ell
i0
Qti
HsO 1 d« ho*
FOB
Frwtdom
AND
Justice
hut^
t\K£t
No. 46
AMERIŠK/.
.....T; 1 4 ■!
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVFnu...
MORNING NEWSPAPtr.
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, June 1 6, 1 987
VOL. LXXXIX
ion
ilty
udi« , H'
med'1
nark'
lis«1
ha* d
,od8(
oiy"
:levcl I Of
:0m*
rea'f
gof e Sa" Tih«
8 a'1*
Nf
koff
,y^fS
;0^'
, Sl°'
|)iofl"
«lh«r
guSt/
.£*•
,1 »*
r T£( <
,0'
Hi«"
ighl.
a?
e'. pd
rA
T«
.ion0,,.
/icV
■yal«1
■>! dge’
tyK" t


ol^h
Of1'

eraieS
150'
a
dd
nKt
;iove:? ai '
1^ V
[IS1’’
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Reagan branil svojo zunanjo in notranjo politiko v televiziranem govoru — Dvomi doma in v tujini o predsednikovi sposobnosti
WASHINGTON, D.C. — Sinoči je predsednik Reagan govoril preko televizije ameriški javnosti ter branil svojo zunanjo in notranjo politiko. Dejal je, da so ZDA in njene zaveznice v Evropi soglašale o načrtu za eliminacijo iz evropskega prostora vseh misilov srednjega in kratkega dosega, ki lahko nosijo jedrske konice. Ameriški in sovjet-ski pogajalci bodo skušali ta načrt uresničiti. Dejstvo je namreč, da je še vedno več odprtih vprašanj glede načrta med ZDA in ZSSR, nied drugim o zanesljivi sprotni verifikaciji, da bodo podpisnice sporazuma o odstranje-Vanju omenjenih misilov, sporazum dejan-sko izpolnjevali.
Reagan je zagovarjal načrt, po katerem b°do ameriške bojne ladje spremljale ku-vajtske tankerje v vodah Perzijskega zaliva. Predsednik kljubuje razpoloženju mnogih kongresnikov, da je ta politika zelo tvegana 'n lahko vodi do vojaškega spopada med ^DAin Iranom. Reagan je pa rekel, da ZDA na*ogo morajo izvrševati, ker jo bodo druga-^■e Sovjeti. Čeprav je predsednik trdil, da NATO zaveznice podpirajo ameriško pobu-^0> v resnici te države niso pripravljene z ^Da aktivno sodelovati.
0 svoji gospodarski politiki je Reagan ^Pelirai na svoje poslušalce, naj pritiskajo na kongresnike, da bodo ti sodelovali v zmanjšanju ogromnega proračunskega primanj-k*iaja. Reagan je prosil za podporo za dopolnilo ustavi, ki bi izsililo uravnovesje v phodkih in izdatkih zvezne vlade. Predsed-'k želi tudi zakon, ki bi mu omogočil vetira-
Posameznih programov v zveznem pro-
tnčunu, ne da bi bil prisiljen vetirati celoten Poračun ali zakonski osnutek.
^ Mnenje mnogih političnih analitikov je, se Reagan na nedavnem srečanju zaho-• n'b državnikov v Benetkah ni izkazal in da ^ °nčno res začel kazati svoja leta. Takšno enje je močno razširjeno tudi med končniki. Dvoma tudi ni, da je bil nočno
Reagan
p - ranjen radi iransko-contra afere. S(r Sednikovi kritiki iz vrst demokratske ke računajo tudi na bližajoče se predse-Št .e.Vo*'tve prihodnje leto, na katerih pri-Ugl^-i0 strankino zmago na celi črti, od ‘Še do predstavniškega doma.
. °^ne študentovske demonstracije v več žagU*nokorejskih mestih — Študentom se e Pridružiti predstavniki srednjih slojev
bi|e	J. Ko. — V zadnjih dneh so
razn!hn°2iČne ^tudentovske demonstracije v tj j testih. V spopadih med demonstran-°seb x0licisti Je bilo ranjenih več kot 200 iti Pr tU(|enti so napadli 5 policijskih postaj PlOnstr6*5-'- VC^ po*'c'stov- V včerajšnjih de-tia . rac'jah, poroča južnokorejska tiskov-6o.(w nciia' Je bilo angažiranih najmanj Zahtev .Un’verz’tetn'l1 študentov. Študentje poiaj° ^ern°lcratizacijo sicer avtoritarne-PtedseH • C®a s's,erna> predvsem pa odhod ^litik”'^3 ^una Doo-hwana. Politični ba s0 j'Ju*nokorejskih razmer poročajo, °d elerv,11 ent^e za''e*‘ dobivati širšo podporo ^ entov srednjih slojev.
fom,^Un°Va vlada je obljubila politične re-
Jrme a; r
06 Polet C C pr’b0dnje leto, ko bodo konča-
ravnov ?e olimpijske igre, ki bodo 1. 1988 ka- ^e
Štifti
^Uip • e°uiu- Kot pa razvoj dogodkov do-Je se ‘ '
»A’	lul,KO Casa odlašati z t
r’ a vlada skuša pritiskati na pred-
ada ^.Je ^ec*aj malo verjeti, da bo Čunova
toliko časa odlašati z reforma-

sednika Čuna, naj vendar pristane na demokratične reforme, a doslej brez uspeha.
— Kratke vesti
Washington, D.C. — Zvezni sodnik
Louis Oberdorfer se je odločil, da polk. Oliver North mora pričati pred kongresnim odborom, ki preiskuje iransko-kontra afero. Odbor je odobril omejeno pravno imuniteto za Northa, sodnik Oberdorfer pa je potrdil veljavnost odborovega ukrepa. Kot kaže, bo North pričal javno prihodnji mesec, kakor bo tudi bivši Reaganov svetovalec za nacionalno varnost adm. John M. Poindexter. Odborova javna zasliševanja se bodo nadaljevala začenši prihodnji teden.
Rim, It. — Danes bo znan končni izid
splošnih parlamentarnih volitev v Italiji. Prvi rezultati kažejo znatno nazadovanje komunistične partije, ki je menda padla na 27 odstotkov vseh oddanih glasov. Najmočnejša stranka, krščansko demokratska, je obdržala vodilno mesto s 34%, napredovali pa so socialisti, ki so dobili 14% vseh glasov. Kot običajno za povojno italijansko politično prizorišče, bodo potrebna pogajanja med strankami glede sestave koalicijske vlade. Nova vlada, ko bo sestavljena, bo kar 47. v povojni italijanski politični zgodovini.
Kiel, ZRN — Bojna ladja, po vsej verjetnosti poljska, je poškodovala zahodno-nemško fregato, ki je opazovala mornariške vaje enot varšavskega sporazuma v vodah vzhodnega Baltskega morja. Ranjeni so bili trije zahodnonemški mornarji. Ob incidentu so bile vse ladje v mednarodnih vodah.
Varšava, Polj. — Papež Janez Pavel II. je končal svoj pastoralni obisk v rodni Poljski in se vrnil v Vatikan. Papež je namignil, da je pripravljen za sporazum s poljskim režimom glede diplomatskih odnosov. Pred odhodom iz Poljske, je Janez Pavel II. obiskal grob duhovnika Jerzyja Popielewskega, ki so ga bili na gnusen način ubili pripadniki tajne policije 1. 1984.
Manila, Fil. — Državni sekretar George
Shultz je dejal, da ZDA podpirajo prizadevanja predsednice Corazon Aquino za oživitev gospodarstva in tudi njeno kampanjo zoper oborožene komunistične gverilce. Aqui-nova v kampanji zoper komuniste zmaga, je rekel Shultz, in bodo ZDA nadaljevale s pošiljanjem gospodarske in vojaške pomoči. Shultz pa ni izrazil pripravljenosti, da bi ZDA odobrile višjo raven pomoči, kar zelo želi Aquinova.
Washington, D.C. — Kubanski letalski
general Rafael del Pino Diaz, ki je pobegnil s svojo družino v ZDA in zaprosil za politično zatočišče, je povedal zasliševalcem, da je bilo ubitih v Angoli od 1. 1976 kar 10.000 kubanskih vojakov.
Tehran, Iran — Pretekli teden je neka
bejrutska revija poročala, da so bili nekateri Američani, ki jih imajo v svojih rokah muslimanski skrajneži v Libanonu, premeščeni v Tehran, kjer jih zaslišujejo Iranci. Iranska vlada je trditev demantira. Predstavnik State Departmenta je pa rekel, da bi ZDA kaj takega smatrale za zelo resno zadevo.
Bonn, ZRN — V Zahodno Nemčijo so
prišli člani posadke TWA letala, ki so ga bili libanonski teroristi ugrabili 1. 1985, ga zadržali 17 dni, in ubili nekega ameriškega mornarja. V zahodnonemškem priporu je namreč Mohammed Hamadi, baje eden od ugrabiteljev, ki ga bodo skušali TWA uslužbenci identificirati.
Iz Clevelanda in okolice
Piknik lepo uspel—
Obisk na pikniku Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti, ki je bil preteklo nedeljo na Slovenski pristavi, je bil zelo dober. V petkovi AD bo nekaj posnetk iz tega piknika.
Popravek—
Iz rokopisa »Mladi po srcu...«, objavljenega pretekli petek, smo izpustili podatek, da je bil navzoč ob izročitvi kipa slovenskega dekleta takratnemu clevelandskemu županu poleg ljubljanskega župana Adlešiča tudi škof dr. Gregorij Rožman.
Piknik na ADZ letovišču—
To soboto popoldne in zvečer bo na lepo urejenem in prostornem letovišču ADZ v Leroyju, Ohio piknik, ki ga prirejajo krajevna društva severovzhodnega okrožja ADZ. Serviranje kosil (barbecue chicken) bo od 3. do 5., sledil bo ples, za katerega bo igral Joey Tomsick orkester. Vstopnice za kosilo so po $6 in jih lahko dobite pri glavnem uradu ADZ na 19424 S. Waterloo Rd. (531-1900).
Novi grobovi
Michael Schmitz
Na svojem domu na 14110 Hale Ave. je umrl 78 let stari Michael Schmitz, sin Georgea in Catherine roj. Markovich (oba že pok.), brat Anthonyja, Ann Hoag ter že pok. Franka, Johna in Georgea, veteran 2. svetovne vojne, zaposlen kot strojnik pri Towmotor do svoje upokojitve 1. 1972. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9.
Alma Jennings
Umrla je 80 let stara Alma Jennings z Mentorja, rojena Brocious v Turtle Creeku, Pa., od koder je prišla v Cleveland 1. 1918, pred leti živeča na E. 61 St., vdova po pok. možu Charlesu, mati Evelyn Bon-cha, Bonnie Hrwatski, Richarda in Charlesa Reynoldsa ter Roberta in Walterja Jenningsa, 30-krat stara mati, 40-krat prastara mati, 1-krat pra-prastara mati, članica ADZ št. 40. Pogreb je bil v oskrbi Želetovega zavoda.
Fmil Miller
Dne 12. junija je na svojem domu na Tungsten Rd. umrl 81 let stari Emil Miller, rojen v Clevelandu, mož Verne, roj. Veigel, oče Roberta, Donalda, Betty Schwemler, Dorothy Miller, Norme Miller, Evelyn Boldin, Barbare Pike, Janice Prentice, Diane Parker in Susan Gerome, 20-krat stari oče, 9-krat prastari oče. Pogreb je bil v oskrbi Želetovega zavoda.
Spominska proslava—
Tabor DSPB, Cleveland, vabi na Spominsko proslavo, ki bo to soboto in nedeljo na Orlovem vrhu Slov. pristave.
