PIVI STEEL DELAVSKE P AH JI 10 SPEOtEN V X VIXW PARKU 8. SEPTEJ •jr ."♦•C? HoUdajrs- Cra*alškilaetmykl . •Urii Mf K. Uwhli IT. GLASILO slovenske narodne podporne jednote omrnot !«ST Sa. Uvriil* »w TsltpSeaai UvitoU MU. T. i'.'U-r-—■ r- - !-.--- j" P.J . . L1 ' . i .i«—1 ■ ■- I- ■ I »»■' 1 ■ .f- L-s^-i iszfzr^z chic.,«, n., pm4.ua. ao. .»r»u < A„gu.ta». ma $,oc stev.-number i m. t'..-.''■ .......... hm ' . 1 ■ -----— ' .. = .........rarD; LAVGE V AMERIKI PRIČELI IZGINJATI. dblavoi ka JAJO k SOCIALISTI HOČEJO IlEKIJEIK GROZO' 1 Amerika. "Dobri časi" sa delsvce eo menda ie na zatonu. Brezposelnost raste v Chicsgu. Velik požar uničuje oljne vrelce v okolišu 8an Pedra v Kaliforniji. ■; • ' v H i A Delsrska kampanja za jesenske volitve sodnikov v Chicsgu je odprta. Čikaška sirotiščna šola je prati pekel za učence, fcf Inozemstvo. Krvavi nemiri ar Nemčiji še trajajo. W Piasko notranjega posojila nove nemške vlade. t Francija ponovno garanta vojnimi dolgovi. POSEČI V VOLITVE Voditelji socialistične stranka prizadevajo zediniU vae industrijske vodilce proti koalioijl starih strank. IE MU 0002-III 9U RAZKRITE. FRANCIJA ZNIŽA OB ŠKODNIM. Poročila is mnogih iodustn krsjev dokazujejo, da jo pi opit rssti srmsda brezposelnih tlrlavceV. V Cbiesgu je dsnes več delavcev brez dela kakor pa dela na razpolago. Znsne delaveke posredevalnloo T Canal Btreetu, ki so običajni "barometer za delo", dokazujejo da je vedno več delavcev brez dola Delavci še vedno prihajajo " v Chicago iz raznih krajev, zlaz pa iz Wisconsinu, Michigans, Minnesote in Iowe, kjer je bilo letos eelo na farmah končano prej kot po navadi. Mnogi farmarji eo tudi najeli manj delavoev vsled p0 vesteh ifPariia, ki eo še špe-visoke mezde; rajši zo aami napeli knlativne, se ja Poincare od-ivoje hrbte in združili delovne ločil za kompromis, sile petih ali šeetih farm iu se po- UVnm f Smv P«iz, 18. avg. - I« gotovih vi Mnogo rov se poroča, d. se jo Poincare PfJVf/ il nl^i Akron odločil za kompromis v odškod-ddč ▼ niuski krizi. V zvojem odgovoru 0., .redeče n* »ltimat ^ T «tiral, da je francoeka vlada pri skega departmenta 8000 delavcev na tf ^ znlžanje od brez dela in del te armade je pri- ^ . ^ minlmuma i5,644>. h^ 000,000 ($3.910,000,000) do makai l,o to jesen veliko brezposelnih v ^ 42 640 000>000 ^ niark Tndusirielni noložai no deželi je h izgube vjako kakor 1. julijs, 27 mest je pa ime- odškodnino, ako bo sprejet Poin lo manj dela in več brezpodecev. cerejev načrt, izvzemši če morejo Položaj po nekaterih državah je pregovoriti Anglijo, da zniža svoj bedeči: deli ' niinu »vojih 22 od- Illinois je stalen, fires malega »totkov celokupne vsote. Razume vse tovsrne in livarne obrstujejo. »*> d» l>° ta korftk i"vaJ ostre pro-- Indiana je na slabšem. Indu- ***** iUlije, Japonske, Poljske , atrije slabše obratujejo. — Micki- ll1 entente. postopanj« • siromašnimi preeega oelo tista grozo vi I ki jih ja opisal angleški pi latalj Dickens ▼ svoji povesti I *'OUvtr TwirtM. Rsn ima 'lov,l0 brodovje, ki nit KA ROMANJI PO SKKDlfjmi0"10 ne doseza francosko zračne | IAPADD. ^^^ leile. WashingUm, D. O. — Osebni in1 I>olitični prijsteljl predsednika j ( oolidga pritiskajo na tega, naj zre iz Wsshingtona ter so pokažo ljudem. Tsko je bila obveščena! w|Mlxun#Mmf w# _ fcrffli zadnjega tedna mmeriška konTenc|je weehin|tonske razoro- Javnost. 1__:: ______■•__ PredHodaU^ ne nasprotuje Ohicago, SI. — SocisUstiina stranka bo posegla v volilno borbo ter izkušala spraviti na noge vse industrijske delavce v mesttf proti nameravani koaliciji za izvolitev triindvajsetih sodnikov v okraju Cook'. To bo nam voliti v mesecu novembru. V pripravljanju sa kampanjo bo; strankini organizatorji obvestili dršavnega tajnika Emmerso-na, da bo imela atranka dne t septembra sestanek, na katerem hoče sestaviti molilno listo zs svo-[jo orgsnlsseijo. . "Demokratje ln ltpublikanei so sa koalicijo," pravijo socialistični vodjo v svoji tozsdcvnl m avi. "In če se to uresniči, je tre- teensovo ia dopovedati dčlavstvu, da ni bistvene razlike med eterlma strankama, kakor eo to še vedno poudarjali eocialisti." Prvi etrel bo eprožen za delav sko kampanjo v Rlvervlew Parku v nedeljo dno 2. eeptembra, Uo bodo praznovali Delavsko nad«- «* jo. Ob tej priliki bo imel g**r ea delavski voditelj, Bvgene V. De^. ■ V zvezi s priprsvsmi za Debso-vo demdnstrscijo je strsnka imenovala odsek iz petih Členov f ti imsjo konferlršti s čikeškimi xa govorniki kmečko-delevske stra*- campanjo okrajnih aodnlkov. Pristaši obeh starih stmnk niso posebno rsaburjeni radi topa, da ee namerava tudi delavska stranka vdelešlti tistih volitev lsstno volilno listo. Delavsks organizacija bi roo^a ikodovstl le v sluažju, če bi imeli stari stranki vfcaka svojo volilno isto, pravijo demokratski in rc puhliksnski voditelji. Če bi bilo temu tako, potem bi bili delavci odločilna volilna aila, ki bi lahko porasila gotove sod nlšks kandidate na obeh volilnih listah. * Philip J. Flnnegan «e dobil pravico aedeti na magiatratnem eo-dišču porazivši Morris Ellerjevo-gs sina Emanuela, ki je bil poprej eden Thompeooovih voditeljev, a jo potem preeedlel ter se pridružil Brundage-MeCormickovi qrganlzeelji. Preštete glasovnice dokszajeji), da je bil Finnegan izvoljen z večino 1,431 glasov. RAgOEOŽimMA POOOD1A STOPILA V ram ZVITEK V VIUAVD Waahington, D. O. - Glavna žitvene pogodbe so stopile zsdn, | petek v veljevo, ko eo bile izme-[njene končne odobritve v dipio-mstični dvorsni držsvnegs do- . m „ . tej *»>"»ll, in i*to ee prav Ishko zgo-ds gs bomo videli v zgodnji J ^ni romsti po osrednji severni | pgrtBflnU. To pomeni, <|s je V L « I « ^ , . Francije, ki ee je dolgo Časa z Nekateri njegovi evetovalci VMmi ttifimi upirtU Uk|„i p©, n^nijo, da pojde Coolidge do lo- Btpoeled vendarle odobri- (>očim mn je bilo od gotove u toM(ievae dogovore, in da eo k:.sni namignjeno, da bi bilo do- bj|| uradnl dokwnfnti še priprav Jro, bi prepotoval in obiakal M imn0 Minne^to Michigan \ f „ bjle ^obr^ "i druge države ob jezerih, ki Jih ™ .. . . ©oalsnl- i; m,ui obisksti njegov ^ ^Tr H-niing povraMtu iz Alaake. šTns Trsneorto odobri- KAJ PEAVI BBVSOV O V' FOIDU. Ohioago, lil — Ko je sadel Ohsrloe Dickens s svojo povestjo ♦Oliver Twlet" Anglijo v srce, je preroškem duhu pisal sgodbo Člkaškc ubožne šole, na kateri so melo razposajene de&ke, ki kome, vodo, ksj delajo, pretepali, zelo slabo hranili, poetiU ln poniževal' ift* nepopisne načine, in to pa vse imenu "očetovsks skrbi" pod nadzorstvom javnih ursdnikov.J| čtole v petek, ko je prižla cel« vrst s novih dokazov na dan, je bl-llf la dovršena pstetlčna perslele, ki 1 očituje čikaški šolski zavodi vsaj doadevno bolj proivltljenem in Človekoljubnem stoletju od Uic-dobe, sa zlabšl kraj, Ukor je bU oni, kjer je hinavski "Mr. Bumble"\^ svojo postarno ln pohotno ljubi*? tako postopal, da je bilo otrokom življenje ne-■nosno. Anglija je zahtevsla mašČcva-kje, ko je Dlekcne dopisal svoje ašdnje poglavje, ln vendar nI ni-telj povedal vsaj približno tako AIUBIKA KAJ POMAOA EVKOPI, PEAVI Y. L. BEEOER. Pariš, 18. svg. — Victor L Derger, ameriški socialistični kongresnih, ki se mudi sdsj v Psrlzu, jo IzjsvU, da bi morala Amerika pqmagati Evropi pri rekonatrukclji gospodarstva in flnsnc. Berger, ki je silovito nsaprotpval vstopu Amerike v vojno, je sdsj mnenja, da mora Amerika pomagati odetranltl knoa, ki ga je pomagela narediti: Berger jo selo pesimističen glode Izida eedanje krize. Koder je potovfl ^povsod je našel selo slabo rssmerc. VELIKANSKI OLJKI POŽAR JE OGROjAl ZVEZNO SMOONISNIG Silna vročina utegne zanetiti o-gromns modnlška zaloge, ki ao nakopičene v trdnjavi MoArtknr. VOJAlTVO MA DELU, DA K PEEPEBttLO EAEHEJBMJB OOEOKMSOA OOKJA. San fedro, Oal„ IT. avgueta.