Po*ttmna plačana T gotovfnL Leto XV., štev. 186 UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova UL 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. Z455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJub-Ijjina št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Ljubljana, šteto & avgusta 1934 Cena t- Din ^Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 244U. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L Telefon ŠL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Angleška politika išče nova pota V Angliji opažamo v poslednjem času pomembne spremembe, ki ne morejo ostati brez posledic na celokupno evropsko politiko. Dolgo časa je bratska politika hodila čvrsto in nespremenljivo pot, ki se je tradicionalno vlekla ne le od generacije do generacije, temveč lahko bi rekli od stoletja do stoletja. Osnovne poteze te politike smo ze tudi na tem mestu večkrat poudarili: zelja ohraniti ravnovesje na evropski celim s tem, da stopi Anglija vedno ob stran poslednjega premaganca, nepripravljenost, spustiti se v karkšnefcoli stalne zveze in obveze, dogma o »splendid iso-latfon«, zavarovana in podkrepljena z nepremagljivo nadmočjo britske pomorske bojne sile, in vera v naravno miroljubnost narodov. Ta načela so vodila angleško zunanjo politiko predvojne dobe in nato zopet po vojni vse do nedavnega časa. Zlasti evropska britska politika je stala pod njihovim vplivom in ti principi nam dajejo tudi razlago za navidezno nestal-nost, cesto naravnost vihravost angleške politike v povojni dobi. Tolmačijo nam njeno popustljivost napram Nemčiji, njen odpor proti pristopu h kolektivnim varnostnim sistemom, kakršne eo ponovno predlagali iz Pariza, tOT angleško komproirnsarstvo na tohkm mednarodnih konferencah, ne v poslednji vrsti na razorožitveni Toda v zadnjem času so ta stara načela britske zunanje politike popustila na svojem dogmatizmu in Anglija se je vidno začela preorientirati. Dve dejstvi sta predvsem vzrok, da so ti tradicio-nelni principi izgubili svojo moč: razvoj in naoredek aviacije in pa pojav hl-tleiizma. Z razvojem letalstva je Anglija prenehala biti otok. Čeprav ima še vedno znatno premoč v pomorski oborožitvi nad drugimi evropskimi državami, je vsa ta morska sila ne bi mogla ubraniti pred napadom velikih bombnih avicnov, ki dandanes v nekaj minutah že lahko prelete Rokavski preliv in se pojavijo nad Londonom. Baldvin je te izpremembe dobro ka-rakteriziral, ko je nedavno v parlamentu govoril o obrambi Ainglje in rekel, da njene meje ne leže več ob doverskih pečinah, temveč ob Reni. Hitlerizem je pa s svojim poveličevanjem sile in vojne pokazal angleškemu pacifistu brez-plodnost njegove optimistčne koncepcije. V londonski zunanji urad prihajajo vsak dan točnejša in z dokumenti podprta poročila o oboroževanju Nemčije, ki kažejo, da ima »tretje cesarstvo« najbrž že danes možnost, svoj kult sile prenesti iz teorije tudi v prakso. Ta razvoj je Anglijo pripeljal v težaven položaj. Pomisliti je treba, da je Velika Britanija evropska sila, obenem t>a svetovna velesila, ki ima svoje dele raztresene po vsem svetu. Zato mora voditi politiko, ki ji jamči lastno varnost, istočasno pa paziti, da pri tem ne bodo nikjer oškodovani interesi in skupnost ogromnega imperija, čigar posamezni deli nimajo često z evropsko politiko, niti z varnostjo evropskega dela imperija nobene zveze in nobenega posla. Zavedajoč se teh velikih sprememb, je poslala angleška vlada sedaj svojega ministra in tajnika odbora za imperij sko obrambo sira Maurica Hankeya na turnejo po prestolnicah dominionov, kjer se bo odposlanec londonske vlade posvetoval z vodilnimi politiki, kako bi se rešilo to zamotano vprašanje na način, ki bi bil zadovoljiv za državo matico in njene odrasle hčere. Sir Hankey bo po svojem povratku proti koncu tega leta predložil obširno poročilo o skupnem uspehu svoje misije. Angliji pa je potreben točen pregled o željah in stremljenjih dominionov tudi še iz drugih razlogov. Poučena mora biti o stališču dominionov za veliko pomorsko razorožitveno konferenco, M se bo sestala prihodnje leto in M tvori že danes grozeč oblak na političnem nebu z ozirom na zahteve, katere misli staviti Japonska, V Londonu pa marajo ugotoviti poleg tega tudi prve rezultate gospodarske politike, ki je skušala organizirati in povezati imperij, odkar so popustile politične vezi, z gospodarskimi. sponami na temelju dogovorov, sfcle-n jenih na imperijski gospodarski konferenci v Ottawi. Pokazalo se je pa, da uspehi ne odgovarjajo nadam in trudu, vloženemu v to konferenco. Predvsem je agrarna zaščita, h kateri je bila prisiljena Anglija pod pritiskom zahtev lastnega kmeta, močno razočarala velike dominione, ki so v teh ukrepih videli le namen, okrniti jim njihov največji in najmočnejši trg. Neki dommioni pa, zlasti Južna Afrika, goje še celo mnogo večje ambicije in ne skrivajo svojih žel; po popolni neodvisnosti. Vidimo torej, da je Hankeyeva misija izredno velikega pomena; čeprav je obramba imperija njen glavni^ cilj, ima še polno drugih, nič manj važnih smotrov. Hankeyevo poročilo bo imek) za celokupno angleško politiko izredno važnost ter se bo po njem usmerila splošna politika Velike Britanije. Od njega pa bo tudi v veliki meri odvisno, kako bo v bodoče nastopala Anglija v evropskih zadevah in ali se bo že enkrat odločno pridružila evropskemu bloku paru. POLJSKA V ITALIJANSKEM BLOKU? [ako špekulira Poljska z drugimi in kako drugi s Poljsko - Gom bosev obisk v Varšavi - V Parizu zahtevajo jasne odločitve Parii, 14. avgusta, Kakor se zatrjuj«, bo poljska vlada še do konca tega tedna zavzela stališč« glede francosko-ruskega načrta o sklenitvi vzhodne pogodbe. V Parizu pričakujejo to odločitev z največjim zanimanjem, vendar si glede nj« ne delaio nobenih iluzij. Odkar se Poljski ni posrečilo odvrniti baltiških držav od vzhodne pogodbe in se j« ponesrečil tudi poskus za odtegnitev Rumunije, se v Parizu posebno ž'vahno zanimajo za razvoj poljsko-ma-džaTskih odnošajev. Tukajšnji diplomatski krogi ne dvomijo niti najmanj, da si prizadeva Poljska ustvariti novo pozicijo izven franoosko-sovjetske interesne sfere, kajti Poljska bi le težko prenesla, da bi bila stisnjena med dve velesili. Svojo premoč meni doseči r kombinaciji z Madžarsko, Avstrijo in Italijo. Ce se je Poljska zvezala z Nemčijo, je to storila samo zaradi tega, da bi dobila proste roke v drugo smer. Kljub temu pa Poljska ne bo hotela nastopiti kot braniteljica revizijskih teženj Madžarske, ker bi to škodovalo njenim lastnim interesom. t Glede na vse to se pripisuje srečanju med ministrskim predsednikom Gombošem in poljskim zsunanjim ministrom največji pomen. »Echo de Pariš« je s preorijenta-cijo poljske politik« skrajno nezadovoljen m zahteva kot glasilo francoskega generalnega štaba, naj se Poljska odloči, ali namerava prestopiti v tabor revrzionistov, ali pa ostati zvesta francosko-poljski pogodbi. Pariz, 14. avgusta AA. Havas poroča » Rima: Italijanski politični krogi ao 5» emerom naklonjeni vzhodnemu paktu. Smatrajo pa, da bo ta pakt popolnoma. uspel šeJe, če podpisniki pakta prej uredijo vser svoje odnošaje med seboj. Havasov rimski poročevalec navaja članek italijanskega tiska, ki smatra, da je ureditev razmer v severno vzhodni Evropi usodnega pomena za dobre odnošaje med Sovjetsko Rusijo in njenimi z&padniimi sosedi, zlasti pa za stike med Poljsko im Nemčijo in za prijateljske zveze imed Berlinom ln Moskvo. London, 14. avgmsta d. "V krogih angleškega zunanjega ministrstva računajo z možnostjo nove razporeditve sil v Evropi. V tem ozira pripisujejo precejšnjo važnost skorajšnjemu obisku madžarskega ministrskega predsednika Gombosa v Varšavi. Gomlbos bi rad privedel Poljsko v sistem rimskih paktov. Baje bo v Varšavi zastopal tezo, da bo Madžarska brezpogojno vztrajala na rimskem paktu im skušala pridobiti tudi Poljsko za to zvezo. V zuna- Habsburško vprašanje ni aktualno Francosko stališče: za rešitev avstrijske neodvisnosti so na razpolago druga uspesnejsa sredstva buTško vprašanje zaenkrat sploh ni aktualno. Paril, 14. avgusta, d. Boli kakor <> potovanju podkancelarja Starhemberg v Italijo, pišejo francoski listi ▼ zvezi e tem o vprašanju Habsburzanov. V svojem uvodniku pravi »Tempe« med drugim: ' >Kar sa tiče vprašanja možnosti habsburške restavracije, je potrebna največja previdnost Starhemberg je sam po pravici na-glasil da je ohranitev avstrijske nezavisno-sti prvenstveno mednarodna zadeva, ki trteoae biti rešena praktično samo s pomočjo vseh udeleženih siL Upravičeno se smatra, da bd anšljs pomenil vojno. In to je Twlbrž glasni razlog, da je narodno - socialistična Nemčija pričela popuščati po ponesrečenem prevratu dne 25. julija. Splošno mnenje je, da bi mogla priti restavracija Habsburzanov ▼ poštov le kot poslednja rešitev, ako bi ee izkazali kot brezuspešni vsi drugi koraki za od vrnitev nemške ofenzive napram Avstriji- Pa tudi v tem primeri bi zadela restavracija na resne težkoče. Gotovo obstojajo droga sredstva, da ee zajaimS avstrijska samostojnost V ostalem pa habs- Rintelen pride pred vojaški preki sod Dunaj, 14. avgusta. AA. Listi poročajo, da se je zdravstveno stanje dr. Rintelena v tolikšni meri zboljšalo, da ni več nevarnosti za njegovo življenje. Uradna »VViener Zeitung« poroča, da bo proti dr. Rintelenu vložena obtožba pred vojaškim prekim sodiščem. Nova skupina upornikov pred sodiščem Dunaj, 14. avgusta. AA. Vojaško sodišče je danes začelo soditi 15 obtožencem, ki so prejšnji mesec napadli dunajsko radio postajo. Med obtoženci je en inšpektor policije, en aktivni orožniški podoficir, eo bivši redov avstrijske vojske, dalje privatni uradniki, trgovci, vseučiliški dijaki in štirje delavci. Razprava bo trajala več dni. Velikopotezna propaganda za Hitlerjev Plebiscit Vsi vodilni člani hitlerjevskega režima na govorniških tribunah — Obsežne priprave za nedeljsko glasovanje Berlin, 14. avgusta. AA. Uradno poročajo: Velika volilna agitacija za plebiscit dne 19. avgust« se je pričela snoči z nenavadno močnim zaletom. Notranji minister Frick je govoril v Kolnu, propagandni minister iGobbels pa je imel svoj govor v stadionu delavske četrti Neukoln v Berlinu. Cenijo, da je govor poslušalo stotisoč ljudi. Njegov govor so prisotni neprestano prekinjali s frenetičnhn pritrjevanjem. Gobbels je orisal Hitlerjevo osebnost in je neprestano poudarjal njegov« velike zasluge. Nemški narod se bo moral Hitlerju zahvaliti za dosedaj opravljeno ogromno delo. Hitler j« lahko začel svoj« v«liko obnovitveno delo le zato, ker se j« opiral na zaupanje vsega naroda. Napačno j«, kdor trdi, da bi bile •tudi drug« vlade storile isto. Te vlade bi bile brez ljudskega zaupanja, ki je nujno potrebno za uspeh. Gobbeis je nadaljeval svoj govor * navdušeno izjavo za Hitlerja. 