjevci in česa prodajo največ? Marija Petrovič: »Danes sem prodala največ domače- ga bučnega olja, jajc in kumar. S prodajo sem zadovoljna, če- sar pa nisem prodala, bom doma porabila. Stranke so mnogo prijaznejše kot na Ptuju, kjer stanujem in od ko- der se dvakrat tedensko vo- zim v Celje.« Terezija Smodej: »Pona- vadi prihajam na tržnico dvakrat na teden, doma p sem v Šmartnem v Rožn dohni. Ljudje so danes pi meni največ kupovali solato kumare, pa tudi nekaj ko renčka. Stranke znajo bit tudi neprijazne, a večina ji' ni takšnih.« Mersad Hailavič: »Na trž niči delam le med počitnicam in to vsak dan. Danes snu prodali največ breskev, od ze lenjave pa papriko, pa tud ostalo sadje so ljudje velil" kupovali, predvsem grozdjf Z obiskom in obiskovalci sei večinoma zadovoljen.« A.M. BOSAf Pasji in mačji iiotel Marsikdo je poleti v hudi zadregi, ko se odpravlja na dopust. Kam s hišnim lju- bimcem, da nam skrbi zanj ne bodo uničile dopusta? V Dramljah ima Franc Lenko že nekaj let pasji hotel, letoš- nja novost pa sta dva boksa za mačke. Cene za »polni penzion« za pse se gibljejo med 600 in 800 tolarji, odvisno od velikosti psa, za mačke pa je za dan v hotelu treba odšteti 500 tolar- jev. Največ pasjih boksov je napolnjenih med poletjem, od junija do začetka septem- bra, medtem ko je mačji hotel očitno med ljubitelji in rej'' mačk dobrodošla novost, ko da sta oba mačja bo^^ nenehno zasedena. Zato l^^ ko načrtuje za prihodnje l^f še dvanajst novih mačjih bo* sov. Pasji in mačji hotel v DraJ Ijah poznajo ljubitelji živali"" Kopra do Maribora, največ ^, vali pa je iz Celja in okolic«; hotelu počitnikujejo najrazl''^ nejše vrste pasemskih P' sicer pa Lenko ne vzdrž več pasjega zavetišča, ker žava noče sofinancirati str^ kov oskrbe nikogaršnjih p^^ A. BOSi ŠPORT 13 Zaskrbljeni Velenjčani Predstavljamo nasprotnike Celja Pivovarne Laško, Gorenja, Žalca in Vegrada v evropskih rokometnih pokalih 'prvi odmevi na žrebe za ^^opske rokometne pokale ^ iz Celja in Žalca nabiti z liptiniizmom, bolj zadržani ^so v Velenju. Vlogi favori- so namenili obema tek- jjecema, v nekoliko boljšem Jožaju pa je bržčas Gore- nje, ki bo povratno tekmo ijfajo doma. [Naslednji teden se bo začel jjUus predkroga, ki bo nekoli- i^o raztegnjen (zadnje tekme i|p(lo šele 8. septembra) in v 1 ,|ein bo naša država udeleže- t p samo s sodniškim parom I (rašna-Vodopivec. Ajdovca i osta sodila tekmi Pelister-Tbi- jsi, določeni pa so tudi že sod- 1 jiici za kvalifikacije za svetov- ■ ^0 prvenstvo. Požežnik in Re- lenšek sta dobila tekmo Grči- ia-Danska, EHF pa niti ene •jvojice ni dvakrat delegirala. ■ %li reprezentanci bodo sodili jka, Belgijca, Turka, Ciprča- ' j ter najbrž odločilni tekmi s ' irico dvojici Jensen-Smith ' Danska) in Breto-Huelin (Špa- Topolcani ^ Najbolj uspešno obdobje slovaškega rokometa so bila edemdeseta leta, ko so Tatran "Prešov), Cervena Hvezda 'latislava) in Košice osvojili km naslovov prvakov ČSSR .i)ili dvakrat tudi v polfinalu iala prvakov. Topolcani so v ospredje priš- šele s samostojnim prvens- om in imajo tri evropske na- ape: v sezoni 1993/94 so , HJi v čertfinalu pokala, na- ' iednji dve leti pa so izpadli že j i startu. Obe tekmi predkroga bolgarskim Šumnom bodo Jali dom4 (31. avgusta in 1. fptembra) in zato v Golovcu ' ^edi oktobra pričakujejo dvo- ' ^ z moštvom slovaškega se- ' toorja Ivana Hargaša. Nastopi v evropskih pokalih: i593/94 (pokal mest): Moldo- 'uVaslui (Rom) 28:23, 24:24, 'rilisia (Grč) 29:24,29.22, Gra- allers (Špa) 22:25, 19:29 - če- :%ale; 1994/95 (pokal po- '"^Inih zmagovalcev): Borba '^vi) 23:30, 18:29 - l.krog; "55/96 (pokal prvakov): Par- (Jug) 22:29, 19:30 - pred- Sumen Mesto s 100.000 prebivalci ^3 prvič bolgarskega prvaka, ^ je premoč tradicionalnih ("Igarskih rokometnih središ(5 ^°f'ie in Varne razbil šele v ^H^h treh letih. Doma še "•^o igrali nobene uradne med- ^odne tekme, marveč so ^^l^rat gostovali v Makedoniji "''zpadli že v predkrogu. ,^3stopi v evropskih pokalih: J93/94 (pokal pokalnih zma- Ijvalcev): Kumanovo (Mak) 25:24 - predkrog; 1995/ Mpokal EHF): Vardar (Mak) ^^{), 24:29 - predkrog. Elektromos ^^rikratne madžarske prvaka j^^^pu stila oba reprezentan- ,J^3gy in Kotorman, toda še so zelo močni. V vratih Hruška okrepitev Ivanov in Perger (ex Fotex), na krilih Mohacsi (lani na SP) in Ne- meth (predlani na EP), srednji zunanji je najboljši strelec lan- skega prvenstva Kosteckij iz Ukrajine, ob njem sta Beres (ex Fotex) in Kuzma, na črti je Kovacs (predlani na EP) Za moštvom iz Budimpešte je deset evropskih sezon in šest uvrstitev v četrtfinale, v katerih so vse od leta 1992 naprej. Če odmislimo poraz s Sandefjordom, ko so s prve tekme imeli prednost kar sed- mih golov, so doma zadnjič izgubiU v sezoni 1981/82 ter premagali tudi Barcelono in GranoUers v sezoni, ko sta oba španska kluba na koncu osvo- jila lovoriki. »Elektromos je v rahli pred- nosti, toda povratna tekma bo v Velenju,« je bil kratek Bojan Požun, bolj konkretne pa so informacije iz celjskega tabora, ki je Elektromos spoznal na turnirju v Dunajvarosu. »Igrajo hiter in trd rokomet, telesno so izjemno močni, zato jih je mo- goče zaustaviti le z borbenost- jo in razpoloženim vratarjem,« pravijo celjski strokovnjaki ob dodatku, da Madžari v obram- bi igrajo 3-2-1 in 5-1. Nastopi v evropskih pokalih: 1970/71 (pokal prvakov): Stockholm (Šve) 9:15, 17:13; 1972/73 (pokal prvakov): Lo- komotiva Sofija (Bol) 13:12, 16:28; 1976/77 (pokal pokal- nih zmagovalcev): Linz (Avs) 27:20, 32:24, Magdeburg (NDR) 20:26, 28:28; 1980/81 (pokal pokalnih zmagoval- cev): Drott (Šve) 20:23, 25:19, Metaloplastika (Jug) 22:26, 16:20 - četrtfinale; 1981/82 (pokal pokalnih zmagoval- cev): Nettelstedt (Nem) 23:21, 14:15; Gunzburg (Nem) 21:28, 29:27 - četrtfinale; 1991/92 (pokal prvakov): Strovoloy (Cip) 33:17, 43:18, Gummers- bach (Nem) 16:21, 28:27; 1992/93 (pokal prvakov): Zril (Bol) 27:12, 25:16, Krasnodar (Rus) 24:15, 23:28, Venniseux (Fra) 14:20, 22:16 - četrtfinale: 1993/94 (pokal EHF): Bele- nenses (Por) 29:18, 29:16, MontpeUier (Fra) 19:17, 18:17, Linz (Avs) 23:22, 19:24 - četrt- finale; 1994/95 (pokal pokal- nih zmagovalcev): Minaur Ba- la Mare (Rom) 23:24, 27:23, Sandefjord (Nor) 26:19, 17:21, Barcelona (Špa) 20:18, 25:34 - četrtfinale; 1995/96 (pokal EHF): Teucro (Špa) 25:27, 26:24, Belenenses (Por) 27:19, 27:21, GranoUers (Špa) 21:17, 20:26 - četrtfinale. Maccabi Izraelske predstavnice v po- kalu pokalnih zmagovalk so bile doslej štirikrat v evropskih pokalih in niso dobile še nobe- ne tekme. Razlika se je gibala med 12 in 31 goh in ekipa s polnim imenom Maccabi Ki- dat Sharet iz Holona je popoln outsider. »Izrael je edina država, o ka- teri nič ne vem o rokometu,« je priznal Tone Tiselj, ki je z eki- po na pripravah v Kobaridu. »Žreb seveda dovoljuje razmiš- ljanje o prodoru v osmino-fina- la, čeprav bomo zaradi odsot- nosti štirih mladinskih repre- zentantk in novosti v igri v pravi formi šele v drugem delu sezone. Obramba ne bo več tako globoka, v napadu bomo več igrali na novo krožno igral- ko Kostjukovo, ki je bolj poča- sna in zato bomo drugače pre- hajali v nasprotne napade,« je dodal žalski trener, ki ima na pripravah strokovnjaka za tele- sno pripravo Zdravka Kondo. Nastopi v evropskih pokalih: 1990/91 (pokal IHF): Lyon (Fra) 8: 31, 11:33; 1991/92 (pokal pokalnih zmagovalk): Sassari (Italija) 15:28, 7:38; 1993/94 (pokal EHF): Aura la- si (Rom) 16:34,17:41; 1994/95 (pokal pokalnih zmagovalk): Novesta Zlin (Češ) 13:29, 14:26. Stade Bethunois Francozinje so šele lani spoznale Evropo in se uvrsti- le v četrtfinale pokala pokal- nih zmagovalk. Na njihovih tekmah je v povprečju več kot 1000 gledalcev, imajo repre- zentantki Parat in Ludvvig, is- toimensko mesto pa je prib- ližno 50 km oddaljeno od Lil- la. Njihova reprezentanca je v kvalifikacijah za EP konec lanskega leta z našo dobila obe tekmi (27:21, 30:28) in zato Velenjčanke nimajo veli- kih možnosti za napredova- nje. Nastopi v evropskih pokalih: 1995/96 (pokal pokalnih zma- govalk): De Volevvijckers Am- sterdam (Niz) 24:26, 26:21, Piotrkovia (Pol) 19:20, 25:18, Lutzellinden (Nem) 19:28, 19:28 - četrtfinale. ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATlČ Gorenje bo naslednji teden sodelovalo na močnem turnirju na Češkem. ZLATOROGOV KOTIČEK Brez sedmih s tremi treningi z žogo in dvema tekmama so se celjski rokometaši v skoraj prepolov- Ijeni zasedbi odpravili v Du- najvaros na turnir Dunaferr, kjer so po porazu s Fotexom s 24:28 ter zmagama z Elektro- mosem s 26:25 in Dunaferrom z 20:19 zasedli 3. mesto. Peric pa je bil izbran za najboljšega vratarja dvodnevne prireditve. Zaradi poškodb so manjkali Pungartnik, Lapajne, Lubej in Papež, hrvaške okrepitve Puc, Načinovič in Jelčič pa so s treningi v Golovcu začeli šele v torek. Zovko je tako veliko igral z mladimi, ki so se ob pomoči novega kapetana Šerbca ter izkušenejših Stefa- noviča, Šafariča, Tomšiča in Vugrinca enakovredno kosali z Madžari in sodniki. »Žoga je v napadu prepočasi potovala in predvsem mlajši igralci imajo navado, da jo ob vsaki podaji najprej udarijo ob tla. Igra v obrambi je bila bor- bena, seveda pa se pozna po- manjkanje močnih tekem. Za bolj konkretno oceno bo po- trebnih najmanj deset sre- čanj,« je ocenjeval Miro Po- žun, ki naj bi bil v ponedeljek znova potrjen za selektorja re- prezentance. Zovko je bil z deležem mla- dih zadovoljen, ob pristran- skem sojenju pa je celo zagro- zil s predčasnim odhodom z igrišča. Končalo se je brez škandala in z znosnejšim soje- njem, po sinočnji tekmi s Pre- ventom pa bodo Celjani v so- boto nastopili na enodnev- nem turnirju v Dobovi. V pol- finalu bo njihov nasprotnik domači prvoligaš, nakar bodo igrali z Zagrebom ali Preven- tom, v začetku naslednjega tedna pa že odhajajo na turnir v Strassbourg. Združitev Celja in Savinje, veliki dolgovi in vrsta nejasnih zadev Po nekaj uspešenih sezo- nah, naslovu državnih pr- vakinj in dveh finalih po- kalnega tekmovanja je celj- ski ženski odbojki je lep čas grozil propad. Rešitev pred letošnjo sezono je bila združitev obeh klubov Sa- vinje in Celja, ki sta s skup- nim imenom prijavljeni za nastopanje v prvi ligi. »Pred začetkom novih tek- movanj smo se združili, ven- dar le igralsko. V Savinji je nekaj odbojkaric Celja, z ne- katerimi se še dogovarjamo, zanesljivo pa ne bo Krebsove, Tolmačove in Kibireve. Naj- verjetneje bomo ponovno igrali v dvorani STŠ in zaveda- mo se, da bomo težko obstali v prvi ligi,« je pojasnil Franc Kovačič, predsednik Savinje. Celje je dodobra zabredlo v dolgove, ki jih novi klub naj ne bi podedoval, toda bivši predsednik Ernest Kremžar je drugačnega mnenja. »Naš dolg je 70.000 mark in žiro račun kluba je že dlje časa blokiran. Mi- slim, da bo novoustanovlje- ni kolektiv prevzel vse fi- nančne obveznosti, vendar je precej stvari okrog celjske odbojke čudnih in nerazum- ljivih,« je bil kratek predsed- nik Celja. Po nekaterih informacijah bodo Celje razformirali, Sa- vinja pa naj bi bila nekakšen naslednik. Položaj še ni po- polnoma jasen, podobno kot že nekaj minulih let ne. Trenutno tudi nekateri od- bojkarski delavci ne vedo za kaj natančno gre, ali pa do- gajanj ne znajo pojasniti. M4KRATKG Celje: nekdanji celjski ho- kejist Rok Rojšek se po eno- letnem igranju za Bled od- pravlja v Kanado, kjer se bo poskušal prebiti v East Coast League. Laško: Srečko Lesjak je bil lani v Pivovarni Laško po- močnik Džukiču in Žagarju, v novi sezoni pa bo v B ligi vodil košarkarje Hrastnika. Ljubno: na mini državnem prvenstvu v lokostrelstvu v disciplini fita krog zmagi Per- hača in G. Emeršiča, na po- kalni tekmi pa zmagi Ošepa, G. Emeršiča, Perhača in Emeršičeve. Korošica: na turnirju v ma- lem nogometu za planince in obiskovalce slovenskih gora je zmagalo Šmartno v Rožni dolini pred Veterani, Celjem in Lučkimi gadi. Olimpijski spomini Na olimpijskih igra v Atlanti se je naše redakcije spomnil atletski trener Miro Kocuvan st., pozdrave pa sta poslala tudi Miro Kocuvan ml. in Gregor Cankar ter oba slovenska dobitnika srebrnih kolajn Birigita Bukovec in Andrež Vehovar. 