TRGOVSKI
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravnišfvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ££ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Tj 45 D, mesečno 15 D; inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIL
Telefon štev.
LJUBLJANA, dne 10. junija 1924.
Telefon štev. 5>52
ŠTEV. 68.
Avtonomne doklade in posebna pridobnina.
Centralni zbor industrijcev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je na svoji seji, ki se je vršila dne 10. aprila t. 1. v Beogradu, na predlog predsednika g. dr. Frana Windi-scherja soglasno sklenil sledečo resolucijo:
Ministrstvo financ se naproša, naj odredi, da se za odmero posebne pridobnine za leto 1924. in sledeča leta avtonomne doklade, plačane na posebno pridobnino v bilančnem letu, smatrajo za režijsko postavko in vsled tega pri odmeri davka ne prištevajo bilančnemu čistemu dobičku.
G. dr. Windischer je to resolucijo nastopno utemeljil:
§ 94. zakona o osebnih davkih določa, da se posebna pridobnina z vsemi pribitki in dokladami ne smatra za odbitno režijsko postavko kakor velevajo principi trgovskega knjigovodstva, temveč je po tem določilu vse tekom leta plačane davke s pribitkom, izvzemši invalidski davek in davek na poslovni promet prištevati bilančnemu donosu. Veliko breme za podjetja je razvidno iz naslednjih primerov. Za vzgled vzamem podjetje z osnovno glavnico 5 milijonov dinarjev, katero prične obratovati 1. januarja 1922 in napravi zaradi lažjega računa v letu 1922. čistega dobička po bilanci
400.000	Din. Vzamem dalje, da se finančna uprava strinja s tem dobičkom. Odmera od svote 400.000 dinarjev za 1. 1922 .in 1923., ako podjetje 1. 1922. še ni plačalo nobenih davkov, je sledeča:
Din
1. 10% državni davek 40.000
2. 90% državni pribitek 36.000
3. 30% rentabilitetni pribitek 12.000
4. 30% izredni drž. davek 26.400
5. invalidski davek	17.600
6. 160% avtonomne doklade 64.000
Din 196.000
Naslednje leto (1924) je breme večje, ker se prišteje bilančnemu čistemu dobičku v bilančnem letu plačana posebna pridobnina z vsemi pridobitki in dokladami. Vzemimo, da je tisto podjetje tudi leta 1923. doseglo 400.000 Din dobička in plačalo le enoletne davke. Plačati mora davek od tega dobička samega, prišteti pa je tudi davke, plačane leta 1923. v znesku 196.000 Din. Od davkov in doklad, navedenih v gornjem računu, odpade samo invalidski davek 17.600 Din. Ker vsi davki in doklade znašajo 196.000 Din, je prišteti bilančnemu dobičku per 400 tisoč Din še 178.400 Din. Odmerna baza je torej 578.400 Din (400.000 dinarjev plus 178.400 Din).
Odmera davka za 1. 1924. z bazo 578.400 Din je sledeča.
1. 10% državni porez te-
civarine	57.840.—
i ^avni pribitek 52’o56.~
3. 30% rentabilitetni pri-
bitek	17 352 —
4. 30% izredni pribitek 38.174 40
5. invalidski davek 25.449 60
6. 160 % avtonomne do-
klade	 92.544,—
skupaj Din 283.416.—
Pripomnim, da je račun ugoden, ker je vstavljeno za avtonomne doklade skupaj 160% in je kalkulirano plačilo le enoletnih davkov. Položaj je pa dokaj neugodnejši za naša podjetja, ker so avtonomne doklade
občinske in okrožne običajno dokaj .višje. Uradna statistika avtonomnih doklad v Sloveniji kaže, da se je leta 1923. pobiralo v 2167 občinah doklade v naslednjih izmerah: v 97 občinah doklade do 100%, v 377 občinah doklade do 200%, v 492 občinah doklade do 300%, v 329 občinah doklade do 400%, v 309 občinah doklade do 500%, v 563 občinah doklade nad 500%, katere segajo v gotovih občinah celo do 1000%. V industrialnih občinah Celje znašajo 570%, Ptuj 720%, Trbovlje 416%, Zagorje 242%, Žalec 470%, Laško 370%, Kranj 224%, Medvode 184%.
Znano dejstvo je, da imajo avtonomne korporacije vedno večje potrebe, tendenca doklad gre navzgor. Ako država ne pristane na to, da bi gotove državne davke odkazala avtonomnemu gospodarstvu, ni računati s tem, da se breme zniža v doglednem času. Treba torej spričo velikanske važnosti industrialnega in merkantilnega razvoja za državne dohodke računati s temi činjenicami ter na strani države pokazati umevanje za temeljne gospodarske interese industrije in trgovine, pa se odločiti za čimprejšnjo izpremembo določila v § 94. zakona o osebnih davkih, katera za današnje prilike niso več primerna. Zakon, napravljen 1. 1896., ni mogel predvidevati takega razvoja gospodarskih prilik, kakor ga je prinesla dolga vojna in povojna doba. Zakon svoje čase ni računal s tem, da bo poleg državnega davka prišla Še cela vrsta državnih prirezov izrednih in linearnih
ter da se bo breme avtonomnih prirezov tako namnožilo. Preobremenitev naših velikih društev, katera tvorijo fundament za našo gospodarsko evolucijo, postaja v istini grozeča in opasna. Treba je času primerne reforme zastarelega določila. Ako ni izgleda, da se uveljavi kupčijski nazor, kateri smatra vse izdatke za davke naravno za režijske stroške, ter se vse v bilančnem letu plačane davke z dokladami ne more izločiti iz davčne odmere, potem je gotovo stvar pravičnosti, da finančna uprava v očigled izrednih prilik, nastalih v avtonomnih upravah, pristane v pravem umevanju industrialnih in trgovskih interesov na to, da poskrbi za naredbo, glasom katere se prizna pri odmeri posebne tecivarine od 1. januarja leta 1924. vsem avtonomnim dokladam, plačanim na pridobnino, kakovost odbitnih režijskih postavk. To bi pomenjalo znatno ugodnost za gospodarske kroge.
Centrala industrijskih korporacij je to resolucijo odpremila g. ministru financ s primernim dopisom. Akcija je vzbudila med prizadetimi krogi živahen odmev. To dokazuje dejstvo, da se je ravno te dni vršila po iniciativi Saveza industrijalaca v Zagrebu konferenca o važnih dav-čnopravnih vprašanjih, na kateri se je pod vtisom te resolucije sklepalo o potrebi reforme posebne pridobnine in posvetovalo o akcijah, ki se naj izvedejo, da se ta cilj doseže.
Kaj nam kažejo številke naše preseljevalne politike.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu priobčuje pod gorenjim naslovom sledeči komunike:
Četudi je naše preseljevanje še vedno aktivno, ker izkazuje večje število onih, ki so se povrnili, napram onim, ki so se izselili, vendar pa izseljevanje zopet raste, vračanje pa pada.
Od ujedinjenja do konca decembra 1923 se je izselilo vsega 34.700 ljudi, povrnilo pa 43.048, tako da je število onih, ki so se povrnili, za 8438 večje od števila izseljenih. Leta 1920 je znašalo število izseljencev 5988, a povratnikov 18.980, torej trikrat toliko; leta 1923 je znašalo število izseljencev 9370, povratnikov pa 1950, razmerje se je torej obrnilo in to številčno precej občutno, ker je izseljencev petkrat toliko kakor povratnikov. Ta pojav se opaža tudi pri ostalih narodih, kakor to izhaja iz uradne statistike Zedinjenih držav.
V 1. 1921/22 se je na primer priselilo v Zedinjene države skupno 309.556 oseb, a povrnilo se je 98.712.
V letu 1922/23 pa se je priselilo vsega skupaj 522.912, a povrnilo samo 81.450 oseb.