2c 12 let )e njegov zvest sotrudnik m zato pozne Hitlerja dobro. Hitler je ostal isti kakor prvi dan in bo ostal, kakršen j« bil, to se pravi mož, ki mu narod sme zaupati svojo ljubezen ln svoje spoštovanje. Gobbeis je nato govoril o ogromne« delu, ki ga je opravil Hitler. V nedeljo se bo dvignil ves narod in bo M^cal" ^ S tem vzklikom bo izročil usodo mbodoč-nost nemške države ▼ Hitlerjeve roke. Predsednik pruske vlade Gotrag je govoril r Monakovem- Tudi ta je izvaja! podobne misli kakor Gobbeis. V zvezi z volilno kampanjo je predsednik nemške vlade Narodne banke minister dr. Schacht objavil članek, v katerem pravi med drugim: Kot gospodarstvenika me je vedno presenetilo, ko sem med svojim praktičnim delom videl, kako mirodne m dosledne so misli, ki jih ima Hitler o gospodarskem življenju. Vsi naši gospodarski ukrepi so nastali na Hitlerjevo osebno pobudo in z njegovo energično podporo. Uspeh našega gospodarskega dela je posledica njegove enostavnosti, njegove bistro-vidnosti m njegovih sklepov. Sedanjo stisko lahko premostimo samo pod Hitlerjevim vodstvom.« Berlin, 14. avgusta g. Predsednik nemškega rdečega križa je za 19. avgusta odredil strogo pripravljenost vsega rdečega križa, da bo njegovo osobje pomagalo ajcajv^ati hodnika ja telesno eob&Hjeoe volilce v glasovalne lokaJe. Vse bolniške sestre, vse sanitetne kolone in vse pomožne bolniške sestre morajo biti pripravljene za prevoz bolnikov in telesno pohabljenih oseb na volišča, , Berlin, 14. avgusta, n. Nemško ministrstvo za propagando je organiziralo (velikopotezno akcijo, da omogoči glasovanje 19. avgusta vsem Nemcem, to je tudi onim, ki prebivajo izvem državnih meja Glasovali bodo lahko celo dami raznih manjših nemških naselbin. Oddajali bodo svoje glasove v konzuSatih. V večjih lukah bodo -pripravljeni posebni nemški paurniki, ki pridejo nalašč v to svrho tjakaj, da bodo sprejemali te glasove. Prihod Nemcev do pristanišča bo olajšan na razne načine na stroške nemške 'riade. Papen odpotoval na Dunaj Berlin, 14. avgusta, g. *Nachtausgabe« poroča: Ker je avstrijska vlada izdala agre-ment, je bivši podkancelar Papen danes opoldne zapustil Berlin in odpotoval na svoje novo mesto na Dunaju. Papen jo od-letel z letalom z letališča v Tempelhofu ▼ Monakovo, od koder bo odšel še v Berch-tesgaden na kratek razgovor s Hitlerjem. Jutri dopoldne bo nadaljeval vožnjo iz Berchtesgadena na Dunaj. Kakor poroča isti list, spremlja Papena njegov dolgoletni sotrudnik Tschirsky, sin bivšega nemškega poslanika na Dunaju. Japonska bo odpovedala pomorsko pogodbo Pariz, 14. avgusta. AA. Iz Tokia poročajo: Med današnjo inšpekcijo japonske mornarice s strani admirala Osumija so govorili tudi o washingtonski pomorski pogodbi. Na tem sestanku je glavni jlpveljnik mornarice admiral Suetsuvu in po'veIjnik druge japonske eskadre podadmiral Takahasina z drugimi voditelji japonske mornarice sklenili, da intervenirajo v mornariškem ministrstvu, naj vlada odpove -vvashingtonsko pomorsko pogodbo še pred 31. decembrom tega leta. Nesreča na morju Pariz, 14. avgusta. AA. Iz Bahije poročajo, da se je potopil potniški parnik, SO potngtttv je našlo smet x valovito, ni! politiki ostane Madžarska navezana na italijansko politiko. Ako pride do italijan-sko-francoskega zbližan ja, potom bi Madžarska poslala Poljsko posredovat med Budimpešto in Parizom, če pa pnBde do nove memštoo-Iitalijanške zveze, bi bilo prav tako koristno sodelovanje med Madžarsko in -Poljsko. Knafcko in malo, v bližnji bodočnosti imata Madžarska in Poljska skupen cilj, da ee uresniči trancosko-italijan^ki-nemški sporazum. V gospodarskem smislu sta tako Madžarska kakor Poljska interesi-rani na ustanovitvi večjega srednje-evrop-sfeega gospodarskega teritorija. V londonskih političnih krogih mislijo tudi, da bo povzročilo G5mbosovo potovanje v Varšavo živo diplomatsko delavnost v državah Male antante. Svojevrstne seje madžarske vlade Budimpešta, 14. avgusta, d. Člani madžarske vlade so preživeli tri dni na državnem veleposestvu Hetharpusti v Ba-konskem gozdu. Vsako jutro so se ministri zbrali k seji ter razpravljali, kakor uradno poročajo, zlasti o pripravah za jesensko zasedanje parlamenta. Ministrski svet je dal več pristankov k raznim zakonskim načrtom, tako zlasti za gradnjo narodnega stadiona, za pogozditev madžarskih nižin itd. Sinoči so se ministri povrnili v Budimpešto. V političnih krogih pa zatrjujejo, da je bik) to posvetovanje vlade posvečeno predvsem zunanjepolitičnim problemom. Vstop Rusije v DN l/>ndon, 14. avgusta, g. *Daily Hera3d< poroča, da bo Sovjetska Rusija prihodnji mesec oficielno zaprosila za sprejem v Društvo narodov. Ker je dala sovjetska vlada razumeti, da bo samo tedaj pristopila k Društvu narodov, če bo sprejeta so--' glasno, se skoraj lahko sklepa, da so vsa obstoječe težave že odstranjene. Kakor poroča isti list iz ženevskih krogov, ja verjetno, da bo dobila Sovjetska Rusija stalen 'sedež v svetu Društva narodov. Sklep Sovjetske Rusije bosta zlasti vladi Francije in Velike Britanije sprejeli z zadovoljstvom. Zaradi važnosti letošnjih razgovorov pošlje Velika Britanija v ženevo na zasedanje DN močno delegacijo. Predsedoval ji bo zunanji minister sir John Simon. V delegaciji bo dalje pravo-sodni minister Eden in državni pod tajnik Skeltom. Balkanska konferenca Sofija, 14. avgusta, g. Prihodnja balkanska konferenca se bo vršila od L do 6. oktobra v Carigradu. Na dnevnem redu so predvsem vprašanja balkanska unije ter številni drugi gospodarski in kulturni problemi. Bolgarski režim obračunava na levo in desno v Plovdivu Je pred sodiščem 150 komunističnih zarotnikov — Odkrita tiskarna makedonstvufuščih — Milijoni Vanče Mihajlova v boju s sofijsko pslicijo Sofija, 14. avgusta A A. Pred vojaškim sodiščem v Plovdivu se prične jutri komunistični proces, kjer bo na obtožni klopi 150 vojaibov in civilistov. Obtožnica pravi, da sta bila glavna organizatorja komunistične zarote, ki so jo odkrili prejšnji mesec v Plovdivu, tajnik te organizacije t Plovdivu Georgij Grigorov in blagajnik 5v. Mančev. Organizirala sta komunistične celice in vzdrževala avezo med Plovdivom im Sofijo. Zarotniki so hoteli pribiti vojaške starešine plovdivske gamisrije in z orožjem proglasiti sovjetsko oblast. Obtožencem bodo sodili po zakonu o zaščiti države. Sofija, 14. avgusta AA. čeprav je vlada razpustila vse nezakonite organizacije VRMO, so se nedavno tega v Sofiji pojavili letaki te organizacije s hudimi napadi na vlado Kimona Georgijeva. Pojavile so se tudi nove številke glavnega glasila te organizacije »Svoboda ali smrt«. Policija je nvedla preiskavo in dognala, da so glasilo in letake te organizacije tiskali v tiskarni Petra Ovčareva v Sofiji, ulica Cara Simeona. Ovčareva so takoj aretirali. Nato je policija prijela osebe, ki so list in letake razdeljevali. Tiskar Ovčarev in drugi pridejo pred sodišče in se bodo morali zagovarjati po zakonu o zaščiti države. Sofija, 14. avg. n. Znani vodja VMR.O Vanče Mihajlov in znani drugi član komi- teta Vladimir Kurtev ter član inozemskega komiteta Ciril Drangov se še vedno kreta-jo v Sofiji. Na razpolago imajo namreč milijonske vsote, s katerimi si vzdržujejo telesno stražo, ki jih prikriva pred policijo. Tudi poročevalsko službo imajo sijajno urejeno in je tako razlagati, da jih policija še vedno ni mogla izslediti. Vendar je splošno prepričanje, da se zloglasna trojica ne bo mogla več dolgo skrivati. Začasna aretacija Arsena Stambolijskega Sofija, 14. avgusta, n. Včeraj so se odpeljali iz Donje Banje pri Ihtimanu proti Sofiji Kosta Muravjev, Ivan Bojadjijev, ki je zet pokojnega Aleksandra Stambolijskega, in Arsen, sin pokojnega Aleksandra Stambolijskega. Ko so prišli v mestece Ihti-man, je policija ustavila avto in zahtevala od potnikov legitimacije, češ da iščejo Arsena Stambolijskega. Pri vsej trojjci so izvršili telesno preiskavo ter jih odvedli v Sofijo. Tekom včerajšnjega popoldneva so bili podrobno zaslišani na policijski direkciji, nakar je bilo Arsenu Stambolijskemu javljeno, da je aretiran, ostali pa so biH izpuščeni. Policija ni hotela dati nobenega pojasnila. Vendar je bil že sinoči izpuščen na svobodo tudi Stambolijski. Zaostritev v Mandžuriji Janonci trdijo, da so odkrili sovjetsko zaroto, ki je bale hotela pomoriti vodilne mandžurske m japon-ske javne funkcionarje v Mandžuriji Pari« 14 avg ista. AA. Iz Londona poročajo, da so' angleški politični krogi zaradi napetosti med Japonsko in sovjetsko Rusijo močno v skrbeh. Globok vtis je nanje napravilo poročilo angleškega lista, da so ja-oonske oblasti rdkrile v Vzhodni Mandžuriji zaroto proti Jaiponcem. Zaroto so organizirali eovjeti. V zvezi z zaroto so pnjeli 30 oseb. Zaroto eo odkrili po poročilu iz lo-kija med preiskavo v Vzhodni Mandžuriji o umoru ruskega uradnika, ki je bil pndeljen japonski vojaški misiji v Sufenhuju. London, l£ avgusta. AA »Dašly Exprees< poroča iz Harbina, da so v Mendžjnji za-orli veliko število sovjetskih državljanov, Mandžureka oblastrra trde, da eo odkrila zaroto širšega obsega. Zarotniki so> ho.eli ubiti člane mandžurske vlade, etarešmeja- Potovanje kralja Karola v Pariz Bukarešta. 