«-Pošar, ki ee je vnel danee zgodaj zjutraj, ko je pričeto po eksplozt« ji goi*etl 500.000 eodčkov olja v tanku, ki je last oljne tvrdko Y v ("General Petroleum Co.", je bil NEMIRI ¥ NEMČIJI Z NISO POLEGLI, p Petindvajset delavoev ubitih ? belgijski okupacijski ooni t bitki i belo gardo. OVO BLATO POSOJILO IMA SLABZA0ETEE. ] i mmtrnp MiemT Aix la Chsppele, Nemčije, 1& avg. — Krvavi spopadi med ko* munisti ln polioijo ter Imršoaanl-ml prostovoljci se nedsljujejo. V do cenijo na $1,000,000 ter jo smatrajo sa največjo v zgodovini oljne industrije. 1'otukl gorečega olja la Kadi, ki drli 500,000 eodčkov, eo ee valili po nižini. Ogenj je divjal na miljo daleč in več sto vatlov na IU roko ter ogrožal kaearne in oficirske domove trdnjare MoAr-thur. V nevernosti je bilo na sto in ato življenj vojskov in njik družin. Premolenju je naprftril ta polsr ogromno škodo. Vest, čei. da je veliko število včersjšnji krvavi bitki v AUdor- človeških živ jen j Izgub jenih, al fu, sedem milj severno od tuksj>tr»ns. -Ali ^ ^J*; ^ M j«, bilo ubitih oeem oseb ln 50 Uudjo brleli na ittomobllih na rsnjenih. Sedemnajst oseb jelvw krsje, Milko so vrodnl človeški udje. r ♦ «. f ( ■L. i i i 'i Skoro vsaka država ima svoje oeno sa prste, roko itd. Apel franaoeklk Kew Terk, M. T. - Zatrditev,] ParizlSsvr-- K<^nUt^n. -i. de bo kmalu nova svetovnaUkeija kovtoa^kih vojna, in d. m k bodo Združene ihih unij i- i«d.la apelnaft^ drlare beležile le kar lapočetka,i«kr delavce, naj ne gpmtig, «d« > iz«fa» flearr Ford N frsneoake čete ^ptembrn 1922^ kakor je to šita- asagale nemški« ka^tal^omv ^ v šivljenjepisu detroitakega boju z namiklm ' -rnarK ki ^ > 'P™ MvftiUko pride do splošne rivolnr je v «*1MQ kandidat Allsn' L>>«čiji. Apel je do^gd v^e /ran i'.>n%om, ' 'coske delavske orgsnizaeije. Ncw York. N. V. — (Federated Press) — Vrednost človeških ■ dov se ceni v vsaki državi drugače, kakor poroča odbor Narodne induetrijske konference, delods jalake orgsnizseije. Kolikor odškodninskih zakonov je, toliko je vrednosti in teh je do dA0to 42. Palec na roki je na primer vreden $225 v Wyomlugu, $000 Oregonu, dočim dobi delaveo New Vorku in Alebami M tednov postavne kompenzacije, če Isgnbi palec. Delavčeva roka se ceni $1000 v Wjomingu, $1100 v Washingtonu, $1900 v Oregonu in 224 tednov podpore v Vew Vorku V Coloradn je vredna le 104 tedna podpore. Velika rezlika med drlsvsmi je tudi v odškodnini sa izgubo vida, dočim se mnoge države kregajo, le ja U ali ona telesna neagoda sploh teleana poškodba. Državi Pennajrlvanijs in Canneetient na primer plačujeta posmrtni no sa solnčarieo, medtem ko zakon v Kew Vorku določa, da smrt vsled vredna ai nezgoda in nc plačs se aobene poemrfnlne. grozne zgodbe, kskor jc poveat o UkaAkem Jimicju Wrightu, ki eo je moral obesiti, Če se je hotel Iznebiti "ljubesnjivoztl in prijaznosti svojih "nadomestnih st t rižev". v kateri je živel "a er Turist", js mogla obsbjstl le toliko čess, dokler je nI posts-vil snsmeniti šaleški pisstelj Dickens v pravo lntf. Ko ao ljudje isvedell o tistih mnksh ln krutostih, so nemudotos zs počeli akeijo. Člkažanja bodo tudi vedeli, ko bodo Čitall, ksj vse so gojene i'ubožne čikeške šole iz-povedsli v petek. Cel den je aodnt' načelnik Me-Kinlejr posliOal zgodbe, ki sp jih pripovedovsll gojenci tozsdevne-ga savods, in ki so v dno srta pretresle poelušalslvo v nsbito molni sodni dvorsni. Izpovedbe nekaterih dečkov so bile tako poniševelne in grde, da so morale vse ženske Is sodne dro-rsne, preden je eodnik dovolil dečkom, da so jih povedali. Deček ea dečkom je bil pozven ns dober za pričo, da je po dopri-*ego povedal, ksr je vodel. To so bile zgodbe, kako je šolski uči telj strelno pretepel dečke redi prestopkov, kakor js ns printer pomszaaje nsmlsnega prts, govorjenje brez dovoljenje, otroška iZbirčnoet v jedi itd. Neki deček je izpovedel, kake ga je učitelj zvezal ne rokek in >i .tfuh, ga pološil na mizo ter ga pretepel z jermenom, ker je bil "mzlo nemiren". Drugi je Izpovedel, da je bU pretepen do nezavesti, ker nI jpt-ral "sladkih jedi". Trije dečki, ki eo stsri msnj ka-kor deeet let, eo ispovedsli ael. rekljive reči, ki jih je ngenjsls z njimi učlteljevs žene. In Dsvi-sova lana jih je ob resnih priti kak pretepsla s jermenom. Več ljudi, kl so bili na izletu, se je komaj rešilo gotove smrti I tem, da eo bežali pred ognjem kar prek bližnjih gričev in krU bov. Vojaki so pod vodstvom svojik v delali eel dan ter iaku- umrlo v bolnišnici, tako da js šte vilo neraetlo na 25. ' Policija je bila snoči pojačena s dvesto civilnimi prostovoljci ln boji trajajo dalje. Maln«, NrmiUju. 18. uvg. miri, spremi jeni s izgredi, se na-i. u •. Al| , ^^ dsljujejo po vsej Iiesenskl. ^oro- ^ ^^" čila o krvavih bltksh med komu- " ^ri usLlT SSE ta^S mes^ Jns^des. ..^jorordo^^^arv neht bregu »eno v »evernokapednl| ii#w!ii - ^ inozemskih sbrsmbah. Vimafanjo so dovolj globoko v hI se na vnele viled — 7-7 - * ------... , _ i silno vročine od sgoraj. Če o ha- narnl odbor brezposelnih de a ve« v lodlpl u ^fkmH wlo|f| fW. prijel dvenejet buržojev, katere ^^Iva, bo več mlljonov zdzj drži kot talce. Tu je bi znoči 4oUr,av 9Hn$n\\i v srak. ubit en policaj In ve« policiatov PrfC<(j moiin v#Ur j, pf |# tev delavcev je bilo ranjenih. povečal že itak veliko nevarnost. Berlin, 18. avg. - Položaj v Viiokj pj^ni M |v|gsll daleč Brnnsuieku js še vedno akrajno Bg0j,0||, kritičen. Krajovna vlada ee noče polUsiin. poUrna brembe, kom-pokoriti komunistom, ki eo delikg^lj^i uradniki iu vojaštvo Is ultlmst, ds se jim mors izročiti žl- trdi,jsvs UeArthor, vsi ti ljudje vllna uprave, da ee ima rasoroŽitl KO nft (]Piu določili oliee-policija ln da morajo delavci do- h^,, pil( n katerega eo morali vsi Ititl m zle t lli merk tedenske mez- pra|»ivdsl bežati, kar najhitreia de i« po 25 mlljonov psplrnstih IH0 m0|^T. Cels mta tovornih in msrk podpore. Komunieti v]poinUklh evtomobilov jim je hU »runewleku imsje 70,000 oborožo-uih mož In bati se je novih nemirov. Is na rs z pol s go. | Plameni so se dvigsll do l,lf9 čevljev visoko. Ob deeetib ive- Denver, Oclo. — Po soteski de-ro hudourniki proti mostu Den-v#r, ker se je utrgel nad sotesko oblak v četrtek ponoči, kekor je bil obveščen policijski depert-ment kmalu po osmih svečer. Vse rsnpoložljive policaje eo poeleli proti soteski izven mesta Denver, in prebivalstvo je bilo opo-zorjeno. nsj ee preseli ne višje ležeča mest s. V IInebu, blizu Bcrlins, je bil £er Je požar malo pojenjal. Zato ubit neki delavec, kl je plenil Žitoj j0 prevlšdelo mnenje, da je Ogenj dokreja omejen, OSME IOLSUM KM/10 ▼ tU LIH O IgU OSTANEJO NESE-PEEMEEJEME. f Sprtngfiald, DL - Oene šolskih knjig v lllinolsu, kl so v nska* terih slušsjih zs tretjino vlšjs kakor po drugih državah, oetanejo nespremenjena kljub tema. da je ržavni neučni nadsornlk Frsnels p zaprt njenjem. Mnenje, kl ga Je lare-kel drlavnl prevdnik Hrundege, zatrjuje, da ee ne da sodno nra-gsnjstl knjigsrjev, ki prodajajo knjige po drugih drftovsh pod po-godbami, podpiaanlmi. predan so vložil! setnsmek v lllinolsu. Ta odlok se tiče morda več kekor dvsjsetlh knjigsrjev In zalolnU kov. na polju. ■ Is Poruhfja prihejsjo vesti o neprestanih Izgredih. V bitki v Beeklinghsuseou so ftivilnt isgred-niki rsnili 23 polleistov, druge pe ujeli ln razorožili, V llermu v okolici Duessel-dorfa je francoska vojslka polici-ja pomsgsla nemškim prostovoljnim policistom rszpršiti Izgred m ke, kl ■ ao plenili prodsjalniee. Francoska kavalerije Je včerej na Ckieago In okaliee. — V torrk ki toplede, lahki menjajo.