V soboto bo od 6. ure dalje na razpolago večerja, ob zatonu sonca molitve pri kapelici in nato kres. V nedeljo dop. ob 9. bo krenila proti SP avtomobilska povorka, ob 11. uri bo darovana pri kapelici sv. maša za vse padle domobrance in žrtve komunistične revolucije, po maši bo pa kosilo.
Sv. maša—
Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ lepo vabi svoje članstvo k sv. maši, ki bo darovana za vse žive in mrtve člane in članice društva prihodnjo nedeljo ob 10.30 uri v cerkvi sv. Vida.
Nikaragveški škof Vega— Rojaki so vabljeni v mestno hišo ta petek dopoldne ob 10. na sprejem za nikaragveškega škofa Pabla Antonia Vego, ki ga bo priredil župan George V. Voinovich. Škof Vega vodil škofijo Juigalpa, a je bil izgnan iz Nikaragve od sandini-stov, ker jim odločno nasprotuje. V petek zvečer ob 7h bo škof Vega govoril v dvorani Kulaš, Administration Bldg., na univerzi John Carroll na University Hts., O. Javnost vabljena, vstopnine ni.
Sprejem na CSU—
Sinoči je College of Business na Clevelandski državni univerzi priredila sprejem in večerjo na čast skupini slovenskih poslovnih ljudi, ki bodo v našem mestu tri mesece. Navzoči so bili predstavniki nekaterih tukajšnjih podjetij in bank, ki v programu sodelujejo, ter nekaj gostov iz slovenske skupnosti. Med slednjimi so bili državni poslanec Ronald Šuster, Avgust Pust (zastopal župana Voinovicha), Anthony Novak, Charles Ipavec, Tony Petkovšek in urednik AD. Banko Ameritrust je zastopal Peter Osenar. Med drugimi sta spregovorila predsednik CSU dr. Walter Waet-jen in konzul SFRJ Ivo Vajgl.
Ohijski KSKJ dan—
Vsakoletni Ohijski KSKJ dan bo v nedeljo, 28. junija, na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, O. Pričetek ob 12. Od 4. do 8. zvečer bo igral Joey Tomsk orkester. Odprti bosta kuhinja in bara, imeli bodo tudi prodajo domačega peciva.
VREME
Sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 87° F. Sončno vreme se bo nadaljevalo jutri, z najvišjo temperaturo okoli 88° F. V četrtek bo spremenljivo oblačno in soparno, z najvišjo temperaturo okoli 86° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche
AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 • PAUL KOSIR
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $15.00- 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 46 Tuesday, June 16, 1987
O slovenskem izseljenstvu
i.
V številki 57. ljubljanske publikacije Nova revija, čije vsebina se je AD že ponovno dotaknila, je bila priobčena tudi tehtna razprava Draga Jančarja o slovenskem izseljenstvu pod naslovom Slovenski eksil (čemu tujka namesto domače besede? Sicer pa v besedilu celotne revije tujih besed kar mrgoli, čeprav imamo za premnoge lepe domače besede!) Jančarjev članek je pisan z erudicijo človeka, ki svoj predmet kar dobro pozna in obvlada, je stvarno in objektivno zastavljen in zasluži široko pozornost, ker obravnava problem, ki posega živo, globoko in boleče v sam obstanek slovenskega naroda. Za slovensko razseljenstvo po svetu je pa še posebej ne le zanimiv, marveč primeren in poučen, saj se ukvarja z vprašanji, ki naravnost prizadevajo slehernega našega izseljenega človeka širom sveta.
Z ozirom na to sem se odločil Jančarjevo temeljito in razmeroma dolgo razpravo v kar mogoče zgoščeni obliki na kratko posneti v tistih točkah, ki se mi zdijo najbolj pomembne, in ponekod morda pripisati tudi lasten komentar. Predmet sam pa se meni zdi toliko važen za naš narodni obstoj v bodočnosti, da bi kazalo o njem še kaj več razpravljati in pri tem iskati rešitve celi vrsti nerešenih vprašanj.
Avtor začne z izseljenstvom, ali bolje: izgnanstvom Primoža Trubarja, omenja dobo janičarjev in krvavenje slovenskih ljudi na tujih bojiščih ter pribije, da je pojav industrializacije v sredini prejšnjega stoletja povzročil v sto letih pri Slovencih pravi exodus, saj se je izselilo skoraj 600.000 Slovencev. Posebej omenja tipično politično emigracijo iz Primorske kot posledico fašističnega nasilja in pa dejstvo, da tudi posledice druge svetovne vojne emigracije niso ustavile: najprej politična emigracija po vojni, zatem pa nova ekonomska emigracija tako zvanih Gastarbeiterjev v zahodno evropske države, zlasti v Nemčijo.
Zgodovina slovenskega eksila je hkrati zgodovina zunanje nesvobode slovenskega človeka. Iz objektivnih vnanjih vzrokov ni bilo mogoče vzpostaviti (slovenske) države, ki bi s svojo ekonomsko, politično in kulturno sre-dotežnostjo zadrževala ali celo zaustavila proces izgubljanja in razprševanja fizičnih in duhovnih moči, ugotavlja avtor. V Ameriko niso odhajali Slovenci, marveč Avstrijci, ki so jim razni nemško uravnani škribonti pačili celo družinska imena pristno slovenskega izvora z nemškim fonetičnim pravopisjem. (Tipičen primer je priimek družine Lovše, ki je družinsko ime najslavnejšega slovensko-ameriškega politika in državnika Franka Lausche-ta, pisano v nemškem »spellingu«).
Toda poleg pomanjkanja narodne države je manjkalo po Jančarju še nekaj usodnejšega: manjkala je izvirna duhovna sinteza in zaveza, ki bi pripadnike izseljenega ljudstva na usodnejši način zavezovala k zvestobi. Zgo-
Ivan Cankarjev »Hlapec Jernej« podan v angleškem prevodu
MILWAUKEE, Wis. - V petek, 5. junija 1987, je bila v Pittmanovi dvorani na Alver-no College pred 350 ljudi — v večini naših rojakov in rojakinj — izvrstna predstava Cankarjeva povest »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Predstava je bila v angleškem jeziku in v organizaciji in režiji mlade ter teatrske krvi polne Izabelle Kralj-Bambičeve. Za ameriški oder sta povest prilagodila ga. Kralj in g. John Dolan, z naslovom »The Bailiff Yerney«. Beseda »bailiff« v angleščini predstavlja neko vrsto uradno osebo, dočim Cankarjev hlapec v naši kmečki hierarhiji je oseba, ki je zadnja pri hiši in tudi pri mizi.
Cankarjevo delo je bilo prevedeno na več jezikov. V Ameriki ga je prevedel 1. 1926 pisatelj Louis Adamic, pozneje tudi Sidonie Jeras in Sewell Grant. Leta 1923 ga je dramatiziral igralec in režiser Milan Skrbinšek in so ga igrali v ljubljanski Drami. V predvojni Sloveniji je Cankarjevo delo dramatiziral tudi režiser ing. Ferdo Delak. Igrali sojo v Delavski zbornici v Ljubljani, v naslovni vlogi je bil nepreko-sljivi Dolfe Demšar. Leta 1940-41 je bila v ljubljanski Operi uprizoritev opere »Hlapec Jernej«, po besedilu Cankarja, libreto je priredil Delak, glasbo ustvaril skladatelj Matija Bravničar, naslovno vlogo pa pel basist Lupša.
Za boljše razumevanje tega vrhunskega Cankarjevega dela podam oris vsebine: Štirideset let je Jernej z žulji svojih rok
prispeval k blaginji Sitarjevih. Zdaj pa, ko je stari Sitar umrl in je ostal le še on, poslednji gospodar, mladi Sitarjev sin, ni hotel priznati Jernejevih zaslug, temveč ga je postavil pred prag. Jernej se je odpravil na dolgo pot, iskat pravico.
S svojih 40 letih dela pripoveduje Gostačevemu študentu, ki mu svetuje, naj se ponižen vrne h gospodarju in ga prosi odpuščanja. Ogorčen odide Jernej naprej.
Tudi župan ga ne razume in pribije: Gospodar je gospodar, hlapec je hlapec. In ko gospodar ukaže hlapcu: Zaveži svojo culo, vstani in pojdi, mora ta vstati in oditi.
Utrujen od dolge poti, Jernej prenoči v gozdu. Tu se sreča ponovno s študentom'Goslačem, ki mu svetuje, naj gre ponižno domov prosit za hlapčev kot. Toda Jernej odide k onim, ki sodijo po zakonu. K samemu cesarju se nameni Jernej, a na Dunaju ga prestrežejo cesarjevi uradniki (»bai-liffi«) in ga zapro v temnico. Čez par dni ga pošljejo, od koder je prišel, v svojo rojstno vas.
Doma, zlomljen in star se Jernej nazadnje napoti še k župniku. A glej, tudi ta mu odgovori kot prejšnji, da mu Jernej zabrusi: Ne bom prosil, moja pravica je božja pravica, za kar ga župnik nažene z bogokletnikom.
Jernej si je torej pravico poiskal sam. Ko je padel mrak, je ■Jernej zažgal Sitarjevo doma-
dovina slovenskega eksila, meni Jančar, je tudi zgodovina notranje nesvobode Slovencev.
Koliko za drzna trditev drži za vse izseljence, je vprašljivo, če se pomisli, recimo, na slovensko povojno izseljenstvo v Argentini, pa tudi še kod drugod. Menim, da se je takšnih splošnih trditev treba varovati, če naj ima ocenjevanje stvarno in resnično objektivno veljavo.
Odločitev za izselitev so izsilili in še zmeraj izsilijo zunanji razlogi, ki so konkretni rezultat socialnega, ekonomskega in političnega stanja družbe, ki je do takšne odločitve pripeljala. Taka odločitev je prelom z okoljem, v katerem ni mogoče uspešno gospodariti, znanstveno in vsestransko ustvarjati, zaslužiti, razmahniti svojih delovnih in umskih sposobnosti, meni Drago Jančar, jaz bi pa še dodal: in z okoljem, v katerem ni mogoče svobodno živeti.
Če prištejemo k Slovencem tudi potomce izseljencev, ki so se izselili za časa Avstrije, potem danes živi na tujem vsak četrti Slovenec. Ta podatek, pravi Jančar, še ni segel v slovensko zavest. Najštevilnejše je slovensko izseljenstvo v Severni Ameriki, toda videti je, da razen skupne ljubezni do potice m polke s to skupino ne najdemo skoraj nobenega drugega območja vzajemne zavesti. Obe Rebulovi knjigi — Oblaki Michigana in Vrt bogov (Koloradski dnevnik) — sicer dokazujeta, da »poleg nam znanega harmonikarskega slovenstva... obstaja še neko drugo, dejavno slovenstvo, rastoče iz katoliških duhovnih korenin (podčrtal L. P.), in tukajšnjemu režimu bržkone neprijazno. Kakšna žalost, da nam mora ta dejstva razkrivati pisatelj potopisec,« piše avtor te razprave.
Velja se ob tej ugotovitvi pisca v Novi reviji za trenutek ustaviti in jo komentirati. Podpisani sem o duhovnih koreninah ameriških slovenskih izseljencev, iz katerih raste in cvete ne le versko življenje med Slovenci v Ameriki, marveč rodi tudi dovolj bogate sadove narodno-kulturne-ga ohranjevanja in razvijanja verskih in kulturnih tradicij, ki še vedno oplajajo našega človeka na tuji zemlji in mu s tem približujejo zgubljeno domovino. To pa brez ozira na politično mišljenje in pripadnost. O tem predmetu sem pred leti obširno pisal v AD v zvezi z mislijo, naj bi ustanova v Lemontu z večjim poudarkom kot doslej služila temu
(dalje na str. 4)
čijo in tudi sam izginil v zubljih ognja.
