ggjgr Posamezna številka stane 12 v. 97. itevilkft. Maribor, da® 7« decembra 1917, .ratnik IX. list», s — ;C «to Mo . , K so- - jfsi 'teta . . * tt 5*-— •k atsrt lete . * * 2*50 - * * » 1- riUswtf Avxtrff«? —- HValo -?do , . s !5‘~- ftftgvtüs.e M vlitar|«v. — Inseratl ali «marite k računaj« po !S «te% •d 6 redne petitvrate« pjf večkratnih oznanüib &&SL. — popust — „Straža** izhaja v p**-ieljek in petek papoMta* Rokopisi se ne vraćaj«, «CtaiStvo is upravniSlvoi Maribor : wollt» aJisa. E. — Telefon it 113. Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. Z urcdriiitvos« se more govorIK vsak dlan ođ 11.—12, tare dopoldne« ua>a^tBwwaimawwgaw^^^^^«atjgMww»Bew»ww«^i«atwiie»wtt»»aw»iwBiB»g Delegacije, Od leta 1913 že niso več zborovale delega-. 0. Edini parlamentarni forum za skupne zade-v avstro-ogrske monarhije ni deloval dolga štiri Uda. Dokaz, koliko je vreden dualistični ustroj države. §edaj se je ta forum zopet odprl, Ogri ■so takoj porabili priliko, da zavarujejo svoje dua-kstične privilegije proti vsepovsodi se uveljavljav-.jočemo načelu o samoodločbi narodov, To načelo se madžarski državni modrosti, katera nemadžar-skim narodom, ki so v večini v državi, priznava samo toliko poslancev, da jih mcreš sešteti na prste obeh rok, dozdeva kot veleizdaja. Tako je izpovedal sam madžarski mogotec grof Tisza. Madžarom bodo kajpada sekundirali Nemci avstrijske državne polovice, ki jih tudi po letu spreletava mraz, ko slišijo to strašno besedo, .ki tvori glavao točko ruske mirovne ponudbe. Pod vtisom te ponudbe so se delegacije za-čf le. Iz njenega vidika je bil sestavljen govor našega zunanjega ministra gr, fa Czerain». In ker se je tudi presojal s tega stališča, ni vzbudil nobenega zanimanja. Zakaj o poteku in uspehu pogajanj z boljševiško rusko vlado ni ničesar pove-•ded. Kar pa je povedal o zgodovini svetovne voj ■ske, je tako splošno in znano, da bi bil vsak, ki bere časnike, povedal isto. kar je povedal Czer- nin. Njegova označba mirovnega cilja je tudi trpela na tistem »preiušenju«, kojega žrtev je postal mirovni oklic ruske botjševiške vlade. Vojni minister pl. Stöger Steiner je v svojem govoru v vojnem odseku povedal mnogotere zanimive podrobnosti, zlasti kar se dostaje raznovrstne statistike. Oproščenih je eden in pol milijona; razmerje med aktivnimi m rezervnimi častniki je 1:4; ort ranjenih se more 85% zopet porabiti za vojaško službo, 10% za normalno pridobitno službo, 5% pa ostane invalidnih; število vjetnikov znaša okoli 10,000 častnikov in 1% milijona moštva. Pogrešamo v tej statistiki število tistih, ki so pa dli in umrli vsled vojne in kako se to število po razdeljuje med avstro ogrske narode. Če bi nam bil g. Stöger Steiner povedal te številke, bi bil povedal ono točko, v kateri Slovani, zlasti še Jugoslovani odločno in oolično prednjačimo pred vodilnima avstro-ogrskima narodoma. Tudi to bi bilo zanimivo, če bi nam bil vojni minister po vedat kako se število oproščenih porazdeljuje med avstrijske narodnosti in med mesta in kraje na deželi. Tukaj pa bi nam bil vojni min ster pove dal tisto točko, v kateri Slovani ne prednjačimo pred Nemci in Madžari in kmet ne prednjači pred firseščanoHi. V naslednjem poročilo c delegacijskem zasedanju. V V pondeljek, d' e 3 decembra se je otvorilo na Dunaju zasedanje avstrijske in ogrske deiega* -trije. Za .predsednik a avstrijske delegacije je bil iz* voljen nemški krščanski socialec prelat auser, za podpredsednika pa Poljak dr Bilmsk ; za predsednika ogrske deiega ije je bil izvoljen grof Khuen-Hsdervarv. Prelat Hauser se je v toplih besedah spominjal rajnega cesarja Franca Južefa in sedanjega cesarja K.-rla, ki si neumorno prizadeva celiti rane, katere seka ta grozna vojska, in ki si prizadeva, da, bi se čim preje sklenil trajen m časten mir. Vada je predložila deiegac jam proračun za Seta 191-4 1915 in 1913 Iz tega. proračuna po snamemo, da je av&tro-ogrska monarh ja izdata v teh letih na samo vojnih stroških za armado in mornarico čez 43 milijard K, zä leto 1917—18 bo pa izdala 20 milijard K. Poslanci dr. Korošec, Stanek in Petrušjevič so stavili predlog, naj zunanji minister sporoči vladarju željo delegacije, da po svojih vladah da iz obeh zbornic, obeh državnih polovic izvoliti zastopnike za bodoča mirovna pogajanja in sicer: 12 Nemcev, 10 Madžarov, 10 Čehov, 7 Jugoslovanov, 5 Poljakov in Ukrajincev, 8 Rumune in 1 Italijana. Te številke odgovarjajo številkam zadnjega ljudskega štetja. Delegat Stanek je v imenu čeških in jugoslovanskih delegatov stavil interpelacijo, zakaj je vlada v svoji izjavi o ruski ponudbi glede premirja zamolčala točko o »samoodločbi narodov«. Interpelacija slove takole: Interpelacija zavoljo ruske mirovne spome- ' nice, V seji avstrijske delegacije dne 3. decembra so podali delegati dr. Korošec, Stanek in Petrušjevič posebno interpelacijo na zunanjega ministra radi popačenja ruske cirkuiarne note z dne 28. novembra, in zavijanja pojma o pravici narodov do samoodločbe. Interpelacija pravi: Dne 29. novembra 1917 je objavilo c. in kr. zunanje ministrstvo cirkularno noto sovjeta ljudskih komisarjev, datirano iz Carskega sela z dne 28. novembra ter odgovor avstro-ogrske vlade na to noto. V tem odgovoru se omenjajo smernice za mirovno pogodbo, ki se naj sklene, kakoršnih v cirkularni noti ni. Iz poročila c. in kr. zunanjega ministrstva na vrhovno armadno povelstvo v Badnu pa je jasno raz videti, da so govorice o samovoljnem popačenju cirkuiarne note povsem utemeljene. Iz poročila je razvidno, da je v objavljeni noti izpuščen prvi odstavek, ki pravi, da je nemška vlada pripravljena pričeti pogajanja za mir na podlagi načel ruske revolucije „brez aneksij in kontribucij in z garancijami za pravico narodov do samoodločbe.“ Ta načela veljajo torej tudi za Avstro-Ogrsko in se dotični pasus odgovora nanaša na nje. Nadalje je zamolčano, da se sovjet ljudskih komisarjev obrača tudi na delavske mase v Nemčiji in Avstro Ogrski in da pričaku e mir le od boja revo'ucionarnih mas proti vsem imperialističnim nakanam. Ko-nečno je bil pod pretvezo „prerušenja“ (Störung) zamolčan ves zadnji odstavek note, kjer se zahteva odgovor narodov ne v besedah — temveč v dejanjih. Ministrstvo zunanjih zadev je pustilo slediti odgovoru avstro ogrske vlade Ru-iji, ka-koršen je bil objavljen dne 29. novembra, izjavo ministrskega predsednika pred poslansko zbornico. Ta izjava se nahaja v globokem protislovju z omenjenim odgovorom. Medtem namreč, ko smatra grof Czernin ru>ke smernice kot pri (»ravno podlago za pogajanja in si pridržuje le proti predloge, izjava ministrskega predsednika zahtevo po garancijah za pravico na-ro Ine samoodločbe očitno o ikianja implicite s tem, da smatra, da so d ni vsi pred nog ji za narodno samoodločbo v obeli državah monar- hije že v današnji ustavi, To se pravi: navzlic jasno izraženi volji vseh slovanskih narodov naj ostaneta dualizem in kronovinska ustava nedotaknjeni. Vprašamo torej g. zunanjega ministra: 1. Kako hoče biti viada odgovorna za zavedno in samovoljno okrajšano objavo tako svetovnozgodovinskega dokumenta, kakor je ruska nota od dne 28. novembra? Zakaj je izpuščeno baš mesto, ki govori o ruskih mirovnih pogojih, vsled katerih bi morali dati garancije za narodno samoodločbo? 2. Je bil dne 29. novembra objavljeni odgovor monarhije tudi dejansko v tej obliki Rusiji podan? Kajti, kako bi mogel drugače sovjet ljudskih komisarjev vsepovsod sporočiti, da je Avstro-Ogrska pristala na celotni mirovni program revolucije, torej tudi v zahtevi po garanciji za pravico narodne samoodločbe? Je-li bila torej izjava avstrijskega ministrskega predsednika v polni vsebini sporočena v Petrograd? 3. Kako more c. kr. zunanji minister trditi, da izjava avstrijskega ministrskega predsednika priznava pravico samoodločbe avstro-ogrskih narodov? Ne glede na to, je-li resnično demokratična volilna pravica v Avstriji, ko ima vendar močna slovanska večina v poslanski zbornici le manjšino, ker ima po 43.000 Nemcev en državnozborski mandat, dočitn pripade 55.000 Jugoslovanom, 60.000 Čehom, 105.000 Ukrajincem in n. pr. 120.000 koroškim Slovencem ravne tako tudi le eden in je zraven slovansko zastopstvo v gosposki zbornici komaj vredno omembe; ne glede na ogrske razmere, kjer ima 60 odst. Nemadžarov le 7 odst. poslanskih mandatov. Zato se nam zdi nazor, da naj iz neštetih narodnosti obstoječi državni zbor odloča o usodi poedinih narodnih enot, naravno logiko zanikujoče protislovje z ozirom na jasni program „samoodločbe narodov.“ In Če je grof Hertling dne 29. novembra 1917 v nemškem državnem zboru definiral samoodločbo Poljakov, Litvincev in Kurlandcev na ta način, da si dajo ti narodi ono državno formo, ki odgovarja njihovim razmeram in smeri njihove kulture, Če dovoljuje Seidlerjeva izjava tudi onstran ruske meje bivajočim narodom popolno svobodo v odločbi svoje državne bodočnosti, potem razvijajo centralne države same tako pojmovanje samood-ločbenih pravic, ki so z on mi, ki naj se priznajo avstro-ogrskim narodom, v dijametralnim nasprotju O usodi naroda in o njegovem državnem ustroju more po pr ncipu narodne samoodločbene pravice odločati le narodno zastopstvo samo. Naše tozadevne zahteve smo v deklaraciji od dne 30. maja 1917 in pozneje neštetokrat potom najpoklicanejših fak'orjev v s glasnih izjavah korporacij, sestankov in časopisja jasno povedali in smo s tem precizirali naš samoodločbcni pi obrani Veruje li c. kr. zunanji minister, da so zgoraj navedena -atno-vojna krajšanja, kakor tudi smislu nasprotua zavijanja pojma o samoodločbi le v škodo državne časti ? 4. Hočemo mir in zahtevamo odstranitev vsake zapreke njegove skorajšnje sklenitve, vendar j čutimo, da morejo vsled zavestnih nejasnosti, po | tajevanja in samovoljnega potvarjanja dokumentov i povzročiti preko začetnih dozdevnih uspehov novo I globoko segajoče nezadovoljstvo, nezaupanje in no j ve težkoče, za miru potrebne narode pa nova stra šna razočaranja. Zahtevamo odkrito mirovno delo brez dvoumnosti in zahrbtnosti, da se mirovne ovire jasno pokažejo in da morejo vsi narodi delovati za njih odstranitev. Ne veruje ii zunanji minister, da vsled neljube igre z idejo narodne samoodločbe le trga narode od miru? Je li c. kr. zunanji minister pripravljen, odgovoriti na to vprašanje jasno in odkrito brez prikrivanja in zavijanja? 