^ vetrovi Temperature redaJUi 24 uri najvišja 71. aejnižja M. Molnee iziile ab #49, zaide oh 7:14. padle muošieo delavcev v Waltro-r5| nU|f Mprit|| « sodnim proga* pu, kjer so demonstrirali proti ejaokim cenam. \ Medtem, ko Freneozi na eni strani pomagejo nemški beli gardi pri nepedih na proteetIraJoče de-lavce v Poruhrju, plenijo na drugi etraui papirnate marke, da je kon* fesljs toliko večja. Dsnes so Frsn* eozi zasegli 700 miljsrd msrk (okrog tisoč dolsrjsv) v Coblensu, 12 miljsrd v Hpeyeru »n II mi Ijard v Kaaenu. Berlin, 1». avg. — Notranje po-soj 11 <> v zlstu, katerega je respi-ssla Hireaemaunovs vlsda v svrho, da uvede dvojno denarno veluto in etebilizlre merko, bo fisako, ska Ih» /skalo na prostovoljno podpiaovsoje. Zelo nizka vsota je bila podpisana. To dokszuje, ds bogstiai ne dsjo denarja Izlepa Iz rok Pomsgsla je tudi izjava repe-raeijske komUije v Parizu, da je ppojdo »epoetavno, ker so vss plUoženjs Nemčije v prvi vesti zastavljena ca odlkovkMFK*vi>"t< ^pomim" mimm M* ss Csoa oiuao* pe »>Hir». aefcctm — — LmLLci isdiajeee J*eie jLma dallml »"i* M*' * fLtlS^tiri m.™-. CHeefe SS.Š0 M M«, II« sa H Ise "^Haalcv HfM.brtM «4 ■ IfrtMH "P R O S V E T A" «TME sCHLIGBlENJIEMl'? D.t— v •kt.r.J« »■ P*- »»£*> .1 4« M VM M «Ufl lUt. ODGOVOR NA SUMNlCENM V "AMERIKANSKEM SLOVENCU". Ns obdolžitve, katere je prinesel "Amerikanski Slovenec" v štev. 88 na prvi strani in v šesti koloni proti bi* šemu blagajniku Brozichu, je odgovoril glavni tajnik J. 8. K. J. Joseph Pishler z okrožnico na vaa društva J. S. K. J. Okrožnica pravi, da je "Amerikanski Slovenec1' poročal neresnico. Ze v Prosveti, štev. 191, z dne 15. avgusta t L smo rekli, da se zadeva ne tiče samo članstva J. S. K. J., ampak da je posUla javna zadeva v trenotku, ko je prišel "Amerikanski Slovenec" naročnikom v roke. Zaradi tega se mora tudi javno izravnati V ta namen, nico glavnega tajnika Joseph Pishlerja dobesedno, kot bila razposlana društvom J. S. K. J. Okrožnica se glasi: "Elr, Mina.* dae IS. eaguste liti. IZ URADA CLAVNftGA TAJNIKA JSKJ., P. N. KRAJEVNIM DRUSTVAM. • • v PREDMET> ZANIKANJE NAPAČNEGA POROČILA V "AMER1KAN9KEM SLOVENCU". Coajesrii SLIKE IZ N; veod prihajajo glasovi da ae jc nekoliko Izboljšalo v indaatriji ia teko je potivl'eeje v industriji tu-di v tereni MianeeotL Zel pa tu-ks/lnje Jeklarske korporaeije le vedno eitrajo po »roje, tako da je njlai r korist. Sprejeli »o Mli, 4a bodo uvedli osemurni dela jeklarpeh ia dali delavec* d.e Uti pripoved« e, da bo. r ■ ■ um kratkem sfrfral po zraku. T6 • nb0<10 p^uvili, val avtomo ~OdlZ 3 ra bodo Izgledali kot 'velbar-jl\ ko bomo letal' po zraku kot E ija i gerešo. koši jo. da SVS posknsilr S dvajsetodstotni povišek v Hklenili so bili, da bodo tako sto rili sa vse delavstvo jeklarska in dnstrije s malimi isjemami. A je klaraki baroni so le vedeli, sskaj so omantti ona "mala izjeme" in poslužili so se jih ter izpremenili v veliko "isjemo" v prid svoji maliii. Osemurni delavnik so U namreč lamo tistim, ki so sedaj delali po 12, H ur in še vena dan m pa "povišanje" sa 25 odstotkov. Za .one, ki so dosedaj delali po 10 ur aa dan, bo ostal9 Is oadaljs tako pri staram delov aiku la stari plaši. Delavec, ki delaš po deset ur na dan, kdaj se ti bodo odprle o-ši in boš sahtcval isto kot so prejeli drugI Ali ti nisi vreden tolikega skrčenja dflavnika in one V številki 3«, "Amerikanskega Sloveaoe", s dne 10. t L, ja bile prlobšoao podle Ia smisllai perošOo pe nt "Glavni bUgajnik J. S. K. J. odstavljen redi pe- V dotišaem porošiki je emoajeae, da je Hf* gi blagajnik MMHBfll r ja In ok- kr. trosich ponevcril večjo vsote jodnotinega Jamarja ..... -- ■ tsvll. ■ter da ga je gL odbor rediteg* odstaviL Ker je dotično paiellle popolesaia lamii », In kar Uko poročile razburja šlanetvo, si Hejea V deli- d« | 1. VseJedaeHae sledeše lajava t I km ta vame ae- Bivli glavni Magajaik br. Gso. L urad v red« ki nI peaeverll afH eOegd L % Od Magajelštva Ja odstopil, ker al redi aeejfli eiskalh aadrikov mogel telae iavrlevaU delšaoetl evejege urada. Od glavnega ia aadaevaege edkere je bil veš- l^n mm Ig^ l^M J^m »gA radi aaredaigo poslovanja, nakar je sam ed 4* Bivši glavni b ia ber je njegove.] •lagajnik je o finančno skuša trositi med narodom podlo iamišljesso Uši ki lake viti ugled« aale dišno organizacija. Z odličnim spoštovanjem la kralaklm peadrai JOSEPH PISHLER, gL Ujnik. '' •, _ ^ - * . 1 Nova zvijačna poteza privatnih premogovniških interesov. A Premogovniški podjetniki al pomagajo ■ vsakovrstnimi zvijačami, da si pridobe javno mnenje. Tako so na pr. citirali v dnevnem časopisju neko vladno avtoriteto v zadevah premogove produkcije, da bodo krili a premogom vae potrebe podjetniki s polj* mehkega premoga, ako zaetavkajo rudarji na antradtnem polju. Ta Izjava je prazna baharija. Ako se vporabljo vsa nadomestila za trdi premog, tedsj krijejo podjetniki a polja mehkega premoga komaj pet in dvajset odstotfcpv normalne produkcije antracita. ' ' Neka druga taka raca je vest, ki pripoveduje, di bodo podjetniki a polja mehkega premoga po svoji organlsadji National Coal Aaaoclation .naznanili avoje produkcijeke stroške. Oni pravijo, da ao pri volji take Informacija Izročiti departmentu ha notranje ssdeve alt pa trgovskemu departmentu. Ljudje, ki ne pozabijo, kaj ao čitali pred enim m#-sečem, letom ali več leti, se smejejo takim vssUm. Federalna obrtna komialja ae trudi še več let, ds bi dobila take Informacije. Zakaj jih premogovniški pod jetniki ne izroče nji? Zakaj? E j, aa to, ker menda nočejo, da bi javno* izvedela za prave produkcijske stroški. Premogovniškim podjetnikom je znano, da je federalna obrtna komialja zelo natančna pri dognanju produkcijskih stroškov. In ker premogovniškim podjetnikom najbri ni vieč prevelika natančno* v takih rečeh, Is katerih y natančno dotene, kako velik je njih proflt, ponujajo po-datke o produkcljekih stroških drugje, kjer se ne Intera-elrajo zanje, ke^ ne spadajo take reči v njih področji. ga "povišanja" mezde! Oarj misli, da bo šlo tako naprej in pri tem ostalo. Ne boš ne! Res ima ie vedno tisto, stareko-pitne citre in misli, da bomo jde-seli kot bo on brenkal. Moti se Prišel bo volilni dsn in tedsj se bomo zgovorili. "Zora puca, bit' še dana", pravi Hrvat. Pri sad-nji volitvi sa eanatorja smo ▼ Minnesoti pokssall, koUko na« je sa Q|ryjeve pristale. T9 je lele začetek in mogotei po vsok Zdru-lenlh drlavsh naj el sapomaijo, da ta začetek ne velja samo tt Minnesoto, temveš sa vso Unijo. Skoraj bi bil pozabil omeniti minuli dan minuli dan, kako smo. se sabavali pri dveh pečenih jas-eih. Izbrali smo si bili prsv izvr-sten prostor v Šumi, kjer smo lsh-ko kar po domafio pekli jansa in ja zalivali s vsem potrebnim. I* rekam vso Čast veseličnemu odboru. Dobro je bil pogodil. Bila je la mala napaka. Ne smeli bi namreč tako po starokepltni navadi vsiljevstl listkov, kar je pomočilo velijo kričanja "tiket" ia sopet ''likat". To ni moderno in drugo pot bo treba odpraviti. — Predsednik nadsornefra _odber* ■ultra "Lee Tolstoj". £ — ■ 1 J Akron, O. - Kmalu bodo pono-hali vroči dnevi, kateri so asm večkrat kratili aošal počitek. Ob takih prUošnostik smo v prostem Čsau pohajali ven v proato narave la so pomudili kje pri klad-nem jeseru aU v senci košatih dre-vas ia a ohlajali suha .grla. Kot pomlajeni ia s večjo sadovoljnoat-jo smo ao vračali sopet proti domu. Pri takih laletlk je posebno u-• t rešeno goepodinjam la boljši« polovicam aU pa otoaem povedano neluefltu »polu. Celi teden pri peči doma, le p^larjl s svojla* predeednikom potrdimo, da M vsako bitje aavtllša ia si šsll nekoliko oddiha. Navadao tudi sa-koaskl pari to upoštevajo ter molje radi ustrolsjo avojim lo-nem I* malo jih je, ki bi striajali s 6pelo, ki jo oskoft rak* la 1 "Prodno ave as porolUa, 4 m\ nekoč obljubil, da boš kupi avtomobil ia se bova vsako nedo-Ijo peljala na farna ter šla vaak vsšsr v 'lav" la ss bova maerom 'lajkala' kot pri prvem 'kisu1. 