PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu ' 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim,- razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maj4 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
(£*• —i ^ O
o- > % o o c 5 ° ^ = S *
— ir a a X-1> -rt- -si
s
i—!
t-
t-
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 76 (12.108)
Trst, petek, 12. aprila 1985
Protislovno zadržanje Bele hiše do zadnjih sovjetskih ponudb
Reagan sedaj predlaga celo dva sestanka na najvišji ravni z Mihailom Gorbačovom
Najprej naj bi se srečala »neformalno«, da pripravita »uradni« vrh
UROŠ LIPUŠČEK
NEW YORK — Svetovalec ameriškega predsednika za vprašanje nacionalne varnosti McFarlane je napovedal, da bi se ameriški predsednik Reagan in sovjetski voditelj Gorbačov lahko kljub sedanjim nesoglasjem ®ed obema velikima sdama sestala do konca letošnjega leta. Zadnje dni so oamreč nekateri na jviš ji ameriški funkcionarji dajali povsem nasprotne lzjave o potrebnosti takšnega sestanka.
Vendar pa je McFarlane dejal, da obstaja razlika med srečanjem na ^hu in samo sestankom med obema o^jvišjima predstavnikoma obeh velesil. Medtem ko so za sestanek na 'frhu potrebne temeljite priprave, za kratko srečanje med obema voditelje-'fia niso potrebne tako temeljite priprave. Najvišji predstavniki administracije se zato zadnje dni vse bolj o-j? reva jo za idejo, da se Reagan in Gorbačov sicer sestaneta, da pa njunega srečanja ne bodo uvrstili med sestanke na vrhu. Obenem ameriški Predstavniki tudi opozarjajo, da od
takšnega srečanja ni treba preveč pričakovati-in da so bili nekateri preteku sestanki na vrhu preveč »roman-tizirani«. Nekaterim so na primer kmalu sledile hude mednarodne krize, na primer berlinska kriza, kubanska kriza, sovjetska intervencija na Češkoslovaškem itd. Kratko srečanje med voditeljema obeh velesil, verjetno med slovesnim zasedanjem generalne skupščine Organizacije združenih narodov ob 40. obletnici svetovne organizacije, naj bi služilo tudi kot priprava na sestanek na vrhu.
O tem se bosta, kot so sporočiU v state departementu, 14. maja na Dunaju pogovarjala tudi ameriški državni sekretar George Shultz in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. V Washingtonu so pozitivno sprejeU tudi pripravljenost za srečanje z Reaganom, ki jo je predvčerajšnjim Gorbačov izrazil na srečanju s predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa demokratom Thomasom 0’Neillom. Predsednik predstavniškega doma se je z Gorbačovom pogovarjal skoraj 4 ure. Izročil mu je tudi pismo ameriškega predsednika, vendar pa njegove vsebine niso obja-
vili. Gorbačov je po besedah ameriških predstavnikov dejal, da kljub temu še vedno pričakuje »popoln ameriški odgovor na njegove nedavne predloge«. Novi sovjetski voditelj je navdušil tudi predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa, ki je po srečanju izjavil, da »je sovjet-
ski voditelj mojster v besedi, diplomaciji in v poUtični umetnosti«.
Kljub vsem nedavnim zapletom torej kaže, da bo do srečanja med a-meriškim predsednikom 'Reaganom in sovjetskim voditeljem prišlo še letos, čeprav mogoče ne bo dobil imena »sestanek na vrhu«.
Cras
oceno
o
O
O
o
		
Gorbačova
RIM — Odsotnost Andreottija (ki je zaposlen v Parizu) je razlog, da včeraj kabinetni svet sploh ni začel pričakovane razprave o italijanski zunanji politiki (zlasti v zvezi s predlogom sovjetskega voditelja Gorbačova). Edino kar so sklenili s tem v zvezi, zadeva ameriške ponudbe o sodelovanju glede protiraketnega ščita, pri čemer si je v bistvu vlada vzela časa. Ustrezno proučitev Reaganovih predlogov bo izvedel posebni medministrski odbor, ki mu bo predsedoval Craxi in ga bodo sestavljali še mnogi ministri. Majhen pomen tega odbora podčrtuje že dejstvo, da ga poleg Andreottija in Spadolinija sestavljajo še ministri za industrijo, državne udeležbe in znanstvene raziskave.
Medtem je Craxi sinoči na politični TV tribuni potrdil svojo oceno, precej odprto, o prvih korakih novega šefa iz Kremlja: predloge Gorbačova je tolmačiti ne kot taktični manever, ampak kot prispevek popuščanju napetosti in obnavljanju pogajanj na svetovni ravni. Po drugi strani pa je dejal, da ostaja osrednje vprašanje sovjetska vojaška premoč v Evropi. Nato pa je kritično ošvrknil obrambnega ministra ZDA Weinbergerja glede njegove zahteve, naj zavezniške, vlade odgovorijo na predlog ZDA (o sodelovanju pri raziskavah o »vojni zvezd«) v roku 60 dni, češ da se taki roki lahko postavljajo v trgovinskih poslih, ne pa v odnosih med državami.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Confindustria čedalje bolj osamljena v svoji trmi
Le še malo upanja v preprečitev referenduma o draginjski dokladi
BOJAN BREZIGAR
RIM — Odločno odklonilno stališče Zveze industrijcev v zvezi s plačevanjem »decimalk« draginjske doklade pravzaprav ni presenetilo nikogar. To je mogoče razbrati lz številnih izjav in komentarjev v zvezi z zadnjim sWepom Comfindustrie, moč pa je tudi ugotoviti, da se enotnost delodajalcev čedalje bolj krha, saj, se io,8®-niarnu organizacij, ki so se odločile, da bodo izplačale »decimalke«, včeraj pridružila zveza podjetnikov prevoz-ffega sektorja Confetra, med člani Confindustrie pa je 145 podjetij sklenilo, da bo kljub nasprotnim navodi-0111 decimalke vendarle izplačalo.
Vsekakor pa je stališče industrijcev nekoliko zavrlo Pojavnost ministra De Michelisa. Po prvotnem sporedu Pi se morali namreč danes na ministrstvu za. delo sestati predstavniki sindikatov in tistih delodajalcev, ki 80 izplačali decimalke ter bi se morala nadaljevati pogajanja za javni sektor vendar so ta srečanja odložena na prihodnji teden, delno tudi zato, ker se minister De tichelis mudi v Parizu na srečanju ministrov za de.o Pnzav EGS. Vse je torej ponovno odloženo na prihodnji v®®11, časa pa je zelo malo, upoštevajoč tudi dejstvo, n n so radikalci že napovedali obstrukcijo morebitnemu zakonu, s katerim bi spremenili ustroj plač tako, da
bi preprečili referendum. Radikalci, ki so prišli v ponedeljek na dan s predlogom, naj bi večina volivcev ne glasovala, pri tem predlogu vztrajajo, obenem pa z doslednostjo, ki je značilna prav za radikalce, napovedujejo nasprotovanje vsakršnemu dogovoru, ki bi omogočil preprečitev referenduma, tako da je v zvezi z njihovim zadržanjem prišlo tudi včeraj do številnih polemik.
V sindikalnih vrstah, kljub ostremu stališču Zveze industrijcev, ne izključujejo, da bi do takega sporazuma lahko prišlo. Včeraj so o tem govorili domala vsi vidnejši sindikalni predstavniki, med katerimi velja omeniti člana vodstva CGIL Vigevanija, ki je dejal, da je bilo treba pričakovati tako zadržanje Confindustrie, je pa tudi poudaril, da nikakor ni mogoče jemati resno trditev, iz katerih bi izhajalo, da je Zveza industrijcev pri celotni zadevi nedolžna žrtev in da je njena edina skrb utrditev gospodarstva v državi. Kar zadeva možnost preprečitve referenduma je Vigevani dejal, da sicer ne more biti optimist, vendar pa »igra še ni končana«.
Predstavnik UIL Veronese je mnenja, da je nesmiselno govoriti o razpoložljivosti Zveze industrijcev, ne da bi slednja spoštovala že sprejete dogovore in torej izplačala decimalke, predstavnik CGIL Pizzinato pa je ostrejši in je obtožil Confindustrio, da je njen resnični namen uničiti draginjsko doklado.
ALBANSKI VODITELJ
ENVER HODZA UMRL
TERANA — Včeraj zgodaj zjutraj je umrl 76-letni partijski voditelj Albanije Enver Hodža. Njegovo truplo so izpostavili v dvorani prezidija ljudske skupščine, hkrati pa proglasili osemdnevno žalovanje do 18. t.m. Pogreb bo v ponedeljek, 15. t.m., odboru za pripravo svečanosti, po kateri bodo Hodžo pokopali pa pokopališču narodnih mučenikov, pa predseduje poglavar države Ramiz Alia, ki je najverjetnejši Hodžov naslednik.
NA 2. STRANI
Papež v Loretu za enotnost vseh katoličanov v politiki
LORETO — Na tukajšnjem katoliškem shodu, ki se konča jutri, je V?eraj spregovoril tudi papež. Katolika gibanja, združenja in skupine je očetovsko pozval k spravi in tvorne-dialogu v znamenju pluralizma: Spoštovati mnenje drugih še ne podenj odpovedati se lastnemu prepri-canju.« Janez Pavel 11. je te besede naslovil osrednjima katoliškima grupacijama Comunione e Liberazione in Azione cattolica, ki sta si.pogosto ra-o-1 v laseh.
Pomenljivo je, da poglavarju Ce.r-^ve ni ušla značilnost obdobja, ko srno na pragu majskih volitev pa tudi relerenduma. Teh sicer ni izrecno o-Tnenil, je pa poudaril, da »morajo bi-1 obveznosti katoličanov v politiki e-notne in v skladu s krščanskimi načeli, posebno še v časih izbir, ki zahtevajo odgovoren odziv«. Wojtyla je
rekel, da vere ne gre mešati s politiko, je pa pripomnil, da se miselnost in nrav v današnji družbi oddaljujeta od krščanskih principov in to pripisal širjenju praktičnega materializma; pri tem se je obregnil ob »kulturno in politično težko ateističnih ideologij« ter ob »negativne pojave«, ki so po njegovem kriza družine, razporoke in prekinitve nosečnosti.
Papežev poseg je bil torej v dobršni meri na liniji integralizma, četudi Wojtyla ni pozabil počastiti pokojnega Janeza XX1I1., saj je ravno včeraj minilo 22 let po podpisu enciklike Pucem in tenis.
Maja pojde papež v Benelux, kjer je zaenkrat vzdušje nekam hladno. Od 11. do 14. maja bo na Nizozemskem, 15. in IS. v Luksemburgu, od 16. do 21. pa v Belgiji.
Slovensko stalno gledališče podaljšalo sezono in pogodbe do maja
NA 4. STRANI
□
Miloš Budin nosilec liste KPI-PSI v Zgoniku
NA 5. STRANI
Formalizirali preiskavo o pokolu pri Trapaniju
CALTANISSETTA — Državni pravdnik Patanè je formaliziral preiskavo o atentatu na sodnika Palerma in ustrezne akte predal preiskovalnemu sodniku Lo Cur-tu. Opozoril je, da bo večsmerna preiskava dolga, zato naj sredstva javnega obveščanja o njej ne poročajo tri-umfalistično. Patanè je zaskrbljen: »Če bodo stvari šle tako naprej kot doslej,« je dejal, »se bo lahko kaj takega kot v Pizzolungu še ponovilo.« Predsednik protimafij-ske komisije pri sicilski deželni vladi mu je potrdil.
Tudi sila zapletene so. Medtem ko je višji sodni svet izvolil državnega pravdnika v Marsali Antonina Cocija za novega glavnega državnega pravdnika v Trapaniju, je Palermov predhodnik Antonio Costa iz ječe obtožil Lo Curia »inkvizicijskih metod« in zanikal, da bi mu priznaj prejetje 130-milijonske mafijske podkupnine. Lo Cur-to, ki vodi preiskavo o uboju Ciaccia Montalta (ki ga je bil nadomestil Costa), se je odpovedal postopku zoper Costo prav zato, da bi lahko javno spregovoril o njegovem priznanju. Mafija je torej, kot kaže, Montalta u-bila, ker se ni dal. Gosto podkupila, Palerma pa spet skušala umoriti, ker se ji prav tako ni dal. Zdaj ima na piki tudi Lo Curia.
• Craxi potrdil
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Glede včerajšnje seje kabinetnega sveta je treba zabeležiti, da so sklenili pooblastiti ministra za zdravstvo Begana in za odnose s parlamentom Mammija, naj začneta proučevati (na srečanjih s parlamentarnimi skupinami vladne večine in tudi z opozicijo) ustrezne ukrepe za reformo vsedržavne zdravstvene službe, zlasti kar zadeva njeno upravljanje »z največjo nujo, vsekakor pred obnovitvijo u-streznih organov, ki jo bo treba izvesti takoj po upravnih volitvah«. Pri tem je pomenljivo, da niso kar enostavno pretvorili zakonski osnutek ministra Degana v dekret, čemur so se upirali sindikati, po drugi strani pa kaže, da se je vlada glede težav krajevnih zdravstvenih enot zbudila le, ko je izbruhnila sodna afera s prijavo stotin upraviteljev v Laciju in po drugih deželah.
R. G.
POKOL NA TRGU FONTANA
Fašistične bombe izglajevale pot vojaškem udaru
BARI — Fašistični atentati v obdobju 1968-1970 so imeli za cilj pospešiti uresničitev načrta, po katerem bi morale skrajnodesničarske sile, ki so bile posredno ab neposredno povezane s črnim princem Valenom Borghese)*®, izvesti vojaški drža®! udar. Tako je izjavil včeraj na tukajšnjem priziraem porotnem sodišču, kjer teče razprava o strašnem pokolu na milanskem Trgu Fontana decembra 1969, »črni skesanec« Angelo Izzo. Le ta je bil, kot znano, obsojen na dosmrtno ječo zaradi u-boja mlade Rosane Lopez v Rimu.
Izzo, 29 let, je sodnemu zboru rekel, da mu je to povedal padovanski nacist Franco Freda, ki mu je tudi zaupal, da je peklenski stroj prinesel v Kmetijsko banko Massimiliano Fachini, ne pa anarhist Pietro Valpreda, proti kateremu je bila načrtno usmerjena preiskava. Freda, s katerim je Izzo sedel v zaporu leta 1980 (z njima je bil tudi zloglasni Concutelh), je pojasnil, da je v pokol v Milanu bil vpleten tudi nacistični ideolog Pino Rauti. Druge bombne atentate decembra 1969 v Rimu naj bi pa izvedli pripadniki razpuščene Avanguardia nazionale pod neposrednim vodstvom Stefana Delle Ghiaie.
Zashševanje Angela Izza se bo nadaljevalo danes.
Po štiridesetih letih neomejenega
izvajanja vse oblasti v državici
Včeraj umrl državni in partijski voditelj povojne izolirane LR Albanije Enver Hodža
Rodil se je v bogati trgovski družini in se dolgo izobraževal v Parizu
TIRANA — Enver Hodža, ki je bil nesporni voditelj albanske partije in države v zadnjih štiridesetih letih, je včeraj umrl zaradi srčnih motenj. Hodža je imel infarkt že pred desetimi leti in od takrat je imel vedno probleme s srcem.
Rodil se je leta 1908 v južni Albaniji kot sin bogate muslimanske družine. Najprej je hodil v francoski licej v Korci, nakar je odpotoval na študij v Francijo, najprej v Montpelber in potem v Pariz, kjer je postal komunist. V Albanijo se je vrnil leta 1936 kot profesor francoščine, tri leta kasneje pa so ga obsodib na smrt v odsotnosti zaradi njegove dejaraosti proti italijanskim okupatorjem. V ilegab je organiziral oboroženo odporništvo in po letu 1!M1 albansko komunistično partijo, ki je bila seveda ilegalna in katere je sam postal prvi začasni generalni tajnik. Protifašistični narodnoosvobodilni odbor, ki ga je ustanovil, je postal oktobra leta 1944, po osvoboditvi, uradna albanska vlada. Januarja 1946 je Albanija postala republika, dve leti kasneje pa je Hodža postal
najprej generalni tajnik partije, leta 1954 pa prvi sekretar albanske partije.
Med tem časom je prišlo do krize v mednarodnem komunističnem gibanju, prišlo je do resolucije Informbiroja, Jugoslavija se je odločila za lastno pot v socializem in Albanija je leta 1948 prekinila vsak odnos s sosedno Jugoslavijo, kljub ogromni pomoči, ki jo je Jugoslavija nudila albanskemu ljudst® med revolucijo in po njej.
V začetku šestdesetih let je prišlo do razbitja tudi med Albanijo in Sovjetsko zvezo ter socialističnimi državami, razen Kitajske, nasploh. Začelo se je leta 1960 v Bukarešti na kongresu KP Romunije. Sovjetska delegacija je skušala doseči politično obsodbo LR Kitajske. Albanci so bili odločno proti temu in do razkola je prišlo nekaj mesecev kasneje na konferenci 81 komunističnih partij v Moskvi. Takrat je prišlo do burnega srečanja med sovjetsko delegacijo, v kateri sta bila med drugim Hruščev in Andropov, ter albansko.
v kateri je bil sam Hodža, njegov najtesnejši sodelavec Mehmet Shehu, katerega se je Hodia rešil pred kratkim ter sedanji predsednik države Ramiz Alija. Po tem sestanku so se odnosi med Albanijo in Sovjetsko zvezo dokončno skalili in albanski tisk je od takrat objavljal žolčne članke proti »revizonistom«, ki so od časa do časa bili Sovjeti, Jugoslovani, Bolgari ali kdo drug.
Kult osebnosti se je v Albaniji nadaljeval, kar je povzročilo še večji razkol s Sovjetsko zvezo, kjer pa je v tistih letih potekal proces destabilizacije. Albanija se je tako približa LR Kitajski, ki jo je v tistih letih vodil Maocetung. Do razkola s Kitajsko je prišlo pozneje in sicer tam nekje okrog leta 1976. Albanija je ostala potem dokaj izolirana in v bist® brez stikov z drugimi državami. Zelo strog notranji režim je preprečil sleherno pobudo, ki ne bi prihajala iz samega vodstva partije in države in Albanija je danes najbrž najbolj zaostala država v Evropi.
Včeraj v skupščini SR Slovenije
SLAVNOSTNO PODELJENE KIDRIČEVE NAGRADE
LJUBLJANA — Včeraj dopoldne so v veliki dvorani skupščine SR Slovenije na slavnostni seji upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča podelili pet Kidričevih nagrad doc. dr. Petru Prelovšku, dr. Venceslavu Rutarju, prof. dr. Ivanu Vizovišku, prof. dr. Francu Janežiču in prof. dr. Viktorju Korošcu ter nagrado za življenjsko delo na področju izumov in tehničnih izboljšav prof. dr. Albertu Čebulju. Podelili so nagrade Sklada Borisa Kidriča za 16 projektov s 40 nagrajenci in nagrade za izume in tehnične izboljšave za 20 projektov s 95 nagrajenci — pri zadnjih dveh skupinah nagrad gre pretežno za skupinsko delo.
Slavnostni govornik na podelitvi nagrad je bil predsednik izvršnega sveta skupščine SRS. Predsednik upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča Drago Ocepek pa je v govoru poudaril, da se je družbeno vzdušje za vodenje politike znanja v zadnjih dveh letih bistveno izboljšalo. Raziskovalna dejavnost je dobila ne samo deklarativne spodbude, ampak je s celo vrsto praktičnih ukrepov izboljšala svoj družbeni in materialni položaj. Letos je imel upravni odbor za nagrade za izume in izboljšave samo 40 predlogov, medtem ko jih je bilo lani 68, toda med včeraj nagrajenimi deli so izboljšave, ki so prinesle organizacijam združenega dela več kot 450 milijonov dohodka, (dd)
Poslanci ZDA v Leningradu
Delegacija ameriških poslancev, Id je na uradnem obisku v SZ, je včeraj obiskala Leningrad, kjer se je poklonila žrtvam vojne na pokopališču Pi-skarjovski in položila cvetje pred spomenik Materi domovini (Telefoto AP)
Izraelci se še umikajo
Izraelske okupacijske sile so včeraj nadaljevale postopen umik iz zasedenega Libanona. Oklopna vozila so zapustila sedem šiitskih mest v južnem Libanonu, medtem ko so helikopterji trosili letake s pozivi prebi valsi®, naj ne sproži verskih obračunavanj	(Telefoto AP)
Kitajska privablja tuj kapital in tehnologijo
PEKING — Ljudska republika Kitajska si hoče zgraditi novo socialistično družbo na visoki kulturni in ideološki ravni, ki pa mora biti tudi bogata. V ta namen bo še bolj odprla vrata tujemu kapitalu in tehnologiji, obenem pa izvedla vrsto pomembnih gospodarskih reform, katerih uresničevanje bodo državljani morali spremljati z varčnostjo in trdim delom.
To je v gla®ih obrisih vsebina resolucije, ki jo je soglasno odobrila ljudska skupščina (najvišji državni organ, ki ustreza' nekako našemu parlamentu) in ki v bist® osvaja programsko poročilo predsednika vlade Zi-yanga. Le-ta je poudaril, da je Kitajska še vedno revna, zaradi česar bo sleherni občan moral temeljito zavihati rokave. Najvplivnejši kitajski voditelj Xiaoping je ocenil, da se bo LRK lahko izvlekla iz revščine čez 15 let in da bo njena povprečna življenjska raven dosegla standard industrializiranih držav leta 2050, pri čemer pa ne bo zašla v kapitalizem.
Resolucija predvideva med drugim povišanje mezd in plač, tako zlasti šolnikom in razumnikom, ki so bili doslej zanemarjeni, pa tudi podeljevanje drža®ih podpor. Obogatitev posameznika pa bo morala biti usmerjena v korist celovite družbe — poudarja krajevni tisk — kajti Kitajska ostane socialistična.
Odgovor senatorki Gerbčevi
V Gvatemali še teptajo človekove pravice
RIM — Vprašanje človekovih pravic v Gvatemali je še vedno zaskrbljujoče. Tako je podtajnica v zunanjem ministrst® Susanna Agnelli odgovorila na parlamentarno vprašanje komunistično senatorke Jelke Gerbec v zvezi s strahovlado v tej srednjeameriški državi, kjer je brez sledu izginilo že 35.000 oseb in je bilo več de-settisoč ljudi umorjenih, ogromno pa je tudi političnih zapornikov. Susanna Agnelli je v odgovora napisala, da nasilje še traja, kljub temu da se je po mnenju nekaterih organizacij in tudi Cerkve v zadnjem času stanje rahlo izboljšalo.
Vojska, ki še vedno vlada, je sprožila počasni postopek demokratizacije, na osnovi katerega naj bi vlado prevzeli civilisti v začetku prihodnjega leta. O stanju v Gvatemali so lansko leto razpravljali na zasedanju komisije za človekove pravice v Ženevi in potrdili mandat posebnemu poročevalcu, ki po nalogu tega mednarodnega organa tudi v letu 1985 sledi dogajanju v tej državi. Sedaj je v teku 4L zasedanje te komisije in ugotovljeno je bilo rahlo izboljšanje stanja v Gvatemali, objasti te države pa so pozvali, naj spoštujejo človekove pravice, (bbr)
Nov dragocen knjižni prispevek Janeza Stanovnika v založbi DZS
0 Mednarodnem denarnem skladu in zadolženosti
LJUBLJANA — Državna založba Slovenije je predstavila novo knjigo Janeza Stanovnika »Svet v dolgovih in Mednarodni monetarni sklad«. Kot je avtor povedal na tiskovni konferenci, je ta esej napisal na pobudo marksistično - politične knjižnice v Novem Sadu, problemov pa se loteva s perspektive jugoslovanskega zadolževanja.
Ko je komentiral knjigo oziroma probleme, ki se jih v njej loteva, je Stanovnik med drugim omenil, da Jugoslavija pri zadolževanju deli usodo z državami v razvoju. Ni pa ta situacija tako črna, kot jo marsikdaj slikajo, meni Stanovnik. »Ni izhod v zmanjševanju glavnice kreditov za vsako ceno, temveč v sanaciji gospodarstva, ki se bo moralo modernizirati ter tako najti svoje mesto v svetu. Delež Jugoslavije v svetovnem izvozu je še vedno pod normalo in obstajajo realne možnosti, da bi dosegli vsaj svetovno povprečje.«
Ugledni poznavalec svetovnih gospodarskih gibanj je zelo kritično ocenil neracionalno. omejevanje novih naložb v jugoslovanskem gospodarstvu.
kar je med drugim tudi eden izmed razlogov za zaostajanje letošnjega izvoza. Investicije v modernizacijo gospodarstva so nujne, bolj kot na primer »vrtanje lukenj v Karavanke« ali različne veličastne prireditve. V tem trenutku bi morali skromno akumulacijo gospodarstva koncentrirati v ključne projekte, ki bi v kar najkrajšem času dali čim-boljše gospodarske učinke. Vsi veliki projekti, kot je na primer jeklarna na Jesenicah, pa bi morali biti predmet najširše javne razprave vse dotlej, dokler se postavlja vprašanje — od kod dobiti energijo za te objekte.
O knjigi, ki daje odgovore na mnoge dileme jugoslovanskega trenutka, je Janez Stanovnik govoril tudi o ponedeljkovi oddaji ljubljanske televizije »Aktualno«. Med drugim je govoril tudi o vlogi Mednarodnega monetarnega sklada, ki je po letu 1979 spremenil svojo vlogo. Spremenil se je v kartel upnikov (držav in bank), postal njihov advokat proti razdraženim dolžnikom, ki so kot na zatožni kJ/rpl.