5. Je li gospod zunanji minister pripravljen, upoštevati globoko osebno nezaupanje, ki je izraz mišljenja večine prebivalstva monarhije? Je li skupna vlada pripravljena, v smislu te volje odkrito povedati dejanske garancije za popolno izvedbo samoodločbene pravice narodov pri mirovnih poganjanjih? Prestolni govor. V torek ob 12. uri opoldne je cesar sprejel na dvoru avstrijsko "delegacijo, malo poprej pa o-grško. Po nagovoru predsednika Hauserja je imel cesar prestolni govor, v katerem se je spominjal cesarja Franca Jožefa, uspehov naših armad in požrtvovalnega sodelovanja prebivalstva v zaledju. Glede miru je izjavil, da je naša država pripravljena skleniti časten mir. Mi ne bomo stavili zahtev, ki bi bile neizpolnjive. Cesar se je spominjal v toplih besedah neprestanega prizadevanja sv. Očeta za spravo in mir med narodi. Glede Rusije je naša želja, da bi čimpreje zopet prišlo do prijateljskih razmer med nami in Rusijo. Meča, ki nam je bil s silo potisnjen v roke, ne damo poprej iz rok, dokler se naši sovražniki ne odrečejo načrtom, da bi nas razdelili in uničili. V lastni hiši hočemo ostati samostojni gospodarji. Cesar je še kratko omenil naše razmerje do Nemčije, Bolgarije in Turčije ter do nevtralcev. Govor grofa Czernina. V odseku za zunanje zadeve, ki je zboroval prvikrat v torek, dne 4. decembra, je podal zunanji minister grof Czernin svoj ekspozč. Razpravljal je o zgodovini vojske. Omenjal je zahrbt no postopanje Italije in Rumunije. Grčija je po stala žrtev četverosporazumovih mahinacij, Alba nijo, katero imamo večinoma zasedeno, skušamo pripraviti za zopetno samostojnost. Poljska se bliža svoji samostojnosti. Poljsko ljudstvo bo sa mo odločevalo o svoji državni prihodnjosti. Amerika je v vojnem stanju z Nemčijo. Z nami še sicer Zedinjene Države ne stojijo v vojski, vendar so pretrgane diplomatične zveze med nami in Ameriko. Z ozirom na rusko mirovno pogodbo je izjavil grof Czernin, da je naša odkritosrčna želja, da bi zopet prišlo do nekdanjega prijateljskega razmerja med obema sosedoma. Minister se je v toplih besedah spominjal tudi Danske, Nizozemske, Norveške, Švedske in Švice, ki so še do sedaj o-hranile svojo nevtraln» st. Glede miru je izjavil da je cilj avstro ogrskih državnikov skleniti mir, ki bo ohranil svobodo, samostojnost in neomejeno teritorialno posestno stanje Avstro - Ogrske. Ne stremimo za nasilnimi pridobitvami ozemija in nočemo nobenih gospodarskih nasilnosti, zahtevamo pa uspešne varščine za naš svododni in neovirani razvoj v bodočnosti. Take varščine bi bile z gotovimi jamstvi opremljene pogodbe o sukcesiv-nem, istočasnem in vzajemnem razoroževanju, o prostosti morja in o mednarodnem obveznem razsodišču. - Mimi im Govor vojnega ministra. V V vojnem odseku obeh delegacij je vojni minister pl. Stöger Steiner podal sliko o stanju in razvoju naše armade tekom vojske. Minister na vaja, da se je vojni upravi posrečilo popraviti vse pomanjkljivosti glede oboroževanja ob začetku vojske, pred vsem kar se tiče artilerije. Omenja veliko delo za armado v zaledju. Vojaščine oproščenih je v celi državi še vedno približno 1% milijona mož. Število rezervnih častnikov se je do danes potrojilo. Ob začetku vojske je bilo raz merje aktivnih do rezervnih častnikov 2 : 3, sedaj pa je 1 : 4. Tekom vojske je prirastlo samo 3600 aktivnih častnikov in praporščakov, dočim znaša samo število rezervnih praporščakov 65.000 mož. Minister hvali delovanje sanitetnega osobja. Država ima 22.000 zdravnikov. Od teh je bilo aktivnih vojaških zdravnikov samo 2000. V |voj-no službo se je vpoklicalo 10.000 zdravnikov z vojaškimi šaržami in 2500 črnovojniških zdravni kov. Vojno siužbo opravlja nadalje 3000 civilnih lekarnarjev in 4500 enoletnih prostovoljcev-medi-cincev. Naši saniteti se imamo zahvaliti, da se e^ako uspešno preprečilo razširjanje raznih vojnih kužnih bolezni. Jetičnih vojnih oseb je sedaj 45.000, invalidov pa 200.000. Od vseh ranjencev se jih 85% porabi zopet za vojno službo, 10% jih je sposobnih za delo, le 5% je takih, ki so res invalidni. V bolnišnicah je zaposlenih 7000 sester in nad 15 000 strežnic. Minister slavi požrtvovalno delovanje vojne duhovščine. Vojna u-prava vrlo skrbi tudi za vojne vjetnike, katerih je v državi 10.000 častnikov in l1/3 milijona mož. Minister se zahvaljuje Danski, švedski in Norveški za požrtvovalno sodelovanje pri^tem, da se olajša usoda vojnih vjetnikov. ^3g$g||g X, 'jÜP4' ’’ TX’JÄiSHliäi Obiju do valna politika, Koncem oktobra t. 1. se je vršil v Budapešti kongres za obljudovalno politiko, ki se je pred vsem pečal z vprašanjem, kako zadelati strašne vrzeli, ki so nastale v prebivalstvu vsled vojne. Posvetovanja so se udeležili ogrski ministri, državniki, zdravniki, narodni ekonomi in statistiki. Izračunali so, da je Ogrska izgubila od začetka vojne do oktobra t. 1. okoli poldrugi milijon ljudi, ki se razdeli na padle na bojiščih, na umrle vojake po bolnišnicah in na civiliste, ki so pomrli vsled po vojni povzročenih kužnih bolezni, legar, kolera, griža itd. Še hujša kakor to Število je izguba pri porodih: 1. 1915 in 1916 je število porodov znatno padlo napram prejšnjim letom in v primeri s Številom umrlih, da, pokazal se je v tem oziru občuten deficit. Seveda od onega poldrugega milijona vojnih žrtev odpade glavni del na nemadžarske narodnosti, zlasti na Slovake, Srbohrvate, Rusine in Romune, svoje madžarsko pleme so Ogri kolikor mogoče Sledili, vendar Madžare močno skrbi, kako nadomestiti izgube in dvigniti padlo Število celokupnega prebivalstva. Ta zadeva pa za nas Slovence ni nič manj važna kakor za O gre, dasi se naša slovenska javnost za take „malenkosti“ prav nič ne briga. Brez pretiravanja lahko s popolno gotovostjo rečemo, da imamo v avstrijski polovici mi Slovenci razmeroma najhujše izgube na ljudeh, saj je tretji kor, v katerem so Slovenci, prebil najhujše bitke in si pridobil ime „železnega kora“; pridejo pa v poštev Še čisto posebne okoliščine, o katerih se bo dalo govoriti Šele po vojni, kratko smo pa nanje opozorili že v članku „vsonemški imperializem“ (Št. 70). V goto v h krogih se že sedaj skušajo sploh 'utajiti naše žrtve, zate bo potrebno, da sami zbiramo statistični materija! izgub od župnije do župnije. Najbolj poklicano bi bilo za to akcijo naše „Zgodovinsko društvo“, ki bi se naj obrnilo na župnijske in županske urade, da dobimo, celokupno Število padlih in umrlih vojakov iz slovenskega dela Štajerske. -Seveda bi naj tudi našlo odziv in podporo v tej velevažni zadevi. Ogledati si pa treba tudi pripomočke, kijih je nasvetoval budimpeštanski kongres, da se ž njimi kolikor toliko izlečijo vsekane rane. Poglavitna nasvetovana sredstva so: Preosnova v porazdelitvi posesti in premoženja, varstvo mater, negovanje dojenčkov, denarne olajšave in podjpore za obitelji z mnogoštevilnimi otroki. Vse to se lepo bere, a dejanski ne bo to veliko izdalo; ozir se jemlje le na zunanjo, materijalno stran.’ Prav je in potrebno, da se obitelj gmotno dvigne ter se ji omogoči in zagotovi prehrana potomstva, toda samo gmotni poboljšek ne bo nič izdal, če se obitelj tudi moralno ne dvig ne. Vse modrovanje ne pomaga nič, le eno sredstvo je, ‘d more nadomestiti strašne izgube: obitelji naj dajo narodu in državi številno in z d r a v e p o t o m s t v o. Otrokom dativži .ljenje, pa jih zrediti in vzgojiti, to zahteva nemajhnih žrtev in tu ne pomagajo samo gmotna sredstva, ampak pred vsem moralna. V vsakdanjem življenju opažamo, da gmotno dobro stoječe, a lahkožive obitelji dajo le malo otrok, revne pa, ki se težko borijo za vsakdanji kruh, a so sicer poštene, imajo veliko večje Število. Tu je treba pred vsem moralne resnobe in zavesti svetih roditeljskih dolžnosti, kar pa brez verske podlage ni mogoče. V Nemčiji so celo protestantski sociologi odkrito priznali, da tam država dobiva največ in najboljših državljanov, kjer se ljudje zvesto drže cerkve in njenih navodil, v Čemur gre nedvomno prednost katoličanom. To versko-nravno podlago treba Čuvati, negovati kot največjo svetinjo in pri tem morajo sodelovati vsi faktorji: cerkev, dr- žava, Šola, društva, slovstvo (pred vsem leposlovno), gledišče, tudi politika. Pred to svetinjo morajo umolkniti politično-Sjtrankarske strasti. V tem času, ko je kruta sedanjost potisnila nekam v ozadje strastne naše strankarske boje, rotimo vse, ki jim je količkaj mar blagor ljudstva: v strankarskem boju pustite vendar pri miru vero in nravnost ljudstva! Orugo sredstvo, da se obitelj gmotno in moralno dvigne, je resnična treznost. Alkoholizem je največji sovražnik roditeljskega blagoslova/, vzreje in vzgoje otrok. Iz gmotnih ozirov se večkrat umetno omejuje Število otrok, dočim narod leto za letom meče milijone v žrelo alkoholnega kapitala. Ljudi skrbi, s Čim bodo prehranili otroke, nič jim pa ni škoda denarja, ki ga izmečejo za ničvredne opojne pijač'-. Tudi naravoma alkoholizem zmanjšuje rodovitnost ljudstva. Znanstveno je dokazano, da stalno uživanje alkoholnih pijač povzročuje nerodovitno s t, — v naših vinskih krajih ob narodni meji lahko s prstom pokažemo, kako resnično je to. Cela vrsta sicer dobro stoječih in še boljše pijočih obitelji brez otrok! Ravno tako je dokazano, da je rodovitnost v pivskih, četudi „zmernih“ obiteljih veliko manjša kakor v popolnoma treznih. Tukaj je občutljiva rana na telesu našega naroda. Glede rodovitnosti stoje med narodi avstrijska državne polovice na prvem mestu Rusini, pri kate-rin pride na 1000 prebivalcev 44 porodov, za njimi so prvi Romuni z 42 porodi na 1000 prebivalcev, Poljaki 39, Hrvatje in Srbi (Istra in Dalmacija) 86, potem Šele pridemo Slovenci, ki imamo le 34 porodov na 1000 prebivalcev; za nami so še Italijani s 33, Cehi 32, Nemci le 30 porodi* vkljub svoji visoki kulturi ter ugodnim gospodarskim in političnim razmeram. V zadnjem desetletju je število porodov nekoliko napredovalo pri Srbo-Hrvatih, Italijanih in Ro-muncih, pri vseh drugih pa nazadovalo, pri