Mostnina oiatana» gotovim leto IVII. V 1'ubl'Fnl. v soboto, dne 16 februarja 1929 St. 40
2. izdala st. 2 oin
Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno 150 Din celoletno 3i 0 Din
za inozemstvo
meneč no 40 Din ne^le JSKa izdata ceiolc no v Jugo-slavili UU Din, za IriOzemslvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ceneoglasov
1 sio.p peUi-vrsla mali oglasi po 130 in i U.veCh oglasi nad 43 mm v Sine po Um veUlcl po 3 >n 4 Din, v uredn tkrmdelu vršilca 00 10 Din o Pr v/Ciem □ naro-i.L. -cpusl
Izide ob ■* ziuual
razen ponoeliKC in dneve do prazniku
Irednisno /e v Kopliar/evl ulic) SI. 6 Mi Ro/coplsi se ne vratalo. nelraniti rana pisma sc ne sprc/emalo •>- Cre.anlšiva telet o n št. 20 50, upravnlštva št. 2328
Poliiičen lisi sza slovenski narodi
Opravo /e vKopItarievt ui.št.b * čekovni račun: Lfubuana šlev. lO.toSO ln 10.349 xa Inseio/e, Saiafrt uSi.75«»3, Zagreb Al. 39.011, Praga tn Dunai št. 24.797
Zfafi mir
Državni čin 6. januarja tega leta je bil porojen iz globoke želje našega vladarja, da obenem z ukinitvijo dosedanjega političnega stanja in ustroja preneha tudi medsebojna strankarska borba v državi. V času, ko so vsa prizadevanja vladarja in njegove vlade obrnjena na to, da se vse pozitivne ustvarjajoče sile v državi usmerijo k skupnemu delu, pomeni vsako nadaljevanje našega javnega življenja v duhu stare politične miselnosti in prepirov oviro in zadrževanje tega nujnega dela, od katerega zavisi okrepitev in boljša bodočnost Jugoslavije.
Mi smo v času, ko nam dejanske razmere preko vseh naših razlik v mišljenju, preko naše različne stanovske in družabne opredelitve, preko razlike veroizpovedanja in kullurne miselnosti zapovedujoče kličejo: Sa-lus reipublicae suprema lex estol — Najvišja postava je blagor naše skupnosti, države, naši obči interesi! Spričo tega morajo ostale razlike izginili in vsi državljani se morajo združiti v eni sami misli in prizadevanju: da pomagajo ozdraviti po preteklosti zavožene razmere in skupni dom dograditi pa ga izročiti potomcem kot krepko in veličastno stavbo.
Pogoji za to so dani. Političnih strank ni, javne korporacije so depolitizirane, oziroma se depolitizujejo, treba le še, da se likvidirajo ostanki tega v dušah, v obdajajoči nas atmosferi, v načinu našega gledanja na vsa javna vprašanja. V občinskem svetu, v stanovskih zastopstvih industrije, obrti, trgovine, kmetijstva, v Delavski zbornici, povsod, kjer gre za vprašanja, ki tičejo državno življenje in obči blagor, imamo že delj časa pozitivno sodelovanje ljudi, ki so bili do državnega čina 6. januarja tudi političnoformalno inedseboj ločeni. Živo občutena potreba, da se morajo vsi državljani nujno tudi duhovno čimbolj združiti v skupnem poštenem prizadevanju za obče interese kot kraljevo zaupanje uživajoči in od njega direktno poverjeni zastopniki naroda, ta živo občutena potreba, pravimo, bo depolitizacijo vseh naših javnih korporacij, v kolikor je mišljeno strankarstvo, ne samo pospešila, marveč jo mogla v najkrajšem času tudi brez ostanka dovršiti, da bodo vsi kolikorlemogoče enega srca in ene duše.
V tem procesu ima mogoče najvažnejšo nalogo časopisje. Le to more v smislu vladarjevih intencij in kategoričnega imperativa, ki ga stavlja na nas vse brez izjeme država in njen blagor, vzgajati javno mnenje k zapostavljanju vseh osobenskih, partikularnih, ožjih interesov občemu dobru. Ozdravljenje naših javnih razmer in dvig našega javnega življenja na višjo ploskev terja neobhodno, da začutimo svojo solidarnost, da pozabimo odkritosrčno iz duše vse, kar nas je ločevalo, da razumemo, kako smo drug na drugega bitno vezani v duhu one krščanske moralne vzajemnosti, ki mora družiti vse stanove, vse javne in kullurne delavce, vse veroizpovedi v eno državno občestvo jugoslovanske narodne zajednice. Spričo tega se morajo sence pro-šlosti razbliniti, morajo izginiti prepiri, ki so se zadnje čase v naši državi čedaljebolj izrodili v malenkostnost, nestrpnost in nesprav-ljivost ter našo demokracijo zastrupljevali v kvar obče blaginje. Postavljeni v nove razmere, je treba, da postavimo svoje javno življenje tudi na nove osnove v svoji notranjosti, kakor so si bili to zamišljali naši največji možje, Josip Jurij Strossmayer, Slomšek, Krek, vsi, ki so se prizadevali za naše politično in duhovno zedinjenje, za resnično po-kristjanjenje našega življenja, za izločitev vsega kampanilizma in usmerjenje po najvišjih etičnih dobrinah naroda, države, človeštva. Božji mir, treuga Del, med različnimi sinipinami v naši državi je neobhodna potreba in moralna naloga vseh, predvsem glasnikov naše javnosti.