Ko so ga vprašali, kaj je z odgovornostjo za veliko zadolževanje Jugoslavije, je odgovoril nekoliko drugače, kot običajno odgovarjajo jugoslovanski politiki.
»Po ustavi 1974 ima pravico zadolževanja tisti,« je dejal Stanovnik, »ki je sposoben dolg vrniti. Problem je, da so to pravico začeli pojmovati kot politično in ne ekonomsko vprašanje. Kdo je odgovoren? Meni se zdi, povedal bom kot mislim, čeprav vem, da bo to povzročilo polemike, da smo bili jugoslovanski narodi v letih 1978-80 kot družina, katere oče leži na smrtni postelji. Oče odloča za družino, otroci pa, kot da si nihče ne upa prevzeti odgovornosti za odločitev in v tem razdobju niso sprejemali pomembnih odločitev, čeprav bi jih morali zaradi tragične družinske situacije. Tu so bili zbrani okoli bolnega Tita vsi vodilni in zato ni trenutek za lov na čarovnice niti za posploševanje odgovornosti, ampak za zaostritev odgovornosti danes, da se ne bi dogodilo, kot v 70. letih,« je dejal Janez Stanovnik.
V Bolgariji plenijo knjige
SOFIJA — V ljudski knjižnici v Sofiji so odprli razstavo jugoslovanske knjige za otroke, na kateri se ni pojavilo 30 zaplenjenih knjig. Bolgarske oblasti so brez pojasnila zadržale 30 knjig jugoslovanskih založnikov, ki bi jih morali prikazati na razstavi. Gre za knjige makedonskih avtorjev, med katerimi so tudi takšne, ki obra®avajo temo iz narodnoosvobodilnega boja in revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti. Sicer pa je na razstavi v Sofiji predstavljenih približno 400 knjig jugoslovanskih založnikov iz Skopja, Beograda in Sarajeva v ma-kedonščini, srbohrvaščini, albanščini in turščini, zastopani pa so otroški pisatelji iz vse Jugoslavije. (dd)
Obisk veleposlanika SFRJ Skataretika
Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ante Skataretiko bo na uradnem o-nisku v naši deželi od 16. do 19. aprila. Njegov obisk ima prav gotovo izreden politični pomen, saj bo ugledni gost imel priložnost, da se sestane z najvidnejšimi oblastvenimi M političnimi predstavniki v naši de-z6li, še zlasti pa bo šćl opazen poudarek obisku slovenskih narodnost-uih skupnosti in njenim organizaci-jam. V deželi je od Skataretikovega “olj bežnega prvega obiska lani pri-sl° do nekaterih pomembnih spre-oiemb v deželnem odboru, še zlasti Pa bo obisk zanimiv, saj bo do nje-§a prišlo v zelo kratkem razdobju Po državniškem obisku predsednika vlade Craxija in zunanjega ministra Andreottija v Beogradu, s čimer je Povezana tudi pospešena razprava o globalnem zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji.
V torek, 16. aprila, bo veleposla-n*k najprej obiskal tržaškega župa-na. nato vladnega komisarja, predsednika deželne vlade in predsedni-ka deželnega sveta.
Popoldne bo posvečeno izključno razgovoru z enotno delegacijo Sloven-cev v Italiji, zvečer pa se bo veleposlanik srečal z župani slovenskih
občin.
, Tudi naslednji dan obiska, v sre-0°. 17. aprila, bo slovenska narodnostna skupnost ponovno v ospredju. Najprej bo veleposlanik obiskal Narodno in študijsko knjižnico, ob 10. uri bo veleposlanik Skataretiko gost Primorskega dnevnika, nato pa Slovenskega stalnega gledališča. Ob 12. uri bo pri predsedniku tržaške trgo-vbiske zbornice, popoldne pa bo imel razgovor z vodstvom Slovenskega de-2elnega gospodarskega združenja.
Četrtek, 18. aprila, bo posvečen vi-
demski pokrajini in bo v Vidmu najprej razgovor z gospodarskimi in političnimi predstavniki v prostorih trgovinske zbornice. Nato si bo veleposlanik ogledal podjetja CATAS, GRANZOTO, BENECO, HOBBES in VEPLAS, obiskal bo župana špetra Slovenov, zvečer pa se bo srečal s predstavniki kulturnih in drugih organizacij slovenske narodnostne skupnosti na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu.
V petek bo obisk pri goriškem prefektu, pri predsedniku pokrajine in goriškemu županu. Sledil bo ogled Slovenskega kulturnega doma, zvečer ob 18. uri pa sprejem v prostorih generalnega konzulata v Trstu.
Zadnji dan obiska, v. soboto, 20. aprila, bo veleposlanik v Pordenonu, kjer se bo sestal s predstavniki političnega in gospodarskega življenja pokrajine. Ambasadorja bosta ves čas obiska spremljala Drago Miro-šič, generalni konzul SFRJ v Trstu in Bogoljub Koprivica ekonomski svetnik ambasade SFRJ v Rimu.
S posveta o kulturni problematiki na Obali
Enotneje načrtovati kulturo
KOPER — V pripravah na sejo CK ZKS, ki bo obravnavala vprašanja kulture, je bil v sredo v Kopru posvet o kulturi na Obali. Razprav-Ijalci so poudarjali, da je Obala enoten družbenoekonomski in tudi kulturen prostor in da bi zato morali to kulturo načrtovati bolj enotno kot doslej. To so menili v ponedeljek na sestanku tudi komunisti —-delavci v kulturi, ki so sklenili, da bodo na Obali ustanovili svoj aktiv.
Na posvetu v Kopru je bilo veliko besed tudi o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, kamor seveda sodi tudi kultura Slovencev, ki živijo onstran meje. Čeprav je sodelovanje na tem področju precejšnje, pa vendar še ne moremo biti zadovoljni in bi si morali prizadevati, da bi se še obogatilo. Kot je dejal eden od razpravljalcev, ima prav Obala svojo specifiko, z mejo na eni strani in Slovenci, ki žive in ustvarjajo onkraj meje ter z italijansko narodnostjo, ki živi tukaj, posebne prednosti. To je priložnost, žal še ne dovolj izkoriščena, za oplajanje
dveh kultur in iz katere bi morala zrasti nova kakovost.1
Na posvetu v Kopru so se zavzeli tudi za skladen policentričen razvoj kulture v slovenskem kulturnem prostoru. Ker je znano, da denarja za kulturo očitno tudi v naslednjih letih ne bo na pretek, bi si morali prizadevati za njegovo enakomerno porazdelitev med večjimi središči, predvsem Ljubljano in manjšimi kraji, kjer celo za kulturne ustanove širšega pomena (na Obali so to
knjižnica, muzej, arhiv in obalne galerije) zmanjkuje denarja.
Pred začetkom posveta v Kopru je nastopila skupina Istra Nova, ki uspešno predstavlja in oživlja bogato glasbeno tradicijo Istre. Na posvetu so tudi predlagali, da bi na Obali zbrali denar za izdajo plošče Istra Nove, saj bi bila prevelika škoda, ko bi te bogate kulturne zakladnice ne ohranili in predstavili širšemu krogu občinstva.
C. G. S.
USPEH SSG V MARIBORU
Slovensko stalno gledališče v Trstu je že teden dni na gostovanju v Mariboru, kjer je v tamkajšnjem Narodnem gledališču odigralo svojo letošnjo uspešnico »Veseli dan, ali Matiček se ženi«. Občinstvo je tržaške igralce izredno toplo in prisrčno sprejelo.
Nocoj se gostovanje v Mariboru zaključi ter se jutri naši umetniki ponovno vračajo v Trst. Za kroniko naj povemo, da je v vlogo Nežike vskočila Barbara Jakopič, ker je Miranda Caharija zaposlena pri snemanju jilma.
Čim se bodo tržaški igralci vrnili, se bodo začele vaje za predstavo »Miting«, s katero se želi tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta pridružiti proslavam 40. obletnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom.
Poseben deželni komite za posege v industriji
TRST — Včeraj je pričel z delovanjem posebni deželni tehnični komite, ki so ga ustanovih na podlagi deželnega zakona< št. 30 iz lanskega leta in ki ima namen preučevati izredne posege na področju gospodarskega razvoja v FJK.
Tehničnemu odboru predseduje deželni odbornik za industrijo Francescutto, ki je ob pričetku del informiral člane, da bo sodeloval v komiteju tudi direktor družbe za pospeševanje industrije SPI Žacchigna. Omenjena družba sodi, v sklop IRI, ustanovili pa so jo. pred kratkim v Trstu.
Zato je Francescutto omenil naloge novoustanovljenega komiteja. V prvi vrsti bo odbor posegel, ko bo šlo za podpore obrtniškim in industrijskim obratom, ki želijo prenoviti tovarne in delavnice z novimi tehnologijami.
Omenjene podpore naj bi v prvi vrsti šle siderur-ški, tekstilni in lesni industriji. V bistvu bo komite posredoval deželnemu odboru svoja mnenja glede finansiranj, predlagal bo posege za boljšo koordinacijo in ojačenje javnih in zasebnih struktur itd.
V osnovi je torej naloga novo imenovanega tehničnega komiteja ta, da skrbi za smotrnejše posege Dežele na industrijskem in obrtniškem področju, da pomaga pri večji koordinaciji dela
V Portorožu simpozij za rabo alternativnih virov energije
PORTOROŽ — V portoroškem Avditoriju se je včeraj zbralo okrog 100 strokovnjakov, ki se ukvarjajo z raconalizacijo pri uporabi energije in za rabo alternativnih virov energije. Posvetovanje organizira Zavod za tehni-no izobraževanje iz Ljubljane v sodelovanju z medobčinsko gospodarsko zbornico v Kopru in slovenskim društvom za sončno energijo. Pokrovitelji posveta pa so Gospodarska zbornica Slovenije in republiški komite za energetiko.
Posvetovanje je otvoril namestnik predsednika republiškega komiteja za energetiko Slovenije Alojz Saviozzi, ki je med drugim opozoril na to, da je bila uporaba električne energije v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 6 odst. večja, kar je bilo težko zagotoviti. Zato tudi brez motenj ni šlo. Ko je govoril o realizaciji energetske bilance za minulo leto, pa je med drugim povedal, da je bila uporaba energije v industriji lani za 3,5 odst. večja kot
leto poprej. Pri tem pa je znašala rast industrijske proizvodnje le 2,1 odst., kar kaže na to, da so popustila prizadevanja za racionalno ravnanje z energijo.
To in pa dejstvo, da se v delovnem gradivu o razvoju energetike Jugoslavije v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideva 10-odstotno zmanjšanje porabe energije na enoto proizvoda, zahteva takojšnje ukrepanje za odpravo neracionalnosti v uporabi energije. V tem pogledu so taka posvetovanja, kot je portoroško, zelo pomembno. In dodajmo še zanimivost. Slovenska obala je prostor, kjer so prostori za izkoriščanje sončne energije zelo primerni. Na zasebnih hišah in družbenih objektih je trenutno montiranih veliko sončnih zbiralnikov s kar 4.284 kvadratnimi metri površine, ki imajo končno moč 2.571 kilovatov. Letno pridobljena energija pa znaša 2,3 milijona kilovatnih ur.
DUŠAN GRČ Al
Prizadevanja za boljšo turistično ponudbo
Bodo v Piranu »zasidrali« barko?
PIRAN — Piranski izvršni svet je J' sredo še enkrat obravnaval pred-;°g odloka o sezonski zapori prometa v Piranu. V hotelih Piran pa se sedaj z vsemi močmi pripravljajo, “e bi karseda bolje zapolnili izpra-2njen Tartinijev trg.
Takoj po prvomajskih praznikih “odo omenjeni trg delavci Slovenija-eeste tehnike še nekoliko pokrpali z asfaltom, že junija pa naj bi ga pOeji del zasedli gostinci. V hotelih lran so si namreč zamislili, da bi P^ed stavbo sodišča postavih kakih JO metrov dolgo konstrukcijo v obli-jri ladje, ki bi jo zgradili na podo-ben način in s podobnim materialom kot so stojnice na portoroškem A^štelu. šlo bi za sezonski gostin-skl objekt s 120 sedeži. Poleg tega “aj bi spet povečali število restav-racijskih miz in stolov, ob severm
strani trga pa namestili 10 posebno oblikovanih kioskov za prodajo izdelkov domače in umetne obrti.
Osrednji trg v Piranu naj bi še to poletje dobil povsem drugačno podobo, saj naj bi tu bilo vsaj 250 gostinskih sedežev več, kot jih je bilo na primer lani. Nekakšno sejmišče, v kar naj bi se spremenil Tartinijev trg, vsaj v poletnih mesecih, naj bi bilo poleti odprto do polnoči, ob petkih in sobotah do ene ure zjutraj. V hotelih Piran si zdaj že prizadevajo, da bi za teraso restavracije Sidro dobili ansambel, ki bi igral nekoliko tišjo plesno glasbo^ Bližnji prebivalci so imeli namreč zadnji dve leti upravičene pripombe na račun vse preglasne glasbe, ki je večje število ljudi motila kot jih zabavala.
Povsem drugo je vprašanje videza in primernosti omenjenih objektov v tem zgodovinskem okolju, na račun česar je že zdaj slišati vrsto pripomb. Kljub temu je nosilcu naložbe uspelo pridobiti ustrezno soglasje medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo, kar lahko pomeni, da s posegom spomenik prve kategorije ne bi smel biti prizadet. V tako dopolnitev gostinske dejavnosti na Tartinijevem trgu bo tozd hoteli Piran vložil približno 7 milijonov dinarjev, kar naj bi se jim povrnilo v treh letih, zdaj pa se jim bo tudi ponudila priložnost, da bi poleti na Tartinijevem trgu vsaj enkrat tedensko poskrbeli za primerno prireditev. Nekaj pa’ bi jih moralo biti tudi večjih, da bi s tem privabili ljudi in tej tržnici dali sloves. (Boris Šuligoj)
Za delovna mesta
Delavci predilnice Olcese iz Pordenona so včeraj demonstrirali pred deželno palačo v Trstu. Zahtevajo zaposlitev oziroma obrambo svojih delovnih mest, kar traja že od januarja leta 1983. Predstavniki delavcev so se sestali z načelniki svetovalskih skupin, zdi se, da so v tunelu našli drobno luč za rešitev, vendar konkretnejših podatkov še nimamo
FRAN MILČINSKI
Butalci
3.
Pa je Matevžek Žlambora, preden je šel po tepke, Til Tončka Štibalarja.
Tonček štibalar je bil prvi v Butalah, ki je imel pno uro — žepno uro si je bil naredil sam iz p domače repe. Imel je sina Mihcastega Kimpez Mihcasti Kimpež je rodil Vrbana Podvrbosmu a.
Ko je bil ta za župana, je prišel v Butale s:™ esvetli car in so ga Butale slovesno sprejele z novo izgalnico. Brizgalnica se je imenitno obnesla, vsi so T do kože mokri, car in njegovi ministri, streza] lakaji.	„
■Je vprašal car: »Povsod drugod so nas c "eljanjem, Butale nam niso privoščile ne enega stre-Pač pa ste nas neusmiljeno oprali. Kakšne im anire v Butalah?«
Je odgovoril župan: »Vaša milost, gospod car a smo streljali, zato smo imeli devet in devetdes
rokov.«
Je velel car: »Radoveden sem, katere! Govori!«
Je dejal župan: »Prvič: Nismo imeli smodnika.«
Pa se je car nasmehnil in je dejal, da mu že ta prvi razlog do vrha zadošča. In ga od tistega časa niso več videle Butale.
Vrban Podvrbosmuk je rodil Pavlušo Očalastega.
Pavluša Očalasti je rodil Cenetana Padarja, tistega, ki je kravo s svedrom drl.
In so v teku let Butale pretesne postale za vse Butalce in je bil mlajši rod korajžen in šel pogledat po svetu in so se. nekateri naselili ob Dravi, nekateri ob Muri, nekaj jih je prišlo celo do morja in so si tam postavili ognjišča.
Ostali pa so, kar so bili.
TURKI V BUTALAH
Butale so imenitne. Ni dosti manjkalo, pa bi bile prišle v zgodovino in bi se morala še deca v šolah učiti o Butalcih.
To je bilo tiste dni, ko je Turek, krivoverna ta nesnaga, strašil po deželi in robil živino in mladino.
Pa so se zbali tudi v Butalah, da ne pride krivoverna ta nesnaga še nad nje, in so imeli vzroka, da se boje, kajti so bili ponosni na svoje krave in junce.
Pa so moževali in sklenili, da se brez boja ne udajo. Nego da na cesti, ki jim pelje v staroslavne Butale, postavijo napis: »Turkom prepovedana pot!«
Še se je oglasil glas: »Ne bodimo zajci! Napišimo: "Strogo prepovedana pot!”«
Pa je navdušeno obveljala županova, da s Turkom nič usmiljenja in se naj zapiše: »Najstrože prepovedana pot!«
Toda je v Butalah dan le podnevi, ponoči pa je tema, in se je bilo po pravici bati, da bo Turek prišel ponoči in ne bo videl neustrašene prepovedi. Pa so izbrali čuvaja in mu dali helebardo ali sulico, da bo ponoči stražil, in če bi se zgodilo in bi nenadoma pritisnil Turek, krivoverna ta nesnaga, naj ga brez usmiljenja ustavi. Če Turek ne bi ubogal, naj pa pri tej priči zbudi župana in može, da bodo storili svojo dolžnost.
Pa se je zgodilo, da je čuvaja sredi noči zavilo-v trebuhu. Stopil je v kraj, da se olajša. Helebardo je zasadil v tla in lepo počenil.
Ondi pa so rasle robide, in ko je hotel vstati, so se mu robide zapele v hlače.
Pa je v smrtnem strahu zarjul: »Jojata, ojojata! Turek me drži! Pomagajte, pomagajte!«
Župan in možje so slišali divje kričanje, pa so planili kvišku in se hiteli posvetovat. In so sklenli, da sedajle ni časa za posvet in za sklepe. Nego so kar zbežali v hrib. V hribu so čakali dne. In ko je napočil dan in ni bilo od Turka ne duha ne sluha, so sklenili, napis da je dober, napis da ostane, robide pa da se morajo iztrebiti in požgati.
Kljub težavam je upravni svet SSG podaljšal delovne pogodbe do maja
Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je v sredo, na izredni seji, soglasno sklenil, da se delovne pogodbe, podpisane zaenkrat do 15. aprila, podaljšajo do 31. maja, to je do konca gledališke sezone. Izredno važen, a nelahek sklep, kar potrjuje pozna ura, do katere se je zavlekla razprava, v katero so posegli vsi člani upravnega sveta.
Zapisali smo nelahek sklep, označili pa bi ga lahko kar za problematičnega, saj se bodo pogodbe podpisovale brez realnega kritja ali, kot je dejal predsednik Samsa, na osnovi obljub in zagotovil, toda, žal še vedno brez sredstev. Soglasno glasovanje upravnega sveta SSG za podpis pogodb pomeni torej veliko odgovornost za vse njegove člane in prav zato je bil tale sklep sprejet na osnovi vsestranske analize realnega stanja Slovenskega stalnega gledališča.
Od začetka sezone, ko je bil položaj naravnost tragičen, so se stvari le premaknile, čeprav ostajajo v bistvu še vedno nerešene. Premaknile so se, v kolikor je na primer dežela Furlanija Julijska krajina prevzela nase Breme velikih dolgov, ki si jih je gledališče nakopalo v prejšnjih letih s tem, da je živelo od posojil za katere je jamčila prav deželna uprava. Kot v prejšnjih letih, pa o-staja odprt problem realnih sredstev tega gledališča. Torej ne posojilo, pač pa realna podpora, ki jo mora zagotoviti še predvsem italijanska vlada. Prav v tem pa so največji zapetljaji. Ministrstvo za turizem in prireditve je sicer pripravilo zakon za celotni sektor, ki ga v Italiji poj mujejo pod besedo »spettacolo«, zakona pa še vedno niso odobrili, kar pomeni, da predvidenega denarja ministrstvo zaenkrat ne more izplačati. Vprašanje je tudi, kako bo v tem zakonu obravnavano Slovensko stalno gledališče, glede na njegovo specifičnost, SSG je namreč gledališče neke manjšine in prav gotovo ne more računati na tako visoke inkase kot druga italijanska stalna gledališča, ki se s temi vsaj delno, lahko preživljajo. Poleg tega mora italijanska vlada upoštevati vlogo, ki jo ima Slovensko stalno gledališče za kulturno rast slovenske narodnostne skupnosti in ne zadnje tudi vlogo povezovalnega člena med italijansko in slovensko kulturo. V zvezi s tem sta tako izvršni kot u-pravni svet gledališča naredila v vseh teh mesecih več ustreznih akcij in prav od teh, je dejal Samsa, si danes pričakujemo tudi rezultate. S tem v zvezi je omenil učinkovit poseg predsednika zvezne konference SZDL Jugoslavije Marjana Rožiča pri predsedniku italijanske vlade Craxiju, intervencije v Rimu tako predsednika deželne vlade Biasuttija kot tudi bivšega vladnega komisarja Mar-rosuja, nastop sindikalne federacije, ki je podprla boj našega gledališča.
Upravni svet SSG pa je za svoj sklep upošteval tudi dejstvo, na njega je izredno opozoril Ace Mermolja, da bi pomenilo ne podpisati pogodb veliko traumo za gledališki kolektiv, saj gre že itak za ljudi, ki so zaposleni le devet mesecev letno. Ob tem je Mermolja opozoril na prihodnjo sezono, ki se mora začeti z vsemi razpoložljivimi delovnimi silami. Naše gledališče si ne more privoščiti nobenega odhoda, predvsem igralskega ne, saj je z dvanajstimi igralci umetniški ansambel že itak hudo okrnjen.
Odpovedi je bilo v tej sezoni že preveč in Mermolja je omenil izpad iz letošnjega repertoarja Williamsove Mačke na pločevinasti strehi, čemur se ni ne upravni svet ne ansambel odpovedal s prav lahkim srcem. Tretji razlog za obnovitev pogodb pa je tudi dejstvo, kot je dejal podpredsednik upravnega sveta Saša Rudolf, da mora gledališče izpolniti vrsto obveznosti, na primer število predstav, ki jih pristojno ministrstvo zahteva od vseh stalnih gledališč. Ne izpolniti teh obveznosti bi lahko pomenilo tudi prejudicirati bodoče gledanje ministrstva na nas.
Ansambel Slovenskega stalnega gledališča bo torej te dni podpisal nove pogodbe, kar pomeni, da bo do konca maja tudi redno nadaljeval z delom. Že 30. aprila, kot je napovedal ravnatelj Miroslav Košuta, bomo imeli v Kulturnem domu novo premiero in sicer Miting, v režiji Jožeta Babiča, s katerim se bo tudi naše gledališče pridružilo praznovanju štiridesete obletnice osvoboditve.
Kot drugo točko dnevnega reda je upravni svet SSG obravnaval smernice, ki jih je nakazal drugi posvet o gledališču in, če je na eni strani potrdil njegovo kulturno politiko, je tudi postavil zahtevo po čim širši svobodi u-stvarjanja tistih ljudi, ki so za to odgovorni. Na predlog ravnatelja Košute je upravni svet ustanovil umetniški svet, kot posvetovalni organ umetniškega vodje, ki bo skupaj z njim razpravljal in sestavljal repertoar, oziroma izdeloval dolgoročne načrte za umetniško delo. Svet bodo sestavljali domači ljudje, strokovnjaki na gledališkem področju, ki jih bo imenoval umetniški vodja, upravni svet gledališča pa v najkrajšem času potrdil, saj bo že v kratkem treba izdelati repertoar za prihodnjo sezono. Naloge, ki čakajo novoimenovani posvetovalni organ seveda niso lahke in že med razpravo je bilo izrečenih nekaj mnenj, oziroma predlogov, ki bi se morali v najkrajšem času tudi konkretizirati. Naj omenimo samo predlog Vladimira Vremca za stik z mlajšimi generacijami, ki si kot vse ka že,_ želi in potrebuje tematskega gledališča. Ne gre namreč pozabiti, da so prav mladi ljudje bodoči in upamo zvesti gledalci našega gledališča. S tem v zvezi, kot je dejal ravnatelj Košuta, bo gledališko vodstvo nastavilo vse sile, da se bo vsaj z prihodnjo sezono realiziral predlog gledališkega kluba, po katerem je vedno več povpraševanja. Ne gre namreč pozabiti, da je publika Slovenskega stalnega gledališča, čeprav omejena po številu, izredno heterogena, z različnimi željami in zahtevami. Vsem tem zahtevam je izredno težko ustreči, saj je gledališče samo eno in še to z omejenim številom predstav. Kljub globoki krizi, pa je bil po mnenju upravnega sveta, prav letošnji repertoar eden izmed najbolj prodornih in uspešnih. Naj omenimo samo en podatek, in sicer Linhartovo veseloigro Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki je postavila pravi rekord v zadnjih dvajsetih letih, saj si jo je do sedaj ogledalo skoraj devet tisoč gledalcev.
• UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bo jutri lahko prišlo v Boljuncu do prekinitve pri dobavi vode od 8. do 16. ure zaradi nekaterih del, ki jih bo odpravilo podjetje ACEGA na glavni dovodni cevi vodovodnega omrežja pri Tovarni velikih motorjev.
pisma uredništvu
H Piccolo in problem popolnejše informacije
Z zanimanjem sem v zadnjem času prebral v obeh tržaških dnevnikih dva zapisa, nekakšen pogovor na daljavo med slovenskim časnikarjem Spetičem in glavnim urednikom dnevnika »II Piccolo« Marcoli-nom. Oba zapisa, tako Spetičevo pismo o tem, kako bi morali Slovenci bojkotirati italijanski dnevnik zaradi njegovega sedanjega odnosa do nas, kot Marcolinov odgovor v soboto, 6. aprila, da odraža »II Piccolo« mnenje vseh svojih bralcev in da je do Slovencev pravičen, me nista vznemirila zaradi svoje precej povprečne vsebine, pač pa zato, ker se oba dotikata istega vprašanja: kakšna naj bo informacija in čemu služi.
Vprašanje ni od muh, saj veljajo sredstva množičnega obveščanja v sedanji družbi kot »četrta oblast«. Zato mi kot državljanu in članu slovenske manjšine ni vseeno, kolikšno in kakšno informacijo nudi italijanski dnevnik o nas in o naših državljanskih pravicah ter zakonitih zahtevah. Kot sem pred meseci z zadovoljstvom in radovednostjo prebiral številna pisma bralcev v rubriki »Segnalazioni«, bodisi v prid, kot proti pravilni globalni zaščiti, tako sem (kot marsikdo) zaskrbljen nad izredno napetim vzdušjem, ki se v zadnjih mesecih ustvar ja v Trstu proti pravicam Slovencev. Žal se je novo vodstvo Piccola odločilo, da bo podpiralo prav ta, v preteklost zazrta, omejena in nacionalistična stališča raznih protislovensko nastrojenih osebnosti in ustanov. Vrsta dolgih, uokvirjenih in na vidnem mestu objavljenih pisem to neizpodbitno dokazuje, četudi Marcolin tega v svojem pismu noče priznati, če je res, da so bralci Piccola »edini pristni lastniki dnevnika« potem se upravičeno sprašujem, kam je izginila tista druga polovica Trsta, ki zna dojemati današnji čas in ki zna misliti tudi drugače. In če se res vsi bralci Piccola (generalità dei lettori) strinjajo s tako uredniško izbiro, potem glavni urednik daje prav Spetiču, da Slovenci nimamo Pri tem dnevniku trenutno kaj iskati.
Vendar se mi zdi teza o bojkotu kateregakoli časopisa (raje kavico kot pa »Piccolo«) prav tako nevarna, saj na drugi strani ustvarja podobno napetost. Sploh pa se kot demokra-
tičen in svoboden državljan ne morem zavzemati za cenzuro in za fizično izničenje takega ali drugačnima časopisa in njegovih idej. Bistvo demokracije je prav v nasprotujočih si stališčih, tudi v stališčih, ki nas motijo in jih Odklanjamo. Z njimi se moramo soočati iz preprostega razloga, ker so. Naše dostojanstvo ne trpi. ko po časopisih prebiramo neumnosti, laži, psovke, ampak če zlezemo na njihovo raven in se zavzemamo za cenzuro in grmade.
Na drugi strani pa je vprašanje popolne informacije tudi povezano z zorenjem in kulturnim obzorjem po; sameznega človeka. Prav časnikarji zaradi svojega profesionalnega dela še najbolje vedo, kako važno je poznati določeno problematiko iz vseh zornih kotov. Zato je za slovensko narodnostno skupnost važno, da dobro pozna ne samo to, kar se dogaja znotraj njenega življenja, ampak tudi izven, tudi v tistem delu, ki nam je sovražen in nasproten. Samo tako bomo pravilno in zadostno »opremljeni« za polemiko, za dvogovor, za pogovor in na koncu za kulturo sožitja.
Povsem drugo vprašanje pa bi bila akcija vseh slovensldh bralcev Piccola, da bi tega časopisa v znak protesta nekaj časa ne kupovali. S slikovitim izrazom bi temu lahko rekli stavka bralcev. Vendar v ozadju takega dejanja ne bi smelo biti sovraštvo in zaničevanje tega časopisa, ampak težnja, da se popravi in izboljša njegova vsebina: predvsem kar zadeva slovensko problematiko, s tem da bi prikazoval ita-lijanskim bralcem našo stvarnost in naša stališča taka, kot so in ne taka, kot bi si nekateri konservativni krogi želeli, da bi bila. Zato, da bi nas lažje odrivah in zapostavljali in s tem oškodovali nas, pa tudi vso tržaško stvarnost. Vendar sem vedno bolj prepričan, da ni naloga Slovencev, da stavkamo in vplivamo na spremembo informativne politike Piccola, ampak da so za to poklicani vsi tisti italijanski krogi in posamezne pohtične in kulturne osebnosti, ki se s takim poročanjem o Slovencih ne strinjajo in ki so kot bralci, tako piše Marcolin, »edini pristni lastniki dnevnika«.
Igor Tuta
Morje originalnih idej za letošnji Tabor mladih
Tri dni aktivnega udejstvovanja, sprostitve, zabave in poslušanja. To bo letošnji Tabor mladih.
Organizatorji, sodelavci in bodoči udeleženci Tabora mladih so na torkovem sestanku v Prosvetnem domu na Opčinah pripravili okvirni pro gram letošnje prireditve, ki bo potekala na Opčinah od petka, 7. junija, do vključno nedelje, 9. junija. Prvi dan Tabora bo »posvečen« dnevu športnika z nagrajevanjem naših najboljših športnikov. Tekmovanje je že ob začetku sezone steklo v organizaciji Radia Opčine s sodelovanjem našega dnevnika. Večer bodo popiestrili glasbena točka, nastop Kabaret skupine in — morebiti — me-galoterija.
V	soboto in v nedeljo bosta imeli na Taboru mladih glavno besedo glasba in gledališče. Med gosti velja omeniti vsekakor Janija Kovačiča, ki je že na lanskem Taboru s svojimi pesmimi očaral mlado občinstvo. Jani bo tokrat nastopil z dvema skupinama: ena bo igrala country mu sic, druga pa irsko glasbo. Nadalje bodo zaigrali še člani ansambla Salsa in rock skupine Antartide, predstavila pa se bosta tudi skupina Kitajskih senc in priznani gledališki ansambel.
Zadoščeno bo tudi privržencem plesa. Plesalec iz Hercegovine, ki obvlada vsak tip plesov, od klasičnih do najbolj modemih in avantgardnih, bo imel plesni seminar, posameznike in posameznice pa bo tudi lastno-nožno uvajal v ples. V plesni okvir spada tudi kotalkarska točka, v večernih in nočnih urah pa bo že spet na sporedu plesni maraton, vendar tokrat s točno napisanimi pravili, da ne bo prišlo do neljubih nesporazumov kot pred letom dni.
V	nedeljo zjutraj bodo prišli že spet na svoj račun otroci z animacijami, kulturni program Tabora pa predvideva še defilé vsega, kar krasi naše glave, predvajanje diapozitivov na temo »Očala«, razstavo in prodajo manufakturnih izdelkov lastne izdelave, razstavo vseh možnih tipov naočnikov, razstavo živih oseb, ples, nastop skupine country glasbe in gledališko predstavo »Kekčeva a-dolescenca«.
To je seveda le delček programa Tabora mladih. V prihodnjih dneh
bo program dobil že jasnejšo obliko, pri čemer ni izključeno, da bo Tabor kmalu seznanil javnost s pravo senzacijo, o kateri pa moramo danes, žal, še molčati.
Spominska svečanost v spomin
na ustreljene antifašiste
Na openskem strelišču bo v nedeljo ob 15.30 spominska svečanost v počastitev spomina 70 antifašistov, ki so jih nacisti ustrelili 3. aprila 1944 kot povračilo za atentat v openskem kinematografu, ki so ga obiskovali nacisti in pripadniki SS.
Na svečanosti bodo sodelovale vse italijanske odporniške organizacije iz Trsta, bivši pohtični preganjanci in deportiranci iz nacističnih uničevalnih taborišč. Govornika bosta Igor Tuta in Nico Costa, sodelovala pa bosta tudi moški in ženski zbor Primorec in Tabor iz Trebč in Opčin.
Predlog vzhodnokraškega prebivalstva za preureditev taborišča na Padričah
eazovka^*
Nova odrska priredba Draga Gorupa
Jutri zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah premiera dela Dostojevskega »Krotko dekle«
Dramska skupina KD Tabor z Opčin pripravlja svojemu občinstvu novo premiero, ki bo jutri ob 20.30 v Prosvetnem domu, ponovitev pa v nedeljo ob 17. uri v istih prostorih.
'Tokrat je dramska skupina naštudirala delo Dostojevskega »Krotko dekle«, ki ga je oder priredil in tudi režiral Drago Gorup. V novem delu nastopajo: Drago Gorup, Melita Malalan - Ferfolja, Tanja Smotlak in Torči Sosič, sceno je pripravil Rinaldo Vremec, glasbeno spremljavo Stojan Sosič, za razsvetljavo pa bo skrbel Pavel Sosič.
Udeleženci premiere bodo prejeli gledališki list, v katerem je predgovor o avtorju dela, kot tudi o predstavi sami, Napisal ga je Drago Gorup.
O Dostojevskem pravi, da je bil predhodnik in hkrati tudi utemeljitelj današnje moderne književnosti, kot tudi odličen predstavnik psihološkega realizma. Ustvarjal je iz svojega časa za prihodnost ter je v svojem li-
terarnem delu vrtal v globine človeške duše. Sam je spoznal, je v predgovor še zapisano, da je človeška narava dialektična in trpeča in da v človeku živita skupaj dobro in zlo. Kot človek in literat je skušal odgovoriti na važna vprašanja, kot na primer: zakaj živimo, kakšen je pomen človekovega bivanja, kje je meja človekovega dostojanstva, kje je meja njegove svobode.
S to predstavo, ki jo namenjamo predvsem mladim, pa tudi odraslim piše Drago Gorup, ne bomo odgovorili na vsa ta vprašanja. Morda pa bomo s svojim nastopom pripomogli k boljšemu poznavanju Dostojevskega... morda pa tudi ne. Vsekakor je naš cilj, da skupno z vami, z občinstvom ustvarimo tisti magični, enkratni trenutek, tisti čudež, tisto medsebojno vez, ki ji pravimo gledališče, oziroma teater.
Ob koncu se Drago Gorup obrača še na bralca, oziroma gledalca s pozivom, da se pridruži predstavi kot soustvarjalec.
Kot smo že obširno poročali, je Koordinacijsko združenje vzhodnokra-ških vasi izdelalo med drugim podroben predlog za uporabo bivšega begunskega taborišča na Padričah. Taborišče so zgradili v bližini vasi med zavezniško vojaško upravo z namenom, da bi v njej namestili po-boljševalnico. Toda kompleks je najprej služil kot vojašnica ameriških topniških čet. Zatem so v teh prostorih namestili istrske begunce. Ko se je taborišče izpraznilo, se je ponovno dolgo govorilo o njegovi namestitvi za poboljševalnico. Vaščani Padrič in sosednjih vasi so se temu uprli in zahtevah, da bi bivše taborišče namenili za športne, kulturne in druge družbene potrebe vzhodnega Krasa. Vsa zadeva je dalj časa obtičala na mrtvi točki. Prostore so zanemarili, kar je v vseh teh letih povzročilo (in še povzroča) ogromno škodo. Sedaj se je tržaška občinska uprava končno odločila in sprožila postopek, da bi ji dala država te prostore v najem. Znano je že, da namerava v njih namestiti Hen-riquezov vojni muzej, ki je sedaj razkropljen delno na trebenski gmajni, delno pa pod ključem v mestnih skladiščih.
Vzhodnokraško prebivalstvo, ki se od nekdaj poteguje, da bi del teh prostorov dali na razpolago za potrebe tega kraškega predela, so seveda takoj potrkali na občinska vrata, sedaj pa svoje zahteve podkrepili s točnimi predlogi. Henriquezovemu muzeju sicer ne nasprotujejo, vendar terjajo del bivšega taborišča za nekakšen socialni center. Kot vidimo na grafikonu, naj bi del na levi rezervirali za Henriquezov muzej, desni del pa za center s telovadnico, kulturnim domom, skladiščem, poslopjem za poletne kolonije, kuhinjo in jedilnico ter domom za gasilsko društvo Globojner, za gozdne čuvaje in za zdravniško ambulanto. Skrajni rob na levi zgoraj pa naj bi ločili od taborišča in vrnili vaški skupnosti. Tam je namreč velika pečina, v katero so se med drugo svetovno vojno zatekah vaščani in v kateri so imeli tudi gledališke predstave.
Listo bodo uradno predložili danes zjutraj
Predsednik KGS Miloš Budin nosilec kandidatne liste KPI-PS1 v Zgoniku
Miloš Budin
Danes zjutraj se je začel rok za Predložitev kandidatnih list in stran-arskih simbolov za upravne volitve, ,1 bodo v nedeljo, 12. ter v ponede-Jek, 13. maja. V tržaški pokrajini bo-kot znano vobtve v petih okoliških občinah. V devinsko - nabrežinski, v solinski in v indijski občini se bodo vobtve odvijale po proporčnem siste-v}u; v Zgoniku in v repentabrski ob-c(ln* Pa bodo volitve po večinskem sistemu, kar pomeni, da bo listi, ki bo Posegla večino glasov, pripadlo dva-
najst sedežev, manjšinski listi pa tri. V vseh petih občinah je v volilne sezname vpisanih približno 25.600 volilnih upravičencev, točno število volivcev pa bo znano le nekaj pred 12. majem. Rok za predložitev kst in simbolov zapade v sredo, 17. aprila o-poldne. V vseh okoliških občinah bodo volivci prejeli na volilnem sedežu eno glasovnico, z izjemo miljske občine, ker bodo letos prvič na sporedu tudi volitve za obnovitev rajonskih svetov.
Kandidatne liste so v glavnem že povsod nared in le ponekod manjka dokončna ratifikacija strankarskih vodilnih organov. Včeraj sta imena kandidatov objavili zgoniški sekciji KPI in PSI in to na osnovi dosedanjih pozitivnih izkušenj in sodelovanja pri skupnem upravljanju te občine. Komunisti in socialisti se predstavljajo z napredno listo, ki upravlja zgoni-ško občino od leta 1960. Nosilec liste je komunist Miloš Budin, dolgoletni občinski odbornik in predsednik Kraške gorske skupnosti, na drugem mestu pa je socialist Boris štrekelj. 0-stali kandidati so še Tamara Blaži-na por. Simoneta (KPI), Aleks Bri-ščik (neodv.), Ivan Colja (KPI), Anton Furlan (KPI), Jože Guštin (KPI), Cvetka Jankovič por. Obad (PSI), I-gor Milič (PSI), Boris Pegan (PSI), Srečko Širca (KPI) in Žarko Šuc (K
Pl). Med kandidati ni več dosedanjega podžupana Borisa Simonete (PSI), ki zapušča občinski svet iz zdravstvenih razlogov. Javna predstavitev programa in kandidatov bo v mali dvorani športno - kulturnega centra v Zgoniku prihodnji petek, 19. aprila, ob 20.30.
Sinoči je svoje kandidate in politični program predstavila devinsko - na-brežinska sekcija PSI. Nosilci liste so na prvem mestu dosedanji podžupan Vittorino Caldi, sindikalist in e-den voditeljev slovenske komisije pri PSI Igor Tuta ter baje tudi sekcijski tajnik Alfredo Burgher. Med kandidati ni več Srečka Colje, ki zapušča devinsko - nabrežinski občinski svet po več kot tridesetih letih dejavnosti. Nabrežinska KPI ima kot znano štiri nosilce liste in sicer Širco, Depan-gherja, Iskro in neodvisnega Sarda-gno, nosilec liste Slovenske skupnosti pa bo dosedanji odbornik za urbanistiko Brezigar, od treh izvoljenih predstavnikov SSk v prejšnji mandatni dobi ne kandidira več edinole odbornica za decentralizacijo Legi-šova, medtem ko je spet med kandidati odbornica za kulturo Marinka Terčon. Komunistični aktivisti in simpatizerji so vso noč »stražili« nabre-žinsko županstvo in ni dvomov, da bo tudi na teh volitvah simbol KPI prvi na glasovnici.
Dolinska sekcija PSI na obisku pri SZDL v Kopru
Največ poudarka sodelovanju
Dne 10. 4. 1985 je bila na obisku pri Občinski konferenci SZDL v Kopru delegacija sekcije socialistične stranke iz Doline, ki jo je vodil tajnik Claudio Kofol. V delegaciji je bil med ostalimi tudi podžupan občine Dolina, Marino Pečenik. Za Občinsko konferenco SZDL Koper pa predsednik Gorazd Bertok.
Delegaciji sta razpravljali o položaju slovenske manjšine v Italiji in o problematiki ekologije ter o medsebojnem sodelovanju.
Obvestilo
VZPI-ANPI
Pokrajinski odbor vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI - ANPI obvešča, da zaradi nepredvidenih tehničnih težav odpade srečanje žensk, ki so sodelovale v odporniškem gibanju in ki bi moralo biti na sporedu jutri zvečer pri Domju. Srečanje je prenešeno na soboto, 20. aprila, ob 19. uri na istem mestu in z istim programom.
Kdor se je za srečanje že prijavil, mu rezervacije ni treba obnavljati, če pa se kdo želi prijaviti na novo, mora to storiti do četrtka, 18. aprila na sekci-jah VZPI - ANPI oziroma na sedežu, pokrajinskega odbora v Ulici Crispi 3, tel. 730306.
Srečanje delegacij KPI in Liste za Trst
Prejšnji dan sta se v Trstu sesta-' vodstvi KPI in Liste za Trst, ki si izmenjali mnenja in stališča o najbolj perečih vprašanjih krajevne Politične in družbene stvarnosti. Na Ostanku je v glavnem tekla beseda o vPrašanju vloge Trsta v deželni stvar-Posti s posebnim ozirom na porazdelitev 220 milijard lir v korist tukajšnje-8a gospodarstva ter o problemih, ki so vezani na zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Glede tega vprašanja sta obe delegaciji, kolikor nam K' bilo mogoče izvedeti (naš dnevnik te bil obveščen o sestanku) potrdili ?.ev znana stališča, ki so si zelo raz-hcna, če že ne nasprotna. Komunisti so za pravično in globalno zaščito vseh . ovencev v Italiji ter za miroljubno 'n enakopravno sožitje med Italijani ^ Slovenci, LpT pa je za tako zaščito, ne sme oškodovati interesov ita-Janske večine in ki mora temeljiti Pa številčni prisotnosti manjšine na
teritoriju«.
Glede »paketa« v prid tržaškega in Soriškega gospodarstva so tako komu-testi kot listar ji podčrtali, da bo tre-Pa teh 220 milijard lir usmeriti v to-tej0 opredeljene produktivne dejavno-sh ter ne v splošno korist te ali one stroke, kot se je dogajalo doslej. Dele-ftejo KPI je vodil deželni tajnik Viez-!’ .tnelonarje pa politični tajnik Giu-Aun.
* Danes ob 17. uri bp na sedežu In-j'teta Gramsci v Ul. sv. Frančiška , j 1 okrogla miza o knjigi Ferraccia --ossija - Landija »Filozofska metodi-a in znanost znakov«. Sodelovali bo-0 Profesorji Arduino Agnelli, Andrea fantini in Tito Periini.
Zapoznela odobritev sredstev na deželi za KGS
Prispevki zasebnikom in zadrugam za razvoj kmetijstva in živinoreje
S skoraj dveletno zamudo je deželni odbor končno odobril Kraški gorski skupnosti 2 milijardi lir za realizacijo triletnega izrednega programa. Ta prispevek je bil dodeljen na podlagi deželnega zakona št. 70 iz leta 1983, ko je KGS tudi pripravila program za porabo teh sredstev, ki so bila deželi dodeljena z državnim zakonom 828.
Kraška gorska skupnost je nameravala ta sredstva porabiti v obdobju 1983 - 85, in sicer za prispevke zasebnim kmetovalcem (v skupni višini 30 odstotkov) in zadrugam (v skupni višini 70 odstotkov od skupnega zneska). Zasebniki naj bi ta sredstva porabili za nakupe strojev za živinorejo, za saditev novih vrst trt, za nakup enoloških naprav za vinogradni-
ke, ki pridelajo letno vsaj 20 hi vina, za razvoj cvetličarstva ter vrtnarstva in za posege na področju a-groturizma. Zadrugam pa bodo dodeljena sredstva za razvoj živinoreje, vinogradništva, vrtnarstva, cvetličarstva in čebelarstva.
Kot nam je povedal Miloš Budin, predsednik KGS, bodo sedaj končno lahko pristopili k realizaciji tega programa. Do žamude pri odobritvi sredstev je prišlo predvsem zaradi zavlačevanja deželne uprave, ki se ni strinjala s predlogom KGS, da prispevke za razvoj kmetijstva lahko dobijo tudi pol-kmétje, ki se s kmetijstvom ukvarjajo poleg redne dejavnosti.
V naslednjih dneh bo tako sklicana kmetijska komisija pri KGS, ki bo pripravila razpis za dostavo prošenj
Sinoči uspešno zaključena koncertna abonmajska sezona Glasbene matice
Ženski pevski zbor Collegium Musicum iz Beograda, ki ga vodi Darinka Matič - Marovič, je bil sinoči gost 9. abonmajskega koncerta Glasbene matice iz Trsta, ki je tako zaključila svojo letošnjo uspešno sezono.
Zbor, ki je že dosegel številna priznanja in nagrade, in gostoval v številnih evropskih in drugih državah, se je tudi tržaškemu občinstvu predstavil v Kulturnem domu z zelo zahtevnim izborom pesmi jugoslovanskih, pa tudi drugih skladateljev, ki jih je izvedel z velikim posluhom za interpretacijo posameznih skladb, kot tudi z zelo izbranim glasovnim potencialom. Bil je to večer lepega, doživetega, do potankosti naštudiranega petja. Nastop je osvojil poslušalce, ki so pevke in njihovo dirigentko nagradili z zasluženim aplavzom.
za prispevke. Po programu, ki ga je KGS odobrila že leta 1983, bodo letos razdelili 500 milijonov lir, v naslednjih dveh letih pa po 750 milijonov lir.
Javno zborovanje o zadevi Greco
Danes ob 20. uri bo v Domu pristaniških delavcev javno zborovanje, ki ga prireja Odbor proti terorizmu. Tema srečanja bo umor domnevnega terorista Pietra Greca ter posebni zakoni proti terorizmu. Prisoten bo odv. Alfredo Salerai, član komisije za popolno informacijo. Svojo prisotnost so napovedali tudi odvetniki zasebne stranke družine Greco in eden od obtožencev na procesu 7. aprila iz Padove. Ob tej priložnosti bodo tudi predvajali videotape o zadevi Greco.
• Miljska občinska uprava sporoča, da bo zaradi preureditvemh del ana-grafski urad deloval od 15. do 20. marca v drugem nadstropju občinske palače s sledečim urnikom: zjutraj od 8.10 do 11.30, {»poldne pa od 15. do 18. ure vsak dan razen v sobotah. Uprava tudi naproša občane, naj se obrnejo na anagrafski urad le za nujne primere. Redno bo začel spet delovati 22. aprila.
Res zanimiva publikacija miljskih osnovnošolcev
Učenci 5.b razreda osnovne šole E. de Amicis iz Milj so v .okvira držav-mske vzgoje pripravili zanimivo publikacijo z naslovom »Nasa obema« m dnaslovom »Potovanje v slikah enega razreda osnovne sole skozi obemsko «■avo v Miljah«. Publikacijo sta uredila časnikarja Gianni Bossi m Ro ona Santoro, ilustracije pa je prispeval Walter Chendi.	•
Knjiga, ki bo tiskana v 6000 izvodih in bo razdeljena„™>1Jskim ožinam, predstavlja pravo osebno izkaznico občine m je p	'	. , .
formacij. Sesfevljena^je iz treh delov, v katerih je pnkazan zgodovinski ogled Milj, Sadje otrok raznih miljskih značilnosti vsebuje pa tudi tlele in grafikone, ki se nanašajo na proračun m aktivnost Ce je drugi del knjige najlepši, pa je gotovo najbolj	P
te v katerem glavni junak - otrok sodeluje na senji srečanj z «bernsko »■avo in tako na licu mesta spozna, kako deluje m čemu slua oteina. Na ^fagi teh številnih srečanj z upravitelji je pripravljen tekst, ki je op 2n tudi z ilustracijami.
Švicarski mladinski orkester v Trstu
V. okviru »Tržaške pomladi« bo Avtonomna ^aškaJd^iščarska^n etična ustanova priredila dva koncerta švicarskega	Hajndla Vi-
'a »Siggenthaler JugendorChester«, ki se bo PredstaplL .zh ^ bo ’ vo_ idija, ’Wasenaerja, Bacha, Maarsza in Farkaša. Prvi pnnfiu druai deUek, 15. aprila ob 18.30 v evangeličanski cerkvi ™ ^goPanf d g v cerkvi na Trav. Rosmini v torek, 16. aprila ob 20.30. Vstop bo prosi. Švicarski orkester je bil ustanovljen leta 1979 m se Svici, v Trstu na bo imel svoj prvi koncert izven meja svoje domovine. >ncert je vreden zanimanja še posebno ker bodo v solističnih vlogah nabili zmnnSarstTTofešuZlci, ki so drugače aktivni izven orkestra.
Učenci slovenske osnovne šole »D. Kette« : in dijaki tehničnega zavoda »Delleda«, ki imajo skupne učilnice v stavbi v Ul. sv. Frančiška, so tudi včeraj zapustili pouk, potem ko je na italijansko šolo nekdo telefoniral in najavil, da je v poslopju bomba. To je že petič v dveh tednih, da slovenski in italijanski dijaki zapuščajo pouk in šolske učilnice zamenjajo s sprehodom po bližnjem ljudskem vrtu, slovenski učenci pa z »izletom« v Dijaški dom.
