Stev. 7. V Ljubljani, v četrtek dne 17. februarja 1927. PoStnlna platana v gotovini Z mesečno prilogo »Socialna kultura". LetO VI. Glasilo krščanskega delovnega ljudstva **ha|o viak Četrtek popoldne; v slučafu p ra*- n Posamezna številka Din 1-50 — Cena: za 1 mesec n Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo *»Uca dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari II Din S--, ca Četrt leta Din 15%, ia pol leta Din 30*-; za II Jugoslovanske tiskarne, KolportaSnl oddelek, **W 2/1 — Nelranklrana pisma se ne sprejemajo II Inozemstvo Din 7-> (meieCno) — Oglasi po dogovoru il Poljanski nasip it. 2 — Rokopisi se ne vraCaJo Kal nas učijo volitve? SDS. Kdor bi jemal v obzir vse okoliščine, ki niso bile prav nič ugodne za SDS (polom Slavenske banke, osovraženost cen-tralizma, teror itd.), bi moral biti prepričan, da bo ta stranka pri volitvah zelo nazadovala. Pa je bil kljub temu porast. Kje so vzroki ? ' SDS je svobodomiselna stranka in predstaviteljica kapitalizma. Vsled tega Je jasno, da ne sme ta stranka izginiti. Kapitalizem je pripravljen na velike žrtve, če gre za njegove interese. S tega stališča je internacionalna stranka. Kar je hilo starejših naprednjakov, se niso mogli sprijazniti s taktiko in meto« dami mladinov. Pripomniti ipa moramo, ^a je njihova taktika logična posledica liberalnih načel. Pravzaprav so bili ti gospodje, ki so zapustili SDS, nedosledni. Ampak dejstvo je, da se je ločil večji del veteranov in šel med radikale, ali Pa so izven strank. Če je kljub temu dvig pri zadnjih volitvah, je to posledica naraščaja. Na jasnem si moramo biti, da je sedanje ozračje, v katerem je dih nenravnosti in špekulativnosti, zelo ugodno za pridobivanje privržencev med uladino. In .med njo ima SDS bogato žetev. Precej naraščaja je dobila SDS tudi nied delavstvom. Pri njem izrabljajo privrženci SDS svoj gospodarski prestiž, ki Pa ne bi bil dovolj učinkovit, ko ne bi del delavstva izgubil vero vase po krivdi marksističnih voditeljev. GOTOVO Je, da bo SDS ta kader tudi obdržala. Kajti če ga niso zmanjšale že omenjene okoliščine, je gotovo, da so Minister za socialno politiko dr. A. Gosar je dal te dni časnikarjem v ^elgradu o delu v svojem ministrstvu sledečo izjavo: Doba, v kateri sem prevzel resor socialne politike, ni ravno najbolj povolj-na za intenzivno izvajanje socialne politike. Mnogo, kar bi se lahko storilo, bo •noralo radi razmer, v katerih živimo, °stati samo pobožna želja. Vendar nadejam, da bomo kljub temu za olajšanje težkega položaja, posebno delavskega stanu, mogli vsaj nekaj storiti. njeni somišljeniki zelo disciplinirani. Za nas je .pa to nauk, da ima slovenski narod veliko suhih vej na svojem drevesu. Kajti ta del ne živi z njegovo korenino, ampak se je odločil od njega in stoji ž njim v nespravljivem nasprotju. Z ozirom na gospodarsko moč te stranke moramo pričakovati ostre in hude boje. Kajti kjer je denar, je tudi dovolj sredstev za razširjevanje idej. Kakor kaže dosedanje življenje, tudi v sredstvih ni izbirčna, samo da vodijo do cilja. Med inteligenco SDS nima kaj iskati, ker je med njo že opravila svoj posel. Njena logična pot jo vodi med delovno ljudstvo. Sedanji položaj delovnega ljudstva — revščina, brezposelnost, strah za eksistenco — je nad vse ugoden za cilje SDS. Njen val more odbiti samo globoko zavedno ljudstvo. Vsled tega mora biti naloga vseh prijateljev delovnega ljudstva, da se dvigne njegova samozavest in pa, da prepriča te sloje, kakšnega pomena so za gospodarstvo in družbo. Najlažje pa opravljajo tak posel stranke, ker imajo gotov kader zvestih somišljenikov. Kakor skuša SDS svoj kader povečati, ravno tako moramo mi, in se bolj kot SDS, stremeti za tem, da pritegnemo v svoj krog vse zbegane delavske množice. Pritegniti jih pa moremo le pod enim pogojem, in ta je: da visoko dvignemo zastavo krščanske demokracije, da ta zastava vedno enako vihra in da se ne ukloni pod nobenim pogojem. Zaščita delavstva. Zaščita delavstva, kakor jo določa zakon, je v mnogih ozirih nezadostna in potrebna zboljšanja. Tudi v tem otziru so glavne priprave v ministrstvu v splošnem že gotove, tako da se bo tudi v tem pogledu moglo v najkrajšem času marsikaj zboljšati. Posebno mislim, da bo treba pomagati inšpekcijam dela, da bodo mogle izvrševati posle, za katere so postavljene, da ne bodo zgubljale moči za posle, ki spadajo v delokrog raznih drugih zavodov. Stanovanjsko vprašanje. Veduo sem bil na stališču, da se mo. ra stanovanjsko vprašanje rešiti samo s tem, da se čimveč gradi. Vse ostalo so samo slamnata sredstva. Zato je bilo od vsega začetka jasno, da je treba za to uporabiti vsa sredstva, s katerimi ministrstvo razpolaga. Zato mislim tudi jVečji del za brezposelne zbranega denarja uporabiti za produktivne svrhe, v prvi vrsti za graditev malih stanovanj. Poleg tega daje ministrstvo že sedaj iz stanovanjskega fonda z ozirom na nedavno objavljeni pravilnik posojila drž. uradnikom za graditev stanovanj. Podpisal sem že več takih dovoljenj. Komisija, ki rešuje te prošnje, ima nalog, da delo po možnosti pospeši. Političen pregled. V narodni skupščini se je pričela proračunska razprava. Proračun znaša 11 milijard 690 milijonov. — Anketni odbor je končal razpravo o korupciji. Zmagalo je stališče SL1S, ki zahteva, da se pokliče na odgovor vsakdo, minister, uradnik ali zasebnik, komur se upravičeno očita korupcija. — Pretekli teden so delali tudi razni skupščinski odbori. Najvažnejši dogodek je torkova seja radikalnega kluba, ki je sklenil, sprejeti člane Jovanovičevega kluba nazaj v radikalni klub. S tem se je vladna večina zopet znatno okrepila. DRUGOD. Najvažnejši dogodek preteklega tedna je ameriški predlog glede razorožitve na morju, ki ga je poslala Amerika Franciji, Italiji, Japoiiski in Angliji v izjavo. Amerika predlaga, da se to vprašanje obravnava na posebni konferenci interesiranih držav. Italija se je načeloma izjavila za razorožitev, vendar skrbno pristavlja, da si svojih pravic do morske plovbe ne bo dala kratiti. Francija pa zahteva, da se to vprašanje obravnava v okviru Društva narodov, ker je to zadeva, ki spada v njegov delokrog. Razen tega pa se morajo pri rešitvi, tega vprašanja’ vpoštevati tudi druge manjše države. Vprašanje razorožitve bo predmet letošnjih razprav na zasedanju »Društva narodov« in države, ki imajo resno voljo voditi pacifistično politiko, ne smejo kršiti ugleda Društva narodov s tem, da obravnavajo tako pereče probleme na posebnih konferencah, kjer po 5 diplomatov odloča o vprašanjih, o katerih mora biti vsa javnost nekoliko natančneje poučena. Prizadevanje za mir mora biti resno in eno najglavnejših principov zunanje politike vseh socialno orientiranih strank. Socialistična konferenca v Bruslju je te dni sprejela resolucijo, da naj se takoj proglasi generalna stavka vseh prometnih delavcev, ako bi katera imperialističnih držav hotela v kolonije pošiljati vojaštvo in orožje. Angleška delavska' stranka je pri zadnjem sporu med Anglijo in Kitajsko odločno nastopila. Tako dela socialni minister. Komaj nekaj dni je tovariš Gosar minister za socialno politiko, pa se že pozna njegov blagodejen vpliv. Kakor znano, se je nahajala Delavska zbornica v Splitu v velikih težavah, predvsem ker ni hotelo pristojno ministrstvo potrditi proračuna. Novi minister je rešil to zadevo na tak način, da je odobril proračun, obenem pa dal ukaz, da se takoj ukrenejo potrebni koraki, ki vedejo do skorajšnjih volitev. Isto je odredil pri Delavski zbornici v Novem Sadu. S tem korakom je dana možnost, da pridete obe zbornici čimprej v normalen položaj. Okrog 30 .milijonov dinarjev delavskega denarja je nabranega v Hipotekarni banki in v par drugih zavodih. Vse urgence in pritiski delavskih organizacij so bili zaman. Sedaj se pa že izdeluje tozadevni pravilnik in bo dogotovljen v najkrajšem času. Kakor je znano, je Delavska zbornica v Ljubljani brez lastnega poslopja, kljub temu da je na razpolago potrebni kapital. Z ukazom ministra dr. Gosarja je ta zapreka odstranjena! in le njemu se ima delavstvo zahvaliti, da bo dobila Delavska zbornica v doglednem času lastne prostore. Istotako je pripravljenih nekaj milijonov za zidavo uradniških stanovanj in sicer na ta način, da bodo dobili uradniki ceneno posojilo na dobo 25 let. Znano je, da skušajo nekateri trgovci izrabljati .sedanji položaj v škodo svojih nastavljencev. Tako so trgovci v Celju pripravili velikega župana v Mariboru, da je izdal odlok, glasom katerega smejo vpoklicati v službo svoje nameščence tudi ob nedeljah, odnosno da jih smejo ob delavnikih pridržati v delu čez običajni delovni čas. Ker je bila taka odredba protizakonita, jo je minister brzojavno ukinil. Da se v bodoče preprečijo taka prakticiranja, pripravlja minister pravilnik, ki bo take zadeve pravilno in pravično uredil. Poleg naštetega je na vidiku več odredb, ki so zelo važne za delavstvo. Če primerjamo razne zahteve marksistov po časopisju, bo lahko vsak sam razsodil, kako resne so. Zgled demagogije. Priznamo: Radovedni smo bili, kakšno stališče bodo zavzeli naši marksisti proti novemu ministru za socialno politiko. Kajti dr. Gosar je tako znana osebnost, da vedo tudi marksisti, da pomeni značaj ministrov in njegovo strokovno znanje ter njegov vpogled v delavske razmere garancij o. Namreč garancijo v tem smislu, da ne bo njegovo delovanje