Čigavo je drevo? Od tistega, | ki ga vsadi — ali od tistega, k' | ga otrese? Bralec mora sam odločiti in sam izvajati logične j zaključke. ’
Cankarjeva literarna delaje težko prevajati v tuje jezike, a še težje je uprizarjati na tujib odrih njegova dramska dela-Ta obžutek sem imel pri zgoraj omenjeni angleški predstavi-Na odru so sicer govorili Cankarjevo besedilo, a predstava sama je bila nanizana na anae- I riško ozračje in življenjske razmere. In'se tega ni nič ;CU' diti, saj so od režiserke sam« do vseh ostalih sodelujočih Pr| predstavi, vsi rojeni v Amerik' in vsi tudi šolani v ameriški | igralski veščini. Hlapca Jerne- i ja, katerega je kreiral odlifen igralec Peter parlay, me je bol) prepričal, da igra in ustvarja ameriškega brezpravnega in odpuščenega delavca, kot P3 Cankarjevega izmozganega utrujenega hlapca. In v W ' smeri so sledili vsi ostali igralcl in igralke.
Takoj ko se je dvignil za' štor, smo v očeh videli in vsr' | kali lepo in preprosto, tod3 efektno stalno odrsko scen0’ i na kateri so se vršili hitro ntej i njajoči prizori s petnajsti1111 | igralci in igralkami. Režzisor' k a Kraljeva je z vso spretno51 jo uporabila odrske magijo.0 svetlobnih in zvočnih učiflk0'’ recitacijskih in plesnih toč ’ pri vsem tem pa še lepa in Prl j merna glasba komponist3 Johna Tanner ja, katera P spremljala razne prizore. omenim še, da je vse priz°rC lepo in razumljivo vezala Sh3 ron McQueen.
Mladega Sitarja in še v eno^ prizoru študenta postopač31
prav dobro prikazal Matth6'' Malone. V manjših vlogab 5 se izkazali: Chris Flio'le|’ 1 Lynn Allen in Andy Solo plesalec je bil Jonatb3^ Stahl, na violino je igral Erl citato«1
Segnitz. Tudi ostali reci
.Ohs'3'
in plesalci zaslužijo vso p< 0 lo. Naj pa pripomnim, da slTl,
nekateri pogrešali za<
d nji
odločujoči prizor, namreč r3
govor hlapca Jerneja z žuP kom, kar je Jerneja prive da je zažgal Sitarjevo dom3
Co
*{
le
koi
cžise^
jo in sebe.
Koreografinja in reži Izabella Kralj je s to predstavo znova potrdil3, ^ se v njej preliva umetnišk3^, in da sledi z uspehom ške poti njene tete, odličn6 venske igralke in umetni00^
vire Kralj. Na koncu
so vsi sodelujoči prejeli aplavz, kar je veljal0 ^ voditeljici Izabeli Kralj-
ni bila navzoča na odru- .
Prg
I*
^ei
<1*1
be
Po predstayi je bila v nji dvorani mala zakusk3, ^ j dala priliko za prijatelj* ^ govore. Predsednica po' College, ;c.s. Joel Rea ^ st' zdravila navzoče in izr ff' čno hvalo rojakinji mene in rojaku Tonyju fjil' ču za njiju finančno in no podporo.	veb'
Bil je lep ameriški ins
ski gledališki večer!
N

Ha-Hec'Hi-Ho-Humor!
Skuhal 'ŠSl
an pogrel
MEGAN
Nič se ne bom opravičeval in dolžil bolezen ali prezaposlenost za krajši odmor, ki sem si ga privoščil. Nekdo me je vprašal, če sem kaj bolan.
»Ne. Zakaj to vprašaš?«
»Ker si nehal pisati in predvčerajšnjim sem te videl Priti iz lekarne.«
»Saj so me ljudje že videli priti tudi s pokopališča, pa Pisem bil mrtev.«
Pred 40 leti je g. Milko Jeglič bil v pegeškem taborijo priča pri poroki mladega para, zdaj živečega v Wick-liffe, Ohio. Ob tej priliki jima je napisal naslednjo zanimi-v° in vedno sodobno pesem:
VV/t ŽEN/TO V A NJSKEM SLA V JU

a
ji
r-
t-
J
k,
it»
j«
Jaj
tia-
era
ij*
ie"
so
lef.
jel’
ha11
;ric
od'
,va-
iin0
ifl
ra*'
pni'
dl°'
,3«''
Bog je Adama usf varil, vse potrebno mu podaril,
. . da bi mož bil srečen v raju.
Pa čeprav v naj lepše m kraju,
Adam ni bil srečen tam; bil je pač kar zmerom sam.
Okrog sebe gleda! je prirodo in primerjal svojo je usodo: Jelen hodil je s košuto, petelinček s svojo puto; s krav’co pasel se voliček in s kobilico konjiček.
Sam pri sebi vzdihne Adam: »Jaz pa moram biti sam!«
In ta vzdih je slišal Bog.
Pa da reši ga nadlog, da Adamu trdno spanje in ko ima najlepše sanje vzame rebro mu s strani, iz njega Evo naredi.
»Zdrami se in vstani, Adam! Ker si tožil, da si sam, glej to prelepo devo,
. tu ti dajem ženo Evo.«
Samec naš ves presenečen, jo objame rajsko srečen.
Tako še danes Adami niso radi dolgo sami.
Da resnico trdim zvesto, glejte ženina z nevesto!
(Zanimivo bi bilo vedeti, ali se Pavle in Slavka po tolikih letih še kaj spominjata teh verzov.)
Po (n^aks 1® P® nesreči padel in udaril s čelom ob stopni-drg'°’ še tega je bilo treba!). Zdravnik mu je naročil, naj je sj 6®io z brandijem, dokler oteklina ne pojenja. Maks koii s6r Posl<ušal po večkrat na dan storiti tako, toda ni-6 ppu ni posrečilo prinesti roke višje od ust.
erk*
eS*1’
d*
litri
a
etn1-
»sl0,
'e*1'
St<
vr0;,
t^1 Iti f
5pod'
V
>
5*'
;|3
OT*1
f^i^'iski piknik collinwoodske Slovenske šole smo ^Ijuh * na S,ovenski pristavi z igranjem taroka. Resnici Hži|0 in brez kakršnega koli namena baharije bi rad za-^leč ' da Sern bil daleč na prvem mestu, Matt pa še bolj 2adnjem. In ravno on nas je ves čas zmerjal, da am° igrati...
°RODlŠNICI:
sestra, kako sem nestrpen, kako se bojim. V®ste, to bo moj prvi otrok.«
»Kar brez strahu bodite! Jaz sem bila navzoča 2e pri tispč porodih in niti enkrat se očcetom ni 29odilo kaj hudega.«
% Tze.riSes,ankbm kitajskega komunističnega vladarja Dr^a| k l|n^a 2 5r^kim predsednikom vlade, je Kitajec »0Se° iko prebivalcev ima Grčija, h “A r ^ rr*'*'jQnov.<< je ponosno odgovoril predsednik. S*M j® posmehljivo dodal Kitajec. »V katerem
Pa nastanjeni?«
fr
Zgodovinski paberki:
Prvih 25 let frančiškanskega komisarijata v
III. del
P. Benigen Snoj (13. dec. 1926 — 16. jan. 1930)
V P. Benignovi tretji poslovni dobi je najbolj važna delitev komisarijata. Hrvati so 1. 1927, Slovaki pa 1. 1929 dosegli vsak svoj komisarijat. Seveda so oboji vzeli s seboj, kar je bilo njihovega: župnije, rezidence in osobje.
Slovaško župnijo in rezidenco smo imeli itak le še eno, Clifton, N. J. Slovaški patri —
7 jih je bilo — in 1 klerik so bili pa vsi sinovi komisarijata in tedaj naš pridelek. Kljub temu smo jim tudi te prostovoljno prepustili, kateri so to želeli. Pet jih je šlo, 4 patri in 1 klerik, dva patra pa sta na lastno željo ostala z nami. Slovaške Listy sv. Frančiška smo jim že dve leti prej oddali, ker so imeli iz domovine došle moči za to.
Hrvatskemu komisarijatu je bil včlanjen tudi slovenski sv. Jožef v Bethlehemu, Pa. To pa iz razloga, ker ga je takrat slučajno opravljal član njihove provincije sv. Cirila in Metoda, prekmurski rojak, kakršnega mi nismo imeli na razpolago.
Tako je naš komisarijat ostal samo slovenski. Majhen je izšel iz te dvojne operacije. Poleg Lemoma je imel samo pet postojank: Sv. Štefana, Chicago, 111., sv. Jurija, So. Chicago, HI. in sv. Cirila in Metoda, New York, N. Y., sv. Janeza Vianeja, Highland Park, Mich. (uradno sprejet 8. marca 1929) in sv. Tereziko, Johnstown, Pa. (organizirano po P. Alfonzu Miklavčiču, uradno sprejeto 11. okt. 1929).
Z osobjem je bil pa precej dobro založen. Imel je 13 patrov, 8 klerikov, 7 bratov in precej dijakov v kolegiju. Zato ni mislil na smrt. Mesto za ra-kvijo je gledal na zibelko. Takoj po ločitvi Hrvatov se je odločil za lasten novicijat v Lemontu. Kanonično ustanovljen, kot se to zahteva, je bil 21. sept. 1928 in 23. i. m. s štirimi novinci otvorjen.
Spomina vredno je še, da se je v tej poslovni dobi P. Benigna v dneh 5.—6. jul. 1929 v Lemontu vršil prvi katoliški shod ameriških Slovencev. To je bila njihova največja ver-sko-narodna manifestacija v tej deželi. Veliko zaslug za njegovo organizacijo in pripravo je imel P. Benigen sam ter PP. Salezij in John. Prvi kot tajnik pripravljalnega odbora, drugi s svojo tehnično pripravo.
P. Bernard Ambrožič (16.jan.1930 — 22. avg. 1934) Na pobudo generalnega vi-zitatorja Very Rev. Ferdinanda Pavlowskega je hotel začeti z gradnjo novega samostana in kolegija, oz. semenišča v Lemontu. Po arhitektu je L 1931 dal izdelati njegov osnutek. Dalje si radi težkih in negoto-
ZDA (1912-1937)
vi h časov ni upal. Pač pa se je v istem letu z domačimi močmi in večinoma tudi z domačim materialom lotil lurške grote nad jezercem, ki je bila že dolgo v načrtu. V glavnem je bila še isto leto dogotovljena, sledeči dve leti izpopolnjena in okrašena, 27. avg. 1933 pa slovesno blagoslovljena.
Isto leto je P. Bernard zamislil organiziran pokret za Baragovo beatifikacijo. Ustanovil je »Baragovo Zvezo«, ki naj bi bila obenem prosvetna matica ameriških katoliških Slovencev. A kot prosvetna matica je doslej ostala le na papirju.
Za njegovega vodstva je komisarijat sprejel upravo dveh novih, že organiziranih slovenskih župnij: sv. Roka v La Sallu in sv. Družine v Willar-du. Willard je bil že za njegovega časa 17. jan. 1934 komisarijatu inkorporirana, La Salle pa v isti namen Rimu predložen.
Iz domače provincije je nanovo pridobil za komisarijat P. Odila Hajnšeka, ki se je to pot vrnil vanj kot član. Prej je bil samo gost. A tudi zdaj je bil v prvi vrsti misijonar, vmes pa župnik pri Sv. Janezu v Highland Parku, Mich., kjer je pozidal »basement« za bodočo novo cerkev, in pri sv. Tereziki v Johnstownu, Pa. Dalje P. Hugona Breha, ki mu je bilo poverjeno vodstvo St. Mary’s Seminarja v Lemontu, in P. Hijacinta Podgoršeka za župnijsko delo.