Za ta mir v blagor države hočemo i mi po svojih krščanskih ljudskih tradicijah doprinesti vse, kar v poštenem stremljenju moremo in znamo.
Delo gozdarske komisije
^.^plgrad, 15 febr. (Tel. »Slov.«) Komisija, k^^naji preišče dolgoročne pogodbe v gozdar-skehrministrstvu, še ni končala dela. Komisija je odločila, da končno poročilo izdela prof. Spa-sojevič, ki bo sestavil enotno besedilo. Itotako naj bi mu bili v pomoč pri stilizaciji gozdarski strokovni referent in Slani komisije. V tem predlogu še manjkajo zaključki in predlogi. To poročilo bo obsegalo nekako glavno poročilo, ker se še niso pregledale vse pogodbe kot se je prvotno nameravalo.
Vlada proti navijatcem cen
Ostra okrožnica predsednika vlade proti onim, ki prodajajo kurivo predrago
Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade, general Peter Živkovič je danCB izdal posebno naredbo, v kateri pravi: V poslednji dobi se opaža, da nekateri trgovci s premogom in drvmi, kakor tudi z ostalimi življenskimi potrebščinami špekulirajo na račun velikega mraza in težav v prometu in da so dvignili cono blagu, čeprav jo znano, da imajo v rezervi dosti tega blaga, ali pa, ker so blago nabavili proj, predno jo sploh prišla zima in predno so nastopilo take težave. Da bi se stopilo tem trgovcem na rop in da bi se onemogočilo njihovo brezvestno izkoriščanje, radi katerega trpi najbolj siromašni svot, na-
ročam najstrožjo policijskim oblastem, da predstojniki oblasti pod osobno odgovornostjo v vseh takih slučajih postopajo po čl. 17 zakona u pobijanju draginje življcnskih potrebščin in brezvestne spokulacije z dno BO. 12. 1921, objavljenim v št. 5. »Službenih Novin« z dne 6. januarja 1022. Splošno so opaža, da policijsko oblasti zanemarjajo svojo dolžnosti, da bi prijavljalo slučaje, brez česar sodišča ne merejo kazensko postopati. Kadi tega odrejam, da v bodoče vso policijske oblasti strogo izvršujejo svoje dolžnosti, ki jih jim nalagata zakon, dn bi so ta zakon v resnici izvajal.
Zaupanje gospodarskih krogov v vlado
Podlaga za ureditev razmer izvršena, pričenja se druga etapa
Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Ravnatelj Izvozne banke Marko vič je v razgovoru s časnikarji med drugim izjavil tudi to-le:
»Gospodarski krogi iz vse države pričakujejo z neko nestrpnostjo razvoja stvari, v prvi vrsti gledajo na izjave vlade, kakšen naj bo neoviran razvoj našega gospodarstva. Podrobnih izjav posameznih resornih ministrov dosedaj ni bilo mogoče dobiti, ker je vladarjeva proklamacija sama predpisala vse dosedanje zveze in ker se giblje vladno delo v okviru teh črt. Pred par dnevi sem v nekem belgrajskem listu omenil, da moramo imeti zaupanje v novo vlado. Ako bi bila stara vlada delala plodonosno, ne bi bilo potrebe za novi režim Ta nova vlada zahteva in uživa naše zaupanje. Gospodarske naloge nove vlade so mnogoštevilne. Činitelji, katerim so.se poverile, ši prizadevajo, da te naloge izvrše. Oni morejo pretehtati vse obsežne in težke naloge in znajo razlikovati med preteklostjo in bodočnostjo. Sploh pričakujemo mnogo novega in posebno koristnega za državo. Čutimo potrebo, da se dela, da država gospodarsko napreduje in sc finančno konsolidira, da se izenačijo zakoni, zboljša uprava ter da stopa država v vsakem oziru boljši bodočnosti nasproti Toda predaleč se gre, če sc zahteva, da bi se vse tc želje uresničile naenkrat z vpeljavo novega režima. To je g'avni vzrok za nestrpnost v državi. Realnih tal nc smemo zapustiti! Nova vlada mora šele ustvariti predpogoje za delo. Sprememba razmer se mora občutiti od spodaj in zahteva premišljene načrte. Kompleks vprašanj sam za-
hteva proučevanje in globoke strokovne ureditve.
Kot najpotrebnejšo nalogo smatram izenačenje zakonov. Za pripravo bodo potrebna dve, tri leta. Dela na konstruktivni gospodarski zakonodaji, ki je za našo državo največje važnosti, zahtevajo leta, preden pride do končne ureditve Tu ni treba samo proučevati in obseči vse skupine gospodarskih potreb, marveč se tu zahtevajo velika finančna sredstva, če hočemo, da bo uspeh odgovarjal potrebam.