Slovencih sicer manj kakor pri drugih, vendar stvar stoji prav za nas posebno neugodno. Ne samo, da izgubljamo veliko svojega ljudstva radi izseljevanja v tuje dežele, zlasti v Ameriko, nas razmeroma najbolj oškoduje notranja selitev v mesta. Mi smo namreč v tem neugodnem položaju, da so nam mesta izven Kranjske narodno tuja in sovražna. Koliko našega ljudstva požro mesta Trst, Celovec, Maribor, Gradec, Dunaj itd. Z našo krvjo spopolnjuje nemštvo svojo sterilnost. Nam torej porodi dajejo razmeroma malo, oddajamo pa veliko, Če gre tako naprej, nam preti pogin. Zato je za nas uprav eksistenčno vprašanje, da se z državnim preustrojem prepreči nadaljnje raznarodovanje. Kje je vzrok, da po številu porodov stojimo Šele na petem mestu med avstrijskimi narodi? V zgolj gospodarskih in socijalnih razmerah ne more biti vzrok, zakaj siromaštvo je v Dalmaciji večje in pomorsko življenje znatno moti redno obiteljsko življe- nje. Vzrok so marveč naši vinski kraji, pa neštete domače in javne žganjarne. Alkoholizem zmanjšuje produktivnost našega ljudstva. V glavni slovenski deželi, na Kranjskem, kjer se na Dolenjskem popije silno veliko vina,, na Gorenjskem pa veliko žganja, stoji prirast prebivalstva vsled porodov pod 10 na 1000 prebivalcev, Dalmacija in revni Kras pa 13, ker tam ljudstvo veliko trezneje, četudi revno, živi. Pomisliti je dalje, da stalno uživan aiicuhoi neizogibno povzročuje veliko umrljivost otrok ter telesno in duševno degeneracijo, zatorej treba obrniti vso resnobo in pozornost na alkoholno vprašanje, ki Še * österr Rundschau 1915, seš. 3, zv. 44, stran menda ni bilo nikdar tako pereče, kakor ravno sedaj, vzpričo neznanske škode, ki jo je napravila vojna. To je tedaj drugi problem naše obljudovalne politike., Z omalovaževanjem in zabavljanjem čez abstinente se ne bo pomoglo ljudstvu, ampak se utegne obistiniti izrek: če slepec slepca voditi, oba v j ar mo padeta. Tretje vprašanje, ki ga mora resno pretresati naša obljudovalna politika, je vprašanje, kako omejiti naval ljudstva iz dežele v mesto. 'Sedanje veliko pomanjkanje živeža v mestih je nekoliko zavrlo ta naval in pokazalo, koliko je vredno, imeti vsaj majhno krpo posestva. Toda ljudje hitro vse pozabijo; Čim bo sklenjen mir, izvršena demobilizacija ter se zboljšale razmere radi živil, bo zopet vse drlo v mesto! Bati se je, da. bo po vojni še hujše, ker industrija 'bo skušala nadomestiti, kaj- je zamudila in bo potrebovala mnogo delavskih moči, mnogi vojaki so se pa tudi v dolgih vojnih letih odtJujili kmetskemu delu, zlasti oni, ki so bili zaposleni vi zaledju v raznih tovarnah. Torej pri svojem velikopolitičnem stremljenju nikar ne pozabimo tega, kar je poglavitno: prirast ljudstva. Večno pomenljive so za obljudovalno politiko svetopisemske besede o Judih v Egiptu. Gospodujoč narod“ jin je strašno tlačil in celo ugonabljal njih potomstvo, pa vendar so kakor iz zemlje r a s 11 i. To skušajmo doseči pri našem ljudstvu in k temu je potrebno, da negujemo njega versko-nrav-no čilost, treznost, ljubezen do domače grude. Gospodarski položaj Avstrijo in inozemstvo* V zadnjem času prinaiša inozemsko in posebno antentino Časopisje članke, ki razpravljajo o gospo-daiskem in finančnem položaju Avstrije,, slikajoč istega v kar najneugodnejši luči. Tako piše švicarska, ententi prijazna „Gazette de Lausanne“: Najbolj ranljiva točka Avstro-Ogrske je brez-dvomno njen finančni položaj, ki mora brezdvomno končati s polomom, ako bo vojna trajala še eno leto. Ogrski ministrski predsednik je izjavil v neki seji ogrskega parlamenta, da je v prometu za 15.5 milijard kron bankovcev avstro-ogrske banke. To število je veljalo do septembra. Danes moremo računati z zneskom 17.5 milijard K. Ti, v prometu se nahajajoči bankovci so pokriti s 350—400 milijonami K zlata. Pri teh (številkah ni čudno, da velja danes v i-nczemstvu 100 K le 38 frankov; njih notranja vrednost je pa še manjša in bodo torej v bodoče še paddle. Celo v monarhiji je krona še manj vredna in se govori tam o „papirnati griži.“ Kakor pri vsaki veliki financijelni krizi v Avstriji, si tudi danes državniki in priprosti državljani razbijajo glave, da bi dobili sprejemljivo rešitev tega vprašanja. Najhujše je pa to, da, ako bi vojna trajala še do prihodnje jeseni, bo Avstrija uničena ne le kot država, marveč tudi kot narod. Ali bo država morala napovedati bankerot in sprejeti narse vse iz tega izvirajoče posledice, ali pa preide vse ljudsko premoženje v roke države, da bo slednji mogoče zadostiti svojim obveznostim. V uradnih krogih razmišljajo o precej čudnem načrtu. Računajo z mislijo, da bo Avstrija,, ako bo hotela obnoviti gospodarsko življenje po vojni, mora-ia najeti v inozemstvu posojilo 15—30 milijard kron, se bavijo sedaj s proučevanjem onih pogojev, ki jih bo treba nuditi, da se dobi to posojilo. Nikakor ni namreč gotovo, da bi monarhija mogla od Nemčije dobiti toliko denarja. Morala bi se torej v tem slučaju obrniti na entento. Na Dunaju pa vedo prav dobro, da od entente te podpore ne bodo dobili, \ako se ne odpovedo neodvisnosti svoje 'dežele. Radi bi že jutri sprejeli pogoje, ki bi jih stavila ententa, da bi le prišli ven iz strašnega položaja, v katerem se sedaj nahaja Avstro-Ogrska. V uradnih krogih tudi popolnoma razumejo, da bi morali dati materij ein a jamstva in stavijo se že sedaj predlogi, da se podaniki prisilijo k odstopu desetinke premoženja državi. Avstrijska država bi izdala priviligirane hipotečne zastavne listine, ki bi se raztegale na vso nepremakljivo premoženje v mejah monarhije. Te zastavne listine bi se izročile onim državam, ki bi dbvolile to veliko posojilo. O tem načrtu razmišljajo na Dunaju prav resno. To dokazuje prav jasno resnost položaja Avstro-Ogrske.“ ____________ä T t A Ž A, ___________ _ i Tako ententi prijazen švicarski list, ki si je j seveda prizadeval, da bi gospodarski položaj naše I monarhije naslikal čim najbolj črno. No, navzlic te-; mu, da je naš gospodarski položaj vse preje kakor j zavidanja vreden, dvomimo, da bi se dunajski mero-! dajni krogi res bavili s takimi načrti o'posojilu 15 I —30 milijard K v inozemstvu. Predvsem je izključe-I no da bi toliko ententa kolikor nevtralne države — najmanje pa Nemčija — mogle dovoliti tako ogromno posojilo, ker bodo vse države rabile vsa razpoložljiva sredstva za obnovo svojega lastnega gospodarstva, ki je ne-le v vojujočih, temveč tudi v nevtralnih državah silno trpelo. Končno pa monarhija takega ogromnega posojila — 15 ali celo 30 milijard kron — v inozemstvu niti ne bo potrebovala. Četudi glede tega, kar smemo pričakovati od mirovnih pogajanj, ki so se začela, oziroma ki se imajo začeti z rusko vlado — ali bolje z ruskimi boljševiki — sedaj še nismo na jasnem, je vendar potrebno, da razmišljamo že danes o gospodarskih posledicah, ki nastanejo po sklepu miru. Jugoslovanski akademiki asm Jugoslavijo. Jugoslovanski akademiki so izročili dne 2. decembra Jugoslovanskemu klubu na Dunaju sledečo izjavo: Jugoslovanski akademiki pozdravljamo majniško deklaracijo, prisegamo na to najsvetejšo narodno zahtevo — poslednjo voljo največjega Jugoslovana dr. Janeza Evangelista Kreka — in se klanjamo , globoko potrti nad preranim grobom, spominu nesmrtnega genija. Vemo, da je le nesloga naš pogin, vemo, da sejejo sovražniki z zlobnim namenom v naše vrste razdor; kličemo k združenju, k skupnemu delu ves naš narod. Neomajna je nam vera v moč narodne i-deje in v nezlomljivo silo narodove volje, neomajna vera v moč naše mladosti. Nočemo suženjstva, ker je človeštva nevredno, hočemo se otresti človeštvo ponižujočega jarma in zahtevamo za svoj narod suverene svobode, suverene enakopravnosti! Brez strahu so naša srca. Minuli so časi, ko smo trepetali za bodočnost svojega naroda; zadnjo senco bojazni je pregnal narod sam, ki se je zedinil v eni misli, v eni želji, v eni volji! Vstrajajte vsi dobri in plemeniti, ostanite zvesti vzvišeni ideji in neomajni v sveti borbi, voditelji in glasniki naši! Stoj, narod od Mure do zadnje čeri južne Ad-rije, neustrašen v boju za svojo zemljo in svojo pravno, z zasluženim zaničevanjem in prokletstvom za vsakogar, ki Te, izdaja, ki Ti v Tvojem imenu zlo’ činsko krade zadnji žarek upanja v svobodno soln-ce! Našega naroda ni uničilo ne sovraštvo in ne nasilje, ko si ni bil v svesti svojega kulturnega zvanja in svojih' pravic. Kje je sila, ki ga ukloni, odkar so naši voditelji razvili prapor majniške deklaracije in zahtevali, dla mora bratska kri k bratski krvi, bratska zemlja k bratski zemlji! Domovina mati! Cuj našo prisego: Za pravdo naše zemlje, za svobodne grobove dedov naših, za svobodno vode in morje, za svobodne gore in polje pod njimi, za svobodno solnce naše — polagamo na vzvišeni oltar svojegai naroda ves svoj up in vso svojo mladost in vse svoje delo, svoje besede zadnji glas, zadnji utrip svojega srca, in zadnji svoj dih. Ni trpljenja, ki nais ukloni, ni preganjanja,, ki nas omaja, ni žrtve, ki nam iztrga iz srca zahtevo, izpovedano v majniški deklaraciji! Verujemo z vsem žarom svoje duše v bodočnost našo, verujemo v svobodo našo, verujemo v moč pravične jugoslovanske ideje in živimo in umremo za naš veliki cilj! Na Dunaju, dne 2. grudna 1917. Sledi Čez sto podpisov. Preisbo ralu m komisija med Jugoslovani* Poslanci dr, K o r o š e, c, dr. Laginja, 'dr. Vn-kotič in tovariši so dne 3. decembra stavili na ministrskega predsednika glede posebne mmisterijalne komisije, ki je odpotovala v južne dežele, 'da preišče sbičaje po nedolžnemu preganjanih Slovencev, Hrvatov in Srbov, naslednjo interpelacijo: Stran 3 Dunajska h,Neue Freie Presse“ je dine 2. dec. 1917 priobčila sledeče: „Kakor izvemo, se 'danes poda v Gradec mini-I fd eri jalna komisija, sestavljena iz višjih uradnikov ■ raznih uradnih oddelkov, da od tam prepotuje Južno j Štajersko, posamezne okraje Koroške, Kranjsko, Pri-j morsko in Dalmacijo. Kakor se govori, je naloga te i ministerijalne komisije, da v imenovanih kronovinab j na licu mesta poizve in dbžene razmere, ki so nas-I tale med vojsko.