14. avgusta, g. Kralj Karol bo v prvi polovici oktobra — kakor je bilo ze napovedano - obiskal Pariz. Na potovanju ga bo spremljal zunanji mmister iitu-lescu. Razgovori, ki jih je imel kralj v zadnjem času z ministrskim predsednikom la-tareseom, so veljali v glavnem pripravam za pariški obisk. Rumunska kraljica mati Marija bo prve dni septembra v Sofiji obiskala bolgarsko kraljevsko dvojico na povabilo bolgarske kraljice Ivane. Potrojitev policije v Posaar ju ženeva, 14. avgusta. AA. Predsednik vladne komisije v Posaarju Knox je zahteval nove moči za policijo v Posaarju. Zaradi predstoječega plebiscita je treba število redarjev povečati od tisoč na tritisoč mož. Knox pravi v svojem poročilu na generalno tajništvo Društva narodov, da sedanje sile ne zadoščajo in da redarji ne morejo obvladati nacističnih organizacij. Knox zahteva, naj bi nove redarje najeli X sosednjih državah, kjer gofgowr testt ponske vojaške misije v Mandžuriji, gl^ nega poveljnika orožništva in druge vodi« ne osebe. London, 14. avgusta. AA. Iz Knčava poro. čajo, da so tjakaj prispela nova ojaoenja, da stopijo v borbo s komunisti, ki vnovtti prodiraj e severa proti mestu. Gre za 4000 mož iz 49. divizije, ki pripada četam generala Cangkajška. V mestu so proglasili sedno stenje. Poulična razsvetljava je uki-^ njena, okna morajo biti zvečer zastrta. Pari«, 14. avgusta, g. KakoT poročajo i* Tokija, je vlada Mandžukua povabila sovjetsko vlado na direktna pogajanja o vzhodno-kitajski železnici. Po brezuspešnih posvetovanjih je mandžureka delegacija pogajanj^ prekinila nemško in ki so članice Društva narodom Verjetno je, da bo Društvo narodov najelo te redarje le v Švici in v Luxemburgu, Avstrija in češkoslovaška pa odpadeta ia političnih razlogov. Večina vladne komisije je za Knoxovo zahtevo, domači člani pa predlagajo, naj bi med plebiscitom vzdrževale red domače politične organizacije, v katerih pa prevladujejo nacisti. Bsirja v pestanskem občinskem svetu Budimpešta, 14. avgusta, n. Danes se je vršila prva seja novega budimpeštanskega občinskega sveta. Sejo je vodil mestni podžupan, ki je predložil med drugim tudi, naj bi mestni svet izrazil sožalje avstrijski vladi ob Dollfussovi smrti. Zoper predlog je v ostrih besedah nastopil član socialno-demokratske skupine Kari Pever, predvsem zato, ker je Dollfuss »pogazil z nogami avstrijsko ustavo, ker je streljal iz topov na žene in deco ter si tako prisvojil oblast. Pri takem postopanju je utegnil pričakovati, da se mu bo pripetilo to, kar je res doživel.« V občinskem svetu ie prišlo zaradi teh besed do silnega trušča, ki se je še stopnjeval, ko je v istem smislu govoril tudi drugi socialni demokrat. Vendar Je bil predlog župana 2 sečino glasov sprejet > JUTRO« St 186 - ex Bmla, ES. VTFL W34 Brežiški tabor JNS Vsi govorniki so ostro obsodili razdiralno in huf-skafočo demagogijo, 4000 zborovalcev pa jim je borno pritrjevalo Ponedeljsko »Jutro« je že poročalo o krasno uspelem shodu JNS, ki je bil v nedeljo v Brežicah in se je pretvoril v mogočen ljudski tabor. Saj se je zbralo iz vsega brežiškega in tudi iz sosednih srezov nad 4000 ljudi, po ogromni večini kmečkih mož in fantov. Mnoge občinske organizacije, ki so ravno v brežiškem srezu naravnost vzorno izvedene, so prišle na zbor korporativ-no pod vodstvom svojih županov ali predsednikov, večinoma na okrašenih vozeb. Bojevniki so na vso moč agitirali proti udeležbi, pa so dosegli le nasproten uspeh: udeležba je bila zaradi njihovega hujskanja še večja. Tabor je vodil predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Janko Drnovšek, govorili pa so gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj ter narodni poslanci Milorad Marko-vič, Branko Avramovič, Milivoj Isakovič, Lovro Petovar in Ivan Urek. Navzoči so bili dalje senator dr. Rajar ter nar. poslanca Alojzij Drmelj in Rasto Pustoslemšek. O govorih ministrov Kramerja in Puclja, ki so jima množice priredile živahne ovacije, je »Jutro« že v ponedeljek poročalo. Danes navajamo še vsebino drugih govorov. Nar. poslanec Branko Avramovič B. Avramovič. pravoslavni duhovnSk iz Vojvodine je izfoorovalce pozdravil v imenu srbskih in hrvatskih 'bratov iz Vojvodine. Tudi Vojvodina je bila pod avstrijsko-madžarskim jarmom in zato ve ceniti svo-ibodo, ki jo mora ves narod Srbov, Hrvatov in Slovencev složno čuvati. Pozival je aborovalce k medsebojnemu spoštovanju in medsebojni ljubezni, da se še bolj utrdi pomirjen je, ki ga je Jugoslavija s svojo miroljubno politiko na znotraj in na izunaj dosegla že v toliki meri, da mora imponirati vsem. »MiLostljivega Boga prosim«, je dejal, da bi nam dal ljubezni Ln sloge zaradi edimstva našega jugoslovenskega naroda. Vera nam je potrebna, ne sme ,pa biti ovira e« d m jen ju duhov in ustvarjanju veliike Jugoslavije. Bogu je vseeno, ali se križaš z enim ali tremi prsti, njemu je važno, da si ■pošten in da v poštenosti uživaš pravice, ki so za vse enajce, tako aa Slovence, kakor za Hrvate in Srbe«. Prav JNS — je zaključil g. Avramovič — ima to nalogo, da nas čim tesnejše ,poveže med seboj, da postanemo pravi, iskreni Jugosloveni. Zato naj slovensko ljudstvo zaupa "politiki svojih narodnih zastopnikov z gg. Kramerjem in Pncljem na čelu. Za svoja prepričevalna tevajamja Je Zel govornik iskreno odobravanje množic, Nar. posl. Milorad Markovič H Šuraadije je v svojem govoru prav tako ■poudaril enakopravnost vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. S po vzdignjenim glasom je obsodil bojevniške in slične pokrete. »Mi ne vodimo (boitbe proti kapitalu, zato pa tem hujšo 'borbo proti brezvestnim kapitalistom, ki hočejo s pomočjo kapitala za-sužniti naš narod. Mi ne rabimo bojevniških poKretov, da bi branili naš narod, ker Imamo zato dovolj močno Ln dovolj sposobno vojsko v naših garnizijah.! V drugem delu svojega govora Je g. Markovič poudaril iskreno voljo srbskih kmetov za sodelovanje s slovenskim kmečkim ljudstvom, zlasti pa potrebo poglobljenega sodelovanja na zadružnem polju. Opozoril " je na priprave za poenotenje vsega našega zadružništva ter omenil končno še veliki zadružni kongres, ki se bo te dni vršil v Beogradu. Svoj govor je zaključil: »Ko tomo imeli enoten zadružni zakon za vso državo, bomo tem lažje v vzajemmem sodelovanju pripomogli k ureditvi gospodarskih razmer, da bo nam in vam vzšla le©š«. bo-" dočnost. Nar. posl. Mifivoj Isalcovič H Mačve, ki je prinesel prav tako Iskrene pozdrave fameokega ljudstva ta Drinosav-ja. Tudi on je v svojem govoru pozival zborov a lce k zaupanju v njihove narodne voditelje, ki so, kakor so njihovi tovariši z juga tollKokrat ugotovili, vedno častno Ln trdno ter dostojno zastopali slovenske interese, čeprav so se mnogokrat križali z interesi drugih delov v državi. Pri vsem tem pa jim je vedno lebdel visoko pred ■očmi ideal narodnega blagostanja v vsej državi. »iNe dajte se zavesti besedam ta praznim dbljubam ljudi, ki pravijo, da se borijo aa neke velike ideale, kakor so to netu bojevniki. Vprašajte jih, ali so se borili na pra-. rem mesitu takrat, ko se je bilo trefba boriti. Nam bojevnikov ni treba, kajti ko bo v bodočnosti spet napočil trenutek borbe, se bo pod okriljem svojega prevzvišenega kralja za svojo domovino boril ves jusos!**-venski narod!« Lovro Petovar, narodni poslanec ptujskega sreza je takoj uvodoma poudaril, da nacionalni pokret ne izključuje nobenega poštenega in iskrenega sodelavca, marveč omogoča vsakomur in tudi ostremu kritiku, če je njegova sodba dobro mišljena, sodelovanje v naših organizacijah. Nihče nikogar ne vprašuje po njegovi preteklosti, ker ni smoter vsega velikega nacionalnega pokreta, da bi znova »prožil stara nasprotstva, marveč ta, da s pozitivnim in koristnim političnim in go-spodarsKim delom obnovi blagostanje naroda ki utrdi njegove ifotranje vezi v ipro speh vse države. Ne bomo rešili gospodarske krize s suhimi paragrafi, marveč z lastnim naj.inten-zivnejšim delom, še posebej pa bo potrebno vzajemno sodelovanje, ko bomo v bližnji bodočnosti reorganizirali in posplošili naše zadružništvo, ki bo omogočilo predvsem našemu kmetijstvu še večji razvoj in prospeh. Izvajanja vseh govornikov so bila sprejeta s splošnim odobravanjem in pritrjevanjem. Velike ovacije pa so takoj ob nastopu sprejele domačega poslanca g. Ivama t'reka, ki je bil zadnji govornik. Njegova temperamentna poljudna izvajanja so vedno na novo vžigala poslušalce k pravim viharjem pritrjevanja. Narodni poslane*- glad v poslednjih vojnih letfli sta bfit povod, da se je slovensko ljudstvo končno zdmžilo in se rešilo avstrijskih okovov. Ko pa je stiska ponehala, je narod spet zašel m podlegel medsebojnim sporam. Nastopili so socialisti e svojo republiko, fede-ralisti s svojo avtonomijo, na gosipodanske reči pa ni nihče mislfl. Spori so zavrnil ■tak obseg, da jim je moral napraviti konec kralj s svojo odločno besedo. Ko ee je ustanovila JE-iS, se Je totBa smotrenega gospodarskega dela. Zlasti slovenski zastopniki so se vztrajno borili za olajšanje našega, bednega gospodarskega stanja. Borba pa je bila težavna, kajti f Beogradu so se križala vsi mogoči interesi vseh mogočih pokrajin. Vsak 6rez je imel drugačno gospodarsko stanje in zato drugačne aahteve. Pa je prišla še kriza in spet so se pojavili ljudje, da jo Se bolj izrabijo, da navalijo na narod še večje zlo. PojavUi so se S2>et ljudje, ki niso imeli pokazati niti trohice dokazov, da so se kdaj v resnici (borili za ljudstvo, razen ornih, da so potoirali groše v svojih trgovinah ln pisarnah, in so obljubljala, da bodo v htpu rešili krizo im dali narodu kruha. V nadaljnjih izvajanjih je nato poslanec Urek odločno, ostro im pošteno obračunal z vsemi onimi, ki so sproži M plazove klevet lm obrekovanj proti njemu in vsemu nacionalnemu pokretu, ki ga Je on vodil v brežiškem okrajni že takrat, ko je brežiško kmečko ljudstvo sabotiralo avstrijsko armado in ji nd dalo niti žaklja moke. Očitali so mu, da si z nepošteno pridobljenim denarjem plačuje dolgove, čeprav mu nihče ne more dokazati niti tejfa, da bi bil kdaj za vse prošnje in pritožbe v korist poedincem dobil le en sam krajcar. Ko PA je pograbil bojevniško generale za besedo je pozval k obračunu, ao jo odkurUi kukavica. Kakšna je dražba, ki se T njej obirajo bojevniki, je dokaizal tod! narodni poslanec Mravlje, ki je bil spočetka med njihovimi voditelji, pa jih je sedaj obsodil, ded, da se je v njihovih vrstah »bralo vse. kar je slovenski narod izločil ta sebe. Pr*r tako odločno je S- Urek dbsoriV narodno stranko, katere ljudje niso sposobni niti toliko, da hi organizirali v svojih s rezih pošten političen shod. pa sedaj lovijo kaline drugod. Varali pa eo se. de mislijo, da Jim bo del na Umanice slovenski kmet. »Prav je dejal prijatelj Pucelj, ko Je rekel, da nas taki ljudje ne mreijo zaradi nas, da mene ne sovražijo zaradi mene, marveč zaradi vas. Sovražijo nas pa to posebej, ker imamo navado povedati Jim resnico ▼ obraz. Kajti pri nas so pravi bob« bob, pop® pop, lopovu pa krpov.« KJJvt> vsesan tema pa teeBšksen ■tira nikoli nisem učil sovraStvs, sem se vselej potegoval aa složno oje vseh v korist naroda bi državo. »Z geslom: Zatrpaj narod sam v svojo vest in svojo pest!