Vprašanje državnih financ je važen problem in za njih ureditev so potrebni strokovno znanje, skušnje in energija. Ravno tu imamo tpliko različnih vrst podrobnih vprašanj, da bi bila hitra izvršitev le poslabšanje položaja. Sprememba državne uprave se mora izvršiti samo korakoma. Nova uprava zahteva tudi novih gospodarjev, kvaliiiciranih strokovnjakov, ki jih imamo premalo. Razporeditev novih, sposobnih ljudi zahteva časa, dokler ne pridemo do novega naraščaja.
Pred nami so torej važna vprašanja pre-osnov, katerih izvršitev bi bila nemogoča preko noči Za sedaj se je s proglasom od 6. januarja ustvarila podlaga za ureditev. Prihodnja sta delo in volja za pot naprej.
Vse to so činitelji, ki so bili preje s strankarskim gospodarstvom zaprti in ki so bili v nevarnosti, da izginejo. Sedaj so ti činitelji jasno pred nami. Prepričan sem, da bodo strokovnjaki našli pot, ki jo iščemo. Za to je treba časa in v prvi vrsti zaupanja.
„Pred novimi odkritji
v gozdarski aferi"
Belgrad, 15. febr (Tel. »Slov.«) V včerajšnjem »Slovencu« smo v poročilu o gozdarski aferi in njenem razpletu se dotaknili tudi vpokejitve, oziroma nevpokojitve bivšega glavnega ravnatelja Slamenkovifa. Po napačno dobljenih informacijah smo trdili, da za to vpo-knjitev ni finančni minister Šverljuga. Ta trditev, kakor tudi trditev o Šverljugi kot bivšem predsedniku treh tvrdk, ki so sklepale dolgoročne pogodbe, se je, kot smo se informirali, izkazala kot napačna, kar lojalno ugotavljamo.
Trije ministri v Zagrebu
Zagreb, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Danes je prispel v Zagreb novoimenovani veliki župan dr. Zoričič. Istočasno z njim je prispel finančni minister šverljuga. Tako se sedaj nahajajo v Zagrebu trije ministri: kmetijski minister dr. Frangeš, trgovinski minister dr. Mažuranič in finančni minister dr. Šverljuga.
Za anrovizaero Zagreba
Zagreb, 15. febr. (Tel. »Slov.«) V dvorani obrtne zbornice se je vršila konferenca zastopnikov železniškega ravnateljstva, gospodarskih krogov in mestne občine. Razpravljali so o ukrepih za zboljšanje prometa in preskrbo mesta z življenskimi potrebščinami in kurivom.
Ribarski tečaj v Splitu
Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Železniški minister je odobril kredit, da se pri ravnateljstvu za pomorski promet v Splitu ustanovi tečaj za ribarske čuvaje, ki bedo vršili nadzorstvo nad ribarjenjem ob naši obali, in za izobrazilo ribičev. Te^aj bo trajni osem tednov Poučevali bodo strokovni uradni' i pomorskega prometnega ravnateljstva v Splitu.
„Ri'eču začasno prenehala
Zagreb, 15. febr. (Tel. »Slov«) »Riječ«, glasilo bivše SDS, prinaša na prvi strani obvestilo, ki ga je podpisal dr. Vekoslav Wilder, da bo »Riječ« začasno prenehala izhajati kot dnevnik. : Riječ« je izhajala 25 let Bila je glasilo zagrebških naprednjakov, ki so kasneje prestopili v SDS. Odslej bo »Riječ« i-hajala periodično. Obenem prehaja v lastništvo dosedanjega glavnega uredništva.
Belgrajske vesti
Belgrad, 15. febr.
Predsednika vlado Petra Živkoviča je
danes obiskal socialnopolitični minister dr. D r i n k o v i č. Njegov obisk je v zvezi z akcijo za nujno pomoč pasivnim krajem.
Minister za vore je dobil iz Marseilla poročilo, da so na tamkajšnjem pokopališču odkopali zemeljske ostanke 27 vojakov, ki so med vojno tam umrli.
Vso belgrajski zbornice so imele danes skupno sejo, na kateri so razpravljale o možnosti skupnega nastopa, ko bo prišel na vrsto zakon o zbornicah.
Minister dvora je nocoj odpotoval v Kra-gujevac.
Ukaz o imenovanju novih svetnikov državnega sveta bo v par dneh izšel. Prostih mest državnih svetnikov je osem, odkar je postal svetnik veliki župan baške oblasti Vil-dovič. Takojšnje imenovanje novih svetnikov je potrebno zaradi tega, ker je potrebna v plenarni seji dvetretjinska večina.
Belgrajski katoličani bodo na slovesen način v nedeljo proslavili 50 letnico mašnišlva in 7 letnico vladanja papeža Pija XI. Dopoldne bo slovesna pontifikalnn maša, popoldne pn bo v župnijski dvorani akademija.
Razgovor min. Frangeša z novinarji
Poljedelski minister dr. Frangeš je sprejel zagrebške novinarje ter v daljšem pogovoru z njimi razložil svoje namere za dvig kmetijstva. V glavnem je seveda govoril c kmetskih stvareh, mnogo povedanih stvari pa se tiče vse države in zlasti Slovenije. Zato jc razgovor poljedelskega ministra z zagrebški mi novinarji važen tudi za Slovence.
