8554 4A 6 U 1 U U d U OSREDNJA KNJIŽNICA PRimuKtSKI DNEVNIK I Petaina plačana v gotovini nAA i. Abb- postale i gmppo Lena oUU ur Leto XXXVI. Št. 88 (10.608) TRST, sreda, 16. aprila 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* ^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NEVARNO ZAOSTROVANJE POLOŽAJA OB PERZIJSKEM ZALIVU Carter stopnjuje pritisk na zaveznike da bi podprli ukrepe ZDA proti Iranu Prvi znaki popuščanja med evropskimi liberalci, demokristjani in konservativci VVashington baje že načrtuje pomorsko blokado ■ Premiki sovjetskih čet v Zakavkazju ^ASHINGTON — Carterjeva ad-"Mistracija nadaljuje z nezmanjša-® ostrino svoje pritiske na zahodne ~»veznike, da jih «prepriča» o u-^tnosti gospodarskih in političnih J^ij proti Iranu in doseže brezumno podporo. V ta namen so se ,CeraJ mobilizirale tudi evropske otiservativne in desničarske sile, ki tiskajo na posamezne vlade, da Pomenijo dosedanjo treznost in ^Poost ter se pridružijo gospodar-»emu in političnemu embargu pro-u banu. Sinoči so tako v Strasbourgu pred-zile resolucijo v evropskem parla-liberalna, demokrščanska in »"jervativna poslanska skupina, z ««itevo, naj EGS prekine diplomat-odnose s Teheranom. O resolu-.J1 hodo razpravljali že danes, kaj bo iz tega izrodilo za sedaj ni j; lasno. Zanimiva pa je ugotovi-l.J'- da resolucija ne omenja more-CT* gospodarskih sankcij proti I-Srplr’ evropske desničarsko -Zenske sile se dobro zavedajo, A "e smejo predlagati gospodar-. * sankcij, ob tem pa morda upa-1 ’ da bi prekinitev diplomatskih .'sov sprožila pravo verižno reakci-y si bi prej ali slej pognala EGS Vrtinec gospodarskih sankcij. S tega vidika je skrajno nevarna včerajšnja izjava nemškega zveznega ministra za trgovino, liberalca Otta Lambsdorffa, ki je izjavil, da je ZRN pripravljena tudi sama podpreti VVashington v pobudah proti Iranu, če ne bi EGS zavzela skupnega stališča. Carterju je torej uspelo načeti evropsko enotnost, a s tem še ni rečeno, da ima evropski pristop k njegovim pobudam že v žepu. Zahodnonemški kancler Schmidt je včeraj poudaril, da bo njegova vlada «ohranila hladnokrvnost v sedanji svetovni krizi*, ponovil nedavne Brandtove izjave, da «ne bi smeli biti bolj ameriški kot so A-meričani, kajti zahodnonemška vlada je v prvi vrsti odgovorna za koristi državljanov ZRN* in pristavil: «še to bi manjkalo, da bi sedaj Nemci pristavili še svojo živčnost*. Helmut Schmidt se torej dobro zaveda, da so Carterjeve pobude predvsem odraz živčnosti ameriških politikov in javnega mnenja. S tega vidika je prepričan, da ne bodo obrodile nobenega sadu, tudi v primeru, da bi vsi zahodni zavezniki pristopili k ameriškim sankcijam. VČERAJ V EVROPSKEM PARLAMENTU Razprava o prometnih zvezah med Trstom in srednjo Evropo Poseg Manlia Cecovinija in Marcella Modiana . STRASBOURG — Evropski par-jkhent je včeraj razpravljal o Plivu, ki bi ga lahko imel spo-^um med EGS in Jugoslavijo ??. razvoj Trsta in dežele Furla-- Julijske krajine. Razpravo . brn vprašanju je sprožil trža-župan Liste za Trst in evrop-Poslanec Liberalne stranke v*anlio Cecovini z interpelacijo, .katero je zahteval, naj EGS na-j?Ze finančna sredstva za okre-{?"®v cestnih in železniških zvez Trstom in srednjo Evropo. Rovinj je v včerajšnjem posegu Nal. da mora EGS zaščititi «po-gotio vlogo Trsta* kot pristani-2 ? za vzhodno Sredozemlje, de-Vzhoda in ostale dežele on-stran in v Sueškega prekopa, pred-,, ni zato, ker sporazum EGS -inf S*av’^a tež* k oddaljevanju » rastruktur od tega mesta v proti Balkanu. Cecovini je lj. 1®°dal, da bi morali poleg Ita-J® Poskrbeti za okrepitev prodnih zvez s Trstom tudi Av- strija in Zahodna Nemčija. V razpravo je posegel tudi evropski poslanec KD in predsednik tržaške trgovinske zbornice Mareello Modiano, ki je opozoril na dve prednosti, ki jih nudi tržaško pristanišče operaterjem srednje Evrope: prihranek na času za vse proge, ki jih krije tržaško pristanišče, in prihranek pri porabi energetskih virov. Modiano je opozoril, da je treba o-hraniti konkurenčnost italijanskih pristanišč severnega Jadrana, Trsta, Tržiča in Benetk v primerjavi s pristanišči na srednjem in južnem Jadranu, Ancono, Pescaro in Barijem. Zato je Modiano predlagal primerno modernizacijo infrastruktur, ki povezujejo Trst s srednjo Evropo, delno tudi z investicijami iz blagajne skupnosti. O tem vprašanju so nekatere politične skupine predložile resolucije z zahtevo po nujni razpravi. O teh resolucijah bodo tako govorili v petek. Položaj se torej nevarno zapleta, saj tudi francoski uradni krogi že jasno trdijo, da nihče ne bo strl Irana z gospodarskimi sankcijami, dosegel bo le obraten učinek: Iran se bo politično še bolj radikaliziral, islamske države mu iz notranjih razlogov ne bodo smele odreči solidarnosti, ob vsem pa se bo povečal sovjetski manevrski prostor. Da so take ocene precej realistične priča včerajšnja izjava Carterjevega svetovalca za nacionalno varnost Brzezinskega, ki trdi, da premešča Sovjetska zveza številne vojaške enote v Zakavkazje, na severno mejo z Iranom. Težko je preveriti resničnost takih izjav, saj bi lahko bile le eden izmed tolikih pritiskov na zahodne zaveznike, ali pa psihološka vojna proti Iranu. Teheran je doslej načelno nasprotoval obema velesilama, saj je imel z ZDA hude izkušnje za časa šahovega režima, a tudi Sovjetska zveza je ostala Irancem v trajnem spominu, saj so po drugi svetovni vojni sovjetske čete zasedle severna območja Irana. Med drugim obstaja še vedno sporazum, ki ga je preklicala samo iranska islamska republika, ki dovoljuje Sovjetski zvezi vkorakanje v Iran, če bi bili ogroženi njeni življenjski interesi. Iran je torej že sedaj nevaren sod smodnika, ki se lahko vsak čas razleti z nepredvidljivimi posledicami. Iranci so celo pripravljeni sprožiti tretjo svetovno vojno, to vsaj izjavljajo njihovi voditelji, če bi ZDA vojaško posegle. V zadnjih urah so prav morebitne ameriške vojaške pobude najbolj žgoča tema raznih analitičar-jev, ki proučujejo morebitne posledice. Da pa ni vse zgolj fantazija «pisarniških strategov* dovolj zgovorno dokazujejo ameriška posvetovanja s predstavniki Kuvajta o morebitni bloKadi iranskih pristanišč. Carterjeva administracija lahko namreč izvede zaporo Ormuških vrat le ob podpori ostalih izvoznic nafte iz Zaliva, saj mora doseči prekinitev izvoza iranske nafte, ne pa zaporo večine hližnjevzhodne nafte. Politični opazovalci pa dvomijo v uspeh takih pobud in pripominjajo, da ne bo Pentagonu ostalo drugega, kot da s pomorskimi minami zapre vhode v iranska pristanišča. VVashington je že zahteval od svojih evropskih zaveznikov, naj o-jačijo svoje obrambne sposobnosti v pričakovanju premestitve ameriških voiaških enot iz Evrope na območje Zaliva. Kaj bi to pomenilo za ameriške talce v Teheranu, je kot kaže za VVashington postranska zadeva. Carterjeva administracija je skoraj z nejevoljo sprejela vest, da so ujete diplomate obiskali predstavniki Med. narodnega RK, ki so ugotovili, da je njihovo zdravstveno stanje zadovoljivo. Iranski revolucionarni svet že napoveduje, da se bodo lahko tudi druge mednarodne organizacije na lastne oči prepričale, kako islamski študentje ravnajo s svojimi jetniki. V svojem trdnem namenu kljubovati vsem pritiskom, dokler ne bodo ZDA prekinile sankcij in izročile šaha, je treba razumeti tudi včerajšnji Homeinijev odgovor na papeževo poslanico. Vodja iranske revolucije poziva Pavla Janeza n., naj se po-služi svoje moralne oblasti in zahteva od Carterja, da «spoštuje Kristusov nauk*. Papeževo bojazen pred težkimi preizkušnjami, ki še čakajo iransko ljudstvo Homeini zavrača s trditvami, da se njegovo ljudstvo ne boji nobenih žrtev, (voc) LIZBONA — Ob svojem skorajšnjem prihodu v Italijo, kamor ga je povabil predsednik republike Pertini, je portugalski državni poglavar Ramalho Eanes sporočil, da ga bo sprejel tudi papež Janez Pavel II. Eanes bo obiskal Italijo med 14. in 18. majem letošnjega leta. PRVI DAN BERLINGUERJEVEGA OBISKA NA KITAJSKEM Odnosi med KPI in KPK se obnavljajo na osnovi enakopravnosti in neodvisnosti Uradno delegacijo KPI je sprejel tudi kitajski predsednik Hua Guofeng, ki ji je priredil slavnostno večerjo - Velik odmev v kitajskem tisku in televiziji Berlinguer in predsednik Hua Guofeng pred včerajšnjim pogovorom (Telefoto AP) JUTRI BRŽKONE NADALJEVANJE DEBATE V POSLANSKI ZBORNICI F SENATU SE JE ZAČELA RAZPRAVA 0 C0SSIG0VIH PROGRAMSKIH IZJAVAH Komunisti zelo kritični glede vladnega programa in imenovanja socialista Formica za ministra - Labriola novi predsednik poslanske skupine PSI RIM — Včerajšnja razprava v senatu je bila posvečena, bolj kot Cossigovemu programskemu govoru, predvsem socialističnemu senatorju Rinu Formici, bivšemu upravniku stranke in novoimenovanemu ministru za prevoze. Formica je bil že pred časom v ospredju polemike glede zadeve ENI, sedaj pa ga nekdanji predsednik senata Cesare Merzagora obtožuje, da je bil posrednik pri kupoprodajni pogodbi za neko kmetijo, pri čemer naj bi njegov delež znašal 750 milijonov. Polemika traja že nekaj dni, s stolpcev dnevnika «La repubblica* pa se je sedaj preselila v senat, kot je komunistična partija sicer napovedala. Komunist Chiaromonte je namreč posvetil vprašanju imenovanja For-mice osrednji de' svojega dolgega """n,„ ■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin 60-letnica stavke železničarjev v Ljubljani H^BUANA — Na velikem ljud LjJ^J.aborovanju na Zaloški cesti v so slovesno obeležili 60-železničarske stavke. Več ^adi se -*e a*31’8'0 okrog plodit a; 1920 med stavko ubila na «aJ' na kateri se dvigata dva obeliska, spomenik tistim aprii N^čim, ki jih je policija 24. '920 med stavko ubila na tu. Tedaj je padlo 13 stav-a|jT'n’ več deset pa je bilo težje ‘ažle ranjenih. wa'ka v Ljubljani je bila v znak Po stavkajočim železničarjem p SeJ Jugoslaviji. ke seg Preživelih udeležencev stav-5tSv® s« slovesnosti udeležili pred-v$e i železniških organizacij iz tep ''ufi°slavije. O vlogi te stavke lavc6 prispevku železničarskih deti^ ji v vseh obdobjih jugoslovan-tioiig volucije ’n socialističnega sa-kret?ravnega razvoja je govoril se-•VtjZ predsedstva CK ZKS Franc ' Ctonenil je, da je bil to do PadJ naivečji in krvav razredni spo-5 Sv • stari Jugoslaviji. V skladu ®lov6i0,.revolucionarno tradicijo so Pili y ‘ železničarji množično vsto-te. ^j^ste narodnoosvobodilne voj-dtna. (avne‘ga socialističnega siste- kolik‘0 j- Marca se je inflacija ne- ?®rjav''rn'r'*a' sa-i 140 se cene v P1*!’ Jšle L1 s Prejšnjim mesecem povi-ktu sarn° za 0,9 odstotka. V enem 4,J -h Pa vseeno poskočile kar za odstotka. OB 60LETNICI PRAVNE FAKULTETE V LJUBLJANI STANE DOLANC O PRAVU V SAMOUPRAVNI DRUŽBI Na ravni federacije ni mogoče sprejemati odločitve na osnovi ve-činamanjšina, ampak je vedno potrebno dogovarjanje in soglasje LJUBLJANA — Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ, je imel uvodno predavanje na tednu predavanj in razprav »Pravo v samoupravni družbi*, ki so ga pripravili ob 60-letnici pravne fakultete v Ljubljani. Stane Dolanc je med dru gim povedal: »Enakopravnost republik in pokrajin ni dovoljevala in še danes ne dovoljuje nikakršnega sprejemanja odločitev v okviru federacije na osnovi enostavnega odnosa večina -manjšina. Celotna naša politika in praksa polne enakopravnosti narodov in narodnosti sta nas privedli do načela družbenega dogovarjanja in konsenza, ki pogojuje dogovarjanje samo, še preden uvedba združenega dela uveljavi načelo samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja kot prevladujoče inštitucije pri urejanju tako vertikalnih kot horizontalnih odnosov v družbeni organizaciji. Samoupravno sporazumevanje, je nadaljeval Dolanc, je svoboden dogovor samoupravnih subjektov, ki izhaja iz dela in dejavnosti teh subjektov ter zadeva delo in njihovo dejavnost. To je dogovor enakopravnih subjektov in zato ga dosežemo na temelju medsebojnega soglasja njihovih hotenj in interesov, tako da izključuje odnos večina - manjšina. V samoupravnem sporazumevanju se interesi samoupravnih in družbenih subjektov ne soočajo kot poli tični interesi, se pravi kot interesi, ki so še poprej prek sistema političnega zastopanja preobrazili v po- litične interese Samoupravno sporazumevanje je neposredno soočanje interesov delovnih ljudi, kot samoupravnih interesov oziroma če lahko tako rečemo, izvirno, neposredno soočanje interesov delavcev in delovnih ljudi nasploh, brez