Stev. 41. PoStnlna platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 9. oktobra 1924 Leto III, MUCI E vsak Četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna Številka stane Din. 1'—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. ‘Ena. sa en mesec Din. 4'—, za četrt leta Din. 12*—, za pol leta Din. 24’— * Inserati, reklamacije In naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Inserati se zaračunajo po dogovora Vabilo na 111. delavsko-mladinski zbor kršansko soeijalistične ..Krekove mladine" 8* vrši v uedeljo 12. oktobra 1924 ob 9 url do-’dne v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani. Spored zborovanja: 1. Otvoritev in pozdrav. 2. Poročilo osrednjega izvrševalnega odbora. u*3- Kulturno delo v organizaciji, referira tovariš Iv. a«ek. b 4. Ženska organizacija, referira tovarišica Tonči ‘-ržen. 5- Delavski tisk, referira tovariš Ivan Pečan. 6- Cilji in pomen »Krekove mladine«, referira tov. Vodnik. Volitev novega osrednj. izvrševalnega odbora. 8- Slučajnosti. ^nost vsakega zavednega člana in prijatelja »Kreko-Ve mladine« Je, da se zborovanja gotovo udeleži. ■^^^anskosocialističnim pozdravom, nasvidenje. Ob Krekovi obletnici. Ljubljana, dne 7. oktobra 1924. lij*. •totri, dne 8. oktobra 1924 bo sedem let, ko je do-s 'a smrt nenadoma v Št. Janžu Janeza Ev. Kreka, -j-toika vseh dobrih organizacij, ki so dvignile slo-delovno ljudstvo od tal in mu prinesle svobodo. % krščansko socialistično delavstvo ima še posebno j, n°st, je modrijani in si drznejo dopovedovati, da ve,>‘ Janez Ev. Krek na koncu koncev le ni bil tak Dijl n Priden delavec kot se o njem govori in 5 Da. je imel pač to zmožnost, da je organizacije M/^vljal m jim postavljal načelstva in načelnike in bi]?°re> da pa ni bil nikak praktičen delavec in da bi vi&n mars'kaka organizacija propadla, ako bi bila od-.od dr. Krekovega vodstva. Tako nekak kateder-a‘>st da je bil rajni dr. Krek. Da gre glavna zasluga Itj Napredek slovenskega naroda čisto> drugim ljudem, it] bili tako dobri, da so se pustili voliti v načelstva 'dovolili za društveno poslovanje prevzemati odgo-°r>*ost. bomo meritorno odgovarjali tem modrijanom, rili ^ Ljubljana in Slovenija prepolna, pač pa 'bi povda-eHo: Dr^ bistvo Krekovstva je: gledati v bodočnost. Imeti 4. sabo neprestano smoter in zato podrejevati vse Stti0, mu smotru in delo prikrojevati tako, da se temu ru vedno bolj približujemo, in re^°r razume to, se ne bo nikdar več drznil vstati Sj vj’ da je bil rajni dr. Krek za praktično delo nepora-ve(j | 0vek. Poraben, poraben. Pa še kako. Ali eno je Na ;„D? je svoboda krščanskega delovnega ljudstva ini,j ‘.n da. je vsled tega potrebno, da sc vsakdanje de-Kret '!* nehanje mora ravnati po smotru. Zato se dr. Vr^11* nikdar zagrizel v en sam sistem in ga držal trdo- Ztl>QŽ° ki s tem odbijal delavoljne in dela- te^ I1.0 ljudi od sebe ter zaviral življenje v smeri, v kaljenje nujno pelje. ker Slovensko javno življenje hira danes ravno zato, Si.8a dejali izvestni ljudje v spone, preko katerih Bravj le n'ltdar iti ne more in se mora v njih vsak 'n zdraVi napredek udušiti. S in 'nteresu napredka je, da gremo preko paragrafa ,pos'ovnikov na delo, ki ga od nas življenje za- K občnemu zboru »Krekove mladine". V nedeljo, dne 12. t. m. se zbero v Ljubljani odposlanci »Krekove mladine«, katoliške delavske izobraževalne organizacije, da obdrže svoj tretji redni občni zbor. •’ »Krekova mladina« je imela težak porod, in marsikateri kvaražugon jo je bil že ob njenem rojstvu zapisal smrti. Toda prešla je preko faze nebogljenega dojenčka in se razvija v pravo smer. »Krekova mladina« se je ustanovila iz notranjih potreb kršč. delovnega ljudstva. Naše šolstvo, pobur-žtijenc) od osnovnih razredov pa do visoke šole, pušča popolnoma v nemar zlasti delavsko maldino v njeni najvažnejši dobi: Ko iz otrok postajajo fantje in dekleta in ko si nameravajo ustanoviti srečno družinsko življenje. Baš v tem velikem številu delavske mladine, prepuščene vetrom, pa leži neizmeren zaklad človeške dostojanstvenosti. Kdor ga bo dvignil iz blata v žarke luči nebeškega Solnca, si bo lahko svojil naslov apostola apostolov današnjih dni. In »Krekova mladina« hoče izvršiti to veliko nalogo, proseč katoliško inteligenco pomoči radi kat. stvari in za Ion božji. Gospod Marte Velikonja je rekel na občnem zboru »Ljudskega odra«, da bo treba med drugim razčistiti tudi razmerje do »Krekove mladine«. Menimo, da je vse, kar naj bi tvorilo neko »navzkrižje« silno malenkostno in skoraj omembe nevredno.. »Krekova mladina« noče niti najmanj (postati konkurentffrja smotrom »Ljudskega odra« ali »Prosvetne zveze«. Ona ima svoj poseben smoter in tako široko posebno delovno polje, da program drugih naših izobraževalnih organizacij izpopolnjuje. In da se vrzel čimprej zamaši, potrebuje »Krekova mladina« vsestranske pomoči od vseh naših čini-teljev, javnih delavcev. »Krekovci« so danes zares največ ria odru. Pa ne mislijo ostati na njem. Saj je tudi visokošolski profesor najprej hodil v ljudsko šolo! Ko bodo naši »Krekovci« dobili dovolj podpore, dejanske in moralne ter nekaj kažipotov iz vrst katoliške inteligence, tedaj se bodo takozvana »razmerja« do drugih organizacij sama od sebe razčistila. V paragrafe pa bo »Krekova mladina« uklenjena samo toliko, kolikor je to potrebno za društveno poslovanje. Sicer pa bodo vedno snovali novo, podirajoč vse, i kar se je preživelo.Tako je delal tudi oni, po katerem je