nasprotno delavskim interesom in da bo izvedel prav vse, kar se more v sedanjih razmerah izvesti. Kakšen je položaj v vladajoči družbi v naši državi, tudi dobro vedo naši marksisti. Ce je prevzel v takem položaju tovariš Gosar ministrstvo za socialno politiko, dokazuje ta čin le njegovo veliko ljubezen do delavstva in pa njegovo visoko moralno silo. Kajti ali naj pusti, da sploh propadejo vse pridobitve, ki so jih pridobili delavci? In to bi se zgodilo v onem trenutku, ko bi bilo ukinjeno ministrstvo za socialno politiko. In to ministrstvo je rešil edino tovariš dr. Gosar. Tudi to dobro vedo naši marksisti. Ko bi imeli v sebi le količkaj poštenja, bi to pokazali. Toda v strahu, da jih bodo delavske mase še bolj zapuščale kakor dosedaj, se poslužujejo takih sredstev, ki so celo z izrazom »demagogija« premilo označena. >Delavec«, glasilo združenih marksistov, se v številki z dne 10. februarja prav na široko razkorači in zahteva, da naj dr. Gosar kar čez noč dela čudeže: on naj ukine zakon o zaščiti države, uvede tiskovno svobodo, odpravi davek na ročno delo, prepove nočno delo v pekarnah, zviša eksistenčni minimum na 30 tisoč dinarjev, uredi plače uradnikom, vpositavi diplomatične odnošaje z Rusijo, izda nov pravilnik za bratovske sklad-nice itd. Ce tega ne izvrši, je demagog in ljudski goljuf, pa ne samo dr. Gosar, ampak tudi vsi krščanski socialisti. Tudi »Enotnost« se je oglasila v obliki javnega vprašanja na dr. Gosarja. Moramo pa priznati, da se giblje v mejah možnosti. V splošnem take zahteve, kakor da bi imela SLS absolutno večino v parlamentu. Kar se pa tiče pravilnika za bratov- Skrb za breposelne in za mala stanovanja. Kot prvo in najvažnejšo nalogo sma-tram skrb za odvrnitev brezposelnosti, Posredovanje dela in podpiranje brezposelnega delavstva. Ono danes potrebuje kruha in zaslužka. Kdor bo to iz-Vršil, o tistem se bo lahko reklo, da v°di najbolj aktualno in največjo socialno politiko. Kakor vemo, je vlada izde-lala svoj gospodarski program in misli, j da bo, držeč se tega programa, zbudila j naše gospodarstvo k novemu življenju, j ” svoje strani bom v tej smeri skušal j v najkrajšem času dobiti denar, ki je , *bran za brezposelne, v prvi vrsti za ! graditev malih stanovanj. Za posredo- j vanje dela, kakor tudi za samo denar- j ni spremembami, tako se vsaj nade- ! ^arrii skoro stopil v veljavo. J P^eosnova delavskega zavarovanja. \ Druga važna in nujna točka mojega ljr°grama bo preosnova in zboljšanje elavskega zavarovanja. V tem pogledu bo dalo tudi krajevnim organom za ^varovainje več iprilike za podjetnost in 8 Sonorno sodelovanje. V tem pogledu ^6rri že obširno razpravljal s pristojnimi vrtelji. Zaio upam, da se bo to moje ,^ra®anje moglo povoljno rešiti, tako ^Ustanovo samo, kakor tudi v popolno Ovodjstvo vseh prizadetih krogov. Zaščita de«e. j Zaščita dece je ravno za naše razme-i re največjega pomena. Žalibog so sred-j stva, ki so v to svrho na razpolago, zelo majhna. Zato proučujem možnosti, kako bi se moglo v tem oziru na kak drug način pripomoči, da bi se našla materialna sredstva. Skrb za izseljence. Po proračunu, kakor ga je sprejel finančni odbor pod ministrom, mojim prednikom, bi morala pravzaprav odpasti naša izseljeniška služba v tujini. Storil bom potrebne korake, da v tem oziru dosežem potrebne spremembe, tako da bi bilo mogoče obvarovati ne samo dosedanjo izseljeniško službo, marveč jo še spopolniti. 'Po mislim, je potrebno temprej, ker se naši delavci vedno bolj izseljujejo v države, ki so jim popolnoma tuje in neznane. Invalidsko vprašanje. Invalidsko vprašanje je zelo težaven problem. Za sedaj bo prva naloga ta, da se .pospeši reševanje invalidskih zadev po novem zakonu, katerih je še vedno okrog 40 odstotkov nerešenih. Dasiravno se je proračun v to svrho zmanjšal, vendar upam, da se bo tudi ta napaika lahko popravila. Reševanje prošenj o odkupu invalidnine je sedaj v polnem teku. Ti slučaji se bodo prilič-no hitro rešili. Delovni program ministra za soc. politiko. ske skladnice, bi pa morali vedeti strokovnjaki v marksističnem taboru, da spada ta zadeva zaenkrat še pod ministrstvo za šume in rude. Ko bi bili ini demagogi, ne bi šli v vlado, ampak bi pustili, da naj rajši vse propade, samo da bi imeli še več povoda za vpitje. Toda mi smo resni ljudje. Hočemo poskusiti in izrabiti vsako pri- j liko, s katero menimo služiti delavstvu. Ne bomo pa nikoli zakrivali delavstvu težkoč, ki so nam na poti, tako da bo objektivna sodba za poštene in resne ljudi vedno mogoča. Seveda od urednika »Delavca« ne moremo kaj takega pričakovati, nasprotno, prepričani smo, da bo še vedno stavljal »razme minimalne zahteve«. Vsak ptič po svoje poje. ni imelo nobenega pojma. Zato se ni čuditi, da živi to delavstvo mnogokrat { v silno slabem položaju. Saj ne pozna niti najnavaduejših pravic, ki mu jih daje zakon o zavarovanju delavcev, zakon o zaščiti delavcev in drugi zavarovalni in zaščitni delavski zakonski predpisi. Ni se čuditi, da je očigled tem sla bim razmeram izšla iz delavstva samega misel po združenju vsega tega delavstva v Vavti vasi in sosednih krajev, ki se preživlja le od Rezkega dela svojih rok in mnogokrat za svoje delo ne prejme niti takega plačila, da bi se mogel delavec pri svojem delu primerno nahraniti. Za razmere tega delavstva je izvedela Jugoslovanska strokovna zve^a. Zato se je podal v nedeljo 13. februarja v Vavto vas glavni tajnik JSZ tov. Gajšek, kjer se je vršil ilep shod lesnega de-la\stva. Govornik je navzočim pojasnil pcmen in cilje naše organizacije, pojasnjeval je delavcem razne socialne zakone in predpise ter jih pozval, da se vsi lesni delavci iz cele doline združijo v svojo strokovno zvezo lesnega delavstva, potoni katere bo skušala JSZ dvigniti tako telesno kakor duševno blagostanje članov. Navzoči so sprejeli izvajanja govornika z velikim odobravanjem, bili so mu hvaležni in vsi prijavili svoj pristop k Strokovni zvezi lesnega delavstva. Vse podrobnosti za izvršitev organizacije se izvrše tekoči in naslednji teden, nakar se bo sklical v najkrajšem času velik shod tukajšnjega delavstva, na katerega bodo povabljeni delavci tudi iz sosednih krajev. Vabimo vse delavstvo Dolenjske, da se priključi svoji strokovni organizaciji, ker le potom nje si bomo lahko priborili boljše življenje. Zveza tobačnega delavstva. Iz tobačne tovarne. Pod vodstvom delegata Delavske zbornice je prispela v Belgrad deputacija delavcev tobačne tovarne v Ljubljani. Poslanec Kremžar jo je vodil v monopolsko upravo, kjer je protestirala proti redukcijam v tobačni tovarni v Ljubljani. Zahtevala je, da se uredijo plače v smislu predlogov, da se vpokojencem sedanji borni prejemki zvišajo in da se izda potreben pravilnik o pokojriinah in plačah. V posebnem posvetovanju z načelnikom in upravnikom monopolske uprave se je dogovorilo, da se bo tekom prihodnjega tedna uredila zadeva glede redukcij. Plače in pokojnine pa so odvisne od pravilnika, ki leži nepodpisan pri finančnem ministru. Sedanji finančni minister dr. Bogdan Markovič je v finančnem odboru obljubil poslancu Smodeju, da bo to zadevo rešil. Pretekli teden je bil pri finančnem ministru v isti zadevi poslanec Kremžar, katerega je minister v tej stvari povabil na razgovor za prihodnji teden. Viničarji. Zavrč. Dne 6. februarja t. 1. se je vršil na Gorenjskem vrhu ustanov, občni zbor »Strokovne zveze viničarjev«, skupine Zavrč. Občni zbor, na katerega so prihiteli naši viničarji iz vseh okoliških vrhov, je otvoril tovariš Kokot Jožef ter dal besedo centralnemu tajniku tov. P. Rozmanu, kateri je podal navzoči množici viničarjev izčrpno poročilo o pomenu in potrebi organizacije sploh, o vsestranskih uspehih, katere si je organizacija priborila ter končno o samopomoči v organizaciji. Navzoči so izvajanjem z zanimanjem sledili in jih odobravali. Po čitanju pravil in poslovnika posmrtninskega sklada, katero oboje se je sprejelo, se je prešlo na volitve odbora. Izvoljeni so: predsednik Kokot Jožef, podpredsednik Belšak Jakob, tajnik Kotolenko Alojz, blagajnik Možina Blaž; odborniki: Ropič Aloj^, Fait Ivan in Krajnc Franc. Zaupniki: za Turski vrh Liber J., za Hrastovec Cvetko V., za Gorenjski vrh Kokot F., za Goričak Kotolenko F., za Korenjak Bratuša B., zai Belski in Veliki vrh Kokolj F. Preglednika: Borovinšek F. in Zebec A. Pri slučajnostih so bili soglasno sprejeti predlogi, da naj se oimprej vrši za skupino organizatorično tehnični tečaj in da se s 1. marcem začne pobirati za posmrtninski sklad. Ob zaključku zborovanja se je oglasil naš znani boritelj za pravice viničarjev tov. Geč Franjo, ki je pozival k nepremagljivi vztrajnosti ne glede na težave in ovire ter k skupnemu sodelovanju z ostalimi tovariši iz vseh viničarskih krajev za zboljšanje našega gospodarskega stanja. Nato se je občni zbor zaključil in udeleženci so se z zadovoljstvom razšli na svoje domove. Pričakovati, da bo za nas boljše samo od sebe, je zastonj, začeti je treba z lastnimi močmi graditi stavl>o srečnejše bodočnosti. Tega pa posameznik ne more sam storiti, zato se moramo organizirati. Tako so storili naši Za-vrčani in njih skupina šteje že sedaj pri ustanovitvi 138 članov, kar bi naj posnemali vsi oni viničarji, kjer organizacije še ni. S tem smo si v našem po-kretu zopet osvojili važno postojanko, postavili smo si profil v naše haloške griče, kjer se še nahaja veliko