14 ŠPORT Lastovka za vrh V lokalnem derbiju nogometnega prvenstvo Publikum-Rudar 1:2 - Na vrhu Rudar! v dobrih petih sezonah dr- žavnega prvenstva v nogo- metu je bilo odigranih 173 krogov in prvič je na vrhu lestvice Rudar! Velenjčani so vodilno moštvo postali po zmagi v lokalnem derbiju na Skalni kleti proti Publikumu z 2:1 in se po uspehu znali poveseliti skupaj z navijaško skupino Velenjskih knapov. Po zadnjem sodniškem žvižgu je trener Jarc v hipu zbral okrog sebe igralce in v nekaj stavkih določil taktiko za slavje. Velenjski nogometa- ši so se prijeli za roke, stekli proti navijačem in naredili la- stovko, medtem ko je večina domačih igralcev nemočno obsedela na drugi strani trav- nika. Rudar je še drugič v le- tošnjem prvenstvu zmagal v gosteh, Publikum pa ob skromni igralski zasedbi doži- vel boleč poraz, čeprav je med tednom z dvema goloma Ho- džarja ter po enim Kamberovi- ča in Gorska premagal mlado reprezentanco s 4:1. »Vedno moramo narediti ne- kaj novega,« je taktiko za slav- je komentiral Jarc. Skalna klet zanj ni bila mesto nesreče, marveč je pravilno napovedal, da bo srečna in je v samo treh minutah dotolkel svoj nekda- nji klub. »Nismo prišli po zmago in tudi ne razmišljam o vodilnem položaju na prvoli- gaški lestvici. Ostanimo reali- sti, za naslov prvaka je potreb- nih 18 kvalitetnih igralcev in Mladen Dabanovič je bil nepremagan 517 minut. serija uspehov,« se je branil velenjski trener in se ob ugod- nem razporedu (Koper, Koro- tan, Primorje) izogibal oceni, kako dolgo se bo Rudar zadr- žal na vrhu. Usodni novi čevlji Zoran Pavlovič je bil pred desetimi dnevi tragična oseb- nost tekme Rudar-Mura. V no- vih nogometnih čevljih je za- četniško zastreljal enajstme- trovko, toda odkupil se je že na Skalni kleti. Prvi gol Rudar- ja je bil mojstrovina, saj je iz prostega strela z več kot 30 metrov žogo poslal mimo ži- vega zidu v vrata Mujčinoviča, ki je velik sokrivec za gol. Pavlovič se je takoj po golu zaradi strahu pred žulji preo- bul in tekmo nadaljeval v sta- rih čevljih, v katerih je kmalu zapravil novo priložnost. Pred drugim Rudarjevim golom je na tleh ostal Ekmečič in domači so gentlemansko iz- bili žogo v out. Velenjčani ta- krat niso upoštevali fair-playa in žoge vrnili Publikumu, ki je iz klasičnega nasprotnega na- pada doživel novi šok. Pred koncem je Sešlar iz enajstme- trovke tudi s pomočjo sreče ukanil Dabanoviča, ki je bil nepremagan kar 517 minut, vse od 19. maja in tekme z Mariborom. »Imeli smo več od igre, a smo bili premalo nevarni,« je analiziral Sešlar, ki je po Bau- manovi poškodbi osamljeni virtuoz zvezne vrste. »Goršek se lahko samo s tekmami vrne v pravo formo,« je trener Tar- buk branil kapetana in očitke, da bi Hodžar in Sivko morala dobiti prednost, zanimivo pa je bilo še razmišljanje velenj- skega šefa obrambe Žilnika. »Bili smo bolj potrpežljivi. Publikum je bil tudi po prvem golu preveč agresiven in pustil preveč v lukenj v obrambi,« je ocenil Žilnik in čez čas potar- nal. »V zadnjih desetih letih sem zakrivil le eno enajstme- trovko, v Beltincih, ko smo bili že brez dveh izključenih igral- cev. Zdaj pa dve v treh tednih in to sta tudi moji edini tekmi v novi sezoni. Neverjetno.« Veliki na dnu Nedeljski 4. krog bo zadnji pred kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo z Dansko, zato bo prvenstvo za deset dni prekinjeno. Manj skrbi imajo Velenjčani, ki bodo v dvoboju s Koprom prvič v letošnji sezo- ni popolni favorit za zmago. Povsem drugače je na Skalni kleti, saj je izhodišče za nogo- metaše skrajno neugodno: premije dobijo le za osvojenih najmanj sedem točk v ciklusu štirih tekem in uvrstitev do 5. mesta. V soboto tudi zmaga - Publi- kum doslej v prvenstvu še ni premagal vijoličastih - pod ža- rometi v Ljudskem vrtu fi- nančno ne bo nič prinesla, v Velenju pa so nagrajeni za vsa- ko točko in dodatno še za uvr- stitev nad 8. mestom. Najbrž tudi zato v Šaleški dolini že ves teden uživajo ob pogledu na prvenstveno lestvico: na vr- hu Rudar, na dnu pa »evrop- ska« trojica: Gorica, Mura in Olimpija. Rudar-Koper 3-3-2 15:15 (1991/92 - 0:2, 1:1, 1992/93 - 6:3, 1:5, 1993/94 - 2:2, 2:2, 1994/95 -2:1, 1:0). Maribor-Publikum 5-7-0 24:11 (1991/92-3:0,0:0,1992/ 93-4:0,1:1,1993/94-2:2,3:0, 1994/95 - 2:1, 3:1, 1995/96 - 3:3,0:0,2:2, 1:1). ŽEUKO ZULE \ Foto: GREGOR KATlČ Za pokal Šentjur-Publlkum Osmina-finala nogometnega pokala bo 18. septembra, eden derbijev pa bo lokalni obračun Šentjurja in Publikuma. Rudar je za nasprotnika dobil Maribor, moštvo Ere Šmartno pa bo prav tako doma igralo s tretjeligašem Odranci. Drugi pari: Gorica- Mura, Naklo-Olimpija, Železničar (Mb)-Korotan, Aluminij-Dra- va, Nafta-Primorje. Hudej rekordno Na paraolimpijskih igrah v Atlanti je Janez Hudej v suvanju krogle zasedel 8. mesto in dvakrat izboljšal osebni rekord. Na začetku tekmovanja na 7,64 m in v zadnji seriji na 7,72 m, kar je za več kot pol metra dlje| od dosedanjega rekorda. Velenjčan bo nastopil še v, peteroboju, v katerem pri- čakuje uvrstitev med naj-1 boljše, saj je krogla njegova najslabša disciplina. Srebrno pivo iz Laškega Pivovarna Laško je za dobitnike olimpij- skih kolajn obljubila tovornjak piva, Brigita Bukovec in Andraž Vehovar pa sta se odloči- la, da bosta polovico nagrade razdelila med Slovence. V torek popoldne sta naša dobitnika srebr- nih kolajn v Ljubljani pripravila še eno poolim- pijsko slavje in množica je spila 8.000 ploče- vink in več tisoč litrov piva iz soda (na sliki). »Nisva oklevala z odločitvijo, da s pivom še enkrat razveseliva Slovence. Bilo je prijetno, čudovito smo se zabavali in zmotil nas ni niti dež,« sta povedala Brigita Bukovec in Andraž Vehovar med goro pločevink, na vsaki pa sta bili vgravirani njuni imeni. Foto: GREGOR KATlČ KOŠARKA Polzelani na morje Gradbena dela okrog dvo- rane oblikujejo priprave KS Polzele, ki se je iz Postojne preselila v Pulj, kjer bo na- stopila v poletni ligi in je zato odpovedala sodelovanje na Ikovem memorialu. »Začetne peterke še nima- mo, kar je morda celo pred- nost. Postavo bomo lahko pri- lagajali nasprotniku,« pravi trener Zrinski, ki bo v prihod- nje največ pozornosti namenil napadu proti coni 2-3 in metu z razdalje. Polzelani so v sku- pini s hrvaškimi prvoligaši Benstonom, Croatia line in Osi- jek, Ludvvigsburgom (Nemči- ja) in Brotnim (BiH) s katerim so na startu izgubili s 56:81 (24:40). Strelci: Petranovič 18, Stavrov 15, Zaletel 7, Cizej 6, Rituper 4, Kobale, Rizman in Jagodnik 2. Na zadnjih pripravah v Po- stojni je imel nekaj težav le Petranovič s komolcem, na- slednji teden pa naj bi pokalni zmagovalci s treningi nadalje- vali v domači dvorani. Rogla z Atrasom Brez dvorane je ostala tudi Rogla, ki je v pričakovanju nove dvorane (zgrajena naj bi bila najpozneje do konca leta) naslovila prošnjo za preklic prvotne odločitve, o kateri bo 3. septembra skle- pala skupščina KZS. Rezervni varianti sta Slo- venske Konjice in v skrajnem primeru Rogla, za katero je največ pomislekov zaradi možnih snežnih žametov. Zre- čani bodo odslej nastopali pod imenom Rogla Atras (lani je sponzoriral žensko ekipo iz Slovenskih Konjic) in osnovni cilj še naprej ostaja obstanek v B ligi. V ponedeljek bo moštvo odšlo na enotedenske priprave na Roglo, tradicionalni turnir za pokal mesta Zreč pa bo šele konec leta. Virant se je vrnil Zadnje tri dni pripra^ Boču je s košarkarji Roga| treniral tudi branilec Virant, ki se je tako odlJ za novo vrnitev na igriš(9 je v ponedeljek že zam proti Crveni zvezdi. ^ Rogaška je izgubila s ^ (26:46), vendar brez edin3 centra Kaličanina, ki je tem dobil dovoljenje jugosi^ vanske zveze za prestop. Ko^ so dosegli Novakovič 33, j^i tovič in Ivanovič po 7, Vegoj Mičunovič 5, novi kapetanPf trovič 4, Virant in Jugovar po, ter Krivec 1. Edini prvoligajj Rogaške Slatine zaradi obnov razsvetljave v dvorani vse pr jateljske tekme igra v gosteh, ponedeljek pa odhaja na ene tedensko turnejo po Franciji, J.l Predprodajo za Lilije Pivovarna Laško je tekni z jugoslovanskim prvakoi Partizanom z 79:81 (41:37 izgubila v predzadnji sekui di, potem ko ni nikoli zaosti jala za več kot tri točke in j vodila skoraj ves drugi po čas. Koše so dosegli Lisica in Ti vornik po 25, Vujovič 12, Doi čič 8, Jurak 4 ter G. Čop i Durnik po 1. Na njihovem tui nirju Laško pivo bodo 30. ii 31. avgusta igrali češki pr«/- stavnik v Koračevem pokal« Ostrava, jugoslovanski prvoli gaš Beopetrol (bivši IMT) ii Republika, nato pa naj bi odS na turnejo po Jugoslaviji ii odigrali štiri tekme. V dvorar se je tudi že začela predprod; ja vstopnic za vse prvenstvi ne, pokalne in prijateljske tel me. Za stare naročnike je cen 7000 tolarjev, novi pa bod morali plačati še tisočaka vei Prebold vztraja Po zapori dvorane so » Preboldu razmišljali o izstc pu iz B lige, vendar bodo odi no nadaljevali z igranjeit Starejši košarkarji so pokaži li pripravljenost, da skupaj nekaterimi mladinci, ki so s uvrstili v prvo ligo, poskusi]' še eno sezono. Prebold bo igral na Polzel njihove tekme pa bodo obpf' kih ali sobotah, kajti nedel so rezervirane za mladinsk' ligo. Karlovčec, Gradin in Ce' celj naj bi tudi v prihod igrali, po enoletnem premo'; zaradi poškodbe naj bi se vrHi Črnila, nekaj igralcev pa naj" posodila Polzela. Klub so ^ pustili brata Goltnik, Štah' Čvar, ki je odšel k Radovljicji ROKOMET Pokal Dunaferr Dunajvaros: Celje Pivovarna Laško-Fotex 24:28 (12:13); Ste- fanovič 7, Šafarič 6, Vugrinec 4, Šerbec, Pajovič, Tomšič 2, Cvijič 1; Celje Pivovarna Laško- Elektromos 26:25 (12:15); Šer- bec 10, Šafarič, Stefanovič, Tomšič 4, Vugrinec 3, Cvijič 1; za 3. mesto: Celje Pivovarna Laško-Dunaferr 20:19; Šerbec 6, Šafarič, Šantl 4, Stefanovič, Tomšič, Simon 2, finale: Ma- džarska-Fotex 19:17 Končni vrstni red: Madžarska, Fotex, Celje Pivovarna Laško, Duna- ferr, Elektromos, Ada. NOGOMET I. liga 3. krog: Publikum-Rudar 1:2 (0:0); Sešlar (87, 11-m) za do- mače, Pavlovič (57), Vidovič (60) za goste; Mura:Maribor 1:1, Gorica-Olimpija 2:1, Koro- tan-Primorje 0:0, Koper-Beltin- ci 3:2. Vrstni red: Rudar 7, Beltinci 6, Maribor, Korotan 5, Primorje, Koper 4, Publikum, Gorica 3, Mura 2, Olimpija 1. II. liga 1. krog: Železničar-Šentjur 0:1 (0:l);Valek (37); EraŠmart- no-DravogradO:l (0:1), Ljublja- na-Črnuče 1:2, Nafta-Zagorje 2:1, Domžale-Vevče 1:2, G. ope- karne-Jadran 5:1, Naklo-Drava 2:3, Rudar (T)-Piran 3:1. Korozija pregnal najboljša Nekaj dni pred začetkom tretjeligaškega prvenstva se f Steklarjev trener Edo Koražija odrekel dvema nogometa^^ ma, ki sta bila spomladi med najboljšimi. Zaradi neresno^" in slabega obiska treningov je iz moštva odstranil Paholeta'j Zdovca, s čimer so načrti o boju za mesto pod vrhom post^ vprašljivi. ■ -f-'' ---_.___=^ ŠPORT 15 TinaMatul Peter Poles Elizabeta Randželovič Anja Valant Mivka skriva novo kolajno? Mladinsko svetovno prvenstvo v atletiki: po Cankarjevi predlanski zmagi v Lizboni je zdaj kandidatinja za kolajno Valantova - Med udeleženci še Matulova, Randželovičeva in Poles v mili avstralski zimi se je ieraj začelo 6. mladinsko tetovno prvenstvo v atleti- i, na katerem je naša drža- 1 zastopana z enajstimi re- tezentanti. Med udeleženci (tudi Tina Matul (100 in JO m), Peter Poles (400 m z lirami), Elizabeta Randže- irič (kopje) in Anja Valant laljina, troskok). •• tovenija je na mladinskih I SDvnih prvenstvih doslej šojila dve kolajni. Gregor iiar je predlani v Lizboni z :.\ cm postal prvak v skoku v I iijino, Marjana Lužar (ŽAK) i ije bila v Plovdivu 1990 dru- liv teku na 400 metrov z lirami. V letošnjem zastops- uima izkušnje s svetovnega tvenstva edinole Anja Va- : Mt, metalka kopja Elizabeta indželovič je bila lani uspe- la na evropskem prvenstvu, kača Tina Matul (vsi Kladi- ir) in Peter Poles (Velenje) pa 3 po nastopih na evropskih Jinpijskih dnevih mladih pr- fna tekmovanju najboljših. ; Valantova za kolajno? ^eargumentirana odločitev brisanju s seznama udele- olimpijskih iger naj ne bi Jlivala na priprave Anje Va- za nastop na zadnjem ve- ^^ni tekmovanju v mladinski "nkurenci. V troskoku bo v ^ieni krogu favoritinj za ko- 'iiio, visoko pa lahko poseže v skoku v daljino, ^alantova je imela lani v tro- ^^^M S 13,54 m sedmi mla- ^Jski rezultat na svetu (štiri "'^'Hovalke so presegle sta- "stno mejo) in letos osebni ^^ord izboljšala še za četrt '^^•■a. »Ljudje me bolj pozna- °'^ot tekmovalko v troskoku; ^^'^^T tudi v skoku v daljino '^^fn brez možnosti za uvr- '"^^v finale. Lani je za kolaj- jj zadostovalo že 617 cm, to- .