“ I Kakor se je zagotovo izvedelo, naj gori imeno-I van a ministerijalna komisija preiskuje zlasti v za-} četku vojske v jugoslovanskih deželah od civilnih in vojaških oblasti iz narodnega in večkrat tudi iz osebnega sovraštva povzročena preganjanja in zapiranja Slovencev, Hrvatov in Srbov ter dožene zgrešitve oblasti in naj pripomore nedolžnim žrtvam do ma* terijelne odškodnine in, do moraličnega zadoščenja. Imenovana komisija je, kakor se istotako Čuje, sestavljena iz treh uradnikov, izmed katerih pripadata dva nemški in.eden hrvatski narodnosti. Neomajno se držeč stališča, da je preiskava zasledovanj in preganjanj Slovencev, Hrvatov in Srbov neobhodno 'potrebna, da se kaznujejo krivci in da morajo dobiti nedolžne žrtve v polni meri odškodnino, vendar ne morejo podpisani smatrati sestave komisije kot jamstvo, da bi bila kos svoji nalogi in jo pravično izvedla. Člani te komisije niso primerno neodvisni, — marveč so odgovorni svojim šefom, torej odvisni u-radniki, ki morajo ubogati na vsak migljaj svojih Šefov. Ljudstvo, ker nepoučeno o nalogi te komisije, ji I ne bo zaupalo, marveč nasprotno, se bo vsled preši plašen ja, ki v južnih deželah še vedno traja dalje, j celo balo izpovedati resnico iz strahu pred novimi l preganjanji. Komišija tudi nima pravice, da bi pod j prisego zabelieževala izpovedi zaslišanih, vsled ce-} sar se uspehom njenih preiskovanj vselej more ska-I zati nezaupanje po tem, kakor je strankarsko stališ-I če. Le popolnoma neodvisna parlamentarična komi-I sija bi mogla nuditi dovolj jamstva, da bi o pregap-jj janju Jugoslovanov za Časa vojske resnica prišla do neizpodbitne zmage. Podpisani se torej po pravici bojijo, da bo u-! speh komisije le olepševanje grozovitih sramotnih či-! nov, izvršenih v začetku vojske od civilnih in vojaški« oblasti na Jugoslovanih. Stavimo torej vprašanje na njegovo ekscelenco: Ali je ista pri volji, da priporoča izvolitev ne-odvisne parlamentarične komisije namesto komisije , ki je sestavljena iz uradnikov, komisije, ki bi naj izvršila nalogo, ki jo ima izpolniti sedanja v jugoslovansko ozemlje odposlana ministerijalna komisija?, Markhl hrami krivico, ikvS^’’ V ustavnem odseku drž. zbora se je dne 3. t. 1 m, zopet razpravljalo o internacijah in konfinaei-jah. Vsi govorniki, češki soc-dem. Vanek, soc.-dem. dr. Adler, Italijan dr. Conci, Poljaka grof Lasocki n knez Lubomirski, so v ostrih govorih ožigosali lovsem nezakonito postopanje vlade in so navajali številne slučaje samovoljnih in neopravičenih preganjanj. Le nemškoliberalni poslanec Markhl je našel toliko žalostnega poguma, da, je postopanje prejšnje vlade opravičeval. Seveda tudi on ni mogel tajiti, da ni za konfinacije in internacije niti najmanjše zakonite podlage, opravičeval jih je pa s stališča državnega „silobrana.“, češ, dla. je bilo v začetku vojne v Galiciji toliko slučajev izdajstva na škodo naših armad, da si. vojaška poveljništva niso znala drugače pomagati, nego s tem. da so dala vse sumljive elemente odstraniti iz operacijskega ozemlja Tudi je nasprotoval Adlerjev! zahtevi, naj se z interniranci inozemstva (Srbi in Poljaki) bolj krist-junsko postopa. C. Markhl je lahko opazoval, da je njegovo več nego čudno stališče napravljalo zelo neprijeten utis na vse poslušalce in zato se je v svoji osamljenosti obrnil na navzoČaga ministra za notranje zadeve z milo prošnjo, naj mu vendar priskoči na pomoč in naj pove tudi on, da je Stürgldhova vlada prav postopala. Minister Toggenburg se je sicer pozivu hitro odzval, a je takoj izjavil, da je njegov položaj zelo neprijeten, ker bi moral braniti odredbe, katerih ni on ukrenil in za katere v resnici ni nobene zakonite podlage. Opravičiti da se jih more le v skrajni sili s stališča državnega silobrana; on pa da je že zelo mnogo konfinacij in internacij razveljavil in da hoče tudi za to poskrbeti, da se premaga odpor vojaških oblasti proti povrnitvi internirancev in konfini-rancev v 'domovino. Ako je g. Markhl doživel že z ministrom neprijetno razočaranje, dobil pa je odločen odgovor od naslednjih govornikov. Predvsem mu je dr. Adler odgovoril, 'da ni potreba verjeti vse. kar naši vjetniki poročajo iz sovražnih dležel in da se ne sme slabo postopati z našimi vjetniki in interniranci, tudi Če bi res sovražne 'države grdo ravnale z našimi vjetniki. Glede internacij in konfinacij pa je 'dr. Rybar izjavil, da se ni Čuditi, and se upa vojaštv in vlada samovoljno postopati, ako se najdejo parla- mentarci in celo sodniki kakor Markhl, ki te povsem i nezakonite odredbe opravičujejo. • Za te odredbe ni nobene zakonite, podlage, iste j bo celo. izrecno prepovedane. Sklicevanje na. pravi- j co d!o silobrana je nedopustno. Izjemne odredbe in S silobran so le v toliko dovoljeni, v kolikor so v za- j konu utemeljene. Kakor imamo v kazenskem pravu j izrecno določbe za silobran (§ 2 kaiz. zak.), tako so [ tudi v naših ustavnih zakonih dane posebne določbe.j za izjemne razmere, za slučaje državne sile, kakor [ n. ; r. zakon o suspenziji porote, tiskovne svobode, \ osebne svobode itd. Na Nemškem imajo zh, internaci- j je in konfinacije poseben zakon (Schutzhaitgesetz); j mi pa ga nimamo in zato ni dvoma, da vse, kar ni j v zakonu določeno, je smatrati za samovoljo. Takega j silobrana, kakor ga misli Markhl, ne pozna juris- j prudenca. j Ako je Markhl svojo Čudno teorijo opravičeval j z dejstvi, ki so silila vojaškai poveljništva na fronti j k zapiranju sumljivih elementov, kako se potem raz- j laera, da so v naših južnih krajih takoj začetkom av- j gnsta 1914 zapirali na stotine in tisoče ljudi,, ko je j bila vendar fronta sto in sto kilometrov oddaljena, j ko sploh armajde ni bilo? Kako se razlaga, da so pri > nas imeli že v mirnem času „črne“ zapiske, po k,a- 1 terih so takoj po izbruhu vojne zapirali naše ljudi? f Kje so bila tista izdajstva, na katere se sklicuje po- I alanec Markhl? Kje je bila tista sila, ki je baje o- j pravičevala poveljništva do silobrana? To ni bila le I samovolja, ampak to je bilo očito preganjanje politi- ; ŽSno neljubih oseb iz maščevalnosti. Markhl se je skušal izvleči iz zadrege s tem , j da je navedel nekaj tistih znanih kazenskih razprav, j s katerimi so po izbruhu vojne osrečili naš jug, pa f poslanci so se mu v obraz smejali, ko je začel govo- i riti o tistih ljubljanskih gimnazijcih, ki so imeli svo- j je dijaško društvo. Tudi bivšega župana Hribarja i je omenil. Ko ga je pa dr. Rybar pozval, naj ven- i dar pove, kaj je Hribar storil, ko niti civilno, niti j vojaško sodišče, niti vojno-nadzorovalni urad, niti 5 poveljništvo južno-zapadne fronte niso mogli zaslediti nič slabega, kljub večmesečnemu zaporu in opetovanim hišnim preiskavam, je Markhl izjavil, da je j bil Hribar zelo previđen, in da, je on za Nemce to, kar je za bika rdeča ruta. In to so argumenti! Tako govori sodnik, ki sodi nam Slovencem! Državni zbor. V pondelikovi seji je državna zbornica razprar vljala o nagodbi z Ogrsko. O predmetu je med drugimi govoril tudi poslanec Spinčič, ki je izvajal, da je dualizem za Jugoslovane velika nesreča, ker stre-1 mi za tem, da bi se Jugoslovani uničili. V nadalj-nem Izvajanju se je pritoževal, kako se je za časa j vojske, zlasti v začetku vo;ske, na najgroznejši način postopalo z Jugoslovani. Ker torej dualizem nikakor ne odgovarja pravici samoodločbe narodov, bodo Jugoslovani glasovali proti nagodbi. V torkovi seji se ie nadaljevala razprava o na- ■ godbi in sicer v dopoldanski in v popoldanski seji. V predpoldanski seji sta govorila samo dva poslan- i ca, in sicer socialni demokrat dr. Renner in nemški nacionalec dr. Schürff. Prvi je pozival vlaclo, naj ne opusti nobenega koraka, 'da se ČjmnreTe sklene mir, drugi je pa branil dualizem, napadal Cehe in Jugoslovane, češ, oboji zahtevajo nekaj, kar se jim ne bo v tej državi nikdar izpolnilo. Ker je bil ob 12. uri opoldne določen sprejem avstrijske delegacije pri cesarju, je bila seja. prekinjena in preložena na popol-'dme- V popoldanski seji je. kot prvi govoril Češki poslanec 'dr. Stran sky, ki je izjavil, 'da ima češki narod isto pravico 'do državne samostojnosti, kakor jo uživajo Ogri, in tudi pravico dlo zahteve, da se Slovake na Ogrskem vendar enkrat reši izpod madžarskega jarma. V sličnem smislu ie še tudi govoril češki poslanec Viskovsky, ki je izjavil, da bodo Cehi kot principielni nasprotniki dualizma glasovali proti nagodbi. Končno je še govoril poslanec dr. V e r s t o v-š e k. Njegov govor Še bomo objavili. Ko sta Še govorila nemški nacionalec dr. Öberleithner, ki je izjavil, da bodo nemški naoionnlei glasovali za nagodbo, in krščanski socialec Guggenberg, ki se je v-kliub pomanjkljivosti nagodbe izrekel, "da bodo tudi krščanski socialci glasovali za nagodbo, je bila seja zaključena. V sredini seji se je v zbornici nadaljevala razprava o nagodbi. Kot prvi je govoril češki socialni demokrat in podpredsednik državne zbornice, poslanec Tušar, ki je izjavil, 'da v češkem -jjarodu ni 1 -bene stranke, ki bi si ne želela samostojne češke 'države, in sicer v zvezi s Slovaki. Grožnje Madžarov ne morejo Cehov spraviti v strah. Cehi hočejo imeti M, kar je cesar izjavil v svojem prestolnem govoru, biti namreč gospodarji v lastni hiši. Govoril je tudi Še ministrski predsednik ‘dr. Seidler, ki je omenil u-voz živine in mesa iz inozemstva in končno izjavil, 'da mu na interpelacijo poslancev dr. Korošca in Staneka, Češ, da je bila ruska nota glede premirja potvorjena, ni treba odgovoriti, ker je bila ravnota-ka interpelacija stavljena tudi v delegacijah. Vršilo se jo nato glasovanje o nagodbi. Zbornica je s 188 glasovi proti 165 glasovom sprejela zakonsko predlogo o nagodbi. Proti nagodbi so glasovali Cehi, Ju- goslovani in socialni demokratje, ne . pa tudi Rusini, . ki so se pred glasovanjem odstranili. j Prihodnja seja zbornice bo sklicana pismenim potom* V sredini seji je bilo stavljenih tudi več vprašanj, predlogov in interpelacij. Poslanec dr. V e r> s t o v š e k je stavil predlog, v katerem poziva vlado, da naznani zbornici vse tajne pogodbe in naredbe glede izvažanja živine in mesa ter vse tajne pogodbe in ukrepe v zadevi nagodbe med Avstrijo in Ogrsko. Nadalje predlog, v katerem poziva vlado, da z vsemi sredstvi