neizrabljenih moči za našo organizacijo. Čaka nas še veliko dela in truda obenem se nam pa od tam napoveduje tudi velika bodočnost viničarskega stanu. Viničar. Gornja Radgona. Dne 20. februarja 1927 se bo vršil po rani sveti maši strokovni sestanek viničarjev gornje-rad-gonske okolice v prostorih posojilnice. Govoril bo centralni tajnik Strokovne viničarske zveze, tov. P./ Rozman. Zaupniki so priprave vzeli v roke, ter je pričakovati velike udeležbe. Zopet bo ena postojanka v naših rokah, s katero l o moč naše organizacije veliko pridobila. Živeli zavedni viničarji! K položaju v Vevčah. V zadnji »Pravici« smo poročali o odpustih delavstva v Vevčah in tozadevnih razgovorih med zastopniki delavstva in podjetja. Ker je zastopnik JSZ tov. Gajšek predlagal, da se vrše razgovori tudi na licu mesta, se je tak sestanek končno po obotavljanju zastopnikov podjetja vendarle vršil v Vevčah 11. februarja. Navzoči so bili: Za delavstvo zaupniki Karel Pintar, Franc Anžur, Alojzija Ocvirk, Viktor Arko in Jakob Zulovec; za JSZ glavni tajnik Gajšek; za DZ To-kan; za NSS Kravos. Podjetje sta zastopala dr. Pavlin in ravnatelj Hausch- Zastopniki delavstva so predložili svo-. jo zahtevo, da se odpust 12 delavcev prekliče in podprli svojo zahtevo z ugotovitvijo, da dela delavstvo v zavijalnici po 12, 14 in celo po 16 ur na dan, dalje, da se dela preko 8 ur tudi pri parnih strojih in v drugih oddelkih. Če se odpravijo te nezakonitosti, lahko mirno brez vsake škode ostanejo odpuščeni v tovarni, ker so pripravljeni sprejeti vsako delo. Zastopnika podjetja sta trdovratno branila korak podjetja in nista hotela pristati na preklic odpustov. Izjavljala sta le, da večjih redukcij ne bo, da se delavstvo v papirniškem obratu sploh ne bo reduciralo (tu je mišljen stalen kader papimičarjev) in da so odpuščeni le tisti, ki so bili sprejeti za gotovo delo, ki je pa sedaj končano, bodo pa sprejeti zopet v delo, ko bo potreba. Za seda] jim je pa delo na razpolago pri »Obnovi« v Preski. Končno so zastopniki delavstva predlagali, naj se obdrži v službi vsaj 5 družinskih očetov, ki bodo vrženi na cesto. Tudi na to minimalno zahtevo zastopnika podjetja nista pristala, čeprav je bilo pri razpravi ugotovljeno, da je zadosti dela v tovarni. Gospodje! Preprečite krivico, ki jo hočete zadati družinskim očetom, katere ste odpustili. Delavstvo si bo to vaše dejanje dobro zapomnilo in delalo z vsemi močmi na to, da se storjena krivica tovarišem popravi. Agitirajte za »Pravico«! Kdo je kriv? Trbovlje, 12. febr. 1927. Ker se pri nas stalno pojavljajo razne bolezni, tifus in druge, hočemo nekolik0 spregovoriti o naših stanovanjskih razmerah. Na Doberni je mnogo barak, niso v njih stanovanja za ljudi, ainpa so slabi konjski hlevi. Še žival bi v njih obolela. Posebno so v naj slabšem stanju barake podjetja Dukič in drug-Omenjene barake zgledajo kot da J1 je voda skupaj znesla, ne pa da bi v^aJ na zunaj zglodale kot stanovanja. V nj' ni nobenih pravih štedilnikov, nobei'^ umivalnikov in postelje zgledajo kupi zdrobljene slame. Tukajšnji zc*r2' nik bratovske skladnice g. dr. Jenšter je že pred par meseci svaril podje Jugoslovanska strokovna zveza. Iz centrale. Glavno tajništvo JSZ je obvestilo ministra dr. Gosarja o pritožbah delavstva •p površnih in zelo redkih revizijah v obratih po organih Inšpekcije dela. Kadar se take revizije vrše, so vnaprej napovedane, da morejo podjetja pravočasno za tisti dan prikriti vse nerednosti v obratu. Zgodi se tudi, da se delavskih zaupnikov sploh ne zasliši, ali pa se jih zasliši vpričo podjetnika ali pa ravnatelja. Dr. Gosar je odgovoril, da bo upošteval vsako konkretno pritožbo, ko jo prejme. Izdal bo tozadevno tudi stroge predpise glede revizij v obratih in disciplinarno postopal proti organom, ki niso ali ne bi prav vršili svojih dolžnosti. Strokovna zveza rudarjev. Trbovlje. Na obratu Neža, spadajoč pod obratovodstvo dnevni kop Doberna, so odborniki prevzeli vsak svoje delo. nevarnost delavcem na delu: Taže so visoke po 7—8 metrov in niso nič poševne. Pozimi je zemlja1 zmrzla in visi kup 'delavcu nad glavo ko koplje. Pri nočnem delu, ko je v službi okrog 30 delavcev, je tako slaba razsvetljava, da delavec prav nič ne vidi, ako mu preti nevarnost. Poživljamo rudarski urad, da ukrene potrebno in naroči TPD, da oskrbi varnostne naprave po predpisih in da pravočasno prepreči eventuelne nesreče, ki so na sedanjem stanju neizogibne. Ako družba zahteva od delavstva, da upošteva službeni red, zahteva obratno od nje delavstvo, da ima urejene varnostne naprave. Trbovlje. Dne 7. januarja je imel odbor naše skupine prvo sejo, na kateri so odborniki prevzeli vsak svoje delo. Med drugim je važno, da se je ustanovil ožji odsek za kolportažo in pridobivanje novih naročnikov »Pravice«. V ta odsek so bili izvoljeni tovariši Križnik Filip, Janež Jakob in Guzej Jernej ter Erjavec Franc. Sklep seje je bil, če izostane odbornik ali namestnik od seje, ne da bi se mogel tehtno upravičiti, zapade kazni 5 Din v korist tiskovnega sklada »Pravice«. Zveza tovarniškega delavstva. Javornik. Preteklo nedeljo se je vršil redni občni zbor skupine SZTD. Udeležba je bila zadovoljiva, kar je znak, da delavstvo polagoma uvideva, da je edino le v organizaciji njihova rešitev. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je bilo med -lo delavstvo duška svoji ogorčenosti nad postopanjem podjetja iz delavskimi družinami. Boj papimičarjev ni končan. Za bitko bomo pripravljeni. — Delavci! I^djetje je hotelo razbiti naše trdne vrste. Obžalujemo tovariše, ki so se dali zapeljati in želimo, da se čim prej vrnejo nazaj k matici »Zvezi papirniškega delavstva«. Podjetje računa na našo razcepljenost. In res smo se žali-bog na zadnjih pogajanjih s podjetjem pogajali razcepljeni. Oklenimo se vsi trdno naše »Zveze papirniškega delavstva«, s katero smo tolikokrat zmagovali. Izvršimo svoje načrte in zmagovali bomo! Razcepljenost pri nas sicer ni velika, saj šteje nasprotna organizacija malenkostno število članov, vendar jo skuša podjetje izrabljati v škodo nam vsem. Dr. Gosar za pravice papirniških delavcev. V soboto, dne 12. t. m., se je mudil minister za socialno politiko tov. dr. Gosar v Ljubljani. Glavni tajnik JSZ je ob tej priliki obvestil dr. Gosarja o zadnjih neutemeljenih redukcijah v Vevčah in o nezakonitostih, ki se dogajajo v papirniških obratih. Minister dr. Gosar je priporočil, da se mu pošlje konkretna pritožba, nakar bo odredil strogo revizijo v obratu, poklical pristojnega inšpektorja dela na odgovor in nezakonitosti kaznoval. Lesni delavci. Vavta vas. V našem kraju je lesna industrija silno razvita. Saj so pa tukaj taki kompleksi gozdov, ki še deset- in desetletja lahko utrpijo drvarsko sekiro brez vsake škode. Naravno, da živi tukaj ogromno število lesnih delavcev, zaposlenih pri raznih žagah, in gozdnih delavcev, ki spravljajo iz obširnih gozdov raznovrsten les v dolino. Delavstvo o strokovni organizaciji tukaj do danes še SOCIALNA KULTURA PRILOGA ^KREKOVE MLADINE« 9 w m w w w' m ^ ^ ^ ^.^ ^ ^ ^ B Naš prosram. I. EF. 4. 13. »Dokler ne dospemo vsi do tega, da bomo ene vere; da bomo upoalnali božjega Sina; se dobojevali v značaj popolnega moža do mere polnoletnosti Kristusove.« A. K.: Kdo z nami? Morebiti se nismo še nikoli tako zavedali sebe kakor danes. Morebiti še nikoli nismo tako čutili potrebe, da i mi krščanski socialisti dvignemo svoj glas, Qe v upor proti naravnim in pravičnim zakonom, marveč proti nenaravnemu načinu, kako je danes urejen družabni red. Mi stremimo po izboljšanju gospodarskega stanja delavcev, a vemo, da 'nora iti pred gospodarsko reformo duhovna reforma ljudi. Mi smo proti nasilju in revoluciji, smo odločno proti razrednemu boju, ker želimo vsem zatiranim vseh stanov svobodo in pravico, a smo zato temlboljl za dosleden bbj vsega krščanskega delavstva, da si pribori enakopravnost z drugimi stanovi. V gospodarskem delu našega programa smo &a podjružabljenje, ki naj prinese delavcu lepšo bodočnost. Odtod upravičen samostojen pokret tudi krščanskega delavstva, ki je po svojem tridesetletnem gibanju zajelo radikalno formo socialističnega pokreta. V to je treba vzgoje in pouka. Naj služi Poleg »Krekove socialne šole« in socialnih sestankov tudi ta priloga »Pravi- Sredi mišljenja in naziranj, ki prevevajo sedanji rod, je težko izluščiti vodilno misel, toliko je zmede v njegovem hrepenenju in stremljenju. Toliko pa je gotovo: generacija, ki je živela pred Uami, se je popolnoma vrgla v spoznavanje in obvladanje zunanjega sveta ter se je v tem svetu izgubila. Prepričana je bila, da bo mogla na podlagi znanosti tu tehnike zgraditi osebno in socialno življenje. Rezultat tega prepričanja in stremljenja leži pred nami. A tudi sedanja generacija še ni šla preko teh nazorov. Žalostno dejstvo je, da se večji del današnje mladine izgublja v ničevih stvareh ter se odteguje resnim nalogam življenja. V tej dobi velikodušne požrtvovalnosti in drznega poletp srečamo med mladim svetom toliko brezbrižnosti in nezanimanja za vse, kar je dobro in plemenito, toliko nizkotnega stremljenja in brezpomembnih sanj. Čisto gotovo je, da bodo zmožnosti take mladine otopele ne le za dobro sploh, ampak tudi za vsestransko in vestno izvrševanje najbolj elementarnih, vsakdanjih dolžnosti življenja. Dandanes naletimo tu in tam na neko vrsto mladih ljudi, ki imajo