Predvsem je omenil g. minister, da so novi ministri sklenili, da ne dajejo izjav c bodočem delu. Sami veste, je dejal dr. Frangeš, kako so preje deževale izjave o nameravanem delu, a dejansko sc ni prav za prav nič storilo.
Mnogo skrbi povzroča sneg in led. Po podatkih že 46 let ni bilo takih vremenskih neprilik, ko letos. Ni pa nobene nevarnosti za žetev. Pač pa je nevarnost povodenj, če se na Podonavju zamaše kanali. Treba pa pomisliti, da smo šele sredi februarja, dočim prihajajo povodnji šele v marcu. V gornjem toku Save je nevarnost povodnji sploh manjša. Vendar pa je treba izvesti regulacijo Save Najbolje bi bilo, če bi bilo mogoče koncentrirati vsa sredstva za regulacijo Save. Zagret ima največji interes, da se izvrši regulacija Save, ker samo tako jc mogoče, da postane Sava plovna do Zagreba. Od največje gospodarske važnosti je, da bo to doseženo, zato pa je treba skrbeti, da ne bo struga Save zatrpana od nanošenega peska. Zato je treba izvesti regulacijo Save tudi navzgor proti Sloveniji.
Glede agrarne reforme je izjavil ministe* dr. Frangeš kategorično, da sc ne bodo zmanjšala posestva onih, ki so jih dobili vs'ed agrarne reforme, niti se ne bodo povečala posestva, ki so prišla pod udar agrarne reforme.
Da se bo moglo izvoziti žito, ki ga imamo v preobilici, bo prevozna tarifa znižana za 25%. To znižanje bo veljalo tudi za žito, ki gre v mline. Vlada razpravlja o tem.da bi sc te znižane tarife za izvoz žita stabilizirale.
Nato jc minister dr. Frangeš obširno govoril o stanju veterinarskega zaklada in poudaril, da v zakonu niti kje drugje ni nikjei izrecno rečeno, da je ta zaklad namenjen za zagrebško veterinarsko fakulteto. Toda m-' pri vladi vemo, da samo zaradi Madjarov ni bilo to izrecno poudarjeno. Imetje zaklada pa je čisto nedotaknjeno in vsi dohodki gredo v korist zaklada.
Glede kmetijskega proračuna je dejal minister Frangeš, da znaša ta 2,1% od vsega preračuna Če sc bo povečal, sedaj še ne more reči, ker sc baš sedaj izdeluje novi proračun
Ves čas razgovora je bil minister dr. Frangeš zelo dobro razpoložen in poln nade v uspešno delo nove vlade.
Pripravlja se ribarski zakon
Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) V kme. tijskem ministrstvu se prtpravlja zakon o ri-barstvu. Siari načrt ribarskega zakona ne odgovarja več dejanskim potrebam in zahtevam države, ker premalo dolečuje delokrog oblasti in države. V bistvu pa uveljavlja tisto, kar je že obstojalo. Obenem pa ne dajo iniciative za napredek ribarstva v državi. Zakon bi bil okviren. Državi bi pustil kontrolo, izvršitev pa oblastem. Podlaga nai bi bila slifna k« lovskemu zakonu. Nadaljnja tendenca pa gre za tem, da bi ribarski zakon ne bit samo okviren, ampak enoten in da bi bil v Belgraau fond, v katerega bi se stekale pristojbine iz vso države.
Organizacija morskega ribarstva, ki bi ga urejal poseben zakon, je naletela ua težave, ker Dalmacija dosedaj ni mogia organizirati ribarske trgovine, ki jo imajo povečini Italijani. Netlunske konvencije so ta položaj poostrile tako, da italijanski vpliv v tej panogi gospodarstva prevladuje.
Naša trg. mornarica se razvilo
Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) NaSr trgovinska mornarica se stalno razvija. Njen tonaža znaša preko pol milijona Ion. Sedaj se uradi več parnikov do 10.000 tonaže.
Pojasnilo
Bili smo od par svojih čltateljev opozorjeni, da skušajo nekateri nad uvodnik od petka dne 15. februarja pod naslovom »Ljudska beda« tolmačiti, kakor da leti na kako osebo ali urad ali pa celo na g. velikega župana dr. Vodopivca. Da ne bo nobenega krivega tolmačenja, moramo ugotoviti, da so imela naša izvajanja samo en namen, vzbuditi privatno iniciativo in so bila zato naslovljena edino le na bogate sloje. To Je tudi namen, ker morejo ljudsko bedo zmanjšati in omiliti samo tisti, ki kaj imajo in to so bogati sloji. Pri tem pa še poudarjamo, da smo tudi na te sloje apelirali le na splošno in naravno nismo mislili na nobeno gotovo osebo. In ker smo hoteli doseči s svojim apelom na bogate sloje čim večji uspeh, smo pisali v nekoliko krepkejši stilizaciji, kar je morda temu ali onemu dalo povod krivemu tolmačenju.