■^^alno imam veliko boljše pdišče v troskoku,« pravi ijj^^inja, za katero sta že dve ^^lutni dvoranski prvenstvi. "Dobro sem pripravljena in li^'^^r Fižuleto je vrhunec for- f, 'začrtoval prav za Sydney. rezultat preko 14 metrov ni izključen, čeprav bodo zanj potrebni tudi optimalni pogoji na štadionu,« meni atletinja, ki je bila še leta 1993 obetavna skakalka v višino (177 cm) in celo absolutna državna prva- kinja. »Več treniram daljino, ki mi je bolj všeč in je moja glav- na disciplina. Troskok je na sporedu šele zadnji dan pr- venstva, zato bo prehod lažji in...« je zastala naša najboljša reprezentantka, ki je na obeh dosedanjih mladinskih pr- venstvih izboljšala osebna re- korda. Osebna rekorda: daljina - 624 cm, troskok - 624 cm. Najboljša rezuhata 1996: dalji- na - 624 cm, troskok - 624 cm. MSP 94: troskok - 14. mesto (12,83 m); MEP 95: troskok - 5. mesto (13,54 cm); dvoran- sko SP 95: troskok - 16. mesto (13,20 m); dvoransko EP 96: troskok -11. mesto (13,35 m). Oče drugi trener Met kopja je še vedno naj- močnejša ženska disciplina celjske atletike. Tradicijo na- daljuje Elizabeta Randželovič iz Rimskih Toplic, ki že ima bron z evropskih olimpijskih dnevov mladih 1993 in uvrsti- tev v finale lanskega mladin- skega evropskega prvenstva, zato tudi med najboljšimi z vsega sveta meri na vrh. »Vsako sezono napredujem za okrog dva metra, toda še vedno imam veliko rezerv. Na treningih nikoli ne mečem na rezultat, praviloma se mi ved- no odpre na tekmah in nekaj podobnega se lahko zgodi tu- di v Avstraliji. Paziti bom mo- rala na dve tehnični prvini: zadnji korak ne sme biti pre- velik in konica kopja mi ne sme uiti. Večina težav izhaja iz dejstva, da sem se dolgo uk- varjala s plavanjem in imam šibke noge, zato ne morem ujeti pravega ritma,« ocenjuje kandidatinja za finale. Zadnji mesec se je spopada- la s podobnimi težavami kot Matulova. Trener Kopitar je bil v Atlanti in pri odpravljanju pomanjkljivosti so jo poprav- ljali sotekmovalci Grosek, Ko- nec ter nekdanji trener Bez- jak. »Še vedno s sabo nosim listič z očetovimi navodili, ki je moj drugi trener. Nikoli se ni ukvarjal z atletiko, pač pa na video posname mete in jih proučuje. Spremlja me na vseh tekmah in zdaj je začel sodelovati s Kopitarjem, tako da so njegovi nasveti brez dvo- ma strokovni in lističi z navo- dili velika opora.« Osebni rekord: kopje - 53,94 m. Najboljši rezuhat 1996: kopje - 53,94 m. MEP 95: kopje - 9. mesto (49,86 m; v kvaUfi- kacijah 50,84 m). Rezerva je v startu Tina Matul je zaradi poš- kodb morala izpustiti zadnji dve veliki mladinski prvens- tvi, letos pa je skoraj vsakič tekla v močnem vetru. AZS je Kladivarjevi šprinterki iz Slo- venskih Konjic priznala samo normo C, tako da je del stroš- kov za njen nastop moral pris- pevati klub. Zadnji del priprav je bil osi- romašenzaiadi odsotnostitie- nerja Mira Kocuvana in preno- ve štadiona. Vsak dan je mora- la v Velenje, kjer je na držav- nem prvenstvu predvsem v štafeti potrdila solidno formo in zato v Sydneyu pričakuje opazen nastop. »Ne morem se odločiti za močnejšo discipli- no. Boljše rezuhate in državne rekorde sem dosegla v šprin- tu, toda letos sem hitra tudi v teku na 200 metrov. Prehod iz zavoja v ravnino sem še neko- Hko popravila, zlasti naklon, veliko rezerve pa imam v star- tu. Tudi v teku na 100 metrov, ko sem praviloma boljša v zadnjem delu proge,« pravi mlada atletinja. Skupaj z olimpijkami Bu- kovčevo, Perčevo in Bikarjevo že drugo leto teče v reprezen- tančni štafeti, po polfinalu z evropskih olimpijskih dnevov mladih 1993 in dveh nastopih na pokalu Bruno Zauh pa bo z vrstnicami končno spet na ve- likem tekmovanju. Na daljši progi je v primerjavi z lansko sezono hitrejša za dobre tri desetinke, v šprintu pa se ote- pa s težavami na startu in zato v pomanjkanju pravih tekem ni napredovala, toda še vedno ima več možnosti za uspeh prav na »stotki«. Osebna rekorda: 100 m - 11,88, 200 m - 24,47. Najboljša rezultata 1996: 100 m - 11,99 (s premočnim vetrom 11,79), 200 m - 24,47. Prvič na MSP. Hitrejši za dve sekundi Velenje bo imelo še četrtič zapored udeleženca mladin- skega prvenstva. Po treh na- stopih Jolande Steblovnik (la- ni je v Nyiregyhazi v teku na 800 metrov osvojila bron) bo v Sydneyu čez nizke ovire tekel Peter Poles, ki optimistično pričakuje uvrstitev v polfinale. Pred odhodom na peto celi- no se je na državnem prvens- tvu zelo približal osebnemu rekordu in bo mladinec tudi naslednje leto, ko bo v Ljublja- ni evropsko prvenstvo. Poles je začel kot skakalec v višino, toda zaradi prenizke rasti so ga trenerji preusmerili na tek na najkrajše proge in šele sča- soma se je prelevil v tekača na 400 metrov z ovirami. Prvi večji mednarodni uspeh je do- segel na lanskih olimpijskih dnevih mladih, ko je s časom 54,58 zasedel 6. mesto, letos pa je osebni rekord izboljšal za več kot dve sekundi. Osebni rekord: 400 m z ovi- rami - 52,10. Najboljši rezultat 1996: 400 m z ovirami - 52,10. Prvič na MSP. ŽEUKO ZULE a Foto: GREGOR KATlČ Košir po icošaricarsico Okrog otvoritve Nike Shopa je bil direndaj tudi zaradi alpskega smučarja Jureta Koširja (na sliki). Množici je sredi Celja pokazal precej znanja pri metanju na koš in zaman čakal na dvoboj z Miličem, ki je zaradi dodat- nih klubskih obveznosti ostal v Ljubljani. Jure Košir je pozdravil vnetje kolenskih vezi, ki ga je pestilo del lanske sezone in je že bil na snegu, prav zdaj pa zaključuje z obsežnim programom kondicijske vadbe. Naše najboljše smučarje v naslednji zimi čaka svetovno pr- venstvo in po dolgem času so se morali odpove- dati poletnemu treningu na južni polobli, kjer se otepajo s pomanjkanjem snega. Priprave bodo tako potekale na srednjeevropskih in skandinavskih ledenikih, kjer bodo v ospredju hitre discipline. Trenerji so namreč mnenja, da so bili lani v veleslalomu rezultati slabši od pričakovanih zavoljo pomanjkljivega obvlado- vanja hitrosti, zato je koncept vadbe bistveno spremenjen in prilagojen sodobnim trendom. Foto: EDI MASNEC ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 23. 8. Košarka - Slovenske Konjice: Pivovar- na Laško-Krka (18), Comet- Elektra (polfinale 9. Ikovega memoriala, 20). SOBOTA, 24, 8, Košarka Slovenske Konjice: finale Ikovega memoriala (18. in 20). Nogomet Maribor: Maribor-Publikum (4. krog 1. lige, 20); Zreče: Unior-Kovinar, Ruše: Pohorje- Dravinja, Turnišče: Turnišče- Steklar (1. krog 111. lige, vse 17). NEPEUA, 25. 8, Nogomet Velenje: Rudar-Koper (4. krog I. lige); Šentjur: Šentjur- G. opekarne, Ptuj: Drava-Era Šmartno (2. krog 11. lige, vse 16.30). 16 REPORTAŽA S ptičje perspeictive o prometu in mejah Letalska enota slovenske policije dobro sodeluje z UNZ Celje Nekajkrat mesečno heli- kopter letalske enote sloven- ske policije poleti proti Celju, naloži dva opazovalca iz inš- pektorata na UNZ Celje in v dveh urah obletijo katero od območij, ki jih pokriva celj- ska UNZ. Osredotočijo se na opazovanje prometa in hr- vaško-slovenske ali avstrij- sko-slovenske meje. Ko so nas te dni vzeli s sabo, smo se iz Levca odpeljali nad Sloveniko, v Tepanju zavili proti Boču in leteli do Rogatca, Dobovca, Bistrice ob Soth in se čez Planino podali še do Rimskih Toplic, nad Savinjo proti Celju in Žalcu ter pristali ponovno v Levcu. Leteli smo s helikopterjem, ki sodi v srednjo kategorijo, saj v njem lahko prevažajo 13 potnikov. Običajno za takšne naloge kot je opazovanje pro- meta iz zraka in nadzor meje ne uporabljajo teh helikopter- jev, temveč manjše, ki lahko letijo nižje in ki so večji del stekleni in se zato ponašajo z večjo preglednostjo. Po besedah pilota Rajka Špitalerja običajno z večjim helikopterjem opravljajo gor- ske reševalne akcije, prevaža- jo tovor, oskrbujejo planinske koče s hrano in drugim mate- rialom, ter prevažajo v Klinič- ni center poškodovance, bol- nike in dojenčke v inkubator- jih, kadar je to nujno. Opazovalca v helikopterju sta bila tokrat inšpektor za promet Martin Krašek in inš- pektor za tujce Daniel Dober- šek iz inšpektorata UNZ Celje. Martin Krašek pravi, da iz he- likopterja ugotavljajo kršitve cestno prometnih predpisov. »Pilota naprosimo, da leti po- časneje ali da celo lebdimo v zraku nad točkami, kjer vemo. da prihaja pogosto do kršitev ali tam kjer se pogosto dogaja- jo prometne nesreče. Tudi gradbišča na Sloveniki smo opazovali, pa nepravilne pre- mike tovornjakov z gradbišč na Sloveniki. Med vožnjo s helikopterjem komuniciramo s pilotom preko slušalk, na zvezi pa smo tudi z dežurnim v Operativno komunikacij- skem centru, ki nas neposred- no poveže s patruljo na cesti. ta pa voznika, za katerega ugotovimo, da je kršil cestno prometne predpise, ustavi. Ker smo v zraku približno uro in pol do dve uri, od tam zabe- ležimo relativno malo teh krši- tev.« Daniel Doberšek je v heli- kopterju ugotavljal, da je zele- na meja na območju, ki ga pokriva UNZ Celje precej po- rozna, saj omogoča ilegalne prestope in zato tudi tihotap- cev na tem območju ne manj- ka. Letos se je število le-teh v primerjavi z lani povečalo že za enajst odstotkov. Med ile- galci je veliko Romunov in dr- žavljanov bivše Sovjetske zve- ze. Pohvalijo pa se lahko da dobro sodelujejo s hrvaškimi obmejnimi organi. »Tudi iz he- likopterja se je že zgodilo, da smo opazili kakšen ilegalni prehod in o tem obvestili naše patrulje.« Sicer pa Daniel Do- beršek pravi, da mu je opazo- vanje meje iz helikopterja službeni užitek, saj rad leti, podobno pa zagotavlja tudi Martin Krašek, ki tako hkrati podoživlja nekatere mladost- niške želje in dejavnosti pove- zane z letenjem. V helikopterju, s katerim smo se vozili, sta bila dva pilo- ta in tehnik. Poleg Rajka Špita- lerja še Rajko Zupanič in teh- nik Tomaž Lončar. Rajko Zu- panič je po pristanku povedal, da letalska enota slovenske policije šteje 25 ljudi, od tega 12 pilotov, 11 mehanikov, na- čelnika in ostalo osebje, ki ga potrebujejo za normalno delo- vanje enote. Trenutno imajo pet helikopterjev, od teh je medico helikopter le na zem- lji, letijo pa z dvema srednjima in dvema manjšima helikop- terjema. »Letos smo dobili tu- di >night sun<, poseben žaro- met, ki ga pritrdimo na heli- kopter. Omogoča nam, da je v dolžini tristo metrov stose( metrov osvetljenih tako, d omogočena takšna vidljj kot podnevi. Druga leto pridobitev pa je >jet rangei ga uporabljamo za nadzor je, iskanje storilcev, za glo sko pokrivanje meje. Priti sta videokamera in infra rc kamera, ki je uporabna po či. V tem primeru letita pil^ opazovalec, ki dogajanja tleh spremlja na zaslonu, mera se vrti za 360 stop višina letenja pa niti ni membna.