E. P. Anzelm Murn (22. avg. 1934 — ?)
Lotil se je predvsem finančne konsolidacije komisarijata, da bi mogel čim prej začeti z gradnjo samostana, oz. semenišča v Lemontu. Ker je prej komisarijat pošiljal svoje klerike-bogoslovce v Slovenijo in druge bratske provincije, kar je bilo s precejšnjimi stroški združeno, jih je on za eno leto vzel s seboj v La Salle, 111., kjer so doma pri sv. Roku stanovali, obiskovali pa St. Bede’s College, Peru, 111.
V jeseni 1. 1935 je v Lemontu otvoril domače bogoslovje. Tako je komisarijatna mladina zdaj vsa skupaj v Lemontu, kar je v danih razmerah iz dvojnega ozira še najboljše:
vzgoja je enotna in stroški so manjši. Pod njim je bil tudi sv. Rok v La Sallu, 111. dne 21. nov. 1934 komisarijatu včlanjen.
3. Sedanje stanje komisarijata
Zgolj slovenski komisarijat provincije sv. Križa sestoji to-časno iz 8 postojank. Te so: Marija Pomagaj, Lemont, 111. Pravi samostan in študijski dom brez župnije. Dalje redovne rezidence z župnijami: Sv. Štefan, Chicago, 111., sv. Jurij, So. Chicago, 111., sv. Rok, La Salle, 111., sv. Janez Vianej, Highland Park, Mich., sv. Družina, Willard, Wis., sv. Terezika, Johnstown, Pa., sv. Ciril, New York, N. Y. Vse so redovno-pravne rezidence, redu za stalno ali začasno inkorporirane.
Članov šteje vseh skupaj 42: 20 patrov, 15 klerikov (1 novinec, 6 modroslovcev, 8 bogoslovcev) in 7 bratov. Izmed patrov jih je 8, ki so prišli iz provincije v domovini. Ostali so sinovi komisarijata. Ti so bili vsi tu vzgojeni in razen treh tudi tu rojeni. Kleriki so bili vsi tu rojeni in vzgojeni. Bratje so trije iz provincije, štirje sinovi komisarijata.
To bi bila tedaj v kratkem 25-letna zgodovina našega komisarijata. V tem času je doslej z nemalimi žrtvami vzgojil 18 duhovnikov, 15 pa jih je na potu do oltarja. O delu in sadovih, ki se ne dajo v številke strniti, ne govorimo. Ob njegovem srebrnem jubileju najprej hvaležen Bog povrni vsem sobratom, ki so še med nami ali so se od nas ločili, živim ih. mrtvim, za ves trud in žrtve! Potem pa tudi vsem, ki so mu na katerikoli način kaj pripomogli do življenja in razmaha. Kako dolga in kako pisana bo njegova bodočnost, je le Vse;: vednemu znano. Naša edina želja in prošnja je, da bi bila Njemu v čast, sv. cerkvi v korist in našemu tukajšnjemu narodu v blagor. Bog daj!
Letos se lemontska ustanova veseli svoje 75-letnice. Lepo bi bilo, če bi lahko objavili zgodovinski pregled teh zadnjih 50 let od njenega srebrnega jubileja. Ur.
ISKRICA
Strasti so edini govorniki, ki vselej prepričajo.
La Rochefoucauld
^ Maple Heights Catering
• W« CAT*« TO
WKOOINOa. Gl—AM MAKES & BANQUETS"
17330 Broadway Avenue Maple Heights, OH 44137 Tel. — 663-7733
Nudimo kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo stoodstotno odgovornost. Na razpolago je vseh vrst perutnine. Se priporočamo!
Andy in Richard Hočevar
ZORA PIŠČANC
PASTIRICA URŠKA
Nadaljevanje
»Kako ti je, Urška?« jo je mehko vprašal.
»Bolje, gospod. Prehlad je že mimo, le kašelj me muči in tako šibka sem, da me prav skrbi, kako bom na pomlad nadaljevala pot med ljudi.«
»Ali misliš, da te še vedno veže obljuba?«
»Še vedno, dokler cerkev na Skalnici ne bo dokončana.«
Vedel je, da bi ji bilo hudo^ če bi ji rekel, da bodo cerkev tudi brez nje dokončali.
»Do pomladi je še daleč. Med tem časom se boš opomogla in morda nekoliko več jedla. Saj te je komaj za dobro pest,« je ugotavljal vikar.
»Veste, gospod Dornberški, tisti, ki ima mlin v Grojni, nam je spet poslal vrečo bele moke. Sedaj mi mati vsak teden speče belega kruha. Ali niso moja lica sedaj bolj rdeča?«
»So, Urška, so,« je vikar potrdil in bil žalosten ob misli, da je ta rdečica kot jutranja zarja, ki ne obeta nič dobrega.
»Sedite, gospod vikar, mleka vam zavrem; ni prijetna hoja v tej burji,« je Urška obrnila pogovor.
»Veš,« se je nasmehnil vikar, »Mati božja me je spremljala, molil sem njen psalte-rij.«
Urška ga je začudeno pogledala: »Kaj je to, gospod, še nikdar nisem slišala te besede.«
»Ta molitev je kot rože, ki jih poklanjamo Mariji, zato jo imenujejo tudi roženkranc,« je začel vikar pripovedovati o srečanju z menihom, ki ga je naučil molitve in kako jo je ponavljal vso pot do Grgarja.
»In boste tudi mene naučili te molitve?«
»Seveda, saj zato sem prišel. Marijino življenje poznaš. V roženkrancu bomo z Marijo hodili po poti, katero je ona prehodila,« je razlagal vikar.
»To pa je res krasna molitev, nič več mi ne bo dolgčas, vedno se bom lahko pogovarjala z nebeško Gospo, pa še drugi bodo lahko z menoj molili,« je bila Urška vesela.
»Saj to hoče tudi sveti oče.
Vsi naj bi molili Marijin psal-terij, prav vsi.«
»Tista beseda je tako težka in tuja, lepši je roženkranc.«
»Psalterij pomeni psalm. Za nas pa se lepše sliši roženkranc,« je bil tudi vikar zadovoljen.
Ni minilo dolgo in že so po stenah vseh hiš viseli rožen-kranci. Bil je iznajdljivi Štefan, sin Toneta iz Čepovana, kateremu je Urška s svojo prošnjo pri grofu na Grašišču pomagala priti s tremi sotrpini iz ječe, ki jih je začel izdelovati.
Ko mu je Urška razložila, kako se roženkranc moli, jo je Štefan iznenada vprašal: »Pa si gotova, da zmoliš deset zdravamarij pri vsaki deset-ki?«
»Na prste štejem,« je odvrnila Urška, »včasih pa štejem kar v mislih.«
»To pa ni posebno prijetno,« je Štefan ugotovil. »Nekaj mi je šinilo v glavo. Če bo šlo, ti drugič povem.«
Tretji dan je bil spet pri Piskovih. Nekaj zagonetnega je držal v rokah. Potem je dvignil neke vrste verižice, da so trde jagode zarožljale in jo dal Urški.
»Nabral sem lešnikov za cel pehar. Petdeset sem jih prevrtal, potem pa še pet večjih. Vse to sem nanizal na tanko vrvico. Pri vsakem lešniku sem naredil vozel, da se ne bo premikal sem in tja; tako boš lahko bolj sproščeno molila ih premišljevala skrivnosti rožen-kranca.«
»Prvega zmolim zate,« je Urška vzela nenavadni dar v svoje roke, babica Barba pa mu je v priznanje odrezala obilen kos belega kruha.
Ko so obiskovalci Skalnice videli roženkranc v Urškinih rokah, so si ga tudi sami zaželeli. Urška jih je napotila k Štefanu iz Čepovana. Hočeš nočeš jim je moral ustreči. Vaja dela mojstra, pravi star pregovor. Tudi Štefan se je v tej stroki tako izpopolnil, da je kmalu zaslovel daleč naokoli.
Nova pobožnost seje kmalu razširila po vsej deželi. Dokaz, kako je ljudem ugajala ta molitev. Ljudska domišljija je roženkranc tesno povezala s
prikazanjem nebeške Gospe in pripovedovali so si, daje sama Mati božja poslala skrivnostnega meniha do Urške, da jo je naučil moliti roženkranc. Urški je bilo nerodno in je vse sporočila vikarju Luki.
»Nič naj te ne skrbi,« ji je odgovoril, »preprosto ljudstvo ima rad skrivnostne in čudežne zgodbe. Pusti jim to veselje. Nobenemu ne bodo škodovale, nebeška Mati pa bo imela na zemlji vojsko novih molil-cev.«
Jernej je šel po opravkih v Ljubljano in vzel s seboj tudi Štefana, ki je skoro ponorel od veselja, da bo smel na tako pol. Oglasila sta se tudi pri mojstru Gregorju. Nestrpen je že bil, kajti dela na Skalnici so ga skrbela. Trmasto se je zagrizel v misel, da mora biti na jesen vse končano. Bil je že pripravljen za na pot, ki je do Grgarja hitro potekla. Na vrhu Prevala je mojster zavriskal.
»Naj vsi slišijo, da se vrača skalniški mojster zadnjič na Goriško.«
»Menda ne?« se je začudeno ozrl vanj Jernej.
»Za zidavo cerkve že. Če se bom še kdaj vrnil, pridem kot pobožen romar,« je popravil sam sebe.
Že naslednje jutro so začeli z deli na Skalnici. Mojstru se je radovalo oko, ko je spet zagledal skoro dovršeno stavbo.
»Sama nebeška Mati je vodila naše roke in naše korake. Brez nje bi takega dela ne zmogli,« je ponižno priznal spričo skladne arhitektonske lepote.
Dokončna dela so bila dolgotrajna, a so kljub vsemu dobro napredovala. Le odkod so se vzeli ti delavci? se je vsako jutro znova čudil mojster. Prihajali so nepoznani, nepovabljeni, prijemali so za delo kot
bi ga že od davna poznali, družili so se z ostalimi delavci, da je med vsemi vladala prisrčna domačnost in prava bratska ljubezen.
Mizarski mojster Arčon je že pripeljal vrata in okna. V kratkem da bo poslal še klopi, je napovedal.
Velika noč je bila lepa. Že navsezgodaj se je iz Grgarja razvil k vstajenjski maši in k procesiji v Solkan dolg sprevod. Na čelu je stopal mojster Gregor in nosil na drogu pritrjen prapor, ki je valovil v jutranjem vetru in vsem govoril, da so to skalniški zidarji. V Solkanu so krenili proti Zagradu, kjer je stala farna cerkev sv. Štefana. Šli so ponosno v božji hram in mojster Gregor je z močnim glasom zapel: Daleč čez kore angelske veseli se, Marija!
Svoj Iron Jezus poviša! je, aleluja.
Prosi Boga za nas, o Marija! Vikar Luka je postavil sveto hostijo v monštranco, ki so jo verniki le redkokdaj videli in jo pred božjim grobom visoko dvignil:
»Kristus je vstal, aleluja!« je zapel in vsa cerkev je mogočno odgovorila: »Res je vstal, aleluja, aleluja, aleluja.«
Sedaj so se vsi zgrnili za vikarjem Luko z raznimi dostojanstveniki na čelu. Bilo je sveto velikonočno jutro, polno sonca in pomladne lepote, polno težko pridržanega ponosa, ko je njihov pogled splaval proti Skalnici, kjer se je videla bela cerkev, Marijina hiša na gori. Velikonočne pesmi so napolnile vso solkansko nižino. Kristus je od smrti vstal, nam se veselili dal, veseli se krščanstvo vse, aleluja, aleluja!