v človeški družbi vlogo trota. Od tiste ure dalje, ko so prišli k zavednemu življenju, so jih objele vse malenkosti zunanjega sveta. Storili niso ničesar in ničesar ne bodo storili. Zabavati se in spati, to je njihovo življenje. In njihovo življenjsko delo je: brati romane, obiskovati veselice, gledališče in kino, razkazovati na ulicah in cestah in trgih svojo majhno usebico, ki ji posvečajo svojo veliko skrb. Kaj jim mar za tiste velike stvari, ki vžigajo za vse dobro vneta mlada srca; Kristus, cerkev, domovina? Je to v-grešeno življenje, ki umira od dolgočasja in .mori najboljše človeške zmožnosti. To brezplodno življenje slabi razum, ker duh otopi in se izčrpava v brezdelju; lomi značaj, ker pomehkuži v°ljo in zadržuje prožnost duha, da člo-v«k ni več zmožen nobene žrtve, nobenega napora; kvari srce. Zakaj s tem, da misli tak človek samo na svojo lastno osebo in njeno zadoščenje, ipostane brezbrižen za vse, kar ga obdaja. Ta nazor ne more biti življenjski na-z°r Krekove mladine! ce« v izobrazbo krščanske socialistične miselnosti. Mi vemo za krščanski socializem, a ga premalo poznamo. V tej prilogi bomo razpravljali o posameznostih. Marksizem mora poznati vsak naš pokretaš, da poznamo razlike, ki nas ločijo. Naš pokret mora postati zaveden in borben. Zato ga bo vodila predvsem naša delavska mladina. Obravnavali bomo vsa življenjska vprašanja, ki tičejo delavca. Alkoholno vprašanje mora biti med našim delavstvom bolje poznano. Verska vprašanja tvorijo itak temelj vsemu našemu pokretu in jih bomo redno obravnavali. Okrožnica papeža Leona XIII. »Rerum novarum« je podlaga za pravilno pojmovanje delavskega vprašanja in nam bo služila kot kažipot. Povabili bomo vso katoliško inteligenco, ki ima voljo sodelovati pri radikalnem stremljenju krščanskega delavstva. Naš pokret mora dobiti vidno in samostojno formo, zato je naša težnja: z izobrazbo dvigniti delavca in ga usposobiti za upravičeni življenjski boj. Življenjski nazor mladine, ki gradi svoje lastno življenje in svojo organizacijo na večnih načelih krščanstva, more biti le krščanstvo in krščansko življenje. Ta mladina mora stremeti za tem, da se z vso svojo dušo oklene Kristusa, njegovega duha in nauka ter se kolikor mogoče približa življenju prvih kristjanov, da spoznava tiste versko-nravne nauke, ki nas jih uči Kristusova cerkev- Ta mladina mora postati zgled krščanskega življenja. En Rog je in ena sveta volja božja. Bog je dal zapovedi in zahteva, da jih izvršujemo. Cerkev daje s svojimi zapovedmi navodilo, ki nam olajšuje dopolnjevanje božjih zapovedi. Te zapovedi urejujejo življenje vsakega posameznega človeka in razmere človeške družbe. Veruj v enega samega Boga, ne onečaščuj božjega imena, posvečuj Gospodov dan. Spoštuj pravice staršev in postavnih predstojnikov po četrti božji zapovedi, brani pravice ubogih, zatiranih in gospodarsko šibkejših po -peti zapovedi, varuj svojo nedolžnost in nedolžnost svojega bližnjega, varuj pravičnost med mojim in tvojim, da se ohrani pravi red, da se izravnajo stanovska nasprotja, ljubi odkritosrčnost in resnico, kakor to zahtevajo ostale zapovedi. Vse te zapovedi so podlaga življenjskega in družabnega reda. Na deseterih božjih zapovedih se vzgaja vest. In ravno vestnih ljudi potrebujemo dandanes prav tako, kakor vsakdanjega kruha. Zakaj katoličan biti se pravi, biti značajen na podlagi Kristusove vere; se pravi, držati se krščanskih načel v zasebnem in javnem življenju brez omahovanja na desno in levo. Urejeno vest in življenje po krščanskih načelih si pa ohrani človek samo s pomočjo milosti božje. V milosti nam podaja Bog roko, da postanemo močni v Bogu. Zato je treba zajemati iz studencev zakramentov milosti zveličanja. Človek, ki je prežet teh resnic, bo. vzljubil tudi svojo cerkev in se je oklenil z vso svojo dušo. Ko se žrtvujemo za njo, delamo za Boga, da se bedo spoštovale njegove svete pravice in da bo Bog zatriumfiral v okoliščinah in razmerah, kamor nas je postavila Previdnost; delamo za Kristusa, da bi s svojim zgledom in s svojo besedo pripeljali k njemu duše onih bratov, ki so se mu odtujili; delamo za človeštvo, da bi s čistim in neoporečnim življenjem zajezili, val korupcije, ki se širi na vse strani; delamo za cerkev, da smo povsod na braniku tam, kjer se cerkev napada in jo branimo, če treba, tudi s svojimi telesi. Ta ideal je dovolj velik, da zadosti in napolni najbolj plemenita hrepenenja mladega srca. Razum, ki hrepeni po resnici; srce, ki koprni po ljubezni; vo- in trpljenje. Zaduhli rovi, dušeči plini — težke mukepolne skrbi. —■ In bodočnost? Kaj nam bo nudila? Tako se vprašujemo krekovci ko v naporih strežemo strojem, katerim nas istoveti kapital, in razglabljamo o družbi, ki mora priti, zgrajena na načelih krščanskega socializma. Ali ni na has ležeče, kdaj bo dobila današnja molohova družba drugačne obrise? Kdo nas razume bolj kot sami sebe? Življenje Kreka, v celoti oporoka za nas, nam črta pota. Ali so to gladke ceste? Ne! Trnje, osat, ogromne skale so na potu k našemu cilju. Sama teživa vprašanja. Krekova smrt in vojne grozote so zadele najhuje nas, manuelno delavstvo. Razdalja -med nami in inteligenti, katerih vrste med nami se bolj in bolj redčijo, se je začela večati. Proces gre naprej, kljub temu, da vsi trpimo. Ali je možnost zboljšanja? Je! Ako pogledamo deset let nazaj v ono dobo, ko je še živel in deloval med nami naš pokojni dr. Janez Evangelist Krek, nam ob njegovem spominu zažari duša in srce v ljubezni in hvaležnosti do tistega, ki je vse svoje sile in moči, ves svoj razum in vso svojo zmožnost žrtvoval samo'za to, da reši izkoriščanja ves slovenski narod, zlasti pa delavski stan. Kot duhovnik ni iskal sam sebe, ni gledal na svoje osebne koristi, temveč se je zavedal, da je kot namestnik Kristusov predvsem poklican, da z Njegovim naukom in s svojim praktičnim delom in zgledom pomaga v prvi vrsti tistim, ki so pravice najbolj žejni in potrebni, katerih lastnina je samo delo, vsled česar nimajo v zasebnem kot v javnem življenju nikakih pravic. Kako je vse to oživotvarjal, nam dokazuje celo njegovo parlamentarno delovanje, kjer je bil vedno prvoboritelj za socialne pravice delavstva. Kljub temu, da je imel Krek takrat, kakor bi imel gotovo tudi danes, od strani nekaterih lastnih političnih pristašev pri svojem delu mnogo ovir in zaprek, se ni pomišljal, če je šlo za pomoč. Začel je organizirati ter navduševati krščansko delavstvo za boj za njegove pravice. Kar si je začrtal, je izpeljal vkljub raznim oviram in nasprotjem. Da reši malega človeka pred oderuštvom je organiziral denarne zavode, konsume^ zadruge itd. Organiziral jih ni zato, da ustvari sam sebi kapital ali da si zasigura udobno mesto, ampak samo zato, da služijo te ustanove gospodarsko šibkejšim slojem. On ni oznanjal samo ljubezni do bližnjega, temveč je dejal: »Nismo berači. Ne prosimo miloščine. Pravic« zahtevamo! Meja med pravico in ljubeznijo naj bo le tam, kjer pravice ni več! V človeški družbi naj si bosta izobraženec in preprosti človek v medsebojni« oporo.« S temi gesli je šel med inteligenta prav tako kot med delavca in kmeta. Vprašal ni nikogar, ali je njegovo delo potrebno ali ne, je komu všeč ali ne. Zbiral je okoli sebe vse sta- lja, ki jo žeja po dobroti, najde v tem in samo v tem idealu popolno resnico, večno ljubezen, najvišje dobro, ker najde Boga. Naj bi vsi člani Krekove mladine klesali svoje značaje na teh resnicah ter vrgli te misli v veliko socialno gibanje našega časa in v razkrajanje versko-nravnega življenja, da se bo to, kar je zdravega, ohranilo (zdravo, da se bo to, kar je ranjenega, zacelilo, in kar je gnilega, izrezalo iz organizma človeške družbe. Mladi inteligent in delavec žuljavih rok, pojdita skupaj in rešujta problem modernega sužnja! Ti cilji naj nas dvigajo nad goli materializem k delu, ki naj ima svoje globoke temelje v resničnem in doslednem krščanstvu. Dvigajmo neizčrpne zaklade, da se z njimi oprostimo okov, vezi današnjih malikov. Idimo od Kettelerja in Vogel-sanga k našemu nepozabnemu očetu Kreku in še naprej, naprej. Če gremo po teh kažipotih, potem bodo nekoč visoka okna in sajasti dimniki postali za nas vabljivi; ropot strojev blažji, temni rovi ne bodo tako strašni in glas siren ne bo več trgal naših src. Človekova osebnost bo zavzela tisto mesto, katero ji je odločil naš premodri Stvarnik. To naj bi bilo skromno zrnce k zgradbi našega velikega in globokega programa, ki naj ne bo samo na papirju in v posameznikih, ampak naj gre med mase, ki bodo govorile, in naj preide iz teorije v prakso. Tisti pa, ki čutite val današnjih dni, pomagajte v dejanjih! nove, ki iščejo svojih pravic. Zdrav in bolan, truden in zaspan, v snegu in dežju je hitel na delavski shod, na sestanek v najoddaljenejšo gorsko vas. Tako je delal naš Krek. Dober je bil, to ve ne samo slovenski delavec, ne samo slovenski kmet, ne samo slovenski narod, to ve ves kulturni svet. Kot bojevnik za pravice vseh zatiranih je bil Krek tudi prvoboritelj jugoslovanskih idej. Ko se je jeseni 1917 vračal iz Dalmacije v svojo ožjo domovino in se ustavil pri svojem prijatelju v Št. Janžu, mu je smrt 8. oktobra pretrgala nit življenja. Tedaj je zajokal slovenski narod, zajokalo slovensko krščansko delavstvo, ker se ga je nehote dojmila zavest, da bodo drugi, ki za prave potrebe delavstva nimajo smisla, podirali to, kar je on s svojim velikim duhom vzgojil in s svojim praktičnim delom delovnemu ljudstvu priboril. Ni se motilo! Da je temu res tako, krščansko delavstvo dokaze hrani. Hrani pa tudi njegovo oporoko: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: Kako boste združili vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje.« Tako Krekova oporoka. Kako se izpolnjuje, občuti danes zlasti delavski stan. Ne delo za procvit, kulturo in gospodarsko blagostanje naše države, ampak gonja za osebnim dobičkom, lov za kapitalom, ki ne služi širokim plastem ljudstva in tudi državi ne. Bohotno raste in se šopiri kapitalizem, ki ustvarja brezmejno revščino delovnega ljudstva. Na eni strani kopičenje bogastva na račun tistih, katerih lastnina je samo delo, na drugi strani pa gospodarsko in moralno propadanje delovnih stanov. Vse sile, vse moči in zmožnosti se povečajo, ne v prid državi, temveč gre vse za tem, kako izkoristiti in izrabiti široke plasti delovnih stanov v sebične namene posameznih ljudi. Imamo gospodarski red, ki ni socialen, ki ni krščanski. Goji se Le. p. Gvido Rant O. F. M.: Naš življenski nazor! Al. Pukšič, Jesenice: Skromna misel. Dimniki — visoka okna, za njimi znoj A. B u r k e 1 j c, Ljubljana: Pred desetimi leti in danes. kultura, ki ni krščanska, ki temelji na liberalizmu in ne pozna demokracije. Delovno ljudstvo se smatra samo kot orodje, katerega lahko izrablja, kdor hoče in ko se izrabi, se vrže kot stara šara proč. — Pravičnost, krščanska ljubezen do bližnjega v današnji zmate-rializirani družbi nimata mesta. Nesebičnih, odločnih in požrtvovalnih delavcev, ki naj bi nastopali za pravice brezpravnih, manjka. Kreka ni... Krek je umrl, duh njegov pa še živi. Živi največ med ponižanimi in užaljenimi, to je v srcih krščanskega delavstva. Da se oživotvorijo njegove ideje ter nadaljuje njegovo delo in poglobi od njega pravkar začeto delo za izobrazbo delavstva, se je ustanovila delavska izobraževalna organizacija »Krekova mladina«. Namen te organizacije n i, gojiti prepir in nesoglasje, temveč zbirati, vabiti ter izobraževati hoče delavski stan. Vzgajati ter usposobiti ga hoče, da si bo znal pridobiti in ščititi vse pravice, ki mu po božji in človeški postavi gredo. Namen »Krekove mladine', je na podlagi krščanskih resnic, vzgojiti delavsko mladino v prave kristjane, v zavedne krščanske socialiste. Izobraževati hoče delavsko mladino v splošni izobrazbi, ki je za vsakega člana človeške družbe potrebna. Vzgojiti in povedati hoče delavski mladini, da je .pošteno delo za vsakega človeka dolžnost, da delo delavca ustvarja kapital, da je brez dela delavca obstoj človeške družbe nemogoč ter da Kristusov nauk v splošnem ni samo za to, da se o njem govori in piše, temveč da ga je vsak stan in vsak kristjan izpolnjevati dolžan. Na tem temelju hoče Krekova mladina vzgajati delavsko mladino ter ji dokazati, da je nad vsemi socialnimi reformatorji vseh svetovnih na-ziranj popoln le nauk Kristusov. Krekova mladina hoče v svojem izobraževalnem delu dokazati, da se nauk Kristusov ne da spreminjati kot se spreminjajo mnenja raznih voditeljev držav, narodov, političnih strank in organizacij, temveč, da je v nauku Kristusovem pravica vsakega, tudi najbolj zaničevanega delavca do človeka vrednega življenja zasigurana ter da imajo tako kot v zasebnem tudi v javnem življenju pravico odločati ne samo oni, ki ne razumejo potreb naj-bednejših in brezpravnih, temveč tudi oni, ki so brez zaslužka, brez strehe, brez obleke in brez kruha. Zato hoče »Krekova mladina« vzgojiti zavedne, požrtvovalne in nesebične delavske voditelje, ki ne bodo šli za svojimi osebnimi koristmi, temveč se bodo zavedali, da je boj za pravice brezpravnih in zatiranih krščanska dolžnost. Da bo »Krekovi mladini« mogoče vršiti izobraževalno delo v tem smislu, vabi k svojemu delu vse one kulturne delavce, ki so obiskovali razne socialne tečaje, katere je vodil pred desetimi in več leti pri Sv. Joštu pokojni dr. Janez Evangelist Krek. »Krekova mladina« kliče v svoje vrste vse one, ki imajo smisel in voljo posvetiti svoje zmožnosti v tem pravcu, da gremo k uresničenju oporoke in idej pokojnega Kreka. Anton MaTinček : Naša moč. Na pragu nove dobe smo; na pragu dobe, ki zahteva od proletarca vso pozornost. Če bi motrili položaj današnje odločujoče družbe po njenem trenutnem stanju, bi mogoče menili, da je zgorajšnja trditev drzna. Saj ima kapitalizem skoraj v vseh državah vodilno mesto. Dela zakone, ustvarja razna gospodarska podjetja, meče s svoje bogato obložene mize drobtinice bedni masi v obliki raznih socialnih koncesij, kuje finančne načrte, usmerja prometno politiko, določa višino in značaj davkov. Z eno besedo: kapitalizem je gospodar položaja. Videz je tak. V resnici pa že pričenjajo zoreti sadovi propalosti v tej družbi. Položaj v javnosti morejo obvladati vedno le močni značaji, ki se popolnoma vžive in posvete ideji. Kapitalizem je bil mogoč, ko ga je nosila še močna, mlada in življenja polna družba. Danes ni več take kapitalistične družbe. Vsled tega doživljamo v sedanji kapitalistični družbi nervozno hlastanje po vedno novih sredstvih in iskanje novih smeri. Toda ni sposobna, da bi ustvarila kaj zdravega in krepkega. Razpadu ne more uiti. Sedanja kapitalistična družba je podobna lepo obdelanemu vinogradu z mičnimi zidanicami. Hrib pa, na katerem so vinograd in zidanice, se polagoma useda. Vemo, da se bo izpremenilo to premikanje nekega dne v silen plaz. Sigurno je, da pride tak mogočen plaz nad sedanjo družbo. Ura je pa še za-; krita v oblake bodočnosti. Prerod človeške družbe je mogoč le, če pridejo v njo nove, sveže moči. Kot stvaritelji nove kulture, kot graditelji nove družbe go pa poklicani v prvi vrsti dosedaj najbolj prezirani in zaničevani — proletarci. Usodno za sedanje stoletje je bilo, da je s svojimi svobodomiselnimi nauki raztrgalo vez med delom, človekom in Bogom — da je odklonilo odgovornost za svoja dejanja pred neko zadnjo silo in da je postavilo sebe za središče vsega delovanja. Nova družba bo morala dati temu stoletju v prvi vrsti novo moralno podlago, ki bo zopet postavila človeku nad stvar, ali še jasneje, ki bo zopet stkala vez med delom, človekom in Bogom. Dobro se pa moramo zavedati, da je precejšnji del delavstva nasproten tej vezi. Sicer zahteva novo družbo, toda hoče jo postaviti v bistvu na isti temelj, na katerem je zgrajena sedanja družba — na materializem. Nujen rezultat materializma je brezverstvo, z brezverstvom pa vse napake in zle posledice sedanje družbe. Kajti ista korenina mora roditi isti sad. Naloga krščanskih socialistov je, da posegamo ofenzivno v sedanjo razkrajajočo se družbo in da prinesemo med delavstvo jasnost z ozirom na pojmova- Delavski tisk tvori one tajne in nevidne žilice, po katerih pretaka organizacija v svoje člane svoja načela, smisel za disciplino, požrtvovalnost, pogum in smisel za izobrazbo. Razmah organizacije je mogoč le potom razmaha njenega tiska. Vsak krščanski delavec bi moral smatrati za svojo obvezno dolžnost, da žrtvuje dnevno vsaj 20 par za svoj tisk in da je brezpogojno naročnik »Pravice«. Neštetokrat se razburjamo, da ni vse v redu. Pa tudi ne bo, dokler ne bomo nje družbe in na kakšnem temelju naj se gradi. Še na eno dejstvo ne smemo pozabiti krščanski socialisti. Da smo v tem boju navezani le nase. Meščanska družba nas ali ne more ali pa noče razumeti. Posledica tega je, da naletimo na težkoče večkrat tudi v krogih, od katerih jih ne bi pričakovali. Zaradi dobre stvari in zaradi naše bodočnosti moram« take zapreke premagati. Zatajevati se mara-mo v malenkostih ter imeti pred očmi le svoj cilj! Medtem pa delavstvo ne sme izgubiti iz svojega vidika bližnjih nakan kapitalistične družbe. Skušala bo namreč sedanje slabe razmere, v katerih živi delavec, izrabiti in se z njimi okoristiti na razne načine: znižanje plač, podaljšanje delovnega časa; v zvezi s tem še večji odpust delavcev, vpeljava samovoljnih delovnih redov brez sodelovanja delavstva itd. Vsekakor bo neposredna bodočnost doba trdih bojev za eksistenco in pra vice delavstva. Razmere so sicer težke, toda ne obupne. V roke delavstva samega pa je položen končni izid teh bojev. Ce bo de lavstvo v teh bojih enotno, disciplinirano in solidarno, če bo zidalo bodočo družbo na temeljih krščanske demokracije, je ni sile, ki bi ga mogla streti. V interesu celokupnega delavstva in družbe same je, da spravimo krščanski socialisti delavske mase v svoje organizacije. V prvi vrsti se nam pa morajo pridružiti tisti delavci, ki se že priznavajo h krščanskemu svetovnemu nazoru pa kljub temu stoje ob strani in se ne udeležujejo aktivno delavskega gibanja. Šele ko bomo sami združeni v močno falango, bomo lahko premaknili naše sile tudi med one delavske vrste, ki navidezno nasprotujejo našemu gibanju. Najuspešnejše sredstvo v dosego tega cilja je naš tisk! Vsaka delavska organizacija in sploh vsako delavsko gibanje brez lastnega, močnega in neodvisnega tiska je podobno ohromelemu bolniku, katerega delež na tem svetu je le bolniška postelja. Nasprotno je pa organizacija, ki razpolaga z močnim tiskom, trdna, borbena in nepremagljiva. Kajti delavski tisk tvori hrbtenico svoji organizaciji; delavski tisk so usta, skozi katera govori organizacija tisočem in tisočem somišljenikov vsak dan, vsak teden ali pa vsak mesec. Delavski tisk prireja najštevilnejše in najučinkovitejše shode. Delavski tisk so pljuča, s katerimi diha organizacija. To pa ve vsakdo, da je človek, kateri je bolan na pljučih, zapisan smrti. Isti konec čaka tudi organi- I zacijo, ki ima slaba pljuča ali jih pa | sploh nima. v enem krogu vsi, kateri smo enih misli in enega duha! Zbrani v organizaciji do zadnjega moža in s tem tudi močni in v polni meri upoštevani pa bomo takrat, ko bo romala »Pravica« med naše mase vsak teden v dvajset tisoč ali pa še več izvodih. Kdor želi sebi in svojim tovarišem dobro, naj se pridruži našemu gibanju z vsem srcem, predvsem pa naj posveti vse svoje moči za okrepitev naše naj-jačje organizatorične sile — za okrepitev našega delavskega tiska. A.: Duh mladine. V 2. številki »Časa« 1. 