Na kvesturi so nam povedali, da intenzivno iščejo avtorje neslane šale (vedno so namreč ugotovili, da je le to) in obenem menijo, da bi bilo treba telefonske klice do izsleditve krivcev nekoliko zdramatizirati. Res pa je tudi, da bi lahko poseglo šolsko skrbništvo, ki je doslej vso odgovornost naprtilo le ravnatelju šole Delleda.
Kraja v stanovanju
priletne ženske
Predvčerajšnjim med 16. in 20. uro so neznani tatovi vdrli v stanovanje Anne Gardellini, 77 let, iz Trsta, Trg
Na šoli Dragotin Kette že petič v dveh tednih brez pouka
Carla Alberta 10. Iz spalnice so ji odnesli tri prstane, verižico, ogrlico, zapestnico, obesek in dve medalji. Vsi predmeti so bili zlati. Poleg zlatnine so tatovi odnesli tudi 100.000 lir.
Kot so ugotovili policijski agenti, so tatovi vdrli v stanovanje s pomočjo izvijača, s katerim so nasilno odprli vhodna vrata.
Rop v porušeni hiši
V četrtek ob 00.20 so policisti letečega oddelka posredovah v Ulici Giacometti 12, kjer so v porušeni hiši našli 72-letnega Romana Ciproni-ja, ki je bil poškodovan po obrazu. Ciprom je policistom povedal, da sta ga nekaj minut prej oropala dva ali trije mladeniči, ki so nasilno vdrli v sobo, v kateri je spal. Večkrat so ga udarili po obrazu in ukradh po njegovih navedbah 100 ali 200 tisoč lir. Ciprom, ki je bil vinjen, je izjavil, da napadalcev ne pozna. Pohcisti so ga nato odpel j ah v glavno bolnišnico, kjer so ugotovih poškodbe po obrazu in zgornjih okončinah. Okreval bo v 7 dneh.
V	zvezi s slovensko manjšino v Italiji je bila poudarjena nujnost, da se čimprej odobri zakon o globalni zaščiti.
Glede ekoloških problemov je bila obojestranska izražena zaskrbljenost zaradi eventualne gradnje termocentrale na premog na področju Oreha. V zvezi s tem je bila izražena želja, da se tudi v Sloveniji posveti temu problemu ustrezna pozornost.
Glede gospodarskih odnosov med SFRJ in Italijo je bilo posebej poudarjeno sodelovanje na obmejnem območju, ki se lahko še razširi. Na osnovi jugoslovanskega zakona o skupnih vlaganjih se namreč odpirajo na tem področju nove možnosti.
V	zvezi s sodelovanjem med obema občinama je bilo sklenjeno, da se ga v bodoče še razširi in okrepi ne samo na ravni upravnih organov, ampak tudi med občani na obeh straneh meje.
Dogovorjeno je bilo tudi, da bo reševanju skupnih problemov, sekcija socialistične stranke v okviru svojih pristojnosti in moči posredovala pri svojih organih tako na pokrajinski kot deželni ah vsedržavni ravni.
Izražena je bila tudi obojestranska želja, da se podobna srečanja večkrat ponovijo in tako izmenjajo medsebojne izkušnje, mnenja in informacije.
Natečaj za štipendije na šoli za prevajalce
Trgovinska zbornica je razpisala tri štipendije v višini 1.000.000 lir za študente, ki so vpisani na Šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače pri tržaški univerzi. Prošnje je treba dostaviti na Trgovinsko zbornico najkasneje do 16. aprila.
V TRSTU
Prihodnji petek seja občinskega sveta
Tržaški občinski svet bo prihodnji petek vzel v pretres vse resolucije, ki so jih razne politične sile predložile ob odobritvi finančnega proračuna. Med temi resolucijami so tudi nekatere, ki od blizu zadevajo manjšinsko vprašanje oziroma šovinistično gonjo, ki so jo nekateri tukaj v Trstu sprožih proti Slovencem.
Tržaški pokrajinski svet se hp sestal v ponedeljek. Na dnevnem redu ima redne upravne zadeve.
S kombijem v vespo
Na ortopedskem oddelku katinar-ske bolnišnice se od včeraj zdravi 20-letni Luca Busletta, doma s Proseka, Ul. S. Nazario 192, ki je bil včeraj popoldne žrtev prometne nesreče na Furlanski cesti v višini hišne številke 184. Mladenič se je z vespo peljal proti središču mesta, ko je na ovinku vanj priletel kombi, ki ga je upravljal 22-letni Stefano Bom-bardier iz Vidma. Kot so ugotovih karabinjerji je kombi zavozil v vespo zaradi previsoke hitrosti. Busletta si je v nesreči zlomil desno nogo in bo ozdravel v treh mesecih.
Po kratki bolezni me je zapustila tudi moja zlata mama
Pavla Čehovin vcL Levak
Pogreb bo jutri, 13. aprila, ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev pri Sv. Ivanu.
žalostno vest sporoča: neutolažljiva hči Ksenija z možem in drugim sorodstvom.
Trst, 12. aprila 1985
Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole sv. Cirila in Metoda z oddeljenimi razredi na Katinari izrekajo prof. Xeniji Levak por. Budal iskreno sožalje ob izgubi drage matere.
Dijaki in starši srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara izrekajo prof. Xeniji Budal občuteno sožalje ob izgubi drage mame.
Ob mamini smrti izreka dragi Magdi globoko sožalje učiteljišče A. M, Slomšek.
Bogata izbira raznih prireditev Dve posvečeni 40. obletnici osvoboditve
Danes, jutri in v nedeljo se nam obeta vrsta prireditev, kar kaže, da so naša društva pridno na delu.
Dve prireditvi bosta posvečeni 40. obletnici osvoboditve, oziroma zmage nad nacifašizmom. KD Rovte -Kolonkovec bo imelo jutri zvečer v svojih prostorih v gosteh ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Škednja, ki bo, pod vodstvom Marte Werk - Volk, zapel vrsto pesmi, ki jih je v zadnjem času naštudiral. Večer bo po vezan z recitacijami, kot tudi z govorom o pomenu 40. obletnice osvoboditve.
Tržaški pokrajinski odbor VZPI -ANPI bo, v okviru proslav 40. obletnice osvoboditve, priredil prav ta ko jutri zvečer ob 19. uri v prostorih Disprala pri Domju »Srečanje žensk odporništva in njihovih družin«. Gre za srečanje žensk, ki so sodelovale v osvobodilnem gibanju.
Drevi bo v Gregorčičevi dvorani filmski večer z znanim tržaških filmskim amaterjem Aljošo Žerjalom na temo »Pozabljeni filmi«. Večer,
. začetkom ob 20. uri, prireja krožek KASTA.
Prav tako drevi gostuje v gledališču France Prešeren v Boljuncu dramska skupina KD Tabor z Opčin z igro v dveh delih Josipa Tavčarja »Pekel je vendar pekel«, ki jo je
režiral Drago Gorup in s katero je omenjena skupina z uspehom nastopila že v raznih naših društvih.
Jutri ob 20.30 bo v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice, v katerem igrajo violinist Žarko Hrvatič, violinistka Aleksandra Pertot, na violo Pavel Ota in na čelo Peter Filipčič. Spored večera bo obsegal skladbe Mozarta in Dvoraka.
V nedeljo popoldne ob 17. uri pa
bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu revija otroških pevskih zbo-;ov »Veselo zapojmo«, ki jo prireja PD Slovenec iz Boršta - Zabrežca.
Če k temu dodamo, da bo> jutri zvečer v Bazovici še koncert letošnje revije »Primorska poje«, na katerem bo nastopilo šest pevskih zborov, od tega dva iz zamejstva, to je ženski zbor KD Tabor z Opčin in mešani zbor Rupa _ Peč, potem vidimo, da bo prireditev, takšnih in drugačnih, na pretek.
Jutri in v nedeljo kar štirje koncerti revije »Primorska poje«
Letošnja revija »Primorska poje«, ki je zaradi velikonočnih praznikov nekoliko počivala, bo v tem tednu ponovno zaživela.
Jutri ob 20.30 bo namreč v kinodvorani v Bazovici že trinajsti koncert revije, na katerem bodo nastopili mešani zbor Topničar iz Trnovega, ženski zbor Tabor z Opčin, moški zbor Janko Premrl - Vojko iz Dvorov nad Izolo, oktet Javor iz Pivke, moški zbor KUD Karol Pahor iz Pirana in mešani zbor Rupa - Peč.
Isti večer bo koncert tudi v Cerknem, medtem ko bosta v nedeljo, 14. t.m., dva koncerta, in sicer v Gorenji Trebuši in v Košani.
Za prihodnjo soboto, 20. aprila, je že napovedan koncert v Špetru v Beneški Sloveniji, ki so ga organizatorji predvideti v tamkajšnji občinski dvorani. Tu bodo nastopili mešani zbor Pod lipo iz Barnasa, ženski zbor Goriška brda iz Dobrovega, moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore, oktet Vrtnica iz Nove Gorice in zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane.
Učenci iz Boljunca na obisku
V okviru didaktičnih obiskov, ki jih prirejajo razne šole tudi v našem uredništvu in tiskarni, pri čemer se seznanjajo z novinarskim in tiskarskim poklicem, so bili včeraj dopoldne pri nas na obisku učenci četrtega in petega razreda slovenske osnovne šole »Fran Venturini« iz Boljunca v spremstvu učiteljic
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois sporoča, da bodo roditeljski sestanki za trgovski zavod in oddelek za geometre po naslednjem razporedu. Torek, 16. t. m., ob 17.30: La, Ill.a, V.a, Il.b, IV.b, I.c; II. in III. r. geometrov. Sreda, 17. t. m., ob 17.30: Il.a, IV.a, I.b, Ill.b, V.b, II.c; L, IV. in V. r. geometrov. Roditeljski sestanki bodo na sedežu zavoda.
razna obvestila
Tržaški mešani zbor organizira koncert, ki bo v soboto, 13. t. m., z začetkom ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo trije zbori, poleg tržaškega mešanega zbora še Zingge-meinschatt kétcchachnauth in pa Coro polifonico triestino. Soorganizator večera je mladinski dom Boljunec.
V ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 bo v prostorih Društva slovenskih izobražencev v Donizettijevi ulici 3 podelitev letošnje nagrade »Vstajenje« Saši Martelancu za knjigo novel »Melodija«.
Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI organizira v sklopu proslav 40. obletnice osvoboditve »SREČANJE ŽENSK ODPORNIŠTVA IN NJIHOVIH DRUŽIN« jutri, 13. aprila, ob 19. uri pri Dis-pralu pri Domju. Vstopnice so na razpolago na sekcijah VZPI in na sadežu pokrajinskega odbora ob ponedeljkih, sredah in petkih.
razstave
V	umetnostni galeriji »Caffè Carlini« v Miljah bo od 15. t. m. do 4. maja razstavljal slikar Guido Antoni. Otvoritev bo 15. t. m. ob 18. uri.
V	galeriji Rettori - Tribbio 2 bodo jutri, 13. t. m., ob 18. uri odprli razstavo petih tržaških slikarjev, in sicer Steidlerja, Morettija, Stocce, Famàja in Savinija.
V	Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 bo v ponedeljek, 15. t. m., ob
19.30	otvoritev razstave slikarke Veselke Šorli - Puc iz Ljubljane. Ogled razstave ob delavnikih od 18. do 20. ure.
koncerti
SOCIETÀ’ DEI CONCERTI — TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO V ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bo nastopila skupina »Quartetto d’archi Accademica«.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
TPPZ P. Tomažič sporoča, da je danes, 12. t. m., ob 20.30 generalka za nastop na Pivki v Domu JNA; jutri, 13. t. m., pa bo ob 16. uri odhod avtobusov z mejnega prehoda Pesek na jugoslovanski strani.
SKD Tabor Opčine prireja v torek, 16. t. m., filmski zapis dr. Adrijana Sancina »Čar Sahare in njenih ljudstev«. Začetek ob 20.30 v Prosvetnem domu.
KD Rovte - Kolonkovec vabi na proslavo 40. obletnice osvoboditve, ki bo jutri, 13. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Program: nastop ženskega pevskega zbora I. Grbec, recitacije in govor.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi 14. t. m. ob 17. uri v gledališče F. Preše ren v Boljuncu na revijo otroških pevskih zborov »Veselo zapojmo«.
KASTA vabi na filmski večer z Aljošo Žerjalom na temo »Pozabljeni filmi«, ki bo danes, 12. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani.
KD Primorsko - Mačkolje se priporoča izletnikom za Brione, da se zberejo v nedeljo, 14. t.m., ob 7.30 (točno!) na jugoslovanski strani mejnega prehoda na Škofijah.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Jutri, 13. aprila, ob 20.30 bo premiera F. M. Dostojevski »KROTKO DEKLE«. Odrska priredba Drago Gorup. V nedeljo, 14. t. m., ob 17. uri pa bo ponovitev.
KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da se bo vršil tečaj kroja in šivanja, ki ga vodi Adrijana Regent. Vpisovanje na tel. 040/225-322 ali 813-152.
gledališča
S S G
SSG v Trstu gostuje z Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« še danes, 12. t.m., v SNG - Drami v" Mariboru.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 12. aprila, ob 19.30: M. Frayn »Hrup za odrom«. Predstava v Drami SNG v Ljubljani.
Danes, 12. aprila, ob 19. uri: F. X. Kroetz »Ne krop ne voda«. Gostovanje PDG v gledališki dvorani v Solkanu.
VERDI
Danes, 12. aprila, ob 20. uri (red F/B) četrta predstava Verdijeve opere »Mac! beth«. Dirigent Pinchas Steinberg. Režiser Carlo Maestrini.
Nastopajo Ghena Dimitrova, Piero Cappucilli, Juan Pons in Mara Zam-pieri.
ROSSETTI
Do 14. t. m. ob 20.30, izven abonmaja, Veneto teatro predstavlja Giorgia Alber-tazzija v delu P. Comeilleja »II Cid«. Režija Giorgio Albertazzi.
Jutri, 13. aprila, ob 16. uri (izven abonmaja) »Giro del teatro in 120 minuti« Giorgia Albertazzija. Režija Nick Brandon.
Od 16. do 28. t. m. bo skupina Cooperativa Teatro Mobile, ki jo vodi G. Bosetti, predstavila delo T. S. Eliota »Assassinio nella cattedrale«. Režiser: G. Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 9.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 12. aprila, ob 20. uri: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
V ponedeljek, 15. t. m., ob 19.00: Avtorski večer Miše čoha. Kratki filmi.
Srednja dvorana
še danes, 12. aprila: H. W. Hemze »Palček«, mladinska opera.
Okrogla dvorana
Danes, 12. aprila, ob 22. uri: Ruzzante »Mušica«, renesančna komedija. Izvaja pozorište »Dvorište« - Beograd.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
Jutri, 13. aprila, ob 19.30: Beethovnov komorni ciklus. Izvajajo člani in gostje ansambla Camerata slovenica.
kino
Ariston Danes zaprto.
Eden 15.30 — 22.10 »Hard babyes«. Fenice 17.00 — 22.00 »Urla del silenzio«. Excelsior 17.00 — 22.15 »Innamorarsi«.
Robert De Niro, Meryl Streep. Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in
21.30	»Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Caldi sospiri erotici«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 —- 22.00 »Domina-tor«. Za vsakogar.
Mignon 16.00 — 22.00 »La bella addormentata nel bosco«. Risanka. Grattacielo 16.30 — 22.00 »2010 l’anno del contatto«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Ghostbusters«. Capitol 16.30 -— 22.00 »Lui è peggio di me«. R. Pozzetto, A. Celentano. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »La governante svedese«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 15.30 — 21.30 »Dongiovanni« Alcione 16.30 — 22.00 »Monti Piton, il senso della vita«.
Radio 15.30 — 21.30 »Les Mignonnes«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prispevajte za
Dijaško matico
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
KULTURNO DRUŠTVO LIPA
Primorska poje
JUTRI, 13. t.m., ob 20.30 v kinodvorani v BAZOVICI.
Nastopajo: zbor Topničar (Trnovo), ženski Tabor (Opčine), moški J. P. Vojko (Dvori nad Izolo), oktet Javor (Pivka), moški K. Pahor (Piran) in mešani Rupa - Peč.
KD F. PREŠEREN BOLJUNEC
priredi
DANES, 12. APRILA OB 20.30
v gledališču F. Prešeren gostovanje dramske skupine SKD Tabor z Opčin s fantazijo v 2 delih
JOSIPA TAVČARJA
PEKEL JE VENDAR PEKEL
Režija: DRAGO GORUP
Vabljeni!
FILMSKI VEČER Z ALJOŠO ŽERJALOM
POZABLJENI FILMI
ki bo danes, 12. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani.
KD F. VENTURINI D O M J O
GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE
JUTRI, 13. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri Domju.
Nastopajo :
Žarko HRVATIČ _ violina Aleksandra PERTOT - violina Pavel OTA - viola Peter FILIPČIČ - čelo
Spored :
W. A. Mozart in A. Dvorak
včeraj-danes
Danes, PETEK, 12. aprila LAZAR
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.47 — Dolžina dneva 13.22 — Luna vzide ob 3.19 in zatone ob 11.34.
Jutri, SOBOTA, 13. aprila IDA
Vreme včeraj: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1015,4 mb ustaljen, veter 6 km na uro južnik, vlaga 40-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessio Gambarotta, Alexander Rojaz, Katja Krizman, Tiziano Bole.
UMRLI SO: 64-letna Caterina Gaio vic por. Giuli, 39-letni Valerio Chierego, 78-letni Bogomiro Adamič, 77-letni Giuseppe Orel, 88-letna Roma Magris por. Fa-vetta, 82-letna Giorgina Stedry, 72-letni Enrico Alati, 89-letna Santa Elvira De-gano por. Cinello, 81-letna Santina Ham-merle vd. Vouk, 58-letni Giuseppe Bole, 18-letni Massimo Ruzzier, 80-letni Giuseppe Zanin, 82-letna Giuseppina Mi-nutti, 81-letni Valentino Dagostini, 54-letna Liliana Veronese, 76-letni Antonio Vinciguerra.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan. Bazovica, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: teL 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
GOSTILNA NA KRASU išče kuhinjsko pomočnico. Tel. 226-129.
PRI SV. IVANU prodam hišo z vrtom potrebno popravil. Tel. 53522 popoldne.
PRODAM RITMO 60 CL, letnik 1982. pet predstav, 5 vrat, prevoženih 47.000 km: cena 6.700.000 lir; MOTOR BE-NELLI SPORT 125, letnik 1984, 6.000 km. Tel. 826-084.
PRODAM BMW 320, letnik 1977, v dobrem stanju, srebrne barve: cena
4.500.000	lir. Tel. 824-064.
PRODAM nezazidljiv teren. TeL na št. 040/228-390.
KUPIM 450 strešnikov: širina 19 cm, dolžina 45 cm, tudi malo večje. Tel. na št. 226-518 popoldne.
INSTRUKCIJE iz matematike nudi izkušen inštruktor. Informacije po tel. 003865/21972.
PRODAM FIAT 500. Tel. 040/226-614.
PRODAM traktor ford 3000 in goseničar fiat 335. Tel. 0481/84741.
NIŽJEŠOLCEM in VIŠJEŠOLCEM nudim lekcije po dogovoru. TeL na št. 040/213-940 po 14. uri.
OSMICO je odprl Stanislav Novak v Mačkoljah - Križpot.
OSMICO ima Frandoli, Slivno 25.
OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49. Toči teran in belo vino.
NAD ROJANOM, z lepim razgledom na morje prodam 950 kv. m nezazidljivega zemljišča in 2.500 kv. m gozda. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Rojan«.
ODDAM V NAJEM v Križu čistilnico -sprejemnico oz. likalnico, resno namenjeni osebi po zelo ugodni ceni. Iz-vežbanje ni nujno. Tel. 040/912-741 in 200-617.
PRODAM trombon blessing, nov z jamstvom. TeL 040/281-330.
PRODAM skoraj novo plinsko peč za centralno kurjavo, 30.000 kalorij, 15 m izdelane železne ograje in vhodna vrata. TeL ob uradnih urah na št. 040/ 43713.
prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Umek -Racman daruje Justina (Gročana 11)
5.000	lir za KD Krasno polje.
Namesto cvetja na grob Mirne Brane darujeta Angela in Karlo Gec 20.000 lir za Glasbeno matico.
V počastitev spomina Romana škrla-vaja darujejo uslužbenci Društvene prodajalne na Opčinah 90.000 lir za SKD Tabor, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 30.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Miran Kuret daruje 40.000 lir za ŠD Zarja.
WALTER GABURRO
vabi na
OTVORITEV NOVE TRGOVINE
elektromateriala
in
elektrogospodinjskih
strojev
pri Domju št. 132
(blizu agencije Tržaške kreditne banke)
JUTRI, 13. APRILA od 15.30 dalje
menjalnica
11. 4. 1985
Ameriški dolar................. 1.965,—
Kanadski dolar................. 1.425,—
švicarski frank.................. 755.—
Danska krona..................... 174.—
Norveška krona .................. 218,—
Švedska krona.................... 217.—
Holandski fiorini................ 563.—
Francoski frank.................. 205.—
Belgijski frank................... 29,—
Funt šterling.................. 2.420,—
Irski šterling................. 1.980,—
Nemška marka..................... 635,—
Avstrijski šiling................ 89.50
Portugalski eskudo................ 10.—
Japonski jen....................... 7,—
španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar............... 1.370.—
Grška drahma	14.—
Debeli dinar....................... 7.—
Drobni dinar....................... 7.—
BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TnUT - Ul ICA F. FILZI IG -	£2	6I-«3<J6
Mi in prizadeti otroci [
— Rubrika sklada »Mitja Čuk« —
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Specifični problemi otrok v očeh socialne delavke
Moj razgovor s socialno delavko Sonjo Baiss se s splošnih problemov, ki so bili objavljeni v prejšnji rubriki, prevesi na posebne primere. »Seveda imajo lahko otroci tudi specifične probleme. Mnogokrat se ne pojavijo zgodaj kot problematični otroci, zaradi dobrega čustvenega zaledja, ki jim ga nudi družina. Težave so Prikrite, s šolo pa pride na dan hi-Perkinetičnost — otrok ni pri miru, nenehno se premika; legastenija — težave ima pri pisanju in branju, slabo razločuje črke ... To so problemi, ki se s časom rešijo. Poznamo pa tudi otroke, ki jih prizadevajo proble-nri trajnega značaja. Moram poudariti, da so navadno prizadeti otroci čustveno dobro podprti. Mati daje, kot dominantna figura, več prizadetemu kot neprizadetemu otroku, zato taki otroci čustveno dobro odgovarjajo. Prepričana sem, da manjkajo v takih primerih prej oporne strukture za starše kot pa za otroke.«
Pri tako zavzeti temi skoraj da ni-fnava časa priti do sape med vprašanji in odgovori.
»S človeškega in s tehničnega vidi-
Likovni natečaj
Ob koncu marca se je zaključil natečaj za osnutek znaka našega sklada. Nekoliko se je zataknilo le pri formatu, sklenili pa smo, da bomo glede tega zaprli eno oko; sicer pa je prispelo na naš naslov nekaj manj kot tristo izdelkov. Risbe bodo pregledali naši likovniki. Šestčlansko komisijo sestavljajo: Franka Fornazarič, Marjan Kravos, Jasna Mer-kù, Klavdij Palčič, Magda Tavčar in Edi Žerjal.
Prvotni namen sklada, je bil, da bi nagradili in razstavili risbe že v tem šolskem letu. Žal, nas je prenatrpan koledar ostalih prireditev in šolskih obveznosti od tega odvrnil. Sklenili smo, da prenesemo nagrajevanje, prireditev in razstavo izdelkov na september. Predvidoma na prvo soboto v novem šolskem letu.