1, kako ao lajkava. bil boljši itd. No, tu v Akronu ao jim al troba 'švaratl', aaj molje kar ekola-jo, kateri bo kupil lepM avtomo-bil in tako ustregel eveji družini In aobL, ' • ' Svet pa al ebljudea aamo s parčki, temveč ao po atranl njih tudi posamezniki 1 pečlarjl, stri-el, staro davloe, pešlarlos, dlvor-saake la la bogve koliko enakih vrat. V eno tek vrst epadam tudi Jan< Dospevli tja sva sedla na klop, aH moj prijatelj me je hitro sspu-stil ia ostal som sam kot Adam v rs'u, prodno je dobU kukarieo. M mo je prihajala vaakomtns množice In OH so izbirsle. Četudi ničem nikak umetnik v izbiranju, sam hitro ločil lopo eolnčne rože od pekočih kopriv. Mlsdi parčki, polni goreče ljubezni, ki so prihajali mimo, so sle spominjali aa zlato šaae pred nekaj leti v rojstni domovini, kjer sem se sprehsjal po cvetočih sadnih vrtovih ob 1» mc-em potoku s ljubljenko. Po drevju so Igolett ptički, a s polja sem ja rameuelo klasje slate pše n»ce, nagibaja se semintja kot va. lovi morja, kot M so klanjalo to pozdravljalo srečno mladost v pravi ljubezni, a obenem šaiova-o nad usodo mladostne ljubezni, kateri ai naklonjena. V neko domotošnost in zamlš-Ijenost som so poglobil ter šel Iz stoga mesta pod blilnje drevo kajti silili o prvi ljubezni alka-kor niso hotele is glavo. Čutil ssm se utrujenega, s zadovoljnega, da me nihče ne motL Naeafcrat pa se je prikasala počasi proti, m»ni prihajajoča kakor po blazinah krasna ženska poetava. »ato rumeni laaje, katero tako ljubim, ao ji valovali po ramenih, s njenega obtaaa pa ji ji odseva! ljubesnjiv nssmek. Ljubezen ia modro* sta ji sijala s obrasa, a njene ustnice eo govorile: "Ljubim tolM Podale mi U nešno roko v pozdrav. Pogledal aem Ji v oli, gledala je mimo ia očaran od njenega pogleda som bil bres moli. bros od-točnosti. Govorila mi je, a jai zatopljen v njeno lepoto jo nisem ratumal, le srel sta govorili. Nato pa sa ja sklonila k meni lia mi govorila t "Kakor al ljiftll v svoji prvi ljubesni in kakor so bila pota tvoje ljubesni nemogo- & vilno, da bomo ukrenili kaj po- *tevilo stavkarjer naraslo aa 97 trebnega v koriat naše dvorane, odstotkov vaega delavstva Pozdravljam vse Slovence ii Hitro je importirala kompani. citate!ie šlrom Združenih držav, ja stfelee iz Litchfieldt iu dril Jot. Suma. ff<>d, oborožila jih do zob iB ^ naročila, naj bodo aktivni. Ko* panjjs jih je zaprisegla u peseb-stražnike), lotili so napada. ------------------------------------------ ženske stiv- o«orčen1e proti nadetim komnt-1 karlce, šene stavksrev, tudi ukt! nilskim strsjfoikom je pnsledics | ki eo se mimo vozili na avtomoJ streljanje na neoborolene»a stsv-, hilih. Ko ao družbini straža'ki karjs pri tovsrni AmeH*kc c^n poeUjali grobi ln so bile šmsks kovne drolbe. To je tudi posledi. £e v nevnrnosti radi njih nssil!j, so v odgovor pričeli strsžiti tudi stsvksrji. Imeli ps niso a!kake-ga orošja ln vzlie temu so ns'eti drušbini 'stražniki ustrelili Car-cia, stavkarja, ki je bil takoj m. to -odpeljan v bolnišnico. Nekaj družbinlh stražnikov so radi tega nasilja polovili in jih poni ali v o-krsjno ječo, a bili so izpuKenj pod pogojem, da nemudoma u-pustijo naaeliščc. ' Od tedaj je stavka stoodstotna ša, naj ostane ljubosen pri tebi nsdslje ip osrsČU bol svojo llv-Ijenje. AU ljubU livljenjet Zakaj ga ne spoznslf Svet bros ljubesni je svst bros svetlobe." Sklonil sem se bil* k ujl lu sešel jlgo-voriti 1 "Ljubim te, drago bitje, [kot lo šlovek moro ljubiti OsUni s menoj in ljubosen naj ootano v najinih snih do keus# najinega življenja." Hoteča se poHovlti me jo pelja-la v krasen vrt, kjsr sva sa iprc-hajsls držeč roko v reki. Popeljala me je pred srad njenega ataao-vanja. Ko atejha ves arošon sra-ven nje In ss ravno kelom pošlo-viti od uje, h akloalm k nji ko-toč jo poljubiti aa krasna lica kot laraz najine ljubesni. V Istem trenutku ps as prebudim ia sladkega spanja, ko u* je nazarensko nekdo brcnil v uogo. Ispregledal som la legUdai pred seboj mola postave naaneto krasne dekllae. Pojaanll ad je, da tu ni hotel aa apsnje, jss ps sam mu odvrnil kot val drugI, ki vedSO pravijo, ds jo vsa 'olrajt'. Tudi jas aem rekel 'olrajt» la šel proti domuaaa^ —Isa ca nastopanja krutega »»odvetnika, ki ae brani plačati dostolno plačo In ae zateče k na'eman raal Slovenskega aarodnoga do-srn aa Bamer Planu. Kaprošena so tukajšnja >dru*tva, da no bi prirejala kakih drugih vsaolie emeaje-n^ifs dne. Kitu<-n<*e V Oreen^hurgn ujl okolici opoaarjam ki J liani Slovenskega aa rodnega do-am, da as pridna* )o toj potrebni stvari. Delajmo slalae, aaj te >0 v aašo laetua korist ia v korist aaMh potomcev. Sojo Slovanskega se rod neg s ae vrMje vsako aadajo ao-v asseaoa ia pvtleujajo ob dveh popoldne, telim, da hI bila prikodaja soja obiakaaa polaošte k ae nadlljujc mirno. Možj« 0'i. Sržavajo aeje vaaki dan. 2e ir?lf. da," da bo kompanija popurili, in sicer ne bo vzdržala dolge t svojem soperstavllanju. --- KOVA PKOiVJA SA POKODVO KLINIKO. Ohioago, lil Zagovorniki klinike tt porodno kontrolo, ki I ima biti na 1847 N. Lincoln 8t^ | so isjsvili, da je ena največjih 0. vir za ustanovitev porodne klini, ko sedaj popolnoma odstranjene. Večina sosednih hišnih lastnikov v istem bloku je privolila k te-mu, da sme biti tako poslopje v njih soseščini. Mrs. Benjamin Carpenter, ki je ena vodilnih zagovornic porodne IflThike, je utrdila, da bodo sko-ro odstranjene tudi druge evirej in da bo klinika pričela v kratkem obratovati in poslovsti. Odvetnika Barold L. Yckei la Geo. Packard izdelujeta sedaj novo peticijo sa dovoljenje od strani mestnih oblasti. Prošnjo bodo poelali zdravstvenemu komisarja, ds bodo tsko poprsvljene po-menjkljivosti, ki jih je komissr sssledil v prvi prošnji ter ee sito upirsl isdsji licence zs por«ku kliniko. n ] "Pater A|lalaventara' "V kabaretu" ♦ * ^ • ■ v -j •• -» IjfSat ■' ' Spisal Zvonko A. Novak. Ilustracije narisal Stanko 2ele. Izdala in zalotila Književna matica S.N^J. Povest la šivi jen ja ameriških frančiškanov. Ta Je prva slovemska knjiga v Ameriki, Id Ima Izvirne slike. Pina trda vecba. Stane $1J0 a poštnino vred. Rojaki, aezite po tej knjigi, ne bo vam šal 1 9 Narocbe sprejema Književna Matica S. N. P. J* 2667-60 So. Laurndale Ave., Cbeago, UL ____... * ;, . , , *! .. 'r .^kJ^l:. ^^ — ^mmm mm^mmt(MM lapefaslto, iarešlte la pešljHe ae garaj! aealev slede« "S............ m......... NAROCILNI LISTEK. Kajiševna matic« S. N. P. J* Chioago, UL Tekaj pošiljam $1 SO aa kmjlgo "PaUr k "V kabareta", kalore sel pošljite takoj • .*•..«.«.•*..*«........,,...«...... Nulov 1 1» I . • i'-! '■■ 1 '' (Opombat S tam listke« je traka tadi pe- PONPgUEK, b delivtkigi (Fsdsrstod i^sakanveaeijo A. F.of L. ' iigton, D. C. — Prihodnja KSeSj. Ameriške delav * Ve raene 1. oktobra LUki federacije unejo jejo ta zl T New Yorku, kjer bodo iz-JntU tadnje priprave « konven- Stavka brivoav Ncwyerk, N. Ve« ko.to Uic v New Torku in okrog 60 fc^,N.J.,ln*tedmaamo ^ enega brivca - letnika briv-L na delu. Vai brivaki pomoč-Si stavkajo,. zahtevajoč $2.50 peidnega povilka v tednu. gola ji nt bankah. IJfew York, N: Y - Organizacij« knjigovodjev, atenografov in riuuarjev, katera vrši kampanjo u organisiranje bančnih uradnikov, je »pravila na dan nečuvene Wmere, hi vladajo na vrallstreet-Mh in drugih newyorik!h ban-ah. Dekleta in žene, ki io name-ifeae kot tipiatinje in stenogrsf-*c, morijo delati 64 do 60 ur v tednu, čeprav je v New Yorku zakon, ki prepoveduje tako dol« delavnik za ženske. Nekateri bankirji v Wall Stree-to drle dekleta od oamih zjutraj do oamih zjutraj v piaarnah; v mnogih slučajih teorajo dekleta delati celo do polnoči in do dveh »opolnoči. | podtnice ga delavoa. New London, Conn. — Tukaj Inja tvrdka O. E. Kelth Furnlttt-rt Co. je zaprla prodajalnlco za dva tedna In poslala vse uslulben. ee na