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
PH-PALACE HOTEL, Corso llalia 63 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO 1
O slovenskem izseljenstvu
(Nadaljevanje s str. 2)
namenu. Lemont naj bi postal s postopnim razvojem ne le izključno verski, ampak tudi narodni kulturni center vseh Slovencev, živečih v Združenih državah in Kanadi.
Saj je to več ali manj že sedaj, ko edini v Ameriki izdaja list v izključno slovenskem jeziku in piše z močnim narodnim naglasom, a postal naj bi tudi na zunaj slovensko narodno središče in žarišče. Osrednja knjižnica v Le-montu je eden izmed korakov v to smer, kar velja navdušeno pozdraviti in želeti, da bi ji sledili drugi.
V takem razvoju vidim jaz najboljše jamstvo za varno ohranjevanje slovenske pristojnosti na tem kontinentu v daljno bodočnost, kar bo celotnemu narodu in domovini samo v prid.
Počasi je stopala Urška ob svoji materi in Jeri. Čez svetlo obleko iz hodičnega platna je imela ogrnjen bel volnen Šal ki si ga je lesno prižemala k sebi, da bi ji obleka preveč ne mahedrala okrog shujšanega telesa. Izpod bele rute so j> uhajali valoviti lasje. Še kitije skrila pod volneni šal. Oči soji žarele. Notranji ogenj jih je podžigal, sveti ogenj božje lju- ^ bežni, ki je počasi in neizprosno uničeval njeno drobno telo.
»To ni več naša brhka Urška, bolna je, ne bo več dolgo...« so modrovali ljudje inv velikonočno radost je padla grenka kaplja.
V cerkvi je Urško iresoi mraz. Komaj da je zdržala do konca. Želela si je sonca, da b' jo ogrelo in pregnalo iz udov utrujenost in zbitost.
»Ne, mama, rada bi bila Ž£ doma, ne počutim se dobro,(( je rekla materi, ko ji je omeni' la gospoda vikarja. »Drugi me boš izgovorila. Res ne ut0' rem, da bi mu voščila k prazni' kom. Saj me je videl pri tem obhajilu.«
t
f:
n
n
n
51
ni
ni
51
gl
sk
v«
bi
Jan je z očetom počasi st0' pal za Urško. Srce se mu jelf' galo ob pogledu na njeno ne' I bogljenost. Kako rad bi jo vfe v naročje in jo nesel na svoj1 močnih rokah. Še pred Preva lom je omagala.
»Odpočijmo se nekoli^J potem bo že šlo, ko gre P° i navzdol,« je prosila.
m
ta
bc
ni
Vc
bi
V<
ni;
sv,
»d
sti
(Dalje prihodnji torek)	tlg
Ameriška Domovi US
je Vaš list!
MALI OGLASI
WANTED TO BUV
MERVAR . BUTTON ACCORD*0^
JOSEPH LISIK
brž
nih
nje
Šal
ner
k
4$-
‘%
ST. CHARLES, M1CH. |
HELP WANTED
od1'
Painter “helper”	,5
side painting. Call even' at 692-1069.	^
'»r in ih
l9g
Pisj
k
fa* k Pri| in o On0
S0(j;
*'as
v$ej
v
to ,
1 and 2 bdrm Apts St. Vitus area. Call 531 after 6 p.m.	6J) ^
! iah
s'i5t
FOR RENT p
Cheap apartments, smokers only. Call
Hiše barvamo zunaj traj. Tapeciramo (^e paper). Popravljamo mo nove kuhinje in k°P ii1 zidarsK
ter tudi druga mizarska dela.
D
IS
’'nij
S
Jatj

. 'M
nit
Laslnik TONY KRl^
Pokličite 423-4*h r j
ih
FOR REN1
3 rooms, up. 1 11 ^
Road. Call 361-0566.
BEAUTY SHOP
Call **
St. Clair area after 5 p.m.
L. P.
Kanadska Domovina
O diktatorski oblasti, o oporečnikih v domovini, ter o nalogah politične emigracije
(Odgovor na pismo dr. ranceta Habjana, ki mi ga je P'sol na praznih cie/avsIva — '■ naja 1987. O, M.).
^ragi in cenjeni dr. Habjan! , Najprej lepa hvala za Va: 1Zrazito pismo, ki je bilo p !V°ji Vsebini v marsičem podi no> obenem pa nepričakovi j*0 odkritje, da sva si Vi, k< e ^anj* domobranski čas 1 ’ 'n jaz, kot »politik« i Clan SNO tako vsaksebi.
^aSe pismo me je res preši ”!10- Prvič zato, ker do sed; J Jer nisem zasledil Vaši ankov — ne v borčevski . h* ne v A.D. ali Slover v ‘ državi, in ne v drugih sk ^.askih publikacijah —, kjt ^ ^av>li s slovensko probh
tak0- In drugič zat0’ ker SI nenadoma začutili potrt
jjjj’ da niorate spregovoriti i voi-^i osebno pismo s pr da ga lahko upor; Ver >>v kakršne koli namene« njs Jea,'te mi, da moji namer .o-^bni, četudi mi očitate »doh P'smu pomanjkanj sii„ r°namernosti in tehtne fladcv'1 m°jeni pisanju v Ka ^ 1 ^movini.
Wn teze, ki so Vam bil ,.ne »soflirane« od različ ^ JUc|i, ki se z mojim piša lal01 ne strinjajo, bom posku C kratko odgovoriti bre k«, j,r^ne in osebne polemi v nio' °r Ste verjetno že bral 5ega Jem Uvodu ob obj “
I987 P'sma v K.D. (1 Wst)a’^e|tucii meni upir
‘azvp, •; u '-asa ao č£ kr0g r!J° in da ima č Priliko10Venskih narot
Veni?3 razm°tri, Ono m. to a,i ono idej s°dke 'j6*.’ Pomisleke dastj ■ ciavnost in za Vs?lej ^Vnii1 delavcev
!^vaiite1ZDP°stav|jeni
1° vsa t^83, da Va,T
.to b a leta prihrai
^ dew tUdi •iaz os,t S|ii!0i etikjn°sti in Pri
Jiis'auenSka Pnobh H leti .Je bila Pred ni t’r^ Vsakemu j '■ P0UH ba P°sebej ) >vinia/,t,pajetrel
Nistijina^ Vedno vi£
VS«. da je tak
C“s|ka v s
.j!“i;’"ar°di
C>»>'
to ' a P»t
0, 1
\ b' I« 3,' JtvPtlo v ^io'
^Ooo Stevi|0
Lahko Vam pritrdim, da se vsi totalitarni režimi slej ali prej sami izrodijo in da je to v bistvu proces, ki spremlja hotenje in delovanje človeške družbe.
Zgodovinsko najbolj zgovoren je slučaj francoske revolucije, ki je odpravila fevdalizem, kateremu so se tudi naši slovenski kmetje upirali. Potom evolucije pa se je takratna francoska družba preosnovala in odprla vrata demokraciji.
V najnovejši dobi smo imeli priliko opazovati sličen potek v nekaterih južnoameriških državah, ki so iz diktatur prešle v demokracije.
Drugače je s komunistično diktaturo. Do danes nisem še nikjer zasledil, da bi se kakšen narod rešil iz klešč komunizma, potem ko je ta s svojo revolucijo prevzel oblast. V Sovjetski zvezi vlada že 70 let, v Jugoslaviji 42 let, kot v ostalih vzhodnoevropskih deželah, ki so nemudoma po drugi svetovni vojni prešle v sovjetsko interesno sfero. Marksizmu so sledile Kitajska, Severni Vietnam, Severna Koreja, Kuba in mnoge dežele v Afriki. Vse te dežele so danes vklenjene v ideološke verige marksizma in v gospodarsko zaostalost, ker državni kapitalizem ne dovoljuje gospodarske iniciative svojim držzavljanom in jih tako kot sužnje drži pod svojim palcem.
Če berete Delo, Naše razglede in drugi slovenski časopisni in revijalni tisk, v katerem poleg komunističnih izvedencev tudi trezni gospodarstveniki povedo svoje mnenje, morate priznati, da je bilo socialistično gospodarstvo tisto, ki je privedlo jugoslovanske narode do sedanje družbene krize.
Vam in meni se gre v prvi vrsti za našo slovensko problematiko. Sicer si jo vsak po svoje tolmačiva in jo gledava iz različnih zornih kotov. Vi kot apologet (tako se mi zdi) ljudi, ki danes jahajo plot, in jaz, ki v slovenski komunistični partiji še vedno vidim istega sovražnika, ki je po končani vojni pobil 12.000 naših najboljših fantov in mož. Ali se kdaj vprašate, zakaj so tako postopali? Iz ljubezni do naroda?
Svetujete mi, naj opustim preteklost in naj se posvetim sedanjosti in bodočnosti našega naroda. Silno rad bi to storil, pa so se za naš narod tako važna zgodovinska dejanja izvršila v preteklosti, da jih ni moč zanikati ali nanje pozabiti.
Kakor ste dejali v svojem pismu: Zgodovine ne ustvarjajo samo živi, temveč tudi mrtvi.
V tem se z Vami popolnoma strinjam. Ker mrtvi ne morejo več govoriti, smo mi poklica-
ni, da v njihovem imenu govorimo. In jaz se čutim poklicanega, da v njihovem imenu govorim. In bom govoril, dokler se ne bo v domovini zrušila komunistična oblast.
Prepustiti vso preteklost zgodovini je na prvi pogled vabljivo in do neke mere opravičljivo. Pa sem se vprašal: Čigavi zgodovini? Komunistični?
Znano Vam je, da Jože Vidic, Ivan Jan in njima podobni »zgodovinarji« pišejo debele knjige o takoimenovani NOB, v teh knjigah pa že štirideset let potvarjajo, lažejo in slovensko zgodovino po svoje krojijo, da bi si v bodoči slovenski zgodovini priborili ime »osvoboditeljev«, kar je najo-čitnejša laž od vseh, ki jih je slovenski narod v svoji dolgi zgodovini kdaj doživel.
O tkim. enotnem slovenskem kulturnem prostoru
V svojem pismu, dr. Habjan, ste precej pisali tudi o »enotnem slovenskem kulturnem prostoru«.
Kakor naslov sam lepo izzveni, se zanj nisem mogel navdušiti, četudi se smatram za kulturnega in zavednega Slovenca. Kakor bi želel, da bi prišlo do Zedinjene Slovenije (s Primorsko in Koroško), me vendar odvrača misel, da bi tudi ti dve svobodni slovenski deželi zapadli diktatu marksizma, ki ga komunistična partija še vedno izvaja. Izvaja ga sicer ne v takih prostaških oblikah, kot v času revolucije, a izvaja ga ter z istim namenom: Ohraniti oblast!
42 let je za nami, kot pravite v svojem pismu. Doba dveh generacij. Medvojni akterji in revolucionarji, kot jih Vi imenujete, so v marsičem spremenili svoje gledanje na preteklost in njihovo medvojno početje. Posamezniki, ki danes javno kritizirajo revolucionarno preteklost in priznavajo svojo osebno krivdo, so zelo redki. Pri takih mi pridejo na misel prof. Apih, bivši komisar, Milovan Djilas in še nekateri, ki so res spoznali laž marksizma, in pa današnja slovenska mladina, ki želi resnico.
Vendar, ena lastovka ne naredi spomladi, kot pravi že stari rek. Strinjam se z Vami, da je to oporečništvo razveseljivo; ne strinjam se pa, da bo to vodilo do narodne sprave, četudi se Spomenka Hribarjeva za to prizadeva (za kar ji mora biti vsak Slovenec v matični domovini in v zdomstvu hvaležen). Saj je to želja nas vseh, da bi slovenski narod dočakal dan, ko bo samosvoj sebi koval svojo bodočnost in zaživel v razmahu ustvarjalnosti naših ljudi, ki se lahko merijo z najnaprednejšimi narodi sveta.