Zavedamo se, da so otroci, ki so pri natečaju sodelovali, že nestrpni, vendar jih vabimo, da še nekoliko potrpijo.
ka so ti starši brez vsakršne oporne strukture. Sami od sebe nimajo dovolj moči, da bi se združevali, poslušali probleme ostalih in imeli v svoji Sredi osebo, ki bi jim občasno mogla s svojimi strokovnimi nasveti dajali napotke. Kar se tiče tehničnega vidika moram povedati, da si delavci na tem področju že dolgo prizadeva j°, da bi otrokom priznali pravico do te9a, kar Italijani imenujejo »operatore naturale«: konkretno, da se ma-tari prizna pravica z ustrezno finančno podporo — imenujmo jo kar plačo ~~.za to, da sama spremlja svojega Prizadetega otroka v šolo in torej nadomešča spremljevalca. Gotovo je, da oi mati znala bolje'pomagati svojemu otroku kot tuja oseba.«
»Od kod taka prizadevanja?«
»Dokazano je, da je pri prizadetem otroku zelo važno kontinuirano razmerje in trdna oporna točka — četudi 2e samo ena. Zato skoraj da nimajo smisla štiri figure, ki se trudijo okoli otroka. Veljavo je treba dati eni fi-Buri, fa pa naj fj0 solidnejša. Z ekonomskim prispevkom materi, bi to tohko dosegli. Na kratko: odpadli bi dodatni problemi v taki družini, ki lma otroka s težavami — mož bi ne razvijal prepričanja, da žena izgub-
m èa.s’ mati t>i bila samozavestnejša,
hkrati pa bi bile odprte poti za več-lo avtonomijo delovanja in izbir. Recimo plačilo tretje osebe za čas, ki
je potreben za skok v kino, ali v družbo.«
»Kaj pa potreba takega otroka do družbe sovrstnikov?«
»Nedovmno obstaja taka potreba. Vendar velja to brezpogojno do pubertete. Do takrat je v teku socializacija. V puberteti pa so prizadeti otroci hiperčustveni. Taki otroci imajo potrebe in občutke svojega srečnejšega sovrstnika v potencirani meri. To pomeni, da želijo tudi sami biti enaki drugim. Zato nima pomena siliti takega otroka v družbo, ki je sam ne mara. Mislim, da je siljenje prizadetih pubertetnikov v družbo, ki jo odklanjajo, ker ni njim enaka, le trpinčenje.«
»Kaj pa šola v odnosu do prizadetih otrok?«,
»Taki otroci potrebujejo šolo, ki porabi največ časa za interesne dejavnosti. Naša šola pa je popolno nasprotje: ročnega dela ni, risanja je malo, telovadbe lahko rečemo, da ni. Nekoliko boljše je na celodnevnih šolah, kjer se kot interesne dejavnosti pojavljajo še druge — vrtičkarstvo, fotografija ... Ti mediji v sklopu interesnih dejavnosti pa so pogoj, ki nudi prizadetim otrokom sproščanje čustvenega izraza.«
»Žal pa so reforme, ki so nastale v šoli, še tako nepopolne, da nudijo največkrat neprimerno pomoč tistim, ki take vrste pomoči ne potrebujejo. Težko prizadetim otrokom- je ponujena pomožna moč, v resnici pa potrebujejo največkrat le čustvenost, preko katere bi se izražali. So pa drugi otroci, z minimalnimi in časovno o-mejenimi motnjami, ki jim ni priznana nikakšna pomoč v škodo njim in celotnemu razredu, ki ga obiskujejo. Tudi če se povrnem na problem spremstva otroka, se moramo zavedati, da ima ta problem še drugo lice. Če se moraš oddaljiti od svojega otroka, ki nima težav, skušaš dobiti sebi takega nadomestnika, ki ga bo otrok poznal, sprejel in se dobro počutil z njim. V primeru prizadetega otroka pa te pravice nimaš, čeprav potrebuje prizadet otrok tako osebo za daljši čas in zato potrebuje osebo, ki bi bila njemu prav in ne občini ali provinci.«
»Kaj pa pozitivne strani integracije v šole?«
»Pozitivno je to, da je prišlo do zakona, čeprav bi se o izvajanju še marsikaj dalo pripomniti. Na tak način je namreč širša družba izvedela za probleme, ki so bili do tedaj zaprti po domovih ali v zavodih. Morala je te probleme sprejeti za svoje in primerno ukrepati. Danes imajo npr. prizadeti otroci priznano invalidnino in spremljevalni ček, ni pa še dovolj: neprimerno bolje in oolj samostojno bi se lahko družina organizirala, če bi tudi materi prinzali posebno plačilo, če bi se sama ukvarjala s svojim otrokom tudi v šolskem času. Zagotovljena bi bila tako osnova za ekonomsko samostojnost. Starši bi postali samozavestnejši in bi si lahko sami organizirali počitnice in prosti čas. S sprostitvijo staršev pa bi bile tudi otroku dostopne širše izkušnje in popolnejša družabnost. Staršem bi torej morala biti zagotovljena svoboda do organizacije vzgoje, izobraževanja, zdravljenja svojega o-troka, pa tudi do preživljanja prostega časa s svojim otrokom z ustrezno ekonomsko podporo. Taka ekonomska baza bi omogočila nuditi otroku alternativo, ki je danes nima.«
»Kakšna je konkretno ta alternativa?«
»Še pred 15 ali 20 leti so v Toskani ustanavljali tako imenovane »gruppi appartamento«. Šlo je za nakup stavbe, v kateri so organizirali normalno življenje za mladostnike, ki so imeli probleme.«
(Se nadaljuje)
Prvi kanal
10.00	Televideo - poskusni program
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella?
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute o. . .
14.05	Pronto. . . Raffaella?
14.15	Italija v vojni: bitke v letih 1940 - 1942
115.00	Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Topo Gigio in druge risanke
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Popoldanski program
18.05	Clap Clap - glasbena oddaja
18.50	Večerna Italija - Dogodki in
osebnosti
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Passione mia, un omaggio al cinema - vodi: Monica Vitti
21.45	Dnevnik 1
21.55	Pred predvajanjem filma »Io e il duce« - Fašizem v kinematografiji
23.00	Neposredni prenos - Trideset minut kronike
vodi : Enzo Biagi
23.45	Dnevnik 1 - Zadnje vesti. Danes v parlamentu in Vremenske razmere
23.55	Šola in vzgoja
Drugi kanal
11.55	Che fai, mangi
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem
16.25	Šola in vzgoja
16.55	Nadaljevanka dneva
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.40	Vediamoci sul due
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Športne vesti
20.30	Aboccaperta
21.50	Tuono Blu - TV film
22.40	Dnevnik 2 - Nocoj
22.50	Facce piene di pugni - dokumentarec
23.45	Športne vesti
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo - poskusni program
15.00	Martina Franca: kolesarstvo
16.05	in 16.35 Šola in vzgoja
17.05	Galleria di Dadaumpa
18.15	Dnevnik 3
19.35	Dokumentarec
20.30	Pisma Lewdsa Carrella
22.00	Dnevnik 3
22.35	Dogodivščine vojaka Švejka -po romanu Jaroslava Hašeka
23.30	Le lunghe vacanze del 36 -film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.45	in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
17.30	Poročila
17.35	Doživljaji mačka Toša - lutkovna nadaljevanka
17.50	Grizly Adams - TV nanizanka
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Reševanje iz vode - izobraževalna oddaja
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I.
20.05	Ko se korenin zavemo: Pred viharjem - 1. del dokumentarne serije
21.00	Ne prezrite
21.15	Mike Hammer - TV nanizanka
22.10	TV dnevnik II.
22.20	Ulzana gre v napad - film
Zagreb
16.20	Videostrani
16.30	TV v šoli
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	Mama, ata in jaz - otroška serija
18.15	Narodna glasba
19.30	TV dnevnik
20.00	Prva ljudska vlada hrvaške
20.50	Mimogrede bodi povedano - dokumentarna oddaja
21.35	Deklica v svetu čipov - zabavna oddaja
Koper
14.15	TV - Novice
14.20	Koncert skupine »Duran Du-' ran« - 2. del
15.00	Madame Bovary - TV nadaljevanka
16.10	Risanke
16.25	Zgodovinski dokumentarec
17.00	Delta - medicinska oddaja
17.55	TV - Novice
18.00	Športna oddaja
19.00	Odprta meja - Informativna oddaja v slovenskem jeziku
19.30	TVD stičišče
19.50	Z nami v studiu
20.25	Mojzes - TV nanizanka
21.35	Dokumentarec
22.10	TVD - Vse danes
22.20	Visok pritisk - glasbena oddaja
23.30	Lovci na zlato - film
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria - TV film
9.30	Legione straniera - film
11.30	Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje
12.10	Bis - nagradno tekmovanje
12.45	II pranzo è servito
13.25	Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV nadaljevanka
16.30	Una vita da vivere - TV nadaljevanka
16.30	H selvaggio mondo degli a-nimali - dokumentarec
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	Zero in condotta - TV film
18.30	Help! - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Dynasty - TV nadaljevanka
21.30	Hotel - TV film
22.30	Lottery - TV film
23.30	Šport
00.45 Strike Force - TV film
RETEQUATTRO
8.30	Vicini troppo vicini - TV film
8.50	Brillante - novela
9.40	All’ombra del grande cedro -TV nadaljevanka
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e pailettes - novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	športna rubrika
13.15	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - novela
15.30	Flash Gordon - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.05	All’ombra del grande cedro -
TV nadaljevanka
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Piume e pailettes - novela
19.25	M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
20.30	W le donne - zabavnoglasbena oddaja
23.00	La bellezza del diavolo - film 00.50 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	Daisy Miller - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television - glasbena oddaja
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn
18.00	L’uomo dai sei milioni di dollari - TV film
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	Lady Georgie - risanka
20.30	Dalla Cina con furore - film
22.30	Azzurri - zgodovina italijanske državne nogometne reprezentance
23.00	Posebne oddaje Italija 1
23.30	Gli insospettabili - film
TELEPADOVA
15.00	Lacrime di gioia - TV film
15.30	Luissana mia - TV film
16.00	Ultralion - TV film
17.00	Godam - risanka
18.00	Belle e Sebastian - risanka
19.30	Lllusione d’amore - novela
20.00	Marcia nuziale - novela
20.30	Anche i ricchi piangono
21.30	Attenti a quei due. . . che coppia quei due - film
22.30	šport
23.30	Star Trek - TV film 00.30 Poker col diavolo - film
TRIVENETA
13.00	Govorimo o ribolovu
14.00	Attenti ai ragazzi - TV film
14.30	Verso il West - film
16.00	Filmski program
17.00	Dick van Dyke
17.30	I pericoli del settimo canti-nente - TV film
18.00	Brothers and Sisters - TV film
18.30	Garrison’s Commando - TV film
19.30	Mr. Hon - TV film
20.15	Filmski program
20.30	Le spie - TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine
TELEFRIULI
15.20	L’investigatore Bronk - film
16.50	Capitan America - risanka
19.00	TV dnevnik
19.30	Andrea Celeste - novela
20.30	Fogolar 3 - TV variété
22.45	TV dnevnik
23.05	Da qui aU’etemità
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, Ì9.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Na gori-škem valu; 8.40 Slovenske popevke;
9.00	Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Glasbeni potpuri;
11.30	Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri;
12.00	Sestanek ob 12. uri: Po poteh Ludviga H., strani iz dnevnika Tatjane 'Rojc; 12.20 Glasbeni potpuri; 13.20 15. Mladinski pevski festival v Celju: dekliški zbor »Aureliani di Roma« vodi Bruna Liguori Valenti; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba: Nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme — prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; Mladin ska oddaja; Pesem tedna; 15.00 Dinar na dinar; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .;
17.35	Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italiianskl program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.15 Glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Vprašajte stilista; 10.35 Vstop prost;
11.30	Na prvi strani — pregled tiska;
12.00	Glasba po željah; 15.00 Kultura in umetnost; 17.32 Glasbeno-govomi program; 18.45 Glasba; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Glasbeno-govorni program; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Spomini Bruna Lauzija; 12.03 Ul. Asiago tenda — ta teden Marco Armani; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master — glasba dan za dnem; 14.30 Šola in vzgoja; 15.03 Homosapiens — tedenska oddaja o človeških pravicah in dolžnostih;
16.00	Popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.30 Večerna glasba; 19.30 Na naših trgih; 19.35 Radijska priredba; 20.00 Nekoč je bilo. . .; 20.30 Vrnil se je Maigret: 21.03 Simfonična sezona 1985 ; 22.49 Danes v parlamentu;
23.05	Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,.
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.48 Matilde — radijska nadaljevanka; 9.10 Discogame — nagradno tekmovanje; 10.30 Radio 2 3131; 12.45 Saj je samo igra! 15.00 Zaročenca — branje romana; 15.42 Omnibus — popoldanski spored; 17.32 Postali bodo slavni; 18.32 in 19.57 Glasbene ure;
19.50	Kulturne aktualnosti; 21.00 Jazz glasba; 21.30 Radio 2 3131 — Nočni program; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 5.30 Prva jutranja kronika — Obvestila, promet; 5.50 Rekreacija; 6.00 Poročila — Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umenti-ki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .;
11.05	Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.00 Danes do 13. ure — Iz naših krajev — Iz naših sporedov;
13.30	Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zadnje; 14.05 Dane Škerl: Opojno poletje — suita iz baleta štev. 1; 14.30 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17. uri in, glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 18.15 Gremo v kino;
19.25	Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno — Omar Hajam: Ru-bajati; 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba.
Začetek volilne kampanje
Minister Vizzini jutri v Gorici Danes prva predstavitev list
Minister Vizzini pride v Gorico jutri, v soboto. Otvorit bo nov sedež pokrajinske federacije PSDI na Trav niku št. 14. Socialdemokratska stranka se po več letih vrača v svoj nekdanji sedež na Travniku, potem ko je imela v teh letih sedeža najprej na korzu potem pa v Ulici Tominz. Sedež bo posvečen nekdanjemu svetovalcu Gennaru Compagnonu.
Z obiskom ministra odpirajo socialdemokrati svojo volilno kampanjo. Brez dvoma bo minister Vizzini, \ je v vladi zadolžen, da sledi problematiki gospodarskega razvoja tržaško-goriškega območja, kot tudi da pripravi zakonski osnutek vlade za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in je tudi zadolžen, da sledi razpravi o zakonskem osnutku za druge jezikovne manjšine v Italiji, govoril tudi o teh vprašanjih. Zanima nas kako bo govoril o zaščitnem zakonu za Slovence. Bodo njegove besede drugačne od tistih, ki jih je tajnik PSDI Longo izrekel pred kratkim ob otvoritvi sedeža te stranke v Lečniku. Bo Vizzini povedal kaj novega potem ko se je sestal s slovensko enotno delegacijo?
Socialdemokrati s tem začenja,io svojo volilno propagando. Na njihovi kandidatni listi ne bo več dosedanjega načelnika skupine v občinskem svetu Bianconija. Ponovno kandidirajo že dolgo vrsto let znam svetovalci Zucalli, Fantini in Tachinardi kot tudi predstavniki mlajše generacije Gentile, Paiamara itd. Med kandidati je ponovno že dosedanji svetovalec, primarij v bolnišnici prof. Bancheri. Na listi je tudi nekaj neodvisnih.
Listo so dokončno sestavili tudi republikanci. Nosilec liste bo sedanji občinski odbornik odv. Franco ObižžL Na listi kandidatov je precej ljudi, ki so znani v mestu. Gre predvsem za proste poklice, trgovce, uradnike. Republikanci upajo v podvojitev sedežev. Sedaj imajo namreč samo c ' ga svetovalca, ki je obenem odbor n...
liste so pripravile tudi druge stranke. V Gorici, kot je znano, bodo 12. in 13. maja volitve tudi v rajonske svete. Zaradi tega so imele stranke kar precej težav z iskanjem kandidatov.
Predstavitev list se začne danes ob 8.30. Tajništvo občine, kjer bodo liste
sprejemah, bo odprto vsak dan do 13. ure. Liste je moč vlagati do prihodnje srede.
Prispevki dijakom iz manj premožnih družin
Čez 14 dni, točneje 27. aprila ob 12. uri zapade rok za vlaganje prošenj za dodehtev finančnih prispevkov — v smislu deželnih zakonov št. 10/80 in 26/84 — v korist dijakom iz manj premožnih družin, ki so med šolskim letom nastanjeni v zavodih ali pri sorodnikih ah ki morajo za obiskovanje šole nositi precejšnje finančno breme, bodisi za prevoz ali za druge stroške. Podrobnejša navodila nudijo interesom v uradu za šolstvo pri goriški pokrajini.
V kratkem zapade tudi rok' za predložitev prošenj za štipendije dijakom kmetijskih tehničnih zavodov in študentom na fakulteti za agronomijo.
Beograjski zbor v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bo drevi izjemen koncert v priredbi Glasbene matice. Ljubitelji zborovskega petja bodo lahko poslušali beograjski ženski zbor Collegium musieum, ki ga vodi Darinka Matić - Marovič. Zbor je Goričanom, znan, saj je nastopil pred šestimi leti na koncertu Glasbene matice in žel velik uspeh, leto dni kasneje pa se je odlično uvrstil na mednarodnem tekmovanju Seghizzi. Zbor je dosegel laskava priznanja tako na tekmovanjih v domovini kot v raznih evropskih deželah. Na programu nocojšnjega koncerta imajo pesmi iz svetovne glasbene zakladnice, pretežni del pa je posvečen delom srbskih oziroma drugih jugoslo-
Priprave na upravne volitve
V Doberdobu predstavili listo Občinske enotnosti
Priprave na upravne volitve, ki bodo v dvajsetih občinah na Goriškem so se z včerajšnjem dnem v glavnemi zaključile. Od danes do 17. t.m. je po zakonu določen rok za formalno predložitev kandidatnih list.
V	sredo zvečer so v Doberdobu, v prostorih KD Jezero predstavili kandidate na listi Občinske enotnosti. V tej občini so se odločili za občutno pomladitev. Od dvanajstih svetovalcev, ki so bili v zadnjem mandatu na tej listi, jih spet kandidira pet, sedem pa je novih, v glavnem gre za mlajše osebe. Nosilec liste Občinske enotnosti je dosedanji župan dr. Mario Lavrenčič, drugi kandidati pa so dr. Karlo Černič, Gvido Devetak, Franko Ferfolja, Jožef Ferletič, Karlo Fer-letdč, Vilko Ferletič, Janko Gergo-let, Dario Legiša, Franko Peric, Lilijana Semolič in Giorgio Ulian. Ob izbiri kandidatov napredne, levičarske liste, je volilna komisija upoštevala predvsem načelo o primernem zastopstvu vseh vasi v občini. Tako je pet kandidatov iz Doberdoba, dva s Poljan, dva iz Dola in po eden iz Ja-melj in Sabličev.
Kandidatno listo Občinske enotnosti bodo predvidoma vložili že danes.
Na Tržiškem 15.458 volivcev
V	šestih občinah tržiškega območja, kjer bodo 12. maja upravne volitve,
je po zadnjih podatkih skupno 15.458 volivcev. Prevladujejo ženske, ki jih je za okrog 9 odstotkov več kakor moških. Od zgoraj omenjenega skupnega števila volilnih upravičencev je namreč 8.038 volivk in 7.420 volivcev. Upravne volitve bodo na Tržiškem v naslednjih občinah: Šempeter ob Soči, Škocjan ob Soči, štarancan, Tur-jak, Foljan - Redipuglia in Doberdob. Tokrat ne bodo volili, kakor znano, v občinah Tržič in Ronke, saj so bile tu volitve pred dvema letoma.
V Doberdobu je po zadnjih podatkih 1101 volivec.
Vihtel je sekiro proti policistom
Aretacija dveh mladih bratov po prereku v Ulici Ristori
Policisti goriškega letečega oddelka so včeraj popoldne v Ulici Ristori v Gorici aretirali dva brata, in sicer 27-letnega Marzia Pasta, bivajočega v Ulici Ristori 9, ter 33-let-nega Fabia Pasta iz Ulice Giusti-gnani 34.
Trije agenti letečega oddelka gori-ške kvesture so prihiteli v stavbo v Ulici Ristori 9, potem ko jih je tja telefonsko pozval 78-letni Guido Vi-doz, ki biva v isti ulici. Z ženo, 60-letno Marijo Furlan, je namreč Videz zgodaj popoldne, kmalu po kosilu, pospravljal v nekem skladišču
Danes v Gorici sestanek sindikatov sosednih mest
Danes zjutraj ob 9.30 se bodo v sejni dvorani trgovinske zbornice sestali zastopniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL za Goriško in občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice.
Stikov med sindikati preko meje je v zadnjih letih veliko. Gre za stalne stike med funkcionarji, med zastopniki posameznih strokovnih sindikatov, kot tudi za manifestacije večjega značaja kot je bila tista pred približno letom in pol dni na mejnem prehodu na škabrijelovi ulici.
Sindikahsti obeh Goric nameravajo
na današnjem srečanju pregledati dosedanje delo, še zlasti zato ker bo letos desetletnica podpisa osimskih sporazumov. Govorili bodo seveda tudi o možnosti razvejanega sodelovanja čez mejo, ne le na sindikalni ravni. Zastopniki sindikatov si namreč prizadevajo, da bi prišlo tudi do sodelovanja v kooperaciji med podjetji na obeh straneh meje.
Govorili bodo tudi o zaščiti slovenske manjšine v Italiji ter Italijanov v Jugoslaviji. V goriških sindikalnih krogih pripisujejo današnjemu srečanju velik pomen.
na dvorišču prej omenjene stavbe. Kar na lepem sta se jima približala dva mlada brata ter ju pričela zmerjati na grob način. Ker so bile poleg zmerjanja izrečene tudi grožnje sta mož in žena sklenila, da pokličeta policijo.
Policijska patrulja je kmalu prišla na lice mosta. Agenti so boleh pomeriti dva Pasta. Ta pa sta nadaljevala z zmerjanjem, tokrat na račun policistov. Nista se omejila samo na zmerjanje. Eden od njiju se je spoprijel s poheistom, drugi pa je pohitel v hišo in iz nje planil vihteč sekiro proti agentom. Potrebnih je bilo nekaj trenutkov, da je policistom uspelo razorožiti vročekrvneža. Seveda je temu sledila aretacija obeh.
DANES V UL. DELLA CROCE
Predvajanje filmov o izletih upokojencev
Goriški upokojenci, združeni v tukajšnjem društvu, prirejajo od časa do časa, kot smo večkrat poročali, razne izlete in družabna srečanja. Veliko jih je, zalo društvene prireditve vedno lepo uspevajo. Na skoro vseh se najde kdo, ki prireditev tudi ovekoveči v filmsko kamero ali v fotografski aparat. Filme o društvenih izletih in prireditvah bodo predvajali danes, ob 17. uri, v predavalnici v Ulici della Croce 3. Društvo vabi upokojence na to prijateljsko srečanje.
vanskih glasbenih mojstrov. Skratka, obeta se lep glasbeni večer. Začetek koncerta ob 20.30.
OKROGLA MIZA
Začetek industrijske dejavnosti v Tržiču
V Tržiču bo jutri ob 18. uri v dvorani Palaveneto, okrogla miza o postanku, obsegu in možnostih razvoja industrije v tem kraju. Pobudo za okroglo mizo je dal Javni večnamenski kulturni center v Ronkah, v sodelovanju s tržiško občino. Ob tej priložnosti bodo občinstvu predstavili tudi knjigo o začetkih industrije v Tržiču, ki jo je napisal novinar Paolo Fragiacomo in ki je izšla pred kratkim pri Javnem večnamenskem kulturnem centru. Jutri, ob 17.30 bodo v dvorani Roma odprli fotografsko dokumentarno razstavo o začetkih industrije
•	V Tržiču je včeraj močno odjeknila smrt 18-letnega Massima Ruzziera iz Ulice Piave 28, ki je nenadana umrl v tržaški bolnišnici, zaradi vnetja mandljev.
•	Izboljšalo se je zdravstveno stanje 12-letne Suzane Galardo iz Ronk, ki je bila prejšnji dan žrtev prometne nesreče v tam kraju. V tržaški bolnišnici so zdravniki ugotovili, da je dekletce izven nevarnosti.
SLOVENSKO ^ STALNO „. GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju ž Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
ETTORE PETROLINI
CHICCHIGNOLA
komedija v treh dejanjih
Prvič v slovenščini v nedeljo, 14. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED A v ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 16. t.m., ob 20.30 —-ABONMA RED C v Kulturnem domu v Gorici
razstave
Do jeseni je še daleč prve gobe pa že rastejo
V sredo ponoči v Gradišču
Požar v tovarni povzročil pol milijarde lir škode
Res, da je jeseni največ gob, vendar gobe rastejo skozi vse leto. Tudi v naših krajih. Da je to res, priča izredno lep primerek orjaškega luska-tega luknjičarja (polyporus squamo-sus), ki je pognal te dni iz starega štora krobince (celtis austrialis) v Rupi. Goba meri v premeru okrog 40 cm, zrasla pa je v nekaj dneh, kakor nam je povedal Ernest Pavletič, na čigar vrtu se je čudo pojavilo. »Še prejšnji teden so bile gotice velike samo nekaj centimetrov, poglejte, kako so zrasle v nekaj dneh«. O-čitno luknjičarju prija toplo in vlažno vreme.
Naj kot zanimivost navedemo, da ne gre za enkratno ali priložnostno najdbo, saj je goba letos že četrtič ali petič pognala iz istega štora. Tudi prejšnja leta so tod rasle gobe, vendar tako vehkih menda še ni bilo. Izvedenci trdijo, da je luknjičar, zelo mlad, užiten in tudi okusen. Gobe, ki so na sliki pa bodo pustili lepo dozoreti, v upanju, da bodo prihodnjo pomlad spet zrasle nove, mogoče pa že poleti. V gobarskem priročniku namreč piše, da luknjičar navadno raste v dveh obdobjih, zgodaj spomladi in poleti, več let pa se pojavlja na e-nem in istem mostu.
Požar, ki je izbruhnil v sredo nekaj po 22. uri v tovarni Friulresine v Gradišču, je povzročil za okrog 500 milijonov lir škode. Ogenj je namreč uničil veliko količino polizdelkov iz penaste gume in stiropora ter skoraj vso opremo v oddelku za hlajenje.
V tovarni, ki ima sedež v industrijski coni v Gradišču izdelujejo namreč penaste gume in razne pohuretanske izdelke, ki so prav med postopkom hlajenja izredno vnetljivi. Tako se je menda zgodilo tudi v sredo zvečer, ko naj bi požar izbruhnil zaradi samovžiga.
Goriški gasilci so ogenj pogasili v približno dveh urah, vendar je v tem času nastala ogromna gmotna škoda, ki znaša po prvih ocenah okrog 500 milijonov lir. Podjetje je seveda zavarovano. V isti tovarni so pred kakšnim letom že imeli opravka s podobnim dogodkom.