« Po besedah Bojana Vrei načelnika inšpektorata UNZ Celje je sodelovanje i Celjani in letalsko enoto zgl no, saj piloti upoštevajo nji ve predloge kolikor je mog( »Polete načrtujemo meseC predvsem za cestni promi stališča zagotavljanja pregl nad gostoto prometa. V pri ru, ko predvidevamo, da' gostota prometa večja zari večjih prireditev se dogovoi mo za nadzor iz helikopter] Običajno so opazovalci iy inšpektorji, ki se predhoj udeležijo posebnega tečajai observerje, ki ga pripravljal nistrstvo za notranje zadeve je povedal Bojan Vrečic, ki tudi omogočil, da smo lahl sodelovali na enem od pol tov i NATAŠA GErI ^Hlpoto: GREGOR K J Po pristanku na letališču Leveč: Martin Krašek, inšpektor za promet pri UNZ Celje, za njim tehnik Tomaž Lončar in pilot Rajko Špitaler ter helikopter, s katerim pa običajno ne opravljajo opazovanja cestnega prometa iz zraka in zelene meje. Če s sabo nimajo novinarjev, in običajno je tako, letijo z manjšim helikopterjem, ki omogoča večjo preglednost. Predor na Sloveniki. Avtomobili so šli skozi, helikopter pa naravnost navzgor, čez hrib in j na drugi strani zopet spustil nad Sloveniko. ^ Takole pa je iz helikopterja videti izstop iz Slovenike pri odcepu za Celje. KULTURA 17 Usivarjalni pristan Vzgojiteljica in učiteljica mladih likovnikov Mihela Jezernik sama ne ustvarja - Septembra delavnice v lastnih prostorih '^jhela Jezernik, rojena Ma- ^rčanka in zdaj že dolgolet- j Šentjurčanka, ki zadnje ^ece »hodi v Šentjur le ima letošnje poletje pol- foke dela. V središču Celja, Prešernovi ulici 11, ji je Sta- jjjjnjski sklad Mestne občine jlje lani oddal v najem do- 60 kvadratnih metrov ve- I; prostor, v katerem prav te ji zaključujejo vse potrebno, jbo s septembrom lahko za- lel Ustvarjalni pristan. [jkovna delavnica, kakršno je jiila v soboto dopoldne s sku- jo otrok v okviru Poletja v ilju, knežjem mestu, ji je zato kako dobrodošla sprostitev, lerinanova poletna forma viva flesanjem v siporeks je v Lapi- itij pripeljala veliko otrok, veči- ije ustvarjala, vmes pa je bilo i nekaj takšnih, ki so le pasli iovednost. Vsi pa smo se za- j'ali,« se nasmeje Mihela in avi, da bi nekaj podobnega ob totnih dopoldnevih rada do- fljala tudi v svojem Ustvarjal- m pristanu. Vzgojiteljica, organizatorica dela... j ffliela je svojo poklicno pot jula kot vzgojiteljica. V vrtcih, Kej v Mariboru, kasneje v H in najdlje v Šentjurju, je wela 18 let. Pravi, da je prav ■ vzgojiteljsko delo prišla do P kar počne danes in kar ima fcivse rada. V skupini z malčki je ogrom- ip) ustvarjalnega dela, vrtčevski I nik je sicer uokvirjen, a vsaki vzgojiteljici pušča -prte možnosti, da poišče krat- ičasne zaposlitve in delo z toki, tisto, kar njej in malčkom ijbolj odgovarja. Mihela je to isla v likovnem ustvarjanju in fetno delo v vrtčevski skupini hitro preraslo svoje okvirje. V 'Miurju so po vzoru likovne fcnije Bohor žari, namenjene 'l^riem, vpeljali še Cicibanovo *ovno kolonijo, ki je do konca let družila malčke iz vrtcev *')skega območja in iz Maribo- ■ »Cicibanova likovna kolonija ^ila le enkrat letno, v vrtcu pa |>o v okviru krožkov, ki smo jih uvajali, kmalu vpeljali tu- ;''Wni krožek. In prav v tem '^'1 začetek mojih likovnih de- ■''^'c, ki so se iz šentjurskega razširile še v matično knjiž- zadnja leta pa delam tudi v pove Mihela, ki se je v ^Sih petih letih povsem pos- % vodenju likovnih delavnic. delu v vrtcu je konec 80. let J študirala in diplomirala na 3 šoli za organizacijo dela. ji to še kako prav pride, saj °'^3biti pri svojem delu oboje, '^^Hki meri vzgojiteljica, skoraj .'^''kšni pa tudi organizatorica. Vse doslej za vsako delavni- Posebej pripravljala material, ,^^ja in opremo, vse skupaj pa s svojim avtomobilom. Z '^'^i. ki so vključeni v njene delavnice pa konec šol- leta, ob zaključku »sezo- 'torej^ že leta v celjski Galeriji ^k, v Gosposki ulici, pri- pravlja tudi pregledne razstave najzanimivejših izdelkov. »Razstava je pravi mali dogo- dek za delavničarje, na otvori- tev povabimo gojence šentjur- ske glasbene šole, izdelke, ki pregledno zaokrožujejo naše letno delo, pa si z veseljem ogledajo starši in tudi številni drugi obiskovalci.« Sodelovanje S Hermanom Mihelino sodelovanje z Muze- jem novejše zgodovine Celje so- di v čas, ko so v muzeju pripravi- li odmevno razstavo o lutkah. S svojimi izkušnjami z likovnimi delavnicami se je v muzeju lotila vodenja lutkovne delavnice, ka- sneje pa - sočasno z gostovanjem lutkarske razstave - z lutkovno delavnico gostovala tudi pri malčkih v Ljubljani, na Ptuju in v Brežicah. V Muzeju novejše zgodovine Celje je zatem vodila še številne likovne delavnice, vezane na ob- časne muzejske razstave. »Z otroki smo v različnih likovnih tehnikah ustvarjali na temo zo- bozdravstva, skavtov in gozdov- nikov, planincev, spoznavali smo Riharda Jakopiča,« pravi Mihela, ki je ob odprtju otroške- ga muzeja Hermanov briog, za- čela z vodenjem ciklusa likovnih delavnic na temo denar. V raz- ličnih likovnih tehnikah so otroci iz vrtcev in nižjih razre- dov osnovne šole ustvarjali vse do konca šolskega leta, z od- prtjem nove razstave, ki jo v Hermanovem brlogu priprav- ljajo za začetek prihodnjega le- ta, pa bo spet priložnost za nov delavničarski krog. Priložnost za nov začetek z odprtjem Ustvarjalnega pristana, ki bo sredi Celja za- živel že čez nekaj dni, bo ime- la Mihela priložnost za nov začetek. »Svojo dejavnost že- lim razširiti in obogatiti, to pa doslej, brez lastnih prostorov, ni šlo.« Lani je Mihela Jezernik v šentjurski matični knjižnici vodila eno skupino, v Celju pa tri skupine otrok, množica malčkov in šolarjev pa se je pod njenim vodstvom z likov- no umetnostjo srečevala še v Hermanovih hkovnih delavni- cah. Mihela pravi, da se last- nih prostorov še tohko bolj veseli, ker bo imela zdaj za otroke na voljo več prostora. »V času, ko čakajo, da pridejo ponje starši, bodo lahko poli- stali po knjigah, prisluhnili glasbi in se sprostiU ob dru- žabnih igrah,« pravi Mihela, ki bo najmlajše začela vpisovati v likovne delavnice z začet- kom septembra. »V Ustvarjalnem pristanu bo- mo delavničarsko dejavnost z otrok razširili tudi na odrasle. Za začetek bo Rok Komel vodil lončarsko delavnico, akadem- ski slikar Milan Todič slikar- sko šolo. Meta Meh pa bo de- lavničarjem v klekljarski delav- nici približala čipkarstvo,« pra- vi Mihela, ki želi sčasoma vpe- ljati tudi sobotni likovni vrtec za najmlajše. »V pomoč star- šem, ki se ob sobotah dopold- ne odpravijo po večjih nakupih in drugih opravkih, bi rada v Ustvarjalnem pristanu zagoto- vila nekajurno varstvo za malč- ke. Otroci bi imeli pri meni varstvo, hkrati pa bi v Ustvar- jalnem pristanu preživeli nekaj zanimivih, ustvarjalnih uric,« razlaga načrte Mihela. JVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA »Z različnimi likovnimi tehnikami sem se spoznala že v šoli, v praksi sem jih osvojila med delom v vrtcu, zdaj pa se skušam ves čas čim bolj izpopolnjevati,« pravi Mihela, ki med sme- hom zatrdi, da sama nikoli ne bo doživela postavitve lastne razstave. »Kaj vem, zakaj, ampak uživam v tem, da ustvarja- jo otroci, sama pa jim pri tem pomagam. Sebe kot ustvarjalke pa resnično ne vidim.« ZAPISOVANJA Festivalske zapore Piše: TADEJ ČATER Kdor še nikoli ni obiskal kakšne bodisi predstave, bodi- si glasbenega koncerta v okvi- ru prireditev Mednarodni po- letni festival, ki ga vsako leto organizira Festival Ljubljana, bo težko razumel, da so tiste zapore na cestah okrog same- ga prizorišča, največkrat gre za Plečnikove Križanke, bolj ali manj upravičeno zaprte. Pa vendar Ker končno smo sko- rajda vsi državljani te naše male države tako ali drugače vsaj enkrat obiskali kakšen Salzburg. Ali pa Dubrovnik. In tako kot Ljubljana, se tudi Salzburg in Dubrovnik pona- šata s svojima festivaloma. Ki sta - resnici na ljubo - vsebin- sko precej podobna ljubljanski festivalski prireditvi. In, ko je slovenski državljan obiskal ka- tero od teh dveh mest, po na- ključju ravno v tistem trenut- ku, ko se je tam odvijal kateri od festivalskih dogodkov na cestah in ulicah ter uličicah okrog prireditvenega prostora, ni naletel na enega samega policaja. Kaj šele na kakšno cestno zaporo. In jasno, ko se je naslednji dan potem vrnil v svojo prestolnico, se morda pe- ljal skozi njo, je že kaj kmalu naletel na zaporo ceste. In na cilj, na katerega je bil name- njen je moral po drugi, v večini primerov daljši in bolj zamud- ni poti. Še posebej zato, ker so tudi tiste ceste, ki niso v nepo- sredni bližini festivalnega pro- stora, zaprte. In to že nekaj mesecev. Ker menda obnavlja- jo asfalt. Ker menda napeljuje- jo plin. Ali pa samo popravlja- jo kanalizacijo. Tisti, ki pa ljubljanske festi- valske prireditve redno obisku- jejo, tiste zapore na cesti, ki so menda tam zato, da bi poslu- šalci in gledalci prireditve, obi- skovalci torej, s kar najmanj hrupa uživali v kulturnem do- godku, dobro poznajo. In jih znajo ali spoštovati ali se nad njimi jeziti. Tudi prav! Toda zakaj takih cestnih zapor ne postavljajo recimo v Salzburgu? Ali pa denimo v Dubrovniku? Hja, ker se organizatorji pre- prosto zavedajo, da je festival- ska prireditev del poletne in s tem tudi turistične ponudbe mesta. In, da bi zadeva izzve- nela čim bolj pristno, da bi gledalci ob samem dogodku doživeli tudi utrip mesta, lahko v Dubrovniku med predstavo slišite pristajanje ladij, med no- ge se vam bo zapletel kakšen potepuškipes, ki bo mimogrede postal tudi del scene nastopajo- čih, iz sosednjega stanovanja se ho slišal prepir otrok... V Salzburgu pa vam bodo ob zvo- kih violin in trobil v ušesa pri- hajali tudi zvoki avtomobilskih motorjev. In vedeli boste, da prireditev spremljate pod milim nebom. V tem in tem mestu in nikjer drugje. V Dubrovniku. Pa v Salzburgu. Ko pa boste zapuščali ljub- ljansko festivalsko prireditev, boste za dejstvo, da ste v Ljub- ljani in, da vam je užitke po- nudila Ljubljana, zvedeli šele takrat, ko boste stopili na uli- co. Ko ne boste vedeli, v kate- ro smer bi se zapeljali, ker bodo tiste zapore tam še ved- no stale. V Ozimovih rokah Zaključna bncerta X. Mednarodne poletne violinske šole bosta 23. in 26. avgusti Odkar je v Velenju zgrajena stavba glasbene šole, je v njenih prostorih našla pribežališče ena najzahtevnejših poletnih violinskih šol v Evropi-Medna- rodna poletna violinska šola. Ves čas jo vodi prof. Igor Ozim, naš rojak, eden najbolj iskanih violinskih profesorjev na svetu, ki redno poučuje na visokih glasbenih šolah v Bernu, Kolnu in na Dunaju, obenem pa vodi več moj strskih tečaj ev po svetu. Tako je tudi v Velenju, kjer mu že več let pomaga asistentka prof. Christiane Hutcap, profesorica na visoki šoli v Rostocku. Velenj- ska poletna šola si je v svetu utrdila sloves kot ena najbolje organiziranih, pa tudi naj- bolj zahtevnih poletnih šol. Aktivni udele- ženci bivajo skupaj in tako izmenjujejo med- sebojne izkušnje in tudi motivacijo. Večina udeležencev ima na voljo vsak svoj prostor za vajo, pri vajah pa pomagata dva izkušena profesorja korepetitorja. V Velenju letos gostijo 23 udeležencev z vsega sveta. Zaradi zahtevnega programa (svetovna kon- certna violinska literatura) in vstopnega pra- ga (avdicija) imajo interes in seveda dostop do aktivne udeležbe le najsposobnejši in najbolj talentirani študenti oziroma dijaki. Velika večina so nagrajenci državnih in med- narodnih tekmovanj mladih glasbenikov. Letos so med aktivnimi udeleženci štirje Slovenci, prvaki z državnih tekmovanj. Velenjska glasbena šola se kot organizator trudi, da udeležencem šole pokaže košček Slovenije, s tem pa pripomore tudi k promo- ciji, saj mladi virtuozi odnašajo s sabo prijet- ne vtise. Ob aktivnih udeležencih se letošnje šole udeležuje tudi več slovenskih učiteljev violine, ki prisostvujejo pouku in pridobiva- jo bogate violinsko-pedagoške izkušnje iz roke prof. Igorja Ozima. Kot je že v navadi, se bodo mladi virtuozi predstavili tudi na zaključnih koncertih. V dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski v Velenju bosta koncerta jutri, v petek 23. avgusta, in v ponedeljek, 26. avgusta, oba- krat ob 19.30 uri. CIRIL VERTAČNIK IV. Mozaikova likovna kolonija v ponedeljek se je v organizaciji Gale- rije Mozaik iz Gosposke ulice 3 v Celju začela tradicionalna, IV. Mozaikova li- kovna kolonija. Likovna kolonija, ki se je udeležuje 13 umetnikov, je zastavlje- na v dveh delih, nastala dela pa bodo na ogled v galeriji od 13. septembra do konca meseca. Umetniki so se prve dni kolonije poda- li na teren, nastanjeni so v Braslovčah, upodabljali pa bodo motive Celja in Spodnje Savinjske doline. Priznano in uveljavljeno ime slovenskega slikars- tva Jože Tisnikar ter akademski sli- kaj Darinka Pavletič-Lorenčak, Džuro Mlinarec, Nikolaj Beer, Ismair Mujezinovič, Milan Todič in Viktor Šest, akademski kiparji Leon Koporc, Vladka Stoviček in Milena Braniselj ter absolventka zagrebške likovne aka- demije Ivana Andrič Todič in absolven- ta ljubljanske likovne akademije Mojca Lampe in Simon Kajtna se bodo na