NO. 119 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€R DECEMBER 1, 1931 VOL. LXXX111 \ jugoslovansko potniško letalo DC-9 strmoglavilo na otoku Korzika danes NICE, Fr. — Prva poročila, ki prihajajo iz Francije danes zjutraj, govorijo o hudi letalski nesreči, v kateri je strmoglavilo nekje na otoku Korzika v Sredozemskem morju jugoslovansko potniško letalo serije DC-9 ameriške izdelave. Na letalu je bilo najmanj 167 potnikov in članov posadke. Reševalci še iščejo razbitine letala. Prebivalci, ki bivajo v bližini letališča v A-jaccio, Korzika, trdijo, da so slišali močno eksplozijo, kljub temu točen kraj nesreče še ni ugotovljen. Tik pred nesrečo je pilot letala sporočil francoskim kontrolorjem, da so nastale težave. Potem je letalo izgi-lo iz radarskih naprav, ki jih nadzorujejo kontrolorji v južni Franciji. Reševalci menijo, da je letalo, ki je vzletelo z otoka Korčula v SFRJ, strmoglavilo v gorah na severnem delu Korzike. o Novi grobovi Johanna (Jennie) Lube V nedeljo, 29. novembra, je v St. Vincent Charity bolnišnici po kratki bolezni umrla 87 let stara Johanna (Jennie) Lube z 1084 Addison Road, rojena Oberstar v Lazini pri Hinjah, Slovenija, od koder je prišla v ZDA leta 1910, vdova po leta 1980 umrlem možu Johnu, mati Johna ml. in Edwarda, 3-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Janeza, Julke Tekavčič, Agnes Vidmar ter pok. Franca, Rudolfa, Marije in Frančiške (vsi v Slov.), članica KSKJ št. 162, dr. sv. Ane št. 4 ADZ, SŽZ št. 25 in Oltarnega društva fare sv. Vida. Na Addison Rd. je bivala od leta 1923. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v četrtek, 3. decembra, ob 9.IB dopoldne, V cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Mary Jerman V ponedeljek, 30. novembra, je v Heatherhill negova-lišču na Chardonu, kjer je bivala le 9 dni, umrla 83 let stara Mary Jerman, rojena Dressier v Braddocku, Pa., vdova po pok. možu Josephu (umrl 25. jul. 1973), mati Mrs. Michael (Marie) Roth, Josepha in Mrs. Steve (Margaret) Nicholas, 7-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra Jane O’Branovic (Fla.) ter pok. Rose Eger, Evelyn Gusich in Matthewa,' članica dr. sv. Helene KSKJ in SŽZ št. 41. Pogreb bo iz Grdino- Reaganovci govorijo o novih znižanjih v zveznem proraštmn WASHINGTON, D.C. — Predstavniki Reaganove administracije in vodilni republikanci v zveznem kongresu napovedujejo, da bo predsednik Reagan predlagal nova znižanja v zveznem proračunu za finančni leti 1983 in 1984. Gospodarstveniki namreč že menijo, da bo primanjkljaj v obeh proračunih o-gromen, kar bo pospeševalo inflacijo. Zakladni- tajnik Donald T. Regan in načelnik odbora za zvezni proračun v zveznem senatu Pete V. Domenici (R.-N.M.) sta dejala v ločenih intervjujih za ameriško televizijo, da bodo zopet znižani razni programi s o c i a Inega skrbstva. Med pomembnejšimi programi, ki bodo prizadeti v najnovejših znižanjih, bodo tisti, ki se ukvarjajo s pokojninami Social Security in drugimi pokojninami, do katerih so upravičeni uslužbenci zvezne vlade, ter kritiziran program, po katerem prejema več milijonov Amerikancev posebne bone za hrano (Food Stamps). Pravila, po katerih upravljajo te programe, predvidevajo avtomatična letna povišanja v skladu z inflacijsko stopnjo v ZDA. Reaganova vlada bo predlagala, naj bodo ta povišanja manjša kakor doslej. Na ta način, računajo v Beli hiši, si bodo prihranili več milijard dolarjev, s tem pa očitno zmanjšali napovedan primanjkljaj v zveznem proračunu. Število tistih, ki so upravičeni do bonov za Včeraj v Ženevi prva pogajanja med ZSSR In ZDA o raketah v Evropi ŽENEVA, Šv. — Včeraj dopoldne je bil prvi sestanek pogajalcev ZDA in ZSSR o znižanju števila raket z jedrskimi glavami na evropski celini. Ameriško delegacijo vodi Paul H. Nitze, sovjetsko pa Julij A. Kvitsinskij. Nitze je prišel v Ženevo z obiska v Bonnu, kjer se je pogovoril z zahodnonemškim kanci erjem H. Schmidtom. Schmidt je seznanil Nitzeja z vsebino svojih pogovorov z Leonidom L Brežnjevom, ki je bil Schmidtov gost pred nedavnim. Včerajšnji sestanek obeh delegacij je bil namenjen predvsem razpravi o proceduri, ki ji bodo sledili pogajalci. Mnenje v obeh delegacijah je, da bodo pogajanja naporna in dolgotrajna. ZDA bodo zahtevale od Scvjetije, naj umakne, že postavljene rakete, ki jih ima v zahodnem delu Sovjetske zveze in vzhodne Evrope, v zameno pa ZDA ne bodo začele s stavljanjem raket serije Pershing II in Cruise. Sovjetska stran utegne ponuditi, da bo res umaknila nekaj svojih raket, v zameno pa naj bi ZDA ne postavljale nobenih raket Pershing II in Cruise. Ali bo mogoče najti kompromisno rešitev med tema stališčema, ni jasno. Sovjetsko časopisje in u-radni komentatorji ponavljajo, da želi Reaganova administracija doseči vojaško premoč nad ZSSR, kar pa Sovjeti ne bodo dovolili. ------o------ VREME Oblačno, vetrovno in deževno danes z naj višjo temperaturo okoli 50 F. Pretežno oblačno in vetrovno jutri z možnostjo dežja ali snegš. Najvišja temperatura okoli 41 F. V četrtek slično vreme, a nekaj hladnejše. Naj višja temperatura okoli 36 F. m *++-n+*++m**+*+*******+4+*+ hrano, bo tudi omejeno. Regan in Domenici sta priznala, da bo borba glede teh znižanj težka, posebno v zveznem kongresu. RICHARD ALLEN ZAČASNO ZAPUSTIL VISOKO MESTO V VLADI PREDS. REAGANA WASHINGTON, D.C. — Richard V. Allen, svetovalec za nacionalno varnost v Reaganovi administraciji, se je odločil, da bo začasno zapustil to mesto. Predsednik Reagan je takoj in brez komentarja sprejel Allenovo ponudbo. Allen je v težavah zato, ker je prejel tisoč dolarjev v gotovini od neke japonske revije potem, ko je organiziral kratek intervju med novinarji te revije in Nancy Reagan. Denar je obdržal v svoji pisarni namesto, da bi ga izročil zvezni vladi. Allen priznava, da je storil ^napako, zanika pa, da gre za nezakonito dejanje. V teku o tej Nadevi je preiskava, ki jo voc|i pravosodno tajništvo. Allen je dejal v intervjuju na TV programu “Meet the Press’* preteklo nedeljo, da bo začasno odstopil kot svetovalec za nacionalno varnost in čakal na izid preiskave. Prepričan je o tem, da se bo mogel vrniti na svoje delovno mesto, ki je eno najodgovornejših v Reaganovi administraciji. V Beli hiši -pa nočejo komentirati o tem, ali bo Allen dobrodošel v vladi tudi, če bo preiskava dokazala, da ni storil nič nezakonitega. Predsednik Reagan, njegova žena Nancy, ki se omenjenega intervjuja z Japonci sploh ne spominja, ter nekateri najvplivnejši svetovalci v Beli hiši so baje mnenja, da je Allen že povzročil ogrom-' no politično škodo predsedniku in da bi bilo najbolje, ako bi Allen podal svojo ostavko. Tega pa Allen noče storiti do izida preiskave. Reagan tudi ni pripravljen zahtevati Alle-nove ostavke. Težave s Haigom Znano je še, da Richard Allen nima rad državnega tajnika Aleksandra Haiga. Haig je pred tedni celo rekel, da nekateri v Beli hiši vodijo “gverilsko vojno” zoper njega. Menda je imel Haig v mislih prav Richarda V. Allena. Kakor se je zgodilo v administracijah Richarda Nixona, Geralda Forda in Jimmvja Carterja, je namreč vedno tekma med državnim tajnikom in svetovalcem za nacionalno varnost o tem, kdo bo imel vplivnejšo vlogo pri predsedniku ZDA in v zunanji politiki ZDA. Opazovalci Reaganove administracije so torej prepričani o tem, da Aleksander Haig ne bi nič jokal, ako bi Richard Allen končno in za vedno zapustil Reaganovo vlado. ------o----— Izraelci in ZDA se pogajajo o mirovni enoti na Sinaju JERUZALEM, Izr. — Izraelska vlada Menahema Begina se še ni odločila o tem, ali bo odobrila od ZDA predlagano sestavo mirovne enote, ki bo nadzorovala mejo na Sinajskem polotoku med Izraelom in Egiptom. ZDA so predlagale namreč, da naj bi v tej enoti sodelovali poleg a-meriških tildi nizozemski, francoski, angleški in italijanski vojaki. Izrael je proti sodelovanju zahodnoevropskih vojakov zato, ker so vlade omenjenih držav preveč naklonjene Palestinski osvobodilni organizaciji (PLO) in sploh arabskim skrajnežem. Obenem kritizirajo omenjene vlade politiko Izraela glede mirovnih pobud za Srednji vzhod in tistih Palestincev, bivajočih na ozemlju, ki ga imajo zasedenega Izraelci. Ameriški pogajalci iščejo pot do rešitve spora glede sestave mirovne enote. Tudi Izraelci želijo kompromisno rešitev in je obrambni minister Ariel Šaron trenutno v Wa-shingtonu, D.C., kjer se pogaja z obrambnim tajnikom Casparom Weinberger jem in državnim tajnikom Aleksandrom Haigom. ------o------ Če še niste naročnik Ameriške Domovine, nostanite še danes! Pomembno srečanje zamejskih Slovencev iz Italije vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev sv. Anselma na Rte. 306 v Chesterlandu ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Mary Kerzman (Kerzmanc) V Sunnyslope negovališču v Bowerstownu, Ohio je umrla 96 let stara Mary Kerzman (Kerzmanc), vdova po leta 1958 umrlem možu Johnu, mati Christine Kerzman, Roberta in pok. Mary Pucher, 6-krat stara mati, 4-krat prastara mati. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek, 3. decembra, v cerkev sv. Vida ob 11.30 dopoldne, nato (Dalje na str. 3) GORICA, It. — V dneh 14. in 15. novembra sta se na Koroškem srečali zastopstvi Slovenske skupnosti iz dežele Furlanije-Julijske Benečije in Narodnega sveta koroških Slovencev ‘iz Celovca.’ Med razgovori sta si delegaciji, ki sta ju vodila deželni tajnik SSk dr. Drago Štoka in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc izmenjali informacije o trenutnem narodnostnem, političnem in gospodarskem položaju slovenske narodnosti v Italiji in Avstriji. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je za nadaljnji obstoj in razvoj obeh manjšin neobhod-no samostojno politično nastopanje predstavnikov obeh skupnosti ter njuno medsebojno ožje dogovarjanje in sodelovanje tako na političnem., gospodarskem in kulturnem področju. V tem okviru sta delegaciji zlasti poudarili potrebo po rednejši izmenjavi informacij s posebnim ozirom na narodno-obzrambno dejavnost Slovencev v obeh državah. Konkretno je bil v ta namen ustanovljen stalni posvetovalni odbor, kateremu je bila poverjena naloga izvajanja/tega dogovora. Med razgovori je zlasti-prišlo do izraza vprašanje izvajanja globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji na osnovi italijanske ustave in mednarodnih obveznosti ter vprašanje uresničitve ustavnopravno zajamčenega 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki ima mednarodno. veljavo. Med debato je prišlo do izraza, da je vprašanje zaščite Slo- vencev v Italiji v ospredju trenutnega političnega zanimanja, medtem ko je na Koroškem stanje nezadovoljivo kljub zakonu o narodnih skupinah, ki je bil manjšini dejansko vsiljen. Zaradi tega sta delegaciji menili, da ostaja načelo samopomoči naj važne j-, ši dejavnik za dosego uveljavitve zakonitih pravic. V soboto 14. novembra popoldne je delegacijo SSk, v kateri so bili predstavniki iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, sprejel na sedežu NSKS v Celovcu predsednik dr. Matevž Grilc s svojimi sodelavci. Po izmenjavi daril so si skupno ogledali prostore v stavbi Mohorjeve družbe, kjer deluje sodobno urejen otroški in Avstrije vrtec, ki ga obiskuje 35 otrok. Zatem sta delegaciji SSk in NSKS imeli uradni del razgovorov v Rebrci pri Železni Kapli. V nedeljo zjutraj so predstavniki obeh političnih organizacij v Selah položili venec pred spominsko ploščo 12 domačinov, ki so jih nacisti 29. aprila 1943 obglavili na Dunaju. Na sedežu občine jih, je zatem sprejel župan Pribernik, obiskali pa so tudi domačega 94-letnega župnika Alojzija Vautij a, starosto koroških slovenskih duhovnikov. V popoldanskih urah so bili predstavniki SSk gostje na srečanju mladinskih zborov, ki je bilo v Borovljah. K. G. Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida, dr. sv. Manje Magdalene št. 162 KSKJ, dr. sv. Ane št. 4 ADZ in Slovenske ženske zveze št. 25 so vabljene v Želetov pogrebni zavod na 6502 St. Clair Ave. v četrtek, 3. decembra, ob 9. dopoldne k skupni molitvi za pok. članico Johanno (Jennie) Lube, ob 10. pa k pogrebni sv. maši v cerkvi sv. Vida. Lepa prireditev ADZ— Preteklo soboto zvečer je Ameriška Dobrodelna Zveza proslavila 71. obletnico svojega obstoja z večerjo in plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Navzočih je bilo več kot 400 gostov. ADZ je počastila 134 svojih članov, ki so letos dopolnili 50 let v ADZ vrstah. Posebno priznanje je prejel prof. Vinko Lipovec, bivši urednik Ameriške Domovine, ki je deset let urejeval tudi Glas ADZ. “Kres” vabi mladino— Slovenska folklorna skupina Kres vabi slovensko mladino, katera obiskuje srednjo šolo, da se ji pridruži. Nove člane bodo sprejemali v nedeljo, 6. decembra, ob sedmih zvečer v Baragovem domu na 6304 St. Clair Ave. Miklavževanje— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti bo imela Miklavževanje v soboto, 5. decembra, na Miklavžev večer, ob 7. uri v šolski dvorani. Slovenska šola pri Sv. Vidu prireja v nedeljo, 6. decembra, ob 3. pop. v farni dvorani Miklavževanje. Vstopnice za to prireditev so že v predprodaji pri vseh odbornikih. Starši se bodo lahko pogovorili s sv. Miklavžem od devete ure dalje v društveni sobi. Na dan prireditve bodo naprodaj tudi domači krofi. Vsi vljudno vabljeni! Božični dar— Slovenska pristava je poklonila božični dar v znesku $50 Ameriški Domovini. Najlepša hvala! Spominska darova— Mary Wolf, Richmond Hts., Ohio je darovala v spomin na pok. moža Franka $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Ga. Rose Lausche, Garfield Hts., Ohio je pa darovala $10 v naš sklad v spomin na pok. hčerko Thereso Janežič. Hvala lepa! Za tiskarski stroj— John Mahne, Roxboro, Sev. Karolina je daroval Ameriški Domovini $10 in izrazil željo, da bi bil denar prispevek k nakupu novega tiskarskega stroja. Hvala lepa! Večerja, ples in bazar— članice krožka št. 2 PSA priredijo svojo vsakoletno večerjo s plesom in bazarjem v soboto, 5. decembra, ob 5. uri pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., v spodnji dvorani. Servirale bodo od 5. do 7. zvečer, za ples in zabavo bo igral West Park Button Box Club. Vstopnice so po $5 in bodo na prodaj pri vhodu. Za informacijo, lahko pokličete Marge Kaus na tel. 432-1206. Letna seja in božičnica— Podružnica št. 47 SŽZ ima letno sejo in božičnico v nedeljo, 6. decembra, ob 1. popoldne v Slovenskem domu na Stanley Ave. na Maple Hts. Vse članice naprošene. da se seje in božičnice udeleže. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo svoje mesečno skupno sv. obhajilo v nedeljo, 6. decembra, pri sv. maši ob osmih zjutraj, v nedeljo 13. decembra ob 1.30 popoldne pa sestanek in božičnico v društveni sobi farnega avditorija. Pridite! Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti ima skupno sv. obhajilo v nedeljo, 6. decembra, pri sv. maši ob osmih zjutraj, ob 1.30 popoldne uro molitve, potem sejo v običajnem prostoru. Tiskovnemu skladu— Vinko Levstik, lastnik podjetja Hotel Bled v Rimu, Italija, je daroval $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Ignac Vidervol, Minneapolis, Minn, je prav tako daroval $10 v naš sklad. Obema darovalcema iskrena hvala! ------o----- Župani ameriških mesi govorijo o posled cah Reaganove politike DETROIT, Mich. — Župani in drugi izvoljeni mestni u-službenci, zbrani na svojem vsakoletnem zborovanju, govorijo o posledicah politike predsednika Ronalda Reagana, v kateri namerava Reagan obenem znižati izdatke zvezne vlade in prenesti mnoge programe socialnega skrbstva na posamezne zvezne države in mesta. Težava za zvezne države in mesta je v tem, da nimajo dovolj dohodkov za prevzem vseh obveznosti. Na zborovanju je opaziti dve prevladujoči stališči: prvo predstavljajo tisti, ki menijo, da ni pametno, samo kritizirati Reaganovo administracijo, marveč da je treba rešiti, kar se rešiti da ter sodelovati v kolikor mogoče z Reaganovci. V tej skupini so večinoma republikanci. Drugo stališče je, da naj napadajo Reaganovo politiko in mobilizirajo odpor. Tu prevladujejo liberalci obeh strank ter seveda demokrati. Med vodilnimi osebnostmi na zborovanju je clevelandski župan George V. Voi-novich, ki menda tudi kandidira za predsednika organizacije Nacionalna liga mest. Voinovich je med redkimi republikanskimi župani, ki .^o pripravljeni predsednika Reagana kritizirati, čeprav zmerno. Reaganova vlada se očitno veliko ne zanima za zborovanje županov in drugih mestnih uradnikov. Navzoč ni noben vpliven član administracije. ------o—---- Sporočajte osebno in krajevne no vi te! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 119 Tuesday, Dec. 1, 1981 Ob 40-letnem jubileju Svobodne Slovenije Štirideset let v življenju-naroda ni dolga doba. Se pravi v življenju, ki se odvija normalno, po navadi, v redu in miru. A v zadnjih štirih desetletjih je šel slovenski narod skozi strašne preskušnie in viharje, kakršnih ne najdemo v njegovi zgodovini od časa turških napadov, ko je slovenski janičar moril svoje krvne bi’ate in sestre, ne vedoč koga preganja. Zato je ta po koledarju kratka doba za ljudi, ki so jo preživeli, zelo dolga, ker je natrpana in nasičena z izrednimi, večidel strahotnimi dogodki, kakršnih narodi ne preživljajo v dolgih tisoč letih. Naštevanje bi bilo odveč. Vse je še živo pred nami v opisih in pričevanjih ljudi, ki so tragedijo sami .doživeli, se krivili pod tegobami tuje zasedbe demovine, se na svoj način upirali stalinistično-komunistični revoluciji, ki je zaradi zadržanja okupatorja in kratkovidnosti zahodnih zaveznikov niso mogli ustaviti in gledali v obraz smrti, ki je povsod prežala. Ko so radi mednarodne konstelacije ob zaključku vojne spoznali, da je njihova upravičena pravda zgubljena, so se mnogi podali na trdo pot begunstva, odšli so na tuje, a v srcu so nosili pravdo naroda in ljubezen do domovine pod Triglavom; drugi so ostali doma, upognili tilnik in ukrivili hrbet, kamor padajo udarci samozvane peščice lastnih bratov in teh udarcev ni konec. So to znane stvari, ni jih treba ponavljati. Kar pa je treba zopet in zopet ponoviti in nikoli ne pozabiti, je častitljiva, svetla pot skozi to tragično dobo Slovencev publikacije, ki nosi značilno ime Svobodna Slovenija. Ko je pred 40 leti, dne 22. novembra 1941 prvič izšla, Slovenija ni bila svobodna, in danes po 40 letih še vedno ni svobodna. A list se bori vztrajno in dosledno za resnično svobodo vseh 40 let, s skromnimi sredstvi, toda z močno voljo in nezlomljivim pogumom. Bilo je treba poguma in velike ljubezni do naroda, ko je list prvič prišel na svetlo iz podzemske razmnoževalnice z namenom; da sproti obvešča ljudstvo širom v okupacijske cone razbite Slovenije o položaju in da je ljudem navodila