kršč. delavska mladina krstila svoje društvo. »Krekovci«, na plan! Vse malenkostne predsodke v koš! Širok je bil dr. Krek, širok! Vse: ljubezen in sovraštvo, jok in vrisk je lahko obseglo njegovo srce. Za to je bil prerok in za to je njegovo delo rodilo trajne uspehe. Zato je tudi lahko dejal s -plešo na glavi: Fantje, jaz sem mlad! Ostanimo i mi mladi! Polltiinl pregled. Drugod. Anglija. Po raznih znakih sodeč stoji Anglija neposredno pred novimi državnozborskimi volitvami. Kapitalistični krogi so baje nezadovoljni s trgovinsko pogodbo z ruskimi sovjeti, vsled česar hočejo odreči podporo Macdonaldovi delavski vladi, ki ima — kakor znano — v parlamentu samo relativno večino. Nekateri politični krogi pa zatrjujejo, da hoče izzvati volitve delavska stranka sama, računajoč na znaten napredek od lanskih volivnih izidov. Brez dvoma ni zadnja Macdonaldova zasluga, da se je rešilo porur-sko vprašanje in da bo pristopila Nemčija v društvo narodov, ki je na pravkar zaključenem zasedanju letos prvič resno razpravljalo o splošni razorožitvi. Tudi je Maodonald glava vseh miroljubov, vsled česar je njegov vpliv vsepovsod, zlasti pa doma zelo zrastel. Svetovna javnost seveda napeto pričakuje, kako se bodo dogodki v Angliji razvijali dalje. Francija. Položaj v Franciji bistveno ni drugačen od položaja na Angleškem. Herriotova vlada je v marsičem popolnoma odvisna od režima v Londonu. Saj sta se Macdonald in Herriott v glavnem poponloma sporazumela o smernicah svetovne zunanje politike, kako oživotvoriti prijateljske stike s sovjeti, in drugimi državami, kako spraviti društvo narodov v tok uspešnega delovanja in kako razorožiti do zob oborožene narode, ki si utegnejo vsak hip zopet skočiti za vrat. Francoska vlada stoji zato s svojim časopisjem v celoti na/strani Macdonalda, želeč mu zmago pri volitvah. Težave si nakopava Herriott na glavo, ker hoče preganjati katoličane in ukiniti diplomatične stike s sv. Stolico. Znan je kot zagrizen prostozidar, kar so večinoma vsi vodilni pripadniki II. socialnodemokratske internacionale, kateri pripada tudi Herriott. Loči se v tem bistveno od Macdonalda, kateri bi hotel, da pristopi k društvu narodov tudi Vatikan, čemur pa bo Herriott do konca nasprotoval. S tem pa je že izgubil simpatije celega katoliškega sveta, kar ni majhna reč zlasti, ako pomislimo, da je v Nemčiji sploh nemogoča vlada brez sijajno organiziranega katoliškega centra. Nemčija. Konsolidacija te države je letos zelo napredovala. Z rešitvijo porurskega vprašanja je vlada ubila dvoje muh na enkrat: Izboljšali so se odnošaji do sovražnice Francije, nemškim fašistom (Ludendorfov-cem) pa je odvzeto netivo za podžiganje narodnih strasti in za hujskanje na revanžno vojno. Te tedne je vlada sklenila, da pristopi k društvu narodov, Ne-le da bo s tem paraliziran prevelik vpliv »zmagovalk« v tej važni ustanovi, marveč postaja to društvo na ta način šele to, za kar je bilo ustanovljeno: društvo vseh narodov, svetovno razsodišče in splošna zavarovalnica zoper bodoče vojne. Italija. Laški fašizem krahira, ker je oropan simpatij vseh večjih narodov: kurz svetovne politike je absolutno nasproten nasilnim fašis’t6vskmi mamram "gospoda Mussollinija. V doglednem času moramo pričakovati novih volitev. Izgleda, da bo ljudska stfanka vodila zoper fašiste glavno kampanjo, dočim bodo liberalne meščanske frakcije dvolične in fašizem podpirale. Rusija ima na Kavkazu meščansko vojno. Zanetili so jo angleški in amerikanski petrolejski trusti, ki bi radi izrabljali ruske petrolejske vrelce. Obenem je to odgovor na prakso ruskih sovjetov, ki neprestano hujskajo azijske narode zoper Angleže in pod katerim vplivom se je razbesnela meščanska vojna na Kitajskem, kjer se križajo ruske, japonske, ameriške in angleške »koristi«. O tem bomo v prihodnji številki napisali pošpben članek. Romunija komaj, komaj da še jaha, ker se je ljudstvo naveličalo centralistično-kapitlistične nasilne vlade. Zdi se, da se je na eni strani sporazumela z Jugoslavijo za enoten nastop zoper Bolgarijo, iz katere grozi revolucija, na drugi strani pa ji je neljub glas, da hoče naša država stopiti v diplomatično zvezo z Rusijo, kar bo imelo za posledico, da bo tudi naša država podpirala ruske zahteve po Besarabiji, ki jo je Rumunija Rusom ugrabila. Bolgarija preživlja težke dni. Vlada Cankova, ki je lansko leto z bajoneti in bombami udušila zemljorad-nike, ni več gospodar položaja. Dve struji makedonstvu-jočih se med sabo dobesedno pobijati. Politični umor sledi političnem umoru. Oreh rodi greh, umor pa umor. Kot Slovani in Jugoslovani, ki bi Bolgare radi pritegnili v našo državo, moramo to obžalovati in delati na to, da bo v Bolgariji prevladala v politiki zdrava pamet, ne pa slepa strast. Pri nas. Rekonstrukcija vlade. Že ob nastopu je bilo razvidno, da se bo vlada pred otvoritvijo jesenskega parlamentarnega zasedanja skušala izpopolniti na ta način, da vstopi HRSS v vlado in zasede 4 ministrstva. In r«s so se vršili zadnji mesec neprestani razgovori. Zdelo, se je. da bo rekonstrukcija iztekla gladko. Po zadnjih dogodkih sodeč pa bodo Radičevci vlado le podpirali, ne da bi šli v vlado. Zdi pa se, da se bo to zgodilo kasneje, ko bodo odstranjene še izvestne ovire, ki so jih nametali vladi pod noge radikali in samostojni demokratje. Nevarnost vojaškega puča. Radikali, ki imajo vojsko skoraj popolnoma v svojih rokah, pripravljajo zahrbtna iznenadenja, čemur je vlada prišla na sled. Iz tega