Vse to znači, da je stara domovina že izgubila del privlačnosti, ki jo je imela takoj po končani vojski, medtem ko privlačnost Zedinjenih držav t istem razmerju, v katerem se priseljevanje otežuje, narašča. Tudi glede spola se opaža analognost med našim in seljenjem ostalih držav. Dočim je n. pr. bilo v letu 1921/22 od izseljencev v Zedinjene države 149.741 moških in 159.815 ženskih (pri nas 2872 moških in 5214 ženskih) se je razmerje v letih 1922/23 izpre-menilo, ker je bilo v tem letu 307.522 moških in 215.397 ženskih (pri nas v istem letu 5717 moških in 3653 ženskih), kar dokazuje, da število molkih — torej pravih izseljencev, ki
gredo za zaslužkom — enako raste, dočim število ženskih, večinoma žen m otrok, enako pada. Z drugimi besedami: naše preseljevanje, ki je svoj prvotni značaj pretežnega izseljevanja moških (preko 70?o) izpremenilo in zavzelo značaj setlerskega preseljevanja, torej celih družin, se vrača k staremu prvotnemu tipu, ki ga imenujejo Amerikanci »okk (stari) v nasprotju od drugega novega »re-cent«.
Po poklicu gre pretežno za poljedelce kakor doslej, kar povzroča, da je naš izseljeniški problem od nekdaj tako kompliciran, ustvarjajoč protislovje med našim pretežno poljedelskim narodnim gospodarstvom in pretežno industrijsko emigracijo, ker je pG državah priseljencev 80% naših izseljencev zaposleno v industriji. Broj izseljencev, ki so v svetu dosegli boljšo kvalifikacijo, dovršivši ae v svoji stroki ali pa priučivši se novega obrta, je relativno znaten, dasi točnih statističnih podatkov še nimamo. Kvalificiranih delavcev se je izselilo 996, a nekvalificiranih 3416; leta 1922. kvalificiranih 449, nekvalificiranih 380, leta 1921. kvalificiranih 498, nekvalificiranih 6103. Kakor se razvidi, tu ni nikakega pravila, procenti se vrste, kakor donese slučaj preseljevalnega gibanja, toda treba bi bilo delati na to, da se število nekvalificiranih delavcev zniža na minimum, število kvalificiranih pa narašča na maksimum, da nam države priseljevanja ne bodo ocenjevale naših izseljencev samo po moči njihovih mišic, temveč po njihovem znanju in ročnosti, gledajoč v njih predstavnike rase, ki je sposobna tudi za vodstvo, a ne robuje kakor črnci.
Številke kažejo, da največ izseljencev ni ravno iz siromašnih krajev, od koder jih goni sila, temveč iz krajev (Vojvodina), v katerih odločujejo
drugi motivi. Najmanj polovica vseh izseljencev je nejugoslovanske krvi (3672).
Razen Zedinjenih držav, ki so naša tradicionalna izseljeniška dežela, se pojavljajo v zadnjem času kot dežele naše bodoče emigracije Kanada in Južna Amerika. Priseljevanje v Kanado stopnjema raste, kar dokazujejo najbolje procenti. Od skupnega izseljevanja iz kraljevine je odpadlo na Kanado v letu 1921 0.6%, 1922 2.9%, a leta 1923 že 7.6%.. Še značilnejše pa so številke za Južno Ameriko. Od 12.965 izseljencev v letu 1921 se je priselilo v celem v Južno Ameriko 390, v letu 1922 od skupnih 6096 395, a leta 1923 od 9370 že 4302, torej nekaj manj kot polovica. To kaže, da naša emigracija išče nova pota, ker se ji pot v Zedinjene države zapira.
Razen naših državljanov se je izselilo iz kraljevine 2128 inozemskih državljanov. Koliko je inozemskih državljanov prešlo v tranzitu preko naše kraljevine, za sedaj še ni znano, dasi je v tem prometu za nas prav ugodna postavka za našo plačilno bilanco.
Oblasti priseljeniških držav so povrnile 58 oseb, kar je oiapram prejšnjemu času in z ozirom na strogo uradovanje priseljeniških oblasti dokaz dobrega funkcioniranja državnega aparata. Na prvem mestu stoje nalezljive bolezni, med katere šteje ameriški zakon tudi tuberkulozo.
Če resumiramo vse to, je treba priznati, da naše preseljevalno gibanje ne kaže nikakih znakov, ki bi nas mogli v kakršnem koli pogledu vznemirjati.
Viktor Kovač:
Električno preiskovanje podzemeljskih zakladov.
V naši državi se nahaja na tisoče posestnikov prostosledov, ki so jih prijavili vsled izstopkov ali pa vsled drugih znakov, ki kažejo, da se nahaja na njihovi zemlji koristna rudnina, katerim pa radi današnjega pomanjkanja denarja in radi gospodarske stagnacije ni mogoče kopati dolgih in globokih rovov, ne da bi se pri tem materijelno uničili, ako so potem pričakovani uspehi prostosledov deloma ali pa še celo povsem neugodni. V zadnjem času pa se je izkazala elektrika kot sredstvo, ki pripomore mnogo k temu, da se ž njo preišče, da-li vsebuje notranjost zemlje rudnino ali ne.
2e v prvih letih svetovne vojske se je izkazalo, da se s pomočjo električnega toka lahko izve, kaj da se nahaja v preizkušeni .zemlji, pri čemer igra sestava zemeljskih plasti glede razširjanja elektrike v zemlji posebno vlogo. Ta ugotovitev je spodbudila avstrijskega inženirja Roberta Gello, kateremu je bila naloga, baviti se s podzemeljsko telegrafijo, pri čemer je zbral natančnejše podatke, ki so jih pozneje geologi in fiziki na vseučilišču v Mar-burgu na Lahni (na Nemškem) preizkušali, dopolnili in končno na podlagi tega izdelali v obliki tablic empirično razmerje električnih tokov v raznih plasteh zemlje, ker so tudi tu spoznali neko ritmično zakonitost. Pozneje so prešli k praktični uporabi teh izkustev v raznih rudokopih, kakor tudi neodkritih krajih, kjer je bilo elektrotehnično prerokovanje,« katero je rudar preizkušal, izvzemši nekoliko neznatnih dejstev potrdilo. Kako so se preizkušnje vršile, bodi tukaj le najvažnejše omenjeno. Ugo-
iovilo se je, da najbolj navadne plasti kamenja (apno, živec, kremenjak, skrilavec) električnega toka skoraj prav nič ne ovirajo; bolj pa ovirajo razne rude in premogovo ležišče, najbolj pa ovira n. pr. podzemeljsko olje, radi česar se to ugotovi lahko najbolje in najlažje. Ako se spusti namreč električni točni hib v dno, tedaj odda ta različne smere toka v zemljo. Ako geologične plasti niso enotne ali enako oblične in če se te mere dajo ugotoviti po zelo občutljivih sprejemnih spravah že na površini zemlje, tako da se že tu — tedaj na površini zemlje — ugotovi natančna oblika v razvrstitvi in o načinu kakovosti mineralogičnega inventarja od 600 do 800 metrov globočine v zemlji. Uporabljive sprave sličijo nekoliko radiotelegrafu in se izdelujejo v posebni tovarni vCassel (Nemčija), kjer ima društvo za električno preiskovanje zemlje (Gesell-schaft flir elektrische Bodenfor-schung) tudi svoj sedež.
Društvo je tedaj delovalo v tej smeri v Avstriji in na Nemškem z dobrim uspehom; en oddelek tega društva gre sedaj, ko je premagalo prvotno skeptiko prerokovanja, v Srednjo Ameriko. Po dvoletnem prizadevanju se je posrečilo pridobiti en oddelek tudi za Jugoslavijo, Kjer se rudokop, vkljub neštevilnim ugodnim znakom za kopanje rude, nahaja še vedno v prvem razvitju, kateri oddelek naj bi to delovanje pospeševal. Danes gre samo za to, ako se pri nas dovolj posestnikov prostosledov in interesentov, ki bi naj hoteli dati preiskati po tem potu svojo po rudniških predpisih po pravici zasedeno zemljo glede vsebujočih rudniških zakladov, to se pravi, če bi ta oddelek imel v naši državi dovolj prilike baviti se s tem. To podjetje ima za sedaj le nalogo povzdigniti naše gospodarstvo in da našo industrijo glede rudo-kopa in njegovih proizvodov stori neodvisno od inozemstva. Ako pa dobi društvo dovolj dela tu, je pripravljeno ustanoviti v Jugoslaviji svojo podružnico.