poprejšnjega politiziranja teh interesov. Samoupravno sporazumevanje je torej izraz pluralizma samoupravnih interesov. To je področje, kjer že odpravljamo delitev na ekonomsko in politično sfero družbe, saj delovni ljudje kot proizvajalci — in torej ne več kot državljani — postajajo samoupravni subjekti, ki sami urejajo svoje odnose,* je še dejal Dolanc. (dd) Zdravstveno stanje predsednika Tita nespremenjeno LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da v zdravstvenem stanju predsednika republike Josipa Broza Tita ni bistvenih sprememb. Pljučnica in okvara jeter, ki jo spremlja zlatenica, trajata še naprej. Izvajajo potrebne ukrepe intenzivnega zdravljenja. posega: komunistična partija meni, da je imenovanje Rina Formice za ministra neumestno s političnega vidika, ne pa zaradi njegovih dosedanjih upravnih nalog v okviru stranke. Neumestno je zato. ker je vpleten v nekatere zadeve, ki še niso povsem razčiščene in glede katerih so bila celo v vrstah PSI deljena mnenja. Namig na zadevo ENI je bil zelo prozoren. Chiaromonte se je na o skliceval na izjave senatorja Merzagore, ki je bolan in ni bil prisoten ter je zahteval od Cossige, naj se izrazi glede obtožb bivšega predsednika senata. V dvorani je ob tej priložnosti prišlo do vrste besednih spopadov: posegel je Fanfani, ki je izrazil željo, da bi Merzagora čim prej o-kreval, demokristjanski senator D’Amelio pa je rekel, da je Merzagora vrgel kamen in potem skril roko. Ob koncu je predsednik vlade napovedal, da bo v kratkem zavzel glede tega vprašanja svoje stališče. Polemika je imela dokaj-šen odmev tudi v raznih političnih strankah in bi utegnila sRaliti odnose med komunistično partijo in socialistično stranko, kljub vsem izjavam in željam o enotnosti levice, ki sta jih včeraj izrazila socialist Scamarcio in komunist Chiaromonte. Socialistični tajnik Craxi je tajništvu KPI poslal zelo ostro pismo, v katerem formalno obtožuje komunistično glasilo «L’Unita* ter pravi da komunistični tisk vztraja v svoji obrekovalni kampanji, ki je brez sleherne osnove, njen namen pa je le obrekovati socialiste ter enega od ministrov. Polemika, zaključuje Craxi, bo nujno privedla do poslabšanja odnosov med obema strankama. Komunistična partija doslej ni odgovorila, vendar prevladuje mnenje, da je KPI s posegom Chiaromonteja izkoristila primer Formice. da- bi zaostrila svojo opozicijo do tristran-karske vlade KD - PSI - PRI, ki do pred nekaj dnevi ni bila tako očitna. Chiaromonte je v svojem posegu uporabljal skoraj izključno kritične izraze: vladni program je meglen in splošen*, imenovanja v vodstva bank so »bedni prizori*, stališča COssige glede zunanje politike so «nazadnjaška», industrijska in . Ulil Hilli MIHU lili MII Illllllllll IIII lllllll MII IIIIIIIIM lil m 1 iiiiii m m II • ■ ■ ■ 11111 ■ ■ I ■ 111! ■ 111 ■ 111 ■ 11111 ■ 111111 ■ 1111 m m I m, UMRL JE JEAN PAUL SARTRE PARIZ — Francoski filozof in pisatelj Jean Paul Sartre je sinoči, nekaj minut po 21. uri umrl v pariški bolnišnici Broussais, kamor so ga sprejeli 20. marca zaradi vnetja pljučne mrene. Star je bil 75 let. Sartre je bil vodilni francoski eksistencialist. Eksistencializma se je oprijel že v mladih letih ter ga nato razvijal v svojih številnih filozofskih delih (glavno filozofsko delo «Bit in nič») In ilustriral v neštetih dramah, romanih in drugih spisih (»Gnusu, »Muhe*. «Zid»). Človek je pomenil zanj najvišjo vrednoto, saj je samo od posameznika odvisno, kaj bo postal. Eksistenca človeka, je menil Sartre, ni vnaprej določena po bistvu, zato je odgovoren le sebi. V tem obdobju se je Sartre spoznal s Simone de Beauvoir, ki je tudi zagovarjala eksistencializem; z njo je vzpostavil dolgotrajno nepretrgano prijateljstvo. Po drugi svetovni vojni se je Sartre približal marksizmu, bil je stalno politično angažiran na strani levice (»poulični tovariš« je rad imenoval samega sebe) predvsem pa je močno podprl gibanje študentov ob francoskem maju ’68, katerim je veliko predaval, z njimi razpravljal, pisal. Leta 1964 so mu hoteli podeliti Nobelovo nagrado za književnost, a jo je odklonil. gospodarska politika pa dajeta »vtis puščobe*. Prevladuje mnenje, skratka, da je KPI z govorom Chiaromonteja v bistvu odprla volilno kampanjo in da bo skušala pridobiti glasove tistih, ki kritično gledajo na vstop socialistov v vlado. Preostali del razprave ni bil kdove kako zanimiv, saj poteka z dokaj počasnim tempom. Med posegi, hi so presegli eno uro, je bil edino poseg radikalca Spadaccie. Slednji je bil zelo kritičen do programa vlade in do njene sestave. Ob koncu pa je dal razumeti, da radikalna stranka še vedno skuša vstopiti v vladno večino . ;ar sicer zelo razburja manjšino v okviru krščanske demokracije). Ob koncu je Spadac-cia izrazil upanje, da se bo ta negativna ocena spremenila, ko bodo glasovali o zaupnici Cossigo- vi vladi. Razprava se bo nadaljevala danes še ves dan in najbrž še jutri dopoldne, nakar se bo začela v poslanski zbornici. Medtem so že izdelali organigram predsedstev komisij: KD naj bi imela 7 predsednikov (Andreotti za zunanjo politiko, La Loggia za proračun, Caiati za obrambo, Tesini za šolstvo, Caotorta za prevoze, Uršo za zdravstvo, Rubbi za finance in zaklad), PSI 4 predsednike (For-te za industrijo, Santi za javna dela, Salvatore za kmetijstvo, Felisetti za pravosodje), PRI naj bi imela 2, SVP pa enega. Socialisti so medtem izvolili La-briolo za novega predsednika svoje poslanske skupine, potem ko je bil dosedanji predsednik Balzano imenovan za ministra. P. P. niimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiKiiiMiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitmitiiiiiiiiiiiiii BOJ PROTI TERORIZMU NA POMEMBNEM RAZPOTJU Zadnje blitze omogočil skesani brigadist Peci V njegovi «izpovedi* delovanje RB v Turinu in Genovi ter ugrabitev Alda Mora PESCARA — V zaporu San Do-nato v izredno zastraženi Pescari turinski in rimski preiskovalni sodniki vztrajno nadaljujejo z zasliševanjem »skesanega* brigadista Pa-trizia Pecija, da bi iz njega iztr-,žili še nekaj pomembnih informacij o delovanju, ustroju in akcijah rdečih brigad. Sedaj ni več nobenega dvoma, da so prav »izjave* Patrizia Pecija, ki so ga aretirali 20. februarja letos skupaj z Itoc-com Micalettom v Turinu, omogočile nedavne karabinjerske protiteroristične blitze v Genovi, Turinu, Bielli in v še nekaterih krajih po Italiji, ki so privedli do množičnih aretacij «domnevnih bri-gadistov* in njihovih podpornikov ter do pokola v Ul. Fracchia v Genovi. Pecijevo «izpoved» se da razdeliti prvenstveno na tri dele: pokol v Ul. Fani z ugrabitvijo in umorom Alda Mora, akcije turinskega voda rdečih brigad in akcije genovskega voda. Peci pravi, da je sam sodeloval pri ugrabitvi Alda Mora; med u-grabitelji naj bi bila tudi Barbara Balzarani, akcijo pa naj bi koordiniral »super rdeči brigadist* Mario Moretti. Slednji naj bi tudi nabavil orožje za akcijo in sicer pri palestinskih borcih. Pri pokolu v Ul. Fani naj bi sodelovali le Italijani. Akcije turinskega voda: vodu je poveljeval sam Peci, ki je sodeloval pri umoru novinarja Casalegna («Jaz nisem streljal*, se brani skesanec). Osvetlil je še umore Fulvia Croceja in Rosaria Berardija; po njegovih pričevanjih so 1 karabinjerji Črtov. uničili vso organizacijsko strukturo voda. Genovski vod: poveljeval mu je Rocco Micaletto. Peci je dal nekaj pomembnih izjav o umoru sodnika Coca in je omogočil odkritje baze rdečih brigad v Ul. Fracchia 12. Poleg tega je osvetlil sodhikom tudi organizacijski ustroj rdečih brigad. Strateško vodstvo naj bi sestavljalo pet oseb. Mario Moretti, Barbara Balzarani (oba še iščejo), Riccardo Dura, Lorenzo Betassa (u-bili so ju v Ul. Fracchia) in sam Peci. O političnem vodstvu ni vedel Peci kaj povedati: stike z njim je imel le Mario Moretti, (šč) Kompromis držav fronte zavračanja TRIPOLIS — Arabske države fronte odločnosti in zavračanja (Libijska džamamahirija, Alžirija, Sirija, Južni Jemen ter palestinska organizacija PLO) so v Tripolisu sklenile, da bodo omejile svoje gospodarske stike z ZDA in s tistimi državami zahodne Evrope, ki bodo podpirale ameriško politiko na Bližnjem vzhodu. Zmagala je torej u-mirjenost alžirskega predsednika Bendžedida, ki se je postavil po robu Gedafijevemu predlogu o naftnem embargu. Sklep o «omejevanju gospodarskih stikov* se bo praktično spremenil dosedanje trgovinske izmenjave, ki je za Alžirijo bistvene važnosti pri uresničevanju njenih gospodarskih razvojnih na- PEKING — Tri ure in pol razgovorov med uradnima delegacijama KPI, ki jo vodi Enrico Berlinguer in kitajske KP pod vodstvom generalnega tajnika CK Hu Yao-banga ter zasebni pogovori med i-talijanskimi gosti in predsednikom Hua Guofengom predstavljajo obračun prvega dne srečanja za ponovno vzpostavitev rednih odnosov med obema strankama. Tako na jutranji kratki tiskovni konferenci, kot v zdravicah med sinočnjim banketom, ki ga je priredil Hua Guofeng, so posebej poudarili «avtonomijo in neodvisnost stališč*, »spoštovanje usmeritev in obojestranskih posebnosti* ter »odkritost in širino razprave*. Berlinguer je še zlasti naglasil, da obnovitev odnosov s KPK nikakor ni naperjena proti katerikoli drugi stranki in da more, nasprotno, prispevati k ustvarjanju ozračja miru, ki pospešuje razvoj k socializmu. Obe strani sta se skrbno izogibali neposrednega imenovanja KP Sovjetske zveze, čeprav je odnos do nje nekako lebdel nad razgovori. Generalni tajnik CK kitajske partije je na primer že pred začetkom uradnih razgovorov izjavil, da kitajska KP odločno nasprotuje »tisti stranki, ki pod praporom komunizma posega v notranje zadeve drugih držav*. Popoldne se je delegacija KPI srečala s kitajskim predsednikom Hua Guofengom, Id se je ob prisrčnem rokovanju z Berlinguerjem spomnil dveh priložnosti, ko sta se lahko srečala med njegovim lanskim obiskom v Italiji. Z uradnih razgovorov ni niti neposrednih vesti, saj je časnikarjem dovoljena prisotnost le pri uvodnem protokolarnem delu, niti uradnih sporočil ali komentarjev. Razlike v naglaša-nju posameznih tem je zato mogoče zaznavati le iz zdravic, ki sta ju izrekla Berlinguer in Hua Guofeng na sinočnji slavnostni večerji. Tajnik KPI je predvsem poudarjal stališče, da so voditelji italijanske partije navzlic nevarnosti mednarodnega položaja in krepitvi oboroževanja »prepričani, da obstajajo sile za obrambo miru in da vojna ni neogibna*. V tem smotru si je treba prizadevati za popuščanje napetosti in za obnovitev dialoga med velesilama in blokoma, ki ju vodita. Hua Guofeng pa se o teh temah ni izrekel in je le poudarjal «pop?lno enakopravnost, neodvisnost in avtonomijo*, na katerih temelji obnovitev rednih odnosov med italijansko in kitajsko partijo. Kitajski komunisti se torej ne odpovedujejo svoji polemiki do KP Sovjetske zveze in celo zatrjujejo, da »bi se izneverili svoji dolžnosti, če bi se ne borili proti taki partiji*, prav tako pa zastopstvo KPI dosledno naglaša, da ni obisk na Kitajskem naperjen proti nikomur. Obe strani pa poudarjata, da so razgovori najbolj odprti do razprave o vseh vprašanjih, v duhu tovarištva, odkritosti in prijateljstva, pri čemer nad možnimi različnimi tolmačenji posameznih vprašanj prevladuje obojestransko zaupanje, ki ga ravno Berlinguerjev obisk obnavlja in potrjuje. Vsa sredstva javnega obveščanja na Kitajskem posvečajo prihodu u-radne delegacije KPI izredno zanimanje. Državna televizija je posredovala v svoji najvažnejši večerni oddaji posnetke s pristanka Berlinguerja in italijanskih gostov in s prvega srečanja z voditelji KPK. Sliko italijanskega komunističnega voditelja, ko se rokuje z generalnim tajnikom CK kitajske partije Hu Yaobangom so objavili včeraj na prvih straneh vsi kitajski časopisi, z obširnimi poročili o obisku in podatki o zgodovini KPI. Uradna tiskovna agencija »Nova Kitajska* poudarja, da bodo v razgovorih »obravnavali mednarodne razmere, notranji polržaj v obeh državah in vprašanja obojestranskega interesa* ter da bosta stranki obnovili odnose »na osnovi popolne enakopravnosti, neodvisnosti in vzajemnega spoštovanja*. Sovjetska tiskovna agencija Tass je pa objavila vest o Berlinguerje-vem prihodu v Peking z enodnevno zamudo in ji posveča le 9 vrstic, kar posredno priča o negodovanju moskovskih oblasti do obnovitve odnosov med največjo komunistično stranko zahodnega sveta in Kitajsko. (Iv) . BLAGA KRITIKA IZ ČEŠKE Niti holandska KP ne gre v Pariz PRAGA — Uradno glasilo češke KP »Rude pravo* komentira danes v neobičajno blagem tonu odločitev tistih komunističnih partij, ki so odpovedale sodelovanje na komunističnem vrhu, ki ga prirejata francoska in poljska KP in bo 28. in 29. t.m. v Parizu. Doslej so bili napadi v češkem tisku na te stranke izredno ostri, saj jih je prikazoval kot orodje mednarodnih imperialističnih sil. Medtem je tudi holandska KP odločila, da se ne bo udeležila pariškega sestanka. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 16. aprila 1980 RAZPRAVA, KI SE JE ZAČELA VČERAJ IN SE BO KONČALA PANKU Programske smernice nove koalicije v oceni svetovalskih skupin na deželi Včeraj je govorilo 13 svetovalcev, danes pa je na vrsti še nadaljnjih 14 ■ Posega svetovalcev Štoke (SSkj in Tonela (KPI) V deželnem svetu se je včeraj začela razprava o programskih iz javah predsednika deželnega odbora odv. Comellija, ki se bo zaključila danes s posegi še preostalih 14 svetovalcev, z repliko samega predsednika, glasovalnimi izjavami in glasovanjem o zaupnici novi tribarvni koaliciji KD, PSI in PRI. V glavnih obrisih se je ponovila razprava, ki je označevala deželno politično dogajanje pred sklepom političnega sporazuma med KD, PSI in PRI ter neposredno po izvolitvi novega odbora. Svetovalske skupine — govorilo je 13 svetovalcev — so v glavnem ponovile že znana stališča do novoizvoljenega odbora, oziroma do programa, ki ga je predsednik Comelli orisal na zadnji seji skupščine Iz prvega dneva razprave je bilo jasno razvidno, da bo nova večina, ki šteje 32 glasov od skupno 60, imela težko nalogo, saj je taka sestava deželnega odbora naletela na odločno nasprotovanje ne samo pri strankah, ki so bile že prej v opoziciji, ampak tudi med onimi, kot sta KPI in SSk (socialdemokrat še ni govoril), ki so bile v stari programski večini. Ne bomo se posebej zaustavljali ob posameznih posegih (za kroniko naj navedemo, da so govorili Spagnol, Micolim in Cocianni za KD, Pascolat iri Tonel za KPI, Pellis, Giuricin in Tassi-nari za LpT, Barnaba za PRI, Štoka za SSk, Cavallo za DP. De Agostini za MF ter Morelli za MSI), omenili bomo le nekatere. Tako je načelnik svetovalske skupine KPI Pascolat kritiziral pro gram novega odbora in zavrnil trditve predstavnikov večine, po katerih naj bi taka sestava odbora predstavljala tretjo fazo politike demokratične solidarnosti. Svetovalec Štoka (SSk) pa je ugotovil, da je program nekakšen seštevek številnih stvari, ki jih je predsednik Comelli naštel, da bi zadovoljil čim večje število političnih in družbenih sil; pri tem, pa se je vprašal, ali ni mogoče naredil preve likega koraka. Svetovalec Štoka je nadalje dejal, da je SSk z nezado voljstvom sprejela izključitev iz novega odbora in pristavil, da bi njeno neposredno sodelovanje v odboru v sedanjem trenutku predstavljalo le obogatitev za sam odbor. SSk ni imela nobene prejudicialne zapore do nikogar, vstop v odbor, kot tudi PSDI, pa so ji preprečili socialisti. Obžaloval je tudi. da sta v programskih izjavah obe stranki komaj omenjeni, medtem ko je predsednik Comelli posvetil večjo pozornost le KPI. .lasno je zato. da bo SSk v opoziciji, je dejal predstavnik SSk in z zaprepadenostjo ugotavljal, da je v programu le malo prostora, ki je namenjen vprašanju zaščite slovenske narodnostne skupnosti; pri tem ga je najbolj presenetilo zadržanje PSI. je dejal, ki sicer zagovarja točna stališča o teh vprašanjih. Celotnemu vprašanju sta posvečena le dva stavka, še ta pa sta si protislovna: po eni strani odbor potrjuje obvezo, da bo nastopal v obrambo interesov slovenske manjšine, po drugi strani pa se sklicuje na pristojnost, ki je glede tega vprašanja, tako pravi, v rokah vladnih organov. Vprašanju pristojnosti dežele je nato posvetil veliko pozornost in svoje besede podkrepil z nekaterimi razsodbami deželnega upravnega sodišča ter z ugotovitvami znanih juristov. O vprašanju globalne zaščite se je v svojem posegu zaustavil tudi svetovalec Tonel (KPI), Ki je vprašal predsednika Comellija, kaj pomenijo besede «za dosego tega cilja (zaščite) je potrebna večja razpoložljivost s strani vseh«; vprašal ga je v upanju, tako je rekel, da ni predsednik mislil na Sloven- ce, ki so v 35 letih pokazali dokajšnjo mero razpoložljivosti. Kdor pa je ni pokazal dovolj je bila doslej le vlada, je dejal Tonel, oziroma vse vlade, v katerih je bila KD vedno številno zastopana. Zato je predvsem potrebna razpoložljivost celotne KD in torej tudi njenih ministrov in parlamentarcev, vključno Tombesija. (as) • V gledališču »Prešeren* v Bo- ljuncu bo danes z začetkom ob 8.30 sestanek delegatov in aktivistov CGIL. Razprava bo zajela vprašanja davčnih bremen, družinskih doklad, pokojnin, delovnih pogodb in gospodarskega stanja na Tržaškem. Uvodno poročilo bo podal pokrajinski tajnik organizacije M. Gialuz, zaključne misli pa bo povzel tajnik vsedržavne CGIL R. Scheda. S PONEDELJKOVE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA V TRSTU SKGZ OSTRO OBSOJA RAVNANJE GORIŠKEGA NADZORNEGA ORGANA Goriški pokrajinski nadzorni odbor je zavrnil statut rajonskih konzult, ki predvideva rabo slovenskega jezika • Vprašanje seminarjev za slovenske šole - Priprave na praznovanje pomembnih obletnic - Priznanje organizatorjem konference o kmetijstvu • Jutri ob 19.30 se sestane na redni seji dolinski občinski svet. Izvršni odbor Slovenske kulturna gospodarske zveze je na začetku svoje ponedeljkove seje poslušal informacijo predstavnika Zveze v paritetni delovni skupini posebne komisije predsedstva vlade o prvem zasedanju skupine, ki je bilo prejšnji petek in soboto v Benetkah. Izvršni odbor je zagotovil svojemu predstavniku v delovni skupini vso svojo pomoč. Izvršni odbor je nato razpravljal o nevzdržnem ravnanju goriškega pokrajinskega nadzornega odbora, ki je zavrnil statut goriških rajonskih konzult, v katerem je predvidena uporaba slovenskega jezika v kon-zultah. Izvršni odbor je ocenil, da gre za odkrit poskus ukinjanja že pridobljenih in skozi dve leti uve-ljavljanih pravic goriških občanov slovenske narodnosti, da v teh posvetovalnih telesih uporabljajo svoj S PONEDELJKOVE IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Slovenskemu stalnemu gledališču je treba zagotoviti nemoten razvoj O pomenu in vlogi SSG so med drugimi spregovorili Benedetič (PSI), Lokar (SSk) in Spetič (KPI) Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi izredni seji izglasoval tri resolucije, ki so jih predložile svetovalske skupine PSI, SSk in KPI, v smislu katerih bo občinska uprava sprejela vrsto ukrepov, da bi priskočila na pomoč Slovenskemu stalnemu gledališču, ki je v velikih finančnih težavah. Razprava o treh dokumentih je bila obširna in razčlenjena, v njej pa je predvsem prišla do izraza neprecenljiva vloga našega gledališča kot povezovalca med slovenskim in italijanskim kulturnim svetom ter posrednika za kulturno sodelovanje in mirno sožitje med obema skupnostima. Reševanja tega perečega vprašanja se je treba lotiti z jasnostjo in brez dvoumnosti, je v svojem posegu poudaril socialistični svetovalec Benedetič, ki je kot dolgoletni ravnatelj SSG in torej dober poznavalec njegovih problemov, nazbmo orisal položaj ustanove, njegovo bogato zgodovino in resolucijo, ki jo je socialistična skupina vložila že davno tega, a je v razpravo prišla šele na ponedeljkovi seji. Med drugim je poudaril, kako je SSG točno določena kulturna stvarnost v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in kot taka odraz ekspresivnosti tega obmejnega pre- ...........................................um..... JUTRI ZAČETEK V PORTOROŽU Peta konferenca jadranskih mest na temo prostorskega načrtovanja V ospredju tudi gospodarsko sodelovanje, zaseila Jadranskega morja in ohranitev kulturne dediščine Jutri popoldne ob 16. uri se bo v Portorožu začela V. konferenca jadranskih mest Italije in Jugoslavije, ki bo trajala do vključno sobote, 19. aprila. (Prva konferen ca je bila leta 1975 v Splitu, druga leto kasneje v Benetkah, tretja leta 1977 v Dubrovniku in četrta leta 1978 v Anconi. Naslednja bo čez dve leti, in sicer po vsej verjetnosti v Bariju.) Skrb za letošnje srečanje pred stavnikov jadranskih mest, občin in dežel, je prevzela koprska občina, ki ga je organizirala na te- Podaljšan rok ogrevanja stanovanj v tržaški občini Z odlokom tržaškega občin skega odbora je podaljšan rok ogrevanja stanovanj do 30. t.m. Včeraj smo zapisali, da zapade možnost ogrevanja " da našnjim dnem, vendar so občin ski upravitelji ta datum na zadnji seji občinskega sveta preložili za netnajst dni. Tako se bodo lahko prebi valci tržaške občine še ogre vali, občinski svet pa je svoj sklep utemeljil z.obrazložitvijo, da se je pomlad šele začela in da je zemljepisna lega Tr sta v italijanskem merilo po sebnost. Sklep je bil nujen tu di zaradi predčasnega vstopa v veljavo legalne ure. mo »Perspektive sodelovanja med jadranskimi mesti Italije in Jugo slavi je na podi oč ju prostorskega načrtovanja*. Glavno poročilo o tem problemu bo podal predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram, ki bo obravnaval predvsem pereče vprašanje skupnega nasto panja proti onesnaževanju Jadranskega morja. Poleg te specifične tematike bo na konferenci govor tudi o drugih vprašanjih skupnega Interesa, tako zlasti o gospodar- skem sodelovanju s posebnim poudarkom na pomorstvu in turizmu, o zaščiti kulturne dediščine v jadranskih mestih in o škodi na kulturnih spomenikih, ki jih je povzročil lanski potres v Črni gori. Konference se bodo udeležili predstavniki več deset italijanskih in jugoslovanskih občin, gospodarskih zbornic in drugih ustanov. V seriji poročil bo med drugimi nastopil tudi deželni odbornik za promet, prevoze in pristanišča iz Furlanije Julijske krajine Dario Rinaldi, ki bo vodil strokovno odposlanstvo iz naše dežele, v katerem bodo odgovorni za zunanje odnose Zanmar-chi, izvedenec za pristaniška vprašanja Olivo ter izvedenca s področja prometa Della Torre in Po-cecco. Tržaško občinsko upravo bosta na konferenci zastopala odbornika Seri in Colombis Prvi bo podal vrsto predlogov o zaščiti Timave pred onesnaženjem V petek bodo v Avditoriju zasedale ločeno štiri komisije, ki so zadolžene za vprašanja prostorskega načrtovanja, gospodarskega so delovanja, zaščit kulturne dedi ščine in zaščite Jadranskega mor ja V soboto pa bo zopet plenarna seja s poročili načelnikov komisij in s sprei°tjem zaključnega dokumenta (ef) dela. ki ga je treba pojmovati kot stičišče, ne pa kot prostor razdora in spopada. Svetovalec Benedetič je nadalje podčrtal, kako se glavna njegova vloga odraža v kulturni operativnosti in v umetniški ustvarjalnosti ter poudaril njegovo vlogo povezovalca, ki je občutljiv ne samo za potrebe slovenske manjšine, ampak tudi za potrebe italijanske nacionalne skupnosti. Občinski svet je seznanil z bogato dejavnostjo u-stanove, ki se predvsem odvija na teritoriju, kjer živi slovenska manjšina, poleg tega pa tudi v Sloveniji in v važnejših mestih Jugoslavije. Njegova dejavnost je torej zelo razvejana, veliki pa so tudi stroški, zaradi česar je ustanova ob pomanjkanju juridične in finančne avtonomije'-v zaskrbljujočih finančnih težavah. Zato je nujno, da občinska uprava nastopi pri osrednjih vlad-nih-organih^ da bi-čim prej odobrili zakonski osnutek ministra D’Arezza, ki urejuje delovanje gledališč. Ob zaključku svojega posega je svetovalec Benedetič pozval občinsko u-pravo, da bi čim prej izdelala organski načrt o kulturni politiki v mestu ter da bi s stalnimi posegi podpirala in sodelovala z gledališkimi ustanovami. Po mnenju svetovalca Lokarja (SSk) pa ima vprašanje SSG dva aspekta: eden zadeva slovensko narodnostno skupnost, drugi pa vse prebivalstvo. Če Slovenci zahtevamo zaščitni zakon, ga ne zahtevamo zato, da bi nas zaščitili v okolju. Kjer živimo, pač pa zato, da bi nam bili zagotovljeni vsi tisti elementi, ki bi nam omogočili obstoj in razvoj skupno z ostalim delom državljanov. Avtohtona manjšina, je poudaril svetovalec Lokar, ima iste pravice kot večina do svojega posebnega skupnega življenja, ker gre za etnično skupnost, ki živi na določenem teritoriju. Za majhno manjšino, kot je slovenska, pa je pojmovanje gledališča drugačno, kot je za italijansko večino, ki ima na razpolago več oblik špektakla, kot so lahko radio, TV, kino in še kaj drugega. Vrh tega pa so Slovenci močno navezani na svoja gledališča, kar dokazuje tudi zgodovina SSG, ki