počitnice a plačo. Takih tvrdk je malo. Delavska gibanja v Mehiki. Mexico CJtjr, Mehika. — Peta etna konvencija Mehiške dolarski federacije se vrši meseca oktobra ▼ Guadalahari. Delavska unija v ponori, ki je najmočnejša in najbolje organlzi-rans delavska organizacij^ v Mehiki,je sprejela načrt za ustandvi. ttv delavske farmarske kolonije ki bo pod vodstvom unije Razne vesti. o kandidaturo v l Ali vendar so se šele letos vili klubi, ki abujajo poaor-nost na moinoet take kandidature. ".Po mali pojedini, ns kateri so bili vai glavni uradniki Fordova tvrdke, sva Šla Ford in jes za drugimi na poti v njegove pisarne," pripoveduje Benson v svoji knjigi. "Ob tej priliki pokale Ford s prstom na enega avojih mol te pravi: 'To je mol, ki bi ga jaz imenoval za mornarifaega ministra.' "Po tem dogodku se mi ni več adelo potrebno resno vpoštevoti Fordovih opazk, s katerimi je hotel dopovedati svetu, da mu ni prav nič do najsilnejše in največje službe ua avetu. Ljudje, ki ne mislijo na pri-dseduiitvo Zdrule nih drŽav, ne premišljujejo, kak šno mole bi si febrali za člane zveznega kabineta. Vrhtega so ga poživljali molje, ki ao v njegovi slulbi, naj postane predsedniški kandidat. Ford bi jim lahko zavezal jezike. A on tega ne stori. Nasprotno. Se prav prijazno jim dovoljuje govoriti o tem." Bcnsonova knjiga se peča tudi s Fordovo kampanjo proti Zidom in z nenadno ukinitvijo tiste kam panje. TSUKAHSKA MOBSKA STO HAJD8NA. Miami, Fla. — Morje je vrglo čudno morsko sver ns breg le par milj juinovAodno Miami. Živsl tehta kakih 1000 funtov ia jo po-ginila manj .kakor pred štiri! n dvajsetimi urami, v preden'jo jo voda vrgla na kopno. Kakor pra vijo ribiči, le niso videU nikoli tako čudne Gorske zveri. Žival je dolga osam čevljev po dolgem, s čes hrbet meri komaj an čevelj. Velike oči so ssmo psr paloev od majhnega gobca, plavuti ao podobna onim morskega volka. Odspredaj- ima dva majhni plavuti, tnalo bolj proti livotu ps dvs navpični in preeej veliki pla-vuti. La ie eno plavut ima koncem svojega repe, ki ji sluli sa krmilo. Na hrbtu nima nobenih plavuti. Kola je podobna oni morskega volka, le da ni tako raz-ksvs. Francija gradi -neago, HI. -o Kanalska eests U je znana kot "delavski bsro meter", dokazuje, ds se srmada breposelnih ljudi čedaljebolj ve i >. Cele vrste delsvakih slojev se »Oljrjo v Chicago. Kakor se zdi, je na W. Madison in S. State St*. več brezposekaih delavcev, kakor pa je to navada v normalnih čs-«fo. Naval delavskih moči v Chi-ugv. jc tolikšen, ds jih to mesto ne more vseh preskrbeti t delom. In pojav brezposelnosti je zopet med nami, dasi je nam bil precej »Meeev neznan in tuj. Kakor pravi Benson, je rekel Ford tiste besede tedaj, ko Je bi! diplomati««! pološaj med Britanijo in Turčijo skrsjno napet, io ko j« £e ves svet govoril o novi ▼sjni. "Misleč, daoe bo v slučaju vojne nemudoma razpaala ailna pro-P«Kanda m vdelslbo Združenih &isv, sem ae ustavil v Dearbor K tis vprašam Forda, kako mi-•11 o tej zadevi on," pila Benson »»voji knjigi. "Mislil sem, da se ^ Ford izrekel proti smerilki Tdeleatoi. Pa S»m ae hudo zmotil. °n jo namreč zatrdil ravno nekaj sprotnega." I Hen»on pravi, da ni objavil takrat tistega razgovora, ker ni ho-W dati Wall Streetu v roko no-***» kols, s katerim bi densmi ••fotei tolkli po Fordu. Ta ni f " kakien političen čiaitelj ta-m Zato se mu ja sdelo nepotrebno da bi a svojo ofcjsvo tistega Jttfovors preekrbel njegovim in-•'^Tijaktm sovrstnikom novo o-ro*Jr Sedaj pa ja postal Ford po-kjčen faktor, la ljudstvo je u-^•ti cno do tega, da ma je zna-* »»e. kar miali Ford O javnih *d^ah. |" Fordovi nazori o vojni in mi-*» »o "e temeljito izpremenili od S^lkssvetovaa vojne," pifc ♦ Pe _ ■ o lil ns letališču Villa Čoublay "poizkusi z novim bojnim letalom, ki Ksks miali GsMss s Elite lalandu. V poročilu do avoje vlade 6 razmerah na Bilis lalandu pravi angleški veleposlanik Auokland Geddes, da je nemogoče uprav* Ijati nsselniško postajo po sves. nih postavah bres tolkoč in tragedij. Če bi bilo ozebam, ki bi rade prišle v Zdruleae države, prepovedano odpotovati iz Evrope ali odkod drugod, ddltler bi jim ne bil vstop t to delelo zagotovljen, bi bil ta problem skoro po-polnoma rešen, meni velepoalanik. Opazil je ns strabi uradnikov leljo, da naj bi pohvalil raamore na EUis lalandu. Morda ao dobre, ali gotovo ps nima druga prieel. niška poataja rešiti takšnega pro. blema, zakaj, postave Zdrulenih driav se docela razločujejo od o-nih drugih narodov. Veleposlanik je obiekal Bllia Island lani v meseeu decembru ter ai natanko ogledal priaelni Ško postajo, ki je pa enem otoku, in pa bolnišnico, ki je postavlja-ns ns drufsm, In komsj je imel ie toliko čsss, ds si jo povrino ogledsl izolacijsko bolnišnico ns tretjem otoku. Tisti nprsvniški uradniki, s ks-terimi ss ja sestal, so so mu zdeli dovolj sposetonl in izdatni. Poslopja mu ns splošno niso všeč. Mnogo prostorov od spodaj js ta-korekoč zanič, ker niso zadostno prezračena. Nekatero sobo čakalnice so radi svojega dostopa neudobne. Nekatere spalnice so ve Uko premajhne, da bi moglo dajati streho tistim, ki pridejo, kadar js velik naval, Robo, določene za zdravniške odbora so neprimerne. In doslej le niso storjeni nobeni korsU ss predelsnje in prosidsvo. Dssi smatrs ssprte duri in o-mre lene kletke ss nekaj neprl-mernegs, se mu vendsr sdi, da bi mogla biti postajs jsko telko brez njih. Poslopja potrebujejo barvanja in poprave, in densr sa sdrisvsnja js nesadooten. Vsa po. slopja ao veliko premajhna, kakor meni veleposlanik. 8ns!nost ja pomanjkljiva. Ali jo je telko ohraniti, ker so mnogi priseljenci prav malo sli ps nič seznanjeni s besedo "snslen". ____Priznava pa tudi, da si uprava Dauas *e«» tt | P^sadsva premagati to ^ lavo. Hrana js dobro je odločila število teh eropis^ kakovosti la Obednica jc ko ss prične obod. Ali prisalniški gostje sa prav malo zmenijo sa msnire pri jodl in #e poslulujejo tal zs skupno mlso. Po vsskem obedu ni vidsti posob ne snsgs v obednlei. • "Kili* Islsnd js vlsdnl žsvod in kskor vsi vlsdnl ssvodl v vseh delelsh skoro sgresivno ustaao ven. In isto sa no mora nihče na otoku, niti tisti, ki ao v upravi, alti priseljenec, niti ne tisti, ki sa jiora vrniti nasaj v svoj rojstni kraJ, izogniti tistega In-Stltueijonalisma," ae I' *ilo. ono oon faua«* " PM™ prekuhana Z letala ao padali torpedi, ki tehtajo po 700 kilogramov. Letalo je najemrtonoHnejii vojni atroj, kar je bilo~.do danes isnajdenih l>o«lisi v vojaški alt mornariški avljatiki in francoska vlada sa sgrsditi večjo nov. Francija je lahko brez plcrbi podpisali washingtonako pogodbo za omejitev velikih bojnih ladij, kajti lorpedao letalo to vrste je nsredilo nsjvečjc drednatke ne-porabne in brez vrednosti ss pomorsko vojskovsnje v bodočnosti, nes naznanil, da izključi 900,000 članov is fašiatovske stranke. |"n. "L 1016. mi je rekel, ds '" ne bil aftu sa odpor proti TP« iti "borolene sUe. Tedsj je f"« mti akrsjno pacifistično s«a- m*. "Ko je Amerika atoplla v voj-■< j' on najbrž veš prispeval k ran nadaljevanju kakor ka- Vrik"l« drugi civilist. Sedaj M F^ela Amerika imeti po njego-J* mnenji maj m morna- C »» »vete, H hočemo, da al hraalll mir v doisli." u"«a pravi tadl. da jo The^v ser« Itoasavoli vmiBi sr mmom si fta ' NISO POLEGLI. (Nadaljevanja a prva strani.) sedniku in podpredsedniku drlsv« ne bsnke, ds morsta odstopiti, sko ne, bo pozvan psrfcmcnt, da odvzsme Bsnki svtonomijo. Socialisti pravijo, da sta predsednik ln podpredsednik državne banke zakrivila padec marko. Msrks je blls včersj ursdno kvotirana 3,192,000 ss dolar. 