Kot prva in glavna informacija glede tega naj služi sledeče:
a) stroški največ osemdnevnega preiskovanja zemlje v obsegu od 1 kmn znašajo približno 14.000 Din. Ako je pa na tem ozemlju več posestnikov, se vsota seveda zmanjša, ker pride na vsakega le en del cele vsote;
b) vsak naročnik dobi na koncu preiskovanja pismen popis geoloških razmer glede podzemeljskih skih zakladov, ki se nahajajo na njegovi zemlji, in sicer glede obsega na širino, dolžino in globočino, kakor tudi glede debeline, pri premogu tudi glede kakovosti;
c) izsledek — uspeh preiskave — ostane za druge osebe tajnost, dokler hoče to imeti posestnik sam. Ako se z gotovostjo ve, da zemlja vsebuje vrednostne zaklade, uniči, kakor se samo po sebi ve, normalno vrednost posestva v smeri rastoče kurve in v ugodnem slučaju se celo izplačajo stroški preiskovanja;
d) namerava se absolvirati prišle prijave najprej tako, da bi se preiskali najprej najbolj važni podzemeljski zakladi, in sicer po vrsti, kakor sledi; podzemeljsko olje, živo srebro, baker, nikel, kobalt, cin, svinec, cink, srebro, zlato, železo, različni kremeni in končno ležišča premoga in oglja.
Ako bi dospelo dovolj prijav, bi se električno preiskovanje zemlje začelo lahko takoj, ker tudi vremenske razmere tega nikakor motile ne bi, ker se sprave nahajajo v povsem zanesljivih gumijevih stročnicah.
Kot središče organizacije in obenem izhodna postaja oddelka za Jugoslavijo je za sedaj namenjeno mesto Maribor.
MU premog in im
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA Kralja Petra trg 8. — Telefon 220, Plačilo tudi na obroke 1
Občni zbor Ljubljanske borze.
V petek, dne 6. junija t. 1. se je vršil izredni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote. Predsednik g. Dragotin Hribar otvori redni občni zbor, konštatira sklepčnost in pozdravi navzoče. Zapisnikarjem imenuje gg. dr. Dobrilo in dr. Ivana Černeta. Za verifikatorje predlaga pa gg. dr. Černeta, Jovana, dr. Ber-ceta in Avgusta Volka.
Pred prehodom na dnevni red se predsednik g. Hribar spominja pred dnevi preminulega člana veleindu-strijalca g. Vinka Majdiča, povdarja-joč, da je z njim izgubila borza neumornega delavca in pospeševatelja raznih gospodarskih stanov. V znak žalosti so navzoči vstali raz sedežev.
Nato naznani predsednik, da je borzni svet na svoji zadnji seji koop-tiral devet borznih članov v borzni svet. Novi člani so gg.: dr. Fran Win-discher, dr. Karl Triller, Avgust To-sti, dr. Ivo Tavčar, Ivan Jelačin ml., Lovro Petovar, Franc Sire, Kihard Schwinger in dr. Ivan Slokar.
Predsednik preide nato na dnevni red. V razsodišče so bili soglasno izvoljeni ti-le gg.: Franjo Medič, Andrej Šarabon, Karl Bolaffio, Avgust Volk, Gabrijel Erzin, Vinko Heinrihar, dr. Albin Kandare, Ernst Hieng, Miroslav Ambrožič, dr. inž. Alojzij Kral. Istočasno so bili izvoljeni v finančni odbor gg.:	dr. Vekoslav Kisovec,
Karlo Prohaska, Viktor Meden, Robert Kollniann, dr. Janko Berce.
Po končanih volitvah se je g. predsednik zahvalil navzočim, povdarja-joč, da bo borza nadaljevala po začrtani poti naprej, dokler se ne bo ugodilo splošni zahtevi gospodarskih krogov in se bo borza izpopolnila z ustanovitvijo deviznega in valutnega oddelka.
Za tem je predsednik zaključil občni zbor.
* * *
Po občnem zboru se je vršila seja pomnoženega borznega sveta, v kateri se je izvršilo konstituiranje borznega sveta. V upravni odbor so bili izvoljeni poleg predsednika g. D. Hribarja ter podpredsednikov gg. Ivana Kneza in A. Praprotnika sledeči borzni svetniki: gg. dr. Fran Černe, Jean Pollak, Janko Jovan in dr. Fran Windischer.
Na predlog g. dr. Frana \Vindi-scherja se je določil »Trgovski list« v Ljubljani kot glasilo borze.
M. Savič:
Naša industrija in obrt.
(Nadaljevanje.)
Delavsko in seljaško perilo izdelujejo šivilje same in ga prodajajo na sejmih ob sejmskih dneh.
V Novem Sadu obstoji veletrgovina Avrama Schiffa, ki se bavi s šivanjem m krpanjem vreč in odej in zaposluje približno 100 delavcev.
V Petrovcu obstoji jugoslovansko-češkoslovaška izdelovalnica oblek 1. Častven in drug, ki je pričela z izdelovanjem oblek s češkimi delavci kot učitelji.
V Zagrebu obstoje: 1. Domača tvornica perila, ki more na leto izdelati po 20.000 tucatov moških srajc in spodnjih hlač za meščanstvo in približno 100.000 tucatov ovratnikov in manšet. Tvornica bi mogla izdelati tudi okoli 75.000 vojaškega perila. Ima 200 šivalnih strojev, 30 strojev za gumbnice in gumbe ter zaDo-sluje v tovarni 350, po domeh pa 150 delavcev. — 2. Domača izdelovalnica moškega perila »Olkar«, ki zaposluje 8—10 delavcev in ima 8 navadnih šivalnih strojev. — 3. »Ceha«, domača izdelovalnica perila, ki ima 18 strojev in zaposluje 68 delavcev. — 4. Tvornica perila Josip Kunkera in drug, ki izdela na leto približno
24.000	finih moških srajc, 12.000 finih spodnjih hlač, 3000 navadnih srajc in 20.000 navadnih spodnjih hlač. Zaposluje 30 —57 delavk v tvornici in po hišah. — 5. »Habitus«, tekstilne tvornice in zavod za konfekcijo d. d. ima 100 šivalnih strojev, stroje za krojenje, gumbnice in gumbe ter zaposluje v tvornici 200, po domeh pa 300—400 delavcev.
V Zemunu obstoji tvornica oblek, perila in čepic Milana Nikoliča. Zadnji dve leti je izdelal 7000 garnitur obleke za vojno mornarico, 1000 za žandarmerijo, 200 čepic za vojno akademijo, 5000 čepic za občinske sluge, 4000 čepic za železničarje itd.
V 5rodu na Savi imajo Ivanič in Vujič tvornico perilo, ki izdela na leto približno 50.000 kosov spodnjih hlač in moških srajc.
VKarlovcu je tvrnica perila Mirka Kozine, ki izdela na leto približno 180.000—190.000 kosov perila, vojaškega pa dvakrat toliko. Ima stroje za krojenje (2), za gumbe (1), za ažur (1) in za vezenje (1). V Karlovcu je še izdelovalnica perila B. Tavčar-, ja, ki izdeluje perilo in delavsko obleko. Zaposluje 82 delavcev po dometi.
V Bakru so: 1. Tvornica oblek d. d. A. Antič in drug, ki izdela na leto približno 50.000 kosov platnenih in
25.000	kosov volnenih oblek. Ima 50 šivalnih strojev, 20 specijalnih strojev, električni pogon in električno razsvetljavo. Prodaja po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori. — 2. 1. primorska tvornica oblek I. R. Dobroviča, ki je v vojni dobi ustavila obratovanje. Izdelovala je kmetsko in meščansko obleko.
V Karlovcu je tudi Karlovška industrija odej d. d. Na leto more izdelati približno 25.000 odej. L. 1921 je izdelala 16.000 odej. Tvornica ima instalacijo za čiščenje surovega bombaža, za cefranje bombaža, za izdelovanje vate, za prešivanje odej, za robljenje itd. Delavcev ima izven sezone 55, za časa sezone pa 80 in še več. Razpošiljanje jim otežuje pošta, ker pobira poštnino po 11 — 12 in 14 — 15 Din za odejo in smatra to blago za obsežnejše.
V Ivanič Gradu obstoji domača hišna industrija za izdelovanje se-Ijaške obleke, kjer jo izdeluje 300 krojačev in jo prodaja po celi ttrvat-ski in Slavoniji.