ima korenine zadružništvu prejšnjega stoletja; poleg tega ima SSG važno vlogo ne samo za Slovence, pač pa tudi za vse mesto. Pri tem se je Lokar navezal na besede svetovalca Benc- ik D n proglasitev občinskega odbora LpT Pokrajinsko vodstvo KD je na vče rajšnji seji, ki jo je vodil tajnik Coslovich, obravnavalo politični položaj v krajevnih ustanovah na Tržaškem. Pri tem se je posebej u-stavilo pri problemu tržaške občine in ponovno poudarilo stališče, da se je manjšinski odbor LpT izkazal nezmožnega tako na politični ka kor tudi na upravni ravni. Zaradi tega ie vodstvo KD poverilo nalogo ožii delegaciji naj pod vodrtvom političnega tajnika naveže takojšnje stike s predstavniki KPI, PSI, PRI, PSDI in SSk. da bi se dogovorili o skupnem nastopu na tržaški občini za proglasitev manjšinskega odbora LpT. ki ga gledališče ima v našem mestu. Zaradi vseh teh razlogov je SSk vložila svojo resolucijo, ki jo je občinski svet z veliko večino glasov odobril. Komunistični svetovalec Spetič pa je v svojem posegu predvsem poudaril, da je KPI vložila resolucijo, da bi občinski svet zavzel jasno stališče o že dolgoletnem problemu SSG, ki ga svetovalci že v veliki meri poznajo. Tudi svetovalec Spetič je podčrtal neprecenljivo vlogo, ki jo ima naše gledališče v Trstu in se zaustavil ob pogojih, v katerih deluje. Zaradi svoje specifičnosti je gledališče namenjeno ožjemu delu prebivalstva, to pa pomeni, da mora samo pripraviti celoten program vsake sezone. To pa se predvsem pozna na stroških in pri tem je svetovalec Spetič poudaril, kako ni bil gledališču še priznan juridični in finančni status stalnega gledališča. Principialno bo to lahko dosegel le z odobritvijo zakonskega a snutka ministra D'Arezza, kar se pa tiče finarčne plati bo njegovo stanje zaradi mehanizmov, ki bodo sprožili podeljevanje nakazil, osta le še vedno neugodno. Komunistična skupina je zato v občinskem svetu vložila resolucijo, v kateri se poudarja potreba po odobritvi normativa, ki bi rešil juridično in finančno stanje SSG, ne glede na D'Arezzov zakonski osnutek. V razpravo je posegel tudi krščanski demokrat Chersi, ki je podprl resoluciji PSI in SSk. Poudaril je, da je treba zagotoviti tudi deželni poseg, saj ima ustanova važno vlogo tudi za Slovence, ki živijo izven tržaške pokrajine. Radikalec Comi-notto pa je predvsem podčrtal, da ne gre razpravljati o številu pre bivalcev, ki jim je gledališče namenjeno, važna je vloga, ki jo določena kulturna ustanova ima za socialno rast prebivalstva. Poudaril je še, da je SSG gledališče vseh nas, vseh prebivalcev dežele, zaradi česar ga mora skupnost podpirati, občinska uprava pa mu mora vsaj v malem zajamčiti življenjskost in obstoj. Podobne misli je izrazil tudi drugi radikalec Ercolessi, ki je med drugim naglasil, kako slovenske kulturne ustanove v Italiji ne služijo samo Slovencem, ampak se lahko z njimi okoristijo vsi, ki želijo kulturne rasti. Podčrtal je, da demokracija pomeni tudi zaščito manjšine, ki ima iste pravice do podpor kakor večina, (as) detiča, ki je velik del svojega posega posvetil prav funkciji mostu, .............................................................................................................. jezik, kar je v ostrem nasprotju z ustavno priznanim načelom enakopravnosti državljanov in z osnovnimi normami omikanega življenja na narodnostno mešanem področju. Izvršni odbor je menil, da se ravnanje pokrajinskega nadzornega odbora v Gorici uvršča med poskuse protidemokratičnih in protislovenskih nacionalističnih krogov, da bi slovensko narodnostno skupnost prikrajšali v njenih osnovnih pravicah in postavili v podrejen položaj na-pram večini in to prav v času, ko je v pripravi globalni zaščitni zakon. Izvršni odbor SKGZ zato o-stro protestira proti takemu nedemokratičnemu ravnanju nadzornega odbora in poziva vse demokratične sile, da javno nastopijo v obrambo neodtujljivih pravic slovenske narodnostne skupnosti. V tej zvezi je izvršni odbor razpravljal o korakih, ki bi jih bilo treba storiti. V zvezi z nekaterimi vestmi, da rimsko ministrstvo ni izdalo dovoljenja za letošnji tradicionalni seminar za slovenske šolnike na Tržaškem in Goriškem, je izvršni odbor ocenil, da je tako ravnanje povsem nerazumljivo in v škodo razvoja in normalnega delovanja manjšinskega šolstva. Izvršni odbor je poudaril, da se praksa vsakoletnega prirejanja strokovnih seminarjev mora nadaljevati. Posebna točka dnevnega reda seje izvršnega odbora je bila posvečena pripravam na proslavljanje raznih pomembnih obletnic, kot na primer 35-letnice osvoboditve, 1. maja, 50-letnice bazoviških žrtev, 60-letnice požiga Narodnega doma in drugih. Izvršni odbor se je seznanil s številnimi pobudami tako na Tržaškem kot na Goriškem in sprejel tudi sam nekatere pobude, da bi vse te proslave izzvenele čimbolj vsebinsko in tudi čimbolj enotno. V zvezi s tradicionalno prvomajsko povorko pa je sklenil povabiti svoje članice, da se je polnoštevilno udeležijo in s tem dokažejo enotnost demokratičnih sil v boju za demokratični družbeni napredek. Na koncu je izvršni odbor izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do pokrajinske konference o kmetijstvu ter zanjo izrekel priznanje tržaški pa krajinski upravi in pohvalo vsem ustanovam, organizacijam in posameznikov, ki so prispevali k uspehu konference. Obenem je izrazil željo, da bi čimprej-prišlo do realizacije zaključkov konference same. se ga je udeležilo veliko število članov, simpatizerjev in predstavnikov sorodnih organizacij. O delovanju ter o najvažnejših pobudah društvenega odbora v preteklih letih je obširno poročal dosedanji predsednik Lojze Abram, ki se je v svojem posegu dotaknil tudi nekaterih perečih problemov kulturnega in sploh družbenega življenja Slovencev v mestu. Občni zbor so nato pozdravili predstavnica SPZ Nadja Kri-ščak, predsednik odbora za kulturo pri SKGZ Košuta, tajnik SKGZ Udovič ter predsednik ŠZ Bor Race. Pozdravom so sledile volitve novega društvenega odbora, ki ga sedaj sestavljajo predvsem mladi. Podrobneje o občnem zboru bomo še poročali. Splitski akvarel Drevi gostuje v Kulturnem domu gledališče «Komedija» iz Zagreba s Tjadrovidevo opereto «Splitski akvarel«. Predstave v Kulturnept domu bodo nato še v četrtek, petek in nedeljo. Na sliki Marica u> Tonči, glavni osebi iz te simpatične, lahkotne, folklorne in spevne predstave, prepletene z ljudskim humorjem in radostno pesmij® dalmatinskih ljudi iiiiue® • V petek, 18. aprila, ob 18. uri se sestane devinsko - nabrežinski občinski svet. ....... ....................................... tl.......MU ■.■Il.lll.l..1.1»Ul1 ...............Ml«' USPEŠEN ZAKLJUČEK ABONMAJSKE SEZONE GLASBENE MATICE APZ Tone Tomšič je sinoči ponudil tržaškemu občinstvu žlahtno petje Izvrstno strokovno in umetniško vodstvo mladega dirigenta Jožeta Fiirsta Obnovitveni občni zbor PD S. Škamperle V društvenih prostorih na stadionu «1. maj* je bil sinoči obnovitveni občni zbor svetoivanskega prosvetnega društva Slavko Škamperle, ki iimiiiiKimiiiiniiiiKiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiimiiiiiMiiiinHM V zadnjem abonmajskem koncertu Glasbene matice je sinoči v Kulturnem domu nastopil Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Glasbena sezona naše osrednje glasbene ustanove v Trstu ni mogla izzveneti bolj kakovostno in umetniško doživeto. Apezejevci so nam ponudili pevsko in vsebinsko uspel nastop, nastop, kakršnih bi pri nas želeli še mnogo. APZ Tone Tomšič je pod izvrstnim strokovnim in u-metniškim vodstvom mladega dirigenta Jožeta Fiirsta dokazal, da vztrajno raste proti tistemu vrhu, ki ga je pred drugo vojno predstavljal znani akademski zbor Franceta Marolta. Zbor je sinoči pel polno, mehko in ubrano in občinstvo ni štedilo s priznanji. Ljubljanski pevci so se resnično potrudili in odprli vse registre negovanega in interpretativno razgibanega petja. Pa tudi iz predstavljenega programa je bilo razvidno, da zbor suvereno obvlada celotni evropski glasbeni prostor in z žarom podaja pesmi iz različnih obdobij in različnih stilov — od klasične polifonije do izrazito moderne, sodobne pevske govorice. Seveda so bile v sinočnjem koncertu tudi reči, ki so nas motile, n.pr. leenaki vstopi, tu ra tam razglašeno jraziranje, predvsem pri Pahorjevem Očenašu hlapca Jerneja. Toda v celoti so pevci pokazali tako viso- ko pevsko kulturo, da bodo pomanjkljivosti z lahkoto odpravili. Letošnja sezona Glasbene matice je torej za nami; sinočnji nastop APZ Tone Tomšič iz Ljubljane pa bo prav gotovo odločilno prispeval h končnemu obračunu komaj minulega abonmajskega leta. (ris) Umetniški obraz Benečije sinoči v Slovenskem klubu Umetniški obraz Benečije — to je bil ambiciozen in obenem pomenljiv naziv sinočnjega torkovega večera v Slovenskem klubu, ko so se tržaškemu občinstvu predstavili beneški slikarji in rezijanski pesnik Renato Quaglia. Večer je zares izzvenel v nekakšno hvalnico umetnosti, kulturi, ki ji ni treba političnih manipolacij, da se uveljavi. To je potrdila tudi raven beneških umetnikov, ki so s svojim sporočilom dokazali, da sledijo trdni slovenski kulturni tradiciji, da znajo tudi z umetniško izraznostjo pritegniti posluh širše javnosti. Na panojih v Gregorčičevi dvorani smo lahko videli dela dvanajstih likovnikov iz Beneške Slovenije, ki jih je predstavil družbenopolitični delavec, likovni pedagog in slikar Pavel Petricig. Svoje iz- Pisma uredništvu O SREČANJU COSSIGA - TOMBESI Spoštovani g. urednik! V včerajšnji izdaji PD se na drugi strani bere o mnenju, ki naj bi ga izrekel poslanec Tombesi predsedniku Cossigi v zvezi z zahtevami Slovencev po globalni zaščiti. Površni bralec bi si lahko ustvaril vtis. da demokristjan Tombesi spada v kroge, nestrpne do narodnostnega vprašanja in z njim vsa kr-ščanskademokratska stranka. Iz teksta je razvidno, da je verjetno bolj res, da ne gre zamešati pojma »narodna manjšina* s pojmom »pa litična manjšina*. Naj bo kakorkoli, zdi se mi, da je za nas Slovenc zelo pomembno, da danes podčrtamo izjavo, ki jo je slovesno podal predsednik Cossiga v parlamentu v Rimu. Iz te izhajata vsaj dve stvari: da bo za sla vensko manjšino v Italiji zaščitni u-krep organski in da bo do njega prišlo v tesnem sodelovanju z deželo Furlanijo - Julijsko krajino. In to sta pojma, ki izražata duh političnih smernic, ki jih tržaška KD zastopa in ki so bile zelo jasno izražene na nedavnem strankinem kongresu. Jurij Slama Referent za manjšinsko vprašanje pri pokrajinskem vodstvu KD Tombesija označili za človeka, «fct ni sicer nikoli prikrival svoje desničarske usmerjenosti v stranki». Iz tega izhaja, da njegovih stališč ne istovetimo s stališči drugih, odprtih predstavnikov KD, in toliko manj s stališči vse krščansko-demokratske stranke. Ko pa posl. Tombesi govori o cabsurdnih in anahronističnih privilegijih na škodo večine», govori isti jezik, kot ga govorijo krogi, ki «kažejo nestrpnost do narodnostnega vprašanja in dejanskega sožitja ob meji*. Cossigovo programsko izjavo nove vlade v parlamentu smo s poudarkom objavili v isti številki na prvi strani. Op. ur.; V sestavku, na katerega se sklicuje gornje pismo, smo posl. ODNOS KD DO LISTE ZA MILJE Sekretar miljske sekcije KD Giuseppe Rizzi nam je v zvezi z našim poročilom o zadnji seji miljskega občinskega sveta, v katerem je bilo stališče njegove stranke označeno kot dvoumno, poslal fotokopijo posega o stališču KD do Liste za Milje. Poseg objavljamo tokrat v dobesednem prevodu, da bodo bralci lahko sami presodili. »Zdi se nam potrebno, da sedaj pa jasnimo svoje stališče do Liste za Milje. Najprej moramo ugotoviti, da Lista tako v Trstu kot v Miljah pa čeravno v dveh različnih političnih in družbenih stvarnostih, ni in ne more biti vzporedna ali dopolnilna KD. Po vsebini njene politike, po nastanku, po položaju in po njenem lastnem priznanju se Lista nedvoumno predstavlja kot alternativa naši stranki. Lista, ki je n: ,tala iz precej splošnega in heterogenega protestnega gibanja proti načinu, kako so na osrednji in krajevni ravni upravljali naše kraje, se je razširila v vseh družbenih, političnih in gospodarskih krajih naše pokrajine in je povzra čila padec zaupanja v vse stranke. S tem pojasnilom lahko vsekakor soglašamo s tistimi, ki, kot miljski socialisti, sodijo, da obstaja, mimo generičnega protesta, ki zadobiva občasno nesprejemljive kvalunkvi stične oblike, tudi zahteva po bolj aktivnem sodelovanju in želja, da bi tudi konkretneje prispevali k življenju skupnosti. Miljska KD jemlje to na znanje in, ob spoštovanju pravice vsakogar, da svobodno izraža svoja mnenja in stališča, vidi v novem gibanju, ki je nastalo v Miljah, izraz, s katerim sicer ne soglašamo, svobodne volje in avtonomne izbire dela naših someščanov, s katerimi, upajmo, bo mogoče doseči, brez vsakršnega predhodnega predsodka. do skupne obveze za demokratično in konstruktivno soočanje, ki bo resno z upravnega vidika in veljavno s političnega in ki bo v korist vse skupnosti*. delke, ki pričajo o zadostnem u-metniškem talentu, čeprav so slikarji samouki, so razstavili Giuseppe Gianni Balus, Giovanni Car-lig, Nadia Cromaz, Romano Cro-maz, Dante Del Medico, Dante lta-lia, Gianni Osgnach, Pavel Petricig. Dario Pinosa, Ivan Vogrig. Romeo Vuch in Silvano Zompicchiatti. V drugem delu večera, ki ga je povezoval predsednik Slovenskega kluba pesnik Marko Kravos in ki mu je prisostvovalo številno občinstvo, med tem tudi predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Mario Colli, se je s svojimi poezijami predstavil pesnik iz Solbice v Reziji Renato Quagha, ki je v originalu prebral sedem svojih poezij. Pesmi je nato v knjižni slovenščini, v prestavitvi Kravosa in Benedeliča, posredovala članica SSG Mira Sardočeva. Skratka, večer je še enkrat potrdil življenjskost in ustvarjalnost Benečanov, ki bi jo bilo treba še poglobiti. • V veliki dvorani srednje šole v Naselju sv. Maura bo jutri ob 19.30 predavanje dr. Franca Perca o temi: «Srnjak in problemi lova v občini Devin - Nabrežina*. Mlad! narkomani poskuiali krasti mamila v lekarni Včeraj zjutraj je policijska izvidnica v lekarni v Largo Osoppo 1 aretirala tri mladeniče, ki so bili na tem, da vdrejo v poslopje. 