za modro zadržanje do okupatorjev in do pojavljajoče se komunistične revolucije, ko- so začeli padati prvi streli iz bratove roke ter množično streljanje talcev od strani okupatorjev. Navzlic vsem ukrepom okupatorske tajne policije, se ji nikoli ni posrečilo odkriti skritega urednika in skrite tiskarne tega edinstvenega lista v vseh letih okupacije. Koliko je ta publikacija storila dobrega s pravilnim informiranjem ljudstva v domovini, najbrž nikoli ne bo mogoče ustrezno dognati. Mogoče pa je ugotoviti resnico, da je to ilegalno, drzno delovanje v narodovo korist neizpodbiten dokaz in potrdilo o predanosti in pogumu urednika in njegovih zvestih sodelavcev, ki so postavili na kocko svoje lastno življenje v službi naroda in zasužnjene domovine. Ob koncu vojne se je urednik s svojim listom umaknil v Rim in tam svoje delo nadaljeval, dokler se ni naselil v Buenos Airesu v Argentini. In tu je iz prahu in pepela list zletel kakor ptič Feniks v novo obliko in nove naloge kot reden tednik v tiskani časopisni obliki, in tak ostal do današnjega dne, ko praznuje štiridesetletnico svojega plodonosnega dela. Nevo okolje svobode in obširnejše možnosti so list visoko dvignile na raven odlično urejevanje in široko razgledanega časopisa, ki je postal v novih razmerah osrednje glasilo slovenske politične emigracije po drugi vojni. Pa njegov urednik in izdajatelj se ni mogel zadovoljiti le s tako funkcijo, vrtal je naprej in iskal možnosti, kako bi mo »j 1 list dopolniti še z dopolnilnimi publikacijami v knjižni obliki, ki bi našle pot v najširše plasti slovenskega izseljenstva (v domovino je seve pot zaprta!) ter v svetovne knjižnice in ustanove, v katerih se piše zgodovina. Ustanovil je s svojimi zmožnimi, za narodov blagor se žrtvujočimi prijatelji knjižno založbo Svodobne Slovenije v Buenos Airesu ter začel z izdajanjem monumentalne knjige Zbornik Svobodne Slovenije 1. 1949, najprej kot. Koledar, ki se je razvil v najbolj reprezentativno knjigo v slovenskem jeziku pod imenom Zbornik. .23 zajetnih knjig je doslej izšlo ped tem uredništvom, vsaka blizu 300 strani najbolj odličnega branja, ki ga je napisalo nad 300 svobodnih slov. pisateljev, pesnikov in publicistov, politikov, znanstvenikov, umetnikov in gospodrstvenikov ter športnikov iz vseh delov svobodnega sveta. Zborniki so dokaz živega slovenskega ustvarjanja v svetu, nepogrešljiva knjiga o življenju in ustvarjanju slovenskih svobodnih izseljencev ter odkrivanje slovenske preteklosti in sedanjosti v doslednem iskanju — resnice. So tudi izraz in dokaz idealizma .Slovencev v svobodnem svetu, saj noben sodelavec, Bešakrsnjski klub s@ zahvaljuje CLEVELAND, O. — Belokranjski klub se naj lepše zahvaljuje za tako lepo martinovanje. Na nadvse lepem jesenskem dnevu 14. novembra t.l., so naši prijatelji in znanci od blizu in daleč ponovno napolnili veliko dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Najprej se zahvalimo folklornim plesalcem, ki so pod vodstvom ge. Ede Vovk-Puš-Ijeve tako živo in lepo prikazali belokranjske narodne plese. Zahvalimo se našemu članu Tonetu Klepcu iz Gi-rarda, Ohio, ki je zopet s svojimi prijatelji napolnili avtobus s 50 gosti in jih z domačo harmoniko pripeljal na naš vinski praznik. Pomagal je našemu orkestru igrati polke in valčke. Iskreno se zahvaljujemo cvetličarni Slapnik, ki je nam za naše martinovanje podarila 300 nageljnov. Lepa zahvala gre tudi orkestru Janeza Hutarja, ki je naše goste spremljal cel večer z lepimi valčki in polkami. Najlepše se zahvaljujemo uredništvu Ameriške Domovine za objavljane naših dopisov in vabil na martinovanje. Prav lepa hvala obema slovenskima radio napovedovalcema, dr. Milanu Pavlovčiču in g. Tonyju Petkovšku, ki sta tako lepo preko radia vabila na našo martinovo večerjo. Končno se zahvalimo vsem tistim, kateri so na kakršen koli hačin pripomogli, da je naš letošnji Belokrajnski večer nadvse lepo uspel. Na svidenje zopet drugo leto — ——-—o------- Odgovor Dragi TORONTO, Ont. Režim SRS je bil zadnjih šest ali sedem let Dragi nenaklonjen, kar se je kazalo v tem, da ni dovolil objaviti nobenega vabila na Drago in skušal preprečiti udeležbo svojim državljanom. S takim postopanjem je režim kršil pogodbo, ki jo je podpisal v Helsinkih, kjer se je obvezal med drugim tudi za svobodo tiska in informacij. Letošnji udeleženci so bili z Drago izredno zadovoljni, povedali so, da so takorekoč imeli vtis, da se nahajajo v neuradnem svobodnem parla^ mentu svojega naroda. Odziv v izseljenstvu in zamejstvu je bil zelo pozitiven in ker je dsloma poročilo prodrlo tudi v Slovenijo, je režim bil prisiljen na to reagirati. Kritika v režimskem časopisu, podpisana od Frančka Bohanea, je nekak odgovor poročilu, ki so ga Slovenci brali v verskem tedniku Družina. Kritika je kot že običaj- no omejena na principielni odklon eno-partijskega sistema na vse, kar ni 100% njihovo ali vsaj pod njihovo kontrolo. Članek je pisan dosledno s stališča režima, samo za domačo javnost, ki ima pravico pač samo molčati. Poleg maloštevilnih argumentov je članek, kot običajno, poln navadnega natolcevanja, obrekovanja, žaljivk in laži. Recimo npr., je zamera, ker organizatorji ne povabijo iz SRS vplivnih javnih delavcev, pri tem pa član-kar dobro ve, da javni delavci iz SRS takega vabila ne bi smeli sprejeti. Velika žalitev je: tudi, ker se vodstvo Drage ne upre odkritim sovražnikom slovenske stvarnosti ali z drugimi besedami, vsaka kritika današnje stvarnosti v SFRJ udeležencev bi morala izginiti iz Drage. Značilno, kako si zamišlja Franček Bohanec stvarnost, je začetek članka, kjer omenja število udeležencev v letošnji Dragi s par desetinami, ko pa je samo na zadnjem predavanju število udeležencev presegalo dvesto ljudi. SPT ------o------ Mimogrede Iz življenja Slovencev MILWAUKEE, Wis. — Če se nekoliko ozremo nazaj na lepe poletne dni, počitnice, srečanja prijateljev na piknikih, romanjih in izletih, bomo brž ugotovili, kako neznansko naglo je zdrsnil čas izpred nas. Mimogrede smo se znašli sredi jeseni, ki že skoraj na zimo cika. Z jesenjo pa se je tudi kulturno in družabno življenje umaknilo za stene dvoran in avditorijev. Povsod, kjer je slovenska skupnost še živa, se tudi delo nadaljuje. V tem so