« je zaključil g. Urek svoj temperamentna govor med silnim navdušenjem množice, ki je vztrajala n& dbo-rovaJtJu do fconoa kljuk tarna, da ee je nebo medtem docela pooblačilo in je začel ©adatf •dež. Predsednik dr. Drnovšek Je kooSno-7 vnJkliki močni in nedeljivi Jugoslaviji ob 12.15 zaključil sijajno uspelo zborovanje. Ko je godba odigrala narodno himno, so se množice pričele naglo mzhajati, ker se Je dež medtem spremenil v naliv. Narodne trobojnice so plapolale z vseh brežiških h« razen dveh ali treh, čeprav so bojevniki napovedovali, da jih me bo niti pet. Ko je pozno popoldne ponehal dež, j® bilo v Brežicah spe* rse živahno. Manifestsdjsko zborovanje, ki je bilo tako mogočno, da Brežice takega še niso videle, pa ho nedvomno mogočno odjetnilo tudi po vsej bližnji in daljnji slovenski in hrvatski okolici- Misli ob šolskih izvestjih Delež kmečkega stanu na številu dijaštva še vedno pada — Kakršnakoli redukcija srednjih šol je nemogoča — Premalo je srednjih šol za dekleta ud ciklon nad Beogradom Nad mestom in okolico je dve uri divjal strahovit vihar, ki je povzročil mnogo škode in zahteval tudi človeške žrtve Ivan Urek se je v uvodu svojega govora mimogrede dotaknil zgodovine političnega razvoja slovenskega ljudstva, ki ga je habsburška tiranija, kakor celo vrsto drugih narodov, strahovala po svojem znanem geslu: »Razdvajaj narod, da boš vladal nad njim«. Pa je vendar prišlo spoznanje. .Velika stiska in Beograd, 14. avgusta, p. Danes popoldne okoli poJ 3. je pridrvel nad Beograd nenadoma strahovit ciklon. Kafcor poroča tukajšnja meteorološka postaja, še divjal ciklon z brzino 15 m pol metra na sefkuundo. Temperatura je naglo padila za celili 12 stopinj. Ciklon de zajel nepričakovano ves Beograd in okolico. Na novem pokopališču je poruši hišo, izipod katere so reševalci potegnili tri osebe težko poškodovane in eno mrtvo. V savskem pristanišču je vrgel vihar 40 m daleč v vodo mostiček, preko katerega je ravno kar šla trojica delavcev. Dva delavca sta s« rešila s plavanjem, tretji se je utopŠ. Nefovestna je usoda mnogih kopalcev, ki jfh je iznenadil ciklon sredi Dunava a-li Save, ko so se vra- čali ▼ čoMh od kopanča. Komandanta kraljeve jahte »Oragor« se je zahvaliti, da je bilo rešenih 20 kopalcev iz rek. Nihče še ne ve, koliko jih je utonilo. Ciklon je divjal vse do 5. are popoldne. Materialna škoda je velikanska. S kakšno silno močjo je pridrvel vihar, se vidi tudi na tem, da so v centru mesta, kjer so ulice kolikor toliko v zatišja, bile strgane močne in težke table in svetlobne reklame, ki je vihar razbil po tleh. Cela vrsta dreves je bila porušena z koreninami vred, zlasti na Kalemegdaira. Solidna zgradba direkcije rečne plovbe in njenih skladišč, ki imajo streho lz cinkove pločevine, je bila razkrita in je odnesel tik km streho 40 m daleč. Znižanje obrestne mere Pojasnila k včeraj objavljeni uredbi vlade glede maksimiranja aktivne in pasivne obrestne mere Kakor smo že včeraj poročali, je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra podpisal novo uredbo o ma -ksiimirainju obrestne mere, ki nadomešča dosedanjo uredbo o maksimiranju obrestne mer« z dne 22. novembra leta 1933. Z novo uredbo se spreminjajo nekatere bistvene določbe dosedanje uredbe, vendar tudi nova uredba veže obrestno mero za posojila pri denarnih zavodih ki za hranilne vloge na eskomptno mero Narodne banke. Obrestna mera za posojila pri denarnih zavodih (bankah, kreditnih gospodarskih zadrugah, hranilnicah itd.) odslej ne sme biti višja nego 4 hi pol od-ostotka nad eskomptno mero Narodne banke. Doslej (jte maksimalna obrestna mera znašala 5% nad eskomptno mero tNarodine banke. V bodoče torej noben denarni zavod ne bo smel zahtevati za obresti, provizije in režijske stroške skupaj več nego 11% (6.5 diskont Nar. banke plus 4.5); Jahko pa zavod kakor doslej zaračuna posebej efektivne stroške, za katere sanatra uredba: istroške iza pogodbo, takse, poštnino in ostale efektivne izdatke, zlasti v zvezi z zavarovanjem in z izterjavo dolga. Odpadla je določba dosedanje uredbe, po kateri je bilo pri zakasnitvi plačila od strani dolžnika dovoljeno zvišati obrestno mero za 2 odstotka. Obrestna mera za droge dolgove, ki |th dajejo zasebniki ali ustanove, ki se ne prištevajo k denarnim zavodom, pa odslej ni več vezana na espomptno mero Narodne banke, temveč je določena na 8 odstotkov. V včerajšnjem poročilu agencije »Avale« je bilo pomotoma navedeno, da velja ta obrestna mera (8%) tudi za vse drug« zadruge. V resnici velja ie za one zadruge. ki niso denarni zavodi, dočim veljajo za kreditne zadruge iste določbe kakor za ostale denarne zavode. Obrestna mera za vloge na knjižice in na te&oče račune je maksimirana z 1% Izpod eskoanptne mere Narodne banke. Maksimalna napetost med pasivno in aktivno obrestno mero pri denarnih zavodih se torej z novo uredbo zmanjša od 6 na 5.5%. Pomen uredbe leži predvsem v tem, da se za (križnike denarnih zavodov ponovno zniža obrestna mera za pol odstotka, ne da bi se istočasno znižala tudi obrestna mera za hranilne vloge. Ko (je bila lani uveljavljena prva uredba o maksimiranju obrestne mere, je znašala ekskomptna mera Na-fodne banke še 7.5%, maksimalna obrestna metra za posojila pri denarnih zavodih pa 12.5% (7.5+5). Letos v februarju je bil diskont Narodne banke znižan za pol odstotka in je s tem tudi maksimalna obrestna mera za posojila nazadovala za 12%. Letos v jn-liju pa je Narodna banka ponovno 2XR-žala diskont za pol odstotka in je zaradi tega tudi maksimalna obrestna mera za posojila nazadovala na 11.5 odstotka. Zaradi znižanja napetosti med eskomptno mero banke in maksimalno obrestno mero za posojila od 5 na 4.5%, pa se sedaj maksimalne obresti za posojila znižajo na 11%. Nova uredba urejuje na novo twd5 obrestno mero za posojila med denarnimi zavodi pri reeskomptu meničnih terjatev, ki jo omejuje na 8%. Končno določa še uredba, da se obrestna mera že izdanih zastavnic (zastavnih listov) zniža na 6%. To znižanje je bilo potrebno zaradi tega, ker dobe hipotekami zavodi, ki so na podlagi izdanih hipotekarnih posojil emitirali zastavne liste, odslej manj na obrestih in bodo lahko od prihodnjega kiroona tudi sami plačali le 6% obresti. To znižanje obrestne mere zastavnic pa ne velja za zastavnice emitirane v inozemstvu (n. pr. 7odstotne zastavnice Drž. hipoteka me banke, tako zvamo Sdig-manovo posojilo v dolarjih). izvestja nsfih srednjih M spadajo brez dvoma med najzanimivejše in najpoočnejše publikacije za vsakogar, kdor se zanima za mladrnsko-rzgojna vprašanja. Na videz suhoparno čtivo odgovarja z iskreno točnostjo skoro na vsa aktualna vprašanja, ki •o pri nos predmet javne diskusije, kadar je govor o šolski in nacionalni vzgoji, o sedanjem pokxžsjo inteligenčnega naraščaja ter o izgledih za bodočnost Grajalo se je z nekaterih strani, da je ▼ izvestjih preveč birokratske navlake m nepotrebnih številk, toda če listaš po njih z resničnim interesom, boš prej obžaloval, da je statf-sMCnega gradiva eelo premalo. Vsekakor bi bik) želeti, da bi se vsako leto poleg Hncn m napredka učencev ob javilo tudi biveliSče in poklic roditeljev. Tako bi se podala slika o pravilni porazdelitvi okolišev, a tudi o tem, v koliko odgovarja današnje stanje resničnim •ootrebam, ter kje in kako bi bilo wiisliti na izboljšanje. NI brez važnosti, iz katerih slojev je najmočnejši pritok v srednješolske študije, kajti smotrena šolska politika bi morala v splošnem narodnem interesu najti sredstev za primerno regulacijo, da se prepreči prevelika en os tranost bodoče generacije in za-brani postanek neke ekskluzivne inteligenčne kaste, oddvojene od ostalih narodnih plasti. Nekatere letošnja tevestja objavljajo tozadevne podatke o absolventih višjih tečajnih Izpitov. V kolikor se »me iz teh radimentarnih dat sklepati na socialno sestavo dijakov srednjih šol pri nas, se potrjuje ie večkrat omenjeno dejstvo, da kmetski stan vedno bolj desinteresira na višjih študijah. Za naše razmere to gotovo ni razveseljiv pojav, kajti iz izkušnje vemo, da so iz kmetskega podeželja izhajali najdarovitejši in v vsakem oziru najsposobnejši študenti: zato bi narod ta na]-zdravejši vir obnove svoje inteligence težko pogrešal. Na drugi strani pa bi bilo obžalovati, če bi bil ves kmečki stan tako rekoč brez Izjeme navezan le na najprimi-tivnejšo osnovnošolsko izobrazbo. Kajti imeti moramo pred očmi, da je naše strokovno šolstvo 5e v povojih rn da je zlasti kmetijskih Sol sa naš glavni, po številu m pomenu najvažnejši stan katastrofalno malo. Vprašanje strokovnega šolstva je poglavje zase, s srednjo šolo ima pa toliko skupnega, da bi njegova zadovoljiva rešitev vsaj deloma doprinesla k nujni razbremenitvi obstoiečih zavodov. _ Primerjajoč rrvcstia, moramo tndi letos priti do zaključka, da bi bilo greh misliti na kakršnokoli redukcijo obstoječih srednjih Sol v Solveniji. Priljubljen je ugovor, da ima dravska banovina — vsaj relativno — preveč šol višje stopnje; ta ugovor se iznaša vedno, kadar se izražajo želje po novih ustanovitvah ali izpopolnitvah. Tako se odgovarja tudi Prekmtrrcem, ko leto za letom tikajo na vrata z utemeljeno prošnjo, da se njihov« gimnazija izpopolni v normalen zavod Ali za Boga, naj si vendar odločilni fasktorji ogledajo poročila o frekvenci šol. Kljub temo, da je pritisk dijaštva s kmetov vedno manjši. Število novih priglasitev ostaja leto za letom približno enako in mnogi zavodi ženam« jejo že pe okrog tisoč očeneev. ponekod je število celo višje. Vsi poskusi, omejiti pritok v srednje šole s strožjimi sprejemnimi pogoji, so bili ilu-zorm in tako skoro «i srednje šoie brez treh do Štirih paralelk v nižjih razredih. Kam naj gre vsa ta ukaželjna mladina. Se bi se Izvedle redukcije Sol? Kako naj »e vrši ospeSen poti, ko so že zdaj posa- mezni razredi natrpani s prekomernim številom? Bilo bi čudno pojmovanje kulturnih nalog države, če bi se odrekala sposobni in delavni mladini višja izobrazba. Prosvetni nivo se ne sme umetno reducirati navzdol: vsak numerus clausus, ali kakršen-kol drug poskus zapiranja šolskih vrat bi se izrastel naposled v škodo za narodno celoto. — O reduciranju šol, a!i tudi samo število razredov se tedaj pač ne bo smelo govoriti, baš nasprotno, treba se bo sprijazniti z mislijo na nove ustanovitve. Šted-nja na stroške narodne kultuTe je nevzdržen princip. Predvsem postaja vedno nnjne^i problem višja ženska vzgoja. Šolska izvestja nam povedo, da pritok deklet na naše srednje šole stalno raste. Kam pa tudi naj gredo naša dekleta, ko so jim zdai še učiteljišča zaprta, drugih zavodov — izv^emSi par samostanskih — pa ni, kjer bi iskale najpotrebnejšo višjo izobrazbo. Pri drugih narodih — vzemimo na primer le Čehe — ustanavljajo posebne šole za ženske poklice, javna in zasebna iniciativa skrbi za specialne pen-zionate. Vsega tega pri nes ni. ■In vendar pri nas potreba ženske inteligence ni manjša. Vprašanje, kako šolano žen-«tvo poklicno zaposliti, tn ne sme biti me-rodajno. V rodbini, družhi, v vsaki socialni skupnosti je treba izobraženega ženstva in je zato dolžnost šolske uprave, da ustvari šolske možnosti v domovini, kajti iskanje vfšje vzgoje v inozemstvu je pridrž.tno le redkim posameznikom, pa tudi s stališča nacionalne in državljanske vzgoje ne more biti zaželjeno. Država ne vzdržuje v dravski banovini nobene ženske srednje šole. Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani niti za mesto popolnoma ne zadostuje, kaj šele, da bi mogla prevzeti ves naš ženski naraščaj. Potrebna je v naši banovini vsaj še ena taka šola, rn želja, da se z njeno ustanovitvijo ne odlaša, gotovo ni pretirana. Stavili so se že opetovano stvarni predlogi, po katerih bi se brez znatne finančne obremenitve združili žensk; oddelki mariborske realne gimnazije v samostojen zavod. Do zdaj ne izgleda, da bi se bili ti načrti vzeli resno r pretres, akoravno bi se na ta način znatno razbremenil prekomerno prenapolnjeni zavod in bi se obenem ustvarila resnična ženska učna ustanova, ki bi mladini mnogo bolj ustrezala, kakor sedanja koedukacija. To je samo nekaj glavnih misfl, ki so vzbujajo človeku ob prebiranja poročil o stanju našega višjega šolstva. Potreb, nujnih in neodložljivih je nepregledna vrsta. Samo s pasivnim gledanjem ne bodo opravljene m tudi stereotipni fiskalni izgovori ne bodo smeli biti večna ovira kulturnemu razvoju. Za šolsko leto, ld Je pred durmi, vemo, da bistvenih sprememb ne smemo pričakovati; zadovoljni bomo morali biti. če se bo izvršila neodložljiva izpopolnitev učiteljskih zborov, za katero so javni nameščenci morali vzeti nase breme redukcije draginjskih doklad. Imenovanj do zdaj ni, vendar na vse zadnje n« bodo mogle izostati. Že ta izpopolnitev se bo občutila kot olajšave. Zadovoljive rešitve srednješolskega vprašanja pa seveda ne bo prinesla. Slediti pa bo morala ta reSItev vsekakor kmalu, kajti vsa potrpežljivost m uvidevnost naroda n; bi mogla prenesti še za naprej nerazumevanja in omalovaževanja naših nacionalno-kulturnih potreb. Municijsko skladišče zletelo v zrak Pariz, 14. avgusta- d. Iz Casablance javljajo, da je zletelo v zrak predvčerajšnjim Eonoči velikansko municijsko skladiščo v a Rachu. Eksploziji sledeči požar je napravil v mestu ogromno škodo. Nujno so morali evakuirati cele dele mesta. Ni še ugotovljeno, koliko je žrtev in če j« med njimi tudi kaj smrtnih primerov. Krvava revofta v kmečki vasi na Irskem Lonuon, 14. avgusta, d. Iz Irske javljajo, da je prišlo včeraj v neki vasi v grotiji Cort do hudih zlostavljanj oblastnih organov s strani £metov. Posestniki so se uprli rubežni živine ter šiloma napadli organe. Krvav spopad je imel za posledico 5 smrtnih žrtev, ker je moralo nastopiti vojaštvo, ki je oddalo več salv. 25 oseb je bilo ranjenih. Končno je vendar prišlo do dražbe. Javil pa se je samo en kupec, ki je dobil 14 glav goveje živine za 10 funtov (2200 Din). Ta nenavadni spopad na Irskem Je izzval v vsej deželi silno razburjenje. Dosedaj se je namreč De Valerova vlada dosledno izogibala tako ostrih nastopov proti podeželskemu ljudstvu. Brezposelni zborujejo SUv. Konjice, 14. avg-jeta. DrnStvo >De9o in eksistenca* v Ljubljani« je imelo v nedeljo ▼ gasilskem domu v Konjicah svoj propagandni shod. Udeležba je bila zelo lepa- Shod je otvoril in vodil tajnik celjskega poverjeništva g. Ernest Zer-jal. Po kratkem uvodnem govora je pojasnil neicai giarraiih programatičnih točk ter podal besedo g. Pavlu Kreutzerjj, ki )e med dragim kot delegat centrale v Ljubljani pojasnil, da bazirata vsa ideologija in program društva »Delo in eksistenca« na socialnih in gospodarskih izkustvih zadnjih desetletij. Delo društva, je poidarjal govornik, ne obstoji ▼ frazah in kričanju, temveč v napornem in premišljenem delu za boljšo bodočnost -vse dražbe. Društvo je nastalo iz protesta proti napačnim teorijam in proti Škodljivemu eksperimentiranju, ki ga čjtimo na lastni koži že petnajst povojnih le*. Obširno je utemeljeval tudi izdelajo pravičnega 20-goepodarskega načrta, ki mora biti tak, da bodo na trdni gospodarski podlagi uresničene tndi socialne težnje vseh delojemalcev. Apeliral je na državo, naj vendar že enkrat uredi vprašanje naših denarnih zavodov, povzročitelje sedanjega kaosa pa naj eksein-plarično kazn jje. Predsednik celjAega poverjeništva gosp. Horvat je pojasnil, da se zahteve društva v toliko bistveno razlikujejo od zahtev drugih organizacij, da niso tako sumarične in brez-izjemne. Glede zniževanja delovnega časa in določitve minimalnih eksistenčnih mezd zastopa društvo »Delo in eksistenca« stališče, nan ee to izvede najprej v državnih in monopolnih podjetjih, v privilegiranih in zaščitenih podjetjih, kjer je to že danes mosoče in kjer bi to vsa poštena javnost z veseljem pozdravila. Socialni napredek v drugih socialnih strokah in podjetjih bi se potem že v kratkem uveljavil in vsi bi videH in spoznali, da gre. Govornik Mikše je pojasnil stališče brezposelnih do drjštva, ki sicer ni kaka specialna organizacija samo nezaposlenih, kakor javnost dostikrat napačno misli, je pa edino društvo, ki se resnično bavi s proučevanjem pravih vzrokov brezposelnosti in stremi za odpravo teh vzrokov. Društvo je pravilno spoznalo, da je treba za to predvsem več aktivnosti, iniciative in socialne volje vse javnosti Zato hoče društvo vso javnost zbuditi iz dosedanje brezbrižnosti. Pri tem delu pa morafo nezaposleni v lastnem interesu sodelovati ter neprestano opozarjati: Tj je delo, dajte nam ga! Vsem izvajanjem govornikov so zboroval-ei pazno sledili, o čemer jo pričalo burno odobravanje. O velikem odzivu pričajo društvene prijavnice in nami pri vpisovanju članstva, ostali zborovalci pa so ae z velikimi simpatijami do društva mirno razšli. Triiž potrebuje kopaUKe Beograjski šahovski turnir Beograd, 14. avgusta, p. Sinoči je bilo odigrano osmo kolo in je bila s tem zaključena prva polovica šahovskega turnirja v Beogradu. Vodi krepko Šrajber iz Subo-tice. Od 8 možnih točk jih je dosegel že 7. Doslej je samo dvakrat remiziral. V osmem kolu je Nikolič že v 18. potezi porazil Ca-reva. Zanimiva je bila borba med Maksi-movičem in Nagvmelkutijem, ki se bori za zadnje mesto. Zmagal je poslednji. Matjo-jev je porazil Baverja s precizno igro. Šraj-ber je z veliko "srečo dobil partijo proti Grenčarskemu, dasiravno je imel slabo pozicijo. Remizirali so inž. Dizdinsky z inž. Feuerjem in inž. Vukovič proti Ljubljančanu Sikošku. Posebno zadnja partija je bila do poslednjega momenta napeta. Vukovič je žrtvoval kmeta, pa je dobil močan napad. Kazalo je, da bo dobil partijo, pa sta se igralca dogovorila na remis. Partiji Pe-trovič-Šorli in Pavlič-Broder sta bili prekinjeni. Petrovič je v dunajski otvoritvi dobil kmeta in bo partijo najbrž dobil. Prekinjena partija Sorli-Dizdinsky se je danes nadaljevala in ima Dizdinsky boljšo pozicijo. Stanje po osmem kolu: Srajber 7, inž. Feuer 6. Matjejev 5 in pol, Broder, Šorli 5 (1), Sikošek, Vukovič 4 in pol, Grenčar-ski, inž. Dizdinsky 4. Danes se nadaljuje deveto kolo v katerem igra Sorli proti Vu-koviču, Sikošek pa je prost. V Zagrebu aretirana vlomilca Zagreb, 14. avgusta, n. Policija je aretirala Franja Jugiča iz Bugojna in Alberta Ulriha, rojenega na Reki, oba opasna vlomilca, ki imata na vesti 25 različnih vlomov v blagajne. Med drugimi vlomi spadajo v njuno krivdo tudi oni iz polpretekle dobe v blagajno »Evropa« kina, kjer je zginilo 60.000 Din, tvrdke Haag, kjer so odnesli 34.009 Din, Jugoželezaro, kjer so odnesli 5000 Din in milijonske menice ter razne vložne knjižice za 100.000 Din. Zlikovca so ugotovili na ta način, da je stopil eden izmed njiju, potem, ko mu je zmanjkalo sredstev, z eno izmed ukradenih vložnih knjižic v Mestno hranilnico po denar, kjer so ga spoznali in aretirali. Nov železniški most na Uiti Banjaluka. 14. avgusta, n. Prihodnjo nedeljo bo slovesna otvoritev novega železniškega mosta preko Une pri Bosanski Kru-pi. Most je dolg 180 m in je stal 3 milijone Din. To ie najlepši most na območju vrba-ske banovine. Vremenska napovedi Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, spremenljivo, hladno vreme. Dunajska vremenska napoved za sredo: Spremenljivo, toda polagoma spet boljše jteme* >JUTRCk SL 186i 8 IVaši kraji in ljudje Velika nacionalna manifestacija v Brežicah V nedeljo je Ml v Brežicah veličasten zbor Jugoslovenske nacionalne stranke. Zbralo se je nad 4000 ljudi, M so i velikim odobravanjem poslušali izvajanja ministrov dr. Kramerja in Puclja ter drugih govornikov. Obširneje poročamo o tej lepi manifestaciji, ki je bila obenem ostra obsodba bojevniške razdiralne demagogije, na 2. strani današnjega »Jutra«. ■gm-. Zanimiva življenjska pot mojstra Bolharja Kdo bi mu prisodil šest križev, ko pe Je teko mladeniski, kadar stopa lero roko «prt cA) bok, ali pa kadar >|aše< svojega konjiča, kolo. Vedno živahen, vesej in do-trovoljen, tak je šesfcdesettetaik Jernej ®oJhar. - v -Tfc, ' .. -'i. Jtv J v- V0 Roda se je 15. avgusta 1874 v mali vasici iiičah v roreeki ta/ri kamniškega okraja. Že v zgodnji mladosti .fe postal sirota, očeta noti poznal ni, mater pa je iziguMl v deski dobL Poleti je pasel živino, pozimi pa jie po hišah pletel kite za slamnike. Tako se je zaoral sam prerivati skozi težave. V šolo je hodil samo tri mesece, pa vseeno lepo piše, pladko čita in računa kakor izšolan trgovec. V tedanji zasilni šoli je poučeval mino v zimskih mesecih organist, ki je bil mežnar ia 'lčitelj obenem. Kadar je moral >učMelj« ■po opravkih, je prevzela pouk njegova hčerka. Ker pa je mali Nejče bolje znal kakor »učiteljica«, ga je organist kratkomalo za jeedno izgnal iz šole. Ko je bilo Nejčetu štirinajst let, se je šel učit v Mengeš za usnjarja. Nato je delal v Tržiču in v Kamniku ter colgo časa v Ljibljjairf. Po prevratu se je osamosvojil ln ustanovil v Domžalah, kjer je imel svojo hišo in majhno posestvo, lepo usnjarsko podjetje, ki slovi daleč po domo-ldni. Mnogo se je udejktvoval toda v narodnih in prosvetnih društvih. Jo eden najstarejših pripadnikov sokolske organizacije v Domža-Jah ter odbornik in član rasnih narodnih, kulturnih in stanovskih drištev, ki jim je vedno vnet podpornik in svetovalec. V času jbarnih septembrskih dogodkov 1908, ko je Silo venski živel j dal duška svojemu užalie-nemi ponosu, je bil o priliki demonstraciij močno ranjen z vojaškim bajonetom v nogo. Vedno napreden in vseskozi nacionalen je vzgojil tudi dokan štervilno rodbino v istem duhu. Šestdesetletnikn g. Jerneju Bolharju %raše najprisrčnejše čestitke! Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, preden ležemo spat Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da^ je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah. in špecerijskih trgovinah. Štirje pozabljeni otroScki Ljubljana, 14. avgusta Večkrat se najdejo na svetu možje, ki « drugo za drugo vzamejo po tri, štiri žene in jih potem prav tako drugo za drugo za-puste. Redkejše so žene, ki se vdajo grehu mnogomoštva, a zmerom se v en Id vazm potezi ločijo od enake vrste mož- Medtem ko moški zakonski pustolovci iščejo zmerom predvsem denarja v svojih avanturah, gredo žene po navadi za samo, čisto ljubeznijo. Oboji pa puščajo za sabo zmerom težke sledove, kadarkoli zaključijo novo poglavje svojega življenja: moški opusto-sena srca in opustošene mošnjičke, žene pa — po nekaj pozabljenih otrok. Takšna žena je Marija MogorosL, ki je v januarju dopotovala s svojo družinico iz Zemuna v Ljubljano m se naselila v prijazni ulici nekje v Šiški. Bilo je vsega sedem ljudi: ona, njen nelegitimen mož Franc Čermak, po poklicu brezposelni risar, in pet otrok, izmed katerih so štirje — dve deklici v starosti 15 in 10 let, dva fanta po 12 in 5 — nosili rodbinsko ime Sasič, najmlajši pa se je pisal po materi Mogo-rosi in je bil Čermakov. Ker v Ljubljani ni bilo dobrega zanje, je Čermak, ki je menda češkoslovaški državljan, odšel na sever za boljšo srečo. Pred tremi tedni je tudi Mogorosijeva pobrala svoje reči in malega Cermaka ter odpotovala za njim na Češkoslovaško, svoje štiri Saši če pa je prepustila usodL Razen otrok je ostalo seveda tudi nekaj majhnih dolgov za njo. Te dni se je zglasil g. Režek, ki ima mlekarno v isti hiši in ki so mu sirote tudi padle T breme, da jih je hranil, na mestnem socialnem uradu in pripeljal male zavržene« s seboj. Na socialnem uradu so se globljo pozanimali za usodo družine in so izvedeli, da se nesrečna mati piše Mogorosijeva po svojem prvem možu, ki je bil Madžar in s katerim ima svojo najstarejšo hčerko, zdaj že poročeno. Potem je živela z nekim Sasicem, Srbom, ki je krmar na vlačilcu Jugoslovenske rečne plovidbo in vozi po Dunavu od Črnega morja do nemških dežel. Vsi štirje mali Sasiči so na sinjem Dunavu zagledali luč sveta, na očetovem vlačilcu. Pa se je Marija naveličala večne vožnje, pobrala je svoje male in šla s Čermakom, Čehoslovakom, na suho. Kakor pripovedujejo mali Sasiči, so iz Češkoslovaške dobili žalostno pošto, da jo njihov krušni oče v Bratislavi zaprt zavoljo tihotapstva Socialnemu uradu je zdaj naloženo, da poišče očeta Sasiča nekje na Dunavu, medtem pa bo skušal izgubi j en čke za prvo stisko spraviti pod streho. Litijani za lastno župnijo Litija, 13. aivgusta- Naš kraj ima kopico važnih potreb in želja. Zasavska cesta, vodovod, elektrika, razširjenje in nadzidava osnovne šole, ustanovitev meščanske šole, sistemiziranje mesta okrajnega geometra, potreba novega mostu med Litijo in Gradcem... v soboto zvečer pa smo na pobudo župnika Lovšina spet j-azpravl^ali o ustanovitvi litijske župnije. O tem vprašanju se je že nekajkrat razpravljalo. Pred letom je bil velik sestanek vseh občanov, toda zahteve so bile prevelike. Nova fara naj bi položila na mizo okrog 300.000 Din za novo župnišče s 3 duhovniki, preurediti bi bilo treba cerkev in še to in še ono. Naravno, da se je shod razbil in je akcija za nekaj časa spet zaspala Dnevne potrebe pa so odprle spet vprašanje fare. Litija ima vse urade s sreskim načelstvom vred, spadamo pa pod štiri različne župnije. Liti jčani z vzhodnim delom občine pod, sosednje Šmartno, kjer je tudi se- dež defeamffe, de! Gradca dfcrog pree bfl sproten predlog, da se bodo opustili vsi večji stavbni načrti. preuredilo ali dozidalo se bo v zmanjšanem obsegu le sedanje župnišče. Na četo pripravljalnega odbora, ki naj pripravi^ vse potrebne informacije in tudi višino dajater za posamezne farane, eo postavili zborovalci g. župana Laijovica, ki ee zaradi zadržanosti sestanka ni udeležiL Verjetno je, da pride po sedanjih bolj sprejemljivih predlogih le do ustanovitve litijske fare. »Slavec« po zlatem jubileja Jeseni bo razvil prapor, dar N]. Vel. kralja Ljubljana, 14. avgusta Da v starem ljubljanskem pevskem društvu »Slavcu« prevladuje resna volja do d«-la, je pokazal občni zbor, ki se je vršil te dni v društvenih prostorih v Rožni ulici 15. Predsednik arh. Vili Krainer je za uvod Pevovodja Ivan Sapnik prečita! vdanostno brzojarvko usJvGOeum pokrovitelju proslave ob 50. letnici društva Nj. VeL kralju Aleksandru L, kar j« članstvo vzelo z viharnim odobravanjem na znanje. Odposlana je bila še brzojavka ministru prosvete g. dr. Sumenkoviču, nakar je predsednik pozdravil navzočnega častnega predsednika g. Ivana Dražila, zastopnika Hubadove pevske župe podpredsednika g. Friderika Krainerja in vse članstvo. V svojem poročilu je opisal ogromno delo ob proslavi društvene 501etnice. Zahvalil »e je vsem sodelavcem za uspešno m vztrajno pomoč. 501etnica še ni povsem končana, ker bo sledilo v bližnji jeseni še razvitje prapora, ki ga je blagovolil nakloniti »Slavca* Nj. Vel. kralj Aleksander. Predsednik .ie pozval članstvo k nadaljnjemu vztrajnemu delu v procvit društva. Končno je omenil, da ima »Slavec« ob 501etnici spet krasno zgodovinsko točko, ki bo vzbujala vedno svetal spomin na brate Bolgare, ki so po-setili »Slavca« ob njegovem jubileju. Tajnik g. Boris Roš je podal izčrpno poročilo o vseh društvenih nastopih med letom, zlasti pa o nastopih ob proslavi zlatega jubileja. Bilo je treba veliko trada, žrtev in naporov, vendar »o načelniki posameznih sekcij nad vse častno izvedli svoje naloge. V statističnem poročilu, ki izkazuje 5 častnih, 60 podpornih, 299 ustanovnih in W rednih članov, se je spomnil Zakaj v lem je ves njen ponos I Kako se sveti ognjišče, bele pečnice, obroči, držaji — skratka, vsa kuhinja.-Am> pak — pri kuhanju se sve zamaže.. AJ STORITI! wnra Malo Vi mTempel<£ ali >Styria«, pri morebitnem zaprtju pa vzemite »Donat«. * O premestitvi rudarske direkcije lz Sarajeva so razpravljali v ponedeljek v sarajevski mostni zborovskiksi zastopniki tmesme ofcčine in vseh gospodarskih ustanov ter sprejeli" resolucijo, naj direkcija ■državnih rudnikov na vsaik način ostane tudi v nadalje v Sarajevu, ker je tesno zvezana z njo vsa gospodarska moč mesta. in okolice. To zborovanje se je vršilo zaradi tega, ker so se v zadnjem času poslavljale vesti, da bodo direkcijo državnih rudnikov premestili v Beograd. Sarajevo je nekdaj prosilo tudi iza ustanovitev rudarske in gozdarske fakultete in ne samo to, da s to prošnjo ni uspelo, je bil iz mesta premeščen tudi geološki institut, če ibi bila sedaj premeščena budi rudarska direkcija, bi imelo mesto veliko škodo, ovirano pa bi bilo tudi poslovanje uprav vseh rudnikov v Bosni. Kasaške In galopne dirke na Bledu priredi >Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani« v nedeljo 19. avgusta ob 15. v Zaki na Bledu. Stave na konje. Tekmovali bodo najboljši konji. 6667 » Upokojitve v železniški službi. "Upokojeni! so uradniki VEDI. položajne skupine: Urbič Josip v Novem mestu, Jadel Jakob v Ljubljani glav. kol., Kern Ferdinand v kurilnici Ljubljana gl. kol., Semčar Leopold v kurilnici Ljubljana glav. kol., Jammikar Jožef v kurilnici Ljubljana gor. koL, Jaklič Ludovik v 'kurilnici Maribor, Pesek Jakob v kurilnici Maribor, Glušfič Jožef v Ljubljani glav. kol.; zvaničmika L kategorije: Dolenc Jakob v Maribora glav. kol., Švent Ferdinand v Ljubljani glav. kol.; tzvaničmiki H. kategorije: Andrič Štefan P ni progovni sekciji Maribor kor. proga, Do-miter Josip v Celju, Maver Franc v Rač-je - Framu, Ruedl Martin v Mariboru glav. kel., Vidic Janez v Ljubljani glav. kol., PST Patent Stopf Twist priprava Je eden onih redkih Izumov, ki imajo veliko praktično vrednost, saj omogoča mašenje perila na šivalnem stroju z enostavnim šivanjem naprej in nazaj mnogo lepše in neprimerno hitreje nego na roko. Cena je zmerna. Vsak trgovec Vam postreže. Golob Alojzij pri progovni sekciji LJubljana gor. dol. proga, Marolt Franc pri .pro-govni sekciji Ljubljana gor. dol. pToga, Grušovnik Jožef v kurilnici Maribor, Meze Anton v Ljubljani gor. kol., Dodič Anton v Ljubljani glav. kol., Geržina Janez t Mariboru glav. kol.. Stok Andrej pri pr*-govni sekcdji Marilbor glav. proga, Melohen Andrej v Mariboru glav. koL in Antomčič Jožef pri signala! delavnici LJubljana »Prebujene strasti" Prva dekliška ljubezen. To je film deklet, športa, ljubezni in svobode v prosti naravi. Veselje in žalost dekleta, ki je v ljubezni šlo predaleč ... Danes (d) S., 5, 7. in 9. ob običajni nizki vstopnini Din 4.50 in 6.50 . »ZVOČNI KINO D V O E« Telefon 27-30 ♦ Novi grobovi. Na oltar materinstva je darovala svoje lejpo, mlado življenje gospa Magda Pamcetova, po rodu Marsova, soproga sodnika. V krogu številnih znancev in prijateljev Pancetove družine je smrt priljubljene gospe vzbudila najgloblje pomilovanje. K večnemu poč i t mi jo 'bodo spremili danes ob 16. s Tržaške ceste 34. na višfoo pokopališče. — V Ljutomeru je ugledno družino Honigmamnovo zadela bridka izguba. Umrl je nenadno sin inž. Nonbert H o n i g m a n n. Pogreb ibo danes ob 16. — V Mariboru je umrl g. Franc šav-pah, vlakovodja državnih železnic. Pokojnika bodo prepeljali v Podkoren, kjer bo pogreb jutri dopoldne. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Higienski zavod v Skoplju bo v kratkem praznoval lOletnico svojega obstoja. Od vseh zavodov te vrste v naši državi je higienski zavod v Skoplju najvažnejši ne samo kot središče goste mreže novih zdravstvenih ustanov v južni Srbiji, ki so morale orati trdo ledino, temveč tudi zaradi tega, ker je z največjim uspehom organiziral in v veliki meri tudi že izvedel pobijanje malarije. Primeri te nevarne bolezni so po zaslugi Higienskega zavoda v Skoplju znižani od 100 na 5 odstotkov. V Južni Srbiji je trpelo od malarije letno povprečno 200 do 300.000 oseb. Ob leta 19.2/7. do lani je dobilo v Higienskem zavodu pomoč preko 1 milijon malaričnih bolnikov. V Skoplju in ožji okolici danes ni nič več malarije kakor v Beogradu !n drugih južnih mestih. Nevarnosti te bolezni so postale minimalne. Pri velikih uspehih pa je treba pomisliti tudi na to, da se je moral Higienski zavod v Skoplju boriti z mnogimi težavami in da je moral ustvariti sam vse temelje svoje velike akcije. • Na državni tekstilni šoli v Kranju bo Vpisovanje 31. t. m. in 1. septembra od 10. do 12. in 14. do 16. ure, sprejemni topiti kandidatov za i. letnik pa se prično 3. septembra ob 8. uri. Sprejemni izpiti kandidatov za L letnik v šolskem letu 1335-36 pa ee bodo ipredvidoma vršili 1. julija 1935. ♦ Popravljamo! V včerajšnji prispevek R. Pustoslemška o Logarski dolini sta se vrinili dve tiskovni napaki, ki kvarita smisel dotičnih dveh stavkov. V 12. vrsti od zgoraj hi moralo mesto besede »vedno« stati »prvi«. Dotični stavek bi se torej moral pravilno glasiti ... »tLogartal«, ki jo je, kolikor je meni znano, prvi rabil profesor dr. Johamnes Frischauf...«. Končno je treba v 15. vrsti vriniti besedico ».po«. Stavek se ima pravilno glasiti: »Označba »Logarjeva dolina« je nastala šele po letu 1893...«. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. • Službeni list beneke uprave od 15. t. m. objavlja pravilnik o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij ter pogoje za zavarovanje jamstvene dolžnosti podjetij za prevoa potnikov t motornimi vozili. • Nove občinske volitve v Taboru. V novi občimi Tabor, sestavljeni ta. bivših dbčin Grajska vas in Vransko • okolica brez kraja Tršca, bodo volitve t nedeljo 16. septembra. • Vpisovanje v enoletno šolo za otroške negovalke in vzgojiteljice se vrši do 20. t. m. pni zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. — Pouk se prične 3. septembra 1954. — Absolventke dobijo strokovno kvalifikacijo asa privatno ln javno služlbo. • Tujskoprometni svet mestne občine l/ilb- Ijaneke in ljubljanski velesejtem pripravljata veliko prireditev »Slovanski plesi«, ki se bo vršila v zvezi z glasbeno razstavo v okviru ZA NEGO KOŽE Crema norma! »LA TOJA« (mastna, nočna krema) Crema sin grasa »LA TOJA« (suha, dnevna krema) Crema universal »LA TOJA«, Krema za britje »LA TOJA, Aceite radico »LA TO-ja« (olje za sončenje, šport in masažo). Kreme vsebujejo iz slovitega kopališča La Toja v Španiji pridobljene radioaktivne snovi, ki varujejo, hranijo, pomlajujejo in zdravijo kožo. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo; »CHEMOTECHNA«, družba z o. z, Ljubljana, Mestni trg Stev. 10. 6681 letošnjega Jesenskega w>eleeejma v Ljubljani od 1. do 10 .septembra. Na tej prireditvi bodo sodelovali vsi slovanski napodi razen Lo-žiških Srbov. » Povratek ameriških Izletnikov. Ameriški izletniki, ki so 24. junija dospeli v domovino oa dvomesečni obisk, odhajajo 20. t. m. iz LJubljane ter se vkrcajo na francoski luksuzni ekspresnl parnik »■Pariš. Na povratku jih bo isto tako spremljal priljubljeni slovenski zastopmik v Clevelandu Avgust Kollander. Pri slovesu nam rojaki Obljubljajo, da ne 'bodo pozabili povedati vsem onim, ki letos niso mogli priti na obisk, da jih rodna zemlja vabi z odprtimi rokamd in da naj se pridružijo izlo-tu, ki ga Francoska linija organizira prihodnje leto na najnovejšem im najhitrejšem ekspresnem parniku sveta »Nor.ma.a-die«, ki bo šele prihodnje leto stopil v redni promet ina progi Havre—Newyork. Logarska dolina gorsko letovišče, 750 m nad morjem, PLANINSKI DOM SPD V CELJU nudi od 1. septembra dalje prvovrstno prehrano s prenočiščem (pension) samo za 35 Din. Pridite, da preživite nekaj dni v gorskem raju! Prospekti in pojasnila: Planinski dom, Logarska dolina, Solčava ali SPD v Celju. • Absolventom kmetijskih šol! V soboto oa pra»niik S. septembra ob 2. popoldne bo v Mariboru na Vinarski in sadjarski šoli članska skupščina Zveze absolventov kmetijskih šol. Na to Bborovanje se vabijo vsi absolventi vseh tkmetijskih šol in vseh letnikov iz vse Slovenije, tako člani kakor tudi tisti, ki še niso člani, ,pa želijo pristopiti k svoji stanovski organizaciji, ki šteje že nad 550 članov. Tovariši absolventi, prihitite ta dan vsi v Maribor. — Absolventke kmet.-goapodinjskih šol pa Imajo svoj sestanek v soboto 8. septembra ob 7. dopoldne v telovadnici v samostanu šolskih sester v Mariiboru. Vse, ki se zanimajo za ustanovitev lastne organizacije, vljudno vabljene! »HERMES" enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva ▼ Mariboru, Zrinskega trg, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte. • Sprejem pripravnikov za nadzornike proge. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejme nekaj pripravnikov za nadzornike proge. Od prcsilcev, ki ne smejo biti stari preffco 25 let, se zahteva razen splošnih pogojev sa sprejem v dTžavno službo še dva razreda srednje ali njej enake šole, iziučena obrt, v prvi vrsti zidarska in tesarska ter dovršena delovodska šola na tehnični srednji šoli. Po prestanem sprejemnem Izpitu bodo pripravniki začasno dodeljeni delavskim skupinam kot pro-govni delavci. — S 5 Din koikovane prošnje brez dokumentov je dostaviti do 25. t. m. direkciji državnih železnic t LJubljani. • Perlustracijo mestnih Bsluibeneev v 80- botici so uvedli, ker se je izkazalo, da so bili tekom let sprejeti v službe razni nameščenci brez potrebne šolske in strokovne izr ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33—87 MaM Jalde Cooper in karakterni igralec Walace Bery v lepem filmu Chaittp Nesebična ljubezen med očetom !n sinom. — Film je v nemškem jeziku. Predstave: v sredo ob 5., 7. in 9., v četrtek pa ob 7. in 9. uri zvečer. Dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. Pride: Srečno pot, Magda Schneider. obrazke ln da so nekaterim tudi neprarvfhio vračunana službena leta. Baje so v služba mestne občine in njenih 'jetanov tudi uradniki, katerim so po protekciji Šteli v službeno dobo tudi leta. ki so jih prezirali v šolah, v samostojni obrti in v raznih zaposlitvah, ki niso v nobeni zvezi 1 njihovim sedanjim poklicem. Ker ime subotiška mestna občina preko 600 nameščencev, je povzročila napoved revizije vseh namestitev veliko razburjenje in bo zahtevala tudi precej truda in časa. • Regulacija Plive ln reševanje slapa pri Jajcu. Lanske in letošnje povodnji so ra* imaknile strugo reke Plive in tudi njen veličastni slap pri Jajcu. Na terenu je bilo že več komisij, ki so stavile razne predloge za regulacijo rečne struge ln za rešitev slapa. Lzvedba vseh teh predlogov pa je težavna tn draga ter so precej časa zamudili z iskanjem sredstev. Sedaj pa so te ovire premagane in po odredbi banske uprave so v ponedeljek pričeli z delom. jicciOH9 ftaicU za fteanfc fe dunoi, Jbot&L JU* MMfsi • Nesreča v rudniku Trepčl. V bolnišnico v Kosovski Mitrovici so iz rudnika Trepče prinesli rudarja Mehmeda Abitovv 6a im živojina Gajiča, ki ju je podsula velika lavina kamenja. Abitovič se ni več zavedel ln je v nekaj urah podlegel hudim poškodbam, Gajič pa 'bo, kakor menijo zdravniki , okreval, a bo ostal nesposoben •za vsako delo. V zadnjem času se je v rudniku Trepči zgodilo že več nesreč in je zavladala med rudarji v nekaterih rovih, kjer se nesreče ponavljajo, prava pamika. Urad za zavarovanje delavcev je od oblastev zahteval strokovno komisijo, ki naj čimprej temeljito prouči varnostne naprave v vsem rudniku. • Nevarna neurja v vrbaskl banovini. V nedeljo zvečer in tudi v ponedeljek dopoldne so divjale po delu vrbaske banovine hude nevihte. Na planinskem področju Borja je v nedeljo več dan padala toča, da so bili nekateri vrhovi (beli od ledu še v ponedeljek dopoldne. Neurje je poleg velike gmotne škode zahtevalo tudi človeške žrtve. Na cesti med Banjalutfco in Drago-čajem je strela ubila nekega kolesarja, ki se je zatekel pod neko visoko drevo. V planinah nad Banjaluko pa je nevihta zajela pastirje s čredami im so enega že našli mrtvega v neki hudourniški strugi, drugega, ki ga je doletela enaka usoda, pa še iščejo. Toča je ponekod padala s toliko silo, da je oklestila drevje do zadnjega lista. Najhujše je bilo v bihačkem in cazin-skem srezu. Banska uprava bo v te kraje poslala posebno komisija, ki ho ocenila škodo. ZOBOZDRAVNIK-SPECIALIST M. U. dr. HLAVATY zopet redno ordinira od 3. do 7. Ljubljana, Aleksandrova c. 4/TL (pasaža) • Nov uspeh znanosti. Edem od najne-vanneijših sovražnikov zob je kamen. Prizadevali so si že leta, najti uspešno sredstvo za njegovo odpravo, ker običajni način mehanične odstranitve zobnega kamna povzroča često bolečine, a v vsakem primeru izgubo časa. Raziskovalcu dr. Braum-lichu se je posrečilo, najti v sulforicinolea-tu novo sredstvo, katero ne odstrani samo zobni kamen, temveč prepreči tudi tvori-tev novih plasti. To sredstvo vsebuje 6edaj davno preizkušen,! in splošno priljubljeni Sargov Kalodont S tem je vsakemu, ki uporablja Sargov Kalodomt, možno odpraviti zofoni kamen na najuspešnejši in naj-udofbnejši način brez vsaJke nevarnosti, da bi se s tem le malo škodovalo zobem. * Obledele obleke barva v različnih barvah ln pllsira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane o— Odkritje spominske plošče prvemu Preporodovcu-dobrovoljzcu Avgustu Jenku na njegovi rojstni hiši v Ljubljani, Gospo-svebska cesta 7, bo jutri ob 21. uri, ob 201etnici njegove junaške smrti na Ceru. n— Svečana komemoraeija za prerano umrlim dr. Janžetom Novakom bo v četrtek 16. t m. ob 18. v dvorani Delavske zbornice. Zveza kmetskih fantov in deklet ter Starešinska organizacija »Preporoda« vabita člane, pokojnikove prijatelje, znance in častilce njegovega dela, da se udeleže ko-memoracije. u— »Dvorski sejem«, M bi ee imel vršiti v nedeljo 12. t m. ob priliki otvoritve novih prostorov Dvorske knjižnice, je bil zaradi slalbega vremena prestavljen im se bo vršil danes, kakor že preje javljeno v prostorih gostilne Birk, Borštnikov trg 2, s pričetkom ob 16. Opozarjamo, da bo ponovno kegljanje in bogat srečolov. novi mm n ni Mi »Lada« Zagreb, DežeUčeva ulica 10. Odobren po Ministrstvu prosvjete u aktu številka 24317/1934, sprejema učenke vseh Sol ln banovin. GojenJte, katere ne hodijo več v 60I0. dobe vso izobrazbo, potrebno današnji ženi v službi, društvu ln doma. Učiteljice so kvalificirane, oprema penzionata je prvorazredna. Prospekte pošilja na zahtevo: Uprava penzionata. 