naj naše delavstvo razvidi, kakšne zapreke mora vlada še premagati, predno bo lahko prešla mirno na zakonodajno delo. Zasedanje parlamenta. Parlament se sestane 11. t. m. Vlada mu bo predložila invalidski zakon, ki ga in-validje silno težko pričakujejo, zakon o pobijanju korupcije itd. Radikali in samostojni demokratje se pripravljajo na hudo opozicijo. Upajmo, da jim ne bo uspe- la! POlo^i vlatle je ojačen, ker ima za sabo tudi simpatije zunanjega sveta. Velesile vidijo v tej vladi jamstvo, 3a se”bb’pomiril Balkan. Na zasedanju društva narodov je zunanji minister dr. Marinkovič dosegel znatne moralne uspehe in pridobil naši državi drugačen ugled kot ga ji je delala Pašičeva in Spalajkovičeva družba. Tedenske vesti. Shodi papirničarjev. Preteklega četrtka je zboroval v D. M. v Polju ob šestih zvečer v društveni dvorani shod papimičarjev, s katerim je delavstvo zaključilo, mezdno gibanje. Poročal je tov. predsednik Kukavica Franc, župan v D. M. v Polju. Shod je bil sijajno obiskan, razpoloženje delavstva izvrstno. Sklenili so, da »Zveza papirniškega delavstva« osnuje svoj nedotakljiv fond, v 'katerega bo vsak član vplačeval: 1. Po Din. 25.—i Din. 20.— in Din. 15.— od nabavnega prispevka, ki ga je družba pravkar izplačala. 2. Vs.akme-sec vsak član po Dih. 10.—, s čemur bo Zveza mesečno kasiralai Din. 8500. -. Ob izstopu iz tovarne dobi 'član vplačane zneskif vrnjene,' enako ako je dolgo bolan, v1 šTucaju smrti pa pripacTe*Henar 'svojcem^T3^avstVd dobro ve, zakaj se je odločilo za ta fond. Tako je prav. Enak shod je preteklo soboto zboroval za delavstvo Goričane-Medvode v Preski. Poročal je France Žužek. Delavstvo je vevške sklepe sprejelo soglasno in izreklo zaupnico odboru Zveze ter JSZ, ki je mezdni boj vodila, tako široko tin prte vidno. Železničarji se pridno gibljejo in ustanavljajo nove skupine. Silno delo jim nalagajo predlogi za revizijo zakona o drž. prometnem osobju in o prevedbi. Z dobro voljo bo šlo. Bolniški strežniki so obdržali dvoje enket v Celju. V nekaj tednih bo JSZ izdelala zanje predloge na vlado* V sreclo, dne 8. t. m. se je ustanovila na Studencu pri Ljubljani nova skupina. Baš na obletnico dr. Krekove smrti. Viničarji. Predsedstvo Jugoslovanskega kluba ima nalog, da viničarski red, ki ga je vladi predložila JSZ, osvoji in uzakoni. Tobačna zveza je na pritisk »Jugoslovanske strokovne zveze« dosegla, da bodo prazniki do uveljavljenja pravilnika še naprej plačevani. — Akcije, s katerimi je v tovarni v zvezi bivša članica Ivanka Koščeva in tovariši in tovarišice, so protivne smotrom krščanske strokovne organizacije ih naj jim delavstvo ne naseda. Ob priliki bo delavstvo to že natančneje izvedelo., Traiikantje čakajo, kaj bo vlada rekla na njihovo spomenico, ki so jo pred mesecem osebno nesli v Beograd? —T Stanovanjski zakon. Minister za socialno politiko dr. Behmen je lansiral v svet že kakih pet vesti, kako namerava urediti stanovanjsko vprašanje. Ena je bila slabša od druge. Upamo, da bo vlada dala JSZ priliko, da stavi svoje predloge, predno se bo izdelal kak polovičarski zakon. Hišni posestniki hočejo proste roke. Poslali s6 vladi posehno spomenico, ki je sestavljena silno nerodno in nestvarno tako, da napravi neresen Vtis. Napad na obrtni red. »Zveza industrijcev« hoče delavstvo oropati dobrot obrtnega reda. Že celo leto se posvetuje in intrigira za hrbtom. Tu pa gre beseda delavstvu! Opožarjatno vlado, da stoji na straži in da ne obljubi česa na enpstranske predloge takozvanih pridobitnih krogov. ’ " . 1 ..................................... Na pravi naslov. Ena najbolj kričečih socialnih krivic je omejitev draginjskih doklad državnim uslužbencem in delavcem z ozirom na premoženjske razmere in pridobnino. Ze omejitev sploh, tudi kakor je pri uradništvu, čeprav šele pri 300 Din. direktnega davka, je krivična, ker nikdo ni dolžan, da zaradi svojega imetja mora delati državi ceneje kot drugi. Toda pri nižjih uslužbencih, delavcih in vpokojem cih je to mnogokrat v nebo vpijoči greh. Pa poglejmo! Železniški vpokojenec, ki ima pet ali morda še več otrok, ne sme imeti mesečno nad 1000 Din. od zemljiške ali'hišne posesti ali drugih dohodkov, ker drugače izgubi draginjske doklade zase im za svojo družino. Tak uslužbenec, ki dobiva okrog 4000 do 5000 kron mesečno za sedem in še več člansko družino, ne sme imeti več kakor 8 do 9 tisoč kron mesečnih dohodkov. Ali je to človeško? Ali je to pravično? Kako naj ta človek živi in kako naj svoje otroke vzgaja, oblači, obuva in zanje skrbi? In kar je najusodnejše za življenje — tak uslužbenec ali vpokojenec — ne sme imeti toliko dohodkov, da bi mogel kaj zase ali za svoje otroke prihraniti. Ali ni to grozno? Kako naj ima še človek veselje do dela in poštenega pridobivanja ter varčevanja, katero je glavni predpogoj za zboljšanje sedanjih socialnih razmer. Ini v tem se vidi vsa podlost sedanje kapitalistične družbe, ki hoče in dela na to, da revež ne sme imeti •nikdar toliko, da bi vedel kam domov, ali da bi imel kaj prihrankov za čas potrebe. To dobro vedo vsi naši kapitalisti in tudi vsi naši politiki, da lačnega £loveka, ki je brez strehe in brez vseh sredstev, lahko izrabljajo poljubno za vse svoje namene. Zato delajo take postave, da . se samo bogati lahko bogatijo, reveži pa morajo ostati reveži. Zato pa dvigamo svoj glas. pa sedanjo vlado, ki ,s.L je nadela nalogo, odpraviti krivice, ki se gode reve-žem, da takoj1 ukine naredbo o omejitvi draginjskih doklad spleh, ali-pa naj veljajo tudj vza reveže, ki |majo po navadi cele trape otrok, vsaj tfste določb«, kakor za uradnike, ki uveljavljajo svoj patriotizem s propagando in praktičnim uveljavljanjem dvoblfoštva in brezotro-štva. Železničar. Jože Rutar: !!