06* tok papirnatih mark zdaj presega sto blljonov. prihodnji teden se ta vsot« podvoji vsled fantastičnih zahtev po m«rkah radi povišanjs mezd ln nsrsščsnja cen. Nejns-vadnejši bankovec je dsnes mil jon mark. ki predstavljs 4'drobil". Ust "Nstional Zeitung", ki se norčuje is sedanje vslate, piše, da je število krolečih mark nadkrill-lo število vidnih zvezd, katerih astronomi nieo do danes našteli več ko 1.500,000,000. glasi poro- 1ADA U tZVKDSLA, kje se nahaja rojak Anton Kruloe dama iz vaai KorHniee na Gornji Pivki na Noiranjakem. Prod dvema letoma bil je tukaj ns Veroni a sedsj aem Čnla, da se nahaja nekje v okoliei Norsrieha. Pa. Cenje-sko kdo ve za , aaj mi ta naznani, ako bo sam Čital ta oglaa, noj se 1 takoj priflaai, porolati mu imam nekaj rašaega Moj naaJov je t Antonija Kom. ISO Pena St*. Verosa, Pa. 0 Siru vso priznanje. Največ pomanjkanja je videl Geddes v delu zdravaiškega nad-sorstvs. Nikjer ai to tako slabo aprsvljsno kskor revao ns ElUs Islsndu. . ^ Postajna tragedija je v slučs-jih, ksdsr so nekateri prissljea-si ssčssno pridržani — ksdsr /ao-rs'ms t i čakati na sakaanelegs o troks, sli ksdsr čska oše s sva jimi otroei ns svojo leno. Tega ps ni kriva prisetnlSka uprava. In temu se ne bo dalo priti vo-kom, dokler ne bodo priseljene! potrjeni ss vstop v Zdrožene drle ve v svoji dostači deželi. Vsak priseljenec, ki gs zavrže ali odkloni priaelniška komMjs, fans prsvleo spellrsti ns delsvske-gs tsjniks v Wsahlagtonu. To povzroči dostikrst dolgo zadrla-vsnje, ia po mnenju angleškega velepoalanika bi swrali rešiti take slučaje aa lieu masts. Bolniške naprave ao dobre, dasi je nujno treba poslopja prebarvati ia popraviti. Tehnične opremo ni revno slaba, ali vendsr ps bi marala biti Izboljšan*. Preeej dobra sa mu jo sdela isolaeijsks bolnišnic«. Vsepovsod ps je treba sa sdrftsvsaje veš doaerjs. itaamere. v katerih so tisti, ki lokajo aa d*portaeijo, s* ps «Ub-Si od onih v Hiagefagn. ▼ knji Naslovljaiec vari'9, Pred okno poštnega ursds je prišel atarček akrivlj« ne postave, aikak berač, toda znaki na njego-vi obleki in na poatavi sploh so | kazali, da je ubošen. £e večkrat jc bil tam prod poštnim oknom in veskokrat ja zaatonj ^rašal po phmu. katerega mu alučajno pl-smonoša morda ai dostavil radi nesadostnega naslova. Nič nI do-bU. "Zopet nič", je rekel poštni uradnik. "To je nemogoče" ae je ssČudil stsrček. "Nekaj mora bi-ti tukaj same." Uradnik je bil uljaden mo| in nameato, da bi starčka zavrnil, je še enkrat sto-pil k poštnemu predalu in rekel Slednjič aožaljno: "Bes ai alč tu-kij". Starček je smajal s glavo in strmel predae. Na njegovem is-glodanem obrazu so se pokazali Številni čuti, izralujoč nevernost. Nlkskor ni mogel verjeti, da bi ao bilo ssnj nič, pa se je oddaljil v ossdje, ds ursdnik oprsvl s drugimi ljudmi ln ga bo nssadnje prosil, nsj le enkrst preglede, čc res ni ničessr ssnj. ,Precej čsss jo stsrček čskal v ossdju, mnogo jih je prišlo in odšlo. Ko so pa pošle ursdne ure, je stsrček sopet stopil bllljs okencu in prosil "Saj niste hudi, gospod...?" "O, ssveda ne, smpsk ničessr drugegs ne morem ss va* storiti kakor pogledati v predal, če je kaj za vaz. In to sem ie storil dvakrat." •'Ali kaj pa more bitif Pred tremi tedni ssm pisal mojemu ai-uu. Prej mi je redno pošiljal de-asr točno in podsjal poročila o sobi. Morda ps je vendsr stopil b sluibe," je pomislil nazadnje. "Tedsj bi pismo poslsli ss njim." "Ssj ni bilo pismo, ssmo dopisnico sem mu pisal."' x "Pogledam lahko le v predel, kjer so vrnjens piims, mogoče js prišlo nsssj." • če ste teko dobri!" "Ns kogs js bilo naelovljeno pismo!" [ "Ns mojegs sins." "Eovedati morste ime in krsj," Uradnik je stopil .k debeli knji kjer so bile oanačens vso na došl* poštnine. Ime pri imenu js tam vrstilo. Prst je pomak k strani knjige in gs vo^ de-po štreni s Umerjeno hitrostjo, okno ps js sledil njegov*, mu isksnju starec s nepotrpešlji-vm pogledom. Ursdnik js obstal. 4'Ali ste ksj našli t" "Ps, tu j* slišno ime in tndi nstlov te ujema. A« enkrst bom pogledsl." Odprl je oossro in is nim vsel Šep svsssaih pisem t*r isksl. Nsšel js dopianleo. "Ali je to vsšct" je prei*l*tsr. '.•a. "Prosim, če bi ml pr*brsll, brez oosl ne vidim črk. Vem ps, ksj uor* biti aa dopbnisl zapi*ano," J Ursdnik ss je obotavijel. "Prnim vss lepo, preberite", jo ponovno prosil staršek. j Ia ursdnik js brsl i "Ljubi sini Prosim Ts, ne ss-puščsj tovarne. Ssj imsš vendsr vsrsn ssslulek, od kstarega lahko oba livlvs. Ssj veš, ds sem odvisen samo od Tebe. Ne morem več delati, ker sem *lab in 1* to kss asi Ti pošlješ. Torej Ta pro*im še enkrst In Ts posdrs-vim, Tvoj oše." "Sev*da je to moja dopisnies, je ps gotovp deklica, ki jo jo pital*, napačno n*r*dll* naslov, da uko ni moglo priti aa pravo mesto." Ursdaik je prebral n«alov etar-ea in tndi U j* je bil lieto pravilen. Toda neksj je stslo pripissno ns sprednji strsnl sgorsj, Šetudi zrlo nejssao med pešstnimi oti-Sli. "Zaksj ps al bila dopisales od-poslansf Kak rsd j* tof" "Ssj je bils tam, tods to ven-l*r stoji — uradniku al hotelo Iti is ustan — tu v*ad*r stoji, da je nsslovljeaee umrl." Izročil j* karto ttarškn in ta jo je mebaaično vzel, nepremično gledaje v uradnik*. T* Ijenja 14 v njegovih o*ch ai sste- " . , p w Hi-^ AvcSJ/A 1 SIovtRska Narodni Pt^sm Jeditta UtlaaaelSaa« S. rarlla 1*04. lakarp. IT. |«al|a 1007 « drlarl IlUaato. GLAVNI STANi SSST-SS »a LAWNDALK AVI., CHKAGO, ILLINOIS. Izvrievalni odbor: UPPRAVNI ODSEK i M frodoodaik VUcoal Calabar, A»Srow VMrieh, S. P. D. r, 4di Sm si, MmI*«i, pa.. «1. laJ*4 m« it k«« J mrk. uklh keUUbeae a**>lba Bka Nevak. e* kUiajalk M« VoCri«k. »r«d.ik gMa Joi« X»ir»rt«IW •aroHlalJ flatiu ru% Go«»a. POROTNI 009EK. Jeba UademodL pr^Umik, 40? W. Mar Si., SpotagNal^HU., Mariia Solenalkar, Sa> STS. a*rW*rtM, Okia, Frad A. VMav, Sam STS, Ety, Mtea.. Jmhm TeešaU. »•• SS, H.a^rMavUlo, Pa.. Jaka Gae«ak, 414 V/Haf Si, liald. III. [ BOLNIŠKI OOSEKt CWeaae?llC i J«e«W AaikraHI, Bas 1 ■ alalj, i4ssi Ave.. CU* dar, a*a 104, Gmos Kaaa., aa r«, ,iV.y. m., »n SariaafteM, I BOLNIŠKI OPSEKi OSBKDNJK OKROSJBi BIm Naeak, peaMalk, SSST-SS Sa. Lav»*ela Av, VZHOONO OKBOtJB SAPADNO OKBOSJKi M«*rrar, Uu Nadaomi odbori Ptauk laka. priSaiialh, SSSS W. SSik Si.. Ckioaaa, lil- Praak pBjgma Prae#or Avo., CUvaUad. O, WIUUa SUSar, 0404 Si. Cleir Si, Združitvami odbori Prilnhfci Fvaak AM, SIS« Sa. Cravfard Ave, CMssaa, IU. Joiu OfM, SSSS w. ssm si. cuniaKv Jos. Slnik) C1 ■ i Cls?sIbb^i OKIo. VKNOVNI ZDRAVNIKI D*. P. J. Kava, SSSS Si. OaW Av, Oev^ead, O. POBORI Karaapeadaaaa s «1. aSkaraiki. ki Salaje v *Uvaa« arad«, •o vrli labaUi PvašoaSailSva S. N. P. SSS7-SS Sa. LmdaU Ava.. Cklaaao, Ul. VSK ZADEVE BOLNIftKR PODPORB SE NASLOVE• Balaitke »aj. alitva S. N. P. J., SSST-SS Sa. Uvajale Ava, Cklaaga, IU. DENARNB POSIUATVB IN STVARL ki oe USaja jd. lenSevalaega adUva ta jada*u aakie m aeoievei Taj^llva S. N. P. J., SSST-SS Sa. Lava« dola Aaa, fhttsfsg IU. VSK ZADEVE V ZVEZI B BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa »alUJaja aa aaalavi BleaaJattlaa S. N. P. J, SSST^SiSa. Uvadala Ave., CMsa«a, UL Vaa asRsiko aleSe aaaleeeoja e gL la>ilo?alaam a Hira oe aaj peftSJaJe Prtali ZaJtaa, ikoaooaSalaa aadaamaoa adkara, U*av aaolaa ja a*oraj. V«| artalvi aa *l. paealal aSoek oe aaj peMlJeje aa aaslavi JakaUašar. araad, 4ST W. Hajr Si, SpHa*ftold. VH. % Vsi Se»M dragi aplol, aaaaaaUa, aglaal, aaralalaa hi aplek vaa bar t* ^uHtihfV1^sSmm^lS^ H M ' SeiT-SS skstals nI ena solzs, dssi gs je sree peklo in mu pokslo vsled bolečin. Njegove ustne ps so sdsj ln sdsj komsj slilno šepetale i "Na-slo v Ijenee umrl". Bres ellja je hodil po mestu in is mssta ter bil kmslu ns dešelni eesti. Soku* je zshsjsio, s on j« še hodil dslje, da pride do mesta, kjsr so sskopali njegovega sina, najdralje, kar je imsl na evetu. Ns cesti ga je objela noč, a nje-govi udje so bili trudni in s*del je n* krsj eeste, d* počije. Noč j* ob jelš vso pokrsjino in mrsls megla se je rasprostrla čez eesto ia plsnjsvo. Solneo je vstalo sopet in r*sg*nj*lo megle, ki •o pušČsl* z* seboj ortto alsho, OllMo je solnee v mlljonih sls-dsnelih kapljic, ki so odsovslo kskor. kristal, dokler niso sglnile, toda to ni bils nlksks krasota, bilo je kskor v mrtvašnici. Staršek je le počival ob seeti, po oblo-ki in brsdi ves pokrit s slano, nje* rova sledenele Sbke ps so le kr-tavfto tiščalo v rokah dopisnico, lili je mrtev . . . Razno. MUo-oakoplšno Štetje. Znsn-stveniki se tudi s vsem ukvsrjsjo, Stehtali bi radi če treba tndi nsj-msnjlo le nedeljivo In nevidno snov. Pri takem "mikroskop!!