doseže pri ogrski vladi, da se zopet upostavi popolna prometna prostost med obema državnima polovicama, da se prebivalstvo enakomerno oskrbi z živili in da se enakomerno porazdelijo sirovine ter se odkažejo industriji. Poslanec dr. V e r s t o v š e k in Jarc sta pozivala vlado, da se zgradi železniška proga Krapina do štajerske meje in da se napravi stik z železniško progo Grobelno—Rogatec—deželna ; meja, da se zgradi železniška proga Bubnarci—- j Karlovac, ker bi bil le na ta način omogočen po-j polni promet na železnici Ljubljana—Spljit inkon- i čno, da se napravijo ugodnejše železniške zveze j na progi Zidanmost—Zagreb. j Poslanci dr. Verstovšek, P i Š e k, \ Roškar in tovariši so interpelirali ministra za | ljudsko prehrano v zadevi rekvizicij na Sloven- | skem Štajerskem, ker se prebivalstvu ne pusti za j dostna množina žita. Interpelacija poziva ministra, naj da političnim oblastim stroga navodila, da se j mora pustiti kmetu za preskrbo delavcev predpi- j sana množina žita. Poslanci dr. Benkovič, Jarc in tovariši J so stavili interpelacijo z zahtevo, da se Štajerska; in Kranjska izloči iz vojnega ozemlja in da se [ vsled tega odpravi cenzura za p srna, brzojavke | itd., da se odpravijo razne prometne težkoče naj železnicah in da se omogoči boljša preskrba pre- ; bi val st va z živili. Poslanci dr. L. Pogačnik in tovariši so pa \ stavili interpelacijo na ministra za ljudsko prehra j j no glede oskrbe prebivalstva Kranjske z moko in | s krompirjem. Premirje z Rusijo. Rusi se pogajajo tudi s Turki. Turški glavni stari poroča, da je Rusija tudi ; Turčiji ponudila premirje. Vrhovni poveljnik turške j armade je sestavil odposlanstvo, ki se bo v 'družbi z zavezniki pogajalo z Rusi glede premirja. Na čelu tega odposlanstva je imenovan sultanov osebni adju-jj taut general Zekki-paša. ; Tud- Huni unija ponudila premirja. V torek, 'dne 4. decembra, je tudi Rumunijapo-; nudila naši armadi premirje. Iz Dunaja se o tem u-! radno poroča dlne 5. decembra: „Vrhovni poveljnik med Dnjestrom in Crnim ' morjem stoječih ruskih in rumunskih čet je včeraj 1 popoldne poslal generalnemu polkovniku nadvojvodi j Jožefu in maršalu pl. Mackensenu ponudbo, da se j pričnejo posvetovanja glede premirja. Naši vojskovo-I dje so odgovorili ugodno. Odposlanstvo se je podalo f na kraj, kjer se bodo vršila pogajanja.“ Rumuiiske čete ustavile ogenj. S Z rumunskega bojišča poročajo, 'da so rusko-I romunske Čete na celi črti od Bukovine do Črnega I morja ustavile ogenj, 5 ' Pogajanja z Rumunijo. Pogajanja z nadvojvodom Jožefom in maršalom ! Maekensenom vodi od nasprotne strani general Cer-l bačev, bivši generalštabni šef kralja Ferdinanda. Ustavodajna skupščina. Iz Kodanja poročajo, 'da objavljajo ruski listi f vladni sldep, po katerem bo ustavodajna skupščina j Velike Rusije sklicana za dne 11. decembra, ob 3. uri : popoldne v Tavriško palačo. Na ozemlju Sedem občin je maršal Conrad pričel dne 4. decembra zopet z ofenzivo, ki mu je I prinesla takoj prve dni celo vrsto lepih uspehov. I Njegove čete so z naskokom zavzele na črti Asta-I go—Brenta močno utrjene višine v ozemlju gore Monte Meletta (1827 m), ki ježi severovzhodno od mesta Asiago. Število vjetnikdv znaša čez 20 000. Maš uspeh na ozemlja Sedem občin b r tuli ugod* up upiival aa postojanke med Piavo in Brento. Maršal Conrad zopet prodira. ; Poveljnik naših čet, ki stojijo v ozemlju Se-dem občin, maršal Cop.rad pl. Hotzendorf, je po 4- , tedenskih težkih bojih v gorovju, v ' .'katerih' je š svojo armado vjel čez 11.000 Italijanov, kljub težavnemu ozemlju in mrzli gorski zimi prešel s svojo 11. armado dne 4. decembra k ofenzivi. Conradove Čete so zavzele z naskokom kljub obupni sovražni obrambi glavne utrdbe gor Monte Badelechi, Monte Ponda-reear, Monte Mlela in tudi ogromno goro Monte Meletta. Dne o. t. m. so iste čete iztrgale sovražniku goro Monte Zorno. Dne 4. in 5. decembra so vjele čez 9000 Italijanov, med njimi dva brigadirja, Uple-' mle so čez 40 topov in obilo drugega vojnega gradiva. Lastne izgube so male. Plen v Italiji. Med Nemčijo in 'Avstro-0grško se sedaj, vršijo pogajanja glede razdelitve plena v "Italiji. Gre za ve-Jike množine bombaževine, platna, sukna, svile itd. Uplenjena živila, ki jih je zelo veliko, ostanejo v posesti naših Čet, ki stojijo na italijanskem ozemlju. Grčija m« MM žira Francoski listi poročajo, 'da je Grčija vse potrebno pripravila, da v prav kratkem Času vpokliče častnike, podčastnike in velik del armade. Grof Karolyi o miru, Ogrski grof Karolyi se je mudil več časa v Švici, kjer je prišel v stik s četverosporazumovimi krogi. Karolyi sodi o miru zelo pesimistično. Po njegovem mnenju ie še do miru zelo daleč. Naši sovraži riki upajo, da nas bodo s pomočjo Amerike premagali. Vojska je pravzaprav vprašanje, ki ga bodo rešili samo Nemci, Angleži in Francozi. Gre predvsem za rešitev alzaško-lotaripškega vprašanja. Zastopstvo jugoslovanskih akademikov pri načelniku '»Jugoslovanskega kluba.< Dne 8. t. m. je vročilo zastopstvo jugoslovanske akademične mladine načelniku »Jugoslovanskega kluba« dr. A. Korošcu spomenico na Jugoslavijo. Načelnik jo je sprejel vzradoščen in v odgovoru izjavil sledeče: »Veseli me, da vidim celokupno mladino okrog nas. Sporočite ji, da naša stvar stoji dobro in da se smemo nadejati boljše bodočnosti. Vsi se moramo združiti v eno čvrsto in neprodirno falango in preko tistih, ki uskakujejo v drug tabor in sejejo razdor, je treba enostavno iti dalje. Iz ročite še enkrat mladini najsrčnejšo zahvalo in pozdrav.« ^ Jugoslovanski deklaraciji se je popolnoma pridružila duhovščina slovenjebistriške dekanije, zbrana v Slov. Bistrici dne 29. novembra. Pri tej priliki se je darovalo za Krekov spomenik 130 K, za Tiskovni dom v Mariboru 1300 K. Slovensko-štajerske občine za deklaracijo. Za jugoslovansko deklaracijo so se izjavile še naslednje zavedne in odlične slovensko - štajerske občine: trg Rečica ob Savinji, trg Rajhenburg ob Savi, trg Šmarje pri Jelšah in občina Kamele pri " Brežicah. Minulo nedeljo so imele občine Ruše, Lobnua in Bistrica pri Rušah občinske seje, pri katerih so izrekle Jugoslovanskemu klubu in po-I sebej še njegovemu vrlemu in neutrudljivemu na-I čelniku veleč. g. dr. Korošcu iskreno zahvalo in I priznanje za neustrašeno, smotreno dosledno delo-I vanje v smislu majniške deklaracije, j j- Občina Rečica za jugoslovansko deklaracijo, j Trškoobčinski zastop »Rečica« se glasom sejnega j sklepa pridružuje majniški deklaraciji Jugoslovan-: skega kluba, daruje za spomenik nepozabnega velikega Kreka 100'— K in za non »Tiskovni dom« v Mariboru znesek 100-— K ter izreka zaupnico m častno priznanje našim ljudskim zastopnikom, zlasti načelniku »Jugoslovanskega kluba« č. g dr. A Korošcu in našemu deželnemu odborniku g. dr, K. Verstovšeku za nesebično in neumorno delovanje za obrambo, dobrobit in napredek našega vedno domoljubnega jugoslovanskega naroda. Ministrski predsednik Seidler odstopi ? »N.W.f. < poroča, da krožijo v parlamentu vesti o odstopu mini strskega predsednik«, dr. viteza pl. Seidler. Na njegovo mesto bo "baje imenovan poljedeljski minister grof Sylva-Tarouca. — To vest je treba sprejeti z rezervo. Volilna reforma v Prusiji. Dne 5. t. m. je praska zbornica pričelayt razpravo o volilni reformi za pruski deželni zbor. Konservativec Heydebrand je ob tej priliki izjavil, da se sme nemški mir skleniti le na podlagi vojaških uspehov. Vabilo na naročbo. Zadnjič smo priložili položnice vsem cenje aim naročnikom, da nam morejo poslati naročnino za prihodnje leto. Storili smo to zato tako zgodaj, ker imamo v upravništvu koncem de cembra velikansko dela. Prosimo toraj cenjene naročnike, naj se zdaj začnejo pošiljati na* TQÖMBO za leto 1918 raditega, da se nam ravno ob novem letu ne bo delo v upravništvu pre več kupičilo. Ako ima kdo naročnino že naprej plačano za L 1918, naj danes priloženo položnico shrani za pozneje. ■ Položnice se naj natančno izpolnijo. Kdor je list dobival že dozdpj, naj napiše na vrhu nad besedo „Položnica“ besede: St SP ISffc in naj zraven pristavi Številko, ki jo najde na ovitku, pod katerim se mu list pošilja, kdor pa lista ni dobival, pa naj na ravno Istem mestu napiše besede: Nov naročnik Ako se bodo cenjeni naročniki tega strogo držali, potem pri dopošiljanju lista ne bo pomot. Draginja vedno bolj raste. Podražil se je namreč papir za 600%, barva za 400%, surovo olje za 800%, masaža valjarje celo za 1000%, kurjava za 5 0 0 % i. t. d. Prisiljeni smo zato za prihodnje leto zvišati naročnino Straže. Z a 1. 1918 bo toraj stala Straža celoletno K 12' — ; polletno K 8—; četrtletno K 3 — in mesečno K 1*20. Cenjene naročnike vljudno prosimo, da nam ostanejo zvesti ter nam pridobivajo še novih naročnikov, da se naše vrste podvojijo. Mi pa obljubimo, da bomo ostali zvesti svojim načelom in bomo z vso odločnostjo branili pravice slovenskega ljudstva zoper vse njegove sovražnike, dokler ne dosežemo srečne in proste jugoslovanske države, v kateri bo prost Slovenec sam svoj gospodar! r ► Podpisujte sedmo ^ vojno posoji n, m ii# vice. „Najlepši dan mojega življenja“. Cesar Karel je rykei pri sprejemu avstrijskih delegatov predsedniku Hauserju: Dan, ko bom sklenil mir, bo najlepši dan mojega življenja«. Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Martin na Pob. je dobil tam šnji provizor č. g. Franc Sinko. — C, g. Jožef Vrečko, kaplan pri Sv. Juriju na Ščavnici, je šel v Gradec študirat filozofijo. Trojno odlikovanje tekom enega meseca je dobil vojni kurat č. g. Pavel Žagar pri 87. pešpolku, in sicer najvišje pohvalno priznanje z meči, častni znak II. razreda od Rdečega križa in Karlov četni križ. V mesecu majniku t. 1. je dobil Franc Jožefov red, tako da ima, sedaj z duhovniškim zaslužnim irižeem .od leta 1915 v ceiem petero odlikovanj. Imenovanje. Dr. Matej Senčar, odvetnik v Ptuju, sedaj poveljnik nekega oddelka na južnem bojišču, je imenovan stotnikom. Iz justične službe. Deželnosodni svetnik in okrajni sodnik g. Josip Siter v Brežicah je stopil v pokoj in bil ob tej priliki imenovan za višje sodnega svetnika, vrhuiega še ođ cesarja odlikovan z redom železne krone 3. razreda. Justično službo na Slovenskem štajerskem zapušča obče prilju bljen mož, ki je s svojo nepfistranostjo v polni meri zaužival zaupanje ne samo slovenskega, ampak vsega prebivalstva. Želimo mu, da še mnogo let uživa Čil in zdrav zasluženi pokoj. „Pravica.