teren ponovno podali po 2. septembru. vmesni čas pa bodo izkoristili za delo v ateljejih. Glavna pokrovitelja IV. Mozaikove likov- ne kolonije sta TČR Delo ter NT&RC, umetniki pa bodo pripravili po dve svoji deli za razstavo, ki jo bodo v Galeriji Mozaik odprli 13. septembra ob 18. uri. Razstava bo na ogled do konca septembra, v galeriji pa so jo časovno uskladih 29. Mednarodnim obrtnim sejmom in s tem prispevali k obogatitvi kulturne ponudbe v mestu ob Savinji. ^ ^ _ 18 KUITURA Pozavne na gradu Podsreda HHHHK Zaključni koncert Slovencev, Švicarjev in Avstrijcev v Podsredi bodo jutri zaključili še z zadnjim od štirih letošnjih seminarjev Glasbenega poletja na gradu Podsreda. Po mednarodnih seminarjih za impro- vizacijo v jazzu, za violončelo in za klasični saksofon bo jutri, v petek, za- ključek seminarja za pozavno. Zadnji, mednarodni seminar za pozav- no je pod vodstvan prof. Branimirja Slokarja, Mariborčana, l4stale? ,^udi sam sem med tistimi glasbeniki, I"'Najprej naredijo skladbo v angleščini. ^ sicer ne naredim vedno, je pa bilo '"'febno nekaj skladb prevesti iz angleš- '^^^ v slovenščino. Mislim, da mi je Izpelo zadeti tisto, kar sem hotel z njimi '''kazati. Od teh dvanajstih "pesmi, ki so ■^'^D Smeh v mojih očeh, sem naredil ^set besedil in enajst glasb. Dve besedi- '■1 eno glasbo je naredila kolegica ,^sta Tavčar. Priredb ni, ker jih sovra- s. i^akaj si izdal samo CD in ne tudi ^sete? tj^^iTi proti medijem, ki niso sodobni, ijg*^^« ima skoraj vsak CD in tudi kako- k^^^ zvoka je veliko boljša. Najbolj po- i ^"^ben vzrok pa je ta, da projekt ni bil vljen kot komercialen. Namen ni bil prodati čim več plošč, ampak ljudem predstaviti to glasbo, del mene, in zato se nisem odločil za kaseto. Na naslovnici zgoščenke nisi obrit. Zakaj? Britje mi je v bistvu ena velika nadlo- ga. Zelo nerad se brijem. Ponavadi se brijem ob nedeljah zvečer, ko pridem iz savne, nato pa mi to drži v ponedeljek in del torka, ostale dni pa sem neobrit. Bolje se počutim neobrit. Ko sem obrit se počutim bolj občutljiv na vsako stvar. Zakaj naslov Smeh v mojih očeh? To je naslov tretje skladbe, ki mi je zelo pri srcu, ker sem jo naredil v vojski. Najprej sem jo naredil v angleščini, ko pa sem ta CD dokončal, sem pesem preve- del v slovenščino. Osebno mi je zelo všeč, vrti pa se ne najbolj, ker je balada. Malo samoizpovedna in tudi cinična. Sam sebe imam za velikega cinika. O čem govori skladba? Gre za splošen človeški »feeling«, ki je prisoten pri vseh nas. Enkrat prideš do točke, ko imaš vsega dovolj in zamenjaš ljudi okrog sebe, zamenjaš način življe- nja, zamenjaš vse ostale stvari, ki te spremljajo iz dneva v dan. Pesem govori o tem, kako bom, kljub temu, da bom vse to zamenjal, obdržal smeh v očeh in mi ne bo preveč težko. Od vseh skladb je najbolj komercial- na skladba Zabava. Zabava je prva skladba na CD. Kar nekaj časa sem bil v dilemi ali naj jo dam na CD ali ne, ker je komercialna in se zato razlikuje od ostalih skladb. Skladba se vrti po celi Sloveniji in nanjo sem naredil tudi videospot. Osebno mi je najmanj pri srcu, ljudje pa jo imajo radi, ker je spevna in gre hitro v ušesa. Kakšna je zgodba videospota? Videospot je posnela televizija Medvo- de. Najprej smo posneli igranje. Pri CD sta mi pomagala še Andrej Pogorelec, ki je nasnel solo kitare in Božo Recko, ki mi je pomagal narediti aranžmaje in je odi- gral klaviature. Zgodba v ozadju je kar žur. Kdo je deklica s katero plešeš v vi- deospotu? To je moja punca Janja. Njej smo v videospotu priredili posebno vlogo. Pripravljaš še kakšen videospot? Pravkar snemamo videospot za sklad- bo Zgini proč. V njem je tudi scena, ko poleg kufrov od neke ženske, skozi okno vržem še pudla. Malo smo se hecah, da bomo na koncu tudi napisali, da pri snemanju nismo poškodovali nobene ži- vali. In res je nismo. Erazem, imaš ti doma kakšno žival? Pri nas je pravi živalski vrt. Včasih smo imeli dva lipicanca. Imamo tudi pse, nazadnje simpatično dobermanko. Načrti? Ne vem. Če bodo ideje padle, če se bodo v moji glavi pojavili komadi, jih bom nare- dil. Če se jih bo nabralo nekaj, jih bom posnel, v nasprotnem primeru pa ne. «■■■■■■■■■11 SIMONA BRGLEZ 32 KRONIKA Krvave ceste in umori Smrtne žrtve v prometu ter izredno povečanje števila najhujših kaznivih dejanj sta dve temni značilnosti letošnjega polletnega stanja varnosti na območju UNZ Celje Na Upravi za notranje za- deve Celje so predvčerajš- njim pripravili novinarsko konferenco, da bi javnost seznanili s polletnim sta- njem na nekaterih področjih varnosti na Celjskem. Kot je uvodoma povedal Stane Veniger, načelnik UNZ Celje, so bili na večini področij policijskega dela doseženi ugodni rezultati, takšna ocena pa nikakor ne more veljati tu- di za stanje prometne varnosti in za področje krvnih deliktov ter organiziranega kriminala. Prav ta področja, ki izstopajo, pa zamegljujejo številne do- sežke na mnogih drugih po- dročjih in pri občanih dajejo vtis, kot da je policija premalo uspešna. Na Celjskem se je do konca junija letos pripetilo 28 pro- metnih nesreč s smrtnim izi- dom, v teh nesrečah pa je življenje izgubilo 32 ljudi, je v nadaljevanju povedal Bojan Vrečic, načelnik Inšpektorata policije in te številke primerjal z lanskimi ob polletju, ko je bilo v prometu 30 mrtvih. Se je pa precej zmanjšalo število hudo telesno poškodovanih udeležencev v prometu: lani jih je bilo 207, letos 140. Ob tem velja omeniti oceno načel- nika Venigerja, da je nizka kulturna raven voznikov tisti faktor, ki je najbolj problema- tičen in ki ga bo bržkone mo- goče ublažiti s težko pričako- vano novo zakonodajo, ki za kršitve oziroma kršitelje v pro- metu predvideva občutno viš- je in strožje kazni ter še druge neprijetne ukrepe. Da je na področju kriminali- tete dosežena odlična raziska- nost, so ocenili na novinarski konferenci in opozorili na izredno velik porast krvnih de- liktov ter na širjenje mrež orga- niziranega kriminala. V prvem polletju se je na Celjskem zgo- dilo kar 11 umorov in posku- sov umorov, lani se je to število ob polletju ustavilo pri številki 4. So pa vsa ta kazniva dejanja raziskana, kar je velik uspeh policistov in kriminalistov. Cveto Seničar, pomočnik na- čelnika Urada kriminalistične službe, je opozoril, da so na območju UNZ Celje še vedno v porastu vlomne tatvine, je pa to področje zelo dobro raziska- no, zlasti pri vlomih v trgovine, manj pa pri vlomih v stanova- nja. Zaskrbljujoče je tudi dejs- tvo, da se med storilci negativ- nih dejanj pojavlja vse več otrok, ki izvršujejo čedalje huj- ša (kazniva) dejanja, ki so tudi vedno bolje načrtovana in jih je zato težje odkrivati. Še veliko dela jih čaka na področju gos- podarske kriminalitete, zlasti tiste, ki je povezana z lastninje- nji in lastninskimi preoblikova- nji podjetij, so poudarili na tor- kovi novinarski konferenci, kjer so največ spodbudnih ocen namenili stanju na po- dročju javnega reda in miru. IMARJELAAGREŽ PROMETNE NEZGODE Na gozdni cesti Na gozdni cesti v Belih Vo- dah se je v torek, 13. avgusta zgodaj zjutraj, pripetila nez- goda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškod- vani. Aleš R (21) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Belih Vod proti Slemenu. V ostrem levem ovinku je zape- ljal desno z vozišča in se pričel prevračati po strmini. Ustavil se je 30 metrov od ceste, ko je vozilo trčilo v drevo in se pre- vrnilo na bok. V nesreči sta hude telesne poškodbe utrpe- la sopotnika, 22-letni David G. in 23- letni Jure T., oba iz Velenja. Čez obe nogi Nesreča s hudimi telesni- mi poškodbami se je pripeti- la v torek, 13. avgusta po- poldne v kraju Gozdec na območju Laškega. Aleksander R. (26) iz Goz- deca je vozil tovorni avtomo- bil po dovozni cesti. Med vzvratno vožnjo je z desno stranjo kesona trčil v 58-letne- ga Jožeta, njegovega očeta, ki je takrat prečkal vozišče za tovornjakom. Jože R. je padel po vozišču, tega pa sin Alek- sander ni opazil in mu je z zadnjim desnim kolesom za- peljal čez obe nogi. Trije ranjeni Na gozdni cesti v kraju Be- j le Vode se je 13. avgusta obi 2.30 uri pripetila nezgoda, vi kateri sta bili dve osebi hudoi telesno poškodovani, ena pa| je bila lažje ranjena. ^ Aleš R (21) iz Velenja jei vozil osebni avtomobil pol gozdni lokalni cesti iz smeri Belih Vod proti Slemenu. V ostrem levem ovinku je zape- ljal desno z vozišča, kjer se je vozilo prevračalo po strmini, po približno 30 metrih pa je trčilo v drevo in obstalo na desnem boku. V nesreči sta se hudo telesno poškodovala so- potnika, 22-letni David G. in 23-letni JureT., oba iz Velenja, voznik Aleš P. pa je bil lažje ranjen. Neprevidno v icrizisce Na Obrtni ulici v Celju se je, v torek 13. avgusta popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen voznik kolesa. Albin Ž. (76) iz Celja se je peljal s kolesom po lokalni cesti iz smeri Bukovžlaka pro- ti Čreti. V križišču z Obrtno ulico je zapeljal v trenutku, ko se je po prednostni cesti iz smeri središča mesta pripeljal voznik tovornega avtomobila, 45-letni Andrej K. iz Ljubečne. Sledilo je trčeiije, v katerem je bil kolesar hudo ranjen. Sreča v nesreči Na prehodu ceste čez že- lezniško progo v kraju Šem- peter se je v sredo, 14. avgu- sta popoldne, pripetila nez- goda, ki se je na srečo konča- la brez hujših posledic. Roman Š. (25), voznik to- vornjaka s priklopnikom iz Domžal, je čez omenjeni pre- hod zapeljal v trenutku, ko je iz smeri Celja pripeljal potniš- ki vlak s strojevodjem, 47-let- nim Antonom Š. iz Šentjurja. V trčenju med lokomotivo in tovornjakom je nastalo za več kot 17 milijonov tolarjev gmot- ne škode, strojevodja pa je bil lažje ranjen. Na molcrem VOZIŠČU Na magistralni cesti zunaj naselja Podplat se je v sobo- to, 17. avgusta popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri sta bila ranjena dva udeleženca. Gmotna škoda znaša okoli milijon tolarjev. Panika P. (36) iz Šentjurja je vozila kombinirano vozilo po magistralni cesti iz smeri Te- kačevega proti Mestinju. Ko je pred njo vozeči voznik oseb- nega avtomobila na mokrem vozišču nenadoma močno za- vrl, je zavrla tudi sama in pri tem izgubila oblast nad vozi- lom. Po nekaj metrih zanaša- nja je zapeljala na nasprotni vozni pas, po katerem se je takrat pripeljal voznik osebne- ga avtomobila, 38-letni Djoko D. iz Rogaške Slatine. V silovi- tem trčenju je voznica Panika P. utrpela hude telesne poš- kodbe, voznik Djoko D. pa je bil lažje poškodovan. S Icoiesom v avto Na mestni ulici v Sloven- skih Konjicah se je v petek, 16. avgusta dopoldne, pripeti- la nezgoda, v kateri je bil huje ranjen sedemletni otrok. J.O. iz Slovenskih Konjic je vozil gorsko kolo po Ulici Anto- na Janše. Ko se je pripeljal do križišča s prednostno Mizarsko cesto, je s sprednjim kolesom zadel v desni bok osebnega avtomobila, s katerim se je po Mizarski cesti iz smeri Tovar- niške ulice pripeljal 37-letni Michael P. iz Avstrije. Pri trče- nju je mali kolesar utrpel hude telesne poškodbe. Zaprl mu je pot Na Cesti v Ljubečno se je v soboto, 17. avgusta popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen voznik kole- sa z motorjem, gmotna ško- da na vozilih pa znaša okoli 200 tisoč tolarjev. Janko N. (19) iz Štor je vozil kolo z motorjem s parkirišča pri stanovanjski hiši proti nase- lju Ljubečna. Ko je zapeljal na prednostno cesto, je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila, 18-letnemu Alešu O. iz Arclina, ki se je pripeljal iz smeri Koc- bekove ulice. Kljub umikanju v levo je Aleš O. trčil v voznika kolesa z motorjem, ki ga je najprej vrglo na pokrov motor- ja avtomobila, nato pa je oble- žal na zelenici ob vozišču. Otroic padel z mopeda Na lokalni cesti pri kraju Podvin pri Polzeli se je mi- nulo soboto popoldne pripe- tila nesreča, v kateri je bil hudo ranjen petletni otrok. Janko R. (38) s Polzele je vozil kolo z motorjem po lo- kalni cesti iz smeri Podvina proti Polzeli. V bližini stano- vanjske hiše Podvin pri Polzeli št. 16 je zapeljal desno z voziš- ča in se na travnati površini prevrgel. Z vozila je padel tudi sopotnik, petletni