1. razpravlja J. Pogačnik o duhu nemškega katoliškega dijaštva. Zanimalo bo tudi mladega delavca, kakšen je povojni duh trezne in delavne dijaške .mladine. Naj omenim glavne točke, ki bi jih zelo lahko prevzela v svoj program naša »Krekova mladina«. 1. Mladina naj goji treznost (abstinenco). Ako bi pri nas mogli vsaj omejiti pijančevanje, kolika pridobitev bi bila na narodnem premoženju in vse drugačno življenje bi zavladalo med nami. 2. Mladina zahteva življenja. To je naravno, preprosto življenje. 8. Mladina hoče biti avtonomna. »Krekova mladina« naj vzgoji samostojne, zavedne krekovce. 4. Mladina hoče samostojnost, a nič manj ne spoštuje avtoriteto. 5. Mladina hoče biti resnicoljubna. 6. Mladina odklanja samo formalnost (zunanjost). Svoje delo hoče poduhoviti. 7. Mladina hoče biti preprost«. Nasle-dovati hoče sv. Frančišku Asiškemu, gojiti božje detinstvo. 8. Mladina hoče vzgojiti osebnosti, značaje, ki so združeni z občestvom. 9. Mladina čita zelo sv. pismo in se udeležuje verskih vaj in cerkvene liturgije. 10. Mladina rada potuje, dela izlete in tabore. 11. Mladina ljubi domače ljudstvo, domačo grudo. 12. Mladina ljubi svoj jezik, svojo narodno pesem. To je živahno življenje nemške dijaške inladind. Želimo, da bi se vnesel ta duh tudi med našo mladino, ne le delavsko, ampak tudi med naraščaj našega izobra-I ženstva. Anton Žaren: Delovni program »Krekove mladine". Da nam bo vladal Kristus, ne kdo drugi. Za prijateljstvo je potrebno isto vedeti in isto hoteti; za so vlado pa tudi isto storiti. Božjo vednost nam omogočuje vest; to pa na ta način, da ravnamo oko vedno za boljšim spoznanjem. To spoznanje človeka narave nazadnje privede do zavese, skozi katero ne vidi več naprej. Zaveso mu odgrne razodetje božje, ki ga sprejmemo po veri v Boga. Nov pogled oko razširi in nas dvigne v višine, s katerih razgledamo svoj nič, pa tudi svoj smoter in smoter vsega, kar je. Ko z Bogom isto vemo, je treba, da z Bogom isto hočemo. Čim bolj vidimo isto, tem bolj hočemo isto. Potem ko gleda skozi naše oči Bog in mi skozi oči božje, in ko mi tako rekoč skozi božje srce ljubimo in Bog skozi srce naše, tedaj je mogoče, da tudi v podrobnem isto storimo. Zakaj dejanje je zunanji izraz notranjosti. In to dejanje se dejstvuje predvsem po našem strokovnem poklicu. Omogočuje nam kruh; s kruhom telesno življenje; s telesnim duševno; z duševnim življenje božje, da se tako vsi ti darovi dvigajo tja, odkoder smo jih dobili. Z Vodnikom. Božjo naravo veže s človeško Rešitelj Kristus. Zato je v ravnanju našem On naše ravnilo, Vodnik, naša pot. Zato je vsakega, ki hoče graditi, prva naliga, da prouči in osvoji v svoj značaj Rešitelja. Brez tega znanja ne more reševati ne sebe ne drugih. To je vogelni kamen, na katerega gradimo svoj program, svoje delo, svoje mladinsko gibanje. S tega drevesa rastejo okoli glavnega . trije vrhovi: ujasnje vanje mišljenja, preizkuševanje značaja, usposobljevauje v svoji stroki. Mnogo tega bo prepuščeno skrbi vsakega posebej; v marsičem pa bodo pomagali skupni posveti; navdušenje in veselje pa netili verske vaje, predavanja in oder. Da vse delo poteče organično, se ho- j čemo držati cerkveno solnčnega leta: začeti z imenom Rešiteljevim in končati z rojstvom za večnost. Zato naj pride najprej na vrsto prva programna točka: Ideja vere. Zakaj jasnost mišljenja nam je najpotrebnejša; in to jasnost protivniki tudi najbolj napadajo. Po vsej sili se trudijo dokazati, da je vseeno, ali greš po tisti cesti, ki pelje mimo Ljubljane, če hočeš priti v Ljubljano, ali po tisti, ki res pelje v Ljubljano. Vseeno je, pravijo, ali imaš Mohamedovo cesto ali Budovo ah Kristusovo ali sploh nobene, kakor tisti, ki se kakor kizmet v svoje lastno blato vsede in se ne gane z mesta in pravi: -Jaz se že ne bom trudil, ne za to, kaj je prav, ne za to, da bi se pomaknil naprej. Pa tudi, če bi ne bilo teh ljudi, mora-, mo v svoji prvi zadevi biti jasni in navdušeni. Da pa bomo imeli od nje svojo in občo korist, združimo jo z dnevi DšV, družbe za širjenje vere. Član te družbe tako ali tako naj bo vsak. Da pa se o njej znova in znova poučimo, navdušimo in tudi kaj storimo, določimo v ta namen dva izmed družbinih dni za svoja javna. Menim, da sta najbolj primerna 3. maj in 14. september: Najdenje in Povišanje svetega Križa. Rešitev Slovanov. V čemer je rešitev za nas poedince, v tistem je tudi za slovanske narode. Miselnost, uravnana po resnici, dela naše srce občestveno, katoliško. Vse, kar. privoščimo sebi, želimo vsem. Resnica in dejanje resnice je velikodušnost. Vsak član družine se rad žrtvuje za skupnost. Čim bolj jasna je pravost mišljenja in yere in čim bolj dejansko se izliva v življenje, tem enotnejša je osebnost tvoja, tem enotnejša tudi družba, v kateri fiviš. V to notranjost tvojo in tvojega rodu pa vdirajo razni maliki, da >bd nazaj v sebičnost potegnili tvoje srce. Ko omenjam te malike, preidem zlato tele, kateremu mladina vobče še ni dostopna, pač pa moram omeniti drugega malika, s katerim zajemljejo mladino, zlasti dijaško in premožnejših krogov. To je ideja svobodnjaške narodnosti. S pomočjo te ideje so zapeljali Sokola, s pomočjo te ideje so ustanovili Orjuno, s pomočjo te ideje so si prilastili imetje in naprave drugih narodnosti, »nacionalizirali«, s pomočjo te ideje zavili na svoja pota Ciril-Metodovo družbo, s pomočjo te ideje lovili denar za »Slavensko banko«. Zato mora Krekova mladina, kolikor le more, dvigniti to idejo iz umazanega blata v tisto luč, v kateri jo uporablja ACM, aipostolstvo sv. Cirila in Metoda, pod zavetjem Device Marije. Da v Slovanih zmaga resnica, in velikodušnost nad sebičnostjo, tudi to delo mora v načrt Krekove mladine. Da postanejo vsi Slovenci člani tega apostolstva, poučeni, ognjeni, delavni, določimo pri našem gibanju spet dva dneva v letu: god svetih bratov Cirila in Metoda ter Slomškov obletni dan: 5. julij in 24. september; kjer je pa priročneje, nedeljo po teh dneh. (Dalje.) Agitirajte za »Pravico"! da l>o v teh stanovanjih nastala epidemija. Podjetje pa ni upoštevalo tega svarila. Sedaj, ko je t>olnih že več oseb na tifusu, je podjetje ukrenilo čisto drugo P°t, kakor bi jo moglo in je dolžno. Neki inžener podjetja je prišel v ta stanovanja im zagrozil delavcem, da ako v‘di še enega spati v službeni obleki, se bo postopalo ž njim kazenskim potoni. Zahteval pa je, da morajo vsi stanovalci spati v lepih svežih oblekah in snažnem perilu. Mi bi se s tem strinjali in bi se radi lepo oblačili, ker sami dobro vemo, da Je snaga predpogoj zdravja. Povedati Pa moramo javnosti in komisijam, ki so stanovanja 8. t. m. pregledala, da nas Podjetnik plača tako sramotno, da 14 dnevno zaslužimo po 200 Din. Sodi naj eden ali drugi, kako je mogoče potem poleg hrane imeti še dve ali tri obleke, ako si ne moremo kupiti niti ene primerne obleke. Ko nam bode podjetnik dal za naše težko delo primemo plačo kot se spodobi in ko bo uredil stanovanja tako, da bodo ustrezala zakonitim zdravslve-predpisom. bomo tudi mi držali snago in red, ker nam bo le potem ■mogoče. Ako bomo potem mi v resnici zanemarjali snago, naj pride podjetje s kaznijo. Dokler pa je podjetje najprej krivo vseh nedostatkov in njihovih Posledic, pa naj pomete smeti najprvo Pred seboj. Trboveljski rudar. Viničarski tečaji. Uradni list ljubljanske in mariborske °blasti št. 15 z dne 10. februarja 1927 objavlja sledeči dopis velikega župana Mariborske oblasti: »Zaradi temeljite praktične izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu se uvedejo zopet, in sicer z dnem 1. marcem 1927, 9 mesečni viničarski tečaji začasno 1. na državnem lažnem in ovočnem Nasadu v Pekrah, p. Limbuš pri Mariboru, in 2. na državnem loznem in ovočnem nasadu v Kapeli, p. Slatina-Radenci. V vsakega teh tečajev se sprejme de-x gojencev. Pouk je v prvi vrsti praktičen in samo toliko tudi teoretičen, kolikor je neizogibno treba za boljše razumevanje vsakega posameznega opra- v la v vinogradu, sadovnjaku, trtnici ali drevesnici, kleteh itd. dojenci uživajo na nasadih prosto stanovanje in običajno kmetiško hrano, ter dobivajo mesečno po 100 Din na roko, ^a sj oskrbe pranje perila ter nabavijo j^zne male potrebščine za telesno nego, kakor tudi za snaženje obleke in obutve. V tečaje se sprejmejo viničarski in kmetiški fantje iz mariborske oblasti, ki so dovršili najmanj 16. leto, a niso Prekoračili 24. leta, ter so telesno do-vplj močni, da oskrbujejo svojeročno vsa vinogradniška in druga gospodarska opravila. . Prošnje za sprejem v enega teh tečajev morajo biti opremljene: 1. s krstnim hstom, 2. z zdravniškim izpričevalom, • z nravstvenim izpričevalom, 4. z ob-Jfezo staršev, da so voljni pustiti udeleženca 9 mesecev neprestano na nasadu, "rošnjiki jih morajo oddati osebno upra-^'telju dotičnega nasada najkasneje do februarja 1927; po tem roku dobe obvestilo, ali so sprejeti ali ne. Koncem tečaja dobe udeleženci izpričalo o doseženi spretnosti v vinogradniških in drugih opravilih.