Te, dragi dr. Habjan, so (dalje na str. 6)
Kongres ameriških arheologov v Torontu in Mecklenburška zbirka (Zaključna beseda)
Uvod
TORONTO, Ont. — V začetku maja se mi je ponudila izredna prilika, da se podrobno pogovorim z ameriškimi arheologi, ki raziskujejo prazgodovino slovenskega ozemlja na podlagi najdb v sedaj že dobro znani Mecklenburški zbirki, ki se nahaja v Peabody muzeju univerze Harvard. Ameriška Domovina je o tej zbirki že obširno pisala v začetku tega leta, 20. in 27. januarja 1987.
Ta izredna prilika je bil letni kongres arheologov v Torontu. Organizirala ga je Society for American Archeology, bil pa je mednarodnega značaja. Kongres je trajal kar pet dni, vključno sobota in nedelja; to je ameriški način, za Kanado še malo nenavaden. Kongres je bil natrpan s predavanji od jutra do večera, vseh skupaj je bilo podanih 550 referatov. Seveda, tak kongres je stvar specialistov in res ne mislim o njem poročati, čeprav so bila zanimiva predavanja o kameni dobi in novejši prazgodovini Evrope, o kulturah Indijancev Mezo-Amerike itd., vse zavito v precej težak znanstveni jezik. Zanimivo je, kako veliko pozornost posvečajo arheologi idejam Marxa (Karl Marx!) o ustroju družbe primitivnih prednikov »homo sapiens«. Prav vabljiva je bila še velika razstava vseh vrst arheoloških knjig vseh mogočih založb. Številne so bile knjige o razvoju človeka, kot to nakazujejo izkopavanja npr. v Afriki.
S prof. P.S. Wellsom, ki sedaj pripravlja četrto in verjetno zadnjo knjigo o Mecklenburški zbirki, in z večjo skupino mlajših arheologov, ki se bavijo v glavnem s halštatsko kulturo na podlagi najdb v Peabody muzeju — Mecklenburška zbirka spada v halštatsko dobo — sem se sestal enkrat zjutraj in smo v večurnem pogovoru premleli zbirko po dolgem in počez. Veliko sedanjega delaje posvečenega precej podrobnim analizam izkopanega materiala. To delo vodi v glavnem prof. R. Maddin, moj stari znanec. To področje je tudi meni bližje in zavzema v arheologiji vse bolj pomembno mesto. Drugo leto bo npr. tu v Torontu v maju »International Symposium on Archaeometry«. Beseda »arheometrija« pomeni uporabo fizikalnih, kemijskih, matematskih itd. metod na področju arheologije.
Zgodovina obdelave materiala v Mecklenburški zbirki
V pogovoru sem seveda načel do sedaj nerešeno vprašanje dr. Rajkota Ložarja in njegovih brezuspešnih poskusov, da bi mi omogočili obdelavo tega materiala v Peabo-dyju. Postopanje tega muzeja se nam je zdelo skrajno nelogično, posebno, ker je dr. Ložar še pred vojno, leta 1934, obdelal prvi del zbirke, ki je ostal v Narodnem muzeju v Ljubljani.
Razložili so mi, in ta razlaga se ujema tudi z mnenji z druge strani Atlantika, da se je prof. H. Hencken, po Ložarjevo njegov »nemesis« (maščevalna, sovražna usoda), zelo trudil, da je Peabody kupil leta 1934 prvi del Mecklenburške zbirke in, nato, leta 1940, še drugi del, ki je prvotno prešel v roke Ashmolean muzeja pri univerzi Oxford v Angliji.
Kupovanje na obroke je gotovo znak, da tudi Peabody ni razpolagal z neomejenimi denarnimi sredstvi in da je Hencken imel težave, preden je nabral potrebni denar! Na vsak način torej, Mecklenburška zbirka je postala za Henckena zelo pomembna naloga in jo je kar ljubosumno čuval. To potrjuje tudi posvetilo P.S. Wellsa v tretji knjigi: »This volume is dedicated to Hugh Hencken, who helped save the Mecklenburg Collection from irrevocable dispersal in the 1930’s and assured that this important body of archaeological material would be made
available to the scholarly world.«
Kot sedaj vem, je Hencken hotel zbirko sam obdelati in to skrbno in znanstveno. To pa zahteva veliko časa in tega ni imel. Zato je odlašal misleč, saj je zbirka lepo na varnem v Peabodyju in ne more nikamor uiti. To razloži nam nerazumljivo skoro štiri desetletja dolgo zavlačevanje obdelave te zbirke.
In nekje okoli leta 1952 se od nekod prikaže dr. Rajko Ložar in se celo ponudi, da bi on te najdbe obdelal! Hencken se je zgrozil in, ko bi Prešernovo poezijo poznal, bi za njim ponovil: »Kaj pa je tebe treba bilo...«
Morda je pretirano trditi, da se je Hencken zbal dr. Ložarja kot »hudič križa«, prav daleč od resnice pa tudi nisem. Toliko se je Hencken mučil, da je dobil potrebni denar, da je zbirko kupil, sedaj pa mu hoče nekdo vse to vzeti, obdelati, objaviti v svojem imenu ali vsaj kot so-avtor. In to še nevaren znanstvenik, že priznan strokovnjak za halštatsko dobo ter še posebej ravno za to zbirko! Še za pomočnika ga ne bi Hencken upal vzeti, če bi seveda dr. Ložar na to pristal. Gotovo je Hencken že slišal basen o lisici in ježu! Scenarij je bil torej povsem drugačen, kot si ga je zamislila naša logika.
(dalje na str. 6)
O DIKTATORSKI OBLASTI...
(Nadaljevanje s str. 5)
naše želje in obenem naloga politične emigracije. Dokler bo pa v domovini vladala komunistična partija, je tak razmah nemogoč. Zato bom še naprej, dokler mi bo dano, grajal sedanjo oblast, ki je slovenski narod pripeljala na rob narodnega propada.
V	svojem pismu govorite o Veselem Oznanilu in dolžnostih kristjanov ter njihovi dobronamernosti. To se lepo sliši. V Veselem Oznanilu pa se nas tudi opozarja, da moramo iskati resnico, ker nas bo edino ta osvobodila.
Saj pozdravljamo vsako opozicijo komunistični diktaturi v domovini, s tem pa ni nujno, da -mi odstopamo od svojih prvotnih načel, zaradi katerih smo se proti komunizmu borili in smo se kot poraženci znašli v tujini, zaradi torej našega verskega in narodnega prepričanja, ki se nam je zdelo ob navalu stalinizma pravilno in za naš narod odrešilno. Mislim, da z branjenjem teh načel ne odtujujemo in ne mrtvičimo slovenske zdomske miselnosti, kot Vi v svojem pismu trdite, temveč ji dajemo njen smisel, politični emigraciji pa njeno nalogo.
Nadalje v svojem pismu navajate besede novega beograjskega nadškofa dr. Franceta Perkota, ki je v nekem razgovoru izjavil, da so sedaj slovenske razmere v jugoslovanskem merilu veliko boljše kot v ostali Jugoslaviji. Da je tako pripisuje nadškof Perko kulturi in kulturnosti boljših odnosov v Sloveniji.
V	navadnih razmerah v demokratični državi bi bila taka izjava popolnoma odveč! Kako to, da je taka izjava tako pomembna? Po 42 letih socialistične demokracije? Sicer pa sem v koroški Nedelji bral, da je dr. Perko na konferenci jugoslovanskih katoliških škofov v Zagrebu ostro napadel komunizem in bil radi tega deležen izrazite kritike jugoslovanskih komunističnih ideologov.
V	svojem pismu napačno trdite, dr. Habjan, da je bila slovenska Cerkev tista, ki je pričela ustvarjati »enoten slovenski kulturni prostor«. Poslanstvo Cerkve, kakor Vam je znano, je v reševanju duš. Že stara Rafaelova družba (mislim, da seje v stari Jugoslaviji tako imenovala), je v prvi vrsti skrbela za duhovno življenje takratnih izseljencev, mnogi duhovniki pa so se posvetili tudi kulturni dejavnosti radi svoje izobrazbe, ker so s tem uspešneje opravljali svoje duhovno poslanstvo. Tako naši duhovniki še danes delajo. Jaz bi to pravilneje označil kot »slovensko cerkveno občestvo«, ker spada še veliko slovenskih zdomskih duhovnikov pod slovenske škofije ali redove, ki imajo svoje predstojnike doma.
Koncept »enotni slovenski kulturni prostor« se je porodil na sejah SZDLS in seje nedavno sam tov. Smole izjavil, da
ime ni bilo »preveč posrečeno«.
Toliko o skupnem slovenskem kulturnem prostoru.
Da so tej »narodni« pobudi zapadli razni zamejski kulturniki in pisuni, pa drži. Berite izjave dr. Matevža Grilca, ki jih je dal na občnem zboru NSKS (Narodnega sveta koroških Slovencev), ko je bil izvoljen za predsednika. Dr. Ciril Žebot da je vojni zločinec, mi vsi, skupaj z dr. Rožmanom pa smo izdajalci, Mohorjeva je v službi reakcionarjev itd.
Na Goriškem in Tržaškem so tudi posamezniki, ki se režimu udinjajo, pa v stvari nimajo nobene »teže«, kot Vi trdite, razen da si svoje »mošnjičke« polnijo — kot to dela Tone Svetina na Bledu s svojimi' »Ukanami«.
Tista Kocbekova »izpoved« nakon ;trideset let po dogodkih v Kočevskem Rodu — ko so ga njegovi bivši partizanski soborci Vrgli na smetišče zgodovine! — ni porodilo Spomenke Hribarjeve in ostalih oporečnikov, pač pa proces, o katerem ste že v prvih odstavkih svojega pisma govorili. Ne pripisujte torej zasluge ljudem, ki jim ne pripadajo.
V prvi vrsti je pokojni Edvard Kocbek tista tragična osebnost v naši polpretekli zgodovini, ki je s podpisom Dolomitske izjave prodal slovenski narod komunistični partiji (ta je sicer že od vsega početka bila glavni organizator OF, po pisanju Josipa Vidmarja v Delu, 25. aprila 1985: »Ob našem prazniku«), s podpisom pa je Kocbek dal še svoj blagoslov enopartijskemu sistemu, ki je po vojni v domovini zavladal.
Danes bi nekateri Kocbeka hotela za »svetnika«. Bil je dober pisatelj in pesnik — pri tem pa mu je manjkalo hrbtenice, politične odločnosti in borbenosti.
Enostavno ne morem sprejeti domneve, da v tridesetih letih službovanja v partijskih vrstah ni zvedel za pomore, ki so se v maju in juniju 1945 v Sloveniji godili. Jaz sem bil takrat še doma in sem kot 19-letni mladenič vedel, kaj seje z vrnjenimi domobranci zgodilo. Da bi Kocbek, kot minister v vladi, o tem ničesar ne vedel, greste lahko pravit komu drugemu.
Pa pustiva Kocbeka in njegove oboževalce, ker je še nekaj stvari, na katere bi Vam rad odgovoril.
Svetujete mi, naj bi dal več poudarka sedanjosti, predvsem pa bodočnosti. Mislim, da sem v svojih spisih sednajo slovensko stvarnost precej obravnaval in ne vidim za slovenski narod nobene bodočnosti,dokler se ne bo rešil komu-nisfične diktature in zares demokratično zaživel.