To priliko radevolje uporabimo v to, da Ronstatiramo, da je g. veliki župan Vodo-pivec vedno vršil v največji meri svojo dolžnost, kadar je šlo, da se ljudstvu v njegovih potrebah in stiskah pomaga, in da svojo znano človekoljubnost in socialni čut udejstvuje tudi zdaj. To bodi poudarjeno, da se ne bi delala krivica funkcionarju, katerega veliko delo ter skrb za poverjeno mu prebivalstvo naše oblasti visoko cenimo.
Tovorni promet bo
okrepljen
Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Železniški minister je odobril sklepe mednarodne konference sa tovorni promet, H se je nedavno vršila v hrakovu. Na tej konferenci so be sprejeli z ozirom na letošnje potrebe ras-lične spremembe v voznem redu za čas od 15. maja 1929 do 14. maja 1930. Te spremembe so te-le:
Za Fisa sezone izvoza sliv bo dosedanji Jutranji vlak Subotica — Kelebija prispel v Kelebijo eno uro pozneje, in sicei zaradi carinskih poslov v Kelebiji. Neposredna zveza Italija—CSR (smer Trst—Ljubljana—Prager-sko—Nižja Kaniža—Bratislava) se spremeni na ta način, da bo smer: Trst—Ljubljana— Zagreb—Gyekenyes—Niž. Kaniža—Bratislava.
Poleg obstoječih zvez je določena med Italijo in CSR nova zveza Trst—Maribor— Dunaj—Bratislava, ker se tovorni promet postopoma jača, posebno z brutto-transportom preko CSU za NejnČij°- Brzotovorni vlak za prevoz brzotovornega blaga Trst—Dunaj oziroma Trst—Budimpešta se bo pospešil na ta način, da se skrajša vožnja na tej progi.
Med SHS in CSR se uvede nov brzotovorni vlak Praga—Summerau—Linz—Gradec —Maribor—Zagreb—Belgrad. S tem vlakom se bodo odpravljali običajni vlaki iz CSR v SHS. Kadi izvoza naših svežih sliv v Nemčijo preko Avstrije so uvedeni vlaki preko Maribora na Gradec—Passau oziroma preko Jesenic na Salzburg—Miinchen in dalje. Ta druga smer je odvisna od tega, ali bodo imeli vlaki najmanj deset vagonov sliv, ako jih ne bo najmanj deset, se vlak ne bo odpravil.
Na predlog bolgarske železnice se uvede še en brzotovorni vlak Sofija—Belgrad—Zagreb—Jesenice—Bux (Švica). Ta vlak bo vozil pod pogojem, ako bo imel najmanj 15 vagonov pokvarljivega blaga (jajc, sadja, grozdja). Za blago iz Bolgarije oziroma iz naše države v CSR in Nemčijo preko Madjarske se je zboljšala zveza Budimpešta—Praga.
Vse te spremembe in spopolnitve voznega reda za mednarodne tovorne vlake so se storile zato, da se tovorni promet okrepi in razvije in omogoči čim hitrejši prevoz surovih pridelkov v razne evropske države. Mednarodna konferenca za ses.avo voznega reda se bo vršila 5—10. 4. v Splitu kot dopolnitev krakovske konlerence.
Po sporazumu med Vatikanom in Kvirinalom
Rim, 15. febr- (Tel. »Slov.«) Kakor se čuje. se bo sprava med Vatikanom in Kvirinalom proslavila s simboličnim aktom. Kmalu po ratifikaciji dogovorov bo slovesna procesija v Vatikan, katere se bodo udeležili kralj, kraljica in princi kraljeve hiše. Papež bo nato vrnil obisk v Kvirinalu. »Messaggero« piše, da bo tudi sveta hišica v Lorettu, ki je znan romarski kraj, podrejena duhovnim oblastim.
Rim, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Italijansko železniško ministrstvo je že izdelalo načrt za papežev dvorni vlak, ki se bo predložil papežu v odobritev. Izdale so se tudi že potrebne odredbe za zgraditev vatikanskega kolodvora, ki mora biti gotov najpozneje začetkom avgusta tega leta. Izdale se bodo jubilejne znamke za vatikansko pisemsko pošto. V vatikanskih krogih se demantira vest, da namerava državni tajnik kardinal Gasparri v kratkem odstopiti.
Boj okoli laiškega zakona
Pariš, 15. febr. (Tel. »Slov.«) V zadevi zopetne prepustitve misijonskih kongregacij in vrnitve cerkvenega imetja škofijskim zvezam so sccialisti vnovič napadli vlado s podporo radikalov. Na Renauldov predlog je sedaj finančna komisija sklenila z 20 proti 17 gla-•ovi, da »e vladni predlogi ne sprejmejo v skupen zakon ter se zahteva, da se vložijo s specialnimi predlogL
Centrum vedno bolj za samostojen nastop
Senzacionalen članek dr. Wirtha - Konec rep. obrambne zveze
Berlin, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Blvli državni kancler Wirth je objavil v svojem listu »Deutsche Republik« pozornost vzbujajoč članek, ki na novo dokazuje rastočo voljo centruma za samostojen nastop.