>'. Delavskemu prijatelju. Sedanja doba ne rodi ravno preveč mož, ki bi zaslužili gorenji naslov. Nesebičnost zahteva žrtev. Teh pa ne tvega rad sedanji sve.t. Zato so pravi delavski prijatelji redko sejani in njih življenje in dejanje ni posuto z rožicami, pač pa obilno obdano z bodečim trnjem. Nesebičnost izvira iz globokega verskega prepričanja in pride do pravega izraza v dejanski ljubezni do bližnjega. Kdor bližnjega ljubi, se zanj žrtvuje, ako tudi pri tem sam škodo trpi;. V trpljenju se rodijo, njih življenje je dolg delavnik, umirajo, pa v pomanjkanju in bedi. Taki so naši delavski prijatelji. Kršč. soc. delavstvo je — hvala Bogu! — imelo take može in jih ima še. Ko se s hvaležnostjo spominjamo svojega dobrega očeta, dr. Kreka, ne smemo pozabiti njegovega in svojega prijatelja Mihaela Moškerca. Malo je delavcev in delavk po naši domovini, ki bi ne poznali tega prijatelja delavskega stanu. Od početka delovanja kršč.-socialne delavske organizacije pa do smrti je bil Mihael Moškerc vnet in navdušen delavec v borbi za prava delavstva. Na premnogih shodih je govoril imttUčil, organiziral strokovna društva, vodil mezdna gib&jnja in štnajke. Vse to samo za flobrobit delavstva. Zajc ni zahteval nič, niti hvaležnosti ni našel povsod/ • Delavski prijatelj Mihael Moškerc, je umrl in hvaležnost nas sili, da mu kot nesebičnemu in požrtvovalnemu prijatelju delavskega stanu ohranimo blag spomin. ■■ ji- ■ ■" Kakor smo že preje omenili, ravno delavski prijatelji umirajo ubogi in bedni, tako je umrl tudi on. Ni zapustil nobenega premoženja in ne bo imel niti dostojnega nagrobnega spomenika. Zato se je v Ljubljani osnoval odbor njegovih ožjih prijateljev, ki si je nadel nalogo, da zbira prostovoljne zbirke za nagrobni spomenik. Povabili pa so tudi JSZ k sodelovanju. Načelstvo JSZ si je štelo v sveto dolžnost, da to prizadevanje kolikor je mogoče podpira. JSZ je pozvala v posebni okrožnici vse včlanjene zveze s posebno okrožnico, da se takoj prične z zbiranjem ali s kako društveno prireditvijo za dostojen nagrobni spomenik delavskemu prijatelju, Mihaelu Mo-škerču. Delavec! Sleherni dan se vprašaj: Ali redno plačujem \ Ali redno čltam f D|*Q|r|p/\ O Ali redno dopisujem v ? » I ClV ItU • Ali zadosti agitiram za ) r— " -ii ■ -a,.. ....... ..........- i n in 1 I Značilno. »Zjutraj od štirih pa do 8. ure zvečer nam sv--ljubo solnce. Uradništvo in delavstvo dela samo 8 ur Jj1, dan, potem pa postopa.« Tako je govoril neki govorn»j ki ne potrebuje rešitve socialnega vprašanja ter slaM pojmuje Kristusov nauk. »Delati, delati«; tako je govoril — in prav je de#' Bog je ustvaril svet, da delajo in žive na njem vsi je. Ne pa, da eni garajo, drugi uživajo, tisoči pa, ki9 radi delali, pa stradajo, ker jih mečejo Iz službe na ^ sto. Vsakdo je dolžan delati, vsakdo ima pravico žive® Kdor je opravil svojb službo, je opravil svojo dolžno« Kdor pa službe in dela nima, je primoran, da lačpn ^ stopa, če tudi je postopanje zlo. Nekateri ljudje zah*1" vajo, da eni od zore do mraka garajo, drugi kopi^ premoženje in tretji pa naj1 postopajo in stradajo! I>v naj bode .po mnenju nekaterih — še krščansko! ; « Kapital in brezposelnost se množita, postopanje^ očita, tistih pa, ki bi hoteli in se trudili brezposel^ dopraviti hi, in se za to resno nihče ne zanima. se-Sdčialno vprašanje na raznih shodih in pred v0^ mi. Toda ljudi, ki imajo -zmožnost in resno voljo vprašanje resnično in pošteno reševati, nikdar ne P do besede. ■_ L . •» * Za vse se iščejo strokovnjaki. Samo strokovnjak0' in poštenjakov, ki bi se hoteli truditi za dosego pr^ tistega, brez katerega potu in dela je vsako bogastv in življenje na svetu nemogoče, se tyihče ne briga. Dobijo se strokovnjaki (in takih je dosti!), -ki bj sociW vprašanje radi rešili na ta način, da bi bil volk sit^ oVča cela. Z drugimi besedami povedano':'da eflj? naprej (in to brez greha) lahko izkoriščali svoje ložne, delovno ljudstvo pa naj bi lačno, raztrgano*^ in neutrudljivo garalo ter mirno s svojimi žulji p#1 nikdar site žepe. Delati/ delati! Delo je ■človeka dolžnost, živeti )• človeku od Boga dana pravica. »Na delo, na. delo!«, tako kliče uradnik in delaj^ tistim, katerih v prvi vrsti odpravljati krivico je njK*0 poklic. A. 8’ Zakaj železničarji nismo organizirani. Že večkrat smo čitali v »Pravici« pozive, .naj delavci organiziramo. Priznamo in se tudi dobro damo, da brez močne organizacije ne bomo nikdar » segli svojih pravic, ker železniška uprava ne bo pravična napram svojim podrejenim trpinom in del* cem, dokler ne bo v to primorana po močni organiza^ Toda, kako naj se organiziramo, reveži delavci tudi nižji uslužbenci, če nas naši neposredni in vl; predstojniki tako strašijo in celo preganjajo. ‘ Sem delavec. Opravljam službo čedno že več , na sistemiziranem mestu. Po turnusu moram delati re-no vsak dan namesto 8 ur po 12, 14 in 16 ur, pa ne do za te nadure nikake odškodnine. Kolikorkrat sem > prosil za odškodnino za nadure, sem bil vedno zavr’ z besedami: »Ce vam ni prav, pa iditel« Ali naj Ž zdaj, ko imam že 17 let vplačanega provizijskega $1 da? Ali pa naj molčim, ko mi nakladajo po 6 do 8 dnevne službe, ne da bi me živ krst zato odškodo' Kaj pa