Tovornjaki in vlačilci po obvozu
Poklicni šoferji bi morali do potankosti poznati (in spoštovati) prometne predpise. Praksa pa je na žalost precej drugačna. To ugotavljajo že
lepi čas prebivalci Rupe in Peči, pa tudi drugih krajev v sovodenjski občini, ki so priča neobičajnemu prometu težkih alj zelo težkih cestnih vozil. Dogaja se pač, da bolj redki vozniki tovornjakov in vlačilcev u-poštevajo opozorilne napise v bližini goriškega pokopališča, da je državna cesta pri Rupi zaprta. Ko pripeljejo do kraja, kjer so na cesti, ovire, se običajno začenjajo težave. Bolj redki obrnejo spet proti Gorici, najbolj korajžnji pa se skušajo prebiti po stranskih poteh. Kakšne in kolikšne so pri tem težave, si lahko samo mislimo.
GM — ZSKD — ZSKP
Gorica, danes, 12. aprila, ob 20.30
KONCERT ženskega pevskega zbora
COLLEGIUM MUSICUM iz Beograda
pod vodstvom
Darinke Matič - Marovič v KULTURNEM DOMU v Gorici
Danes, v petek, 12. aprila, ob 19. uri, odprejo v Pilonovi galeriji v Ajdovščini razstavo Mire Ličen Krm-potič. Odprta bo dva tedna. Na otvoritvi bo govoril kritik dr. Mirko Ju-teršek.
____________kino________________
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »2010 l’anno del contatto«.
VITTORIA 18.00—22.00 »Miriam, la bo-tega dell’amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Un piedipiatti a Beverly Hills«.
Tržič
EXCELSIOR »Phenomena«. COMUNALE 18.00—22.00 »Gli impiegati«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Ljubezen v Riu«; 20.00 »Sokol napada«.
SVOBODA 20.00 »Dekle z regradom«;
22.00 Izjemna žena«.
DESKLE 19.30 »Obračun na zlati galeji«.
POGREBI:
Danes v Gorici )b 9. uri Walburga Celso iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 10.30 Vincenzo Pan-tuso iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Dežurna lekarna v Gorici: Villa S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538.
Izšli sta proti koncu lanskega leta
O dveh znanstvenih delih Fedore Ferluge Petronio
.Proti koncu preteklega leta sta iz-... dve zanimivi znanstveni publika-ciji neutrudljive Fedore Ferluga Pe-tronio: La chiesa in Slovenia (Cerkev na Slovenskem) pri Centru za zgodo-vtnsko-verske študije v Furlaniji - Julijski krajini v Trstu in Ivan Trinko, Poeta e scrittore della Slavia veneta (Iran Trinko, pesnik in pisatelj Be nečije) pri študijskem centru za Vzhodno Evropo v Padovi.
Naslov prve knjige zavaja bralca, zato je treba brati podnaslov, ki točno^ pove, za kaj gre: Filološko-etimo-loška analiza cerkvene hierarhije s Posebnim ozirom na tekste iz šestnaj-stega stoletja. Študija je dejansko zelo pozorna analiza drobnega izseka iz slovenskega besedišča, vendar gre za Prgišče besed, katerih analiza v marsičem pojasnjuje najstarejšo slovensko zgodovino. Takih slovarskih sek-lorjalnih analiz imamo Slovenci zelo malo in je zato pričujoča študija zelo dragocena.
Avtorica je skrbno dokumentirala Po vseh rokopisnih in književnih virih od Brižinskih spomenikov mimo Pomembne knjižne zakladnice naš’h Protestantov do temeljnih slovarjev, hkrati se je ozrla na ustne vire in Pritegnila pomembne izraze iz slovenskih narečij. Gradivo je — po zgodovinskem uvodu o cerkvi v Sloveniji razvrstila po hierarhičnih stopnjah in kategorijah (Cerkev, Kler in kle-rik. Diakon, Kaplan, Duhovnik, Župnik, Kanonik in prošt, Škof, Kardinal, Papež, Menihi in samostani) in je v vsakem poglavju primerjala vse slovenske izraze z ustreznimi izrazi po vsem slovanskem svetu, v klasičnih jezikih in mestoma v jezikih naših sosedov ter skušala vsakemu izrazu določiti zgodovinsko pot in točno pomensko funkcijo.
Taka dela stanejo ogromen napor, ki ga malokatero zadoščenje poplača: kljub videzu m ta filološko-etimološka analiza namenjena zgolj jezikoslovcem, temveč tudi in prevsem zgodovinarjem. Koristen bi bil tudi strnjen pregled izsledkov v divulgativni obliki, tako da bi tudi izobraženci brez specifične jezikoslovne in zgodovinske Priprave izvedeli za to, kako je nastala slovenska cerkev in slovenska cerkvena terminologija.
* * *
Pisati danes karkoli o Ivanu Trin-ka na resni ravni, daleč torej od čustvenega besedičenja, s katerim ga je večina doslej obravnavala, je izredno težko. Prva zasluga zato gre, kakor poudarja sama avtorica te študije, monsinjorju Maksimilijanu Jezerniku, rektorru Slovenskega papeškega instituta v Rimu, pobudni 11 sirnpozija o Trinku junija 1983 v Ri-mv- Iz tedanje pobude, ko se je avtorica prvič lotila Trinkovega jezika ln sloga, je rasila ta knjiga, ki zaja-me značilnosti — predvsem jezikov-ne ~ Trinkove poezije in proze. V pr-?em poglavju — posvečenem življenju ln delu — naniza avtorica vse tehtnej-Se^ razloge, zakaj je danes še tako težko pristopiti k osvetlitvi lika in dfta tega edinstvenega beneškega kulturnika, ki je segel z veliko pre-Pričevalnostjo na številna področja ustvarjalnosti in študija: prvi med njimi je razpršitev njegove ostaline v več smeri (ustanove, ki štejejo in »morejo«, niso doslej nič storile za družitev in katalogizacijo Trinkove ostaline: in dobra volja redkih posa-Pfeznikov, da se vse ne zgubi, je ra zlskovalcu nezadostna opora pri de jU-)’ gotovo pa zahteva analiza Trinkove osebnosti in dela tudi posebno zavest, kakor poudarja avtorica na str. 13: »Vrednost Trinkovega dela obstoji torej posebno v posredovalni mogi, ko je z ene strani razlagal svojo malo domovino italijanskim in fur-tanskim kulturnikom, z druge strani ba kulturnikom iz slovanskih dežel.« 1 a izhodiščna ugotovitev je videti tehtna in povsem sprejemljiva v zvezi z njegovim splošnim kulturnim delom, ezko jo. je pa upoštevati ob osvetlitvi Jezika in sloga njegovih književnih stvaritev v vezani in nevezani besedi, ni jim je v glavnem pričujoča študija
Posvečena.
študija sledi pesniku prej, pisatelju Potem, kolikor je moči natančno m osvetljuje pisne, jezikovne in slogovne poteze v njegovem delu. Analiza je vedno pozorna do vseh pojavov in posebnosti, ki jih skuša kar se da vest-0 in natančno opisati in opredeliti, ozorna je do vseh zgledov in vzornikov, ki jim je Trinko v onih letih sledil (Stritar, Levec, Gregorčič, a tudi hejslovanske pisne poteze rastočega liberalnega časnikarstva), upoš eva njegovo neodločnost in pomanj-■uVo znanje slovenskega knjižnega je-Zlka, zaradi katerega je večkrat sle-P° oponašal osrednjeslovenske mode m manire, sluti omahljivost in opo-zaria na napake. Avtoričina analiza Potrjuje naše mnenje, da si je Trinko Prej prizadeval (slabo) oponašati o-srednje slovensko pesništvo z vsemi
Prof. Ferluga Petronio in Pavle Merkù med predstavitvijo knjig
Premiera slovenskega filma danes v Gorici
LETA ODLOČITVE
Film je nastal po izvirnem scenariju Branka Gradišnika, ki je bil nagrajen z zlato areno na lanskem puljskem festivalu. Film prikazuje dvajsetletnega Petra ob njegovem povratku domov po odsluženi vojaščini. V spremenjenem družinskem okolju — služkinje Leni ni več, ded je hudo bolan — sledimo njegovemu ponovnemu vključevanju v vsakdanje življenje: iskanju službe, ljubezenskim avanturam. . . Peter najprej pomaga očetu pri pisanju spominov, ob dedovi smrti odide k Cveti, vendar jo dobi v postelji s svojim očetom, ki ga po prepiru spodi iz hiše. Nekaj časa živi pri bratu Jerneju, ki je po letih »uporništva« postal komformist. Sreča Leni in se naposled preseli k njej.
Ob vsem tem išče vzroke in resnico tragične materine smrti. Podobo matere, ki je dejansko ni poznal, gradi po dvoumnih pričevanjih senilnega deda, očeta in brata. Dvojnost materinega lika se najbolje odraža v Petrovih dekletih: po eni strani je polaščevalska Cveta, »intelektualna pocestnica«, po drugi pa je Leni, ki je čista dobrota, krščansko usmiljenje in ki žrtvuje samo sebe, da bi omogočila Petru nekaj boljšega. Ta dobrota se izkaže v njeni žrtvi (samomoru), ker ni uspela, da bi spravila Petra na pot, za katero misli, da je prava.
Peter postane na koncu tak kot njegov oče. Nasledil bo očetu kot neke vrste nov oblastnik, ki bo ravno tako brez usmiljenja pregazil ljudi, kar se izkazuje v zadnjem kadru. Je pa prepuščeno gledalcem samim, da razbirajo ali je Peter pozitiven ali negativen junak.
»Leta odločitve« niso le Leta odločitve, memoarsko delo Petrovega očeta, marveč so predvsem leta odločitve Petra samega, so pa tudi, v nekem prejšnjem času, leta odločitve njegove matere, njegovega brata in obeh deklet.
Spored predstav premiere novega slovenskega filma:
KULTURNI DOM: DANES, 12. aprila, ob 19. in 21. uri;
JUTRI, 13. aprila, ob 12. uri.
trenutnimi modami in šibkostmi, kakor da bi skušal iz domače nadiške slovenščine rasti v splošno slovensko veljavo skozi osebnostno moi. .o poezijo (tako o priliki, kakor raste Prešeren iz domače gorenjske slovenščine v splošno slovensko veljavo). Avtoričina analiza stalno ugotavlja, kako neredno in slučajno uporablja ene ob drugih domače oblike in naglase ter nadiškemu narečju tuje osrednjeslovenske oblike in naglase, mode in manire, kar jemlje njegovi poeziji značaj enovuosti. Analiza sledi Trin-kovemu ustvarjanju od pesmi do pesmi skozi čas, ugotavlja njegovo rast in počasno zorenje, išče tudi v vsebini stičišča z drugimi pesniki in o-pozarja na kritike, zasebne in javne, ki so ga spodbujale ali mu spodrezo-vale noge. V glavnem ga je kritika strla. In ko beremo odlomke iz trde Medvedove ocene v Domu in svetu, imamo vtis, da izhajajo iz podobne in utemeljene analize, kakršna je vestna analiza Fedore Ferluga Petronio.
Pozornost, ki jo avtorica posveča Trinkovi prozi, je kritično enakovredna, čeprav odpravi zajetno količino Trinkovih spisov naglo. Faktografija dejstev sledi enako natančni znanstveni metodi, estetska ocena in osvetlitev praktične vrednosti Trinkovih spisov je omejena na bežne izjave. In vendar vemo, da prav nekateri njegovi spisi v prozi praktične narave (Beneška Slovenija, Hajdimo v Rezijo!) ohranjajo živo zanimivost in vrednost mimo vseh njegovih književnih storitev! Zadnje poglavje o Trinku slavistu je še bolj strnjeno in naniza v glavnem le osnovne podatke.
Avtoričina prizadevnost pri ti nehvaležni nalogi pomeni vsekakor temeljni kamen, ki ga ne bo smel nihče prezreti, kdor bo hotel zidati zajetnejšo študijo o kulturniku s Tarčmuna.
PAVLE MERKU
novost na knjižni polici
Tihomir Pinter: Umetnik v ateljeju
Pri Državni založbi je izšla knjiga, posvečena sodobni slovenski likovni umetnosti. Lepa in zanimiva, in tudi neobičajna. Imamo pogovore s sodobnimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci. Imamo likovne monografije, posvečene posameznim umetnikom. Take knjige kot je zdaj prišla pa na Slovenskem doslej nismo imeli. Gre namreč za to, da je mojster umetniške fotografije Tihomir Pinter obiskal sodobne slovenske likovne ustvarjalce v njihovih ateljejih in jih sredi njihovega ustvarjanja ali razmišljanja upodobil za današnji in poznejši čas. Ob tem je svojo samostojno pot ubral kritik Aleksander Bassin in s predstavljenimi umetniki zapisal intervjuje. In tako imamo pred seboj knjigo z odgovori likovnih ustvarjalcev in z njihovimi podobami. Eno poleg drugega, v okusno opremljeni knjigi, pri kateri sta sodelovala tudi kot opremljevalec Vili Vrhovec in kot avtor spremne besede Brane Kovič.
Tihomir Pinter je po poklicu diplomirani farrrui-cevt, doktor farmacije, specialist s področja analitike živil. S fotografijo se ukvarja trideset let in Foto zveza Jugoslavije mu je podelila naslov »mojster umetniške fotografije«. Je član društva oblikovalcev Slovenije in Foto-grupe Šolt v Ljubljani, razstavljal pa je na kakih tridesetih razstavah doma in v tujini. Aleksander Bassin je po poklicu diplomirani pravnik, sicer pa znan likovni kritik, katerega ime srečamo v rubriki likovnih kritik v vseh naših revijah in časopisih. Je tudi poklicno povezan z umetnostjo, saj je direktor regionalnega zavoda za ohranitev kulturne dediščine v Ljubljani. Oba skupaj sta vsak po svoje, nevezano pripomogla h knjigi, ki je zdaj pred nami. Obiski umetniškega fotografa Finteria v ateljejih slovenskih likovnih ustvarjalcev sprva naključni, potem pa sistematični, so vzpodbudili likovnega kritika, da je umetnikom zastavil nekaj vprašanj. Vsqk zase, fotograf in kritik sta svoje delo opravila ločeno. Intenzivna avtorska pristopa v originalni obliki sta zamenjala običajni reportažni zapis, pravi založba v svoji predstavitvi knjige. In opozarja, da sta bila pri izboru slik odločilna likovna moč posameznega av-
torja in njegovega ambienta. Tako naj bi bil poudarek na slikovnem gradivu, na umetniško pričevanje fotografa o likovnih sodobnikih.
Predstavljenih je petinpetdeset sodobnih slovenskih umetnikov, slikarjev in kiparjev. Kdo je napravil izbor iz knjige ne zvemo. Založba nam pove, da gre za o-biske v ateljejih, da torej niso mogli biti zajeti umetniki, ki ateljejev nimajo. Morda je to malce krivično, saj je tisti, ki ateljeja nima že tako prizadet. In če je pravi umetnik, mora nekje ustvarjati. Zakaj ga torej ne bi posneli tam, kjer dela in živi. Morda je torej formalni vidik krivičen. Tudi najmlajši umetniki, stari pod 25 let niso bili upoštevani. Menda bi knjiga preveč narasla. Vprašanje je, če je to prav, in če si morda tudi kak najmlajši ni zaslužil mesta v taki likovno-besedni predstavitveni knjigi. Če je le dovolj umetniško zrel in močan, da tako predstavitev med najboljšimi (z ateljeji) tudi zasluži. To so poglavitni pomisleki, ki jih bo občutil bralec ob prezrtih.
Brane Kovič v uvodni besedi razmišlja o smotrnosti umetniške fotografije in portretiranju pomembnih sodobnikov. Analizira likovno stran Pintarjevih slik in poudarja umetniško moč in pomen današnje fotografije. Nič mu ni mogoče oporekati. Ogromen fotografski izbor, skrčen na obilico slik v. tej knjigi kaže na umetniško zrelost njih avtorja in na pomen: ne samo umetniški temveč tudi dokumentaren. Besede samih likovnikov, ki jih je zapisal kritik Bassin pa so prav tako dokument časa, današnjega trenutka, so izjemna prilika za izpoved misli, ki jo sicer mojstri palete ponavadi izpovedujejo v svojih delih. To pot pa njihova beseda dopolnjuje njihova dela. Prav je, da ti intervjuji niso stereotipni in ne podobni, čeprav so nekatera ponavljajoča se vprašanja bila bolj ali manj nujna. In tako imamo pred seboj žlahtno knjigo, žlahtno v dvojnem pomenu besede: po svoji notranji vsebini, slikovni in besedni, in po svoji zunanji podobi.
Sl. Ru.
Zaslužen uspeh Formanove mojstrovine
Vsakršno bogastvo filma »Amadeus«
Po vsakoletnem podeljevanju Oskarjev se spremenijo napisi nad filmskimi plakati. Kandidature se namreč lahko prelevijo v nagrade, ali pa ne. Plakati filma Amadeus, so prvi dobili nalepko, ki je oznanjala kar osem priborjenih zlatih kipcev. Dejansko so Miloš Forman, njegovi igralci in filmska ekipa pustili konkurenci prav malo nagrad. (Najbolj jo je tokrat sku-pila angleška veleprodukcija Passage to India, ki je ostala dejansko praznih rok in tudi Joff è je prav ^ gotovo pričakoval kaj vec priznanj za svoj film The Killing Fields. Čisto pozabljen je bil tudi film F. F. Cop pole Cotton Club in tega je bilo meni še posebno žal. Upajmo, da bo vsaj pri gledalcih deležen večjega uspeha.)
Amadeus, ki ga v Trstu vrtijo že tretji teden, je čisto svojevrsten film, prav gotovo rojen pod srečno zvezdo. Pravijo, da je podlaga vsakega dobrega filma scenarij in v tem primeru je bil scenarij eden izmed najbolj-ših in najbolj izdelanih gledaliških del angleške dramaturgije v zadnjih dvajsetih letih, Mozart and Saben Petra Shafferja. Še pred njim pa se je v gledališkem duhu lotil iste problematike celo Puškin. Jedro Mozarta in Salierija prej, Amadeusa polem, je neutemeljena govorica o tragični prerani smrti mladega »enfant pro-dige«. Beseda je tekla, da sp S a umorili, da ga je ubil (Puškin in Shaffer sta sprejela varianto zastrupitve) oa-lieri Kdo je bil Mozart je vsem znano, kdo je bil Salieri pa je verjetno
marsikomu popolnoma tuje. V tem je tudi bistvo filma. Salieri, dvorni komponist, je veljal kot najbolj vpliven glasbeni človek na Dunaju v obdobju na meji med XVIII. in XIX. stoletjem. On je izučil Beethovna, Schuberta, Liszta in še par drugih stebrov glasbenega romanticizma. Ni pa predvidel adolescentnega, neotesanega, razposajenega, genialnega Mozarta. Kot dober profesor mu seveda ni zbežal izreden talent mladega glasbenika. Mozart je imel tisti »božji dar«, o katerem je on sanjal vse življenje. Zavist je grd maček in v znamenju zavisti se bo tragedija med Mozartom in Sa-lierijem odigrala do konca. Zavist te lahko pogubi in Salieri je najboljši dokaz take trditve.
Vendar je lepota tako gledališkega kot filmskega Salierija prav v kon-fliktualnem odnosu, ki ga veže z Mozartom. Če mu je po eni strani postal edini cilj življenja snovanje umora, še po drugi strani ne more načuditi mlademu talentu in geniju. Morda najlepši in najmočnejši trenutek Normanovega filma so prav v Salierije-vem zaznavanju Amadeusovih mojstrovin. Tekst o Mozartu in Salieriju že sam po sebi zahteva izredno spretnost tako režiserja kot igralcev. Režiser ima predvsem to nalogo, da postavi in obdrži vse notranje sile igre v ravnotežju. Za malenkost večji poudarek na to ali na ono komponento, na glasbo, na scene, na igro je lahko usoden. Dokaz so prav gotovo najrazličnejše gledališke, zasedbe, ki jih je
bil deležen Shafferjev tekst. (Tudi v Trstu smo jih videli nekaj, med katerimi je morda najbolj izstopala Celjska postavitev). Magistralna je ostala originalna postavitev Romana Polanskega, ki je v Londonu in Parizu v lastni režiji igral tudi Mozarta, vendar ne zasledimo niti drobca njegove verzije v Normanovem delu, ki je v svojem filmu ostal izredno zvest originalnemu tekstu.
Prav zaradi tega je bil njegov problem pri iskanju igralcev razmeroma večji od običajne rutine. Bal se je, da bi z izbiro uveljavljenega filmskega igralca, skratka z uporabo že dobro poznanega »obraza«, pokvaril celoten učinek filma. Obe glavni, pa tudi stranske vloge, so obenem zahtevale visoko profesionalno raven. Po lastni izjavi, ki jo je Forman dal francoski filmski reviji Positif, pa sta. tako Tom Bulce (Amadeus) kot F. Murray Abraham (Salieri) zdaleč presegla vsa njegova najbolj rožnata lipan ja. Avtorska ponižnost?
Vsekakor je podelitev Oskarjev dokazala, da se je žirija opredelila za Abrahama - Salierija, ka je dodelila nagrado za najboljšega igralca. Filološko dosledna, nagrada sledi gledališkemu tekstu, v katerem je večje breme igre prav na Salieriju. V filmu je bil res Abraham za trohico1 boljši od Bulca, morda pa izhaja. to prepričanje tudi iz naravnega, močnejšega učinka, ki ga po navadi naredi dramatična figura, ko jo primerjamo
z bolj igrivo ali komično figuro. Bulce bo vsekakor ostal vsem v spominu zaradi izrednega »Amadeusovega« smeha. Sicer pa prav gotovo ne bomo prezrli npr. komaj štirinajstletne igralke Elizabethe Berridge (Stanzi) ali Jeffreya Jonesa v vlogi cesarja Jožefa II. Brez posebnih težav lahko tudi predvidevamo uspeh plošče s »soundtrackom«, ki predstavlja izbi: najlepših Mozartovih skladb, kot jih je Forman sam izbral za glasbeno kuliso filma. Izvajalci so člani komornega orkestra St. Martin in The Fields. Tudi operni pevci istega glasbenega ansambla dajejo glas češkim igralcem, baletnikom, ki v filmu igrajo pri vseh gledaliških posnetkih: gledališče v filmu. In tudi obratno, ko filmska kamera razkriva baročna • in ro-kokojevska bogastva mesta Praga. Mesto, ki je znalo ohraniti vse svoje zgodovinske spomenike, tako, da je Miloš Forman, češki režiser, ki danes živi v tujini, lahko posnel nekaj kadrov tudi v Tylskem gledališču. Za to gledališče je štiri leta pred smrtjo Mozart komponiral opero Don Juan in v njem je tudi dirigiral krstno predstavo. Pisalo se je leto 1878. Malo za tem bo Mozartovega življenja konec. Genij bo zapustil svoj prostor svetu, preživel pa bo nadvse »povprečni človek« Salieri, ki bo leta in leta moral prenašati nastanek Mozartovega mita. Take kazni pa si ni niti Dante upal nalagati svojim sovražnikom . . .
EVA FORNAZARIČ
Nogomet: finalista jugoslovanskega pokala
Dinamo (Z) in Crvena zvezda
Košarka: četrtfinale »play-off« italijanske lige
V znamenju velikih presenečenj
Na včerajšnjih prvih četrtfinalnih srečanjih končnice italijanskega košarkarskega prvenstva je prišlo do velikih presenečenj. Kar tri gostujoča moštva so namreč zmagala in samo milanski Simac je izkoristil prednost domačega igrišča in seveda vlogo favorita ter zanesljivo premagal moštvo državnih prvakov Granarola.
Scavolini iz Pesara je v Rimu zanesljivo in zasluženo odpravil domačo Bancoromo, ki je regularni del prvenstva celo sklenila na prvem mestu. Za velik podvig je poskrbel tudi Tanje-vičev Indesit, ki je slavil zmago v Vareseju. Jollycolombani iz Cantu-ja pa si je v Turinu privoščil domači Berloni.	/'
Skratka, takih razpletov nihče ni pričakoval. Bancoroma, Berloni in Ciaocrem tako tvegajo, da bodo že v nedeljo, ko bodo druga četrtfinalna srečanja, izločeni iz boja za državni naslov.
Berloni — Jolly 72:73 (31:43)
BERLONI TURIN:	Caglieris 12,
Mandeili, Della Valle 8, Vecchiato 8, May ID, Morandotti 11, Gibson 14, Gonzato, Hottejan, Pessina.
JOLLYCOLOMBANI CANTU’: In-nocentin 18, Cappelletti 5, Bosa 8, Sala 5, Brewer 5, Marzorati 18, Anderson 14, Gilardi, Baravella.
Bancoroma — Scavolini 84:97 (29:48)
BANCOROMA RIM: Sbarra 13, Tar-della 2, Townsend 15, Flowers 16, Tombolato 2, GOardi 8, Polesello 6, Scamati 2, Solfrini 20, Valente.
SCAVOLIMI PESARO: Gracis 10, Magnifico 23, Dimatore 2, Frederick 28, Del Monte, Berti, Tillis 2, Zam-polinì 4, Costa 11, Silvester 17.
Simac — Granarolo 105:81 (54:40)
SIMAC MILAN: Boselli 7, D’Anto-
ni 21, Premier 14, Meneghin 10, Schoene 20, Bariviera 1, Garrol 32, Pettorossi, Gallinari, De Piccoli.
GRANAROLO BOLOGNA: Bruna-monti 14, Fantin 21, Valenti, Lanza 2, Van Breda Kolff 12, Villalta 8, Binelli 7, Rolle 13, Daniele 4, Righi.