se prvi izkazali naši sosedje v Sheboyganu in Chicagu, kjer smo se njihovih prireditev udeležili tudi Tri-glavani. O uspehu teh smo že poročali. Tukaj pa smo imeli priliko prisostvovati kulturnemu večeru v soboto, 14. novembra. Večer je pripravilo društvo USPEH (United Slovenes to Preserve Ethnic Heritage) v velikih prostorih Red Carpet hotela, kjer se je zbralo nad 500 ljudi slovenskega porekla. Goste je pozdravil in. vodil spored večera Toni R. Ver-bick. Predstavil je odbor društva in častne goste. Poseben časten gost večera je bila ga. Mary Ermenc — mecen, Ki je darovala lepo denarno vsoto za najboljšega študenta vsakega leta, na glasbeni fakulteti U.M.W., ki se bo odlikoval posebno v slovenski pesmi, in glasbi. Navzoče je pozdravila tudi predsednica USPEHA ga. Fannie Smole in ga. Sylvia Murn, ‘ Dir. of Development — UMW ter Asst. Sec‘y. UMW F’ounda- 1-i je s svojim pisanjem pomagal dvigniti to publikacijo na visoko raven, ni za svoje delo prejel nikake nagrade ali plači!a. Vse je bilo napravljeno iz predanosti slovenstvu in iz želje, da bi slovenski narod živel v svobodi. Tak idealizem zasluži globok poklon, občudovanje in visoko priznanje. V prvi vrsti to zasluži urednik in izdajatelj Svobodne Slovenije ter glavni urednik vseh Zbornikov, v čigar rokah je že 50 let celokupno podjetje, Miloš Stare, sedanji predsednik Narodnega odbora. On je osredje in gonilna sila celotnega podjetja, zvesto mu ob strani stoji dr. Tine Debeljak, ki še vedno polni kolone Svobodne Slovenije z visoko kvalitetnimi prispevki. * 1 Po vsem površnem in bežnem prikazu ogromnega dela je gotovo upravičeno izreči ob 40 letnem jubileju najbolj iskrene čestitke in vročno željo, da bi se delo nadaljevalo še v bodočih rodovih'. L. P, tion. Sledila je Prešernova Zdravica, katero sta v slovenskem in angleškem jeziku res lepo podala V. Kralj in H. Coffelt, ki predzadnjo kitico tukaj navajamo: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. * God’s blessing on all nations, who long and work for that bright day, when o’er earth’s habitations no war, no strife shall hold its sway; who long to see that all men free no more shall foes, but neighbors be. Sledila je plesna točka iz narodnega motiva skupine Triglav. Malo zares, malo pa kar za špas je Vlado Kralj povedal, kako se tukaj v Ameriki “oreng” po slovensko lahko govori, če se le hoče: Oni dan je Mary pravila prijateljici Rozi, da je bil tarnali boysek tako sik, da ga ni upala iz hauza ven spustiti. Rekla je, da je bila ves dan bizi; front rum je poklinala, kičen po-veksala in štepse v bejzment pomila. Potem se je pa še v drogštor peljala po rcnije za bojska; in smola je hotela, da je na poti domov karo zbrov-kala. Ko je bila že tako strašno tajer, je bilo treba pa še Žanu diner sfiksat, ko je prišel domov iz šape . .. Rozi pa se je jezila na tiste, ki nimajo otrok, in na nas zmiraj kikajo, češ, kakšna sramota je, da svojih otrok nočemo učiti po slovensko... Kralj je spravil vso dvorano v glasen smeh. Sledil je ples, ki je navdušil. Na pozornici so se zbrali številni pevci zbora USPEH (nad 50 po številu), katere je predstavil dirigent prof. Leon Muškatevec. Zapeli so: Naša zvezda — A. Medved Pri zibelki — S. Santel Kaj manjka fantiču — narodna E. Adamič Tihi večeri — Gojmir Krek Lydia Krek — vijolina Patricia Bregant — klavir Sledil je venček narodnih pesmi ob spremljavi harmonike Edija Galuna in Tonyja Gorenca ter solistov Darka Berginca in Georga Lipovška. Lepe stare domače pesmi so občinstvo prevzele in pritegnile. Pevci in godbeniki so želi ogromen aplavz. Bilo je lepo. Za ples so igrali zelo poznani Louis Basel muzikantje. * V dneh 20., 21. in 22. novembra se je v mestni areni in MEČA vršil, kakor že mnogo let, tradicionalni mednarodni festival, kjer vedno sodeluje nad 40 narodnostnih skupin, ki predstavljajo narodne plese, posebnosti kuhinje in ročne umetnosti. Slovenci smo bili zastopani s plesno folklorno skupino društva Triglav in Slovensko kulturno radijsko uro ter domačo umetnostjo. Za sodelovanje in trud slovenskega zastopstva pri tej mednarodni prireditvi moramo biti hvaležni predvsem vodstvu plesne skupin'e Loni Limoni mi. in koreografinji Bibi Kralj-Bambičevi ter vodstvu radijske ure Vladu in Izabeli Kralj. * Dobili smo pismo. Sv. Miklavž piše Trigiavanom, da bi se rad oglasil in videl naše o-troke, ki jih ima tako rad. Piše: Pridem v nedeljo, 6. de- cembra, ob 3. pop. k Sv. Janezu, kjer se vidimo.” “Mislim, da je prav, da pridemo vsi: starši z otroki, pa tudi vsi starejši stari Miklavževi prijatelji, da tako ohranjamo lepo staro slovensko navado. V domovini so to že zdavnaj opustili. Zdaj hodi tam na obisk dedek mraz in z njim huda zima, ki posebno rada obiskujeta tiste ljudi, ki jim drv primanjkuje ... * Stari naročnik in zvesti bralec Ameriške Domovine, Janez Jaklič se nahaja v bolnici in je zelo bolan. Starost 83 let mu jemlje moči. Želimo mu zopetnega zdravja in svidenja na naših prireditvah, katere je vedno rad obiskoval. * „ ■ ; i Iz cerkvenega buletina posnemamo, da bo slovenski cerkveni zbor pod vodstvom E. Majheniča, kakor že nad 30 let, tudi letos pol ure pred polnočno mašo prepeval lepe slovenske božične pesmi, ki človeka pritegnejo tako močno, kakor bi bil med svojimi doma. Božični pozdrav in sveto-nočne pesmi bomo po zračnih valovih slišali na božični večer od 8. - 9. ure, na običajni slovenski radijski postaji WYMS 89 EM. Ne pozabite na to lepo priliko! Na koncu pa še tole: Bilo je neko jutro, ko je Leonid Brežnjev hitel v svoj kabinet. Na pragu ga ustavi žena: “Leonid, kje imaš pa medalje danes?” “Ah, saj res,” pravi Leonid, “pozabil sem jih na pižami.” Srečen Božič vsem želi France Rozina pridejo na dan ž molitvijo. Nič zato! Katoličani vemo, da je molitev velesila, ki vse zmaga, tudi Boga. Katoličani verjamemo v obljube, ki jih je dal Sin božji: Naj molimo in prosom! Očeta v njegovem imenu. Za brezposelne in ta ne- , red v svetu je treba moliti, da v svojih stiskah in bedah ne bodo obupali, da se ho njihov položaj kmalu omilil in izboljšal, zlasti pa, da bi v svojih hudih preizkušnjah uvideli, da vse te neprilike, ki se zbirajo nad nami, niso na zemlji, ampak v nebesih. Bog je veliko predober, da bi nas samo