L.R., ki je utrpel hude telesne poškodbe. Na nasprotni pas Na magistralni cesti v Ce- lju se je v soboto, 17. julija zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, na vozilih pa je ško- de za okoli 650 tisoč tolarjev. Anica Š. (35) iz Celja je vozi- la osebni avtomobil po Kidriče- vi cesti v smeri Teharij. V bliži- ni stanovanjske hiše Kidričeva ulica št. 36 je nenadorna zape- ljala na levo in na nasprotni vozni pas, po katerem se je takrat pripeljal voznik osebne- ga avtomobila, 46-letni Dragu- tin J. iz Zagorskih Lužanov. Vozili sta trčili, pri tem pa je voznica Anica Š. utrpela hude telesne poškodbe, lažje ranje- na pa je bila njena sopotnica, 14-letna Katja iz Celja. Trčenje v Velenju v križišču Šaleške in Ru- darske ceste v Velenju se je v soboto 17. julija zvečer, pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Martina P. (23) iz Velenja je vozila osebni avtomobil po Rudarski cesti proti avtobusni postaji. V semaforiziranem križišču Rudarske in Šaleške ceste je pri zeleni luči zavila levo in s tem zaprla pot vozni- ku motornega kolesa, 19-let- nemu Stevu Š. iz Velenja, ki se je pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju med voziloma je bil voznik motornega kolesa hu- do telesno poškodovan. Lažje ranjen je bil njegov sopotnik, 20-letni Nenad M. S kolesom v brežino Na lokalni cesti zunaj na- selja Šmarje pri Jelšah se je v nedeljo, 18. avgusta dopold- ne, pripetila nezgoda, v kate- ri je bil hudo ranjen kolesar. Jakob Š. (68) iz Bohovega se je peljal s kolesom po lokalni cesti iz smeri Sotenskega proti Šmarju. Pri stanovanjski cesti Bohovo št. 6 je na strmem klancu izgubil oblast nad ko- lesom in zapeljal čez levi rob vozišča na travnato površino, kjer je trčil v brežino ob poto- ku. Pri padcu se je hudo tele- sno poškodoval. M.A. ^0 Cas hmel jske trgatve je tu! Ker se bliža čas obiranja hmelja, policisti Uprave notranje zadeve opozarjajo na previdnost, ki bo potrebna^ prometu, da ne bi prišlo do neljubih dogodkov in nesreč Zlasti bodo promet ovirala številna traktorska vozila, pa tudj obiralci, ki bodo odhajali na hmeljišča in se od tam vračali Zato bodo policisti v času obiranja poostrili nadzor določenih cestah, že zdaj pa se vneto pripravljajo na aktivno, sti ob pričetku novega šolskega leta, ko je v prometu tako potrebna povečana previdnost. Zasegi orožja Minulo nedeljo zvečer so laški policisti našli in zas avtomatsko pištolo znamke škorpijon z 18 naboji. Orožje in strelivo je v svojem avtomobilu prevažal Abedii] ki pa ni imel ustreznega dokumenta, s katerimi bi la dokazal, da orožje poseduje legalno. V ponedeljek pa so velenjski policisti Igorju K. zasegli pi§to| znamke BA 30, dva nabojnika in 41 nabojev kalibra 9 mm. V ponedeljek pa se je na policijski postaji v Laškem oglas občan Franc in tam kar samoiniciativno izročil plinsko pištol in 5 nabojev. Zaradi družinskih sporov je namreč orožje domači hrambi postalo preveč nevarno, je povedal iTial( presenečenim policistom. M/ Policija ne bo naredila izjeme v obvestilu slovenski javno- sti, ki ga je gospod Mitja Švi- gelj sestavil in ga te dni poslal nekaterim časopisnim, radij- skim in televizijskim redakci- jam, je v uvodnein delu zapi- sano, da je v tim. hmeljarski aferi prišlo do ključne prelom- nice, ko naj bi Cveto Seničar, pomočnik načelnika Urada kriminahstične službe UNZ Celje izjavil in Šviglju zagoto- vil, da bo policija do zdaj zbra- ne dokaze nemudoma posre- dovala okrožnemu državne- mu tožilcu in da ne bo čakala na ugotovitve Interpola. Na torkovi novinarski konferenci v prostorih UNZ Celje pa je Cveto Seničar Švigljeve naved- be bistveno zanikal oziroma jih popravil. Poudaril je, da na primeru intenzivno delajo in da pospešeno zbirajo informa- cije, ki za zdaj potrjujejo neka- tere domneve g. Šviglja in ki opravičujejo sum da gre za kaznivo dejanje, na osnovi če- sar so se celjski krimina sploh lotili preiskave. Nika pa ne bodo do zdaj zbra informacij nemudoma pos tožilstvu, kot v obvestilu na ja gospod Švigelj. To bodo; rili potem, ko bodo zbi prav vsi potrebni podatki in bodo dani vsi z zakonom ločeni pogoji za predajo zj ve organom pravosodja. Sk ka, delali bodo skladno s, vili in načeli stroke, ki ter zgolj na dejstvih in zato zi ve v nobenem primeru nei do prejudicirali. To tudi poi ni, da bodo počakali na p( čilo Interpola, celotna kri nalistična preiskovalna c pa se lahko krepko zavlei tudi na še nekaj dodatnih i secev. Cveto Seničar je na čanju z novinarji izrazil dl nevo, da gre v primeru 01 stila slovenski javnosti tud določen pritisk na medije tem na celotno javnost. Vzgojnoizobraževalni zavod Osnovna šola Kozje Kozje 131 3260 Kozje razpisuje prosto delovno mesto učitelja biologije in kemije Začetek dela: 1.9. 1996. Pogoj: višja ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8. dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15. dneh po izbiri 33 NOČNE CVETKE ^perad L. se je 14. avgusta opoldne odločil, da bo utišal 0o\o M., s katerim se na stari pečkovi cesti ni mogel mirno sporazumeti in razčistiti raču- fiov. Zato je v navalu besa zgra- za nož in Nikolo zabodel v ramo ter ga lažje ranil. iV sredo popoldne je neka občanka s Teharij sporočila, j3 s hišnega okna opazuje starejšo žensko, ki leži v travi jn daje vtis, kot da se je izgu- Ijila. Policisti so tam našli 2itiedeno Jožico R., in ji poka- rali pot do Celja. »Kata je v petek popoldne jporočila, da jo je oklofutal sosed. Policisti so zadevo pre- verili in ugotovili, da je sirota fes kasirala par focnov, ko je posegla v prepir med Mila- nom B. in prijateljico Eržebe- to. Sosed Milan bo moral k sodniku za prekrške. • Janez je v petek zvečer pri- javil, da je njega in še dva njegova prijatelja v mestnem parku napadla in pretepla sku- pina desetih fantov. Dečki so bili tako zelo izvirni, da so enega Janezovega prijatelja celo vrgli v star vodnjak. Ko pa so zaslutili, da se jim bliža modra nevarnost, so jo urno popihaU na varno. Policisti so kasneje izsledili Adina K., zato je precej verjetno, da bodo tudi ostali storilci kmalu znani. iMitja in Simon sta v petek ponoči prijavila, da ju je redar \iEvergreena pretepel in vr- f^^z lokala. Fanta pa sta po- stKg\a z napačno informaci- jo, saj so policisti kasneje ugotovili, da surovež ni bil ledar, ampak gost Stanko K. • V nedeljo popoldne je bila potrebna intervencija v Zvod- nem. Tam je Martin razbijal po nekdanjem družinskem gnezdecu in grozil bivši ženki in otrokom. •V nedeljskem popoldan- skem družinskem pretepu v tiloku na Ljubljanski cesti sta si klofute podajala ata Maks in njegova hčerka. Ker sta si l^lofute enakomerno poraz- (ielila, bosta oba stopila pred sodnika za prekrške. •Na Bregu sta v nedeljo zve- ^^r brata Aleksander in Ro- tiert tepla Matjaža R, ki si je ■la koncu pomagal tako, da je ^'teljal s plinsko pištolo, ki so ■^u jo policisti zasegh. M.A. Živino SO rešili Med neurjem, ki je 14. avgusta ponoči divjalo ^udi nad delom Kozjan- skega, je strela, ki je uda- fila v gospodarsko po- slopje v kraju Zibika, Povzročila požar in pre- ^^jšnjo gmotno škodo. Ogenj se je zelo hitro širil '■^ je zajel celotno ostrešje, '^i je popohioma zgorelo, ^riičeno pa je tudi seno in J^kaj pšenice. Živino in '^etijske stroje so uspeli ■^^šiti pred uničujočimi pla- ■^^ni, pri gašenju požara so bih uspešni gasilci iz pristave in Zibike. Škoda, ^ )e nastala v požaru, zna- okoli 2 milijona tolarjev. ___ M.A. Nasilje v družini prizadene tudi otroke Ob ugotovitvah, da je na- silnih dejanj v naših druži- nah vse več, najbolj tragične žrtve pri tem pa so otroci, razvijajoča se bitja, ki imajo pravico do mirnega in sreč- nega življenja, so v Ministrs- tvu za notranje zadeve Slo- venije te dni izdali posebno zloženko, v kateri opozarja- jo na pomembna dejstva. Zloženka uvodoma opo- zarja, da so otroci zaskrbljeni, kadar se starši doma prepira- jo in pretepajo in da teh njiho- vih dejanj nikoli ne pozabijo. Za vedno bo stal v spominu pogled na pretepeno mamo ali na starša, ki vpijeta drug na drugega. Raziskave so pokazale, pravi zloženka, da otroci za- radi nasilja v družini trpijo veliko škodo, zato potrebuje- jo pomoč, da prebolijo, se po- novno najdejo. Veliko otrok je prepričanih, da so tudi sami delno krivi, da so odgovorni za ustvarjanje mirnega vzdušja v družini. To- da krivda ni nikoli otrokova! In kakšne so lahko posledi- ce na otrocih, ki se srečujejo z nasiljem v svojih družinah? -pri dojenčkih: nemirno spanje, počasnejši razvoj, zaspanost, zanemarjena zu- nanjost, prestrašeno odziva- nje na močnejše glasove; -pri predšolskih otrocih: pogostejša obolevnost, izred- na sramežljivost, premalo sa- mospoštovanja, agresivnost, težave v predšolskem varstvu; -pri šoloobveznih otrocih: pogostejša obolevnost, prete- paštvo, tatvine, laganje, noč- ne more, prehrambene teža- ve, ponavljajoče samopoš- kodbe, slab užni uspeh, alko- hol, mamila... V nadaljevanju zloženka opozarja, kako pomagati dru- žini in otroku. Moralna dolž- nost posameznika je, da o tak- šnih primerih obvesti ustrezne strokovne službe, v hujših oziroma nujnih primerih pa, da pokliče policijsko postajo. Na koncu so navedene tele- fonske številke posameznih uprav za notranje zadeve ozi- roma kriminahstičnih služb, kamor se lahko obračajo ob- čani, ko zasledijo primere za- nemarjanja otroka ali družin- skega nasilja. Za območje UNZ Celje je ta številka 442- 420 ali (v primeru potrebe po takojšnji intervenciji) 92. MINIKRIMIČI Škoda na škodi V sredo, 14. avgusta ob 00.15 uri, sta se dva neznana storilca lotila osebnega avto- mobila znamke Škoda felicia, ki je bil parkiran pred stano- vanjskim blokom na Goriški cesti v Velenju. Potem ko sta vlomila v vozilo in ga posku- šala spraviti v pogon, pa ju je nenadejano zalotila lastnica Doroteja K. in načrt je šel po gobe. Bo pa imela oškodo- vanka stroške s popravilom poškodb na vozilu, predvido- ma 30 tisoč tolarjev. Nekaj podobnega se je zgo- dilo tudi Cirilu B. iz Podčetrt- ka, ko so neznani storilcu po- skušali vlomiti v njegov oseb- ni avto Opel astra, pri tem pa so poškodovali vložke klju- čavnic na treh vratih. Kratkotrajno veselje v sredo, 14. avgusta ob 3.45 uri, sta Matej O. (20) in Matjaž D. (23), oba iz Celja, vlomila v prostore prodajalne Bravo na Vrunčevi uhci v Celju. Odnesla sta nekaj zavojčkov cigaret marlboro in 8 tisočakov me- njalnega denarja. Veselje pa je bilo sila kratko, saj ju je kmalu po dejanju prijela patrulja celj- ske Policijske postaje. Izginila kosilnica v dneh od ponedeljka do srede je neznani storilec vlo- mil v priročno skladišče Av- gusta K. v kraju Runtole. Ukradel je samohodno kosil- nico znamke Alpina, vredno približno 100 tisoč tolarjev. Ukana Darka P (32) iz Žalca je prejšnji četrtek okoli 2.30 ure v lokalu Evergreen v Celju nagovoril neznanec, ki ga je spretno nagovoril, da mu je izročil ključe svoje stoenke. Pa se možakar ni in ni vrnil v lokal, Darko pa je spoznal, da mu je bilo vozilo ukradeno. Njegova Zastava 101 je rdeče barve, z reg. št. CE J6-719, vredna pa je okoh 225 tisoč tolarjev. Ni sle V noči na petek se je nezna- ni storilec lotil osebnega avto- mobila znamke Volksvvagen golf GTD, last Tomaža Č. iz Celja. Vozilo je bilo parkirano pred stanovanjsko hišo na Pohorski ulici, neznanec pa je najprej vlomil vanj, potem pa se je na vse načine trudil, da bi ga spravil v pogon. Njegova volja je bila tako močna, da je vozilo lastnoročno potiskal okoli 100 metrov po ulici, na koncu pa je omagal in obupal ter avto pustil kar na cesti. Ukradeni kombi v noči na petek je nekdo ukradel kombinirano vozilo Ford transit, ki je bilo parkira- no na Aškerčevi ulici v Celju. Vozilo je bele barve, z nameš- čenimi registrskimi tabUcami MB 12-15P Lastnik vozila, Mariborčan Robert W., je oš- kodovan za približno 4 milijo- ne 500 tisoč tolarjev. Vlomilec v vikendu v času od 14. do 16. avgusta je nekdo vlomil v vikend hiši- co v kraju Marija Dobje. Ukra- del je več tehničnih predme- tov ter nekaj orodja in pijače. Lastnica Marta V. je oškodo- vana za približno 200 