organizacija? Ali mislite, da je to kar I lahka stvar?! Naš progovni nadzirate] j celo tega ne ! vedeti, da sem na »Pravico« naročen. Da pa sem 1 »Prometne zveze« me sne. In gospod sekcijski Seffjj se tak gospod odkrito Izrazi: »Ne brigajte se za n° organizacijo, da vas ne bo potem še glava bolel3 ^-ali morda. ne razumete, kaj to pomeni? j Na drugi strani pa bi se na koncu koncev Še ^ vse to premagalo, ko bi človek imel v organizaciji zaščito. Toda, ali imate v »Prometni zvezi« toliko ali vpliva, da bi nas mogli braniti v slučaju PO*re^ Upam, da sem vam dovolj jasno povedal nek** vzroke, zakaj marsikateri delavec in železničar ni niziran. Skušajte nam pomagati in nas rešiti pred hujšim terorizmom in brezsrčnostjo uradništva, ^ največje gorje za nas trpine je to, da še niti poved*1 y prositi ne smemo, ko se nam' krivica godi. Ce nas^ sedanja vlada ne bo rešila tega gorja, potem ne imeti nikakega upanja več, da bi bili še kdaj kot >>“£ vpoštevani. Progovni del8” Poln Plač 'n la foe, *tna: rajo srna! maji; druž Čas, «aš: ki s< stanj veka 0rav ciji. senn flada revn izbol 0 na « kr ?edi katei v »k ^elai nii ii ali ti stani yinoj ftieij ®rav -yeka vredno življenje, da bomo dosegli za svoje delo 1 ^vično plačilo. Se moramo združiti v močni organizacij Ona bode kot rodovitna njiva, v katero bomo sejali Setoe pravičnosti za vsakogar. Le posumilo v krščansko strokovno organizacijo, Valjev at podpirat delo, ki ga je započel ljubitelj fevnih in zatiranih, pokojni dr. Krek. Le tako si moremo ^boljšati svoj položaj. [ ■ -------------------------------------------- Veliki davkoplačevalci. Sv. Miklavž, dne 29. 9. 1924. l Pod tem naslovom hočemo še enkrat razpravljati j 0 "aibednejšem stanu v Sloveniji, t. j. o viničarskem ter K ® ^nietsko-delavskem. Izipregovoriti hočemo nekaj be-| o nezaslišanih krivicah, ki se gode nad nami in o ,a^rih bi rekel pošten človek, da so nemogoče pri fias, I »kulturni« Solveniji, I j Viničarji smo proletarci kakor naši tovariši vseh | ^'avskih strok. Lastniki vinogradov, bližnji kakor dalj-!: *'ttajo po vseh svojih goricah postavljene hišice, eno [ J' tudi več, kakor je pač obširno njih posestvo. Tukaj I 'snujejo najete delavske družine, da obdelujejo njihove I Jn^rade. Redki so gospodarji, ki bi. se sami kaj razu-I eH o delu v vinogradu, ki zahteva pri raznih opravilih I rav strokovnjaško izvršiteyt- | j Ze rano v spomladi še začne obdelovanje vinogra-I jn°V Z t'ozitviK>, prekopavanjem, gnojenjem, * drugo kop-I i ’ z večkratnim škropljenjem, s pletvijo, vezjo, z žvep-'1 anjem in traja do pozne jeseni. 1 y Gospodar le od daleč včasih pogleda v vinograd, ji - *e prepuščeno v oskrbo viničarju, ki izvršuje vse to § lr”ajvečjr> marljivostjo in natančnostjo. Ko pa pride čas J $. .*ve> tedaj se obme. Sad. grozdja, se potrga. Iz njega tl fti' 'Zl>re^a mošt, ki se spravi v kleti, se zaklene — in I d,r,la Bosna. Viničar ostane suh in, praznjh rok, kakor 1 bi bli celo leto premetaval v albanskih gorah kamenje, j k ?a Obdelava! krasnega dobičkanosnega vinskega vr-! I ’ ^Vzetnši nekatere, ki dobijo' nekoliko vinskih tropin. 1 . Razne vinograde posedujoča gospoda, tu in ino-si prireja po svojih vilah in »Herrenhausich« ;| večerje. Napitnica sledi napitnici, spremljevana z j in plesom od vseh strani povabljenih dam in go- I ^ičev, ki se vesele izida dobre trgatve in srkajo do- 'I jn'*,Vince iz najboljšega letnika. Viničar, po čigar trudu i I in žuljih njegove družine se vinogradniška go- .1 veseli, pa mora .poslušati ta »špas« te od zunaj, 4 ^ kapljice, ni drobtinice ni zanj, češ: »Prisedi, ‘i a zalivala gre tebi, zato dobiš tudi delež od dobička!« J ^ Oa, premnogi gospodar namrdne celo obraz ter J »Premalo je letos, premalo! Bi moralo več biti!« iil C 'n enako se glasi zahvala ... To je plačilo za trud. ?| ie **x>zen davek, da, krvni davek, izsesan tekom ce- J a 'etnega časa iz naših življensikih moči. tfl ®o Hote ali nehote mora vzeti cepec ter iti vpra- J Po mletvi na žitorodna polja v Medjumurje in na #1 ipo'je- V Medjumurju so izpodrinili te uboge mlaji [ mlatilni stroji. Le na Murskem polju se še do- J ; '^fev pri kmetih, ki imajo obširna polja in travnike. A , Kmetje pa, uvidevši stisko viničarjev kakor tudi J | njimi stanujočih kmetskih delavcev, jih izrabljajo rfl 4t0VOl> sebične namene. Za to, da jim dajo mlatit svoje V* I^l’ jim morajo viničarji pomagati kositi in sušiti seno i*I otavo požet na vseh 'poljih. Za to pa jim pla- (I na dan od zore do mraka: 1 dinar (reci: en dl- I Hh h’ triestoma dva dinarja, pri malo boljših gospodar-I E>in. 2.50. Ve se za slnčaj, da sta letos dva mfatiča I . a*a delati za 2 kroni na dan. I ^ ni to krivica? Alt se še kje izrablja delavec ta- 0 j tukaj? Spet mora torej ubogi, viničar-mlatič I Fobt- •s sv°jirni delavskimi močmi grozen davek za Dfjj j^lco kruha, ki si ga že tako pošteno zasluži z mlat- 1 M v si0 . . lPomasa n°bena Prošnja ali zahteva. Kmetje so ijstj °e plačujejo vsi enako. Kdor pa je videl kdaj, jftfl kruha, človeški' pokolj, mu je vse to lahko J Ho v^e več. 2e par let obstoja vinska kriza. Vino ni H ^o$ar?rornet. Davki: zemljiški, dohodnina, razne takse, l’J *i$0 ^e.so kar rastle kvišku. Gospodarjem se radi tega e J Ja ’ mošnjički, kakor po-na vadi. Spet so pritisnili Vi * bii,alca^a s *em, da mu niso povijali dnevne plače, ki tel Drirnerna današnjim dravinjskim razmeram. Vmi- 13 il t Solo ^eca mora skoraj bosa, raztrgana, brez kruha ,aJ ^ko,. ’ *n to tudi po