V Ljubljani so sledeče tvornice: 1. Konfekcijska tovorna Frande, ki ima urejeno obratovalisče po češkem zgledu. V tovarni je 100 šivalnih strojev poleg drugih strojev. Zaposluje 200 delavcev, ki izdelujejo fino in navadno moško perilo. — 2. »Triglav«, jugoslovanska izdelovalnica perila, ki izdeluje s 40 delavci moško in žensko perilo, približno 6000 kosov na leto. — 3. Proti naročilu izdelujeta perilo firmi Alešovec in Haman.
V Kranju je tvornica perila Ed-munda Kocbeka, ki izdeluje na dan 800 — 1000 kosov moškega in 200 do 300 kosov ženskega perila. V svoji izdelovalnici ima električni pogon.
(Dalje prih.)
Trgovina.
Ukrep Zveze trgovcev v Zagrebu glede dajanja informacij. — Na zadnji seji Zveze trgovcev v Zagrebu se je ugotovilo, da se v zadnjem času na prošnjo domačih in tujih tvrdk ne dajejo zadosti serijozne informacije. Ker so pravilne informacije za trgovstvo izredne važnosti, je Zveza sklenila, da pozove trgovstvo, naj daje informacije v naprej edino le lastnikom informacijskih pisarn ali njihovim prokuristom. — Ali bo to odpo-moglo nedostatkom v informacijski službi in ne bi bilo umestneje, da bi prevzele informacijsko službo stanovske organizacije same, je drugo vprašanje.
Uvoz petroleja. — Uprava državnih monopolov objavlja, da morajo osebe, ki hočejo v bodoče uvažati petrolej, prositi omenjeno upravo za dovoljenje in hkratu navesti, katere množine nameravajo uvoziti in preko katere carinarnice.
Tržaško pristanišče in promet po železnici v mesecu februarju 1924. — V
februarju je v Trst dospelo po železnici 1,191.606 q blaga in 1344 glav živine, in sicer iz Italije 390.674 q, iz Češkoslovaške 347.573 q, iz Avstrije 213.105 q, iz naše države 129.386 q in 1212 glav živine, iz Madžarske 83.501 q, iz Nemčije 14.393 q itd. Nasprotno je v istem mesecu odšlo iz Trsta v celoti 1,330.749 kvintalov blaga; na Češkoslovaško 451.820 q, v Avstrijo 355.762 q, v Italijo 213.226 q, v našo državo 166.892 q, na
Madžarsko 58.766 q, v Nemčijo 35.421 qv na Poljsko 25.739 q itd. Primerjajo železniški promet v februarju 1923 in 1913 s prometom v februarju 1924, dobimo nastopni pregled:v februarju 1924 je dospelo blaga 1,191.606 q, odšlo pa po železnici 1,330.749 q, skupaj torej; 2,522.355 q; v februarju 1923 je dospelo 555.210 q, odšlo pa 463.361 q, skupaj 1,018.571 q; v februarju 1913 je dospelo 1,272.027 q, odšlo 1,016.514 q, skupaj 2,288.541 q. — Promet v mesecu februarju 1924. leta je torej presegal za. 1,503.784 q, to je za 147 'A % promet v mesecu februarju 1923 in za 233.814 q, to je za 10% promet v februarju 1913. — Tržaški železniški promet je v prvih dveh mesecih 1. 1924. presegel uspehe najugodnejšega predvojnega leta (1913). Tržačani presojajo zelo optimistično nadaljnji razvoj njihovega pristanišča in tudi najhujši pesimisti cenijo letošnji promet na 80% prometa v 1. 1913.
Gibanje cen v čehoslovaški veletrgovini. Po uradnih podatkih je znašala indeksna številka za čehoslovaško veletrgovino začetkom meseca maja t. L 1015 in se je tekom meseca aprila zni-zala za 7 točk. Po dolarju na zlato vrednost preračunjena indeksna številka je znašala 146 5. Za primerjavo naj služi, da je znašala indeksna številka za veletrgovino v naši državi začetkom meseca maja t. 1. 1973, ki se je pa tekom meseca aprila t. 1. znižala za 67 točk, to je za 3 3 %.
Nemški indeks v veletrgovini, ki se
nanaša na 98 artiklov, se je v drugi polovici maja znižal za nadaljnjih 3.7 odstotkov, in sicer od 1484.7 na 1430.1 milijarde.
Avstrijska zunanja trgovina v aprila.
Po podatkih avstrijskega statističnega urada je zunanja trgovina Avstrije v aprilu precej porasla. Uvoz je znašal 182, izvoz pa 101 milijon zlatih kron. torej pasivnost okroglo 80 milijonov zlatih kron. Vzlic porastu uvoza kaže pasivnost bilanc v aprilu vendarle nazadovanje napram prejšnjim mesecem, ker je tudi izvoz zelo porasel. Celotni, pasiv znaša za prve štiri mesece letošnjega leta 348 milijonov zlatih kron, v Isti dobi prejšnjega leta pa je znašal le 227 milijonov. Porast-uvoza in izvoza se tiče predvsem industrijskih surovin in proizvodov, dočim v ostalih grupah, posebno pri živilih in živih živalih ni opaziti bistvene izpremembe. Mnogo se je uvozilo predvsem kož in kožuhovine* tekstilnih surovin in kovin, sosebno bakra.
Denarstvo.
Visoka obrestna mera. V razgovoru z nekim časnikarjem iz Sarajeva je izjavii trgovinski minister g. dr. Križman, da posveča posebno pozornost temu za naše narodno gospodarstvo važnemu vprašanju. Visoka obrestna mera preprečuje normalni razvoj gospodarskega življenja. Obrestna mera se ne more znižati z nasilnimi odredbami, ne glede na to, da je osebno proti takim odredbam v gospodarstvu. Vzroki za visoko obrestno mero so različni, a najvažnejši so: pomanjkanje gotovine in velik razvitek poslov. Sredstva, da se to zlo odstrani, so varčnost, pritegnitev tujega kapitala in likvidacija odvišnih poslov. Kriza se more rešiti le s sodelovanjem vseh gospodarskih faktorjev in z disciplino gospodarske celote, katero smo dosedaj na žalost pogrešali. Ta disciplina naj se kaže v prvi vrsti v tem, da se gospodarske sile ne porabljajo za trenutne uspehe, ampak da stalno zasledujejo edino le normalizacijo gospodarskega življenja.
Kredit Narodne banko koncem leta 1923. Stanje kreditov od strani Narodne banke je znašalo koncem 1. 1923. 1.49« milijonov 904.900 Din, od tega rednih kreditov 1.317,627.900 Din in sezonskih
179.277.000 Din. Od rednih kreditov odpade po sedežu podružnic Narodne banke na Srbijo:-510,913.900, na Hrvatsfeo in Slavonijo: 423,739.000 Din, na Slovenijo: 185,893.500, na Vojvodino: 85 milijonov 571.250, na Bosno in Hercgovino: 80,136.250, na Dalmacijo in Črno goro
31.374.000 Din. Od skupnega kredita odpade na denarne zavode 625,979.250 Din (48%), na industrijo 207,366.250 Din (15%), na trgovske tvrdke 226,641.40® dinarjev (17%), na obrtništvo 11 milijonov 894.200 Din (1%), na poljedeljske zadruge 10,203.500 Din (1%) in na ostale naprave 235,543.300 Din (18%).
Obtok bankovcev Narodne banke. Po
stanju dne 31. maja t. 1. je imela Narodna banka za 5.573 milijonov dinarjev bankovcev v obtoku. Napram stanju dne
22.	maja t. I. ne je obtok v zadnji dekadi meseca maja t. 1. povišal za 44.5 milijonov dinarjev.
Avstrija zvišala eskomptno mero. — Dunaj, 5. junija. Avstrijska državna banka je zvišala eskomptno mero od &% na 12%.
Avstrijski šiling. Kakor znano, namerava Avstrija izdati kovarni denar in sicer srebrne šilinge. Kakor poročajo z Dunaja, se bo izvršila prva izdaja teh novcev že koncem junija. Denar nosi na eni strani sliko parlamenta, na drugi strani pa oljčno vejico z označbo: >1 Schilling« in »Republik čsterreiclic. En šiling bo vreden 10.000 aK, izdali pa se bodo tudi komadi po pol šilinga, t. j. . *a 5000 aK.