Komunistični »avantgardisti« so slikali bodočnost v rožnatih barvah. Danes je ta bodočnost bolj črna, kot kdajkoli v naši narodni zgodovini.
Predpogoj za narodovo življenje je v prvi vrsti svoboda. Ne svoboda, kot. jo proglašajo doma, temveč svoboda, ki bo ljubljanskemu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju dovolila po radiu in televiziji spregovoriti svojim vernikom vsako nedeljo in ne samo vsakih štirideset let in to za božič; da bodo ljudje po svojih zmožnostih ustvarjali podjetja, zaposlovali ljudi in trgovali svobodno; da si bodo svobodno volili svoje politične predstavnike in zakonodajalce in jih lahko pri svobodnih volitvah odslovili, če ne bodo svoje službe vršili.
Za tako bodočnost se jaz borim in z menoj tisti, ki narodu hočejo dobro. Tako mnogi doma, kakor v zdomstvu. Mislim, da je to dovolj jasno povedano in ne vem, zakaj naj bi imeli težave to, razumeti?
Dolžite me tudi, da v K.D. enostransko poročam. Res krajevnih dogodkov v Torontu ne opisujem,pogosto, ker se preveč bavim s »slovensko sedanjostjo«. Krivično pa me obsojate, ko trdite, da smo ob obisku škofa dr. Smeja vsi molčali (razen dr. Urbanc v Taboru).
Preglejte številke K.D., če ste nanjo naročeni in če jih hranite, pa boste našli moj dopis, ki sem ga napisal ob priliki »Prekmurskega Proščenja«, ki so ga prekmurski rojaki praznovali na svojem letovišču in kjer je bil slavnostni gost škof dr. Smej. Čast sem imel, da sem z dr. Smejem več kot pol ure govoril in v svojem članku opisal vse slovesnoti dneva. Dr. Smej je zares osebnost, kateri sem posvetil svojo pozornost. Vas, dr. Habjan, pa na tem prekmurskem slavju nisem opazil!
V pismu ste prinesli na dan tudi afero o aparatu Ultrazvok. Govorite o preračunanih lažeh, s katerimi smo polnili (pri tem verjetno mislite mene) strani naših časopisov. (Polemika s Cvetko Kocijančičevo). Da s tako dejavnostjo rušimo in ne gradimo slovensko zdomsko skupnost in da ljudje dobro vedo, kje tiči zajec. Mislim, da naša zdomska skupnost dobro ve, kje tiči zajec, le Vi in drugi »dobronamerneži« ga iščete v napačnem grmovju.
To, dragi dr. Habjan, sem Vam želel napisati v odgovor na Vaše pismo. Tudi jaz Vas prosim, da mojim besedam ne zamerite, ker niso bile napisane iz nekakšne mržnje ali sovraštva, pač pa kot moje iskreno mišljenje in prepričanje.
S pozdravi slovenskega svobodnjaka Vas pozdravljam in Vam želim vse najboljše!
Vaš
Otmar Mauser
O MECKLENBURŠKI ZBIRKI
(Nadaljevanje s str. 5)
Še nekaj je bilo vmes. Dr. Ložar in prof. Hericken sta stala na diametralno različnih pozicijah. Dr. Ložarje zbirko še vedno smatral za last slovenskega naroda, Hencken pa logično za last Peabodyja, saj jo je muzej kupil in zanjo pošteno plačal. Kupil jo je res na dražbi, toda od legalne lastnice, vojvodinje Marije Antoinette von Mecklenburg. In njej je lastništvo potrdil sam kralj Aleksander L Zbirka je bila torej legalno prodana in kupljena, pa konec! Prav tako, kot je ruski car prodal Aljasko Združenim državam za okrog 7 milijonov dolarjev. Poti nazaj ni več!
In tako se je prof. Hencken močno potrudil, da tako nevaren konkurent, kot mu je bil dr. Ložar, ni mogel dobiti nobenega mesta v Peabody muzeju, da le ne bi, celo morda na skrivaj, začel z obdelavo zbirke. Še več, Hencken tudi ni obešal na veliki zvon, da je dr. Ložar pristal v ZDA kot naseljenec in da je v Peabody-ju že stikal za zbirko. Zato niti Henckenov ožji sodelavec P.S. Wells ni izvedel zanj!
To so pa čudne znanstvene metode, bo kdo rekel. Toda pomisliti je treba, da je v Evropi število arheoloških najdišč skoro neizmerno, v Severni Ameriki pa zelo skromno; Inuit in Indijanci so bili do prihoda evropskih zavojevalcev še v kameni dobi. Pomembnejše arheološke najdbe v muzejih Severne Amerike so uvožene od drugod. Dr. Ložarju v Ljubljani verjetno niso metali polen pod noge, ko je še razmeroma mlad dobil zahtevno nalogo, da obdela del Meck-lenburške zbirke v Narodnem muzeju. V Sloveniji je bilo arheološkega gradiva na pretek in je kar klical k obdelavi. Čeprav v Ameriki, je dr. Ložar še mislil po evropsko, še več, po slovensko sentimentalno: sodelavec je dobrodošel, ne pa nezaželen.
Ko je prof. Hencken končno začel z obdelavo zbirke, se je že bližal upokojitvi, delo je nadaljeval po upokojitvi in v glavnem obdelal halštatsko gradivo, izkopan pri Magda-lenski gori, ter pripravljal obširno publikacijo, ko ga je zadela možganska kap. Sedaj besede prof. Wellsa: »He was unable to finish the work alone and asked me to assist in the final stages of reading and editing the manuscript. My role has been restricted to organizing the manuscript in its final form for publication.« Ti stavki potrdijo odločnost
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
prof. Henckena, da Meekly burško zbirko sam obdela. Ne samo dr. Ložarja, tudi vse druge sodelavce je, kot izgk' da, odklanjal. Pač svojski z"3' čaj! Ta knjiga, druga v Med lenburški zbirki, je izšla M 1978, torej 40 let po prihod; zbirke v Peabody muzej. jp,e Bilo bi zelo napak* & ^'j 2 prof. Henckena dolžili za I(J 5 gično usodo dr. Ložarja. Pf°[ 'Bo Hencken je bil velik znanstvene nik širokega obzorja, leta 191 je izdal dve debeli knji?
Au< ■ j Ms
»Tarquinia, Villanovans p Early Etruscans«, poznal l1 Anr torej prazgodovino jadrans^ ga območja. Poznal sejezv3t
mi vodilnimi arheologi po3
Shi,
S
Wol
nem svetu, tudi v Sloveniji i( ^ bil parkrat in je tam skr^jaite, iskal informacij pri prizn^M H* slovenskih izvedencih, ki ,6tl
bili dobro poučeni o Hen^jJ
novih načrtih o Mecklenbuf zbirki; med tem sicer, ko J slovenska emigracija, kot večkrat zgodi, tavala nekjc ^
V »Ackowledgments« Pf8|B63.| Hencken:	»In addition Vi
would like to thank dr. Sta S5
ced^O
Gabrovec, who has placeu^h|^
f
enormous knowledge o'
Re.
IllWUO IW1W vv IV.VAg,*'	,
part of Europe in the Iron f, au completely at my
both in correspondence ,Jc
during my visits to	1
na.« Končno, prof. HePf

zasluga je, kot že onte1^ j°5o da se zbirka ni razdrob' ^nn
razne muzeje in muzejčkC;
;li^
bi se to zgodilo, ne bi mog^j p,es
koli prav rekonstruirati
važne dobe v prazgodovl venskega ozemlja.
ini*1'
Mislim, da je to dov0^ čen prikaz dogodkov v zv^( obdelavo Mecklenburškc
ke in bo težko še kaj bistv£ ga dodati.
Vprašanje krivde
v
V'
(K
Rec
Ni dvoma, da bi zbirka pravzaprav ostat'v 1^’ veniji. Usodna >ntertv5 kV
jugoslovanske kraljevski 0^
je bila povsem neumest^ prav je bila vojvodinja V
Antoinetta verjetno
na do neke finančne °^J	1
ne. Kriva je predvsem taKa|j U| slovenska oblast; ne vej!1|V|1 bila katoliška stranka, ( i V, liberalna, JNS, vladi, verjetno druga- ^1: bila namreč doba t.i- ^ .t I |V g
-I94 1 V
drove diktature, 1929-1 V V;
1 n Izvoli co»Y»r\t/r\l	^	.
je kralj samovoljno otl V še bolj važnih zadevah Ja^si ta, kdo je lastnik MeC pr ške zbirke.	J N.
Čudno je moralo ° A. ^
isk' . inA
v svetu, da slovens- ^
prodaja Amerika11 ^ V (|\t
Angležem, in to v	^
meh'
svoje kulturne spot*1 ^ precenljive vrednost’’ J
sam prereven, da bi ^
odkupiti. Brez dvoma^ 5 V
škandal ogromnih Američan Hencken je vV

smisla za kulturne sp
_I______l______	^	./1^ 'Ob ^
slovenskega ozemlja >
ske dobe, kot pa vsa jii
Pr /
na prefinjena kultoth^i lektualna elita Slove J Res, veliko slič”6^ V (dalje na str-
ris
R S
V
s
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
;•
Waterloo Slovenian pensioners club
resident: Louis Jartz lst Vice Pres.: Frank Slejko Vice-Pres.: Ann Krlstoff )(, i8n^?''Treas-: Steve Shimits, ouso Lake Shore Blvd., Apt. 107, OH 44117, Tel. 531-2281 * ^ ' ec' Sdc.: Helen Vukčevič gi u 'i'ngComm.: Frank Bitlenc, Ann
j(Annknnin9 Con^nn.: Alice Bozic,
^ Woif°V an<1 En9‘ Publicity: Cecelia —^A[*n Kristoff, Helen Vukčevič
rePs- Louis Jartz, Steve Shi-bl^ai,.8' Frank Greg; Frank Bittenc;
;aTteR: Ce«'ia Wolf jj pret)^ HePs.; Frank Slejko, Louis
jti	,0r Aaecl RePs-: Alice
^ ny Silc, Tony Sturm -»6®d Coo|^; Millie Bradač
I ■	----------------
fiftV.ENE pensioners club
P 8l,*GH—MAPLE HEIGHTS J^|i63^,^ent: John Taucher, Tel.
1- VlCe L
;ta«: Sec .r *" Mary Zivny ^iil57oi' reas-: Josephine Rezin, JN441 °c!isicle Rd., Maple Hts., ; J Rec	Tel- 662-9064
lAfj Audit Cv': Donna Stublier pOS^tbancj°rs: Louis Champa, Frank
Mortlhi J°hn Perc
j,|j),0drtj, wy meetings are held the Jt 1 p ectnesday of each month, ^	al,emating at the Slove-
r ^SOr, ’ H°mes on E. 80 St. and la*L ®nley Ave„ Maple Hts.
’	*,0Vene Pensioners	Club
gli^p	“arberlon, Ohio
Vic^nt: Vincent Lauter nisl( Jes,: Joseph Yankovich H . 2?as': Jennie B. Nagel, li	®t., N.W., Barberton,
,[j |{R58227r Telephone: 1-216-
3 _
>S«”a825‘226^
1 t)il AUd|t ■ Angela Polk 6 «l^el8 IVIirS' Frar,ces Smrdel, stVTgbCutICh' Mary Kovačič
. 't- d.6' Josephine Plainer
Theresa Cekada, ances Smrdel, Jose-
K«
F'ePs.; K Fn
P m. in the Slovene '4th St., N.W., Barber-
it r,8tn	oiiiiuci, oubt;
»r^P Marv ar’ Jennie B. Nagel; alter
jvT%slVacic
VgnClfVtt, Verv first Thursday of
* D.m ir» ♦Ky-w
‘C
Slovene t/, of America
Slag EReme Board
Unetich
.. b; Vp® 'Joyce P|emel ^ I flb	8 ’ JosePhine Tom-
i 5 i 'e "" b,m“ C,8'"™"
*1^!%: J^rle Plevnik
/%, nces m'6 Zaman. Vida Aflt1 * 5(1,' Wi|rna T. auric- Josephine
^	Ro ■ CeCelia W0lf,
,ce^H>.čarR°Se Gorman.