22-letni Angelo Grison iz Brescie (stanuje pa v Trstu v Ul. Tonset-ti 6), 27-letni Marino Simonovič iz Bol junca in 20-letni Oriano Furlani iz Milj so v Ul. Gorizia s silo od prli prtljažnik nekega fiata 500 in ukradli orodje, s katerim so nato hoteli vdreti v omenjeno lekarno. Prišli so že na dvorišče, ko so stanovalci v bloku slišali sumljivo gibanje in škrtanje, kot bi hotel kdo s silo nekam vdreti. Nemudoma so poklicali policijo, ki je mladeniče zasačila tik preden so navalili v notranjost lekarne. Pri vsem tem pa je zanimivo dejstvo, da so vsi trije narkomani in da so hoteli iz lekarne najverjetneje odnesti kakšna mamila. Lekarno u-pravlja 47-letni Antonio Maria Rea iz Ul. F. Severo 31, ki je bil o poskusu kraje nemudoma obveščen, kasneje pa je sam ugotovil, da ni s polic zmanjkalo ničesar, Sc vedno nerešen problem delavcev SIRT Na deželnem odbomištvu za industrijo se je včeraj ponovno sestal tehnični odbor, ki se u-kvarja s problemi delavcev bivše steklarne «Vetrobel» (SIRT) in ki ga sestavljajo predstavniki sindikalnih organizacij, ta vamiškega sveta, prefekture, Intersinda, industrijske zveze in deželne uprave. Odbor je nadaljeval razpravo o postopnem vključevanju delavcev v druge tovarne na Tržaškem in Goriškem. Težave izhajajo predvsem iz dejstva, da nova delovna mesta, ki jih ponujajo industrijci, ne ustrezajo kvalifikacijam delavstva, ki je z opustitvijo načrta o preosnovi stare steklarne ostalo praktično brez dela. Okrog 100 novih delovnih mest je namreč na razpa lago v gradbeništvu, to je v proizvodni dejavnosti, za katero delavci nimajo potrebnih kvalifikacij. Poleg tega je razpoložljivost delovnih mest premalo za vse odpuščene delavce, tovarniški svet pa zagovarja stališče, da je treba problem nove zaposlitve rešiti za vse prizadete delavce skupaj. Tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je sinoči v tej zvezi naslovilo na prefekturo brzojavko, v kateri zahteva nujen sklic novega posveta o problemih delavcev SIRT. Posveta naj bi se udeležili tudi tržaški parlamentarci predsednik deželnega odbora Comelli, predsednik skupščine Colli ter zastopnika Krožnega sklada in deželne finančne družbe Friulia. Zanimiva pobuda ZZ1 Včeraj se je pričel Teden proti draginji, ki ga organizira Zveza žensk Italije, da bi opozorila ljudi na neodgovorno ravnanje tržaške občine in drugih teles, ki dopuščajo tak šno vrtoglavo naraščanje cen. med tem ko se po vsej državi množijo pobude, da bi jih zadrževali, po enotili ali celo znižali. Teden proti draginji se bo zaključil v petek, 18. aprila, ko se bodo ženske po dale na prefekturo, kjer se bodo srečale s predstavniki družbenih in političnih sil tržaške pokrajine. Ves teden pa bodo na različnih koncih Trsta, in predvsem v središču, zbirale podpise. petek, 18. t.m., ob 18. uri v dv® rani ENAIP v Istrski ulici št. •> ' Na zborovanju bodo proučili dr® matični položaj 200 družin, ki b® do morale zapustiti stanovanja * prvih mesecih letošnjega julija. • Danes b 19.30 bo v CCA ra® prava o knjigi Maxa Stirnerja A® nico e le sue proprieta*. Govori}1 bodo profesorji Arduino Agnelli, N'" co Berti in Claudio Magris. Deb® to prireja kulturni krožek «Spaz*' Utopia*. Poletno kopanje v miljskem lazaretu? Miljski župan Bordon in odbornik Campagna sta se včeraj sestala * predstavniki V. vojaškega štaba, k® terega pristojnost zajema sever® vzhodni predel italijanskega ozen1' lja. Predstavnika občinske uprav* sta predočila svojim sogovornik®? znano vprašanje lazareta, ki naj " ga namenili turističnim dejavnosti®1 Miljska občina bo vložila P1-0*'’?! da bi smela uporabljati del lazaret* kot javno kopališče že v letošnji P® letni sezoni. ____ Razstave V avli šole Caprin bo jutri, 11.15 odprl razstavo svojih del faele Bova. Razstava bo odprta 2. maja z urnikom ob delavniki*1 od 9. do 13. ure. V centru Barbacan bo danes, ^ 18. uri otvoritev razstave «H M®1” tello di Ottorino Stefani (1969-1980)*' V novinarskem krožku, Korzo I®’ lia 12, je odprta razstava slikat* Parne in Ondine Brunetti. Razstav ljali bosta do 24. t.m. V galeriji Torbandena razstavi? Lojze Spacal. V galeriji n Tribbio na Pia*** Vecchia 6, razstavlja do 18. apr*1* furlanski slikar Fred Pittino. V galeriji Tealro Romano je prta razstava Demetrija Ceja. B** stava bo odprta do jutri, 17. april*' V Kosovelovi knjižnici v Sežani * sodelovanjem Narodne in univer® tetne knjižnice Ljubljana, je*v 20. t.m. odprta razstava o Preži!*" vem Vorancu ob "0 letnici njeg®* smrti. • Sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev SUNIA, SICET in UIL so sklicale zborovanje vseh družin tržaške pokrajine, ki morajo zapustiti po zakonu svoja dosedanja bivališča. Zborovanje bo v Ob 1. obletnici smrti Marije Pj? neu darujejo mo’ Pepi ter hčed® Neva in Maja z družino 20.000 8* za Skupnost družina Opčine, 20.' za popravilo dvorane na Konto®® lu ter 20.000 lir za spomenik P9 dlim v NOB na Kontovelu. , V spomin na Marijo Daneu ** j ruje jo družina Danev (Konto®® 156) 20.000 lir za popravilo dvor*, ne na Kontovelu ter Virgil Per,|v 20.000 lir za ŠD Kontovel. j Za poimenovanje osnovne šole Pj Sv. Jakobu po Josipu Ribičiču d* rujejo: zelenjavna trgovina De gane 3.000 lir ter N N 10.000 ljr' V počastitev spomina Marina tfr* lja darujeta Ružiča in Sandro ° cik 10.000 lir za SPK Sirena. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi MIRO MAVER Pogreb bo jutri, 17. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice bolnišnice pri Magdaleni naravnost v Boljunec. Žalujoči žena Karmela, brat Mario, sestra Sonja in drugi sorodniki- Boljunec, Novo mesto, Gabrovec, Krmenka, 16. aprila 1980 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) 80 PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 16. aprila 1980 Gledališča Rossetti Danes, ob 20.30 bo Stalno gle-Galijče Furlanije ■ Julijske krajine Predstavilo delo Pier Paola Pasoii Olja »Calderon*. Režija Giorgio rressburger. Premiera. Zadnja pred-stava v abonmaju. avditorij Na pobudo Verdijevega gledali-sca so spet na sporedu baletne pred-staye za šole. Za rezervacije in nabavo vstopnic naj se šole obrneta ^s*50vni urad gledališča, tel. VERDI Danes, ob 20. uri zadnja uprizo-owv Verdijeve opere «Otello». Pro-vstopnic pri blagajni gledalca. Kino C»Ppella Uiulergroun l 18.00-20.00-«.00 »Iskanja*. Matjaž Klopčič. Aldebaran 17.00-22.00 «Lenny». Bob Fpsse. črno-beli film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Porno erotic mo-vies>. Prepovedan mladini pod 18. letom. "iston 17.00-22.00 «Ciao Pussycat*. V Sellers W. Allen, R. Schnei-pfer. U. Andress. td.en 16.30-22.00 «La cittš delle donne». Režija F. Fellini, igra M. Mastroianni. Prepovedan mladini Pod 14. letom. xcelsior 16.30 «Kramei contro Kramer*. D. Hoffman. M. Streep. rattacielo 16.00 «La spada nella r°ccia». Disneyeva barvna risanka. enice 17.00 »Star trek*. Barvni film M'gnon 16.00 «Tess». N. Kinski. Barvni ‘>lm za vsakogar. "•drammatico 15.30—22.00 «Le pomo-cuginette». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aaastallo 16.30 «Tesoro mio*. J. Do-relli. Barvni film. moderno 16.30 «La rivoluzione sestale in America*. Prepovedan mladini pod 18. letom. AUr5ra^evčani tucii favoriti, saj so ktlYno k močnejši od Zagreb-0V in to so tudi pokazali v pr-»enstvu. 8t^prašante pa te, s kakšno zbrano-,se bodo Sarajevčani pripravili israr H^Hje. srečanje in kako bodo JtJ:1 Osvojili so državni naslov na s,ecfnte v Splitu, ki je od sleherne-zhrafc0Sarkarte zahtevalo največjo p anost, maksimalno motiviranost. tirn.i*3®* pa sproščenost, veselje, selv,!iVV<;d'.Vpraaarte je torej, če ohfw5° ^arajevčani v tako kratkem vin bte predvsem psihično pripra-a na nov težak izpit. jk„°,^rvu8* strani pa je za zagreb-zariv,-osar*carte današnje srečanje e„ aja priložnost, da posežejo po jT®1 Prestižnem naslovu v tej sedli a ^ Koračevem pokalu so zase-pr t.a8°. mesto (v finalu so izgubili ij i.^.^.rrigoniju), v prvenstvu so bi-stvPetJ1' 9aPes so t°rej pred edin-en./'° Priložnostjo, da posežejo po PokS nastevu — P° jugoslovanskem i^GOMET pKED TEKMO S POLJAKI Prve priprave italijanske reprezentance sliA^:mnajst kandidatov za italijan-c0 državno nogometno reprezentan-C Kl ho v Turinu nastopila v so-v p?,rot‘ Poljski, je danes prispelo b(yj °°ne pri Vercelliju, kjer se kJ? Opravljali na to tekmo. Po Beajl! *n krajšem počitku je trener k0tr22f’ skupno s svojim namestni-ierai .^visanom, odšel s svojimi tiwCl v Biello, kjer so imeli lažji v rjn®' Bearzot je igralce razdelil si "e ekipi po devet igralcev in ^ote: li ^odrij,; Bordon, Antononi, Oria-Zaccarelli, Collovati, , v«eg, Gentile *n *^eleni» in Maldera; Zoff, Tardelli, Bette- b ' Causio, Buriani, Cabrini,..Rossi, in Altobelli. Igfj.tei sta igrali na skrajšanem W^u’ Bearzot pa je ukazal, da več t m53*50 moštvo poda žogo najti v“**rat, nato pa mora strelja-2 2-j ^rata. Zmagali so «modri» G^^°i so bili Graziani, Cabrini in igfai tekmi je Bearzot poslal vse ja v slačilnico, razen Tardelli-Gja . ireo, Burianija, Bettego in tfejl?anija, ki so (pod vodstvom Vj^rja Bordona) vadili strele iz p Položajev. ®earz ^ključku vadbe je trener "Uzot najavil postavo ekipe, ki bo danes igrala trening-tekmo proti Bielleseju (16.30) in sicer bo ta ekipa taka: Zoff; Gentile, Cabrini; Oriali, Collovati, Scirea; Causio, Tardelli, Rossi, Antognoni, Bettega. Taka bo začetna postava, med igro pa bo vstopilo v moštvo še ostalih sedem sklicanih igralcev. AVTOMOBILIZEM Claya Regazzonija bodo premestili v Švico LONG BEACH (Kalifornija) -Znanega švicarskega avtomobilskega pilota Regazzonija, ki se je pred petnajstimi dnevi hudo poškodoval med avtomobilsko dirko formule e-na v ZDA, bodo jutri premestili v neko švicarsko kliniko. Njegovo zdravstveno stanje je zadovoljivo, je izjavil predstavnik bolnišnice v Long Beachu, vendar ima noge še vedno paralizirane. Pii V nedeljo sta se v prijateljski nogometni tekmi v Zagrebu pomerili enajsterici zagrebškega Vjesnika in Založništva tržaškega tiska (na sliki obe moštvi). Tekma se' je nepričakovani končala z neodločenim izidom 2:2 (oba zadetka za ZTT je dal. Mitja Zonta). Sicer pa je bilo nedeljsko srečanje tudi lepa priložnost za predstavnike obeh založništev, da popestrijo prijateljske stike, Jsot je na jutranjem sestanku na Vjesniku dejal predstavnik velike zagrebške založniške hiše Vilko Luncer •iiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiMitiitimii!iiiililiit1„,m,n,nun,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nun, rliiiliiilii„i,i„iiiiiliiiimiii n,hiiii mi,, iiHiiiiniiiiiimiimtimii m miiiitiiiiiin mm, iiiiiiiumiiiiimiiiimiiiiiimii mm ODBOJKA PO SOBOTNI ZMAGI NAD SCARPOTECO Nabrežinski Sokol že v ženski B ligi