tisoč tolarjev. Dva neuspela poskusa v noči na soboto, 17. avgu- sta, je neznani storilec posku- šal ukrasti osebno vozilo Ško- da felicia GLXi, ki je bilo par- kirano na Okrogarjevi uhci v Celju. Ker mu vozila ni uspelo spraviti v pogon, je ostalo le pri vlomu in poškodbah. Lastnik Franc P. ocenjuje, da ga bo popravilo avtomobila stalo okoli 120 tisoč tolarjev. Isto noč je nekdo poskušal ukrasti felicijo, ki je stala na parkirišču na Milčinskega uli- ci v Celju. Tudi v tem primeru je neznani storilec obupal, ko je poskušal pognati motor, je pa lastniku vozila z vlamlja- njem povzročil za okoli 100 tisoč tolarjev gmotne škode. Okradena šola v noči na 16. avgust je bilo vlomljeno v prostore podruž- nične osnovne šole v Mesti- nju. Neznani storilec je iz avle odnesel televizijski sprejem- nik, videorekorder, glasbeni stolp in nekaj akustične opre- me. Osnovna šola Šmarje pri Jelšah je oškodovana za okoli 200 tisoč tolarjev. Kradel v pisarnah v noči na 16. avgust je nez- nani storilec vlomil v poslov- ne prostore podjetja Kvit d.o.o. v bivši Emovi zgradbi ob Mariborski cesti v Celju. Iz pisarn, ki jih je preiskal, je odnesel večjo vsoto denarja in prehrambene bone. Ome- njeno podjetje je oškodovano za 245 tisoč tolarjev. Ukradel audija v noči na 16. avgust je nez- nani storilec neznano kam odpeljal osebni avtomobil znamke Audi 80, ki je bil par- kiran na Nušičevi ulici v Celju. Ukradeno vozilo je zelene ko- vinske barve, z reg. tablicami CE 65-08C. Lastnik Robertino P. iz Celja je s tem oškodovan za približno milijon 260 tisoč tolarjev. Vlom v Jop v času od 14. do 15. avgusta je neznani storilec vlomil v trgovino Jop na Mariborski cesti v Celju. Lokal je zapustil, obložen s cigaretami, čokola- do, bonboni, slanimi krom- pirčki in podobnim, lastnik Miran J. iz Celja pa je oškodo- van za okoli 60 tisoč tolarjev. Vlom v stanovanje Minuli četrtek popoldne je nekdo vlomil v stanovanje Di- mitrija H. v Zidanem Mostu. Ukradel je barvni televizijski sprejemnik znamke Goldstar in radiokasetofon. Lastnik je oškodovan za okoh 55 tisoč tolarjev. M.A. Nevsakdanje odkritje Med običajnim preverjanjem stanja pri varovanju držav- ne meje, so policisti PP Šmarje pri Jelšah minuli petek popoldne opravili tudi pregled predora Zelenjak na želez- niški progi Kumrovec-Klanjec. V enem izmed namensko zgrajenih zaklonišč (za delavce na železnici) pa so našli nenavaden večji omot. Ko so ga odvili, so bih presenečeni nad vsebino. Nekdo je v predoru skril avtomatsko maloka- libersko puško s strelnim daljnogledom, ročno bombo ter več kosov vojaškega strehva. M.A. Krvava pretepa z nožem in kolom Minuli petek ponoči sta se odvijala dva pretepa, eden v Velenju in drugi v Laškem, v obeh primerih pa je tekla kri, trije udeleženci pa so pri tem utrpeli hude telesne poškodbe. Okoli 23. ure sta se na Stan- tetovi uHci v Velenju, pred lo- kalom MD, sprla 27-letni Ke- mal H. in 48-letni Ibro D., oba iz Velenja. Prepir se je stopnje- val in prerasel v pretep, v kate- rem je Ibro D. segel po nožu in z njim večkrat zabodel nas- protnika v prsni koš in trebuh. V pretep je, z namenom da ga ustavi, posegel 57-letni Bariša V, prav tako Velenjčan, a je Ibro zabodel tudi njega in mu poškodoval prsni koš. V celj- ski bolnišnici, kamor so pripe- ljali oba poškodovanca, so ugotovili, da je Kemal H. utrpel posebno hude telesne poš- kodbe, Bariša pa hude. Ob približno istem času je prišlo do prepira tudi pred športno dvorano Tri lilije v Laškem. Tam se je prepir med večjo skupino fantov sprevr- gel v pretep, v katerem je 24- letni Peter B. iz Žalca z večjim lesenim kolom udaril po glavi mladoletnega Jurija iz Laške- ga in mu povzročil hude tele- sne poškodbe. Vlomil v bife V noči na 16. avgust je nek- do vlomil v priročni bife pod- jetja M&M, ki je nameščen na območju letnega kopališča v Celju. Iz bifeja je odnesel glas- beni stolp in mikrovalovno pečico ter lastnika Zvonka R. iz Celja oškodoval za okoh 90 tisoč tolarjev. ŠOLSKI CENTER CELJE 3000 CELJE, POT NA LAVO 22 IZOBRAŽEVANJE OB DELU NA ŠOLSKEM CENTRU CELJE I. STROJNIŠTVO 1. Dveletni program poklicnega Izobraževanja poklic: obdelovalec kovin 2. Triletni program poklicnega izobraževanja poklici: oblikovalec kovin, monter In upravljavec energetskih naprav, strojni mehanik In finomehanik 3. Štiriletni program strokovnega Izobraževanja poklic: strojni tehnik 4. Program za Izpopolnjevanje za pridobitev naslova specialist zlatar (IZS) poklic: specialist zlatar II. ELEKTROTEHNIKA 1. Štiriletni program strokovnega Izobraževanja poklic: a) elektrotehnik energetik b) elektrotehnik elektronik III. KEMIJA 1. Triletni program poklicnega Izobraževanja Poklic: kemik 2. Štiriletni program strokovnega Izobraževanja poklic: kemijski tehnik IV. GRADBENIŠTVO 1. Nad program srednjega izobraževanja - delovodja v gradbe- ništvu; poklic: gradbeni delovodja 2. Štiriletni program strokovnega Izobraževanja poklic: gradbeni tehnik V. USPOSABLJANJE PO PROGRAMIH USO VI. USPOSABLJANJE oblikovalec kovin (strugar, frezalec in brusilec) na CMC tehnologiji. VII. USPOSABLJANJE strojnih dipl. Ing. tehnikov na področju računalniškega konstmiranja (CAD/CAM tehnologija). VIII. PRIPRAVA NA MOJSTRSKE IZPITE S PODROČJA GRADBENIŠTVA. STROJNIŠTVA IN ELEKTROTEHNIKE. IX. VODENO IZOBRAŽEVANJE ZA DOKONČANJE IZOBRAŽE- VANJA ZA VSE POKLICE, ZA KATERE JE ŠOLA VERIFICIRANA. X. RAZNI SEMINARJI IN TEČAJI. Prijave In informacije v tajništvu šole za Izobraževanje ob delu (D-14)ali po telefonu (063)481-521, intema109. MODA - NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Že prihodnjo soboto, 31. avgusta, se bomo znova sli- šali na Radiu Celje v našem rednem mesečnem modnem zmenku. Za pokušino bomo natrosili nekaj trendov pri- hajajoče hladne sezone. Tudi gostji v studiu bosta tokrat rosno mladi, saj sta viso- košolski študij pravkar končali oziroma še študirata. In kaj drugega bi sodilo v našo odda- jo, kot oblikovanje tekstilij. Kakšni so v Sloveniji pogoji za uveljavitev mladega mod- nega oblikovalca, ter kakšne vizije za uveljavitev v tujini lahko gojijo najuspešnejši, bo- do osnovne teme pogovora. Ko pa smo že pri mladih modnih kreatorjih - še vedno pričakujemo vaše modne ski- ce, dragi mladi modni navdu- šenci, ki se ah pa tudi ne,v rednem šolanju oziroma po- klicu ukvarjate z modo. Do 20. septembra bo trajal nate- čaj, na katerega morate poslati vsaj tri vaše modne risbe obla- čil na temo - moda za mlade v sezoni jesen/zima 1996/97. Morda je prav vam namenje- na prva nagrada, ki jo podelju- je revija za kulturo oblačenja Moda in - potovanje v Pariz! Črno in črno za poletje Seveda ste prav prebrali - črno in črno ali črno kot total- look sodi letos med prave po- letne uspešnice. Morda meni- te, da je poletje čas barv, pol- nih energije, zelenja, vode in sonca, ter da mednje ne sodi črna? No, tako razmišlja veli- ka večina ljudi, zato se z mno- žico belih, svetlo pastelnih, ži- vopisanih in cvetlično vzorča- stih oblačil kar nekako stopi- jo. Ali drugače povedano, ne izstopajo. Niso opazni. Ste vi drugačni ? Potem vam lahko zaupam, da so od- por do črne barve ljudem privzgojile mračne srednje- veške kulture, v zadnjem ča- su pa nekateri barvni analiti- ki, ki še vedno vsevprek pre- pričujejo, da je črna barva turobna, da razkriva depresi- ven značaj, da mnogim žen- skam ne pristoji, ker jih po- stara... Kakšna zmota! Če se črna res ne prilega k vašemu obra- zu, jo lahko »razbijete« z drob- no ovratno rutico, ovratnikom ali drugim detaljem v svetlejši barvi - vseeno kateri, saj se črna ujema s celo barvno les- tvico, celo rjavo, ki je med najbolj problematičnimi bar- vami za kombiniranje! Črna, poleg izjemne lastno- sti, da vas naredi optično vit- kejše, deluje tudi nadvse pre- finjeno in sofisticirano, poleg tega pa je znanstveno dokaza- no, da je črna barva mešanica vseh barv - in zakaj bi torej tako prijazna družba delovala turobno? Preizkusite jo kdaj pa kdaj tudi na takšen način in gotovo vas ne bo spravila v kislo razpoloženje! Anketno nagradno vprašanje meseca avgusta: KATERO JE VAŠE NAJUUB-ŠE POČITNIŠKO OBLAČILO? a) kratke hlače ali mini krilo in majica; b) viskozna obleka v cvetličnem vzorcu; c) udoben kombinezon brez rokavov. OTROK IN SPOLNOST Piše: DAVID IPAVEC Zacelld spolnosti in spolne vzgoje 2. obdobje novorojenčka Spolnost novorojenčka se kaže že v nekaterih njegovih užitkih. Pravimo, da so spol- nega izvora. Takšna sta užitek nad lastnim telesom in njego- vimi telesnimi funkcijami, če- prav ne v smislu odraslega človeka. Tudi sesanje je spolni uži- tek - nad »nelastnim tele- som«. Ta nagon imajo za na- josnovnejšo otrokovo dejav- nost. Novorojenček najprej »živi in ljubi« z usti. Sesanje usmerja tudi vse njegovo čus- tvovanje. Ob opazovanju nje- govega vedenja lahko trdimo, da mu ob samem jutru življe- nja prav zadostitve temu na- gonu prinašajo največje užit- ke. Kako zadovoljen je njegov obraz, kadar je ustreženo tej potrebi. Smisel dojenja ni zgolj, da je materino mleko za otroka naj- primernejša telesna hrana. Se- sanje ob njej mu tudi nudi ogromno čutno ugodje. Je de- javnost, pri kateri navezuje pr- ve odnose z drugimi. Ta »dru- gi« je" najprej njegova mati. Spolna vzgoja se nadaljuje »takoj« po otrokovem rojstvu - skupaj z rednim dojenjem, hranjenjem, kopanjem itd. Starši naj vse delajo z lju- beznijo in nežnostjo. Zato je pri dojenju - kot negovanju otroka nasploh - pomembno, s kolikšno mero ljubeznivosti in nežnosti to delajo. Da bi bil zmožen živeti in kasneje sam ljubiti, mora dobiti nekakšno čustveno zalogo. Ta prodira vanj sprva zgolj po občutkih. Ugotavljamo, da so njihove nežnosti za njegov tedanji in kasnejši celostni razvoj nujne. Ni pa redka napaka, da star- ši spolnosti pri novorojenčku ne jemljejo resno. Nemalok- daj mislijo: Če so spolni orga- ni še nepopolno razviti, tudi spolna vzgoja ni potrebna. Ob prej navedenem pa je še sledeča težava: Starši nimajo (ne morejo imeti) neposred- nega dostopa do novorojenč- kove spolnosti. Vsa prva leta življenja namreč ne more o sebi ničesar povedati. VEDEŽEVALEC DENIS Šifra: Atena Glede sinovega šolanja vi- dim, da bi bila dobrodošla ma- lo večja odločnost, saj pri njem vidim možnost, da uspe, toda trenutno je v obdobju, ko mu je vse drugo važnejše, kot šola. Odnosi s taščo pa se bodo spre- menili, ko boste vi malo popu- stili ter naredili prvi korak k boljšemu odnosu. Njen sin, vaš mož je bil pri njej preveč ljub- ljen in vaša tašča se podzavest- no boji, da bi ga izgubila. Torej, poizkusite vi prvi. Pa veliko sreče. šifra: Lete 2000 Najprej hvala za tvoje lepe želje. Seveda bo poroka. Kar- te ti kažejo, da je ta lahko že pred letom, ki si ga navedla v šifri. Mislim pa, da poroka ne bo s človekom, po katerem sprašuješ. Pri študiju vidim, da si malo premalo samoza- vestna. Toda šlo bo. Potrudi se pri predmetu, ki ga uči nek mlajši profesor. Glede bole- čin, ki jih navajaš vidim, da si precej hitre jeze, zato tudi bolečine v grleni čakri. Pre- misli pa tudi o tem, kako sprejemaš svoje obveznosti v študiju in napravi spremem- be na boljše, pa bo tudi bole- čina izginila. Srečno in oglasi se še kaj. Šifra: Bxk šifra je precej nenavadna, kakor si tudi ti. V ljubezni vidim, da ti manjka samozave- sti, da bi se lahko kakšno poz- nanstvo spremenilo v kaj več. V bližnji prihodnosti pa vidim prijetna srečanja s prijateljem, ki bi lahko prerasla tudi v kaj več. Srečno! Šifra: Lee Malo več pozornosti ter dela boš pa že morala vložiti v šolo, sploh, če želiš obdržati denar, ki ga sedaj sprejemaš. Z delom in vztrajnostjo ti bo to uspelo. V zdravju pa posebno kritič- nega obdobja ne vidim, v poz- nejših letih le pazi na rodila ter noge. Fant, po katerem sprašuješ, verjetno ne ve za tvojo naklo- njenost, tudi skupne poti za vaju ne vidim. Počakaj prave- ga, ker zagotovo pride. Pa srečno in hvala za pohvale. šifra: Leto 1995/96 Glede šolanja ti bom pove- dal naslednje. Ne glede na to, da si si izbrala šolo, ki te zani- ma, vidim da bo potrebno mnogo dela, da si boš tam naredila uspeh. Bodi