Wirth pravi: Notranjepolitični položaj je tako zapleten, zastrupljen in stvarno nerazčiščen, da se je bati, da bo nemška demokracija končala tako, kakor liberalizem v Italiji. Strašilo zadnjega tedna je oznanjeva-lec fašizma.
Pritisk nemške ljudske stranke, da bi se koalicija v Prusiji in v vse) državi izvršila istočasno, je izzval v centrumu protisile, ker se v centrumu še danes mnogi čutijo v šolskem sakonu posekane po liberalcih in so to-
rej posvarjeni pred pruskim pojmovanjem konkordata. Zato je tudi centraa soglasno zahteval, da se mora z liberalci najprej skleniti kompromis v konkordutnem vprašanju,
da pa se izpopolnitev kabineta ne sme tako dolgo zavlačevati.
Dr. Wirth vpraša na koncu, ali ima po izkušnjah zadnjega časa še kakšen pomen verjeti v svežo republikancev v varstvo wel-marskega akta. Zanimivo je, da je list »Die deutsche Republik« organ, ki ga je Wirth skupno z demokratom Haasora in socialnim demokratom L6bejem ustanovil in da se zdi, da Wirth s tem člankom napoveduje konec republikanske obrambne zveze.
Dnevi Trockega šteti
Ker računajo sovjeti z njegovo smrtjo, so ga izgnali, da se
izognejo govoricam
Carigrad, 15 febr. (Tel. »Slov.«) Kakor se tukaj zatrjuje, bo Trocki za enkrat ostal v Carigradu, ker ga nočejo siliti na nadaljnje potovanje radi njegovega slabega zdravja. Izgon Trockega se tudi v glavnem pojasnuje radi poslabšanja njegove pljučne bolezni, radi česar računa vlada v Moskvi s tem, da so dnevi Trockega šteti. Vsekakor pa hoče sovjetska vlada zabraniti, da bi v tem primeru nastale v Rusiji govorice, ko da so ga sovjeti spravili s pota. Trockega najstrožje straiijo uradniki ruske komunistične stranke, ki so prišli z njim semkaj. Trocki ne pride v stik niti s nameščenci konzulata, v katerem stanuje. Turška in ruska uradna mesta zatrjujejo,
Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Kljub temu, da se je vreme navidez malo spremenilo in je sibirska zima popustila, so še vedno velike zapreke, ki ovirajo naš promet.
Na progi Karlovec—Sušak naletava g06t sneg, ki je na progi Srbske Moravice visok 100—120 cm. Na progi Keka—Sv. Peter je ves promet popolnoma ustavljen. Na zelo izpostavljeni progi Ogulin—Gospic—Gračač sneži. Poleg tega razsaja vihar, ki je ponekod nametal do 140 cm snega. Temperatura je —20. Pri postaji Sinan je sneg visok 3 do 4 metre, pri Logincu pa 4 meire. Zdi se, da je Gračac odnesel rekord, kajti tam je sneg visok 8 metrov! Od Zrmanje dalje so vsi železniški telefoni in brzojavi poškodovani, tako da je ves promet ustavljen. Med Zagrebom in Siskom je položaj nekoliko boljši. Toda še vedno sneži. Proga se je očistila. Nov-ska—Brod je očiščena. Na progi Senja—Banja luka se je položaj poslabšal in je znova zapadlo kakih 70 cm snega. Na progi Bosanski Novi—Bihač je položaj tako ogrožen, da ne more voziti noben osebni ali tovorni vlak. Na liški progi je pri Cerovcu ponekod za-metlo snega do 14 metrov visoko. Tako so vsa poslopja pod snegom. Proge v zagrebški okolici se stalno boljšajo. Vendar so težave še vedno občutne. V območju belgrajskega železniškega ravnateljstva se položaj bistveno ni spremenil. Vreme je povoljno. Zasnežene proge čisti veliko število delavcev. Snežilo ni več.
Popoldne je bil položaj sledeči: Na progi Karlovec—Srpske Moravice še vedno sneži. Burja razsaja dalje. Na progi Lič—Plase je zapadlo 2.50 snega. Očiščena mesta so znova zametana. Na progi Ogulin—Gračac še vedno sneži. Burja je zelo ostra in huda. Postaja Malovan prosi za izpraznitev, ker ji je zmanjkalo hrane. Na progah Varaždin—Polubovac in Bosanske Novi—Bihač je promet ustavljen.
Težave železniške službe v Sloveniji
Promet na gorenjski progi preko Jesenic gre še dokaj v redu. Zaradi še vedno znatnega snega na tej progi vozijo vlaki z zmanjšano hitrostjo, vendar pa večjih ovir nimajo.
Promet proti Dolenjski ni imel včeraj nobenih večjih ovir in se v skrčenem obsegu vzdržuje brez znatnih ovir.
Proti Belgradu imajo vlaki še vedno velike težave. Promet je še vedno omejen in vozijo na progi Belgrad—Ljubljana le po dve dvojici brzih, ena dvojica osebnih in ena dvojica ekspresnib mednarod. vlakov dnevno.