“ Cenjenim čitateljem je gotovo še v spominu netica o ubogi begunki v Cirkovcah, ki je bila obsojena na 24 ur poostrenega zapora, ker si je izprosila od kmetov dovoljenje, da sme pobirati ra njivah klasje in si je potem to pobrano klasje zanesla v mlin. Okrajna sodnija na Ptoju je to žensko z ozirom na njeno bedo oprostila, prizivna sodnija v Maribora pa jo je obsodila. Pretekli teden so pa prinesli češki listi poročilo o kazenski obravnavi proti nekemu trgovcu iz praškega predmestja, pri katerem je deželno sodišče v Pragi v enakem slučaju ravno narobe sodilo kot mariborska okrožna sodnija. Nek trgovec si je namreč najel ljudi, da so mu po žetvi pobirali na njivah klasje in je nato tam nabrano zrnje prodajal kot žitno kavo. Že v prvi inštanci pri okrajni sodniji v Žižkovu je bil trgovec oproščen in je tudi deželna sodnija v Pragi oprostitev potrdila, ker s prodajanjem na njivah nabranega zrnja ni zagrešil kaznjivega dejanja, kajti na njivi ostalo zrnje ni več pod zaporo, ko itak noben kmet ne more popolnoma čisto pobrati klasje, ki bi sicer na nj vi segnilo. Na vsak način pametna in ob sebi razumljiva razsodba. — Pripominjamo, da sede v kazenskem senatu mariborske okrožne sodnije gospodje Nemci svetniki Kokol, Kronasser in dr. Torggler in Slovenec okr. sod. dr. Pichler; državno pravdništvo pa vodi prvi drž. pravdnik Verderber. Surovo postopanje javnih funkcionarjev. Dr. Verstovšek je vložil dne 3. t. m. interpelacijo na notranjega ministra radi nečuvenega in surovega postopanja javnih funkcionarjev, katere je imena vala c. kr. namestnija v Gradcu in razna glavarstva, nasproti slovenskemu prebivalstvu na Slovenskem Štajerskem. Poslanec opozarja ministra na dejstvo, da so štajerske obbsti za slovenski del dežele nastavile skoro same odločne narodne nasprotnike, Slovencem sovražne renegate, ki po riopajo surovo in krivično. • Interpelacija vsebuje ludi obširno pismo slovenskega kmeta iz obmejnih krajev Štajerske. Pismo je velezanimivo, ker dokazuje, kako ječi slovenski kmet pod temi val-; eti in si želi rešitve F- potom osvoboditve južnih Slovanov. Odlikovanja. Za domoljubno delovanje v svrho pospeševanja avstrijskih vojnih posojil je izrekel finančni minister pismeno priznanje sledečim: Karel (Jernej, župan v Framu: Jernej Cernko, nadučitelj pri Smarjeti na Pesnici; Josip Cižek, dekan v Ja-renini; Ferk Janez, župan, Tinje; Josip Ferlinc, posestnik, Partinje; Josip Florjančič, župnik, Šmartno na Pohorju; Filip Galunder, župan, Sv. Križ n. Mariborom; Anton Gnus, nadučitelj na Dolu; Ign. Giößlinger, nadučitelj v Puščavi; Anton Gselman, nadučitelj, Šmartno pri Vurbergu; Avgust Hauptman. nadučitelj, Sv. Križ nad Mariborom; Marija Jankovič, učiteljica, Šmartno na Pohorju; Gabrijel Jaunik, nadlučitelj, Gornja Sv. Kungota; dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru; Anton Kocbek, župnik, Sv. Peter pri Radgoni; Jakob Kopič, nadučitelj, Sv. Lenart v Slov. gor.; Avgust Kopriva, učitelj, Laporje; Franc Kotnik, nadučitelj, Sv. Jakob v Slov. gor.; Jakob Kovačič, u-č.Helj, SvJ Trojica v Slov. gor.; Alojzij Kristl, učit., Sv Barbara pri Vurbergu; Anton Kukovič, nadučitelj Črešnjevec; Josip Lasbaher, nadlučitelj; Ruše; Matija Lichtenwallner, učitelj, Ruše p Josip MaiiriČ, nadučitelj, Sv. Trojica v Slov. gor.; Medved Mart., Župnik, Laporje; Peter Novak, deželni poslanec v Slov. Bistrici; Ivan Paulšek, nadučitelj, Rače; Karei Pestevšek, nadučitelj, Slivnica pri Mariboru; J. Petrič, župan, Gornja Voličina; Jernej Podpečan, kaplan, Konjice; Franc Polak, kaplan, Hoče; Štef. Polanec, župan, Stanosko; Friderik Pučelik, učitelj, LajterŠperg pri Mariboru; dr. Frane Rosina, odvetnik, Maribor; Josip Sabati, nadučitelj, Gornja Polskava; Feliks Škerjanc, učitelj, Sv. Rupert v Slov. gor.; Ignacij Skrbinšek, učitelj, Planica; Štukelj J., tajnik, -Sv. Lenart v Slov. gor.; Franjo Thaler, župan, Sv. Ilj v Slov. gor.; 'Josip Tušak, župan, Sv. Anton v Slov. gor.; Matevž Tušek, nadučitelj, Dobrovci: Martin Vodenik, nadučitelj, 'Spodnja Sv. Kungota.; Anton Vogrinec, naclučiteij, Sv. Anton v Siov. gor.; Fr. Vračko, župan, Sv. Jurij ob Pesnici; Alojzij Zamuda, župnik, Crešnievec; Franjo Zehot, urednik, Maribor; Frane Zemljič, župan, in Franc Zmazek, župnik, Sv. Benedikt v Slov. gor. Rok za podpisovanje vojnega posojila podaljšan* Cesarska namestnija nam piše: »Gospod finančn1 minister je podaljšal podpisovalni rok za 7, vojno posojilo do sobote, dne 15. decembra 1917, 12, ure opoldne. Po tem roku se bodo sprejemala le še že v razpravi se nahajajoča pod-pisanja javnih zastopov, ustanov in skladov ter zbiralna podpisauja. Popolnoma smo še pod mogočnim vtiskom uničujočega udarca, s katerim So zamahnile naše zavezniške armade proti verolomni Italiji in ki je našim sovražnikom znova z vso gotovostjo dokazal, da nas ne morejo nikoli in nikdar premagati. To prepričanje ter ruska po nudba premirja, kateremu so se osrednje države takoj odzvale, nam dajeta utemeljeno upanje, da dosežemo kmalu časten mir. Treba je tedaj v zaledju juapeti še enkrat vse moči. da si zagotovimo, da bomo tudi gospodarsko vzdržali do mirovnega zaključka, To moremo storiti najbolje s kolikor mogoče visokim podpisovanjem 7. vojne g a posojila. Zatorej pozivam prebivalstvo štajerske ter vse zastope in kreditne zavode v deželi, da storijo med podaljšanim pedpisovalnim rokom vse, da uspeh 7. vojnega posojila kolikor mogoče še zvišajo. Gradec, dne 3. decembra 1917. Clary. Knjige za Slovence v Nemčiji. Opozarjamo na Inserat čast. gosp, Teusundern, ' v katerem prosi ta veliki prijatelj naših rojakov v Gladbeku, slovenskih knjig za tamošnjo slovensko knjižnico. (Cer leži v mnogih slovenskih hišah obilo knjig, : r simo vse zavedne Slovence in Slovenke: pošljite odvisne knjige č. gosp. kaplanu Tensundernu v Gladbeku. Božičnica za vojake. Za vojaško berivo sem dobil 323 K 50 v. Za ta denar so dobivali naši vojaki na fronti, v zaledju in v bolnišnicah brezplačno mariborske časnike. Mala svota se je porabila tudi za knjige in knjižice. Nekaj knjig še je na razpolago. Dobijo jih bolnišnice brez vojne pošte, ker je ta pošiljatev brezplačna; pošiljatev z vojno pošto pride predrago. Vsi vojaki, ki so se oglašali za časnike , so jih dozdaj dobivali na ta račun. Zdaj je 'denarna zaloga izčrpana. Prihajajo pa ravnokar prošnje za časnike od vojnih kuratov za nove bolnišnice v Italiji med beneškimi Slovenci. Ö. g. vojni kurat prof. Jan. Ev. Kociper n. pr. deluje v laški deželni videmski bolnišnici, ki obsega 24 poslopij; dozdaj imajo v (! pošlo >'ih nad 900 ranjenih in bolnih. Med njimi je mnogo Slovencev, ki jih mori dolg čas, ker še , nimajo kaj brati. Posebno bodo zdaj vojake zanimala pogajanja o miru. Dajmo jim letos za božičnico časnike, da hitro izveje vse vesti o miru! V ta namen sla dala 'dr. M. Slavič, prof. bogošl. v Mariboru, 10 K, Fran Zaeherl, učitelj v Ljutomeru, 5 K. — Denarne pošiljatve in zglasitve za Časnike se pošiljajo na naslov: Dr. M. Slavič v Mariboru. Gališki begunci se vračajo. Ogrska vlada je odredila, da se morajo gališki begunci najpozneje do dne 15 dec. izseliti iz Ogrske. —- Predsedstvo galiJkega namestništva in finančne prokurature se je včeraj preselilo iz Biale v Lvov. Doživljaji obmejnega Slovenca. Iz Št lija v Siov. goricah se nam piše: Tukajšnji občan Boštjan Hasl je bil kot vojak 47. pešpolka vjet pri lukli v Karpatih dne 25. marca 1915. Odpeljali so ga v Kije/, kjer je ostal šest dni. Od tam je prišel v Azijo v neko vas blizu Perzije. Po šestih tednih so ga poslali v vas Zlata Orgla. Tam je kot tesar delal 6 mesecev barake. Našim vjet-nikom se je na tem kraju godilo prav slabo. Iz Zlate Orgle je prišel v mesto Taškent. Po devet-esečnem trpljenju je bil poslan v evropsko Rusijo v katarinoslavsko gubernijo. Dne 22. meja 1918 je v družbi z nekaterimi drugimi vjetmki v bližino avstrijske meje. Beg bi se mu bil skoro »osrečil, a ko mu je že s jala nasproti zlata prošlost, so ga po dolgem skrivanju vjeli kozaki in ga vtaknili za 14 dni v ječo. Od tam je prišel v bolmš ico, iz bolnišnice pa so ga poslali na Francosko v nek rudnik. Po 14 dneh je bil po-i.n zopet nazaj na Rusko. Ker je zelo opešal, su ga uvrstili med invalide in ga zamenjali. Prišel je drugimi vred na Dansko, kjer je bil celih pet mesecev v bolnišnici. Danci so dokaj lepo ravnali z Avstrijci. Dne 25. novembra je zopet prišel v svoj domači slovenski kraj. Draginjske doklade za umirovljeno' učiteljstvo-Štajerski deželni odbor je dovolil tistim učiteljskim osebam, ki so stopile v pokoj dlo konca leta 1916, kakor tudi vdovam in sirotam za dobo od 1. julija do Sl. decembra t. 1. zvišanje draginjske doklade za 100 odstotkov. V dokazanih ozira vrednih slučajih se sme ta doklada, še zmerno zvišati. Za zvišanje draginjske doklado ni treba vlagati posebnih prošenj , ižvzemši slučaje za posebno zvišanje. Slovenske paralelke na državni obrtni šoli v Trstu bo vlada v kratkem ustanovila. Najprej se ustanovi specijalna strokovna šola za mašiniste, za mizarje in tudi ženska strokovna šola. Začasna služba v pisarni za zanesljivo pomožno moč, moško ali žensko, se takoj odda. Pogoj: popolno znanje slovenskega jezika ter spretna in lepa piša va. Lastnoročno pisane prošnje sprejema: Upravništvo Slovenskega Gospodarja v Mariboru. ®osp®dar*k# novico. Prisilne oddaje svinj ne bo. Deželni gospodarski urad nam naznanja, da «e pri nas ».kakor ne bo upeljalo prisilnu rekviriranje svinj. Rekviriranje na Ogrskem. Kleklove „Novine“ poročajo: „Minister za občinsko prehrano je neza- dovolen s delom komisije, štera silje vkiip piše i prek jemle. Ne prinesejo telko vkiiper, kelko je potrebno za potrebčino armade i civilnoga prebivalstva. Koi-sije, prej, preveč po mali delajo, eden den komaj ni-šterne hiše spravijo v red. Na dale komisije pri odpiranji gotovoga silja i pri računanji domače potreb-čine ne delajo s onov sigurnov točnostjov, štera bi potrebna bila, da cilj dosegnejo. 