zimi, dočim hodijo gospodarjeva 3 I ^Vek naiboljših časih. In zopet plača plača viničar i namesto gospodarja s tem, da mora delati po črezmerni nizki plači ter da krije gospodar z odtegljajem, ki se odtegne delavcu, svoje stroške. Kolikor pa mu še manjka, doda od svote dohodkov. Tako pomagamo ml viničarji in kmetski delavci plačevati zemljiške in dohodninske davke, čeprav niti pedi zemlje nimamo in ne enega ficka dohodkov. Vse visi na iramenih delavstva. Vsak hoče živeti na ramenih delovnega ljudstva. Težke so posledice ve-lekapitalizma, o katerem govore danes vsi delovni sloji. Še težji je pa mali kapitalizem, ki je razpreden med nami v obliki oderuštva, sebičnosti in izmozgavanja svojega bližnjega od strani sotrpinov, kakor so to kmetje in vinogradniki napram nam viničarjem. Pribiti moramo tudi, da so izjeme, toda — redke. Kdo si torej še upa reči, da nam ni potreben viničarski red, ki nam bo vsaj maelnkostno olajšal naš obupni položaj?! Kdor si še upa trditi, da nam nič ne manjka, da se samo nezadovoljne delamo, ta naj pogleda od skrbi in obupa upadle obraze viničarskih staršev in stradajočo, na pol oblečeno viničarsko deco! Po mnenju mnogih so viničarji za to na svetu, da samo delajo, delajo ter s tem zase in za druge plačujejo davek. Viničarji pa' smo izpregledali. Nobena stranka ‘in nobena vlada ne bo rešila našega položaja* ako ne bomo enotno organizirani. Položaj naši.je sicer §lab, a število naše je veliko. Ko se bomo zbrali v enotni strokovni in politični organizaciji, tedaj bomo nastopili, da bo grmelo. Tedaj nam bodo dali naše pravice, ker bodo dati morali! DopIsL Iz Rogatca Tukaj v Rogatcu trpimo močno na obrekovanju, ker nismo mi želežničarjl volili pri občinskih volitvah demokratsko-orjunske stranke. Pa nič za to; mi smo kolikor toliko združeni in zato smo volili vsi proti tej stranki. Obeta se narti tudi, da bomo sedaj mi krivi, če se nam bo naša prevedba zavlekla. Imajo nas za nemčurje. Gospodje Tu Imamo pa mi sami besedo. Ne pustimo, da se bo socialno vprašanje reševalo le po časopisih, ali pa v družbi kapitalistov. Dokler bodo častilci zlatega teleta reševali tudi socialno vprašanje, toliko časa smo lahko brez skrbi na boljše razmere. Socialno vprašanje se pridne pri ubogem viničarja, in tovarniškem delavstvu, ne pa okrog polno obloženih miz. Tu se pa delo kapitalista za socialnost konča. Pričel in izvedel ga bo' delavec le sam, ker le on'je delavec. Zato pa je tu naša JSZ, katero tvori in vzdržuje delavstvo samo. Le naša Jugoslovanska strokovna zveza bo govorila odločilno besedo, kdo koga redi aji delavec ali podjetnik. Plotom na?'e strokovne organizacije našega delavstva bo videl tudi dopisnik »Jutra*, da on ne redi delavstva, ampak ono njega. Le potom strokovne organizacije bomo prišli do vpliva pri odmerjenjn ‘vsakdanjega kruha in 1e potom »Delavske zveze« bpmp prišli tudi do pravic v javnem življenju. Na vse žaljive besede, ki hudo zadenejo v srce vsakega pošten«#* in vernega člo-‘ veka, odgovorimo le -s podvojenim delom -za ntfte organizacije. Samo v organizaciji1, strokovni in politični, je naša rešitev iz krempljev 'današnjih izkoriščevalcev. Sl > , i<)d ©elavec. Žene in dekleta. •■i ’ i&m '‘nov: q c-ajvfvB ©toif. s8 1 . . . . ... Razvoj otrokovih moči. ' Ko mati goji to neguje otrokove telesne moči, vpliva posredno tudi na otrokov duševni razvoj. — Živci vežejo vnanji svet i otrokovo dušo, to pa zopet obratno z vnanjim svetom: prvič vodijo duši vtise vnanjega sveta, drugič pa posredujejo duševno življenje vnanjemu svetu. Živci se razVijajo in k repe z vsakim vzgojnim delom; v otroški dobi pa zahtevajo od materine strani prav posebne pažnje, —• Močni vtisi strahu, Jeze, žalosti itd. so za otroka zelo škodljivi. Uživanje alkohola, kave, čaja je strup za živce. Mladi, še ne utrjeni otroški živci se hitro utrudijo; zato potrebujejo mirnega in zadostnega počitka. Igre, slike, povesti, ki bi razburjale otroka, je treba opustiti. Igre in otroško zaposlenost je treba večkrat menjati. Skrbeti je treba za primerno in zadostno hrano, dober zrak, snago in red1, ker vse to dobro vpliva na živce in jih krepi. Tudi otrokove mišice zahtevajo nege. Prvo vajo dobe v otrokovi igri, v zaposlenosti in pozneje v primernem lahkem delu. Ko se je otrok že dovolj okrepil in razvil, opravlja lahko že tudi težje, njegovim močem primerno telesno delo. Za razvoj in okrepitev mišic je p«ray posebno: priporočljiva telovadba. Važno pravilo pri otrokovi vzgoji je, da je otrok vedno primemo zaposlen. / . 1, Veliko in važno delo za otroka in mater nastopi ob razvoju govora. Otroka žene tedaj neka sBa, da venomer čeblja in klepeta, seveda prav pogosto napačno in nepravilno, le da zadosti svojemu nagonu. Mati ima Pri tem težko nalogo, da pazi na pravilno izgovorjavo. Sama mora biti otroku najlepši vzor za čisto in pravilno izgovorjavo. Neutrudno in potrpežljivo mora popravljati mnogotere napake otrokovega prvega govorjenja, vendar taka, da mu ne vzame ve.selja., V tem času otrok rad miga z obrazom, se kremži in spakuje; mati mora pa*iU, da to grdo navado na katerikoli način zabraui. Počasi in polagoma pa preide mati s svojim otrokom do resničnega dela. Pri vsakdanjih opravilih ima vedno otroka v .svoji bližini. Poda ji to ali ono v roko> prinese eno ali drugo stvar, drži ji pri šivanju sukanec, prinese poleno za v peč in druge malenkostne stvari, ki pa napravijo otorka dozdevno nenadomestljivega pri materinem delu. Otrok je ponosen na to, prldeti In vztrajen ter se tako vadi že za poznejše resnično delo. Delo pa je za vzgojo telesa in duše, zlasti za vajo volje ne-obhodno potrebno. Mati pa pri vsej tej vzgoii obrača oči preko časnega na duševno in duhovno stran, kar tudi otroka dviga zlasti pri poznejšem resnem življenskem delu. Inserirajte v „PRflVI6l!