tepel. Kadar nas Bog tepe, tepe pred vsem zato, da bi spoznali svojo krivdo. Če bomo v molitvi in z molitvijo iskali božjega kraljestva in njegove pravice, potem verujmo in bodimo prepričani, da nam bo usmiljen in nam preskrbel in navrgel vsega, kar mi in naši bližnji potrebujemo za časni obstanek. Ml Delo in mir VENICE, Fla. — Ljudstvo v demonstracijah kriči in zahteva: Delo in mir nam dajte! Kar nismo pričakovali, to se je zgodilo v sedanji dobi, zmanjkalo je dela-, to je tistega dela, za katerega je človek rojen kakor ptič za letanje, katero je vir človekovega blagostanja. Včasih smo delo kleli, ker ga je bilo preveč in težkega, danes ga delavec prosi in išče, pa ga ni. Kadar zmanjka dela, zmanjka tudi jela, na milijone lačnih ljudi so posledice: upori, tatvine, ropi; nered naravnost propada idealizem, mesto njega pa narašča brezbrižnost, divjaštvo, nevero, obup. Brezposelnost je nastala, ker so ljudje zapustili svoje naravno življenje, ljubezen in pravičnost, bogatini se niso ustrašili množiti svojega bogastva na račun delavstva v utrovanih zaslužkih. V zmoti je bilo, da so bile žene zapostavljene, so zapustile naravna mesta vzgojiteljic, so se začele trgati z moški za službe. Ker so ljudje skušali preurediti naravni red, je na svetu nastal nered in zastoj, ki se sedaj kaže v podobi strašnega nereda v gospodarstvu in brezposelnosti. Svet je čudovito smotrno urjeno kolesje, pa tudi zelo občutljivo. Takoj prične to kolesje škripati, se ustavi, če kdo prične sukati drugače, kot je to naredil in uredil Stvarnik sveta. Brezposelni zaslužijo vso pomoč. Sv. oče je v okrožnici o obnovi socialnega reda jasno in krepko označil pot in način rešitve teh težkih problemov. Vsi se skušajo vztrajno prizadevati, kako omiliti polažaj brezposelnih in jim najti dela. Če je sedanji položaj brezposelnosti nastal, ker se je človeštvo obrnilo proč od Boga, se bo treba obrniti nazaj k Njemu, ker brez Njega se ves nered, ki je nastal, ne bo dal rešiti. Sicer se neverniki in komunisti norčujejo, kadar katoličani Daj Bog, da brnastal na tem nemirnem svetu tisti mir, ki so ga oznanjali angeli nad betlehemskimi poljanami: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage in dobre volje. Kako in kakšen naj bo mir, ko je pa svet skoro že ves čas po drugi svetovni vojni v nekaki mrzlični razburj enosti! ? Vse večje države se čutijo močne, pa vse bi bile rade še močnejše. Kamor koli se obrneš-TV, radio ali časopis-povsod vidiš in slišiš o velikopoteznih delih oborožitvi. Tekme v oboroževanju so neprestane. Državniki kar naprej določajo ogromne vsote za orožje, za vojsko, za premoč na morju in v zraku. Sedaj so prišli ti tekmeci do viška svoje znanosti, oborožili so se z najgroznejšim uničujočim orožjem. Ljudstvo protestira in se zaskrbljeno sprašuje, kaj nam bo prinesla bodočnost. Zaupajmo se Bogn in prepustimo mu vse, kar je hotel prikriti našim očem. saj ob svojem času bo že prišlo, kar nam je dobri in pravični Bog namenil. Približuje nam se sveti večer, sveta noč, praznik rojstva božjega Deteta. Nikoli v letu se nam nebo ne zdi tako blizu kakor v tem svetem času, nikoli se nam ne zdi, da so zvezde tako blizu in da imajo nam toliko povedati, kakor v teh večerih in pa v božični noči. Mir in zadovoljstvo srca naj bo naš delež v prelepih božičnih dneh, ljubi Bog naj nas spremlja na vseh potih in blagoslavlja vsa naša dela. L.T. Tiskovni sklad A.D. V tiskovni sklad Ameriške Domovine so od zadnjič darovali sledeči narodno zavedni rojaki: Mary Fugina, .......... 1-0^ Cleveland, O. Dr. Valentine Kalan, .. 12.00 Jackson Hts., N.Y. Dr. Joseph Mersol, .. . 100.00 Poland, G. Sylvester Lango, M.D. 12-00 New Rochelle, N.Y. Ga. Stefan Urbančič, .. 2.00 Cleveland, O. Anton Kanalec.......... 2.00 Willoughby Hills, O. Frank in Nada Stopar, 5.00 Westminster, Kal. Rudi Knez, ............ 2.00 Cleveland, O. John Rems, ........... 2.00 Joliet, IH. Alois Dolenc, ......... 10.00 Toronto, Ont. Vsem darovalcem iskren3 hvala! -} Kanadska Domovina Iz lovske torbe TORONTO, Ont. — Lovska sezona za lose in jelene je pri kraju, lovci so se že vrnili domov, nekateri tudi s plenom. Veliko naših lovcev je lovilo iz Armstronga, kateri je 300 km severe vzhodno od Thunder Bay-a. Allistonski lovci so se to pot zelo izkazali in so skupno uplenili 10 losov. Lovili so kot skupina, zato imena posameznikov niso znana. Za klub je to do sedaj najboljši uspeh. Losa je ustrelil tudi mladi Bobby Sile, ko je lovil skupno z očetom. V Elk Lake-u je ustrelil losa g, Vili Mohorko, to je prvič v življenju. STZ skupina, ki je lovila na jezeru Ogoki, je uplenila 1 volka in 6 gosi. 200 Ibs. težkega volka je ustrelil g. Jože Celar. V lovišču društva Planica so uplenili 2 jelena. Lepega jelena z 8 izrastki je podrl g. Tone Seničar, drugega je pa uplenil Frank Jager. STZ lovci so lovili na Slovenia Trust-u za Bancroftom in so ustrelili 3 jelene. Uspešni lovci so bili: g. F. Boštjančič, g. T. Abram in g. 'L. Mavec, ki je podrl lepega šester-ca. V lovu na točke vodi F. Boštjančič z 71 točkami. G. J. Avsenek in g. Miro Rak sta lovila na Queen Charlotte Island-u v B.C. jelene in vsak tri uplenila. Inž. F. Grmek, ki je bil službeno v Afriki, je ustrelil v Malawi kudu antelopo, o tem bo pa drugič kaj. Vsem lovcem iskreno čestitamo k uspehu! Borut Časi iohorjevi TORONTO, Ont. — Novice s Koroške so običajno slabe. Avstrijci vztrajajo na pomanjkljivi izpolnitvi 7. člena. Jugoslavija je dokončno odklonila mednarodno intervencijo, Slovenci so v svojem boju za narodni obstoj ostali ta-korekoč sami. Pri vsem tem težkem položaju imamo še neprimerno politiko NSKS, večinskega predstavnika koroških Slovencev, ki poleg resne in težke borbe za Korošce zadnja leta tudi skrbi, da sledi režimski slovenski politiki tudi v zadevah, ki nimajo nobene zveze s pravicami naših rojakov. Ker premnogi Korošci take politike ne odobravajo, se to pozna pri raznih volitvah in tako NSKS po lastni krivdi izgublja svojo bazo. Kot žarek v temi se je pojavil koledar Mohorjeve za leto 1982, ki je izredno dobro urejen in posrečeno razdeljen po vsebini na zgodovino Družbe sv. Mohorja, Koroško zgodovino, opis Slovencev v svetu, na literarni del in še kaj. Kar pa je letos še posebnega