Proga med Zidanim mostom in Celjem trpi pod silnimi plazovi. Na to progo se trgajo plazovi drug za drugim, največ med postajami Laško—Celje in Zidani most—Rimske toplice. Ves promet na tem delu proge je bil od četrtka ponoči pa do petka pozno popoldne popolnoma ustavljen. Komaj so odstranili sneg, ki ga je nanesel en plaz, že se je vsul drugi. Med plazovi je ušel včeraj en som brzovlak iz Zagreba proii Mariboru. Vsi drugi vlaki so čakali po pet do dvajset ur na postaji v Zidanem mestu ali v Celju.
Na progi Dravograd — Maribor so na mnogih krajih zasuli ogromni plazovi železniški Ur.
da o prihodu Trockcga ne vedo nič, ker je privaten človek in njegovo potovanje nikogar nič ne briga. Nasprotno pa so diplomatski krogi danes končno dobili oficielno potrdilo njegovega prihoda.
London, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Angleški listi pišejo, da bodo Trockega, ki je prišel v Carigrad pod imenom Sadov, v nekaterih dneh odpravili v Angoro, kjer ga bodo nastanili in najstrožje nadzirali v majhni vili blizu ruskega poslaništva. V torek so ga šele zvečer t motornim čolnom prepeljali na suho in v zaprtem avtomobilu spravili v rusko poslaništvo. Časnikarjem se ni dovolil vstop na ladjo.
Sneg in burja ovirajo železniški promet
V Liki največji zameti - Promet ponekod še nemogoč, drugod pa povsod občutno oviran - V Hercegovini že južno vreme
—.J 1K foKr /Tal tClnv Wlfiih	Rrznvlnlr i
Brzovlak iz Belgrada, ki bi moral priti v Ljubljano v četrtek ob pol devetih zvečer, je prišel šele v petek ob pol petih popoldne.
Na lokalnih železnicah vozi od včeraj dalje le po ena dvojica vlakov, to je en vlak gre do cilja in se takoj vrne.
Železniška uprava se boji, da nastopijo že danes ali jutri veliki plazovi na progi med Jesenicami in Bohinjsko Bistrico. Teh plazov dosedaj še ni bilo, pričakovati pa jih je prav resno.
Preskrba s premogom na železnicah je nekoliko boljša, vendar ne taka, kot bi bilo želeti ob normalnih razmerah. Vagonov je že pričelo primanjkovati. Tovorni promet je ukinjen. Železnica prevaža 8e vedno samo kurivo in živila.
V osebnem prometu ni občutiti kakega pomanjkanja zaradi vlakov. Še oni redki vlaki, ki vozijo po progah, so skoraj vedno prazni.
Tiri so odkidani
Po zadnjih poročilih, ki smo jih v večernih urah prejeli, je promet na progi Zidani most—Celje že vzpostavljen. Delavci so od-kidali en tir na tej progi in se ves promet vrši le enotirno.
Vzpostavljen je tudi promet preko Postojne
Proga Postojna—Divača je bila včeraj ob 5 popoldne srečno odkldana in je večerni dunajski brzovlak že vozil preko Postojne v Trst, namesto preko Jesenic in Podbrda.
Zagreb v obupnem položaju
Zagreb, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Vsled silnega mraza je Zagreb v obupnem položaju. Položaj se vsak dan slabša. Včeraj je bilo v mestu silno pomanjkanje kuriva. Mestno glavarstvo je zaseglo vse zaloge kuriva. Del zaseženih zalog bo razdelilo brezplačno med reveže. Mes no glavarstvo se z železniškim ravnateljstvom prizadeva doseči zvezo s Ču-lincem pri Zagrebu, kjer so vagoni natovor-jeni z drvmi. Veliko število delavcev že čisti progo. Tako je upati, da bo Zagreb dobil najpotrebnejše kurivo.
Snoči se je posrečilo v Zagrebu na eni progi vzpostaviti tramvajski promet. Preko noči se je na tej progi napravil led, ki so ga delavci danes razbijali.
Na progi Zagreb—Karlovec je danes vozi samo en mešan vlak. Ravno tako na progi Sušak—Bakar. Splitska proga je neprehodna. Najbolj je oviran promet na progi Zagreb— Belgrad. Vlaki prihajajo z več kot 24 urnimi zamudami. SOE je imel zamude 24 ur.
Popoldne in zvečer je v Zagrebu silno snežilo. Pomanjkanje živil je vedno občut-nejše. Zlasti ni dobili mleka, ker ga ne morejo pripeljati v mesto, kar najhujše občutijo bolnice.
V Hercegovini zapihat jug
Mostar, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Tu se je mrzlo in snežno vreme nenadoma preobrnilo.
Zapihal je
j u g. Tako znaša iviSnnj«
temperature 17 stopinj. Ta nagla sprememba temperatura ima to posledico, da se je sneg začel topiti. Vse doline so se pretvorile v pravcata jezera. Skozi Mostar drve silne množine umazane vode.