“ Prometna zveza. N* znanje. Vsem članom »Prometne zvze« se naznanja, da je izšla okrožnica sledeče vsebine: Direkciji drž. žel. v Ljubljani. Ljubljana, dne 6. 9. 1924. Štev. 66.304-VI/24. Dodatek k okrožnici štev. 68-V1/24. Predmet: Odredba o nOvih dravinjskih in rodbinskih dokladah. Vsem službenim edinicam! Naknadno se uvrščajo naslednje službene edinice v II. draginjski razred: Brežice, Litija, Metlika, Slov. Bistrica, Škofja loka, Soštanj-Topolšica, Videm-Krško in Tezno. Za pripoznanje dodatka za otroka, ki je prekoračil starost 16 let v smislu člena 37 in 38 zakona o prometnem osobju je ipotrebna predložitev prošnje z uradnim dokazilom, da omenjeni otrok nima dohodka v denarju ali naravi, ki bi znašal Din. 200,— na mesec ali več; oziroma da je v >popolni prehrani očeta. Pri tem pa ne pride v poštev kadrovsko službovanje. Direktor: Df. Borko s. r. Obžalujemo. Iz vrst »Prometne zveze« smo prejeli in radevolie objavljamo, V »Slovencu« od dne 4. okt. t. I. iz »Beleške« »Alj res žrtev režima?«, bi imelo uradništvo in uslužbenstvo drž. žel. pod direkcijo Ljubljana sledeče pripomniti: Kako je gospod dr. Borko z imenovanjem za ravnatelja rečne plovbe zadovoljen in ali je »žrtev režima« ali ne, bode vedel on najbolje sam. Drugo je vprašanje, kako je železničarstvo z gospodom Vrečkotom zado-Voljno; da se namesto g. dr. Borkota nadomesti za ravnatelja. Take vodilne gospode, kot jih zadnje čase na direkcijo drž. žel. v Ljubljano nastavljajo, železničarstvo pod vsakim vladnim režimom odločno odklanja, pa naj jih zato predlaga kdorkoli. Da so Pašič-Pribičevičeve nakane dobro uspele in med železničarstvom svoj namen dosegle se danes že vidi, kar se bode ob primernem času pokazalo še najbolje —. Elektrika v domači rabi. Modernega življenja si ne moremo misliti brez elektrike. Ona je zmagovalno posegla v človeško življenje, priborila, si je pot v veliko in malo industrijo, postala je sredstvo prometa in fotografije. Ona prenaša besedo in pisavo v najoddaljenejše kraje, in to s hitrostjo naših misli. Elektrika je, ki prevaža z lahkoto dan na dan in stotine mestnega prebivalstva v najbolj oddaljene dele mesta, ona je, ki razsvetljuje naša pota in naša stanovanja v dolgih nočnih urah. Pa elektrika je prodrla tudi v naše kuhinje in napovedala je boj vsem starim sistemom ognjišč in štedilnikov, ki se kurijo z drvami in plinom. Znano je, da vzbuja elektrika tudi toploto; o tem se prepričamo že, če se dotaknemo električne svetilke. Mnogim pa je še neznano, da se more elektrika pretvoriti tudi v toploto neznosnih kalorij.* Elektriko uporabljajo v kuhinji, samo da v večini kuhinj ta način ni vpeljan vsled svoje neekonomičnosti. A s tem bi bila odpravljena zakajena ognjišča in štedilniki, po mestih tudi štedilniki na plin, ki so sicer čednejši a nevarnejši za zdravje. Električno ognjišče pa bi izpre-menilo našo kuhinjo v pravi, elegantni salonček. Edino, kar bi ga izdajalo, bi bil prijeten duh in vonj kuhe in pa vesele pare vode, ki bi vrela na tako čudovit način. Kako izgleda taka električna kuhinja? Ognjišče je mizica, pokrita z mramorjem in ravno takim ozadjem ob zidu. V gotovini višini tega ozadja so nameščeni električni gumbi, s pomočjo katerih se uravnava po-trrebni električni tok. Po mizici pa so razvrščene ponve In lonci in ponvice, pričakujoč čarovnega učinka. In ta je blizu. Prepasana z belim predpasnikom se približa kuharica mizici, dotakne se električnega gumba, od ko- * Množina toplote, ki jo potrebule 1 kg vode, da se segreje za 1 stop.' der vodi en konec žice pod lonec. Tok je spojen. Rahla a živa mlačnost se prične razširjati preko masti in mesa in čez par minut že se povzdigujejo nad kipečo vodo pokrovci. Misliti pa ne smemo, da so to le poizkusi. V Nemčiji se je udomačila električna kuhinja v mnogih družinah, ki skrbe za hitro kuhanje in snažnost. Neprecenljiva korist take kuhinje je v tem, da se more z največjo lahkoto posluževati baš one toplote, ki je za to ali ono kuho najprikladnejša. V ta namen je v ozadju pritrjen voltameter, s pomočjo katerega se uravnava električni tok. Drug način domače uporabe elektrike je tudi zanimiv. Obstoji v tem, da se ohranijo krožniki topli, zlasti pri kosilu po zimi. Moderne mize imajo luknjice, v katere se stavi električna stikač z žico. Kdor želi, da se mu kos pečenke na krožniku preveč ne ohladi, zavrti stikač in prijetna toplota se razširja po krožniku. Tako ostane jed ves čas prijetno topla. Še bolj običajna pa je uporaba elektrike v kuhinji za umivanje krožnikov in kuhinjske posode. Nekateri veliki amerikanski in nemški hoteli že uporabljajo v to svrho elektriko in sicer v popolno zadovoljnost. Vse umivanje se vrši avtomatično s pomočjo malega dinama in to v dveh vodah, ki jih razgreva elektrika.Nato stavijo umito posodo v električne peči z ventilatorji, da se suši. Tako je vsa številna posoda velikega hotela v nekaj minutah pripravljena za ponovno serviranje. Druge posebnosti uporabe elektrike so še: pranje in likanje perila, kodranje ženskih las in električno masiranje. Za pranje perila se uporabljajo ogromni stroji. Nekaj posebnega pa je