Tečaji čehoslovaške krone:
	2S./5.	22./5.
Sevjork za 100 Kč	295 'A	296
London za 1 pf. štr. :	147-12 Vi	14837 Vi
Amsterdam, 100 Kč	7-88	7-92
Curih za 100 Kč	1670	1672 K
Genf za 100 Kč	1670	16'73 %
Pariz za 100 Kč	5460	5275
Kopenhagen za 100 Kč	1753	1748
' Stockholm za 100 Kč	11-25	11-25
Kristijanija za 100 Kč	2140	2140
Milan za 100 Kč	67 00	6645
Trst za 100 Kč	6650	66-50
Beograd za 100 Kč	—•—	241-12 K
KrakaU za 100 Kč	1530	1538 M
Varšava za 100 Kč	15-29	1537 'A
Zofija za 100 Kč	41100	41100
•Bukarešta za 100 Kč	—•—	—■—
Konstantinopel 1 t. f.	—■—	
Riga za 1 Kč	15 05	1505
Berlin za 1 Kč: 23./V. 125.500,000.000,
22./V. 126.000,000.000; Wien za 1 Kč:
23./V. 2.103—, 22./V. 2112—; Buda-pešta za 1 Kč:	23./V. 2.650'—, 22-/5 1635—.
Davki in takse.
Novi kolki. Finančna uprava je izdala nove kolke po 5, 10, 20 in 50 Din, M so že v obtoku. Ti kolki so izdelani na ■ tankem papirju in so po velikosti, besedilu in barvi isti kakor dosedanji, ki «o natisnjeni na navadnem debelejšem papirju. Razlika je le ta, da-je papir, na katerem so sedaj natisnjeni, tenak — akoro prozoren — in da se precej sveti.
Davčno okrajno oblastvo v Radovljici razglaša: v smislu tozadevnih določil zakona o osebnih davkih se naznanja, da je seznam o uvrstitvi pripadnikov pridobninskih davčnih družb II., III. in IV. razreda za dvoletje 1924/1925 f času od 16. do 30. junija 1924 razgrajen pri tukajšnjem davčnem oblastvu med uradnimi urami pridobninskim zavezancem na vpogled. Uvrščeni se zoper morebitno pomotno uvrstitev v smislu § 15. zakona o osebnih davkih lahko pritožijo v času od 1. do 15. julija t. 1. Pritožba mora biti kolekovana s kole-- kom za 20 Din.
' Olajšave pri izterjanju davkov na fieboslovaškem. Čehoslovaško finančno ■ministrstvo je.z odlokom z dne 15. mar-■sa. 1924, št. 121.709, priznalo pri izterjanju davkov od malih obrtnikov in delavcev obsežne ugodnosti. V tem oziru Viri lahko služil ta odlok naši finančni ■upravi za zgled, kako se mora pospeševati malo obrt tudi takrat, kadar pridejo ' sr poštev eminetno fiskalni interesi. Pri nas je ravno narobe. Še tiste malen-: kostne ugodnosti, katere nam priznavajo zakoni, se po možnosti omejujejo, kakor kaže skrajno fiskalna razlaga pojma mali obrtnik glede davka na poslovni promet, ki je vsled ozkosrčne razlage tako omejen, da ne bodo v bodoče deležni davčne prostosti niti najpotrebnejši, dasi bi sicer bili dani za to vsi po zakonu določeni predpogoji.
Povišanje pristojbin za patente r Avstriji. Z dne 15. aprila t. I. so se v Avstriji pristojbine za patente in marke izdatno povišale. Pristojbina za prijavo patenta znaša sedaj 200.000 aK, letna pristojbina 150.000 do 4,000.000 aK po številu let, letna pristojbina za dodatne patente 300.000 aK in pristojbina za izpremembo popisa 50.000 aK. Pristojbina za marke je določena na 100.000 in za registracijo vzorca 10.000 aK. Istočasno so se povišale tudi pristojbine za airadno poslovanje v patentnih zadevah. Vse omenjene izpremembe vsebuje raz-
pis ministrstva za trgovino in promet z dne 3. aprila 1924, ki je objavljen v zveznem zakoniku pod št. 106.
Carina.
Nove izvozne carine, Po časopisnih poročilih stopi dne 10. t. m. v veljavo nova tarifa za izvozno carino, ki se je sestavila po daljših kompromisnih pogajanjih med ministrom za finance dr. Stojadinovičem, ki je zastopal fiskalno stališče, in ministrom trgovine in industrije dr. Križmanom, ki je ščitil interese prizadetih krogov. Po tej tarifi bo znašala izvozna carina:	za	pšenico 20
dinarjev za 100 kg, za rž 20 Din, za koruzo 10 Din, za ječmen 10 Din, za oves 5 Din, za fižol 25 Din, za zdrob in pšenično moko 8 Din za seno 2 Din, za konje nad 3 let 200 Din, do treh let pa 100 Din, za goved do 100 kg žive teže 40 Din, za prašiče nad 70 kg od kosa ali za vsakih 100 kg (po izbiri izvoznika) 200 Din, za zaklane prašiče 100 Din, za sveže ali soljeno meso 50 Din. Mast in mesni izdelki so prosti izvozne carine, ravnotako tudi zaklana goved, ako je dejana iz kože. Izvoz prašičev v teži pod 70 kg je prepovedan.
Kako se carinijo inozemski paketi, ki jih dobivajo siromašne stranke. Carinska uprava zahteva, da mora siromašna stranka, ki reflektira na carine prosto dostavo inozemskega paketa: 1. vložiti prošnjo, kolkovano s 5 dinarji, na pristojno carinarnico (ne na carinjalno pošto) in 2. ti prošnji priložiti: a) ubožni list, b) izvirno pismo pošiljatelja, kolkovano z 2 Din. — Ako naslovnik ne predloži prošnje, oziroma ako je carinarnica ne dobi-o pravem času, ali če manjka katera priloga, se prošnja sploh ne upošteva in pošiljka se ocarini po pristojbeniku. Pošiljati prošnje, ki ne ustrezajo vsem tem pogojem, nima smisla.
Carinski postopek za motorna vozila v mednarodnem potniškem prometu. —
Finančni minister je predpisal za carinski postopek v mednarodnem potniškem prometu z motornimi vozili nov pravilnik, ki je bil objavljen v »Službenih Novinah« dne 3. junija t. 1. Za obmejni promet ostanejo še nadalje v veljavi določila razpisa št. 32.407 z dne 1. maja 1922, kolikor obmejni prebivalci ne bodo mogli izrabiti ugodnosti novega pravilnika.
Promet.
Dostavljanje brzojavk. Glede dostavljanja brzojavk po čl. 97. brzojavnega pravilnika je izdalo ministrstvo pošte in telegrafa z odlokom št. 30.628 od 5. maja t. 1. to-le pojasnilo: 1. Po točki 1 člena 97. pravilnika za brzojavno službo se dostavljajo brzojavke samo na označeni naslov. Potemtakem ni dolžnost brzo-java, da bi dostavljal brzojavke tudi v tak kraj (v stanovanje, v delavnico itd.), ki v naslovu ni označen. Navzlic temu pa mora dobro urejen brzojav gledati, da se dostavi brzojavka čimprej pravemu naslovniku, tudi če naslov ni prav natančen, ne da bi se morala plačati za to kaka pristojbina, samo da se brzojavke za druge naslovnike zaradi tega ne bodo prepozno dostavile. — 2. Kar se tiče točke 2. tega člena, je pravilno, da se dostavljajo brzojavke ob določenih dnevih in določenih urah, kakor je naslovnik odredil, za kar se plačuje posebna letna pristojbina. To velja torej samo v takih primerih, ko je naslovnik naravnost zahteval, da se mu brzojavke dostavljajo samo v delavnico, v stanovanje ali kamor si bodi ali pa samo ob časih, ki jih je določil.