Helen
Ai 'vrj." ' Wil'"
Idrs- ',rT|a Tibjash
V2K<"T,na K“»^
»»‘^NrssrASkoia,is
■/ r Ml H9Ic rv AngelaZab-ni)£' /^li^tuch ’ ^fothy Gorjup,
^ Ih. ’ Ri
1i?V.^iaTnhUSClay of the
5^ateri- VVorkrnan’s
°0 Road.
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors:	Mary Turk, Justine
Girod
Sunshine Lady: Stella Dancult Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
%
President: Dorothy Lamm Vice Pres.: Josephine Kosteinshek Financial Secy: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643.
Rec. Secy: Ann Adams Sgt.-af-Arms: Caroline Lokar Auditors: Jo Škabar, Loretta Hlab-se, Jean Petrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch.), Millie Pike (Asst.)
Cookbook: Mickey Frank (481-8693)
Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wed. of the month at 7 p.m.
CIRCLE 7
Piesident: Hildegarde Kazen Vice-President: Edith Zele 2nd Vice-Pres.: Irene Sttancai Rec. Secy.: Pauline Kiall Treasurer. Fiances B. Weyanl
Pevska društva
Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Šemen in Barbara Šemen •
Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani
Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik.
Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103.
GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice-Pres.: Don Mausser 2nd Vice-Pres.: John Vatovec Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Bat is
Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome.
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Ffesnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman’s Home, 15335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new membersl
PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677
Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, QH 44119, telefon 481-3155.
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth Stislow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secrelaiy: Susan Rigler
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dom, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee,-Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ‘	ZARJA
Piesidenl:	Edwin Polšak
Vice Piesident:	Vicky Kozel
2nd Vice Pies.:	Irma Piyately
Con./Rec. Secy.:	Sophie T. Eler-
sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 441 17, telephone 216-531-8402 Secy.-Tieas.:	Mike Peirne
Musical Dii.:	Douglas Elersich
Asst. Diis.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Tutkman Auditors: Rudy Kozan, Irene Kelley, Flank Eleisich Planning Comm.: Oielya Meden, Barbara Eleisich, Frank Kokal, Bea Pestotnik
Slage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening 7:30—9:30 p.m. at the Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
Predsednica: Vera Maršič Podpreds.: Peter Lekšan Blagajnik: Peter Hauptman Tajnica: Donna Stefančič Zapisnikarica: Tanja Lončar Športni referent: Jože Tavčar Odborniki: Maria Gobetz, Marko Zakrajšek, Tomaž Zakrajšek
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY’S PARISH P.T.U.
ON HOltMES AVENIJE
Spiritual Advisor: Rev. John Kumse
Pastoral Minister: Sr. Nina Vitale Honorary President: Sr. Mary Ann Murphy
President: Debbie Suhy Vice-President: Debbie Daniels Rec. Secy.: Pam Lai Corres. Secy.: Joyce Segulin Treasurer: Danetta Kozel
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of, the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr.
2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President: Rose Poprik 1st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Weif. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Jo Nousak ' Trustee 2 Yr.: Catherine Ostrunic Trustee 1 Yr.: Mitzie Andrews Social Secretary: Jo Moho'rcic Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the , Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND
President: Andrea Borštnik 1st Vice-PreS.: Marie Azman 2nd Vice-Pres.: Margo Repka Rec. Sec.: Mary Lou Buehner Corr. Sec.: Sharon Fajadej Treasurer: Margaret Steixner Publicity Chmn.: Beyerly Hetman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in Sep-lembei for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Quelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser
Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tortica Simi-čak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Agnes Vidervol, Štefan Režonja, Branko Senica
Nadzorni odbor:	Alojz Ferlinc,
Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Moser, Frančiška Benko
Razsodišče! Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Matija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol -Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954
Blagajničarka:	Marija Dekleva,
25151 Fafrrfngton Avš., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovičh, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopfch, Olga Valenčič Redarja:.-jGipOr Bremec, Lojze Cenčič ,^'v r’ ’ jf ■
Nadzorni odbpr:	Rudolph M.
Susel, Štefan'Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik-blagajnik: Gus Babuder Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st.
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Hon. President:	Frank J. Lausche
President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann M. Opeka
Secretary:	Francine M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large):
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Bus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
Mailing Address: c/o Francine M. Snyder, 6120 Glass Ave., Cleveland, OH 44103.
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Stanley Laurich, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomšič, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec, Elmer Nachtigal, John Pestotnik Alternates: Zora Kocin, Maria Štepec
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Frank Ko-slch, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf
Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 44110, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman
Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Justine Skok Vice Pres.: Jean Križman Secretary and Rec. Secy: Nancy Walden
Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden
Exhibits: Mildred Hoegler
Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen:	Doris
Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN SLOVENE CLUB
President: Polly Steffner Vice Pres.: Emilee Jenko Secretary: Helen Levstick Cort. Secy: Agnes Koporc Treasurer: Esther Rossman
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Sudan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA
Predsednica: Kristine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 4411 9; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Sveiger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Slavka Sečnik, Helena Mišmaš, Tončka Berkopec
Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1985-1986 Predsednik: Frank Zalar ml. Podpreds.: Matija Grdadolnik Tajnica: Martina Košnik Blagajničarka: Rezka Jarem Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Srečo Gaser, Peter Dragar, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, dr. Milan Pavlovčič Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečo Gaser Bara: Rudi Hren, Tone Štepec, Miro Celestina, Peter Celestina Kuhinja: August Dragar, Anica Nemec, Julka Zalar
Reditelji: Jože Tomc, August Dragar, Matija Hočevar Knjižničar: Srečo Gaser Športni referent: Frank Zalar st., Matija Grdadolnik
Nadzorni odbor: Frank Hren, Viktor Kmetič, Stane Krulc Seje se vršijo prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri v prostorih Slov. doma na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Mary Kobal;
V. President: Christine Kovatch; Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd„ Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429;
Rec. Secy.: Marica Lokar;
Audit Comm.: Christine Kovatch, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin;
Shrimp & fish fry every Friday from 11. a.m. to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar
Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 12. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli.
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin
Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Marta Mejač Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Frohna
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni
Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA
President: Ellie Michaels Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Dick Flynn Financial Secy.: Paula Beavers Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322.
O Mecklenburški zbirki
(Nadaljevanje s str. 6)
so tudi odpeljali v Naturhisto-risches Museum na Dunaju, toda pred prvo svetovno vojno. Takrat je bilo pač slovensko ozemlje okupirano od Slovanom sovražne avstroogrske soldateske, samemu »presvi-tlemu« cesarju Francu Jožefu ni upal nihče ugovarjati. Jugoslovanska udeležba na torontskem kongresu
Kongres je bil mednaroden in je bilo veliko referatov z vsega sveta, s Poljske, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, itd. Jugoslavija je sodelovala z enim referatom:	Paleolitik
-Neolitik v južni Bosni in Hercegovini. Mlada, samozavestna avtorica Zilka Kujundžič, Zemaljski muzej, Sarajevo, ni bila samo elegantno oblečena, kot bi pravkar stopila iz modne hiše Dior v Parizu, ampak je bila tudi zelo lepa. Mene, kot »domačina«, so izpraševali, kje pa sta ti dve deželi, Bosna in Hercegovina? Hoteli so vedeti, ali je Sarajevo nekak jugoslovanski Pariz? Na srečo sem se spomnil na pesnika Prešerna in pesem Turjaška Rozamunda, kjer popotni pevec trdi:	•
»...sestra bašetova v Bosni, sonce vse lepote zdanje po vsem svetu razglašena...« Nakar užaljena Rozamunda jezno naroča vitezu Ostrovr-harju:
»...ko pripelješ Bosnijanko v grad Turjaški, da verjamem,
da je take res svetlobe...«
In pesnik nadaljuje:
»...z njimi bašetovo lepo sestro vitez s sabo vzame,... ... vseh lepot bila je sonce, ki so tisti čas sijale.
Bolj kot lepa Rozamunda, lepši Lejla mu dopade,...« In pesem zaključi: »...Rozamunda grede v klo-šter,
čast ljubljanskih nun postane!«
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!
WEST PARK BUTTON BOX CLUB Cleveland, Ohio
President:	Ella Samanich (tel.
243-6696)
Vice Pres.: Edward Valentine Secy-Treas.: Mimi Stibil Recording Secy.: Leona Nicifera Music Dir.: Any Pixel Auditors: Rudy Pivik, Joseph Mirtič
Public Relations: Albina Capek, Mimi Stibil
Members: Dennis Madigan, Bill II-ersic, John Carrol, Ed. Anderson
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
Nekako tako sem razlož svojim amerikanskim znancem -arheologom, ki so naenM začeli gledati na republiko Bc sno in Hercegovino z druga?111 mi očmi!
Zaključek
Pozitivno je, da je kar pfeCi gradiva v Mecklenburški zbij že obdelanega, nekako tretjini do tri četrtine. no je, da znanstveno delo tei dalje. Ko sem vprašal Pr°j Wellsa, koliko časa boševze dokončna obdelava, seje*2^ žalostno nasmehnil. To )e vedno velikanska naloga, K zahtevala vsaj par let tr dela. In časa prof. Wellsa
vsem resnim znanstven
likom;
zelo manjka. Skoro se O'1
li ^1
da bi bil sedaj dr. Ložar brodošel.
M
St'
Pozitivno je tudi, da v veniji pridno nadaljujejoz . kopavanji in pišejo o izs1 obsežne razprave. Takoj611J lani arheolog Tone KnezlZ, delo: Novo Mesto I, Ha^ta
grobovi. Prekrasna kni'^ prav luksuzna oprema,
ilustracije, odlične
fotografije, Številne ski#
konstrukcij predmetov, berem — neverjetno, a*1 ,j čno —, da so leta 1941 P J kopavanjih pomagale ce j lijanske okupacijske <?ete' I Vsak slovenski izfibr0^( gotovo vsak dolenjski' t / ženec, bi moral imeti 1° ^ go. Naklada knjige Pa T ) tako neznatna, da se J meni, ki imam odlične z# , obeh straneh Atlantika, posrečilo dobiti en izvo • Pregled bronaste ^ ozemlju Slovenije je
/
.-..v...-J —	p
znani strokovnjak za P^j
dovino slovenskega akademik (Bavarska A
GV-
ia Znanosti), prof. S-vec, in to v četrti knj'B1
, . praist0 mentalnega dela. 1
9'
Jugoslavenskih Zema*ja^|£i jevo 1983. Pregled z dobe (sem spada na01 »j9 štatska kultura) od ist torja pa bo izšel PoZ%.
knjigi omenjenega ^LiJ
....j.a.	......-	*{\0
slim, da se mi bo p°sr ^ biti kopijo rokopisa # ^ ve, da jo prevedem z
dyjevce.	jo
Na kratko, s Pr |e n1 slovenskega ozemij3 tako črno, kot se je z leti!	^ . pr*
Dr. V J


ISKRICI «
Bog enega Pr® ^ srečo in drugeg3 ^ Toda, kdo m°r%z|0Vj,|
nejše oz. nevarnj ^ trdil, da je skora) j
5a-sračap,sa,^'1
- - 'A
Kdor išče
nje in osebno^#, nikdar ne bo
]oa1pTpo>eV

k