Slovenske odbojkarice so povsem zasluženo napredovale v višjo ligo ŽENSKA C LIGA SCARPOTECA - SOKOL 2:3 (15:18, 8:15, 15:13, 16:14, 8:15) SOKOL: Capolicchio, Chemelli, Kralj Cirila, Kralj Damjana, Lija Legiša, Grazia Legiša, Vida Le-giša. Lozar, Mervič, Pangos, Pertot Škrk. S sobotno zmago nad Scarpoteco iz Gradišča si je nabrežinski Sokol zagotovil matematično gotovost za napredovanje v B ligo. Ekipa Scarpo-tece se je postavila na igrišče trdno prepričana v svojo zmago, kajti samo tako bi se lahko rešila izpada iz lige. Po zelo napetem prvem setu, v katerem pa so bila dekleta Sokola pri-sebnejša, so z lahkoto zmagale tudi v drugem setu ter vodile v tretjem z 11:3. Domačinke so bile na robu propada, a.N.abrežinkg so jih podcenjevale in jim niso zadale kcčne-ga udarca. Tako so lahko predstavnice, ,z Gradišča n dohitele Nabrežin-ke in osvojile set. Tudi v četrtem nizu je Sokol povedel s 7:0 in imel nato celo match žogo pri stanju 14:13. Tudi tokrat pa je bila sreča naklonjena Scarpoteci. Odločilni peti set se je začel dobro za domačo ekipo, ki je povedla z 8:3. Cirila Kralj pa je tedaj z odličnimi servisi povsem razbila že utrujeno obrambo nasprotnic. Tekme je bilo tako konec in Sokol je pospravil dve zlata vredni točki. Da so se tokrat igralke Sokola sredi tekme zmedle je prispeval tudi sodnik, ki ni bil kos svoji nalogi, saj je celo trener Scarpotece Sviligoj dejal našim predstavnikom: Jetika MNOGOBOJI V TRSTU Tudek med najboljšimi Dobre rezultate so dosegli tudi nekateri drugi naši tekmovalci Hiova?n° in nedeljsko atletsko-tek-1 UiieLM. v mnogobojih v Trstu je 1 bo .teh številni udeležbi še ved-Pinsk; caj preizkušenja moči. Sku-H^ulteti še niso zreH za °h-Zaton ter primerjave in izstopajo tenoPL^vsem dosežki v posameznih Ne atl- V^no je bila zastopana tudi boi i stea atletika, ki je poslala v G^ del svojih moči. *kih j i mnogobojev je bil od sloven. (ti u "famovalcev najboljši Zudek, iti 24>vaseSel skoraj 6 m v daljino Mpj b na 200 metrov. *4tne2 Naraščajniki je najboljši polenti N,ezultat v sklopu mnogoboja ba Gordan Tibor s časom 12"4 Išvjj m, Bonanno, Furlan in šker-Vlio so v v*šino skočili 150 cm. iOo Jar|a Gregori je dobro tekla na V Jn skakala v daljino. »Mo HPu°°n'h panogah je za Bor . hro skakal v višino Langan Ist'm)- 'irti' atlct je zablestel tudi v da-t>ati°g /nzultatom 6,10 m. V obeh V dg).:1 je dosegel osebna rekorda, ‘bdi pj in krogli je tekmovala *°vanna Nugnes. »‘eter IZIDI (Evjp i naraščajnice: 1. Furlani Gre„a) 3530 točk; 21. Tatjana L,'1, (Bor) 1883 (100 m 14"5, 3,9osa ''ŠG, višina 110 cm, daljina ^ .40° m ri4”l) 28i] L Rucli (Valnatisone) š. 3. Ruzzier (Adria) 2305; te, h; , k (Adria) 2227 (daljina 5,93 38 3olsk 19,28 m, 200 m 24”G, kopje 1500 m 5'05"4) (Sppji naraščajniki: 1. Sverzut (Ari«; 5°30 točk; 8. Gordan Tibor š,79L®! 1762 (100 m 12"4, daljina c Ul hrogla 9,10 m, višina 140 »atin , m 3'23”6 ; 11. Fausto Bo-8.09 ° (Adria) 1709 (13”3, 4,85 m, Vin ' 150 cm, 3’13”7); 16. Peter 7.48 a (Bor) 1596 (13”5, 4,17 m. 150 cm, 3'25”4); 19. Edi Pl iiavai (Bor) 1159 (12”9, 0, 7,80 Mjplcm. 3’54”6); 21. Igor Kako-H l^dria) io38 (14”1, 4,23 m, 7,48 1J0 cm, 3 34”0) kb ROKOMET V 1. ITALIJANSKI LIGI Cividin in Volani na vrhu lestvice Cividin Trst — Fabbri Rimini 33:11 (14:3) CIVIDIN: Brandolin. Skalamera, Sivini 4, Pischianz 11, Pellegrim 1, Andreasič 4. Pisani, Petrovič 6, Calcina, Bozzola 1, Gerebizza 1 in Scropetta 5. Z nedeljsko zmago je Cividin dohitel Volani, s katerim si sedaj delita prvo mesto na skupni lestvici. Igralci iz Rovereta so namreč v Teramu remizirali in tako je tržaški prvoligaš nadoknadil točko razlike, za katero je zaostajal. Toda preidimo k nedeljski tekmi. Pravega boja pravzaprav ni bilo, kajti gostje so bili za razred slabši od domačinov, ki pa so odigrali eno najboljših tekem v tem letu. Cividin je zaigral dobre zlasti v napadu, kjer so bili Piscnianz in tovariši neustavljivi. IZIDI 17. KOLA Čampo del Re Teramo - Volani Ro-vereto 19:19 Loaker Bočen - Tacca Varese 16:21 Forst Bressanone - Scafati 23:18 Cividin Trst - Fabbri Rimini 33:11 Agorš Rimini - Eval Firence 36:25 Eldec Rim - Fondi 19:19 Mercury Bologna - Banco di Roma 21:22 LESTVICA Cividin in Volani 31, Agora 27, Teramo 25, Banco di Roma 22, Forst 21. Tacca 20, Eldec 14. Loaker 13, Mercury 11, Fabbri 10, Scafati 6, Fondi 5, Eval 1. PRIHODNJE KOLO Bancoroma - Loaker, Agora - Teramo, Tacca Cividin, Scafati -Mercury, Fondi - Forst, Volani -Eldec, Eval - Fabbri. Max «Žal mi je, a ne morem pomagati*. Prihodnjo tekmo bo igral Sokol zadnjič v tem prvenstvu pred domačo publiko, proti ekipi Libertasa iz Krmina. Sa. ŽENSKA B LIGA Cast^lgomberto - Bor Intereuropa 3:0 (6, 5, 4) BOR INTEREUROPA: Bolčina, De-bednjak, Fičur, Glavina, Kalan, Mesesnel, Pavletič, Raubar, Zupančič. Na svojem zadnjem letošnjem gostovanju je Bor Intereuropa v Ca-stelgombertu povsem zasluženo izgubil proti ekipi, ki bo letos napredovala v A-2 ligo. Glede na dejansko moč obeh ekip lahko rečemo, da razlika ni taka, kot kaže sobotni izid. Žal, pa so tokrat borovke igrale izredno slabo in niso domačinkam nudile praktično nobenega odpora. Kot delno opravičilo lahko navedemo, da so naše igralke riastopile’'brez Kuso- • ve in torej močno okrnjene v napadu ter bloku. Kljub temu pa bi lahko pokazale veliko več. S tem kolom se je letošnje prvenstvo v bistvu zaključilo, saj je stanje na lestvici povsem dokončno, že teden pred samim koncem. Castel-gomberto bo, kot rečeno napredoval, nazadovali pa bodo Pallavolo Schio, Volta Mantova in Tiesse Treviso. IZIDI 17. riOLA: Baribbi Brescia - Mogliano 3:2 OMA Zanardo - Pallavolo Schio 3:2 Castelgomberto - Bor intereuropa 3:0 Cenate Sotto - Tiesse Treviso 3:1 Spine - Volta Mantova 3:2 LESTVICA Castelgomberto 30, OMA Zanardo 26, Cenate Sotto 24, Spinea 20, Bor Intereuropa 18, Baribbi Brescia in Mogliano 14, Pallavolo Schio 10, Volta Mantova 8, Tiesse Treviso 6. PRIHODNJE KOLO Bor Intereuropa - Spinea, Treviso - Castelgomberto, Mogliano - OMA Zanardo, Volta Mantova - Baribbi BS, Pallavolo Schio - Cenate Sotto. INKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg — Sloga 1:3 (12:15, 15:5, 13:15, 12:15) BREG: Salvi, Olenik, Martinelli, Stepančič, Švab, Slavec, Žerjal, Pre-molin, Trenta. . SLOGA: Čuk, Mira in Neva Grgič, Gulič, Milena in Tiziana Križ-mančič, Lazar, Milič, Ražem, Zoch, Hrovatin. SODNIKA: Burlini in Svanderlik iz Trsta. Slovenski derbi v Dolini med domačim Bregom in Slogo so osvojile slogašice. Tekma je bila zelo borbena in je trajala zelo dolgo. Obe ekipi sta se borili za vsako žogo in številni navijači so prisostvovali tudi dolgim akcijam. Domačinke so zaigrale bolje kot po navadi, vendar so grešile precej lahkih žog in ni jim uspelo osvojiti več od enega seta. S tem porazom so Brežanke na spodnjem delu lestvice in se bodo morale pošteno potruditi v prihodnjih tekmah, če hočejo ostati v 1. ŽD. MRS KONTOVEL - JULIA 3:1 (9:15, 15:5, 15:13, 15:5) KONTOVEL: T. Cibic, V. Cibic, černjava, D. Danev, M. Danev, Rupel, Prašelj. Kontovelke so povsem zasluženo zmagale proti poprečni Julii. Čeprav ta ekipa zaseda zadnja mesta lestvice je na kontovelskem igrišču prikazala precej živahnp igro, tako da so se morale domačinke pošteno potruditi, da so osvojile zlata vredni točki. S to zmago ohranja ekipa še vedno ambicijo po prestopu v višjo ligo, čeprav se vse igralke dobro zavedajo, la naloga še zdaleč ni lahka. Že v četrtek namreč čaka Kontovelke elo naporno gostovanje v Prati proti istoimenski, prvouvr-ščeni ekipi. Sodeč po prikazani igri Kontovelke ne bi smele odigrati podrejene vloge, čeprav tudi tokrat ekipa ne bo nastopala v najboljši postavi. Razveseljivo pa ostaja spoznanje, da so ostale igralke v tem času odločno napredovale. Mislimo predvsem na Marizo Danev, ki igra iz tekme v tekmo boljše, na Ruplovo, ki se počasi' vrača v svojo običajno formo, in tudi na mlado Valneo Cibic, ki je prav proti Julii igrala dokaj solidno. H. L. 2. MOŠKA DIVIZIJA Solaris — Juventina 2:3 • (-9, 11, -12, 9, 12) JUVENTINA: L. Nanut, Faganel, Corva, Plesničar, Golob, Mučič, štandreški Juventini je uspelo, da je tudi na tujem igrišču zmagala proti Solarisu ter 5e tako više povzpela na lestvici. Srečanje \ samo ni bilo ria tako visoki tehnični ravni, saj sta obe ekipi zgrešili več osnovnih elementov igre. Pri Juventini pa je treba pohvaliti dobro igro in požrtvovalnost Corve, Mučiča in Faganela. Juvedtina bo odigrala prihodnjo tekmo pred lastnim občinstvom profti ekipi Rozzoia iz Trsta, in sicer v soboto ob 20. uri. K. M. DOM - VOLLEY GRADEŽ 3:1 (-7, 7, 7, 10) DOM: (Gorica): Černič, Devetak, Prinčič, Cotič, Jarc D. Juren, Jarc M., Pahor, Gomišček in Komel. VOLLEY (Gradež): Lugnan, Ip-salt, Toso, Marin, Toso, Zian, Macus, Padovan in Pasqua. SODNIK: Mauri Pietro iz Gorice. Domovci so v tem nastopu slabo igrali in so celo proti poprečnemu nasprotniku izgubili prvi set. O samem srečanju nimamo kaj več povedati, saj je bil potek tekme nezanimiv. Naj pri tem le dodamo, da je bila sobotna tekma z ekipo iz Gradeža prva tekma, ki jo je Dom opravil v občinski telovadnici v Štan-drežu. Doslej so namreč tbelordečb igrali domače tekme v Ločniku pri Gorici. V prihodnjem kolu (13.) bo Dom gostoval v Krminu, kjer se bo spoprijel s tamkajšnjo šesterko Libertasa, ki sodi med moštva, ki se borijo proti izpadu. Tekma Libertas -Dom bo na sporedu v soboto, 19. a-prila, ob 19.30 v šolski telovadnici v Krminu (Ulica Roma 5). -ik- 2. ŽENSKA DIVIZIJA Libertas GO — Bor 2:3 (16:14, 15:5, 11:15, 12:15, 8:15) BOR: Furlanič, Montanari, Laura in Elene Maver, Zergol, Tomšič, Birsa, Gerdol. Po nerodnem porazu proti šesterki Volleya, so se borovke vrnile s sobotne tekme v Gorici z novim izkupičkom, ki jim je omogočil povratek na drugo mesto na skupni lestvici. Zmaga je bila prav tako dobrodošla kot nepričakovana, saj go-riška dekleta vodijo na lestvici že od samega začetka prvenstva in so svoj prvi poraz prepustile borovkam. Omembe vredna je dobra igra sester Maver, ki sta bili tako v obrambi kot ob mreži skorajda nepogrešljivi. (dan) UNDER «15» Breg — Kontovel 2:0 (15:5, 15:12) BREG: Žerjal, Zobec, Salvi, Kocjančič, Alberti, Smotlak, Mauri, Barut. KONTOVEL: Romilda in Nataša Domen, Štoka, Prašelj, Starc, Ban, Kemperle, Regent. SODNIK: Benedetti iz Trsta. Breg je v slovenskem derbiju s Kontovelom osvojil prvi par točk v tem prvenstvu. Takoj v začetku so Kontovelke povedle s 5:1, ko so domačinke nadoknadile in so z vrsto močnih servisov osvojile set. Tudi v drugem setu so najprej povedle Kontovelke, Odbojkaricam smučarkam in odličnim SOKOLA čestita ob prestopu v B-ligo SK Devin toda so se domačinke kmalu zbrale in so začele lepo loviti žoge v o-brambi. Igra je bila izenačena, a tokrat je domačim igralkam uspelo obdržati mirne živce in zmagati. MRS NOGOMET V ZVEZI S ŠKADALOM NOGOMETNIH STAV Zavrnjeni vsi prizivi RIM — Zvezna prizivna komisija italijanske nogometne zveze je zavrnila prizive predsednika Milana Colomba in drugih dvanajst igralcev, ki jih je preteklega 27. marca disciplinska komisija začasno izključila v zvezi s škandalom nogometnih stav. Zaradi te odločitve v tem prvenstvu verjetno ne bodo več igrah. Kot je znano, gre za nogometaše Lazia (Cacciatori, Giordano, Manfredoma in tjilson), Perugie (Delia Martira, Zecchini, Ca-sarsa), Milana (Albertosi in Mori-ni), Genoe (Girardi), Lecceja (Ma-gherini) in Palerma (Merlo). TENIS Turnir v Rimu Danes se bo v Rimu začel četrti mednarodni spomladanski teniški turnir, ki bo trajal do nedelje. V prvem dnevu bo na sporedu nekaj zanimivih srečanj, med temi pa bo gotovo tudi dvoboj med Špancem Gimenezom in Jugoslovanom Spearom. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM NERODEN PORAZ DOMOVE PETERKE Naši košarkarji so izgubili proti moštvu Časa del Carrozziere Dom — Časa del Carrozziere 82:100 (34:44) DOM: Dornik 15, Visintin 11, Hvalič (k), Blažič 8, čubej 4, Zia-ni, Prinčič 4, Kont 6, Semolič 34. PON: Visintin v 11. min. d.p., Fornasier v 16. min. d.p., Hvalič v 19. min. Domovci so tudi v nedeljo izgubili in tokrat proti mestnemu nasprotniku Časa del Carrozziere. V prvem srečanju so naši fantje sicer zmagali, toda tokrat sreča ni bila na njihovi strani. Domači so vodili skozi vse srečanje in so tudi zasluženo zmagali, «belo-rdečb pa so igrali izredno neuspešno. Dornik je popolnoma odpovedal v prvem polčasu. Blažič in Prinčič nista sploh bila prisebna in sta se slabo borila pod košema, le Semolič je igral preudarno in bil z velikim številom košev najboljši Domov strelec. Prihodnje srečanje bodo domovci odigrali v soboto, in sicer proti Arteju A v telovadnici v Štandre-žu s pričetkom ob 17.30. M. C. 1. DIVIZIJA Jadran — Steila Azzurra 94:92 (37:35) JADRAN — Barut 21 (5:6), Pertot 10 (2:2), Debernardi, Meneghetti 10 (0:3), Slavec 20 (8:10), čok 21 (5:9), Male 6 (0:3), Corbatti 6 (2:5), I. Pertot. V petem kolu prvenstva 1. divizije so jadranovci zasluženo premagali Stello Azzurro. Kot priča že sam izid, pa je bilo rrečanje izredno izenačeno. Naši košarkarji so dokaj dobro igrali v napadu, v obrambi pa so bili večkrat pomanjkljivi. Za zmago pa gre pohvala vsemu moštvu. David Čok Bor A — Bor B 78:77 (30:31; 71:71) BOR A: Oblak (k) 10, Pegan Š., Trevisan 8 (1:4), Rudes 8 (2:3), Pa-rovel 17 (2:3), Sestan 17 (5:7), Košuta 5 (3:5), Bajc 14 (2:3). BOR B: Raseni, Pisani, Berdon 1 (1:3), Pegan A. 30 (4:7), Canciani (k) 6, Koren 14 (3:4), Marsicn 20 (2:3), Bajc B., Slobec 4 (0:1), Jančar 2. SODNIKA: Škerlj in Tamaro .PON: Slobep PM: Bor A 15:27; Bor B 10:18 V zaostali tekmi drugega kola prvenstva 1. divizije sta se srečali Borovi A in B ekipi. Zmaga je šla veteranom, ki so zaigrali gotovo najboljšo prvenstveno tekmo. Oblakova četa je prikazala zelo dobro igro v napadu in je s pmjejšnjo lahkoto premagovala-mlajše nasprotnike. Ti so igfaii' zelo "slabo. Med veterani zaslužijo vsi pohvalo od Parovela, Bajca, Sestana, Ru-deža in Oblaka, do Trevisana: v nasprotnem taboru pa so vsi zelo slabo igrali, čeprav je bil Andrej Pegan v napadu skorajda neustavljiv. Max NARAŠČAJNIKI MOBILCASA - DOM 127:41 (61:15) DOM: Butkovič, Pisk 18, Batistič 1, Komel 12, Cej 2, Kovic, Feri 8. V nedeljo je Dom odigral v Krminu prvenstveno tekmo proti tamkajšnji obilcasi. Že na začetku tekme je bilo razvidno, da so domačini močnejši. V drugem polčasu so domovci popolnoma odpovedali, le v zadnjih minutah srečanja so zaigrali bolje in nadoknadili nekaj točk. V okrnjenih vrstah Doma sta zadovoljila le Pisk in Komel. C.A. NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Razpoloženi napadalci Juvcntine Juventina — Audax 5:1 JUVENTINA: Businelli, Tavčar, Šturm, Medeot (k), Adragna, Devetak, Panico, Lepore, Russo, Klanjšček (Leban v 70. min.), Gomišček. STRELCI za Juventino: Klanj- šček v 74. min., Medeot v 55. min., Gomišček v 65. in 75. min., Devetak v 85. min. Da Juventina že več časa dobro igra in je forma njenih igralcev izredna, je bilo razvidno že iz rezultatov, ki si jih je priborila v prejšnjih kolih tretje amaterske lige. Zato je bila favorit proti gori-škemu Audaxu, ki je po skupni u- vrstitvi slabša ekipa od štandreške. Tekma pa je kazala slabo za Juventino, ko je Audax povedel v 30. min. Kljub temu niso domači popustili in so že v naslednjih minutah večkrat ogrozili nasprotnikovega vratarja; v drugem polčasu so se «belo-rdeči» dobesedno razigrali in zasuli z goli goste: našteli smo jih kar pst. Verjetno bi bila razlika v golih še večja, če bi igralci slovenske ekipe izkoristili le polovico priložnosti za zadetek, ki so se jim nudile. Vsekakor zaslužijo {»hvalo vsi i-gralci zaradi požrtvovalnosti in tudi zaradi tega, ker smo lahko sledili lepi in zanimivi igri domačega moštva, ki se ji niso mogli gostje upirati. Sedaj čakajo Spessotove varovance še štiri tekme, od katerih je naslednja proti Azzurri, ki se bori za prehod v višjo ligo; pri tem lahko pomagajo Štandrežci Doberdobcem, če bi premagali Goričane. CARACAS — Z zmago po' točkah nad Argentincem Ramonom Sorio je Rafael Orono iz Venezuele ohranil svetovni naslov (po verziji WBC) v minimušji kategoriji. MLADINSKE IGRE V ZENSKI ODBOJKI USPEH TREH NAŠIH EKIP V višji del tekmovanja so se uvrstile tudi naše šole Levstik, Kosovel ter Ciril in Metod V ponedeljek zjutraj se je v telovadnici šole Čampi Elisi nadaljevalo prvenstvo mladinskih iger v ženski odbojki. Po izločilnih predtekmovanjih so si pravico do tega nastopa pridobile ekipe šol De Tom-masini, Bergamas, Čampi Elisi, Brunner, Levstik, Kosovel ter Ciril in Metod. Med sedmimi finalisti smo tako imeli tri slovenske šole. Žreb je bil najbolj naklonjen pro-seškemu Levstiku, ki se je brez borbe uvrstil v nadaljnjo fazo. V ponedeljek so bile tako na sporedu tri tekme. Poraženci so bili izločeni, zmagovalci in Levstik pa se bodo v četrtek pomerili za pokrajinski naslov. Kosovel — Ciril in Metod 2:1 (10:15, 15:11, 15:8) KOSOVEL: Canziani, Carli, Dr-novšček, Hrovatin, Križmančič, Malalan, Mužina, Natural, Purič, Sosič. CIRIL IN METOD: čač, Barbara in Patricija Ferluga, Fischer, Mirjam in Vesna Klemše, Kebar, Ukmar. V tem slovenskem srečanju je o-penski Kosovel zmagal nekoliko nepričakovano, saj so veljale dijakinje Cirila in Metoda za favoritinje. Svetoivančanke so brez večjih težav osvojile prvi niz, ko so openske dijakinje z zagrizeno igro najprej izenačile stanie v setih in nato v odločilnem tudi brez večjih težav premagale svoje nasprotnice. V ostalih dveh srečanjih je De Tommasini premagal šolo Čampi E-lisi, Bergamas pa dijakinje šole Brunner. V četrtek bodo na sporedu še zad- uiiiiititiiiiiiiimimiitiimiiimiitiitiiiiiiiiiiiniiiiHttiiiiiiiitiitimuimiiimtittiiiiiiiiitiiiiiiimMiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiMiiiiimmiiiitiiiiitiiiiiitiiiiiiiniMitui PO NAPREDOVANJU JADRANOVEGA KOŠARKARSKEGA MOŠTVA V VIŠJO LIGO Veliko veselje med igralci in navijači Za Jadranove igralce je bilo letošnje leto še posebno uspešno, še zlasti jim je mnogo zadoščenja prinesel zaključek prvenstva, ko so se uvrstili v skupino ekip, ki so se potegovale za prestop v C-2 ligo. Ko so si priborili tako težko pričakovano napredovanje v višjo ligo se tega niso razveselili samo oni, ampak tudi številni navijači, ki so zvesto sledili v pretekli sezoni našemu moštvu. Na sliki vidimo dva prizora z zadnje tekme: na zgornji so radostni igralci po zadnjem sodnikovem žvižgu dvignili svojega trenerja Splichala na ramena, na spodnji pa vidimo polne tribune občinske telovadnice ” Dolini, od koder je vso tekmo odmevalo viharno vzpodbujanje. nja srečanja. Umik tekmovanj j« naslednji: 15.30 Levstik - De Tommasini 16.30 Bergamas ‘ Kosovel 17.30 finale za prvo mesto med zmagovalcema srečanj. Tudi ta tekmovanja bodo v telovadnici šole Čampi Elisi. INKA NOGOMET V MLADINSKIH LIGAH Brežani brez poraza KADETI COSTALUNGA - BREG 1:1 (0:1) BREG: Smotlak, Tritta, Albertini, Tul, Peroša, Kraljič (Petrina), Gri-zonič, Colja, Zobin, Senica, Šavron. STRELEG: (za Breg - v 32. min. p.p. Peroša ' ■ Iz sobotnega gostovanja pri ekipi Costalunga so Bregovi kadeti odnesli remi. Medtem ko zasedajo Brežani letos nižja mesta lestvice je trenutno Costalunga ena boljših ekip v tem prvenstvu in zato neodločeni izid povsem zadovoljuje Bregovo vrsto. Tudi tokrat so Brežani zaigrali z zelo okrnjeno postavo, kljub temu pa so izenačenje povsem zaslužili in z malo športne sreče bi lahko celo zmagali. Po prvem polčasu, ki je bil precej izenačen so «olavi» že vodili z 1:0. Gol je v 32. minuti dosegel Peroša, ki je v zolejem z roba kazenskega prostora poslal žogo v vrata. V drugem nolčasu so nekoliko bolje zaigrali domačini, katerim je u-snelo pred koncem srečanja izenačiti. • i . r' SMI ZAČETNIKI BREG - S. ANDREA 2:0 (0:0) BREG: Zupin, Smotlak, Tul, Štrajn, Ciacchi, Žerjal, Godina, Sancin, Ra-potec, Olenik, Barut. STRELCI: Rapotec, Barut. Tudi v povratni tekmi so Brežani zanesljivo premagali ekipo S. An-drea. Tekma ni bila lepa, igra je bila vse prepočasna, sledile so si raztrgane akcije, vsekakor se je na i-grišču poznala premoč Brežanov. Predvsem v prvem polčasu ekipi nista ustvarili večjih priložnosti za gol, če izvzamemo nekaj strelov Bregovih napadalcev. V nadaljevanju so Brežani zaigrali bol.ie in resneje ogrožali nasprotna vrata. Tako so že v prvih minutah drugega polčasa dosegli z Rapotčem gol, v zadniem delu srečanja na ie Barut podvojil in tako zapečatil izid srečanja. SMI NARAŠČAJNIKI BREG - ZARJA 2:2 (0:0); BREG: Korošec, Gregori, šavrčn, Tul, Albertini, Kraljič. Costa, Bartole, Žerjal, Mikol.' STRELCI: Albertini (2), Fonda (2), Podobno kot v prvi tekmi se je tudi v nedeljo slovenski derbi v na-raščajniškem prvenstvu med Bregom in Zarjo končal pri neodločenem i-zidu. Tekma je bila vseskozi živahna in borbena. Vsi štirie goli so padli v drugem polčasu, ekipi pa sta u-stvarili še druge zrele priložnosti. Natorej so prešli v vodstvo Brežani z Albertinijem, ki je nato tudi podvojil. Proti koncu srečania oa ie Zarja izenačila z dvema goloma Fonde. SMI OBVESTILA ŠD Mladina orgi&iizira vsak torek in četrtek rekreacijski namizni tenis, ki bo v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej. « ft « ŠZ Bor - atletska sekcija Danes, 16. t.m., ob 20.30 bo na stadionu «1. maj» seja odbora atletske sekcije. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 l!nl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija tDAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, za organizacije in podjet|a mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun zo Italilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 16. aprila 1980 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS ■ 61000 L|ubl|ont Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 nnrt 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožoP 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseon Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijs« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih de.» v Italiji pri SPi. Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tisk« J' ^ ZTT Trst član Italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG TEŽAVE SEDANJIH IZRAELSKO-AMERIŠKIH POGOVOROV Izraelski premier Begin vztraja pri svojem pojmovanju avtonomije Novoizvoljeni palestinski upravni svet bi imel le tiste pristojnosti, ki ne ogrožajo »izraelske varnosti« WASHINGTON - Včeraj se je v Washingtonu začelo naporno Carterjevo »prepričevanje* izraelskega premiera Begina, ki bi moral spremeniti svoje dosedanje zadržanje, da lahko premaknejo z mrtve točke pogajanja o avtonomiji za zasedena arabska ozemlja, ki bi jih morali po campdavidskem sporazumu končati do 26. maja. Obeti niso najboljši, saj Begin še vedno vztraja pri svoji razlagi sporazuma, po kateri je avtonomija tesno povezana z «varnostnimi zahtevanih izraelske države. V bistvu Begin pristaia na upravne volitve, danjem napetem položaju dobrodošla, saj bi pomenila vidni doprinos k popuščanju napetosti. ZDA pa nočejo niti za ped popustiti pri svojem ozkem blokovskem gledanju na svet, kar zgovorno dokazuje odpor Wa-shingtona do vseh drugih pobud za reševanje palestinskega vprašanja, ki niso zrasle na zeljniku Bele hiše. (voc) idenahem Begin ZDA ob prihodu v (Telefoto AP) pristojnosti novoizvoljenega palestinskega. sveta pa bi bile malenkostne, »saj bi prevelika oblast ogrožala varnost Izraela*. Včeraj pa je časnikarje seznanil z neobičajno razlago palestinskega vprašanja, ki po njegovem sploh ne obstaja, saj imajo skoraj vsi Palestinci jordansko državljanstvo in š tem tudi svojo domovino, v kateri so v večini. Kaj misli o tem hašemitski suveren pa Begin ni povedal; prav tako ni povedal mnenja tisočev Palestincev, ki so morali zapustiti svoje domove, ali pa so še vedno drugorazredni državljani, ki jim je Izrael mačevsko vračal njihovo lojalnost do telavivske vlade. Begin je tudi dosledno rabil svetopisemska izraza za Cisjordanijo in sicer Samarija in Judeja, kar že samo po sebi dokazuje, da telavivska vlada še vedno smatra obe ozemlji kot nedeljiv del izraelske države. Prav tako Begin vztraja pri nadaljevanju židovskega naseljevanja zasedenih ozemelj, saj to spada v ♦obrambne interese Izraela*. Če je Begin trdno odločen, da ne bo popustil niti za ped, je tudi Carterjeva administracija prav tako odločna, da izsili kompromis. Ameriški predsednik si ne more privoščiti zastoja v mirovnem procesu, saj mora po vseh zunanjepolitičnih neuspehih dokazati svoji javnosti, da je sposoben državnik. Neuspeh bi bil toliko bolj nevaren, ker bi lahko ohrabril evropske zaveznike, da sami poiščejo izhod iz bližnjevzhodne krize. Dosedanja evropska, predvsem francoska odpiranja do palestinskega vprašanja v Washingtonu ocenjujejo kot skrajno nevarna. Prav tako ne more več Carter zahtevati od Sadata novih žrtev, saj je Egipt žrtvoval že preveč in si je zato že nakopal osamelost v vsem arabskem svetu. Egipt pa je za