Zavračanje natovorjenih vagonov iz Postojne nazaj na Rakek. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je v daljši vlogi opozorila Trgovsko in obrtniško zbornico v Trstu, da se na obmejni postaji Postojna zelo pogosto in iz malenkostnih razlogov zavračajo transporti lesa kakor tudi transporti živine na našo obmejno postajo Rakek. Pošiljatve lesa se zavračajo iz razloga, da vagoni niso biii pravilno natovorjeni, ali da kak komad presega gotovo dolžino, ali pa da je žica, s katero je pošiljate v prevezana, preslaba itd. Nedavno je bilo zavrnjenih kar 18 vagonov, ki jih je morala naša železniška uprava na stroške stranke transportirati nazaj v Rakek in pretovoriti. Enako se dogaja tudi pri veterinarskih transportih, ki so bili na Rakeku j veterinarsko pregledani ter v zdravem > i stanju odpremljeni naprej, da se v Po-
stojni že kot inficirani zavrnejo. Ker povzroča tako postopanje naši izvozni trgovini in medsebojnemu prometu znatne stroške in težkoče in bi bilo zbog tega v obojestranskem interesu, da bi se zavračanje transportov od italijanskih oblasti omejilo na minimum, je prosila Trgovska in obrtniška zbornica tržaško zbornico za intervencijo pri železniški direkciji v Trstu, da bi nadzorni organi iz malenkostnih razlogov, vsled katerih se lahko brez nevarnosti dovoli nadaljni transport blaga, ne bi zavračali transportov na našo obmejno postajo.
Uredba selske službe pri pošti Vič. Dne 1. junija t. 1. je pfičel selski pismonoša pošte Vič dostavljati poštne pošiljke v kraj Brdo vsak dan razen nedelj.
Telefonska centrala r Podčetrtku. Pri pošti Podčetrtek je bila dne 1. maja t. 1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
Postaja Žirovnica. — Prometno ministrstvo je odredilo, da se na postaji Žirovnica (proga Ljubljana — Jesenice) otvori promet tudi za ekspresno kosovno blago. Teža kosovnega blaga sme »našati za kos največ 50 kg ali 500 kg ia pošiljko. Blago v vagonskih tovorih v,se ne bo sprejemalo.
Izvoz in uvoz.
Izvoz perutnine v inozemstvo. Po
uradnih podatkih se je v prvem četrtletju 1924. izvozilo iz naše države preko 170 vagonov živine v vrednosti 45 do 50 milijonov dinarjev. V letu 1923. se je izvozilo približno 600 vagonov perutnine v vrednosti 140,000.000 Din. Ker bo letos po vsej priliki zadosti krme, se ceni letošnji izvoz perutnine na 200 do 225 milijonov dinarjev.
Izvoz lesa iz Hrvatske. Iz okoliša trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu se je v prvih petih mesecih tega leta izvozilo iz Hrvatske 4213 vagonov, in sicer: 2563 hrastovega, 164 jesenovega, 1090 bukovega, 113 jelkovega, 75 brestovega in 2 gabrovega lesa. Izvozilo se je 2493 vagonov v Francijo, 1060 v Italijo, 242 v Avstrijo, 170 v Blgijo, 125 na Špansko, 95 v Švico, 15 na Angleško in v Nemčijo 11. Za popolen pregled izvoza lesa iz Hrvatske in Slavonije manjkajo še podatki zbornic v Senju in Osjeku.
Razno.
Pregled, žigosanje, oblika in oznamo-vanje steklenic in sodov za točenje alkoholnih pijač in mleka. — Minister trgovine in industrije je izdal o gornjem piedmetu novo naredbo, ki je objavljena v »Službenih Novinah« dne 3. junija t. 1. Ta naredba velja v celoti le za pokrajine izven Srbije in Črne gore. Za ti pokrajini pa le glede oblike, sestave in oznamenovanja steklenic in sodov.
Mednarodna konierenea za vseljeva. nje in izseljevanje v Rimu. Dne 15. maja t. 1. je otvoril omenjeno konferenco italijanski ministrski predsednik z velikim govorom, v katerem je imenoval izseljevanje za največji pojav v zgodovini človeštva. — Na konferenci je zastopanih 47 držav, med njimi tudi naša kraljevina. Zastopane so pa tudi najvažnejše izselniške države:	Zedinjene	države
ameriške, Brazilija in Argentinija. Konferenca posluje v štirih sekcijah: prva za transport, druga za pomoč izseljencem, tretja za posredovanje dela in četrta za pogodbo o izseljevanju.
Napetost med Rusijo in Nemčijo prenehala. Berlin, 5. junija. Wolffov dopisni urad objavlja novo noto ruske vlade, ki je sestavljena v zmernem tonu. Ruska vlada naglaša tudi v tej noti, da je v interesu obeh držav, da se incident razčisti. Priziv ua mednarodno razsodišče po mnenju ruske vlade ni potreben. Ruska vlada vztraja na stališču, da se mora priznati pravica eksteritorijal-nosti tudi trgovinskemu odposlanstvu. Ker sta sedaj pojasnjeni stališči obeh vlad, bo odvisno od nadaljnjih pogajanj, da se doseže sporazum na zadovoljstvo obeh držav. „
Produkcija modre galice v Celju leta 1923. V cinkarni v Celju se je v za to prirejeni napravi izdelalo 2743 q modre galice v vrednosti 3,665.054 Din po povprečni ceni 1336 Din 15 p za 1 q. Za proizvajanje galice se je porabilo 800 q bakra v vrednosti 2,822.387 Din in 1406 stotov . žveplene kisline v vrednosti 181.801 Din. Baker se je dobival iz Srbije, žveplena kislina pa iz Slovenije.
Prostosledi t Sloveniji v letu 1923.
Koncem leta 1923. je bilo v Sloveniji priglašenih 12.079 prostosledov. Od teh jih je bilo v posesti države 3101, ostalih 8978 pa v posesti 131 zasebnih prosto-sledcev. Največ prostosledov odpade na. rujavi premog, in sicer 9791, t. j. 81069S vsote vseh prostosledov. Rudosledna dela so bila precej živahna. Na podlagi novih odkritij sta se v 1. 1923. podelili 2 rudniški polji na rujavi premog, eno ,v davčnem okraju celjskem, drugo v ormoškem.
Koliko se izdela pri nas žvepla? Od dveh rudnikov za žvepleno rudo v Sloveniji je samo eden v obratu, rudnik Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku. V tem rudniku se je v letu 1923. pridobilo z enim delavcem 1316 q žveplene rude v vrednosti 26.122 Din, ki se je oddala vsa v tovarno za barve v Mozirju po povprečni ceni 19 Din 85 p za 1 q.
Proizvodnja rnjarega premoga v Sloveniji. V letu 1923. je bilo v Sloveniji v obratu 39 premogovnikov, ki so zaposlovali 11.523 moških, 787 žensk, 200 mladostnih delavcev in 70 mladostnih delavk, skupaj torej 12.580 delavcev. Proizvodnja je znašala 16,969.563 q v skupni vrednosti 376,579.677 Din po povprečni ceni Din 2219 za 1 q na pridobiva-lišču. — Od te proizvodnje je bilo 2,051.060 q lignita, ostanek pa rujavi premog. Na enega delavca odpade od cele proizvodnje povprečno 1349 q ruja-vega premoga v vrednosti 29.935 Din. Od toletne produkcije in ostanka iz lanskega leta se je oddalo v tuzemstvu železnicam 6,851.407 q, industriji 6,354.851 stotov, drugim odjemalcem 817.456 q. V inozemstvo se je oddalo 849.687 q, in sicer v Avstrijo 617.901 q, na Ogrsko 203.497 q in v Italijo 28.289 q.
Konkurzi in poravnalna postopanja na Čehoslovaškem v mesecu aprilu t. 1. Statistični državni urad izkazuje, da se je v mescu aprilu 1924 priglasilo na Čehoslovaškem 42 konkurzov in 150 poravnalnih postopanj. Nad polovico primerov izkazuje Češka, namreč 23 konkurzov in 81 poravnav. Pri konkurzih znašajo ugotovljena aktiva 8,453.047 čK, pasiva pa 20,187.548 ČK, pri poravnalnih postopanjih pa aktiva 34, pasiva pa 83 milijonov čK.