'Minister je Že od-redo, naj financje, granlička, pomicala, žan dar j e iščejo skrita, gori ne odpreta gotovčine silja. Takče gotovčine se Zarobijo.“ niririee* Uboga vinlčarka Marija Škrofič je dne 5. dec. na mariborskem kolodvoru izgubila ali pa ji je bilo v gnječi izmaknjenih okoli 300 K. Revica ima devet otrok in živi v zelo ubožnih razmerah. Pošten najditelj se prosi, da vrne denarnico, v kateri je bila tudi železniška legitimacija za Marijo Škrofič, na njen naslov: Marija Skrolič, viničarka, fSv. Ilj v Slov. goricah. Moderno. A: Da imaš na mesec 2150 K dohodkov, skoraj ne morem verjeti. Kako je to mogoče? — B: Prav lahko! 110 K imam plače. Stanarine 40 K, ne plačam, je 150 K: mlekarici in štaeunarju ostanem dolžan 30 K, je 180 K; tudi mesarju ne plačam 40 K, je 220 K; 30 K si vsak mesec pri prijateljih izposodim, znaša torej vse skupaj 250. K . . . Sv. Jurij ob Pesnioi. Pri nas je dne 26, nov. prt svojem nečaku, vlč. g. Župniku Špindlerju, umrla gospa Roza Špindler, vdova e. kr. zemljiškega Knjigovodje v Brežicah. Blaga pokojnica je bila, koderkoli so jo poznali, spoštovana in ljubljena radi svojega žlahtnega sroa. Naj si v božjem miru odpočije od hudih udarcev v Življenju, zlasti od grenkega trpljenja hude bolezni. Slivnica pri Maribora. Zart s, doba trpljenja in solz ie naše življenje To je morala bridko občotiti tudi spoštovana rodbina Lobnikova in z njo vsa fara slivniška in vsi, ki so poznali blago Lobnikovo mater. Po kratki, močni bolezni — vnetju možganske mrene — jo je po svojem nedoumljivem sklepu dne 80 novembra odpoklical Gospod k sebi, da jo reši morečih skrbi za tremi sinovi-vojski in jo poplača po zaslugah. Bila je globokoverskega prepričanja, skrbna gospodinja, jubeča mati svojih otrok, čutečega srca za trpečega siromaka radodarnih rok in vseskozi plemenitega in blagega značaja. Pogreb se je vršil dne 2. decembra ob obilni udeležbi žalujoče množice. Žalujoči Lobnikovi rodbini naše najiskrenejše sožalje. Slivniški fari in vsej Sloveniji daj Bog obilo tako vernih in skrbnih mater in zavednih žen? N. v m. p Celje. Društvo za varstvo in oskrbovanje -o trok v celjskem sodnem okraju, vabi na VII. ob čni zbor, ki se vrši v torek, ' dne 11. decembra 1917 ob 8. uri zvečer v hotelu pri »Belem volu«. Spored: Pozdrav predsednika; poročilo tajnikovo; poročilo blagajnikovo; volitev odbora; slučajnosti. Zadnja A 3opi*i» Maribor. Naprošeni smo, da objavimo: Dne 28, decemhra ob 4h popoldne se vrši v Gamfari novi dvorani z dovoljenjem štajerskega namestni štva božično obdarovanje ubogih begunskih otrok. Prosimo blaga srca milih darov za najrevnejše o-troke, ki daleč od svojega doma, najbolj potrebujejo naše pomoči. Žarek veselja, človekoljubja naj prešine ob tej priliki srca tudi teh ubožcev. Koli-.or mogoče naj bodo obdarovani z jedili, čevlji, šolskimi reči itd. Slavnostni vspored obsega med drugim izraz udanosti do presv. vladarja z deklamacijami, glasbenimi proizvajanji, živimi slikami m h koncu tombola za otroke. Slučajni čisti do nesek se bo določil za otroško vojno kuhinjo. Darila, tudi najmanjša, sprejema nabiralnica v Frei-haus ulici 2. Maribor. Mariborska moška podružnica Ciril-’ tetodove družbe v Ljubljani priredi d(ne 8. deoem-Kf r*a ob polčetrti uri popoldne v gostilniških prostorih mariborske Posojilnice (Narodni dom) udom vseh slovenskih narodnih društev mariborskih zanimiv Miklavžev večer“ proti vstopnini 1 K za obitelj. Darovi za mladino naj se dobro ovijejo in označijo ter ine 8. decembra med 10. in 12. uro dopoldne, oziroma 2. tn 3. uro popoldne pri posojilničnem slugi oddajo. Po običajnem nagovoru in živahni razdelitvi daril' se mladina odvede domov, starši in odraštli pa -p snidejo k zaba vnemu družfoinskemu večeru, ki se .-i si po vrlo urejenem načrtu. —- Miklavž nastopi s sla»--mostnim nagovorom in mu bodo prisostovali prav «animivi mali peklenščeki in a n pelji iz njegovega bogatega spremstva. Pri večernem sestanku nastopajo pevski zbori in solisti s spremljanjem klavirja, zato se vabijo udje slovenskih društev k prav obilni u-DeležbL Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo, dne 2. decembra, je bila slovesna vpeljava našega novega j. župnika Martina Gabere Po prelepem pozdravu zastopnice Marijine družbe se je svečani sprevod pomikal po okinčani poti iz župnišča v okrašeno cerkev, kjer je prof. dr. Hohn j ec imel pridigo, novi g. župnik pa slovesno sv. mašo ob asistenci rosednih gg. župnikov. Po cerkvenem opravilu je oil v občinski pisarni dobro obiskan shod, kjer se e razpravljalo o razmerah na denarnem trgu, o vojnem posojilu, o rekvizicijah in o drugih perečih vprašanjih sedanjosti in prihodnjosti. Govorila sta Jr. Hobnjec jn domači župnik. Jelovec pri Mariboru. Dne 2. dlecembra je po .daljši, težki bolezni umrla v starosti 70 let žena nagega župana in posestnika, gospa Marija Dežman. Pogreb rajne vzor-žene se je vršil v torek, dne 4. i. m./ ob 4. uri popoldne. Blagi rajnki svetila večna tvfi. težko prizadeti obitelji pa naše sožalje! lOFüia došlo o petek dne 7. decembra. Grof Czernm o vojnih ciljih in o ameriški vojni napovedi« Grot Czernin je v četrtek, 6. decembra, v od seka z& zunanje zadeve ogrske delegacije na vprašanje grofa Tisze o vojnih ciljih sledeče izjavil: V vojnih ciljih smo z Nemčijo edini, in sicer na podlagi obrambne vojske. Ta podlaga je bila določena v nemški državni zbornici in nemški državni tajnik pl. Kühlmann jo je prav določno izrazil rekoč: Ni drage mirovne ovire kakor Alzacija in Lola ringi ja. Resnica je, da smo mi v boljšem po ležaju kakor Nemčija; mi imamo skoraj vse naše ozemlje v svojih rokah, kolonije Nemčije pa so v sovražnih rokah. Nemčija ne more skleniti mira, dokler nima jamstva, da dobi svoje kolonije nazaj. Če se predbariva, da je naša politika popolnoma ot,vezena na Nemčijo, je treba reči: Borimo se za obrambo Nemčije ravno tako kakor Nemčija za našo. Borimo se tudi za Alzacijo — Lotaringijo Ne poznam razlike med Strasburgom in Trstom. Če se bodo na drugih frontah tudi vršili veliki dogodki, se bom veselil če bo prišel tisti trenutek, ko bomo tudi na dragih frontah se borili s svo-j mi zavezniki Na vprašanje grofa Andrassya o Italiji in Valeni e grof Czernin izjavil: Ita ija mora danes v najboljšem slučaju upati, da doseže stanje pred j rajsko. Če pa bo vojsko nadaljevala, bo pozneje dobila slabši mir. Glede na vojskino napovedi. Severne Amerike je izrazil to le mnenje: Nepctrjene vesti poročajo, da bo Amerika nam in našim zaveznikom, Turkom in Bolgarom, napovedala vojsko. Če se bo to zgodilo, ne bomo nič obžalo vali, kar smo v preteklosti storite. Če bo Amerika izvajala te posledice, je to žalostno in bridko zavoljo Avstrijcev in Ogrov, ki živijo v Ameriki ter pridejo v najneprijetnejši položaj. Na vojnem uspehu pa se ne bodo s tem zgodile niti najmanjše spremembe. Buri an o bosanskih razmerah« V bosanskem odseku avstrijske delegacije je imel skupni finančni minister baron Burian dne 6. t. m. govor, v katem je grajal in hvalil bosansko hercegovsko prebivalstvo. O gospodarskem položaju je izjavil, da ni neugoden, ker so korenine njegovega razvoja zdrave. Tega pa ni povedal, koliko ljudi je tamkaj med vojsko lakote umrlo. Kar pa dostaja otvoritve ob začetku vojske razpuščenega deželnega zbora, je i izjavil, da so zato zdaj še neprestopne ovire. Ni pa I več vzroka, da bodo pozneje Bosanci dobili priliko za I izvrševanje takih državljanskih pravic, ki segajo preko ! okvirja ožjih interes njihove domovine. Naša mormmea. Konteradmiral Rodler je 'dne 5. 'decembra v mornariškem odseku ogrske delegacije poročal V uspešnem sodelovanju naše vojne mornarice v vojski z Italijo. Naši vojni mornarici stoji v Adriji štirikrat močnejše irancosko-italijaiisko brodovje nasproti. Ä kljub temu si sovražno brodovje ne upa nas napar sti. Naša mornarica je odkrila v Adriji 1100 zasidranih min in jih uničila, izgubila je pri iskanju min samo torpedni Čoln „št. 26“, ki je zadel ob mina V Sredozemskem morju in v Adriji so P-čolni potopili 1226 sovražnih trgovskih ladij. Izgube naših ladij so naslednje: križarka „Zenta", P-čolni št. 3, 6, 12, 24 in 30, rušilci „Lika“, „Triglav“ in „Wildfang“, torpedna Čolna št. 26 in Št. 11 ter križarka „Elizabeta.“ ij_' MV.ÜafiÜ Orožno premirje za 10 da!n Zastopniki Avstrije, Nemčije, Bolgarije in Turčije so dne 5. decembra sklenili z ruskimi zastopniki pismeno orožno premirje za deset dni za vse skujmo fronte. To premirje seje začelo dne 7. decembra opoldne in So 17. decembra opoldne. Desetdnevni rok .«e bo u-porabii, da se morejo dokončati pogajanja o premirju. Posamezni zastopniki vlad so se podali v domovino, da poročajo svojim vladam o stanju pogajanj. Seje komisije se nadaljujejo. Amerika v vojoem stanju z Avstro« Ogrsko Odsek za zunanje zadeve v ameriškem senatu je prvotno nameraval napovedati vsem zaveznikom Nemčije vojsko. A to namero je odsek v toliko spremenil, da bo Severna Amerika napovedala vojsko le samo Avstro-Ogrski. Wilson je izjavil, 'da se to zgodi zategadelj, ker se morajo poslati severoamerišk® čete na italijansko fronto. Dur aj. 6. dec. Vzhodno bojišče. Včeraj je bilo med Rusijo m zavezniki sklenjeno desetdnevno premirje. Začetek za vse ruske honte dne 7. decembra ob 12 uri opoldne. Požiganja za premirje se nadaljujejo Italijansko bojišče. Sovražnik je bil na gorski planoti Sedem občin težko poražen Dne 4. t, m. zgodaj zjutraj so po mogočni artilerijski pripravi, pri kateri so sodelovale tudi nemške baterije, prodirale .