-uem" tehtanju ps sevsds le nI atagoše veš porabiti matričnih mer. Nek nemški učenj*k je do-gnsl, ds ea grem ssj o(f ognj* vsebuje niš msnj kot 960 miljard possm*snih delčkov. Kn delšek onega grama ssj torej tehta ns ta način približno 0. 000, 000.001.' 04 aiiligrama, obsega pa prostor 0.000,000.t)00.66 kubičnega milimetra. Najdrobnejše telesee, ki ga je eelo s mikroskopom nelsh-ko opsslti, je okroglo In ims v premeru 0.001.Oh milimetra, ps še vs**no obstoji is 26 miljsrd mn-lekularuih premogovih snovi. Če bi ta molekule postavili v vrsto Ia4l bil vsak an mMimeter dolg, bi jih dobil 1.040 kilometrov dol-go vrsto. Iz tegs vidimo, ksko ae. lo najdrobnejše telesce, katere niti ae vidimo s prostim očesom seda Še rszkojiti na miijarde manjših telesc. Mikroskoplčno Itetje j* tudi neke vrste znanstveaost, in sicer /»Isto posebne vrste, NI tako lahko stehtati telo, ki nims teže, In potem poredsli s Številkami, koliko tehts. __ Baibojniško baado 16 klateler so polovUI orolaikl v obllljtf Ose-ks na Urvalkem. Med njimi eo po lovili pet žensk, ki so se vlačile s tolpo, Arotlrsnel so ugrolalt krsjs no gornji Sisvonijl skozi več zadnjih mesesev. . Dubrovnik je eao najbolj sns« menitih ^rimorakih meet Jugoslavije, kamor so posebno med tem poletjem priHt števila! Izlet-niki. Izletnikov od vseh strsai je ns tlaoše tekom tsgs poletja, Dubrovnik js snamanit tsdi svoje kresne lege in nsrsvns pokrsjin-sks vrednosti rsdi svojih »godo. vinskih zgradb. Kol izvrstno zdravilo za prsbavo ln rrsnčso — jsmljits Severa9« Balzol Priporočen u Oeaa 60 ta 66 sentev. ZA KUHANJE PIVA DOMA kakaoi redne le asikell« la aaiee-sej«. DoblU )o tuši SMrtm sodov, atekieale In ra^atk Uaeev, Itd. Ml vam d' rtavtam aaroStlo pe pa-IU, tašae v vse loaje. , OvoeerlJam, aladlllarja« In v pra« da)«Jaa leleealao demo avimerea go-peot grl veljlk narallllh. PUlto pe informeelje aai FRANK OGLAR, ' B ClovolaaS, O. EMIL KISS, BANKIR 133 Socomd Avo., Now York City EMIGRACIJA IZ KRAJA JE ZOPET ODPRTA. DO JUNIJA MESECA 1924 6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO. Ako fteaMfovate vaie tono. otroke ali oevedalke dobiti sem, pUltr takoj w#n m jas vam viedim vas petrebao. rotil J«* doaer o ImrmImI Hraaloi vto««l POTNIŠKI OOOELEK t EMIL KISS. BANKIR 133 3wond A»« , N«w YrrV Cliy Vita , riti rta* Jeaip Jaršiš: DOKTOR ZOBER. (Dalj«.) Nelufi večere pred mrakom j« šel grede radfti, po navadi. Kar j« bil svojega pome-gala ie i z gozda poslal na pošto, je noeil sam. kar je lase! seboj inatrumeotav.iu drugih res«, pove-z eno v podolgovat sevaj. od Praiankoss ge erača berač in naproei asi-loičine, in ko dobi majhen novec, opozori gospoda, do ec mo jo razvezal -t/cmen nogavilki, tedaj za šloveka, ki iz flrmov ja prihaja, čisto obične. ne po aebna nesrečs, katera ss hitro da popraviti in v navadnem ttvljenjn nima ae najmanjšega nasledke Drugače se je pripetilo ta p*našem prijel Ivan* Liscu. Ta mslenkeet, razvezani stremen, mn pomenje majhno dobo. Vrgel je namreč zvezan tvoj tovor s rame na (revo, sedel v jarek in si poprevljal svoj toaleto a počasnostjo, kakor človek, ki se mn ne mudi. al as je rumenilo na zahodu, bil je lep razgled. Vstane in sc ozre, da M P<*rel povezane evoje atvari — -iai ta leši grejekl pee, velik kakor star v«lk ~ Lisec niti videt ni, kdej mu je prišel sa hrbet i* jesno sarenši in pokaše sobe, ko istegne Ivan loko, da bi pobral evoj aavejt Poskuša veš-krit, a ne more; pee taco polaga na njegovo Imetje in Ido ao more boriti s temi zobmi! J Osno jo btto Liscu takoj, da pee mioli kako tako: "Vse, kar leši na zemljišču moje gospodinje, vse je njeno; jas sem viruh, in U človek binam to-le stvar rad ukredel!" .. Kako sdaj vfliksuakemu peu dopovedati, da oa motit Kako njega, starega etrešarja, preveriti, ds U stvor na tleh ni imetje njegovo goepodinje, nego s seboj prinesena! ■ . T; i Um loka ndslešrda oo bo pee navelišel in odšel. Ali ta jo imel vešje potrpljenje. Jesik je pomoUl na din ln ga kladfl mirno leiflane jvešJo m niti smanirnii samo, kadar je on šopot boto^poskuiati pobrati svoj svešenj s tsl, tašas se je Sultan postavil na noge, za renčal In bil tiko grosen, ds je bilo lasno videti pasje njegovo mnenje: "Kden nsju bode Ušel, še se sprimevil," ln bres dvojbe bi bil leftil liaktojtl orolja ni imel nobenega o seboj, ko bi bil še smel misliti na uboj. O prostem zspodenju pri Sultanu pa seveda ni mg) govorg.,, r , ' Pološaj bi ee bil škodošeljnomp gledelou sdel humorističen, ali ta nalaga prijatelja Je bil vendar prekleto osbiljen. Blage svojega čez noš tu pustiti, tega vendar ni mogel. Zednji pokušaj: da-li je molno Sultana pre-varitiT Ivsn gre pošatf po stesi, kakor bi reeignL ril na ovoj sovo), pp m skrije aa blišnji grm. To je na vides pomagalo. Solun je Ml prevaran, vstane, pusti svoje mesto in i počasnim korakom kikor zadovoljen kjnot t nedeljo popoldne med njkaml, koraea proti gradu. A tu m sopet obrni^ sede m sidnjo plot svoje koomotfate, podpre s prednjima nogama široko obraslo glavo in široke pni in gleda, kaUen je U svet in kaj ae riodi po nJem. Glede in ne prija mn, kar vidfcMB grma je etopil Liaee ln gre proti avoji euli. Pride 4a njo.ln jo orefeo prime, pod paadubo done In kdli odneati. A t« jo bilo Sultanovega potrpljenja In vodoš/dase ljuto vrle nanj, če mu bri ne izroči plena, vrlo zavito evoje orodje hitro od tebe stran, psu nasproti, pee skoči nanje in bila sta sopet v prejšnjem položaju. Tu je moral kdo domaČih priti na pomeginje in od priviti pee. Ali'v grad on vendar ne more sam, o u ki je bil tiko odprsvljen is njogot In dru. gegs človeka ni bdo videti nikjer, mrgk jo bil vs-dno vešji. Vendar zažvižga proti gradu in sakliče, enkrat, dtfrkrst. Okolu ogla pride umasana dskla In treba Je »nogo migljajev, predno ja prišla bli-su, toda pes ril hotel iti š njo, morala Je bltl pret-nje, zato odide s tolažbo, da bo povedala gospe. Viaee Je Io miiHI reši, de togo ni treba, a vendar ni rekel. Po stezi pride stara gospa« Pošaai etopa i svojo petteo. Od dileč le bistro glede Lieea. Pri ledšl do nJega, obstane. "VI ste tisti inšenirt" čudeč se vp^sše. "Ds, m 11 osti vs gospe, proeim, odpravite svo^j jogo psi, da morem pobrati svojo oulo," reče on ostro. Starka,pobere culo In jo da Liaou. Psa prime aa ovratnik: ln ge s roko pohvali. Ivan bole po tihem poklonit Itar oditi. Kaj je mogel govoriti g Masno d smo t Nek strahu podoben čut ga js vlekel od nje etran. J "Čakajte, gospod," pravi ona mirno in s do-bookotalm glaaomt * "Jas a* »mam le oprevBMtl pred vami, da vam tiaom dala stanovanja. Ne umerite. Tešae Je bU tak dan sa mena. Jas sem bolna. Ne vam, kaj sem vam govorile. aU ne mlelite veI na tlito. Sieer tudi d, da bi tftt naa stanovali, vi oU mlad. jaa Imam mlado Mer. Ce manj prid« v družbo takih ljudi: v kakor ste vi eden, bolje sanjo. — Kakšno imate poetrelbo v v asi t Ootovo alebo. Ako čeea potre-bojete. pošljite k nam. Ali pa vam Jaa pošljem • ako leaa MHot" "Hvale, gospa," odgovori Ueee nekako bojo! a tu d t nWno Isaonaden Oovoriln je aioer od Ušao, a popolnoma pametno In raabarito. O oni Mesnastl, v katar! jo je videl prvU, In o kateri ■u je le voanik pripotoval, ni Mb ničeeer na nji. " niste poeebao fino poctrelenl. napravila aem sa tem rajša na pot da ves ln sem le celo teško ne sila — dekle nisem hotele as odnašanje jemati a teboj — akero leiko, daei je malo.