Kriza ia poslovno nadzorstvo v Nemčiji. — Kakor znano, obstoja v Nemčiji institucija poslovnega nadzorstva, ki se uvede, ako se kaka tvrdka nehaja v plačilnih težkočah. V zadnjem času se je pa število poslovnih nadzorstev tako pomnožilo in nevarnost za nemško gospodarsko življenje toli povečala, da merodajni krogi razmišljajo, če ne bi kazalo, da se podvzamejo kaki ukrepi, ki bi na eni strani nudili življenja zmožnim, trenutno le imobiliziranim, vsekakor pa aktivnim dolžnikom splošen zaščitni in akordni rok v izvenkonkurz-nem pogajanju z upniki, na drugi strani pa bi preprečili izrastke in zlorabe v interesu nemškega trgovskega ugleda i» rednega gospodarjenja. Kakor je torej videti, se povsod uvideva danes tudi za reelno trgovino izredno težaven položaj in da se stremi za tem, da se obenem t preganjanjem zlorabe ne udari prehudo le radi razmer momentano v težkem po* tožaju se nahajajoče redne trgovine.
Sindikat avstrijskih železninarjev. V zvezi s pred kratkim izvršenim strnje-njem avstrijske železne industrije se vrše sedaj tudi pogajanja, da se ustanovi poseben sindikat avstrijskih vele-trgovcev z železnino. Gre za šest velikih tvrdk in so pogajanja domalega zaključena. Kot namen ustanovitve tega sindikata, ki naj bi bila nekaka podzveza železnoindustrijskega kartela, se označuje sanacija razmer na avstrijskem že-lezninskem trgu, ki so jih vojne in povojne ustanovitve zelo zmedle. Tudi je predvideno skupno skladišče. Radi stalno slabe kupčije in podražitve kreditov so številne tvrdke prisiljene, da svoje zaloge prodajajo v izgubo. Zaloge pa so bile letos posebno velike, ker se je računalo na živahno stavbno sezono, ki pa je odpadla.
Brezposelnost v Švici. Število deloma ali popolnoma nezaposlenih oseb v Švici se je tekom meseca aprila t. 1. znižalo za 6250 in znaša le še 23.195 oseb.
Zunanja trgovina sovjetskih driav v letu 1923. Izvoz iz sovjetskih držav je znašal v letu 1923. 2285 milijonov pu-dov 't vrednosti 2058 milijonov zlatih rubljev, v 1. 1922. pa 563 milijonov pu-
dov v vrednosti 81'6 milijonov zlatih rubljev. Izvažala so se v prvi vrsti živila (117 milijonov zlatih rubljev) in sirovi-ne ter polufabrikati (87‘3 milijonov zlatih rubljev), dočiin se je gotovih izdelkov izvozilo le za 1'6 milij. zlatih rubljev. Po državah se izvoz razdeli nastopno: Nemčija (613), Anglija (335), Litvansko (23'8), Estonsko (112), Holandska (118), Turčija (10‘2), Finska (7’8), Francija (63), Italija (63), Belgija (4). — Uvoz na Rusko je znašal leta 1923.: 56 7 milijonov pudov v vrednosti 17914 milijonov zlatih rubljev, leta 1922. pa 165 8 milijonov pudov v vrednosti 39'9 milijonov zlatih rubljev. Uvažalo se je surovine in polufabrikate (69'7 milijonov zlat. rubljev), živalske produkte (637), kovine (37 03), tkanine (23 24), kemikalije (16 5), kurivo (1617) in živila (10 5). Pošiljatve inozemske pomožne akcije, ki so vračunjene, so bile vredne 35 08 milijonov zlatih rubljev. Uvažale so nastopne države: Nemčija (5377), Amerika (442), Angleška (37-5), Poljska (798), Švedska (6 5), Finska (6 06), Estonsko (5'7) in Holandska (213).	•
Deset napovedi za trgovca. Glej, da prepričaš svoje odjemalce, da imaš rad nje same, ne pa njihov denar. — Pusti svoje odjemalce v prepričanju, da se bolje razumejo na blago, kakor ti, kajti pred preveč zvitimi in pametnimi se ljudje boje. — Nikdar ne razkladaj odjemalcem svoje težave, izgube, skrbi in bojazni, ker bodo sicer mislili, da marajo ravno oni plačevati za tvoje pogreške. — Daj vedno prav svojim odjemalcem; boš že našel priliko, da dobiš zadoščenje za krivico, ki ti jo delajo. — Daj svojim odjemalcem včasih kako darilce (seveda brez obveze do rednih dajatev); takega se stranke prav rade spominjajo po mesecih. — Stranka se mora počutiti v trgovini udobno in skrbno postreženo. — V trgovini mora videti stranka le prijazne obraze in nikdar ne sme biti priča zmerjanja učencev in pomočnikov. — Trgovec si ne sme pustiti povedati šele od stranke, kje leži blago. — Stranki naj ponuja in streže le eden; nudi naj ji polno izbiro ter ji svetuje tako, da bo stranka prepričana, da kupi pošteno in dobro. — Stranka sama pa ne sme zmerjati, nergati in — ostati dolžna.
mmmaamaaaesmaatiaes&ei
wudoha< tuz ' :rz—............->
JUDDtt
Trgovski register.
Vpisale so se nastopne firme: 450. Sedež: Ljubljana. Besedilo lirme: Gospodarska pisarna, družba z o. z. 451. Sedež: Ljubljana. Besedilo lirme: »Papir«, nabavna in prodajna družba za tiskarske potrebščine z o. z. 164. Sedež: Domžale. Besedilo firme: Kuralt Jože. 465. Sedež: Lanišče-Škofljica. Besedilo firme. Fr. Martinec. 466. Sedež: Laško. Besedilo firme: Franc Pačnik. 467. Se-
dež podružnice: Kočevje. Besedilo firme: Matija Cetinski, trgovina z vinom. 468. Sedež: Verd. Besedilo firme: M. Dobrovoljc & A. Kranjc, trgovina z lesom.
Izbrisala se je nastopna firma: 457. Sedež podružnice: Velike Lašče. Besedilo firme: Paternost & Remic. 473. Sedež: Novo mesto. Besedilo firme: Josip Košiček.
»
DVOJNO
RŽENA^
; 5LADNA I IL.IM KAVA. ;|
I/ »AORiA/	W
TVORNICA ŽITNE KAVE,	Y
\ *,t-..ppražarnazhnate kave. u
LINČE PRI LJUBLJANI. f j;,
a tv	.V2(
Tržna poročila.
Mariborsko sejmsko poročilo. Maribor, 6. junija. Danes se je pripeljalo na sejm 108 svinj, 2 kozi, 2 ovci. Cene so bile sleuece: za 5 do 6 tednov stare prašiče 150 do 250 Din za komad; 7 do 9 mesecev 275 do 350 Din; za 3 do 4 mesece stare 650 do 750; za 5 do 7 mesecev stare stare 875 do 950 Din; za 8 do 10 mesecev stare 1125 do 1200 Din, za 1 leto stare 1600 do 1850 Din. 1 kg žive teže 16.25 do 17.50 Din; 1 kg mrtve teže 20 do 23.75 Din. Koze komad po 225 do 300 Din, ovce komad po 200 do 25 Din.
Slaba letina sliv. Iz Bosne dohajajoča poročila obetajo za letos jako slabo letino sliv. Pesimisti cenijo pridelek komaj na polovico lanske množine. Starega blaga ni več na trgu, ker producenti spričo slabih obetanj ne stavljajo sicer že malenkostne množine, ki so še na razpolago, na prodaj. Letina za hruške in jabolka obeta biti nasprotno dobra, za orehe pa jako dobra.
Kolonialni trg (Praga).
Kava.
V preteklem tednu so bile cene kavi v padanju. Tudi newyorški terminski trg je zaznamoval cel teden precejšnje nazadovanje. Razvoj na tem trgu pa ae je vršil popolnoma brez vpliva razmer na braziljskem trgu. Slabljenje tega je pripisovati splošni oslabelosti nakupovanja in pa poročilom o dobri letini. V Newyorku je notirala kava:
	l./V.	5./V.	8./V.
Loko	15.12,	15,—	15.—
Maj	13.30	—.—	13.27
Julij	12.75	13.29	12.64
September	-12.16	12.58	11.95
December	<®12.81	12.18	11.57
Marec	11.65	11.98	11.24
Padanje cen na braziljskem trgu zadeva predvsem slabše vrste, medtem ko je ostala cena boljšim vrstam skoro nespremenjena. Ponudbe za boljšo kavo so bile neznatne.