ZDA v sedanjem kriznem položaju na Bližnjem in Srednjem vzhoda ključne strateške važnosti, da mora Carter novemu «braniku omikanega sveta* zagotoviti notranjo varnost in vračanje ugleda v zunanjem svetu. Nadaljnjo Sadatovo popuščanje izraelskim zahtevam bi namreč lahko povzročilo hude notranje zaplete, saj prebivalstvo ni imelo do sedaj bistvenih koristi v mirovnem procesu in bi kompromisi lahko le sprožili nacionalni ponos in islamski integralizem, ki že dviguje glavo kljub budnosti egiptovskih oblasti. Kljub vsemu pa ima Begin s seboj še vedno izvrstno orožje, ki lah ko v dobršni meri onesposobi Carterjeve pritiske. Ameriški predsednik krvavo potrebuje glasove mogočne ameriške židovske skupnosti, ki je do sedaj uspešno pogojevala ameriško politiko na Bližnjem vzhodu. (Jb vsem tem je še najbolj ver jetna domneva tistih političnih opa zovalcev, ki trdijo, da bodo spora zum o avtonomiji res sklenili, a ne ho bistveno spremenil položaja Pa-lesticnev, ki bodo kot vedno ope harjeni za svoje neodtujljive pravice Pravična rešitev palestinskega vprašanja pa bi bila prav ob se- Sporočilo obtožencev na procesu proti Alunniju MILAN — Na milanskem porotnem sodišču se nadaljuje razprava proti pripadnikom teroristične organizacije «Prima linea», Corradu A-lunniju in ostalim. Včeraj so sodniki odločali o vrsti zahtev državnega tožilca, nato pa je skupina obtožencev izročila predsedniku sodišča «sporočilo številka 1». Sodniki so sklepali o zahtevah tožilca v zvezi z odkritjem orožja v Franciji; to orožje naj bi bilo pred časom ukradeno v neki orožarni v Viterbu. Del plena tatvine so našli .septembra 1978 v stanovanju v Ul. Negroli v Milanu, kjer so aretirali Alunnija, tožilec pa na osnovi pisanja časopisov domneva, da so v Franciji našli preostalo orožje, u-kradeno v Viterbu. Tožilec je postavil tudi zahteve v zvezi z novimi obtožbami, ki bi jih morali dodati že obstoječim; tedaj so zagovorniki zahtevali čas za preučitev novih okoliščin, na kar je sodni zbor tudi pristal in se bo razprava o teh zahtevah nadaljevala šele danes. Strogo sodni del včerajšnje razprave je bil torej precej nezanimiv. Pomembnejše pa je vsekakor dejstvo, da so včeraj obtoženci izročili predsedniku sodnega zbora «sporoči-io številka ena*. V njem obtoženci trdijo, da hočejo pojasniti nekatere okoliščine, ker pač ne morejo upoštevati tistega, kar pišejo časopisi in na čemer sloni sodna ureditev. Obtoženci v pismu pojasnjujejo, zakaj so zahtevali, da jim dovolijo, da se sestanejo; ne zato, da bi se govorilo o enakem zadržanju vseh pred sodnim zborom, »ker se nimamo kaj zagovarjati v tej sodni dvo-rani*, ampak zato, »da poudarimo kontradikcije med nujnostjo, da se ohrani formalni videz procesa in da se ga uporabi kot simbolični izraz moči države in pomanjkanja politike revolucionarnega gibanja*. Obtoženci «sklepajo», da prihaja do kontradikcije, na osnovi dokumentov, s katerimi razpolagajo; to »dinamiko* naj bi bilo sprožilo milansko državno pravdništvo. Obtoženci zaključujejo sporočilo s trditvijo, da bodo izkoristili sodne razprave za poglobitev medsebojnega dialoga in z zahtevo zagovornikom, naj ne posežejo v sodni postopek, dokler ne bodo sami sklenili, kdaj in kako posežejo. Ameriška pomoč Zimbabveju WASHINGTON — Združene države Amerike bodo ob proglasitvi neodvisnosti nakazale Zimbabveju gospodarsko pomoč v višini 20 milijonov dolarjev. Državno tajništvo je sporočilo, da bodo pet milijonov dolarjev te pomoči namenili visokemu komisariatu Združenih narodov za begunce, ki bo moral omogočiti povratek 250 tisoč oseb, ki so med osvobodilno vojno zbežali v tujino. Glasnik državnega tajništva Hod-ding Carter je poudaril, da «ZDA vsestransko podpirajo napore Zimbabveja za mirno bodočnost*. Neodvisni Zimbabve bo po mnenju glasnika državnega tajništva »ključni element za stabilnost in gospodarski razvoj vsega južnoafriškega območja*. V Srbiji bodo poučevali slovenščino BEOGRAD — Koordinacijski odbor republiške konference SZDL Srbije za ohranjanje revolucionarnih tradicij in proslav je včeraj podprl pobudo, da v šolah 31 občin v Srbiji brez pokrajin, ki so pobratene z občinami v Sloveniji, uvedejo fakultativni pouk slovenskega jezika, pobudo je dal medobčinski koordinacijski odbor vlaka «Bratstvo in enotnost* iz Kraljeva, medtem pa so že začeli prve priprave glede sprejemanja programa in priprave učbenikov za pouk slovenskega jezika. Na včerajšnji seji so proučili tudi poročilo o vlaku «Bratstvo in enotnost 1979* in program letošnjega vlaka, ki bo iz Kraljeva v Slovenijo odpeljal 4. junija. Podprli so pobudo, da ustanovijo priznanja te manifestacije in da prvo zlato značko vlaka podelijo predsedniku Titu. (dd) V SYDNEYU Protijugoslovanski teroristi pred sodiščem SYDNEY — Na osrednjem syd-neyskem sodišču se je začel proces proti šesterici protijugoslovanskih teroristov, ki so v začetku februarja lani nameravali izvesti več terorističnih bombnih napadov na različne objekte, vključno tudi na glavni vodovcd Sydneya. Proti sedmemu članu te teroristične skupine vodi sedišče ločen postopek. Pričakujejo, da bo razprava trajala več me- PRETEKLO NOČ PODELILI PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠE DOSEŽKE V KINEMATOGRAFIJI ------------------------------------------------------- Filmu «Kramer versus Kramer» 5 oskorjen Najboljši igralec Dustin Hoffman, najboljša igralka Sally Field - Italijanom dva oskarja - Prva nagrada za zahodnonemški film - Posebno priznanje Alecu Guinnessu secev. (dd) smemo mike špiljaka o dosedanjih prijavah Na sindikalni konferenci o razvoju prisotnih 135 delegacij iz 93 držav To bo največje mednarodno sindikalno srečanje po letu 1948 Sindikati najbolj razvitih zahodnih držav ne bodo prisotni BEOGRAD - Do včeraj je od 189 povabljenih organizacij udeležbo na svetovni sindikalni konferenci o razvoju, ki se bo prihodnji teden začela v Beogradu, potrdilo 135 sindikatov iz 93 držav. Podatek so sporočili na tiskovni konferenci, ki jo je vodil predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak. Zveza sindikatov Jugoslavije je gostitelj in organizator tega največjega mednarodnega sindikalnega srečanja po letu 1948, ko je prišlo do razcepa v svetovnem sindikalnem gibanju. Včeraj in v ponedeljek sta svoj prihod potrdila tudi kitajski in vietnamski sindikat, medtem ko so vodstva sindikatov najbolj razvitih zahodnih držav — iz sestave mednarodne konference svobodnih sindikatov že prejšnji teden sporočila, bodo Te organizacije so svojo odločitev pojasnile s stališčem centrale svobodnih sindikatov, da njene članice ne morejo sodelovati na sestankih s sindikati svetovne sindikalne zveze, v kateri so tudi sindikalne organlžadjfe vzhodnoevropskih soialističnih držav. Nekatere organizacije so tudi sporočile, da se sestanka v Geogradu ne bodo u-deležile, ker na konferenco niso povabili izraelskega sindikata, druge pa, da imajo takrat svoje sestanke. To bo prvo srečanje, na katedem bodo sindikati z vseh delov sveta razpravljali o problemih razvoja, saj so do zdaj vse tri svetovne sindikalne centrale zavzemale svoja stališča v skladu s svojimi pogledi na dogajanja v svetu. Ena od nalog konference je, da udeleženci dosežejo soglasje, da morajo sindikalne organizacije s svojih stališč in vs kladu z interesi delovne- ga razreda prispevati, da se dialog sever - jug premakne z mrtve točke. (dd) da se njihove organizacije ne udeležile beograjskega srečanja. PRED PORDENONSKIMI SODNIKI SE JE ZNAŠLO 14 OBTOŽENCEV Z VRSTO UC0V0R0V ZAČETEK PROCESA 0 ŠKANDALU VAJONT Izjava enotne zveze CGIL-CIŠL-UIL RIM — »Iz svetovne gospodarske krize ni mirnega izhoda, če ne bo priznana vloga narodov iz držav v razvoju, ki sestavljajo dve tretjini človeštva. Priznati jim je treba možnost polnopravnega sodelovanja v mednarodni skupnosti*, zatrjuje sporočilo enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, ko utemeljuje pristop (skupaj z jugoslovanskimi, francoskimi in alžirskimi sindikati) k pripravljalnemu odboru, ki je dal pobudo za svetovno sindikalno konferenco, ki bo v Beogradu od 22. do 25. t.m. Beograjska konferenca bo po mnenju italijanske enotne zveze predstavljala temeljni prispevek delovnih ljudi z vsega sveta k premagovanju gospodarske krize in premoščanju zaostrenih mednarodnih političnih odnosov. Italijanski sindikati se obvezujejo vložiti vse napore za uvajanje novega svetovnega gospodarskega reda, ki je bistven pogoj za ohranitev miru in za omikan razvoj na svetu. Za pravice jugoslovanskih delavcev v tujini BEOGRAD — Delavci jugoslovanski delovnih organizacij, ki opravljajo delo v tujini, morajo imeti enake pravice in obveznosti kot zaposleni v domovini. Ta sklep, ki so ga sprejeli na včerajšnji seji koordinacijskega odbora zvezne konference SZDLJ za vprašanja jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v tujini, izhaja iz spoznanja, da so ti delavci prikrajšani za številne pravice in da pogosto nimajo nikakršnega vpliva niti na tiste o-dločitve, ki jih neposredno zadevajo. Z drugimi besedami, poslovodni organi nimajo v rokah vse, niti, delavci pa se v glavnem ukvarjajo z vprašanji dopusta, zaščite na delu in nekaterimi drugimi manj pomembnimi problemi. Nasmejani obrazi nekaterih dobitnikov letošnjih oskarjev. Na gornji zmagovalcev sliki v sredini nemški režiser Vol ker Schlondorff, ki je prejel oscar-ja za najboljši tuj film (»Pločevinasti boben*), spodaj pa sta najboljša igralka in igralec Sally Field in Dustin Hoffman (Foto AP) LOS ANGELES — Ameriški .» Roberta Bentona «Kramer versM. Kramer* je osvojil največ osW jev, ki jih vsako leto podelfir' ameriška akademija filmskih J*1' nosti in umetnosti za najboljše sežke v svetovni kinematografi Nagrade so podelili preteklo noš * pravem bleščečem hollywoodsM*\ stilu s kandidati za nagrade, ki11 prihajali v «Music center» v rw» ropceih in cadillacih, z glavo množico, ki jih je kar 12» čakala pred vhodom, z žarometi * televizijskimi kamerami, ki so «<4* kovečile* vsak prihod. Protesttj* akcij in demonstracij ni bilo: vc’ rajšnje, že 52. podeljevanje zlat' kipcev je minilo brez *streakinpom Indijancev, protisemitskih izfa klarinetov, ki so bili značilni n oporekanje Oskarjem v 70. letih■ Tudi Dustin Hoffman, ki -j* prejšnjih letih kontestiral mavV stacijo, je prispel v dvorano oh* čen v tradicionalni smoking z J1* tuljčkom okoli vratu; kot da bi ^ del, da ga bodo tokrat, ob njega" četrti kandidaturi, izbrali za nat boljšega igralca za naslovno viol v filmu «Kramer versus KrameP; Film je prejel še štiri Oskarje * sicer: za najboljši film leta, * najboljšo režijo (Robert Benton)JJ najboljšo žensko stransko viOn (NIeryl Streep) in za najboljši originalni scenarij (spet RoW Benton). J Oskar za najboljšo žensko nasKF no vlogo je šel Sally Field, Pr0|" gonistko v jilmu '(Norma Rae*. ^ grado za najboljšo moško stranJr vlogo v filmu *Be\ng There» pa f prejel 79-letni Melvyn Douglas. Štiri oskarje si je zagotovil biografski film režiserja in kote’ grafa Boba Fossa «All thal jo1' (na najboljšo montažo, najbolf neoriginalno glasbenb spremljat* scenografijo in kostume), Copp0^ vračili ™ VIDEM - V nedeljo so v Ul. SPJ lato v Vidmu počastili spomin antifašistov, ki so jih nacisti v videmskem zaporu prav v č?. ko so se bili zadnji boji za s'°L do, aprila 1945. Dogodek, do H8 jii rega je prišlo 9. aprila zjutraj« j, sodil v načrt nacističnih enot. >, zatrejo dejavnost odporništva v 11 , laniji. NEZAŽELEN REKORD LONDON — Rekorderji morajo navadno mnogo Pr! pravljati, trenirati, truditi se’ žrtvovati, predno lahko dosežer želene rezultate, to pa ne za Angležinjo Trisho Reay, je postala svetovna rekorderkjj brez vsakršne predpriprave 1 kar proti svoji volji, čeprav r je rekord stal mnogo truda ** jo tudi močno izčrpal. Trisha je namreč nova sVe~ tovna rekorderka v. . . kihanj* Prejšnji rekord, ki je bil zabel1' žen v Guinnessovi knjigi reko'' rtov, je potolkla pred 27 dnet* do konca preteklega tedna po L neprestano kihala že kar J® dni, in to kljub vsem poskusof" zdravnikov, da bi prekinili *>Jf no kihanje. Zdravniki so se r. služili hipnoze, mamil in drudJj bolj ali manj znanstvenih in.( tod, a brez učinka: Trisha s. naprej vztrajno kiha v preši<*’ kih vsakih 15 sekund. Po Ah PF v i Sp »11 Iti m bil lil iU i« la, tu ih na a da In to na no St' Po DC ta ta n, v k D ta Vi gl -Sl s< ti tl D li R ti a d i v s P n n k P I k d n P d n P 8 ti t \ t 1 j 8 I l 1 1 1 ( I I ( I i < ' i i i