čete feldmaršala barona Conrada k napadu proti gorskim postojankam v ozemlju gore M e 1 e 11 a. Na mogočno nadkriljujočih višinah zgrajene, bogato opremljene obrambse naprave so podpirale 7. vso žilavostjo izvršeno obrambo. Visoki sneg in huda zima je otežkočevala prodiranje, toda skrbne priprave za napad in hrabrost naših napadal cev iz vseh delov Avstro Ogrske so premagale sleherno protidelovanje. Predvčeraj zjutraj je padla gora Monte Badelecchi in Monte F o n d a r e c a r, opoldne se je nahajal cesarski lovski polk štv. 3. na gori Monte Mie la. Proti večera je bil na M e 1 e 11, i vsled našega obkoljevalnega navala zrušen italijanski odpor Sovražna ojačenja, ki so iz smeri Val Stagna Intela na pomoč, so vzhodno od Brente se nahajajoče baterije nspadm v bok. V včerajšnjih jutranjih urah je po srditi borbi sovražnik izgubil goro Monte Zorno in opiralno postojanko pri F o z i. Ob 2. uri popoldne je hrabra italijanska posadka na gore Monte C a s t el G o m b e r-to, katera je b;la že 24 ur popolnoma obkoljena, položila orožje. Vse ozemlje severno od globeli Frenzeila se nahaja v naši oblasti. Razven velikih krvavih žrtev so izgubili Italijani v teh dveh dneh čez 11.000 vjetnikov in čez 60 topov. Naše izgube so vsled našega spretnega vojnega vodstva malenkostne. Pri Zensonn, kjer se nahajamo že tedne na zahodnem bregu reke Pia ve, je proti več ur trajajočim navalom po Ste vda močnejših sil zmagonosno vstrajal pešpolk štv. 73 iz Heba, ki se je tako odlično zadržal na vseh bojiščih. Cvitanič Angela kot mati in Jurij Cvitanič kot brat javljajo vsem znancem in prijateljem-vdeležencem, da se vrši pogreb njihove prisrčno ljubljene hčerke ozir, sestre ki je dne IB. novembra 1917 v Hočah smrtno ponesre čila, v nedeljo dne 9. decembra ob 2. uri popoldne od mrtvašnice na mirodvoru v Pobrežju v družbinski grob isto tam. Sv. maša-zadušnica se bo brala dne 10. decembra ob 10. uri predpoldne v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru Maribor-Hoče, dne 7. decembra 1917 Bfslaviti tm&mr rtjfesms Mar&dr Trgovina tiskarne sv. Cirila MARIBOR, v t&sisti MSI Koro&ka cesta Štev. 5 pripet*!». nej» veiifco nuoteg» pogtoj», peretttikov, pcm, sas pomnike, ntefofitor, i&u&o&sm, s»blis, črnit, ari&n C®84*- vsmk la M», T vssäti -sssSikostife), ksjig, nette jfa/bš* v m$f*b i» tUßßH, mpMt, M. — K*«*e ptetebe (wä». *%• Mke k «easks.i, 'amiftit, rmn nSOmst, »»IkvsaULi, aspteti, «vettejw*. — SaBsaitlj* *& vmOts te 4?. — Postetih* teža* x*te*r*ko stroko »|»*A*}*'<* «ei«, hak©*1: 4*sttilt» toll«« bjviar*. stcnnfce *ts drage koledari*. £».t i #wwt* «poveša* 5a wüfywud» Ustk* * irašm. ntaäia «8 »wipit rbVem, «'»i«® »-ritk*' * sstfi»» wit t**MlHllf- angini S.. iftiakft ,fe 4m$t and« • saad»* »ritke,. «****8*» *► g».-... ' plačila« pndgiim. prejema* potrdite M 2» «M» I» fcj**’**- sew»*,’ ««ritke, otaroiai#*, rataae, apasm»*, »siäe*, • senike, 4o-.Mrievsto». tefe&e to tepaki» » feolra is. draj^MMwal» $*> Kit«, sefaag* la drsšt*»: psrwite, sstptnfeej js&tepato» te «gsss- JiaeSteV '?««*' sm«sžOis MtŽaaak» saklic&to. tafeveß* «a*k«, vite* tej. Busertawiws»» fmmamas» m Mgem gri irsgflt mmttik kt prajhg« es esdaijs xa vto^ffifeo m h&m stagSte ܧ j| posojftaiea hresptsSna, «fasRste» pMk «km» Wife». # ff Kmečka hranilnica P% ssoiiinica v Piiiiu regfeftrov'ima zadirttga x ««omejeno zavezo. Uradne stre p®iek še vsak ot^toiM «la od 8. ___nedelj« od Si do pol 10. are &©- p tei kpte&sje se redao samo ob «talit Hßügtmsthi. m dajejo vsak da od S. do 12. ans dap. ....—— -... „ Uradni prostori ^Ä&jafs v minäritskete’ fcamostaaa v Pwjn. Mraunilite vloge obrestuje po 4 . , od-1. ia 16. v mesen po vložitvi ia de 15. b sađajega pred dvigom. Nevzđignjene obresti. a® j koncem Janija ia decembra vsakega leta pripišejo glavni« ter kakor ta-le obrestajeja. Sprejemajo, se kmailse knjižice dragih savodov kot vloge, »e da bi se pri tei® obiiestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka, imela pri tem kakih potov ali sitnob. M» raapoiago ee stoankam brezplašao poštoo-hrsmftoe po- - Sošaioft M. 118.080 in domaS? nabiralniki. G05TJLH» pri Vogrincu v Kamnici pri Mariboru priporoča svoja pristna, izborna stara in nova vina iz okolice, sadjevec in pristno žganje. Izborna kuhinja in točna postrežba! Ranim zamaške in steklenice KISLO VODO razpošilja A. OSET, pošta Guštanj, Koroško. &UF1M finske drože ter tropine||| v vsaki množini® Genf, ponudbe naj se pošiljajo žganj a mi ROBERT D iHL Celje. IZDELOVANJE raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljeaje istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju Ivanu S s j;© Maribor, Raiserjeva ulica št. 28 OOOOOOOOOOOOOO 3 o ' Cvetje iz vrtov sv. Frančiška ’ /glasilo Hi. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem ia stane za celo leto 2 K. OOOOOOOOOOOOOO m Čevlji issmimi podplat%. O *0 O Tl Eis u : o s m E E ^ • M a m S M — -«■* fommd Fr oda asajbeljš® kakovosti, okovani, znotraj ©felotesi Št. 26- -28 K 14*—. >J 29- -34 K 17-—. H 35- -38 K 20'-—. }) 39—41 K 23'—. n 42—46 K 26'—, Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava d©v«ij«Dr. Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v, M. S c ti ra m* Maribor ob D. §. GOSPOSKA ULICA. se zisB'ka sakeja ali zameai s ži vili'. Mafibor Koroška ulica 47 na dvorišču duri 5. Dva vini arfa, le samostojne in spretne strokovne oseoe, ipifjmem p d aKodaimi jog ji, Kot jOOO ozir. 1B00 kron plače, letno 2—8 8®žnje irr, kos njive, »tanov&nje, iz vinograda deputat Zi prehrano je dobro p e krbljeno. Le strokovno izobražene osebe se naj oglaBijo pismeno ali astme so pri uKavui-fita s8traže‘1. Soeijalizeui (Dr. Krekov) in Crne bukve kmetskega stanu želi kupiti profesor dr. Ozvald v Urezan ob Dravi. 1016 > wasjsti po SV«V*> “ vknjižbo sploh po 5V»'/« «* vknjižbo in poroštvo jo #%. N&düjts nqtomjqje n» zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih r ne presegajo ? kron. Prefeoje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke. opla se đafajo pwajäaif» v CTojo last proti povrnitvi gotovih «wifciv, h pa aik&i f B m m HM? Mii flöge si fitsia, fi Jii ilFfitiji p 4 °|s»> Zk ealaganje denarja po polti so hr faspola jfcpo* Solnico o. kr. poštne hranilnice cs Dansjn St. ÖS.465. RssDtni davek plačni e mdnin jnuft. Posolil® dale Članom m vknjižbo, na poroštva In zastav® pod gal© ugeđmmi pogoji. Vknjižbe in dra* g© KnmSjeknjižEi® izpeljav® irmžnje posojil-nies »sitna br$iz©laf'nffi: sfrarsbs ola^s le kolek«. ilrodn« ure vsak delavnik od 9. do 1.2. are dopoldne t* # f m m t IRT ..Hotel Bell wl", <7«a|b» ?##««►§» VHjemal eest#t it. 9, *TBiCI| Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“ Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan. Tisk tiskarne sv. Cirila v Martix n, 44 Edina štajerska steklarska narodna trgovina a« debelo 1 Na s~i M 3«& Aiopaslftt Weber v Kamnici pri Maribora priporoča svoja izvrstna nova in stara vina, sadjevec, mrzla in topla A jedila v vsakem času v veliki iz beri. Cene zmerne, postrežba točna! ■4# - • §*• •«ffl °a m* ©jp- «j» šjtf «|w cwp FRAM C STRUPI Graška cesta • •• CELJE prifrorote p« zsafttllflfe cenah svojo bogato zalogo steklen« celotnost« posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih iip In o!n?8r$pr «odobe. — Prevzeife vseh steklarskih de! prt cerkvah Im NafsoHdnefta in tofožt postrežba. I SUHE GOBE (JURČKE) kupuje v vsaki množini in po najvišjih cenah M. RANT, KRANJ, naj večja eksportna ivrdka suhih gob. po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITAftiC vdova V Šolska ulica št. 6. Kdi*r mi proda 50 glav g el ja, 50 kg. fižole isti 100 kg. krompirja, dobi zastonj nekaj pe-roleja, svežin sladkorja. Ponudbe bh Ant Krepek, Maribor, Tegetthoffova ulica št. 13. Cista no mijeno I. 1893. Ustanovljeno i. 1893. m Ure! Ure!1®« Vzajemno podporno društvo ¥ Ljubljani Dehfia se aprejffia v župnišča v fcÄswses», gorskem k aju. Poleg priprost« ga kn banja mora sna» samostojno voditi majhno gospodsrstvo in ae razume« »a Sivino- in snnjorejo. Plača po dogovoru. Nastop lahko I takoj. Kie — pove iz prijasiicsti npra aišiso „Straže*1'. Znamka r* odgovor. 1 • .IUK«-.V »jl.’T- XS4 W vtSikl izbiri In p© niskih «snaho 2a vsak® uro se jamči! Premijske vre, Srtialhacsse, Sü&itfa, Caasga, Itsra® S&sift: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla, mŠimMkM mm Bureš MÜÜI urar, slstösacr in očalar, figettbofevi rt 33. Pni irar ei glav. kslcdvera. « m m ČP iiai. r esifittrevan» lEPtng® x ©malenim icmstvpm DsvolJule ton© m posolili preti 'h ©r ©i t* u, *• Si® sl ži v I! e ©jsl I It peli«, peščite v, vttcJne sinih ps pirit w sli siiimififei pa sfuifeene ptejemke. Vrniajo se jjceojil» v 7‘/„ 16 ali £2*/« letih ¥ odsekih »H pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi . p<»’jlle, naj ae c torne n& pisarno v Ljubije* i, Kor grešni trg St, 10, fel daj® vsa p«.1 tre tona pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge Ib jih sbrestuje po 4V«%. Društveno Itftre premoženje znaša kcrccr- leta 1915 519.848.40 krcu. Deležnikov je bilo koscem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentuje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron. j Uboga bolehna mati I želi dati svoju dva otroka dve de-! kiwi, ena je stara 9 leta, druga j pa i mesoc, takim ljude s, kateri 1 bi jih vseli za svoje. Vpraša se j Maribor, LaudvrehrgMM 6. J 88 j Stare cape ia eaaje j kupuje po najviših cenah vsako i množino Janko Arman Sv. Jur j ob juž. žel. I xkxxxxxxxx I GOBE I lepo posušene kupim tudi leto» v I vsaki množini. V prvi vrsti £|n~-j bui«1 jsl»fc««kjje »18 fermv» I že glutenu. ÄcwMiz® 1.6.«*. j Prosim sušiti i», ponuditi bsks s take vrst® prftslite gob, ki j:h i poznate kot ažltB«« — BssdalT l Starovašolk, eksport gob v Kosil-i cab Štalertko. 181 i im I Spodstf it m $*"* ii d ^ ic &*&*%&<& JS.% % fr *§j| M t : v ManDoni refi. mA * «üCöm. ffßv M<»»v»«8li«nu» «rl^fh/rtr» « «< «sata^g .te i» e^ractelsj«: ****&» po 47,1V* p»tt trisosaa&d. odpovedi po 4V,%- Obresti se pripisujejo h knital tea* 4SLÄIUfc|«l” “ %, januarja št;, i. vstMoap» lota. Smrite» knjiiiee s® sprejenu^o kot gotov denar, ne da bi se njih obzestovanje kaj paUa». Za ubiwji po poSÄ ca potoa IniffiM fMočaiee b» rlspcJsp:. .Eatitai davek, plaža .posojilni«» aaaat ^S^SS^i^SSSiSSSSSS^l »K —rw K ■ mstvsateer-j Uraclae tsr^ ns isplačajs so vsaka Bseds in četrtek od 9. 12 me dopoMs« te vsako cehoto od 8. do 12, ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah ae qpejema denar. ® ^>1 *9 «»««Sl S» ffigp «I Skisal arh ® fiwN< pnajteWj® W* driavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. ä. Bfii«MuuMflTii3ininwiMi'ir nrnri hmniiniea Irt posojilnica ¥ Celin fi*0(gi«tr»«r«i«« »»dr»®® « »«s®*«» imvmmm