pridna, najbolj pa na začetku, ko si vsak profesor dela podobo vsakega dijaka. Drugače pa ne vidim kakšen večji nerešljiv problem. Glede poletnih lju- bezni vidim poznanstvo s člo- vekom, ki ga sedaj še ne poz- naš. Toda ne pričakuj preveč. Resnejša ljubezen te čaka dru- go šolsko leto. Srečno in piši še kaj! ZDRAVILNE RASTLINE Piše: BORIS JAGODIC Navadna kresa Navadna kresa (Nesturtium officinale R.Br.) spada v druži- no križnic. V zemlji ima člen- kasto koreniko, iz katere poga- nja več, do 30 cm visokih, vot- lih, robatih, vejnatih stebel, ki so plazeča. Plazeči del stebla ima na kolencih številne nado- mestne korenine. Stebla nosijo neparno pernate liste, ki so sestavljeni iz posameznih tem- nozelenih lističev. Beli cvetovi z rumenimi prašnicami so združeni v grozdastih socvet- jih na koncu poganjkov. Kresa običajno raste zelo na gosto in tvori zelene blazinice. Če jo zmanemo med prsti, svojevrst- no diši in je nekoliko grenkega, pekočega okusa. V naravi raste ob potenj studencih in ob jarkih, dorni pa jo gojimo na vrtu ali j, imamo zasejano v plitvih po sodah. Sejemo jo do pozn, jeseni in če jo imamo shranje no med okni, jo lahko režea tudi pozimi. j| Kresa vsebuje heterozid glu konasturcin, eterično gorčičiK olje, rudninske soli, vitamine sluzi, grenčine. UporabljaiiK jo vedno svežo kot solato aj pa iz nje stisnemo sok. g Eterično gorčično olje* heterozid glukonasturcin dra žita sluznico ustne votline ii pospešujejo delovanje želod ca, jeter, trebušne slinavke ledvic in pljuč. Zato uživanji krese krepi želodec, pospešu je prebavo, žene na vodo te čisti kri. Eterično olje se izlo ča z dihanjem tudi skozi pljy ča in redči sluz ter tako olajš izkašljevanje. Ima tudi ant septični učinek in ljudsk zdravilstvo s svežim sokon- polnim vitaminov in rudnir skih soli zdravi skorbut, sla bokrvnost, zlatenico, revma tizem in putiko. Zjutra/ ii zvečer je potrebno popiti m skodelico soka pol ure pred jedjo. Soka ne smejo uživati nosečnice in doječe materi ter tisti bolniki, ki bolehajoi| vnetjem ledvic. Iz sveže krese pripravljam^ tudi poparek. V ta namen vza memo eno veliko jedilno žlic sesekljane rastline in popari mo s pol litra vrele vode. Po krijemo in pustimo, da se oh ladi. Nato precedimo in pij£ mo po požirkih čez dan. d žene na vodo, spodbuja izlc čanje žolča in sokov trebušn slinavke. Ljudsko zdravilstv priporoča ta čaj tudi sladkoi nim bolnikom. Krešo namočimo tudi v b£ lem vinu. Dobro zaprto stekle nico postavimo za 14 dni n£ kam na toplo in vmes večkra pretresemo. Nato precedini; in popijemo po eno veliko žli co pol ure pred jedjo in kmali se zboljša presnova in s temS' povrne tudi dobra volja. FRANCOSKA KUHINJA Jajca po francosko Potrebujemo: 4 jajca, 2 žlici olivnega olja, 1 veliko čebulj 100 g. poljubne klobase ali prešane slanine, 200 g svežih papr''' 200 g svežih paradižnikov, 4 žlice kisle smetane, 1 žličko rde^' paprike, sol, sveže mlet poper in žlico sesekljanega peteršilj^ Priprava v večji ponvi segrejemo olivno olje in na nje' prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na drobne koščke nare^, no papriko, premešamo, dolijemo dve do tri žlice vode in duši']'| toliko časa, da tekočina povre. Paradižnik pomočimo v vrelo vo"'^ odstranimo kožico, semenje in jih razrežemo na drobne koŠi!^ Tudi klobaso ali slanino razrežemo na drobne koščke in vse skur damo v ponev, nato nekoliko prepražimo, da tekočina izpari. Jajca stepemo s kislo smetano, sesekljanim peteršiljem, rd^, papriko, soljo in sveže mletim poprom. Vlijemo k zelenjavi- pustimo na vročem le toliko časa, da jajca zakrknejo. Zra^^ ponudimo kuhan mlad krompir. INFORMACIJE 35 36 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 45 46 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 47 48 RUMENA STRAN AFORIZM • Oboroženih ropov po hranilnicah ni več. Menda se ne splača. • Vedno več žensk se ukvarja s politiko. Moški se končno raje odločajo za bolj resne zadeve. • Tudi tujazapažanja gledamo skozi prizmo samoopazovanj. • Za naše kraje so tipični tuji vplivi. Manj tipični so tuji prilivi. • Minister za promet se lahko resnično pohvali, da imamo najbolj ohranjetie ceste iz obdobja Rimljanov. • Jamski človek je pojedel več mesa kot dandanašnji. Kaj na to poreče statistika? • TUjega nočemo, svoje podarimo. • Na sestanku je ura zamujena z dnevnico nagrajena. • Na svetu ni tako revne dežele, da kriminalci ne bi mogli preživeti. • Tudi cerkveni prazniki se prikazujejo z rdečimi številkami. FRANCI ČEČ STRANKA ŠAUIVCEV Slave si naj bi letos privoščil kar mesec dni morja. Vendar pa ga je malce zaskrbelo, da bo to le predolga doba in da mu bo dolgčas. Spraševal se je, ali naj s sabo vzame kakšno žensko ali naj mu dela družbo le pivo. Našel je 15 vzrokov, zakaj je pivo boljše od ženske in med drugim ugotovil, da ima lahko v eni noči več kot le eno pivo in ga zato tudi ne bo pekla vest in odločil se je seveda za slednje - torej pivo. Ostalih 14 vzrokov preberite v najnovejši Petici naslednji teden. O smešnem Karlu, ki je dobil največ glasov naših bralcev je pisal Hinko Brečko, ki bo v začetku septembra skupaj z izžrebancem Francijem Žurejem iz Javorja, odšel na enod- nevno potepanje, ki ga bo agencija DOBER DAN organizirala v neznano. Znano je le to, da bo strašno, saj se bodo podali med strašila, med vinograde, da bo strašno dobro domače kosilo in verjetno tudi strašno veselo. EDI MASNEC ŠALATEDNA Kari gre ob desetih iz »šihta« in ker lije kot iz škafa, vedri pod nekim nadstreškom. Naliv ne poneha, pa se Korl spomni, da je v bližini Geta. Ko potrka na okno njene hiške, ga Cela vpraša: »Kdo pa je?« in Korl se predstavi: »Jaz sem, Korl iz Galicije.« Gelo zanima: »Kaj bi pa rad?« Korl: »Rad bi te malo postrašil« Gela mu odpre, on pa hitro sleče povr- šnik, ga da na klop ob peči, se uleže in zaspi. Zjutraj ob petih pa so takrat še sirene budile delavce (kar danes iz obzirnosti ne počno več, ker bi obenem budili tudi neza- poslene) in Korl je ob tuljenju hitro vstal, oblekel površnik in želel oditi. Gela ga gleda izpod odeje, pa ga vpraša: »Kaj me ne boš nič postrašil?« Korl se obrne proti postelji in z zamolklim glasom reče: »Bau, bau, bau« in že ga ni bilo več. Pozabljivost Nona in Nina sta močno zagrešili, zato jima je sodišče prisodilo vsaki po deset let zapora. Obe so vtaknili v eno celico. Po dolgih letih prestane kazni so ju izpustili. Trpinki sta se poslovili in razšli. Naenkrat Nona obstane in prične Nino klicati nazaj. »Ja kaj pa je, draga moja poboljševanka?*< »Oprosti. Še pet minutk. Veš, sem ti pozabi- la še par stvari povedati...« Pod kokosovim orehom se pase slonica. Prileti vrabec, ji sede na hrbet in jo začne nadlegovati. Po dolgotrajnem in vztrajnem nagovarjanju vrabčku le uspe nagovoriti sloni- co. Ko sta bila na vrhuncu intimnega dogaja- nja, pade slonici na glavo kokosov oreh. Sloni- ca se strese, vrabec pa: »A si le videla, kaj je mojster?« Domača naloga Sin dela domačo nalogo. Očeta prosi, naj mu pomaga najti skupni imenovalec. Oče mu reče: »Presneto, kaj ga še niso našli? Skupni imenovalec smo iskali že takrat, ko sem še jaz hodil v šolo.« Bufalec in Dolenjec Butalec in Dolenjec sedita v kupeju. Butalecje jabolčne pečke. »Zakaj to jeste?« ga vpraša Dolenjec. »Če jih ješ, postaneš veliko pametnejši.« »Bi mi jih odstopil nekaj?« »To pa ne, drage so! Po deset tolarjev ena.« Dolenjec jih je kupil deset in začel jesti. Že po peti je dejal: »Za sto tolarjev bi dobil dve kili jabolk, v njih pa veliko več pečk.« »No, si videl, že deluje,« mu je odvrnil Butalec. Pri zobozdravniku K zobozdravniku pride močno zaraščen mla- denič, sede na stol in čaka, da bi mu zobozdrav- nik izdrlzob. »Pokažite jezik,« mu reče zoboz- dravnik. Mladenič: »Prišel sem vendar zato, da mi izdrete zob in ne jezika.« »Že, že, toda najprej moram vedeti, kje imate usta.« Namišljeni bolnik Neka gospa je neozdravljivo namišljeni bol- nik in odloči se, da mora ponovno obiskati zdravnika. »Oh, gospod doktor, vsakič, ko pijem kavo. me začne grozno boleti oko.« Zdravnik jo pogleda in ji reče: »Preden skode- lico prislonite k ustnicam, vzamite iz nje žličko, mogoče bo pomagalo.« Srečanje Francelj in Janez se dolga leta nista videla, zato sta bila še bolj navdušena ob srečanju. Francelj vpraša Janeza: »Si že poročen?« Janez žalostno: »Sem, pa veš, da nisem preveč zadovoljen. Kaj pa ti, si že?« Francelj potrto: »Sem, sem, pa tudi ne najbo- lje. Ti, katero pa imaš za ženo?« Janez: »Ah, učiteljico sem vzel, pa kar naprej ponavlja: ponovi, ponovi!...« Francelj hiti: »To še ni nič, jaz imam sprevod- nico, pa veš, da se kar naprej dere: porini, porini, na sredini je prostora zadosti!...« Šale so prispevali: Franc ZAJC iz Rimskih Toplic, Jasmina SIMLER iz Celja, Milka SELIČ iz Gorice pri Slivnici, Martina ŽUŽEK iz Dobrne pri Celju, Slavica TROBIŠ AUŽNER iz Dramelj, Rudi VREČAR iz Laškega in Stanko MIKLAVC iz Dobrne. TRAČ-nice Lojze in njegovi Zgornjesavinjski krščanski demokrati bodo čez dobrih dvajset let zelo močni. Do takrat bo namreč zrasel številni podmladek na fotografiji.... Brez domaČih proleffarcev Pri vsem stokanju in tarna- nju o slovenski brezposelnosti so morah v Savinjski dolini poklicati na pomoč pri obira- nju hmelja narode in narodno- sti iz vseh krajev bivše Jugosla- vije. Proletarci vseh dežel se v Savinjski dolini ne bodo mogli veliko družiti, saj slovenski is- kalci zaposlitve to očitno niso več. Vsaj večina ne. S Soče na volitve Slovenski socialdemokrati so se dobro pripravili na jesen- ske volitve. V Lepeni ob dolini Trente so bih skoraj mesec dni na taborjenju. Spoprijeli so se z vsemi preizkušnjami divje So- če, tako da se bodo jeseni brez strahu vrgli v razburkane predvolilne vode. Niti brodo- lom jih ne more presenetiti! Iznajdljivost pa taka! Radečani so pa res od sile. Zapletajo stvari tam, kjer jim sploh ni treba. Da so se lahko (na silo) vselili v novo zgradbo zdravstvenega doma, za kate- ro nimajo ne ključev ne upo- rabnega dovoljenja, so prevr- tali ključavnice na vratih in narediU nepotrebno škodo. Pa bi lahko povabili nekaj svojih someščanov iz KPD, ki bi za- devo gotovo rešili bolj prepro- sto. Z vitrihom, na primer. Ko ti je res hudo Direktorju mozirske kmetij- ske zadruge Antonu Vrhovni- ku lahko želimo obilo sreče pri »gospodarjenju v labirintu brezpravja« in v »hudi, nelo- jalni, brezobzirni bitki s pri- vatniki«. Ima kdo robček? Poduhovljeno mesto Sobotna konjerejska priredi- tev je »polepšala« celjske mest- ne ulice. Konjske fige so na- mreč še vse popoldne po konča- ni povorki bogatile mestni duh. Tako so Celjani začutili, kako je bilo v dobrih starih časih, ko ulic še niso svinjah avtomobili... Prenova sledi Skoraj z gotovostjo lahko na- povemo, da se bo kmalu pri- čela prenova mozirske občin- ske stavbe. Tako sklepamo zaradi srečolova v Šmihelu. kjer je župan Jakob Presečnik zadel kvadratni meter ladij- skega poda. Ravno prav za začetek velike prenove. Deseti brat Na Planini pri Sevnici so domači gledališčniki uspešni s predstavo Deseti brat Verjet- no gre za simbolično dejanje, saj se v kraju pod šentjursko nadoblastjo velikokrat počutijo kot deseti brat. Prihodnje leto bodo igrah Za staro pravdo. Ah na Planini šentjurski nadobla- sti z vsem tem nagajajo? • Ob dogodkih na naših stah bi verjetno še režiser] grozljivk šli lasje pokonci. • »Gospodarska Trnuljti čaka »evropskega princa«, da vmes je - »mafijska čai niča«. • Lahko imaš nos popoliW zadelan, pa boš čutil - kal gospodarstvu vedno nt smrdi. • »Važno je sodelovati!« f jal žepar in postal - mafip • Medalje za skok v visim kar »deževale«, ko bi s višino skakalo tako spreta kot na položaje. • Borba za članstvo v EU. bistvu - »gradnja« bližnp švicarske banke. • Najlepši dokaz, da smO' psu« je dejstvo - kako goi darstvo že leta nazaj »'^'' liže«. • Pazi se tistih, ki pred^ tvami »rožice sadijo« "j pek« bodo uporabihza t<^ to življenje, tebi pa p^' trnje. • Najhuje je. če se pripo^ cu združita - jezna rit inf na glava. • Poletno vreme je vsa^^' bolj - »ogledalo« politike- MARJAN BR^^