« , Po naročilu JSZ bo strokovna zveza V|ničarjev ukrenila potrebno, da ugodnost viničarskih tečajev izrabijo viničarji sinovi. Slovenski javnosti! Ob obletnici smrti prvega ljubljanske-ljudskega župana dr. Ljudevita Pe-l^a So sklenili pokojnikovi prijatelji in odelavci, naj se počasti njegov spomin Predvsem na ta način, da se mu postavi ostojen nagrobni spomenik. Podpisane-,u odboru se je poverila naloga, da se rOe na vso slovensko javnost s prošti fca blagohotne prispevke v ta namen, izpolnjujoč poverjeno naročilo se ,, r,ača podpisani odbor s prošnjo na vse in ^tiloe spomina in dela sJ^ojnega župana dr. Periča, naj pri-sta Va^° P0 sv°jib močeh, da se mu po- vi Ha ljubljanskem pokopališču pri Križu časten spomenik, ki bo pričal IjUd j® in zaliva^0 vsega delovnega ^tva svojemu voditelju in zaščitniku. Prepričani smo, da bo naš poziv našel iskren odmev v srcih vseh znancev in prijateljev, ki so poznali pokojnika ter cenili njegovo delo in spoštovali njegovo socialno udejstvovanje. Prispevki naj se pošiljajo Mestni hranilnici ljubljanski z označbo »Dr. Peričev spomenik«. Jože Rozman, 1. r., t. č. predsednik. Dr. Ivan Stanovnik, Ivan Kralj, Janko Nep. Jeglič, Ivan Pestotnik, Jože Langus, Rado Celešnik, Jože Pirc, odborniki. Tedenske novice. III. seja skupščine Delavske zbornice sta Slovenijo se bo vršila v nedeljo, dne 27. februarja' 1927., ob pol 9. uri dopoldne v zborovalni dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Dnevni red seje: 1. Odobritev zapisnika o zadnji skupščini. 2. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) poročilo finančne kontrole. 3. Proračun za leto 1927-28; službeni red. 5. Poročilo o uporabi gradbenega fonda. 6. Razno. Seja odbora centralnega tajništva Delavskih zbornic se je vršila 7. t. m. v Splitu. Na seji so se obravnavale vse skupne zadeve delavstva v državi. Velik požar v Mariboru. V Mariboru je požar upepeljil električno tovarno žarnic »Volta«. Ogenj je nastal v tovarni sami iz sedaj še nepoznanega vzroka. Požar je povzročil velikansko škodo. Uničeni so vsi stroji in aparati, razne kemikalije in velika zaloga žarnic. Ostala je edino še mehanična delavnica. Tovarna je krita z zavarovalnivo. Velika nevarnost je bila, da se ogenj razširi tudi na sosiedna poslopja, vendar so mariborski gasilci to preprečili. Tinče in Tonče dva kvartopirca, prišla do sladkega sta izvirca, kjer je solistov natečaj in glavni adut »Budhha« čaj! Slamoreznica je odrezala vse prste na roki pri delu 14 letnemu Lipetu Golobu iz Planinske vasi nad Trbovljami. Prepeljali so ga v bolnico v Trbovlje. Pogrebna bratovščina sv. Jožefa v Ljubljani nam pošilja: Na smrt vsak nerad misli, vendar je tudi misel za smrt, ki je neizbežna, iz gospodarskega vidika prepotrebna. Kadar umre družinski oče, ostane vdova z otročiči navadno brez vseh sredstev ter mora skrbeti v največji bedi še na denar za1 pogreb. Pameten družinski oče preskrbi za ta slučaj že v življenju. Delavci in služkinje imajo svojo bratovščino, ki se imenuje po zaščitniku delavskega stanu: Pogrebna bratovščina sv. Jožefa. Ta bratovščina ima vsako leto na dan sv. Jožefa 19. marca ob 5. uri popoldne svoje letno zborovanje, ki se bo vršilo letos v poslovodstvu Konzuma na Kongresnem trgu 2. Pogoji za pristop so zelo ugodni. Pristopnina znaša za starost 15 let samo BOO Din, za vsako nadaljnje leto starosti 10 Din več, tako, da plača 40 let stara oseba 550 Din. Poleg tega se pa plačuje vsako leto do smrti letnino 10 Din. Pristopnina: se za-more odplačevati v obrokih. Če nastopi slučaj smrti, oddajo preostali samo knjižico društvenemu predsedniku g. Frasu, Kongresni trg 2 v podstrešju, ki preskrbi vse potrebno za oder in pogreb. Za mestno okolico je treba radi višjega tarifa za pogrebni voz in moštvo nekaj doplačati. Poleg tega se bero za dru-štvenike žive in mrtve četrtletno sv. maše. Somišljeniki razbremenite svojce skrbi za Vaš pogreb. Tovarna usnja pogorela. V Subotici je pogorela tamkajšnja tovarna usnja, Bast Dragotina Miilojkoviča. Škoda, ki pa je krita z zavarovalnino, je bila cenjena na 1,000.000 Din. Umor. V Tokavcih v Prekmurju so živeli v neki hiši skupaj starši in hči s svojim možem. Mlada dva bi rada dobila posestvo v svoje roke in venomer sta nadlegovala starega očeta, naj bi jima dal iz rok. Zahtevi se je pridružila tudi mati in ta je nekega večera navalila na očeta oziroma svojega moža, da ga ubije, ako se ne uda. Ker se oče le ni udal, mu je ponoči žena spečemu prerezala vrat. Ta je takoj izdihnil. Ker so zločin hoteli prikriti, so očeta najprvo zakopali na dvorišču v kup tresk, ponoči so ga pa hoteli prenesti na še bolj varno mesto. Sosedi pa so starega pogrešili, prišlo je na uho orožnikom, ki so začeli s preiskavo. Spraševanje je dovedlo do izpovedi, da je v gnoju zakopan škaf s krvjo in okrvavljena slama s postelje. Žena dejanja ni tajila, povedala pa je, da je hči nedolžna. Stekel pes. V neki vasi pri Mostarju je stekel pes napadel 12 letno Zorico Zorko in ji odgriznil desno stran lica. Pregrizel ji je tudi očesni živec, tako da je nesrečni otrok oslepel. Deklico so takoj prepeljali v Pasteurjev zavod v Sarajevu, vendar je bilo malo upanja, da bi ostala pri življenju. Roparski napad v vlaku. Neki trgovec se je 5. t. m. ponoči vozil iz Vinkovcev v Belgrad. Med vožnjo sta prisedla dva mlajša* človeka, ki sta tudi pripovedovala, da se peljeta v Belgrad. Blizu postaje Vrhpolje pa sta tujca trgovca napadla, ga oropala, vrgla med vožnjo iz vlaka in potem tudi sama skočila. Hiša se podrla. V Skoplju se je 9. februarja podrla ena največjih hiš, tako zvani Alibegov han. V ruševinah je našlo smrt več oseb. Hiša se je nahajala v starem delu Skoplja, bila je prenočišče in kavama Obenem. V trenutku, ko se je primerila nesreča, je bilo v kavarni več ljudi, ki so poslušali cigansko godbo. Vse je groblja zasula. Odkopali so šele troje trupel, eno roko in deset težko ranjenih oseb. Lepe razmere. V Skoplju so zaprli radi afer že dva konceptna uradnika in enega glavarja, sedaj pa še šefa računovodstva pri ravnateljstvu za šume v Skoplju. Osumljen je, da je poneveril 81.836 Din državnega denarja na ta način, da je ponarejal izplačilne spise za delavce. V seznamu so dobivali plačo delavci, ki jih nikoli ni bilo. — Na ukaz preiskovalnega sodnika v Skoplju so aretirali tudi okrajnega glavarja v Kačaniku. Obdolžen je ta gospod, da je poneveril 150.000 Din državnega denarja, ko je bil zastopnik okrajnega glavarja v Skoplju. Močan potres v Hercegovini in Dalmaciji. V ponedeljek zjutraj okrog 5. ure je bil skoraj po vsej Bosni, Hercegovini in južni Dalmaciji močan potres, ki je povzročil ogromno škodo in zahteval tudi človeške žrtve. Središče potresa je bilo med Ljubinjem in Dubrovnikom. Vas Perkoviči je vsa porušena, ena hiša je popolnoma izginila. Naj večje razdejanje je bilo na Popovem polju, kjer je popolnoma izginil precejšen kompleks zemlje. Ljudje so bili povsod zelo prestrašeni. Delavska zveza. Vič. Redni občni zbor ODZ Vič se bo vršil v nedeljo 20. februarja ob 10 dopoldne v dvorani Društvenega doma na Glincah. Dnevni red je zelo važen. Vabljeni na občni zbor vsi člani in prijatelji krščanskega socializma. — Odbor ODZ. Krekova mladina. Iz centrale. Tečaj se bo vršil nepreklicno 19. in 20. marca. Podružnice prejmejo še pravočasno tozadevna sporočila. Iz centralnega tajništva Podružnice naj v najkrajšem času dopošljejo izpolnjene pristopnice. Tudi mesečna statistika za januar naj se čimprej odpošlje. Ako želi kaka podružnica pojasnila o tem ali onem, naj se obrne na centralno tajništvo. Jesenice. Krekova mladina na Jesenicah vrši svojo nalogo. Dosedaj jie na svojih sestankih razpravljala o sledeči tvarini: 1. Krekov socialni nazor. 2. Kaj je Krek mislil o delu in kapitalu ter o zasebni lastnini. 3. Stanovske zbornice in reforme parlamentarizma po Krekovem zamsilu. 4, O Vladimiru Ljeninu na eni strani kot geniju, na drugi strani človeku, ki se je igral s človekovo osebnostjo kot,' neizprosni diktator na podlagi naj doslednejšega materializma. Prihodnjič pa pride na vrsto »Komunistična internacionala o veri«. Iz navedenega je razvidno, da ni naloga pravega krekovca razdiranje, a kdor bi pa kljub temu skušal, ta krši program krščanskega socializma in takih tovarišev krekovci v svoji sredi ne bodo trpeli. Prihodnji sestanek se bo vršil v soboto ob 7. uri pri g. Torkar. Krekovci sigurno in točno! Pripeljite še prijatelje! (ZalogHSpodntji Kašelj. Tukajšnja podružnica bo vprizorila v nedeljo 20. februarja ob 3 popoldne v dvorani g. Cirila Požara v Zalogu krasno vitežko igro »Kapelica na gori«, drama v petih dejanjih. Med odmori bo sodeloval društveni tamburaški zbor. Ker vlada za igro ve- liko zanimanje, zato si pravočasno preskrbite vstopnice, ki se dobe pri tov. Ivanu Paingeršiču. Čisti dobiček je namenjen za nabavo knjižnice, zato vabi cenjeno občinstvo k obilni udeležbi — odbor. Sv. Miklavž. Naša podružnica bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 20. februarja, ob 3. uri popoldne v Društveni dvorani. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora, nadzorstva in odsekov. 3. Volitev novega odbora, nadzorstva in razsodišča. 4. Predlogi. 5. Slučajnosti. — Zaradi važnosti je udeležba obvezna za vse članstvo, vabljeni pa so tudi vsi prijatelji naše organizacije. — Predsednik. Dopisi. Ljubljana. (Iz mestne pristave.) Na popravek, katerega je poslal naš hlevski mojster g. Gajšek v »Pravico«, z dne 3. t. m,, odgovarjamo le toliko, da smo celo zadevo izročili na mesto, kamor spada. Vsega nesocialnega postopanja nad uslužbenci ni kriv Službeni red, na katerega se sklicuje g. Gajšek. To bomo lahko dokazali mi, ko pride čas za to. Za nas velja le eno: Vsi do zadnjega moramo pristopiti v našo organizacijo, kjer bomo združeni in enotni lahko branili svoje pravice, ki se nam danes tako krivično okrnjujejo. — Tudi mestni uslužbenec na pristavi je človek, ki se mora z njim postopati kakor s človekom. To je cilj naše borbe, katero bomo bojevali, dokler ne zmagamo. Tržič. V soboto dne 12. t. m. se je vršila skupščina prodajalne I. del. konz. društva v Tržiču. Skupščina1 je pokazala, da se člani zavedajo svojih dolžnosti. Poročala sta gg. Jožef Gostinčar in ravnatelj Alojz Kocmur. — V nedeljo dne 13. t. m. pa se je vršila proslava 1100 letnice rojstva sv. Cirila pri deseti sv. maši. Društvo sv. Jožefa, Orli in gasilci so se udeležili sv. opravila s svojimi zastavami. Udeležilo se pa ni te proslave društvo, ki ima na svoji zastavi kot zaščitnika sv. Cirila in Metoda, kar znači, da ne umevajo pravilno svetih bratov. — V pondeljek dne 14. t m. pa se je vršil v Našem domu zopet prosvetni večer na čast sv. Cirilu in Metodu. Odslej se bodo prosvetni večeri vršili redno vsakih 14 dni. — Tukajšnja predilnica je priredila za svoje delavstvo predpustno veselico. Vsak delavec je prejel 20 dkg kuhanega prašičevega mesa, za en dinar kruha in pol litra vina. Velenje. V nedeljo 13. februarja se je vršil pri nas redni občni zbor Strokovne zveze rudarjev in Delavske zveze. Iz poročil je bilo razvidno, da se je oddalo in rešilo skupno 256 raznih vlog in pisem. Za delo se je posredovalo v 30 slučajih in sicer 25 krat ugodno. Intervencij se je izvršilo osebno in pismeno 187. »Pravice« prihaja med velenjske rudarje 62 izvodov. Dasi je to že lepo število, se bo vendar še moralo dvigniti, ker delavec brez svojega delavskega lista je suha veja na drevesu organizacije. Za tiskovni sklad so darovali člani 180 Din, za podporni fond pa 72 Din. Brezposelna podpora v znesku 9560 Din se je dala reduciranim članom, ki so bili brezposelni celo leto. Vseh čhuiov je bilo 110. Izvolil se je tudi nov odbor, ki bo delo starega odbora nadaljeval. Delavci, zavedajte se, da brez močne in res delavne organizacije, kot je naša, ni rešitve! Treba pa je, da delamo vsi, ne pa samo eden, drugi pa gledajo in čakajo. Tovariši rudarji v Velenju! Na de- lo za procvit in napredek naše organizacije! — Rudar. Hrastnik. »Pravica« že dolgo ni pri-j nesla nobene vesti iz naše doline, kakor da bi vse pomrlo. Pa vendar ni tako. Naši kulturni delavci se prav pridno gibljejo. Imeli smo to zimo že sedem gledaliških predstav. V nedeljo 22. t. m. bomo igrali v Logarjevi dvorani ob 3. uri popoldne »Miklova Zala«. Javno knjižnico imamo sedaj v Logarjevem mlinu, knjige se delijo vsako nedeljo od 1.—3. ure popoldne. Izposojevalnina je znižana. Pred kratkim se je ustanovil dekliški krožek pod društvenim okriljem. Imel je že dva dobro uspela sestanka. Tako se gibljejo krščanski socialisti na kulturnem polju. Ker nimamo svojih prostorov, imamo pač mnogo ovir. Tudi svobodaši se gibljejo. Ves njihov trud je osredotočen na to, da bi nam nagajali. Vsi taki napadi so premagani. Imamo tudi svojo hranilnico, ki je že prvo leto kljub velilii krizi napredovala. Pri zadnjih volitvah je SLS pri nas napredovala za 50 glasov od občinskih volitev. Socialisti so v tem času izgubili okrog ‘20 glasov in SDS pridobila 30 glasov. Za treznost je preskrbljeno na ta način, da smo začeli razpečavati razne brezalkoholne pijače. Skrb za zdravje. Ozebline na nogah. Zoper ozebline se priporočajo najrazličnejša sredstva: kamilice, ilovica, osoljena voda, terpentinov špirit. Od vseh sredstev pa je najcenejše, najučinkovitejše sledeče: Ako imaš močno ozeble noge, počakaj, da bo nastopilo južno vre-Magi« pozna vsaka gospodinja. Iz njih se skuha juha, ki je redilna in lahko prebavljiva. Pripravi se na zelo hiter način in je zelo poceni. Z eno Magijevo kocko si pripravimo 1 do 3 krožnike juhe. Priporočljive so te kocke zlasti dotičnim, ki ne ljubijo.mesne hrane. Kako odstraniš madeže od črnila? Madeže od črnila na parketnem podu odstraniš s sokom limone. Limono prereži ter drgni s polovico madež, dokler ne zgine. Nato dotično mesto izperi z vročo milnato vodo. Ce se je črnilo šele razlilo, je dobro najprej posuti z žaganjem, ki črnilo posrka. Pri drgnenju z limono pazi, da ne umažeš čistih delov poda. — Sveže madeže od črnila v tkaninah dobro izperi z mlekom, limonovim sokom ali limonovo kislino, ki jo raztopiš v vroči vodi. Tkanino nato večkrat izplakni z vročo vodo. Iz volne, tepihov itd. spraviš madeže od črnila na sledeči način: Madeže nakapaj z mlekom, ki ga čez pet minut posuši s čisto vato. To postopanje ponavljaj, dokler madež ne izgine, nakar izperi z milnato vodo in s prtičem osuši. Kako odstraniš madeže iz belega atlasa? Čisto belo vato namoči v pogret špirit in z njo drgni namazano mesto. Madeži zelo hitro izginejo. Čevlje iz atlasa, na katerih se nahajajo madeži, lahko na ta način hitro očistimo, in sicer tako, da so videti kakor novi. Razno. Velika nesreča v kinu. V Montrealu v Ameriki se je dogodila strašna nesreča v kino gledališču, ki je zahtevala življenje 76 otrok. Gledališče je bilo napolnjeno pri otroški predstavi do zadnjega kotička. Med predstavo je pa izbruhnil ogenj. Ker je vse drvelo k izhodom, je nastala silna panika. Gneča je bila tako velika, da se ni nihče mogel ganiti. Na pomoč so prihiteli gasilci, ki pa niso mogli ničesar ukreniti. To strašno stanje je trajalo le deset minut, čigar konec je bil, da je obležalo mrtvih 76 otrok v starosti pod 18 let. Poleg mrtvih je bilo nad 30 ranjenih, katere so prepeljali v bolnico. — Ogenj, ki je napravil le malo škode, so hitro pogasili. Vso nesrečo je povzročil le velikanski strah, ki je ob klicu ogenj, prevzel vso množico navzočih. Zastrupljen]« na ženitovanju. V občini Vilne se je vršilo ženitovanje, na katerem so točili gostom tudi lesni špirit. Veliko število oseb se je z uživanjem zastrupilo in je 13 oseb takoj umrlo, 12 se jih je borilo s smrtjo, ostale pa se je posrečilo z zdravniško pomočjo ohraniti pri življenju. Izdelovalca tega špirita so zaprli. Za kratek {as. Dobro sredstvo. »Janez, pojdi v kuhinjo in Micko pošteno okregaj in ozmerjaj!« — >Zakaj vendar? Saj ni ničesar NAJCENEJŠE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3 PODRUŽNICI: TRG TABOR ŠT. 4. BORŠTNIKOV TRG ŠT. 4. zakrivila.« — »Ničesar. Toda danes mora .»tepsti preproge prahu. To pa stori najbolje, če je razdražena.«' Novi stanovanjski zakon. »Veste, stanovanje mi zelo ugaja, samo ne vem, če bo dopadlo tudi moji ženi.« — »Dragi gospod! Sedaj se vam je treba hitro odločiti. Danes je lažje dobiti drugo ženo, kakor novo stanovanje.« Pozabljiv. Gospod blagajniku: »Vi ste strašno pozabljiv in jaz se skoraj bojim, da boste pozabili blagajno izprazniti, če boste kdaj popihali v Ameriko.« Pismo uredništva. Kakor je že naznanila zadnja »Pravica«, srno danes stopili pred svoje tovariše in pred širšo javnost s prilogo »So-cialna kultura«. Sami priznamo, da priloga ni popolna-More pa postati in bo le pod edini® pogojem, če bodo sodelovali vsi naši somišljeniki. Tukaj ne menimo sanio sodelovanja z dopošiljanjem spisov, a M' pak tudi s tem, da opozarjajo tovariši uredništvo na morebitne napake in da izražajo svoje želje in nasvete, ki bi merili na zboljšanje priloge v formalnem in vsebinskem oziru. Dobre nasvete bomo prav z veseljem vpoštevali udejstvili. »Socialni kulturi« pa želimo, da bi se razširila med naše delovne sloje in da bi ostala njihov stalni buditelj in voditelj- Vrednost denarja: za l dolar dofoiS 56.75 Din; za 100 frankov 223.— Din! za 100 lir 245.— Din; za 100 avstrijskih šilingov 801 Din; za 100 čeških krofl 168.50 Din; za 100 nemških mark 1349 dinarjev. Pierre L’Ermite: 16 Zena z zaprtimi o tml. Iz francoščine prevedel L. S. £ »Da, toda podvizaj se! V juniju smo že, sedaj je pravi čas. In nič ne rečem, da ne bi nekoč česa kupil na deželi... To pariško življenje postaja če-dlalje bolj brezumno... Tišči me v gotovih trenot-kih bolj kot morem povedati. Ah, mir!... da bi imel mir!.. .Ravnokar ste bili še v dvomu ...« brž!« ga še vedno ne odV0' 2 Francoski kardinal in minister, živel od 1754- ndVnAf d1/^ Tako se je slišalo in se sliši pogostokrat, če ta Ali hočeš še UJL U Lu llullIvCdl • ali oni preveč „gliha“. Danes se pa dela reklama res celo z zlato uro, a dobi jo izmed več tisoč odjemalcev le oni, ki je tako srečen, da kupi določeni kos blaga. Ni pa tako pri I delavskem konzumnem društvu v Ljubljani, kjer si vsak član s tri- procentnim popustom, ki ga dobi od izkupička, more sam kupiti zlato uro. Za »Jugoslovansko tiskamo«: K. Ceč. Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar. Urednik: Srečko Žumer-