uporaba elektrike za kodranje las. Doslej je bilo to delo počasno in združeno z nevarnostjo. Železo, ki se rabi. v to svrho, ni vedno enako toplo, včasih pa celo preveč. Marsikatera lepotica se je pri tem delu že opekla ali pa neprijetno osmodila lase. Električni aparat za kodranje las, ki obstoji iz malega motorja, ki goni ventilator za vravnavanje primerne toplote, pa preprečuje vse te nevarnosti, dela enakomerno in hitro. Elektrika je pa morala tudi v službo k lepoti. Prehitro ginejo leto in marsiikak oblaček, lahen, se s prva neopaženo prikrade na čelo, počasi pa zavzame vidno obliko gub., In prva guba je muka za ženo! Je starost, ki se približuje in sneg in zima srca. A čudoviti tok elektrike lahko ženi za nekaj časa še ohrani smehljaj in pomladno cvetje. Čudna in mala električna priprava masira lice. Električni tok v tej pripravi mora biti sproti pretrgan, piekinjen. S takim aparatom si je treba treti obraz, zlasti čelo vsak dan po par minut in izginile bodo prve gube nastopajoče starosti in obraz zadobi zopet svojo prvotno nežnost. I Zares, elektrika, je na zmagoslavnem pohodu v naše domove. Brezalkoholni kotiček. Tteznost je podlaga vsakemu napredku. Vsak delavec se mora zanimati za to velevažno vprašanje. Zahtevajte dva protialkohlna lista brezplačno na ogled. Uprava »Preroda« in »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Kadar bodo delavci uvideii, da je eden izmed glavnih sovražnikov, ki tlačijo delavstvo, pijančevanje, takrat se bodo pričeli lepši časi. Tudi vi se boste pričeli bolj zanimati za to vprašanje, ako zahtevate naša dva lista brezplačno na ogled. Uprava »Preroda« In »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Naj se nihče ne izgovarja, češ, ne vem, kako naj se seznanim s protialkoholnim gibanjem. Zahtevajte dva protialkoholna lista brezplačno na ogled, pa boste spo- znali kakšen je položaj. Uprava »Preroda« in »Mladeg* junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Če se mladina privadi alkoholu, bodo prišli še slabši časi kot so sedaj. Zato vam svetujemo, da zahtevate za-se »Prerod«, za otroke pa »Mladega junaka« brcz-7 plačno na ogled. Uprava .»Preroda« in »Mladega juna* ka«, Ljubljana, Poljanski nasip H). Pomilovanja vredni so ljudje, ki nimajo poštenežl razvedrila. Odrasli ga najdejo lahko v »Prerodu«, le dina pa v »Mladem junaku«. Oba lista pošlje brezplačno na ogled uprava »Preroda« in »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Brezplačno dobi vsak dva lista na ogled, ako spo-roči svoj naslov upravi »Preroda« in »Mladega junaka*; Ljubljana, Poljanski nasip 10. Saj bi vam poslali, pa ne vemo vašega naslova* zato pošljite še danes vaš cenjeni naslov upravi »Prf' roda« in »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip ia__ _____________________________________________________ Za pouk in zabavo. Kolinske dogodbe. 37. Dva Koliiičana sta šla mimo kopališča. Videla stj| tablo z napisom: »Kdor reši potapljajočega se, dobi 1®* zlatih mark nagrade.« »Veš kaj, Peter«,, reče Kebes, »denarja nimav^ Skoči v vodo in se delaj', kakor bi se potapljal. Sko^ bom za teboj in te bom potegnil ven, pa bova imela 1™ mark.« Peter skoči v vodo. Ker pa ni znal plavati, se K res začel potapljati in je strahovito vpil, naj ga Kebfj reši. Ta je pa mirno stal ob bregu in se ni premapj Z največjim naporom se skobaca Peter na breg in ^ zadere nad Kebesom: »Vrag te vzemi, zakaj mi pa ,llSl pomagal? Ali nisi videl, da bi bil kmalu utonil!« Kebes mu mirno pokaže drugo tablo, ne daleč ^ prve. Na njej je bilo zapisano: »Kdor potegne mrtve® iz vode, dobi 200 zlatih mark nagrade.« 38. - »Včeraj se mi je sanjalo, da sem napravil potova”' je okoii sveta.« »A, zato te nisem tako dolgo videl!« Borza. Vrednost denarja na zagrebški borzi dne 7. 10. 1924. Za 1 italj. liro Din. 3.05’° do 3.08’°. „ 1 funt šterling Din. 312.— do 314.—. „ 1 am. dolar v čeku Din. 69.30 do 70.30. „ 1 am. dolar v gotovini Din. 68.87 do 69.87. „ J frac. frank Din. 3.65 do 3.70. „ 1 češko krono Din. 2.0670 do 2.0970. „ 1 švic. frank Din. 13.3860 do 13.48**. „ 1000 nem. avstr, kron Din. 9.79 do 9.99. Popolnoma varno naložite denar Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z. lili1 ki posluje v novourejenlh prostorih v Ljubija^ Mestni trg 6. — Telefon št. 9. vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obres najugodneje ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpove^. rokom obrestuje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem >° razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja kih stroškov. I V loteriji zadenejo le j društvu pa dobe vsi nekateri, — v I. delavskem konsumnent {lani 3°|o od zakupička, ki sa napravijo pri zadrugi- e I wr Višina je torej odvisna od {lanov samih. Vsak naš somišljenik naj bo obenem zaveden zadrugar, ker je to njemu v korist, pa tudi v korist organizacije I PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, ; Som bor, Split, Šibenik. : TELEFON It. 57 in 470. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne lottrlj e. ZADRUŽNA GOSPODARSKA DANKA UUBUANA MIKLOŠIČEVA C. (v lastni palači via-i-vis hotela Union). Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din, EKSPOZITURA: Bled. Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Norisad- Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080. >11111»*1 Pooblaščen prodajalec srečK Državne razredne loterije* izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej 0°*®