Ciaocrem — Indesit 85:89 (45:47)
CIAOCREM VARESE:	Boselli 4,
Anchisi 8, Caneva 2, Thompson 25, Devereaux 22, Sacchetti 20, Menta-sti 2, Vescovi 2, Gatti, Guolo.
INDESIT CASERTA:	Gentile 5,
Dell’Agnello 8, Generali 6, Davis 23, Carraro, Donadoni 6, Ricci 13, O-scar 28, Scaranzin, Esposito.
Bezbolisti na startu
BOLOGNA — Danes se bo pričelo prvoligaško prvenstvo v bezbolu, v katerem pa ne bo predstavnika iz naše dežele.
Kot je bilo pričakovati, sta se v finale jugoslovanskega nogometnega pokala uvrstila zagrebški Dinamo in beograjska Crvena zvezda.
Obe ekipi pa sta z dokajšnjo težavo včeraj v polfinalu odpravila svoja tekmeca.
DINAMO (Z) — ISKRA 5:2 (1:0, 1:1) Zagrebški Dinamo je šele po streljanju enajstmetrovk s 5:2 premagal Iskro iz Bugojna. Regularni čas se je končal pri izidu 1:1. Prvi so povedli Zagrebčani s Čerinom (4), gostje pa so izenačili v 67. min. z Mirkovičem. Pri streljanju enajstmetrovk so bili prisehnejši dinamovci. Sicer pa je bilo srečanje v Zagrebu dokaj poprečno.
C. ZVEZDA - VOJVODINA 3:2 (1:2) Tudi beograjska Crvena zvezda ni zlahka obračunala z novosadsko Vojvodino. Gostje so namreč po prvem polčasu celo vodili z 2:1. Beograjčani pa so v drugem polčasu dosegli dva zadetka po dveh hudih napakah
gostov. Strelca za C. zvezdo sta bila Halilovič (2) in B. Djurovski (nb)
PAOK odslovil Gjergjo
SOLUN — Košarkarski klub PAOK iz Soluna je zaradi slabih rezultatov odslovil svojega trenerja Josipa Gjergjo. Vse kaže, da se bo Gjergja vrnil v Zadar, (nb)
totip
1. — prvi	1	X	
drugi	2	X	
2. — prvi	X	1	2
drugi	1	X	2
3. — prvi	2	1	
drugi	1	X	
4. — prvi	X	1	2
drugi	2	1	X
5.. — prvi	1	X	
drugi	X	1	
6. — prvi	2	1	
drugi	1	2	
Kolesarstvo: 3. etapa dirke po Apuliji
Končno Beppe Saronni!
Drevi ob 20.00 v repenski telovadnici košarka na vozičkih
Pobuda velike humanitarne vrednosti
CISTERNINO (Brindisi) — Po dolgem obdobju se je eden najbolj popularnih italijanskih kolesarjev Giuseppe Saronni končno dokopal do zmage. Slavni Beppe je namreč včeraj v tretji etapi mednarodne kolesarske dirke po Apuliji zmagal v sprintu pred Belgijcem Guidom Van Calsterjem, ki je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici. Saronni pa se je povzpel na tretje mesto.
Včerajšnja etapa ni bila kaj prida zanimiva in končala se je z množičnim sprintom, v katerem je bil najspretnejši Saronni.
Vrstni red 3. etape (Fasano — Ci-stemino, 160 km): 1. Giuseppe Saron-ni (It.) 3.45’31” s poprečno hitrostjo 42,568 km na uro; 2. Van Calster (Bel.); 3. Maier (Av.); 4. Da Silva (Fort.); 5. Argentin (It.) in večja skupina kolesarjev v zmagovalčevem času.
Sknpna lestvica: 1. Guido Van Calster (Bel.) 13.5r43”; 2. Van Der Vel-de (Niz.) po 3”; 3. Saronni (It.) po 4”; 4. Argentin (It.) po 6”; 5. Maier (Av.) po 7”.
pričela mednarodna jadralna regata za pokal Casinò, na kateri je star-talo 61 jadralcev iz petih držav. Največ uspeha so imeli Madžari, ki so zmagali v razredu »470« (Alb - So-modji) ter v razredu »FD« (Pomutz
-	Gaborjani), medtem ko je v razradu »FIN« zmagal Vasiljev iz Bolgarije. Koprčani so bili dobri v razredu »470« (Kosmina - Sosič 2.; Fras
-	Kašič 3. ter Kocjančič - Borštnar 5.). Na šestem mestu pa je bila italijanska posadka Bradaschia - Lonza.
(J. Kreft)
Konec tedna svetovni pokal
v maratonskem teku
HIROŠIMA — Jutri in v nedeljo bo v Hirošimi prvi svetovni pokal v maratonskem teku, za katerega vlada veliko zanimanja, kot potrjujejo tudi številne prijave, saj bodo nastopili atleti in atletinje iz 69 držav. Tekma bo potekala ob 40-letnici a-tomskega napada na to mesto. Za končno zmago bodo sešteli tri najboljše čase iz vsake ekipe.
V repenski občinski telovadnici si bomo danes zvečer lahko ogledali zanimivo športno prireditev — tekmo košarkarjev na vozičku. Pomerili se bosta reprezentanci Jugoslavije in Francije, ki sodita med najboljše v Er vropi. Jugoslavija je namreč že enkrat osvojila naslov evropskega prvaka, Francija pa je nosilec dveh naslovov: evropskega in olimpijskega. Tekmo bodo igrali v sklopu prijateljskih srečanj (ostale tekme bodo v Ljubljani, na Reki, v Pulju in v Celju), ki jih bosta francosko in jugoslovansko moštvo izkoristili kot pripravo za bližnje evropsko prvenstvo. Srečanje med jugoslovanskimi in francoskimi košarkarji na vozičkih bo na sporedu drevi, s pričetkom ob 20. uri, v repenski občinski telovadnici. Prireditelja srečanja pa sta Združenje slovenskih športnih društev v I-taliji in repentabrska občina.
Košarka na vozičkih je športna zvrst, s katero se ukvarjajo paraplegiki in invalidi z neozdravljivimi poškodbami spodnjih okončin. Panogo kot tako so najbolj uvedli na področju gineziološke medicine v smislu dopol-
nila v rehabilitacijskem procesu paraplegikov in invalidov, ki so iz različnih vzrokov izgubili uporabo nog. Pri tem bo verjetno nujno pojasnilo, da z izrazom rehabilitacija v takih primerih (gre za nereverzibilne poškodbe) ne mislimo na ponovno povrnitev funkcije prizadetega uda, temveč na to, da prizadeto osebo pripravimo na nadaljnje življenje, tako da na najbolj ustrezen način uspešno premaguje raznovrstne težave in ovire, ki so v stanju prizadetosti seveda mnogo hujše. Košarka na vozičkih je torej prerasla svoj prvotni namen in izvor tako da je danes razširjena po vsem svetu, tudi v obliki tekmovalne športne panoge.
Za nas bo to vsekakor novost, je pa obenem priložnost, da se seznanimo z realnostjo, ki je drugod po svetu živo prisotna. Gledalci, ki se bodo tekme udeležili, bodo prav gotovo presenečeni nad tem, kar bodo videli. Poleg tega bo to več kot zgolj športna prireditev, v klasičnem pomenu besede, saj vsebuje poleg ostalih značilnosti tudi veliko humanitarno vrednost in sporočilo, da ima vsakdo pra-
vico do svojega mosta v družbi. Za vse prisótne bo to najbolj zgovoren primer zmage pozitivnih človekovih prizadevanj in volje nad krivično u-scdo. To je že dovolj, da občudujemo tiste, ki bodo drevi nastopili na re-penskem parketu. (Igor Canciani)
Zoran Slavnić dal ostavko
BEOGRAD — »Z vodstvom društva pa tudi z igralci nisem dobil skupnega jezika. Vsaka, tudi konstruktivna kritika se je spremenila v spor. Raje bom treniral v tujini,« tako je Zoran Slavnić utemeljil svojo ostavko od trenerja košarkarskega kluba Partizana iz Beograda, (nb)
Zmaga »plavih«, poraz
»azzurrov« v Mannheimu
MANNHEIM — Izidi drugega dne mednarodnega mladinskega košarkarskega turnirja v Mannheimu: Jugoslavija - Bolgarija 111:70; ZDA - Italija 91:72; Švedska - Anglija 84:77; Turčija - Poljska 69:68.
Teniški turnir v Dallasu
DALLAS — Mladi Američan Aaaron Krickstein in Šved Joakim Nystròm sta se uvrstila v četrtfinale teniškega prvenstva WCT v Dallasu. Krick-stein je premagal rojaka Teltscher-ja s 7:5, 2:6, 6:3, 2:6, 7:5, medtem ko je Nystrdm odpravil prav tako svojega rojaka Henrika Sundstroma s 6:3, 6:3, 6:4.
Pri Udineseju potrdili
Vinicia tudi za novo sezono
VIDEM — Predsednik videmskega nogometnega društva Mazza je izjavil, da bo Luis Vinicio trener Udine-seja tudi v sezoni 1985/86.
Stečaj Taranta
TARANTO — Nogometno društvo Taranto je v stečaju. Primanjkljaj tega društva znaša 6 milijard Ur. Moštvo Taranta pa bo vseeno dokončalo drugoligaško prvenstvo, saj mu bodo gmotno priskočile na pomoč nekatere organizacije in tvrdke.
Regata v Portorožu
PORTOROŽ — Na regatnem polju v portoroškem zaUvu se je včeraj
Jutri na »1. maju« v igri med dvema ognjema
Zadnje dejanje turnirja
Jutri, v soboto se bo začelo za šest slovenskih osnovnih šol Trsta in Milj zadnje dejanje letošnjega turnirja v igri med dvema ognjema, ki poteka v okviru osnovnošolske olimpiade. Za 5. mesto se bosta potegovaU šoli Milje in Gregorič Stepančič, za 7. mesto Širok - Kette in za 9. mesto Milčinski - Grbec. Prva tekma bo na sporedu (v Borovem športnem centru) ob 15. uri, druga ob 15.30 in tretja ob 16. uri.
Istočasno se bo odvijal tudi polfinale. Ob 15. uri se bosta pomeriU ekipi Finžgarja in Župančiča, ob 16.30 pa Ribičiča in Bazoviških junakov. Zmagovalca teh dveh srečanj se bosta u-vrstila v veUki finale za 1. mesto, poraženca pa se bosta potegovala za 3. mesto. Ti tekmi bosta na sporedu maja meseca, (—boj—)
Istrska riviera
PORTOROŽ - Včeraj so v Portorožu na mednarodnem teniškem turnirju Istrska riviera 85, odigraU osmino finala, v katerem so ponovno presenetiU ItaUjani, ki so dose-gU lep uspeh, saj so se kar trije uvrstili med prvih osem. Najboljšo igro je prikazal Aprilli, ki je z 7:5, 4:6 in 6:2 premagal Romuna Mar , zmagovalca na prvem turnirju v Pulju. (J. Kreft)
Koper — Slovan	2:0
KOPER — V nogometnem srečanju za pokal Nogometne zveze Slovenije je včeraj na koprskem igrišču pred okrog 700 gledalci Koper brez težav premagal drugouvrščeno ekipo slovenske lige Slovana z zadetkoma Matkoviča in Krgorine.
danes igra za vas
totocalcio
Avellino - Atalanta	1
Como - Lazio	1
Cremonese - Napoli	2
Inter - Fiorentina	1
Juventus - Udinese	1
Roma - Ascoli	1	X
Sampdoria - Milan	1	X
Verona - Torino	1	X
Cagliari - Genoa	1	X
Cesena - Perugia	X
Sambenedettese - Bari	1	X
Jesi - Ancona	X
Catanzaro - Palermo	1	X
2
2
Čeprav je začel pozno igrati nogomet, je Milan Gomišček pokazal, da se da z dobro voljo in vztrajnostjo marsikaj doseči. Sicer je svojo kariero začel v domači Juventini iz Štandreža, kjer se je odlikoval predvsem kot spretni napadalec, ki je ukanil marsikaterega vratarja. V Sovodnjah, kjer igra že nekaj let, pa je postal vezni igralec in s predložki prispeva k zadetkom ekipe. Gomišček je verjetno tudi eden redkih nogometašev, ki je to panogo vzel kot zabavo in družabnost.
Prejšnji teden je Loris Tavčar pravilno napovedal sedem rezultatov.
iz planinskega sveta
Velikonočni izlet SPDT
Lepo število članov SPDT se je na velikonočni ponedeljek podalo na tradicionalni izlet, ki ga društvo prireja na ta dan že vrsto let. S tem izletom so dejansko odprli izletniško sezono, njihov cilj pa so tokrat bili Brkini, kamor so se podali z osebnimi avtomobili. Planinci so ob negotovem vremenu obiskal vas Prem, zaselek Potok ter se nato povzpeli do Janeževega brda. Hoje je bilo za kako poldrugo uro, nad izletom pa so bili nato zadovoljni vsi. Izlet je tudi tokrat organizacijsko vodil Franc Armoni.
_____
Izletniška sezona SPDT se bo nadaljevala v nedeljo,'21. aprila, ko bo na sporedu izlet za osnovnošolsko mladino v okviru delovanja Športne šole -Trst. Izlet bo z avtobusom, cilj pa bo Sv. Lenart nad Trnovca.
Predavanje o Henriku Tumi
Letos poteka 50 let odkar je umrl veliki slovenski politik in planinec Henrik Tuma. O tej osebnosti bo v petek, 19. t.m., v okviru predavateljske sezone SPDT predaval dr. Tone
Strojin iz Ljubljane, ki Tumo prav dobro pozna, saj je že napisal monografsko delo o njem. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadst.) s pričetkom ob 20. uri.
Alpinisti SPDT v Paklenici
Za velikonočne počitnice se je skupina dvanajstih alpinistov SPDT pod vodstvom načelnika Igorja Castellani-ja, podala na tridnevno plezarijo v Paklenico. Naveza Igor. Gombač, Ivo Kafol in Marjan Slepčevič je preplezala klasično smer (V/V+) v Anič Kuku.
Jugoslovanska odprava
na Jalung Kang
Že pred dobrim mesecem se je odpravila na pot štirinajstčlanska 9. jugoslovanska alpinistična himalajska odprava. Cilj članov te odprave, ki se bo predvidoma vrnila domov v začetku junija, je osvojitev severne stene 8505 metrov visoke gore Jalung
Kanga. Ta gora je eden izmed vrhov tretje najvišje gore na svetu Kang-čendzenge (8586 m), ki šteje na svojem 16 kilometrov dolgem grebenu kar štiri špice višje od osem tisoč metrov.
Vodja te odprave je izkušeni himalajec Tone Škarja, zdravnik je Damjan Meško, drugi člani pa so: Filip Bence, Borut Bergant, Tomo Česen, Janko Humar, Tomaž Jamnik, Janez Jeglič, Silvo Karo, Franček Knez, Pavle Kozjek, Marjan Kregar, Peter Podgornik in Slavko Svetičič.
Severna stena Jalunga Kanga je osrednji plezalski problem Kangčend-zenge s te strani. Doslej je ni uspelo premagati še nikomur. Kljub nevarnim ledenim odlomom, ki obkrožajo spodnji del stene, pa daje oster steber, ki se dviga naravnost k vrhu, dovolj obetavne možnosti za uspešen vzpon. Tako je steno ocenila slovenska izvidnica, ki se je mudila na tem področju spomladi leta 1983.
S to odpravo se torej nadaljuje ju-
goslovansko himalajsko vrhunsko o-svajanje sten, ki je doseglo svojo špico z odpravo na Everest leta 1979, z odpravama na Lhotse in Daulaghiri leta 1981 ter še z drugimi vrhunskimi dosežki, kot je npr. Fitz Roy leta 1983 in drugi.
Druga izdaja Turnih smukov
Pred kratkim je v Planinski založbi Slovenije izšla druga, dopolnjena in popravljena izdaja zelo popularne knjige Turni smuki. Prvo izdajo leta 1972 je pripravil Ciril Praček, uredili in dopolnili pa so jo Tine Mihelič, Jošt Razinger in Franci Sa-venc, sodelovala pa je še cela vrsta avtorjev.
Drugo izdajo je pripravil Miro Černivec, uredil pa Franci Savenc. Pri tej drugi izdaji pa so še sodelovali Mirko Fetih, Janez Duhovnik, Luka Karničar, Stanko Klinar, Jože Mihelič, Pavle Šegula, Danilo Skerbinek, Janez Volkar in France Zupan. Zemljevide je oskrbel Inštitut za geodezijo
in Fotogrametrijo iz Ljubljane (Miro Črnivec).
Knjiga vsebuje seznam in nazoren opis turnih smiikov v Julijskih Alpah, v Karavankah, v Kamniških in Savinjskih Alpah, v Pohorju in še na drugih območjih. Na koncu pa so še zelo pregledni zemljevidi vseh gor opisanih področij, čeprav je knjiga izšla pred kratkim, gre zelo dobro v prodajo, kar je zasluženo plačilo za vse tiste, ki so se potrudili, da je druga izdaja izšla, predvsem pa za glavna urednika Mira Černivca in Francija Savenca.
D. Jelinčič
snežne razmere
Forni di Sopra 30 - 115; Ravasclet-to 0 - 125; Nevejsko sedlo 95 - 320; Trbiž-Višarje 0 - 140; Auronzo 10 - 70; Cortina d’Ampezzo 0 - 120; Marmo-lada-Malga Chapela 60 - 300; Sesto Val Pusteria 20 - 120; San Candido 5-25; Piancavallo 70 - 150; Selva di Val Gardena 25 - 130; Madonna di Campiglio 50 - 350; Sappada 10 - 70.
Odlični dosežki Domovega odbojkarskega odseka
M. Strgar: »Težave le s tehničnim kadrom
Odb.ojkji je med slovenskimi društvi na Goriškem prav gotovo vodilna panoga, tako da imamo danes 7 društev z odbojkarsko sekcijo, nekatera celo žensko in moško. Ekip je preko 30 in nastopajo v skoraj vseh deželnih prvenstvih do C-2 lige.
V okviru te dejavnosti se vključuje tudi ženska odbojka pri ŠD Dom iz Gorice, ki je v dveh letih delovanja dosegla zares zavidljive uspehe. Trenutno pri Domu vadi skoraj 60 deklet, kar je za naše pojme enkratna šte-'■nlka, ki že sama po sebi pove, da so pri društvu postavili prave temelje za razvoj te dejavnosti.
Mirana Strgarja, tehničnega svetovalca sekcije in obenem trenerja, smo vprašali za oceno o tej dejavnosti pri Domu in to tudi zato, ker je Strgar Pred dobrim desetletjem treniral takratni žensko in moško postavo Doma.
»Primerjava danes ni mogoča. Pred dobrimi 10 leti je namreč ženska eki-pa goriškega društva nastala s povsem drugačnimi cilji. Šlo je namreč Predvse'm za družabnost in rekreacijo takratnih 18 in 20-letnic. Nobenega dvoma pa ni, da je danes ženska odbojka pri Domu zasnovana povsem
drugačno.
Sekcija je nastala pred dvema letoma po zaslugi nekaterih posameznikov m v prvi vrsti Dina Ronerja, ki so si za cilj postavili ponovno oživitev odbojkarske dejavnosti toda na povsem Povi podlagi. Potrebna je bila dobra organizacija in to imamo; potrebna je bila številčnost in danes se z odbojko ukvarja kar 60 deklet, od 9 do 13 tet starosti.
Cilj, ki smo si ga postavili je, da v doglednem času postanemo eno vodil-bih ženskih odbojkarskih društev na Doriškem. Brez dvoma zahtevna na-ioga, ki pa je izvedljiva, če bomo tudi vnaprej nadaljevali po začrtani Poti.
Trenutno pri Domu vadijo 3 sku Pine.^ V prvi (gre za 30 deklet) so naj mlajše, ki se pripravljajo na mini-odbojkarsko prvenstvo, ki se bo začelo meseca maja. Drugo skupino sestavljajo dekleta, ki nastopajo v prvenstvu under 15. Trenutno zasedajo sredino lestvice. Toda glede na napredek, ki so ga opravile, lahko rečem, da bodo v nadaljevanju prvenstva beležile dosti več pozitivnih rezultatov. Poleg tega je pomembno, da i-
mamo v tem krogu nekaj zares nadarjenih odbojkaric, ki nam zagotavljajo kontinuiteto s prvo ekipo. Slednjo, ki nastopa v 1. diviziji sestavljajo izključno mlada dekleta. S to panogo so se začela ukvarjati pred dvema leto ma. Lani smo v istem prvenstvu beležili precej negativnih rezultatov, kar je bilo tudi razumljivo. Letos pa smo dosegli vrsto zmag s 3:0.
Bilanca toga kratkega obdobja je nedvomno dobra in opaziti je pri vseh dekletih veliko volje in veselja do odbojke. Tudi treningi potekajo redno in zamudnic ni. Cilj, ki ga leto bomo lahko tudi uresničili, je napredovanje v D ligo, kjer tudi spadamo. To lahko trdim po napredku, ki smo ga opravili, saj je napredek v igri viden in težavnostne stopnje ter kombinacija shem so že prešle začetno fazo. Med posameznicami je nekaj zares talentiranih igralk, ki bodo s trdnim in
rednim delom lahko [»stale izredne i-gralke, vredne najvišjih lig. Možnosti so torej rožnate, treba je le nadaljevati z istim zanosom in vztrajati tudi, če se na poti prikažejo okvire. Edino odprto vprašanje je v tehničnem kadru. Tu smo še precej odkriti. Poleg mene se z najmlajšimi ukvarja še Marta Vižintin, kateri gre moja osebna pohvala za prizadevanje. Za naslednjo sezono pa bo potrebno pomisliti na širši krog trenerjev, Id naj bi si prevzeli to delo, ki ga trenutno o pravi ja va z Marto.
Ko bomo vse to uresničili, se bo za-čeda druga faza, to je faza specializacije, oziroma usmerjenja deklet, ki imajo predispozicije do te panoge in od katerih boš že od mladih nog lahko računal, da bodo postale kakovostne odbojkarice.«
Pogovor zapisal
RUDI PAVŠIČ
V košarkarskem promocijskem prvenstvu
Zadnje kolo brez borovcev
V zadnjem kolu promocijskega prvenstva bosta tokrat zaposlena samo Kontovel Electronic Shop in Polet. Srečanje med Libertasom in Borom Radensko so preložili na prihodnjo soboto, 20. t.m., v telovadnici v Ulici Della Valle s pričetkom ob 20. uri. Kontovel in Polet pa se bosta od pr-
venstva poslovila na domačih igriščih. Kontovelci bodo v goste sprejeli drugouvrščeno Alabardo, ki pa očitno doživlja krizo ravno ob koncu prvenstva. Ekipo je kar sredi sezone zapustil najbolj izkušeni igralec Cassio, poleg tega pa ima tržaško društvo velike težave pri sestavi moštva, ker izpolnjujejo nekateri igralci vojaške ob veznosti. Da je v taboru Alabarde prisotna kriza, pa jasno pričajo izidi zadnjih tekem (proti Ftuttetni je A-labarda izgubila 67:52!). Kontovelo-va ekipa ima krasno priložnost, da premaga renomiranega nasprotnika in da sklene sezono na najboljši način.
Polet se bo v Repnu pomeril s Fer-roviariom v teioni, ki je resnično le simboličnega pomena, saj je usoda Poleta že zapečatena. Ferroviario pa si tudi ne more prizadevati kaj več od solidne uvrstitve na 6. mestu. Res pa je, da morajo »železničarji« še nadoknaditi tekmo s Scogliettom. Tudi v tem primeru (če bi zmagali) pa bj jim ne uspelo občutno popraviti svojega položaja. (Cancia)
Mladinske igre: odbojkarice na delu
Slomšek in Zois v boju za vrh
Pokrajinski del ženskega odbojkarskega turnirja za Dijaško prvenstvo 1® v polnem teku, saj so v obeh sku-v katerih nastopa po pet šol-k* zavodov, odigrali že tretje kolo. • ,.,q- u za eno prvih dveh mest, ki vodita v navzkrižni polfinale, sta tudi ve našj šoli in sicer trgovski zavod //>is.ln učiteljišče Slomšek. Manj možnosti pa ima strokovni zavod Stefan, čeprav je izbojeval eno zmago prav v tekrn; z Zoisom. Zmago pa ni osvo-Ju na igrišču, temveč mu jo je doso-. a komisija, ker so bile nekatere igralke Zoisa nepravilno registrirane. Kljub temu imajo »trgovke« dobre Možnosti, da osvojijo najmanj drugo Mesto v svoji skupini, saj so prav v zadnjem kolu z zmago nad dotlej nepremaganim Galilei dokazale, da so najboljše.
Zelo zanimiv je bil tudi boj tretjega kola v drugi skupini, kjer sta se pomerila lanska finalista Da Vinci (kasnejši prvak) in Slomšek. Tokrat so brez težav zmagale naše učiteljišč-nice, ki se tako kandidirajo za končno zmago v svoji skupini.
SKUPINA A
Izidi 3. kola: Galilei - Zois 0:2 (2:15, 1:15); Stefan - Dante 1:2 (3:15, 15:13, 3:15). Lestvica: Galilei 4, Stefan, San-drinelli, Zois in Dante 2. (Dante, Zois in Sandrinelli tekmo manj).
SKUPINA B
Izidi 3. kola: Slomšek - Da Vinci 2:0 (15:12, 15:6); Oberdan - Petrarca 2:0 (15:2, 15:4). Lestvica: Da Vinci, Slomšek in Oberdan 4, Nordio in Petrarca 0. (Slomšek, Oberdan in Nordio tekmo manj).