poudarka vredno, je objektivno stališče, ki ga prene-kateri članki zavzamejo do novejše zgodovine. Tako čitamo v zgodovini Mohorjeve iz leta 1945-1947 o resnih poskusih, preprečiti delovanje Mohorjeve v Celovcu in to ne s strani zaveznikov ali Avstrijcev. To dejstvo je mogoče nerazumljivo za Korošce, vendar kdor je doživel, spoznal ali se informiral o slovenski revoluciji iz leta 1941-46, tako strašno 'logično! Krasni so članki o 10. obletnici smrti dr. Franceta Cigana, o msgr. Ignaciju Kunstlju in dr. Valentinu Meršo-lu, posredniku v Vetrinju. Maturant Peter Kassl, ki je letos poleti obiskal ZDA in Kanado, pa takole piše: “Ko smo se sami prepričali o globoki vernosti, o ljubezni do slovenskega jezika in kulture, ki jo gojijo s tolikšno požrtvovalnostjo, o dobroti, ki smo jo našli povsod, kamor smo prišli, o izrednem ugledu, ki ga uživajo ti naši-politični e-migranti tako pri državnih kot pri cerkvenih oblasteh in o visokih položajih, ki jih zavzemajo nekateri od njih v teh državah, ne moremo ver-jeti tistim, ki proglašajo vse te naše ljudi za zločince, ubijalce, narodne odpadnike itd. Preveč absurdno se nam zdi, da bi kdo v domovini izdajal svoj narod, v tujini, kjer ga vse okolje vabi k odpadu od naroda, pa bi se navduševal za gojitev svojega jezika in svoje kulture, kot smo to na lastne oči videli pri teh naših rojakih.” Človek je vesel in ganjen, ko vidi, da resnica počasi, toda nevzdržno prihaja tudi na Koroško, ko ni bila vržena tako kruto v državljansko vojno kot centralna Slovenija. Slovenski begunci na Koroškem niso bili lepo sprejeti, nerazumevanje in nepoznavanje prilik je bilo med Korošci veliko. Sedaj se vse to popravlja in upajmo, da ni več daleč čas, ko bodo Korošci spoznali tudi resnično vlogo koroških partizanov, ki so se junaško borili in umirali, toda ne za osvoboditev naroda, nego za zmago revolucije, pa če so to imeli radi ali ne, in še posebej upamo da bodo Korošci še postavili na pravo mesto enega naj več j ih sinov slovenskega naroda, koroške- KOLEDAR j I! društvenih prireditev ! ! i ! DECEMBER 6. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi miklavževanje. 31. — Frank Sterle priredi silvestrovanje v svojem gostišču Slovenian Country House na E. 55 cesti. Gostujejo Veseli Planšarji iz Ljubljane. 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra ansambel “Jasmin”. 31. — Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. priredi silvestrovanje. Večerja od 8. do 9. zvečer, ples od 9. zv. do 1. zj. Igra Kuharjev orkester. 31. — Silvestrovanje v Baragovem domu na St. Clair A ve. Z večerjo se bo postreglo od 7. do 9. ure zvečer. Za kratek čas in zabavo bo igral Mladinski orkester. Vstopnina $6. JANUAR 1. — Frank Sterle sponzorira koncert v SND na St. Clair Ave., na katerem nastopajo Veseli Planšarji iz Ljubljane. 9. — Slovenski športni klub priredi vsakoletni zimski ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16. — Slovenski folklorni institut Amerike priredi svoj prvi celovečerni nastop iz slovenske folklorne zakladnice. Nastop bo v Slovenskem narodnem domu ■ na St. Clairju, začetek ob 7.30 zv. Glasba—Veseli Slovenci, po sporedu zabava s plesom. 23. — Odbor Slovenske pristave priredi svojo tradicionalno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. FEBRUAR 13. — S.K.D. Triglav, Mil- waukee, Wis. priredi maškarado. 20. — St. Clair Rifle and Hunting Club priredi “lovsko večerjo” v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za ples bo igral Alpski sekstet. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani. Serviranje od 11.30 dop. do 1.30 pop. MAREC 13. — Slovensko-ameriškl Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igral bo Alpski sekstet. 20. — Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7. zv. Za ples igra Ray Polantz orkester. 27. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 27. — Pevski zbor Zarja priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. APRIL 17. — Tabor DSPB Cleveland priredi pomladni “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Igrajo Veseli Slovenci. 25. — Pevski zbor Planina (Maple Hts.) priredi pomladanski koncert ob 4. uri pop. v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave. Po koncertu ples. MAJ 1. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Pričetek ob 7.30 zvečer. 9. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. stara mati, 2-krat prastara mati. V Evropi zapušča brate in sestre. Pokojna je bila članica Kluba slovenskih upokojencev v Nevburgu-Ma-ple Hts. in dr. Na Jutro vem št. 173 SNPJ. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. v četrtek, 3. decembra, ob 10. dopoldne na pokopališče Highland Park. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Marjorie Rank V soboto, 28. novembra, je v Euclid General bolnišnici po enoletni bolezni umrla 54 let stara Marjorie Rank z 5254 Melody Lane, Ridge Acre Es ft c s v Willoughbyju, rojena v Clevelandu, sestra Johna (Orlando, Fla.) in Mrs. Frank (Carol) Schaff, zaposlena kot nadzornica pri W.S. Tyler, Inc. v Mentorju 15 let, članica inženirskega društva Tyco. Pogreb bo v oskrbi Rawle pogrebnega zavoda na 1 Main St. v Milanu, Ohio V sredo ob 1.30 popoldne. Pogrebne obrede bo opravil rev. John Sykes od First United Church of Christ v Willoughbyju. Na mrtvaškem odru bo v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St. danes, v torek, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9/ zvečer. Ob psmih bodo molitve, ki jih bo vodil rev. Robert Reitz. Poravnajte naročnino pravočasno! Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, od 6. do 9. zvečer. Gertrude Koloini V ponedeljek, 30, novembra, popoldne je v Hanna House, University bolnišnici po kratki bolezni umrla Gertrude Koloini, rojena Pelhan v vasi Štorije pri Trstu, od koder je prišla v ZDA pred 7 53 leti, žena Antona st., mati Antona, Louisa, Helen Greene in Sylvie Semancik, 8-krat Naročite Vaše božično voščilo v Ameriški Domovini čim preje! Voščila bodo objavljana v vseh številkah OD 8. DE-? CEMBRA DO 25. DECEMBRA 1981, v božičnih prilogah. Izpolnite spodnji kupon in navedite kakšno voščilo že-I lite, ali za $10 ali za $20 ali za $30 (z vključeno božično sli-j kico), priložite ček in pošljite vse skupaj na naslov: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland,j Ohio 44103. ali kličite tel. 431-0628. Če želite objavo Vašega lastnega besedila v božičnem i voščilu A.D., dodajte še $5 (zaradi večje porabe časa stav-j Ijenja). Voščilo št. 1 — $10.00 Vesele božične praznike in srečno novo leto! VAŠE IME IN NASLOV r- ■ 'Y' ^ Kanadski rojaki - pozor! Za naročitev BOŽIČNEGA OGLASA v Ameriški Domovini se obrnite na: SLO-CAN CENTER “Slovenska pisarna” 618 Manning Ave. Toronto, Ontario M6G 2V9, Canada Tel. 531-847o Voščilo št. 2 — $20.