Na zapadu Evrope ie topleje
Berlin, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Dasi je na zahodu Evrope nastalo toplejše vreme, kc imajo na Irskem plus 6 stopinj, ob Atlantski obali v Franciji pa samo par stopinj pod ničlo, vendar ni lahko pričakovati, da bi toplejše struje prišle tudi v Srednjo Evropo. V Berlinu je bilo dane ponoči še vedno —17 Radi žametov je nastalo občutno pomanjkanje premoga in živil, kar je povzročilo naraščanje cen, posebno krompirja, katerega zelo primanjkuje.
Ker še vedno močno sueži, so tudi v Avstriji in na Madjarskem danes dopoldne postale prometne ovire še večje. V bližini Dunaja je na postaji Rekavvinckel obtičal orient-ekspresni vlak, katerega so morale odkopati vojaške čete. Tudi na Madjarskem je obtičal zapadno od Budimpešte ekspresni vlak za Nizzo, dva druga brzovlaka in en potn. vlak. Tudi v Avstriji je železniški promet omejen na najmanjšo mero. Posebno, ker je tudi obolelo mnogo železniškega osebja. Zelo vznemirljivo je, da ne prihajajo tovorni vlaki s premogom. Posebno velika škoda je na Poljskem, katero cenijo samo v železniškem prometu na 25 milijonov mark. V Carigrad je včeraj od 30. januarja dalje dospel šele prvj vlak iz Sofije. V Carigradu imajo od včeraj južno toplo vreme.
Dunaj, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Zaradi mraza in pomanjkanja premoga so prekinil' predavanje na dunajskem vseučilišču.
Hude posledice mraza povsod
Praga, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaška vlai'i je danes odredila diktatorične ukrepe za pobijanje posledic mraza. Skoraj 50% vse češkoslovaške vojske bodo porabili za to, da se na različne načine odpravijo posledice mraza, med drugim na ta način, da bo vojaštvo nadomestovalo obolele železničarje. Položaj na češkoslovaških železnicah se je zaradi neprestanega sneženja zelo poslabšal. Zato je silno ovirano tudi preskrbovanje s premogom in z živili. Železniška uprava bo jutri še nadalje omejila potniške vlake. Cela vrsta češkoslovaških industrij je morala ustaviti delo. V Pragi dobivajo zasebniki premog samo še v najmanjših količinah. Nastalo je silno pomanjkanje krompirja, jajc in mleka
Težave Berlina
Berlin, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Berlin jc sedaj popolnoma zasnežen. Mraz sicer ni h-d. veliko pa je pomanjkanje premoga. Kuriva pri trgovcih skoraj ni mogoče dobiti. V velikem delu notranjega mesta so danes ugasnile tudi vse plinove luči, ker so glavne cevi zamrznile in jih ni mogoče ogrevati zaradi nevarnosti eksplozije. V berlinskih predkrajih so zamrznili vodovodi.
Poljska za vzhodni Locarno
Varšava, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Poljski zunanji minister Zaleski je dal listu »Rewiew of Rewiews« izjavo, ki podčrtava mirovne namene Poljske nasproti Nemčiji. Poljska vlada bi najrajša sklenila z Nemčijo pogodbo za medsebojno jamstvo obojnega državnega ozemlja. To pomeni novo obliko stare poljske želje po vzhodnem Locarnu.
Ameriško posojilo Romuniji
Newyork, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Federal Reserve Bank v Newyorku se je dogovorila i drugimi rezervnimi bankami, da kupi od romunske državne banke prima trgovske menice do 4 in pol milijona dolarjev. Z romunsko vlado se je sklenilo kreditno zagotovilo do skupno 25 milijonov dolarjev.
Francoski parlament je odklonil s 320 proti 255 glasovi predlog socialistov o splošni amnestiji političnih prestopkov. Večina je odbila predlog, ker je ta le v prilog komunizma in njegove antimilitaristične propagande.
Parnik »Gaika Castle« od Union State Line, sedaj v italijanski posesti, je oddal SOS klice, ker se nahaja v stiski na morju tri milje od Douglasa. Več parnikov in rešilnih čolnov so poslali z Dovverja na pomoč.
Iz Kočevja
Na kočevski gimnaziji je pouk ukinjen do vključno 22. februarja.
Volk sredi mesta. V sredino mesta se je zatekla volkulja. V bližini Dijaškega doma jo je ustrelil g. Bolovič.
Nesreča pri sankanju. Dijak Jože Pun-geršič si je pri sankanju zlomil roko. Pripeljan je bil v ljubljansko bolnišnico.
Poročilo belgrajske vremenske opazovalnice o stanju mraza v državi: Po —11 Belgrad, Petrovaradin in Niš, Ljubljana —13, Zagreb in Koviljača —12.'
Novosadska vremenska napoved. V severnih krajih se bo zvišala temperatura le neznatno. Slabi severni vetrovi. Sneg.
DUNAJSKA VREMENSKA NAPOVED:
V zapadnih severnih Alpah večinoma jasno, nekoliko višja temperatura, v vzhodnih pa večinoma oblačno in morda nekoliko top leje. Na Štajerskem in Koroškem oblačno, sneg, nekoliko višja temperatura; povsod jpa je prognoza negotova.