*' ' Uaee se ni mogel braniti. Vsame torej pri-aeseae darove. (Dalje pr.k •dnjUkl sedla kakega kirgiškega kuharja Odalcj pa sem Obupal — in ni ge petka brez poeta. Da si pa pre-ženem vsled, tega vzbujene melan holične muhe, prfbirsn "za de aert" veselega srca vssk petek humorietične strani "Zg. Dani ce", in meni v tolažbo se tedaj koncentrira vaa moja filozofija v gori navedeni izrek Nestrojev: "Dos Lebenc Unveratsnd .. .'* go Hpieal ko bi monaignore Jcran ne bil monaignore in ne urednik katoliškega cerkvenega lists, bi bil morda prav iskren prijatelj O. F. Bergov in sodelavec "pri Kikeri-kiju." Tudi njegovo pero bi nam podalo morda kako "Nr. 29" -n lavorjevi vehei bi mu leteli ale-hrni večer s zadnje galerije 'Kari theatra* pod noge. Saj je mož še edaj, ko Je v Karlovcu študiral, kazal poseben talent sa take reši, - pa izvolil si je boljši delež — poetal jc neutrodljiv delavce vinogradu goopodovem — in monaignore. Pa pri vsem njegovem poklica prodere vendar mnogokrat humoristična njegova itt — slehrnl potek po post nem kosilu tidobim jaz po branju sadnje strani našega slovenekega "Kikerikija" — to jc "Zgodnje Danice" — zopet avojo dobro voljo. Cftejte, gospodles, tako skrbite kuharica in pa monsignorer ta mo-Jč telesno in dušno blsfoctanic, — drugega nO manjka, oego da bi tfšl jaa le pat goldinarjev sa cerkev sv. Jošefa na Golovcu, pa te-gi ne otorbn; tikaj potem bi me 20- AVGUSTA, IDjj. flOSVETA H in se vsekem obrne koe izgubljenega ženija gi, naš oče pa — oh - ln — spomin itgrešenega poklica. Veled tega ac čutijo vzvišene čez nas, in kakor eivc rezvalmc is zaton a lih Časov nam trobijo minljivost in ni&vost našega počet j v medtem ko jih seme rasjeda črv zastarelosti. Lo poglejte gs glavnega 'Glas'-ovega uredniki, Globočnika, kako trudi moš s velikanskim co-lotizmom širiti med nsrodom in med svojimi1 brati rečne, pobožne in naravne ideje, kako sveta je vse njegova teorija, — in vendar ve Globočnik ssm, in ^'cmo mi, nekoliko tudi po njem, da "grau ist alle Theorie!1* Ta politik in njegov kolega v ljubljeni kaplan Klun, sta si v marsičem sorodna, pa — gospica, ssj veste, da niiego, ako je Človek drugim radi kakega njihovega veselja nevoščljiv. "Zakaj va-suješjM »cm vprsšsl enkrst neke-gs kmetskega fantipa. — "E, go-apod, to je reveževa "prata" odgovoril, — oblekel kožuh, vzel poleno v roke in šel "na vas". In ta morala -r .gospica moja, vlada tudi med — pa kij bi govoriU, je lehkofmnagsti, u nee aede ne U stol jutri na dru kuharice fidfč alej napredek, le v sobote k poetu obaodila, — monaignore bi pa v prjhodnji "Danici** po vrhu navadnih še tri kode prebrnil; -» jat pa se bojim za fcvoj želodec in ca goep. Jcranov vrat. Ko ete še Kristus in svsti Peter po sveta ho(iifaysta prišla ackcgs večera utrujena in lačna de ovčarja, ki je ravno večerjo-kuhal Poprosita ga malo jedi, pa ovčar Jima odkima, rekoč: "Plačajte!** Popotnika nista imela denarja, in sveti Peter je jel po cvojl stari na vadi godrnjati in se jeziti, Kristus ,pa ga ssvrne rekoč: "Pusti gs, pustit Ta človek jc svoj poklic i zgrešil, kupe« bi bil morsl postati ali pa fajmošter — revež jo jc pa tvojim talentom zavozil." Tako Jc' dejal naš Goepod, ter šel t iv. Petrom dalje, puativši ovčarja pri vočcrjL — Go+iee, koliko ljudi je na tvetft, ki |o tvoj poklic It-HpL O monaignore Jeranu sem Vam to le danes povsdsl, o tistem rdečdičnem ksplanu Klunu pa oni dan. In ko bi bU doktor Klečegles še pred deeet leti oblekel žimneto kuto, postrigel laae "aa pisker" ln obul sandale, ne bi trebalo ml-' lovatl dandanes nss Slovence, de im naša pocvetna inteligenca ton-zurira in trcijalkam upogaje; ta-ko pe hodi človeku pri pogledu Klečeplaza nehote na misel IIs-mletove besede: "Ofeljja. pojdi v klošter!" ■I* sedaj, ko gre Urškina glori ja h koncu, bi znal dr. Klečeplas todi stopiti v velikensko vrat o kompetento4 ako bi ee bil pred deset leti vdel strogemu povelju "Coeleba aunebia. ee brcviarium po jo: reeitaMa." Ps ksj hočemo —"e* muas sueh selebe Keeute geben." pravi Goetke, — doktorju Kleče-plazu pa je dejal one dni v čital-niški prvalki sobi nekov hribovski duhoven: "KOss' die Hond eucr Ghoden!" In doktor ga Je bil ve-cd, tega svojega aposnsvaea, — ter ga je pogledal prijssno mu atega obraza, kskor Pavjihe Svojo »eter, ko je Ml peička "peteršU-čka" v močnika skuhal. E, — navihan je, navihan, te doktor! ' Ooepiea meja. ako pogledate v vrsto vaok tak kolena broeečik po- Naš oče doktor Janez fileivveis jc jel ns stare dni o "ženski jate-tiki" lojoriti; zakaj M jat, Vie-tnani sin "očetov", enkret o Iju-besni ne besedo val, vaa j sedaj, ko se še nI "počel mračiti mojega Ji vi jen ja dan." Naš oše doktor Jenes Bleiweis, je moder mot; on poŠUja veter io dež, solnce in snog — v prstiki, — jn jasni žarki in omrzla burji eo namenjeni pravičnim in nepravičnim, to sc pravi "starim** in "mladim'*, slovenskim nltramon tancem in slovenskim liberalcem. In kadar se govori o imenitnih dolih nalega očeta, se imenuje "pra tika" ng prvem mestu, — pa roe ne "peveg brce modroeti in bret duše krepke" ne aanimajo take evete reši — jat bolem o ljubezni govoriti. . Saj nem pravijo, da tmo "mla dl*'; in kje je mledost bret lju-betni; kje je ona sanjareka/veeo-la in tošna, nebo in pcW noeeča. molčeča in vfifkjjoča, sladka lja-bežen bret — mladosti! V gozdu pod košato jelko sve eedda, ja« i* dekle moje ;M«& roea h Jc lesketsla ras tisoč in tisoč mahovih bilk, tiho jo bito vae; dekle pOe nadonilo glavico svojo meni tia prsi in poljub sa poljubom so mi diJtU njeni alad Uustno; — pgflemu bi fgm Io pravil, gospica moja t mmmmm Pa sem rajtov Itndirst, sem rajtov bit' far, r pe jc ljubVa branila w »ikart Pa sem rsjtov podirat, Gospica moja! Kadar mi prid, ta pesem v, spomin, vselej m lle kekova melanholija obide, aj ee Vam ne dosdeva tudi, da je moT ral kakov izgubljen, zatrt Ženi biti, ki je vprvi« to sspel? Oče "až^pri oše moder, moš," kranj* kmet, ga je poelai vun med svet ds študirs sa "goapods", to M pravi, da preskrbi avoji iUhti vstopne lmte v nebeško l.,aiJe. etve, katerim bode sv. Peter sPo. znsvii sorodnike maziljenega ks. lege, z veseljem svoj "vidi" pri. tisnil. Pa'fant, čuteč v sebi zmol. nosti za drugi stsn, ni pel nove maše, temveč je šel po svetu. jA puščen in zaklet od svojih >pod jc jarmom teanosrčnega eelotiza« zastarelih sorodnikov, iskaje areče iu sedovoljnostl, —- mOrda brei u-speha. Tako izgubi vero v s« be iu človeštvo, — zatrte šenijalno* malokdaj prodere ih geslo njegovo. postane s časom: Oj le rasti, rsati, vinska trta! Svet po, naš hudobni in poboii svet pa sodi, nekoš: "To je v pa. tepuh!" De, da, gospics! takih ia onak& značajev Vam ni treba Irugod iskati; doms jih imi dovolj. In nihče drugi ne pro. vsročuje teke duševne propaati, nego oni tesnosrčneži, ki krila noč in denr "V veri aamo je omi ta"; mimogrede pa blagoalavlja-; o spoptin št. Jarncjeve noči io o-ne zlobtoe Katarine ter glorificira| , o ime papeža Alekaandra Borgia pa pustiva jih goepics! Danai-nji jezUitje so taki kikor njihovi pradedje paragvajskegs spomina: saj včste njihovo zlato geslo: "Finis ssnetificst medium". tO je tudi zsljubil in iiccr le nt stsre dni; ssj veete, ksko poje Haine* Ea war ein alter Konig, eein Herz wer echwer, : sein Hsupt war grau, — der arme, alte Koenig, — er nahm cine jimge Frau. * K, t £ V^- In vee svet, koderkoli belo-mo-dro-rdeče sestave spoštojejo, ve Ur zna, da jc ta očetova ljubica: gospod Kl$čcplaa doktor K. H. Co-ata. Naš oče je namreč čutil, da ga zepuščejo moči, io kot skrben gospo