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! VAŠE IME IN NASLOV Voščilo št. 3 — $30.0C VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ga rojaka iz Šmihela v Podjuni, velikega slovenskega škofa dr. Gregorija Rožmana. SPT SAVINGS „...,.f“.E.7!GHLsT.'NIEREST INTEREST CHECKING I, ■ I ' Ha: -v a! I S® i'...- :. A.;Avl- JMC«® i „3* 920E.,, r 1515 E. 260th, Euclid. Ohio 44132 E? “’A : V 731-8865 1 920,'’85,h«oh'“M- LOVSKI VESTNIK Slovenian Hunters and Anglers Club pripravlja novo iz- jŠ? dajo lovskega vestnika za leto 1982. V to svrho zbira dopise in r~ pesmi, katere naj bi bile lovskega, ribiškega ali kakršnega koli zanimivega dogodka iz narave ali potovanja. Zgodba ali dogodek mora biti napisan v slovenskem jeziku. Obširen pa naj bi bil od polovice do 2 s pisalnim strojem pisanih strani. Snov je lahko ilustrirana ali pa so priložene fotografije, ni pa nujno. Hvaležni bomo vsakega dopisa in jih bomo skušali kar največ mogoče objaviti. Za najboljšo zgodbo ali pesem naše društvo razpisuje 100.00 kanadskih dolarjev nagrade. Pošljite vse dopise na sledeč naslov do 1 januarja 1982. ALDERWOOD JEWELRY c/o Miro Rak 857 Brown’s Line Etobicoke, Ont. M8W 3V7 Canada Tel. 255-4429 ali Res. 297-3540 V našem vestniku tudi lahko reklamirate svojo pisarno, trgovino, obrt ali podjetje. Za nadaljne informacije pišite ali kličite: Jože Avsenik 5 Seaborn Pl. Agincourt, Ont. Ml S 1M2 Canada Tel. Bus. 751-8112 ali Res. 293-9685 Tony Flegar 14 Wiarton Court Thornhill, Ont. L3T 2P4 Canada Tel. Bus. 889-4561 SREČNO NOVO LETO! VASI IME IN NASLOV P 2 ž Naročam božično voščilo za $ ............. Ime ................................... Naslov .................................... Mesto .............................. Zip... Pošljite na: Ad Dept. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103 N ANDREJ KOBAL: SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE III. UNIVERZITETNA LETA Nepraktičen “večen” študent Čim globlje se podajam v opisovanje doživljajev, toliko težje postaja držati se krono-logičnega načrta za življenjepis. To velja posebno za dolgo dobo mojega šolanja, med katero sem se zanimal za različne druge posle. Poleg tega je v času depresije prevečkrat manjkalo potrebnega denarja za šolo. Univerzitetne študije so bile prevečkrat prekinjene in obnovljene. Razen na čikaško univerzo se nisem nikjer vpisal, kot to dela normalen dijak v Ameriki, da bi šolski program po predpisih lepo zaokrožil ter po končanih semestrih prejel to ali ono diplomo, ki bi ga usposobila za izbrani poklic. Diplome z raznimi priznanji so mi bile podeljene tako rekoč slučajno. Seveda mi nobena ni bila podarjena: za magistra v javnem pravu (magister of science) na Columbia univerzi sem že obiskoval več kot do- volj tečajev in predložil sem dva rokopisa. Enega teh je proti plačilu objavil American Highschool Journal in sprejet je bil kot teza za magistra. Columbia mi je v priznanje po pošti poslala diplomo. Na New York univerzi sem sicer prisostvoval obredu, ko mi je njen predsednik podelil doktorsko diplomo. Tudi ta je bila v javnem pravu, vključujočem mednarodno in državno pravo. Predsednik univerze Rufus Smith me je na nekem sestanku pregovoril, da napišem disertacijo, kar mi je bilo edino še potrebno za doktorat. Tečajev kakor tudi izpitov sem imel več kot dovolj. Še bolj neformalno mi je bil priznan doktorat v psihologiji in to od zvezne vlade, kar vse bom spotoma opisal. Nada mi je včasih v pismu namignila, da sem “večen študent” brez resnega namena izbrati si ta ali oni akademski poklic. Za praktično življenje bi moral opustiti enciklopedij sko prizadevanje z neorganiziranimi študijami. Neoč mi je citirala ameriški Cooooo()<)0<)()oo< ŽELE FUNERAL HOMES MEMORIAL CHAPEL 452 E. 152nd Street Phone 481-3118 ADDISON ROAD CHAPEL C502 St. Clair Avenue Phone 3G1-0583 Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 000{){) +»4++*+*++++*++*4++*»**++++*****4++***++**»***»++*+****++++***+***+*^ VELIKA RAZPRODAM PARCEL! i SOSEŠČINA APPLE GREEK :: J j baths. Country kitchen. Marble sills thru-out. Gas heat. Washer & Dryer to stay. Lot 60 x 130. $56,900. Call 261-1459 after 5 p.m. (117-120) Remodeling Kitchens, bathrooms, dry wall, patios, garages, insulation. Free estimates. Call Andrew Kozjek 481-0584 (117-6) House For Sale St. Lawrence Parish To settle estate. Call 883-1573 or 271-7964 (118-121) Complete home remodeling and repairs. Best possible price on all your ' home needs. Call today and save 861-86(3 or 351-3714 OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA MOŽA, IN BRATA Malttsew iartšncic Večni Bog Ti daj plačilo, ki si svetu dal slovo. Dragi mož nikdar pozabljen, spavaj v grobu tam sladko. Žalujoči: MARY — žena FRANK — brat v Floridi MARY MODIC — sestra JOŽE, LOJZE in FRANČIŠKA KEBE — brata in sestra v Sloveniji ter ostali sorodniki v ZDA in Sloveniji Eastlake, O., L dec. 1981. '"''MiiuiiimiiiiiiuiiimiMiiiniiiiiiimiiuniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiumiiiiiiiiiuiitiiiiiimtJiiiiiiiiimuiiimMiiiiuiiiiiiiiiniuimiiiiiiiir''* THE PROGRESSIVE SLOVENE l WOMEN OF AMERICA 1 COOKBOOK j Entitled: 1 Treasured Slovenian & International Recipes” j This cookbook is once again on sale and can be purchased from the following sources: 1 EMILY STARMAN 23701 Harms Road Euclid, Ohio 44143 Phone: (216) 481-5307 Price $5.00 JOSEPHINE HIRTER 18315 Marcella Road Cleveland, Ohio 44119 Phone: (216) 531-5917 Mail Price $6.00 A Lovely Gift For Christmas, New Brides or Birthdays. | .;.iiiMiiiiiMi[iiiiiiiiiiiii[]iiiiiiii!iiit]iiiiimiiiiC]iimiiiiiiit]iiiimmiic]iiiiiiiiiiiiui!iiiiiiiiiiniimiiiiiMC]iniiiiMmuimiiiiiiii(]iiiiiiiiimuiiiiiiu