V Braziliji notirajo:
l./V.	5./V.	7./V.
Tečaj	6 •/..	6 “/*	6	%
Rio	26.000	25.525	25.200
Santos	27.000	27.000	26.000
Na kontinentu je ostal trg miren, kar je pripisovati močnemu uvozu kave iz centralne Amerike, na drugi strani pa pomanjkanju denarja v Nemčiji. Z Brazilijo se ni napravilo nikakih sklepov.
^ Zaloge v Evropi so bile po poročilu G. Diurnig & Zoou 1. maja sledeče:
1924	1923
Trst	106.000	52.000	bal
Kopenhagen	66.000	75.000	bal
Bremen	14.000	18.000	bal
Hamburg	209.000	92.000	bal
Holandska	241.000	241.000	bal
Angleška	149.000	639.000	bal
Antverpen	75.000	75.000	bal
Havre	583.000	510.000	bal
Bordeaux	33.000	24.000	bal
Marseille	52.000	44.000	bal
Genova	130.000	130.000	bal
_ 1,658.000	1,900.000	bal
Čaj:
Indijski čaj:	Ponudba	pretečenega
tedna 29.000 zabojev je našla dosti odjemalcev. Vse vrste so se prodale skoro po višjih cenah. Sredi tedna je bilo po-nudenih ponovno 16.000 zabojev. Srednje in boljše vrste so se prodale po trdnih in celo po višjih cenah. Iz Indije prihajajoča poročila označujejo bodočo letino kot slabo.
Ceylon-čaj: V torek se je prodalo 26 tisoč bal. Kvaliteta ni bila posebno dobra. Cene so trdne.
Java in Sumatra:	V	četrtek je bilo
ponudenih 8500 zabojev. Prodaja je bila splošna, cene nesrepmenjene.
K a k a o :
Dasiravno so cene padle, je bil promet malenkosten. Liverpolski trg je bil za afrikansko blago miren.
Vsled denarnega pomanjkanja v Nemčiji je cena zelo padla.
V Londonu je bilo 6. t. m. ponudenih 12.261 bal. Accra se ponuja po 32/6 in 33/6 za maj-junij cit' Hamburg.
Bahia je slabša, Fair se ponuja po sh 30/—. Trinidad notira 48/6 do 49/—. Somer-Arruba po 68/6 do 69/—. Zaloga vseh vrst znaša v Londonu 131.145 vreč proti 184.960 vrečam v>> lanskem letu.
Svetovni pridelek, poraba in zaloge kakaoa:
pridelek poraba zaloge 1913	353.640	251.690	99.020	ton
1919	461.600	396.270	170.050	ton
1920	371.230	374.190	167.100	ton
1921	386.920	400.620	153.400	ton
1922	408.600	421.170	140.830	ton
1923	447.900	422.150	166.580	ton
Književnost.
Državne trošarine. Pred kratkim je izšla pod tem naslovom poljudna razprava dvornega svetnika Maksa Kostanjevca, ki je v prvi vrsti namenjena za priročno uporabo gospodarskih krogov. Knjigo, ki velja le 10 dinarjev, smo že priporočili, a kljub temu odziv na naročbo, kakor smo informirani, še vedno ni zadovoljiv. Zato ponovno priporočamo vsem gospodarskim krogom, ki imajo opravka z državno trošarino, da knjigo čimpreje naroče. — Naročila sprejema pisarna Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Dobava, prodaja.
Prodaja lesa. Šumsko-gospodarstveni ured ogulinske imovne opčine v Ogulinu bo prodal dne 27. junija t. 1. večjo količino stoječih debel.
Dobava strešne opeke. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27. junija 1.1. ofertalna licitacija glede dobave strešne opeke.
Dobava katrana. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 14.000 kg katrana.
Dobava barv, firneža in terpentina. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave barv,, firneža in terpentina.
Dobava skrojenih garnitur za zaboj« ter desk iz'mehkega lesa. — Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 27. junija t. I. ofertalna licitacija glede dobave 191.000 skrojenih garnitur za zaboje, 45.000 desk in 8000 lat iz mehkega lasa.
Dobava blaga za zastave. — Pri ode-lenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 27. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave blaga raznih barv za zastave.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zboruice v Ljubi ju ni interesentom na vpogled.
Dobava drv za pošte v območju poštne direkcije v Ljubljani. — Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo večje količine drv za svoje urade. Pismeni pogoji se dobe pri Ekonomskem odseku te direkcije v sobi št. 39 Sv. Jakoba trg št. 2. Ponudbe, kolkovane s 5 Din, v zapečatenem ovitku se sprejemajo do 26. junija t. 1.
Nabavka karbida. — U smislu resenja gospodina Ministra Vojske i Mornarice E. G. Br. 7775 od 3. septembra 1923. godine, održače se prva usmena javna licitacija za nabavku karbida, i to: Dne 25. juna t. g. u kancelariji Intendature Komande Dravske diviziske oblasti za nabavku 900 kilograma karbida -/.a garnizon Ljubljanski. Dne 27. juna t. g. u kancelariji Komande Mariborskog voj-nog okruga za nabavku 400 kilograma Karbida za garnizon Mariborski. Nad-metanje če se vršiti tačno u 11 časova d pomenutim kancelarijama. Uslovi se mogu videti svakog radnog dana u kancelarijama pomenutih Komanada. Kau-cija 5% za naše, a 10% za straue državljane, polaže se na kasi pomenutih Komanada najdalje do 10 časova, onoga dana, kojega če se održati licitacija. — Licitanti moraju biti snabdeveni pored kaucije još i sa uvjerenjem o svojoj podobnosti za izvršenje ove nabavke i uverenjem poreske vlasti, da je svoju trgovinu prijavio poreži i da je za poslednje tri mesece naplatio porezu. — Pozivaju se interesovana lica, da ovaj licitaciji učestvuju. — Iz kancelarije In-tendature Komande Dravske diviziske oblasti E. Br. 8379 od 19. maja 1924. godine u Ljubljani.
Veletrgovina v
. v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko
blatgro
raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin da dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
Edini tihi pisalni stroj z omejeno trpežnostjo
t. C- SMITH A. BROS, Mod. S
brez najmanjšega ropota, Ker so vsi teCaJI na RroglJICnih ležiSCllt.	(
Zastopstvo:
tud ©vik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. ©./I.
Hiša in gostilna
Enonadstropna hiša * »taro gostilno, pripravna tudi la vsako drugo obrt, ob deželni cesti, ▼ bližini Železniške postaje ▼ Upievju, se proda. K hiši spada: gospodarska poslopja, lep sadni vrt, njive, travniki in gozd. — Pojasnila daje tiskarna J. Parliiek t Koeevj«.
na VELIKO 1 \ Priporočamo: galanterijo, g -j nogavice, potrebščine za g ■ čevljarje, sedlarje, rinčiee, g " podloge (belgier), potreb- J j š*ine za krojače i« šivilje, ■ a gumbe, sakanee, vezenino, ■ J svilo, tehtnice decimalne £ j ia balančne najceneje pri >
i JOSIP PETEUHC £
S Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. g »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M*
CDIICDIICDIICDIICDIICD1ICDIICD'
Iščem za takoj prodajalko špecerijske stroke, mlajšo moč, dobro izurjeno v nadrobni prodaji in prijazno v občevanju. — Prednost ima, katera je nekoliko vešča pisarniških del. — Oskrba vsa v hiši. — Ponudbe takoj z zahtevo plače in znamko za odgovor na Al. Lavrenčič, Cerknica.
OII O II CDII CD II CD II CD II CD II CD
TEODOR KORU
LJUBLJANA
POLJANSKA ČUTA ST. 3.
Krovec, stavbeni, galanterijski In okrasni klepar. Instalacije vodovodov.
Naprava stelovodov. — Kopališki in klosetne naprav«.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor ludi posod (škaile) za konserve.
A. VICEt
Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni~ nasto in stekleno robo.
Na debelo I	Na	drobno	i
Razširjajte »TRGOVSKI LIST“!
i laafauK ia izdajate!): »Merkur«, traovsko-indMstnblro d d, Ljubljana. - Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-induslniske d. d