POSTAVE
STEFAN: Gorkič, Pizziga, Canzia-ni, Grdini, Garbini, Rebecchi, Furlan, Albi, Kalc in Buzzi.
ZOIS: Drnovšček, Milkovič, E. Žerjal, Sosič, Garbini, čač, Klemše in Cergol.
SLOMŠEK: Foraus, Žerjal, Pertot, Radetič, Bandi, Neubauer in Cen-tazzo.
ROKOMET
Kosovel — Caprin	22:14
KOSOVEL: Bacchi, Biber 2, Calzi, Čeme 5, Mesar, Paulina 4, Prelec 1, Andrej Škabar, Igor Škabar 1, Marko Škabar, Škerk 8, Vremec in Vocchi 1.
Dijaki openskega Kosovela so slavili tudi v drugi tekmi rokomentnega prvenstva. Srečanje ni bilo posebno zanimivo. (Inka)
MLADINSKI NOGOMET - tedenski komentar
Mlade, toda nekonstantne ekipe
[ obvestila |
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v Uh sv. Frančiška v četrtek, 18. t. m., 20. uri.
SK DEVIN
Yabi člane in prijatelje na 11. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v sredo, 17. t. m., v dvorani I. Gruden v Nabrežini v pr-vem sklicanju ob 20. uri in v drugem s klit knju ob 20.30. Dnevni red: izvolitev Predsedstva, poročila, pozdravi gostov, diskusija, razrešnica odboru in volitve.
ZSšDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazo-v«oi seja nogometne komisije. Dnevni red: 1. sestava mladinskih ekip za sezono 1985/86, 2. druga trofeja ZSŠDI, 3- mednarodni turnir.
ZSšDI
obvešča, da bo danes, 12. t. m., ob 20. uri na stadionu »1. maj« v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. organizacija posveta, 2. uresničevanje programa.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo za učence, ki so se prijavili za podaljšek plavalnega tečaja Potekal pouk vsako sredo po naslednjem redu: Katinara in Dom jo od 17. do 18., vsi ostali od 16. do 17. uri.
Po enotedenskem premoru se bodo naši mladi nogometaši spet vrnili na igrišča z upanjem, da ponovijo dobro bero izpred dveh tednov, ko so v devetih tekmah dosegli kar osem pozitivnih rezultatov. Tokrat naloga ne bo tako lahka, vsekakor pa lahko pričakujemo borbene in požrtvovalne nastope. Več možnosti imata Zarja in Vesna pri naraščajnikih in Kras pri najmlajših. Le te tri ekipe zagotavljajo določeno stalnost v igri in s tem seveda tudi rezultate. Za vse druge naše enajsterice pa namreč velja, da so bolj odvisne od trenutnega razpoloženja. Čeprav zgleda ta sodba dokaj kruta pa velja, da skoraj vse naše ekipe označuje ne-kostantnost in precej nezanesljiva igra. Razlog je morda v tem, da e-kipe sestavljajo v glavnem zelo mladi nogometaši. Kot primer lahko navedemo naraščajniško ekipo Brega, v kateri večji del nogometašev še sodi v kategorijo najmlajših. Od tod tudi slabe uvrstitve naših enajsteric na lestvicah.
Sedaj, ko manjka le dober mesec do konca tekmovanj in je že čas za prvi obračun, lahko mirne duše trdimo, da so prvenstva realen odraz moči naših ekip, ne glede na težave, s katerimi so se posamezna društva spoprijemala v teku sezone. Dobro oceno vsekakor zaslužita Zarja in Vesna pri naraščajnikih, Breg pa je igral mnogo pod pričakovanji. Presenetljivo uspešni so bili najmlajši Krasa, ostali pa so se odrezali več kot zadostno, v smislu, da od njih več res ni bilo pričakovati, saj je perspektivnih slovenskih nogometašev za toliko ekip dosti premalo.
Da bi se tudi v mladinskih kategorijah izognili zatekanju k italijanskim igralcem, treba nedvomno pomisliti na nekatere rešitve. Z dobro propagando in kakšno pametno »reformo«, zlasti v smislu združevanja sil, bi lahko že v prihodnji sezoni sestavili nekaj dobrih ekip.
(Miloš Tul)
naše sesterke v raznih prvenstvih
V nižjih in mladinskih ligah pred odločilnimi srečanji
NA GORIŠKEM
Po velikonočnem premoru bodo prvenstva ponovno stekla s polno paro in do konca ni več predvidenih nobenih prekinitev. Lahko zato zapišemo, da prehajamo v končno fazo, ko bodo padle vse odločitve glede napredovanj v moško in žensko D ligo in glede osvojitve pokrajinskega naslova prvaka v moškem in ženskem prvenstvu under 15. Glede mladinskih lig naj še omenimo, da sta se končali prvenstvi dečkov in deklic. O prvem, v katerem je nastopil tudi Naš prapor, smo obširneje že poročali, glede deklic, med katerimi ni bilo nobenega slovenskega predstavnika, pa treba reči, da so si pravico do nastopa na deželnem finalu priborile odbojkarice tržiškega Fincantierija.
Če se povrnemo k 1. divizijam, naj povemo, da je pri moških Val z dvema zaporednima zmagama naredil lep korak proti vrhu. Štandrežci so tako v polnem teku za napredovanje (v D ligo pojdeta dve ekipi), odločilna v tem smislu pa je lahko tekma z Mosso, ki bo jutri v Lečniku ob 18. uri. Mossa bi si z zmago že zagotovila prvo mesto. Za napredovanje se še potegujeta lani iz D lige izpadli Grado ter še Pieris. Ponovno pa treba zabeležiti spodrsljaja Soče in Olympie.
V	1. ženski diviziji treba še počakati na končni sklep FIPAV v zvezi z Olympio. Kot znano, naj bi slovenski ekipi odvzeli štiri točke na lestvici, ker je nastopila z igralko, ki ni bila pravilno registrirana. Ne glede na to pa tako Olympia, kot tudi Dom Agorest lahko skupno računata na napredovanje v D ligo, saj sta na igrišču dokazali, da sta za razred boljši od ostalih.
V	meškem prvenstvu under 15 odigravata Val in Olympia vidno vlogo. Pot do naslova jima greni le nevarni Libertas, ki je Štandrežce tudi premagal. Ostale ekipe, med katerimi sta tudi naš prapor in Jamlje, so dejansko odrezana iz boja za vrh, čeprav se v tem tednu šele pričenja povratni del prvenstva in do konca manjka še celih osem kol. Prihodnji teden, in sicer v torek, bo na sporedu »vroči miniderbi« med Olympio in Valom.
V	ženski konkurenci (dve skupini — prvi dve ekipi v navzkrižni polfinale) sta si Mossa in Corridoni že zagotovila prvo mesto v svojih skupinah. Nekaj dvomov je le še za drugo mesto, ki je za slovenske še-sterke, predvsem za Olympio, praktično nedosegljivo.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI: Ronchi - Olympia 3:2; San Luigi - Val 1:3; Tomana - Pieris 1:3; Val - Olympia 3:1; Ronchi - Cor-mons 1:3; Soča - Ludnico 1:3; Grado - San Luigi 3:1.
LESTVICA: Mossa, 24; Grado in Pieris 20; Val 18; San Luigi 14; Ludnico in Volley Ball Cormons 12; Soča, Tomana in Ronchi 8; Olympia 4. (Volley Cormons in Grado tekmo manj, San Luigi in Olympia tekmo več).
PRIHODNJE KOLO: Pieris - Soča (drevi ob 21. uri v Pierisu) ; Lucinico -Ronchi; Mossa - Val (jutri ob 18. uri v Ločniku); Grado - Torriana; Olympia - Mossa (17.4., ob 20.30 v gori-škem Kulturnem domu); San Luigi -Torriana; Cormons - Grado.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZID 13. KOLA: Olympia - Dom A-gorest 3:0.
LESTVICA: Dom Agorest in Olympia 18; Intrepida 14; Libertas Cormons 10; Torriana 8; Canon 4; Grado in Fincantieri 2.
PRIHODNJE KOLO: Canon - Grado; Mariano - Torriana; Libertas Cormons - Torriana; Grado - Fincantieri.
DEKLICE
KONČNA LESTVICA: Fincantieri Tržič 20; Libertas Cormons in Canon 18; Pastificio Crisci 16; Torriana in Farra 6; AGLI Ronchi 0.
UNDER 15 — MOŠKI
IZIDI: Olympia - Volley Ball Cormons 2:0; Val - Fincantieri 2:0; Libertas GO - Naš prapor 2:0; Fincantieri - Libertas GO 0:2.
LESTVICA: Val, Olympia in Libertas GO 14; Jamlje in Torriana 8; Naš prapor in Volley Ball Cormons 4; Lucinico in Fincantieri 0.
PRIHODNJE KOLO: Volley Bah Cormons - Jamlje (jutri ob 15. uri v Krminu); Naš prapor - Torriana (jutri ob 15.30 v goriškem Kulturnem domu); Fincantieri - Olympia (14.4., ob 11. uri v Tržiču); Jamlje - Naš prapor (14. 4., ob 9. uri v Štandrežu); Torriana - Fincantieri; Olympia -Val (16.4., ob 19. uri v Gorici); Lucinico - Volley Bali Cormons; Val -Torriana (18.4., ob 18. uri v Štandrežu).
UNDER 15 — ŽENSKE
SKUPINA A
IZIDI: Fincantieri - Olympia 0:2; Fincantieri - Ronchi 2:0; Lucinico -Olympia 2:0; San Luigi - Farra 2:0; Mossa - Lucinico 2:0; Sovodnje - Mossa 0:2.
LESTVICA: Mossa 28; San Luigi Gorica 24; Lucinico 22; Olympia GO 18; Sovodnje, Ronchi A in Dom Agorest 8; Fincantieri B in Farra 6.
PRIHODNJE KOLO: Olympia - Fincantieri; Lucinico - Sovodnje; Mossa-San Luigi; Dom Agorest - Ronchi (15.
4.,	ob 16.30 v goriškem Kulturnem domu).
SKUPINA B
LESTVICA PO 12. KOLU: Corridoni 24; Fincantieri A 18; Grado 16; Canon 14; Intrepida 10; Torriana 6; Pieris in Ronchi B 4.	(ik)
NA TRŽAŠKEM
V	minulem tednu so bila vsa odbojkarska tekmovanja prekinjena, zato bomo danes pregledah le, kakšen je položaj naših šesterk pred končnim sprintom.
V	1. moški diviziji, v kateri nastopa le Bor, so že znana imena štirih polfinalistov, ki se bodo potegovah za dve mesti. Borovci so si v zadnjem kolu z zmago nad Volley dubom zagotovili končno tretje mesto v svoji podskupini, potem ko je že dobro obetalo, da bodo drugi. »Presenetljiva« zmaga Le Volpi nad vodilnim UTAT pa jih je dokončno izločila iz vsakršnih kombinacij. Kakorkoli že, smo lahko s sezono »plavih« zadovoljni, čeprav so sami igralci razočarani nad dejstvom, da se ne morejo potegovati za D ligo, tudi glede na to, da so se znašli v gotovo močnejši podskupini.
V	ženskem prvenstvu under 15 si je Sloga B že zagotovila mesto v navzkrižnem polfinalu. Ta ekipa je po splošnem mnenju tudi nesporni favorit za naslov prvaka, saj še ni izgubila seta. Nekaj upanj imajo še boravke, ki pa bi morale v povratnem srečanju premagati DMA, kar bi bil lep podvig. Kontovel Electronic Shop, Sokol in Sloga A menda v boj za vrh ne morejo več poseči.
Pa še vprašanje odbojkarski zvezi! Kdaj misli prirediti tekmo med Borom in Slogo (edinima vpisanima e-kipama) za naslov prvaka under 15 v moški konkurenci?
Naročnina: mesečna 10.000 lir • celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih, trgovski 1 modul (šir 1 st . viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L. ^ ZTT	fcjrjjl Član Italijanske
in tiska	^ Trst	INIai] zveze časopisnih
I »	založnikov F1EG
12. aprila 1985
Spet osleparili Bancomat
MILAN — S ponarejenimi izkaznicami za avtomatski dvig denarja na bankah so neznanci med dolgimi (bančnimi) velikonočnimi počitnicami samo milansko Bancomat »olajšali« za 45 milijonov lir. Koliko denarja so banke na takšen način izgubile v Riminiju, Salernu in Siracusi, niso še ugotovili. Krajo denarja so bančni uradniki odkrili po praznikih v Banca commerciale v Milanu.
Bančni uradniki so v notranjosti našli številne ponarejene izkaznice brez imena, toda opremljene z magnetnimi spoznavnimi znaki, ki jih bančni avtomat »pozna« in zato tudi izplača zahtevani denar.
Velikonočna sleparija je na las podobna tisti, ki so jo tatovi izvedli od 17. na 18. november. Takrat so najprej pokasirali denar v centralni banki, potem pa so z izkaznicami dvignili denar še v podružnicah, in sicer v tistih, ki niso neposredno povezane s centralo. Če bi bile, bi se jim ne posrečilo prekoračiti določenega zneska, ki ga lahko dvignejo v enem dnevu.
Ob prvi priložnosti so s 300 izkaznicami osleparili Bancomat za 330 milijonov, sedaj pa je ukradeni znesek s ponarejenimi dokumenti neprimerno višji. Po prvem podvigu so nekaj storilcev aretirali, niso pa našli stroja za ponarejanje magnetiziranega dokumenta.
Aretirali drogiranca morilca rimske trgovke
RIM — Morilca rimske trgovke 55-letne Lucie De Falo sta drogiranca, ki sta dejanje storila pod vplivom mamila. Dan po dogodku ju je policija aretirala in od njiju izsilila priznanje na podlagi neovrgljivih dokazov: na šipi avtomobila, s katerim sta izvedla tatvino, je bila sled dlani e-nega izmed kriminalcev. Preiskovalni sodnik je proti obema, 28-letnemu Roccu Verrilliju in 29-letnemu Massima Pa-lombiniju, uvedel kazenski postopek zaradi umora, ropa in tatvine.
Kakor sta povedala žeparja, sta torbico trgovke najprej poskušala ukrasti, ko je šla čez trg proti banki. Ženska jo je tako trdno držala, da je moral Palombini odnehati. Nekaj časa kasneje sta se z avtom pripeljala mimo nje in ponovila poskus. Ženska je pri tem padla pod avto in se ubila. Policija je takoj prečesala vse četrti, kjer se zbirajo drogiranci in storilcema prišla na sled. Verrilb je komaj pred nekaj dnevi prišel iz zapora.
Preiskavo je osebno vodil kvestor Aldo Monarca. Na včerajšnji tiskovni konferenci je sporočil, da bodo poslej s hitrimi avtomobili z radijsko zvezo nadzorovali vsa zbirališča drogirancev, ki so leglo drobnih kriminalnih dejanj.
Mačka pametnejša od gospodinje
■ TUSCON (ZDA) — Na vsakoletni spomladanski spektakel v Kino Kat Klub’s je gospa Connie Stvveart prinesla svojo siamsko prijateljico (na desni). Ker ji je zaradi tekmovalnih nagibov (želela je biti čimbolj izvirna) nataknila zajčje uhlje, se je mačka (upravičeno) zmrdovala.
LONDON — Britanski prestolonaslednik Karel in njegova soproga prin-cesinja Diana (na sliki) bosta med 17-dnevnim bivanjem v Italiji 4. maja priplula v Benetke in se v njih zadržala dva dni. S kraljevsko jahto se bosta ustavila ob Rivi degli schiavoni, kot lansko jesen kraljica mati, in prisostvovala »vogalongi«, regati po laguni.
Ob odkritju ostankov neandertalca v zgornjem Altaju
Prvi osvajalci Amerike so bili Sibirci?
MOSKVA — Prvič v zgodovini arheoloških raziskav srednje in severne Azije so te dni odkrili ostanke sibirskih neandertalcev, izumrlih predhodnikov današnjega človeka. V jami na zgornjem Altaju so namreč našli okostnjak človeka, ki je tam živel pred 10 do 15 tisoč leti, in prva reakcija znanstvenikov je bila ugotovitev, da je bila Sibirija od vedno obljudena, ne pa, da je človek prišel tjakaj komaj v novejšem času.
Drugi zaključek, do katerega so prišli po tem zgodovinskem odkritju je, da je Sibirija šla skozi vsa obdobja oblikovanja človeka, se pravi, da so na nepreglednem sibirskem ozemlju živeli neandertalci — izumrli predniki današnjega človeka, ki sodijo v razdobje zgodnje in srednje paleolitske dobe. Obstaja pa tudi tretji zaključek, in sicer ta, da bo sedaj možno odkritje skrivnosti prvih osvajalcev Amerike. Znano je, da so
se na to celino najprej preselili Sibirci, vendar nihče ne ve, kdaj se je ta selitev začela. Znan stveniki so imeli dokaze, da so se v Ameriki ljudje pojavili še prej kot v Sibiriji, vendar se sedaj da sklepati, da bi prvi Američani utegnili biti sibirskega porekla. To je seveda vse še velika hipoteza, vendar bi zadnja odkritja utegnila dati znanstveno osnovo za razvozlanje te skrivnosti.
Jama, v kateri so odkrili ostanke sibirskega neandertalca, ni velika, vendar iz nje vodi pot v druge podzemske dvorane. Pri skeletu prazgodovinskega človeka so našli kameno orodje ter o-stahke mamutov, bizonov, nosorogov in drugih živali, ki so nekoč živele v Sibiriji, kjer je bila klima mnogo toplejša kot sedaj. Vhod v jamo je zaprl usad že pred 10 do 15 tisoč leti. Od takrat ni vanjo vstopil nihče. Znanstveniki pričakujejo, da bodo v njej odkrili tudi druge ostanke neander-
talcev, se pravi predstavnika najvišje stopnje v človeškem razvoju. Ti ostanki bi utegnili prispevati k boljšemu poznavanju dobe, ko Sibirija ni bila ledena puščava, temveč pas tople klime s jloro in fauno, ki jo je danes mogoče najti v subtropskem pasu zemeljske krogle.
Prva odkritja te vrste najbrž ne bodo zadnja. Bogata nahajališča nafte, plina, premoga, zlata, dragih kamnov, železa in drugih kovin so povod za novo osvajanje Sibirije, ki postaja ogromno gradbišče, saj vsak dan nastajajo nove železniške proge, plinovodi, naselja in mesta. Pri izkopavanju temeljev za infrastrukture pa znanstveniki pričakujejo, da bodo prišli na dan tudi drugi ostanki nekdanjega življenja na tem delu Sovjetske zveze, ki se je s spremembo klime povsem spremenil.
M. Muster:	^
CIKAGO
Z leti se povečuje ljubezen do dela
RIM — Bolj ko se ljudje starajo, raje delajo. Komaj 39 odstotkov 40-letnikov je po upokojitvi pripravljenih delati. Odstotek se pri 50-letnikih povzpne na 46 odstotkov in pri 60-letnikih na 58 odstotkov. Kakor izhaja iz raziskave CENSIS, je pripravljenost za delo obratno sorazmerna s starostjo.
Ko so anketirance vprašali, zakaj bi radi delali na stara leta, jih je 23,62 odstotka kot razlog navedlo željo, da' »se ■ne bi postarali«, 60-letniki so v tem podatku zastopani s 33,82 odstotka. Naj dodamo, da 19,26 odstotka anketirancev vidi v zaposlitvi možnost dodatka k pokojnini.
Seveda so tudi takšni, ki sd nasprotnega mnenja. Tudi ti podatki so v obratnem razmerju s številom let. 33 odstotkov 60-letnikov noče delati, ker »so utrujeni in potrebujejo počitek«. Ta odstotek se povzpne na 50 odstotkov, kadar odgovarjajo 50 letniki, in celo na 56,60 odstotka pri 40-letnikih.
Kaj sodijo Italijani o preskrbljenosti v svojih zrelih letih. Najmlajši (81,89 od sto) se zanašajo na pokojnino. Toda pri 75 letih jih je komaj 8,33 od sto, ki vidijo v pokojnini varstvo za življenje. Veliko starostnikov je v mladih letih varčevalo za stara leta (28,33 od sto). Tudi mladi (24 od sto) so mnenja, da se izplača varčevati pri bankah, da bo starost bolj brezskrbna.
Nič kaj spodbudni niso odgovorni glede vloge, ki jo ima država pri socialni varnosti starostnikov. Mlajši državljani (9,57 od sto) ne verjamejo v državno solidarnost, starostniki pa še kar (23,69 od sto). Odgovorni so pokazali, da z leti narašča zaupanje v državo in ne obratno, kot se včasih kaže.
Zanimivi so nadalje odgovori glede varstva otrok, kadar zanje ne skrbijo starši in kadar so v šoli. Iz podatkov ISTAT leta 1983 so v 41 odstotkih varuške otrok babice in dedje; le-ti v 8 odstotkih živijo v skupnem gospodinjstvu, v 33 odstotkih pa ločeno.
Za konec morda še podatek, koliko starostnikov bo živelo na ozemlju Italije v prihodnjih desetletjih. V letu 1990 bo 7,8 milijona 65-letnikov, leta 2.000 pa že 8,9 milijona; predstavljali bodo 14,7 odstotka celotnega prebivalstva.
Ropot ogroža zdravje in zmanjšuje storilnost
RIM — Ropot lahko vpliva na zmanjšanje delovne storilnosti. Preučevanja v Itabji in v inozemstvu so namreč pokazala, da 95 decibelov lahko zniža delovno storilnost za 25 odstotkov in štirikrat poveča število napak v enem dnevu.
Na tistih delovnih mestih, kjer je velik ropot, utišanje zvokov občutno izboljšuje delovne razmere, zmanjšnje odsotnost z dela in nesreče.
Toda škoda, ki jo povzroča »akustično onesnaženje« posebno v velikih mestih in v bližini industrijskih krajev in letališč, se s tem še ne končuje. Pretiran ropot lahko spodkoplje človekovo zdravje. Ropot 160 decibelov (db) povzroči verižno okvaro v ušesu: lahko poči bobnič in poškoduje srednje uho, v najhujših primerih poškodovanec lahko trajno ogluši. Od 130 do 140 db, ki jih povzroča reaktivni motor, nastajajo bolečine v ušesu.
Človeškega zdravja pa ne izpodkopava samo visoko število decibelov. Srednje močan ropot (45 db) cestnega prometa zmanjšuje spanec 23 odstotkov oseb, jakost 50 do 60 db pa kar 50 odstotkov. Stopnja ropota, ki ga povzroča avtomobil v razdalji 10 metrov, srednja jakost radia im TV, glasen pogovor itd. povzročajo glavobol in nemir; človek, ki živi v takšnih razmerah, postaja bolj popadljiv in se s težavo sporazumeva z bližnjim.
Zdravju najbolj škoduje ropot zaradi prometa, industrije in reakcijskih letal. Na najbolj »glasni« londonski cesti so podnevi namenili 68 - 80 db, ponoči pa 50 - 70; v nekaterih primerih so izmerili celo 90 db. V stanovanjih zgodovinskega jedra z gostim prometom so izmerili 55 - 85 db, kar je precej več kot jih priporoča vsedržavna zveza geologov.
Pred ropotom se lahko tudi branimo. V industriji je kovinske dele mogoče nadomestiti s steklom in plastiko. Če to ne pomaga, je potrebno skrajšati čas izpostavljanja ropotu. Učinkoviti so lahko tudi zamaški, vendar ne tisti iz suhe ali z vazelinom namočene vate, ampak zamaški iz plastike ali parafina, pa tudi »slušalke« so zelo učinkovite. Zamaški zmanjšajo ropot od 12 do 35 odstotkov, ščitniki za uho pa od 20 do 40 odstotkov, če presega 145 db, so tako eni kot drugi neučinkoviti.
Mestni ropot je mogoče najnčinkovitejše preganjati z dobrim gradbenim načrtovanjem, predvsem z gradnjo stanovanjskih sosesk daleč proč od industrijskih objektov ter vmesnim drevesnim pasom.
V ZDA 2 milijona oseb okuženih z AIDS
LONDON — Dva milijona Ameri-kancev je okuženih z virusom- AIDS (njegova značilnost je zmanjšanje or-ganizmovega obrambnega mehanizma) . Če se bo bolezen tudi v prihodnosti širila s sedanjim ritmom, bo v dveh letih za to boleznijo zbolelo prav toliko Evropejcev. Tako na glas razmišlja ameriški znanstvenik in šef raziskovalnega programa za boj proti AIDS Robert Gallo.
Gallo, ki sedaj živi na Angleškem,
je za list Observer izjavil, da bo v ZDA vsaka peta oseba, ki boleha za AIDS, umrla zaradi te bolezni. Po njegovih besedah je število uradno ugotovljenih bolnikov v ZDA vsaj desetkrat večje. Znani ameriški znanstvenik nadalje pravi, da se je pojavila še ena epidemija, ki jo povzroča virus, podoben virusu AIDS. Ta virus z imenom HTVL 1 povzroča raka, poznanega pod imenom levkemija T ćelija. Gallen /ki Jc odkril oba virusa, tako
povzročitelja AIDS kot HTVL 1, predvideva, da se bo levkemija T ćelija širila počasneje kot AIDS. Poleg tega je Gallo med svojim bivanjem v Veliki Britaniji povedal, da so v zdravljenju AIDS dosegli znatne uspehe. Proti tej bolezni, ki zlasti napada homoseksualce, hemofilitike, drogiran-ce in bolnike, ki prejemajo transfuzijo krvi, je zelo koristno zdravilo sura-min, ki z njim zdravijo bolnike s spalno boleznijo.