6656 n— Deževen avgust. Letošnji avgust je nenavadno deževen. Druga leta je olb tem času vladala suša, letos pa se vrste nevihte in nalivi. Deževno vreme traja že od nedelje in je do včeraj zjutraj padlo v Ljubljana za 56.6 mm dežja. Ljubljanica je narasla za 50 con, prav tako njeni pritoki, v prvi vrsti Sžica im hudournik Iška. Cerkniško Jezero, ki je bilo druga leta ob tem času že povsem smho ki so lahko čezenj vozili vozniki z natovorjemimi vozovi, je leto® večji del še pod vodo in kosa se kaj redko oglaša, dočim so imetje prejšnja leta ob tem času spravili domov že vso jerae-rino. Včeraj opoldne je dež ponehal to pričelo se je po malem jasniiL Popoldne je posijalo solnce. u— Razne dražbe na sodtšSn, pit mestni davkariji in na mestni občini so napovedane za prihodnje dmi od 20. t. m. naprej. Taiko je davčna uprava zarubfla 350 davčnim obvezancem nad 2000 raznih premičnih predmetov v kritje neplačanih davčnih zaostankov. Zarobljeno je bilo najrazličnejše pohištvo, razni pisalni stroji, avtomobili, vosovi, dragocenosti v skupni cemilni vrednosti okoli 100.000 Din. — Mestna občina je prav tako določila več javnih dražb zarobljenih premičnim, da pride do plačila raznih občinskih davščin ki jih Ljubljančani niso plačali. Pri sresk«m sodišču ljubljanskem je določenih več dražb premičnin im tudi 4 dražbe realitet v okolišu mestne občine. Hišne lastnike sploh tarejo huda bremena, tako Je bilo *. pr. od leta 192-8. do letos samo pri 15 zemljiščih k o. Gradiško predmestje vknjlženo za 13,971.553 DLn raznih posojSl im btpo-tečnih kreditov. STAVBNA PARCELA v centru St. Vida nad Ljubljano, ob glavni cesti (Sokolovo letno telovadišče) ▼ izmeri eca 3.000 m> ugodno naprodaj proti gotovini. Informacije daje dr. Arkj% zdravnik v St. Vidu. 6714 špekulacija z nezgodno rento. Pred kazenskim sodnikom - poedtocem okrožnega sodišča je bil delavec Jože R lz žalne obsojen na 4 mesece strogega zapora zar radi prestopka prevare, iker je opeharil OUZD z navedbo, da se Je pri deto ponesrečil, da ga je zagrabil stroj vrvarne na Grosupljem db komolec desne roke, v resnici pa ga je napadel z nožem neki kmečki fant. OUZD je imel za zdravljenje obtoženega R. nad 3300 Din stroSkov. Jcfte pa je skušal doseči tudi, da bi dobival mesečno trajno nezgodno rento po 108 Din. OUZD je naposled prišel na sled Jožetovi špekulaciji ter ga je ovadil sodišču. Pravica do nezgodne ren-te je bila preklicana. Jože je sodbo sprejel, češ da prav za prav ni imel namena OUZD ogoljufati, pa so ms drugi fantje tako masvetovaM. n— Slab živilski trg »n živinski sejem. Zaradi dežja je bil včeraj dovoa sadja tn živil na trg prav slab. Kljub današnjem* prazniku ni bilo opažati na trgu prav nekakega večjega vrvenja in nakupovanja živinski sejem, M je dnuga leta prav pred sv. Rokom zelo živahen, je bil tak iste nenavadno slab. Vse je bilo na sejmu klavrno. Nikakih večjih kupčij. Prignanih je Ibik) 18 konj, 25 volov, 13 krav, 13 telet ki 62 prašičkov za rejo. Prodano pa Je bala par konj, 5 volov im 20 prašičkov. Kmet)«* »o žalostni to premočeni odgnali živino spet domov. - Zobni in praktični zdravnik DR. SFILIGOJ RADC sprejema zopet redno od 8.—11. in %2.—3. v Tavčarjevi UL DR. PAVEL PEHANI specialist za ženske bolezni in porodništva zopet ordinira od do 3. ure na Resljevi cesti Ste«. 3, u— Tatinski podvigi. V jedilno shrambo posestnika Alojzija Novaka v Zgornji šiški, se je splazil pomoči neanan nepridiprav. Ko se je pošteno najedel je vzel s seboj še 3 kg marmelade im pod hiefca krnil a, nato sivo ponošeno suknjo im par čevljev. Skoda, ki jo je napravil Novaku zna. ša okrog 500 Din. Prodajalki Mariji Hafnerjevi je nekdo odnesel včeraj iz lokala v stor pred šolo ali občino, kjer je pač mesto za rajanje. Tu uživajo ob zvokih muzike in poskočnih korakov v kolu mladine in obujajo v razgovoru z drugimi spomini na svoja »devojačka« leta. Svoje otroke vzgajajo s posebno skrbnostjo. Hčerke opominjajo pred zapeljivim mo-šk:m svetom, fante pa spominjajo na junaške čine svojih prednikov. Tako je najlepše izpolnjena življenjska naloga srbske matere.« Zahvalil sem se ji za njena pojasnila. Črna kava po rujnem vinu mi je molče povedala, da je čas, da vstanem. Zahvalil sem se, poslovil prijateljsko in šel. Zabava na vasi Mimogrede sem stopil pred osnovno šolo, odkoder so se slišali zvoki godbe in vesei smeh srbskih fantov in deklet. V prijetni senci za šolskim poslopjem se je tu vaška mladina po mili volji zabavala. Brhka vaška dekleta, bujne Sumadinke v krasnih narodnih nošah z vencem dukatov okrog vratu so tu s krepkimi brkatimi fanti plesala znano šumadinsko kolo. Razigrani in nasmejani so vili kolo po zelenem travniku in »uživali«. Nedeljski popoldnevi so mladini najbolj zaželeni. Marsikateri Šumadinki utriplje srce že ves teden ob misli na svojega »dil-bera«, s katerim bo v kolu plesala. To rajanje se ne da primerjati z našimi plesi po zakajenih, nizkih in neprezračenih gostilniških sobanah. Brez valčka, fokstrota in tanga, ob enostavnil poskočnih korakih kola se na zraku tu mladina izživlja zdravo in nepokvarjeno. Tako je danes življenje sredi šumadinske vasi. Poteklo je že dvajset let, od kar je na teh mestih krvavel srbski narod, in mlajši rod že lahko pozablja v delu in tudi v rajanju na strahotne žrtve krvave vihre. B, U KULTURNI PREGLED Iz praških gledališč „Arena" Ob času, ko slovenska Talija §e ni mogla izhajati brez čeških pevcev in igralcev, smo vsako jesen pred otvoritvijo sezone navdušeni obiskovalci slovenskega gledališča z občudovanjem postajali pred izložbami, kjer so bile izpostavljene v različnih vlogah slike članov novega ansambla za bodočo sezono. Naravno je, da so bivši člani praških gledališč vzbujali naše posebne nade, ker smo si predstavljali, da so to sami člani slavnega Narodnega divadla. Šele ko smo prišli v Prago, smo spoznali, da ima Praga polno malih predmestnih gledališč, od koder so prihajali češki igralci k nam, da 90 si šele preko ljubljanskega odra odprli pot na večja češka gledališča, ali celo naravnost na Narodno divadlo, kar je bilo prav za prav za Ljubljano lepo Dri znanje Med najbolj znanimi praškimi predmestnimi gledališči sta bili tačas t. zv. Pišteko-vo divadlo na Vinogradih in Arena na Smichovu. Pištškovega gledališča ni več. Ko sem letos prišel v oni park pri vodarni, kier je za naših časov še stala njegova že precej trhla lesena stavba, sem našel samo^ še lepe nasade, po katerih sem mimo Rožnih vrtov prišel na nekdaj tako zapuščeni trg Jurja Podjebradskega, kjer se danes dviga nekakšna moderna cerkev, delo našega arhitekta prof Plečnika, in po trgu so se med nasadi igrali otroci pred očmi mamic in babic, dedov in papanov, ki so sedeli okoli po Jdopeh. »A r e n a« stoji še. Ko sem prišel po stari Resljevi ulici navzdol ob češki tehniki do nabrežja ob Vltavi, se je pred menoj razgrnil novi Jirakov most, ki je sedaj eden najlepših v Pragi in je čudovito iz-premenil vso svojo okolico na tej in na oni strani, ker je bilo šele z njim mogoče urediti vse probleme, ki 60 toliko časa čakali na rešitev ob tem živahnem pobrežju, kjer se Vltava razlije na široko, da objame staroslavni Zofinski, sedaj Slovanski otok ob robu Narodnega divadla in sosednih vltavskih otokov. Tu iščejo zdaj primerno mesto za Smetanov spomenik. Tam na oni strani Vltave, kj er se dvigajo ob bregu bele hiše dolgočasnega mesta Smi-chova, ki je menda najbolj industrijski del Prage, še stoji »Arena«, kot je stala nekdaj ob reguliranem nabrežju Vltave. Zadnji čas se je razvnel zaradi »Arene« hud boj. Mestni stavbni urad jo je dal naenkrat zapreti, češ, da ne odgovarja več predpisom, da je nevarnost za publiko itd. Naravno je, da je nastal v javnosti hud boj, kajti naenkrat je bilo na cesti več družin gled. igralcev in godbenikov, ki so bili brez kruha. — »Ne gre za umetnost, gre za kruh, so pisali listi in apelirali na razne višje mestne in državne inštance, da se zavzamejo za uboge družine. Praga ima danes še več predmestnih gledališč (Ura-nia, Tylovo gledališče itd.), ki žive poleg kinematografov od popularnih igrokazov in ljudskih operet, večinoma takih, ki do-žive 150 in več repriz: kajti z repertoarjem je ravno tu, bolj ko na velikih gledališčih. združeno vprašanje kruha.in eksistence. Ob boju za »Areno« se je razvila v javnosti debata, ki se vsako leto pojavlja tudi pri nas, namreč, kako pravilno urediti podpore in finance ^seh gledališč v državi, kajti izkazalo se je, da n. pr. Nar. divadlo zahteva zase 7 milijonov letno, dočim se morajo druga gledališča, ki tudi vrše svojo kulturno nalogo, zadovoljiti z drobtinami. In vendar so ravno ta gledališča ona rezerva, iz katere prihajajo prvovrstne sile na velike odre in se na njih preskušajo prve domače sile z novimi deli. Tudi na kongresu naših igralcev v Skoplju je bila sprejeta resolucija proti diletant-skim odrom, češ da konkurirajo s pravo gledališko umetnostjo. Kakor povsod, tudi v gledališki umetnosti vlada poleg borbe za umetnost tudi borba za življenje. Usoda »Arene« še ni rešena, gotovo bodo skušali rešiti njo in njene člane, ki so vse storili v obrambo svojega svetišča in svojih eksistenc. Na »Areno« se spominjamo vsi iz časov, ko je tam nastopala Marenka Zieglerjeva, tedaj popularna praška subreta, ki je baje doživela v tč zv. Groblovi vili, kjer je stanovala vnukinja avstrijskega cesarja Franca Jožefa Elizabeta, poročena s knezom Windischgratzom, precej hud nastop z nad-vojvodinjo, ker je prišla v vilo kot ljubica \Vindischgratzova. Padla je pri tem menda celo neka — najbrž ne preveč nežna — ženska klofuta. Naravno je, da je bila potlej »Arena« na Smichovu razprodana in da je mladina prirejala Zieglerjevi ovacije, ki so bile seveda naperjene proti Groblovi vili in članom habsburške dinastije, dasi 90 bile na videz nameniene umetnosti mlade subrete, ki je pri »Gospodu profe-sorju v peklu« itak ni mogla pokazati X posebno obilni meri. ^ Od tedaj je že 30 let in, ko je lani hotela Marenka Zieglerjeva — sedaj ne več mlada — podati v opereti svoje lastno življenje (tudi s tistim dogodkom s habsburško princeso), so le stari njeni oboževatelji uživali z njo vred spomine davnih let. Kajti ono občinstvo, ki so ga včasih imela praška predmestna gledališča, je privabilo vase kino še bolj kot višje sloje, ki danes tudi ne polnijo več Narodnega divadla kot nekdaj. To je znak časa. »Arena« ob Vltavi je nastala 1. 1864., ko je bilo tam nekaj predmestnih hiš okoli razvijajoče se industrije; danes je Smichov mesto s preko 100.000 ljudi in njegovi odrastki segajo že uro daleč ven na bregove, kjer so bila včasih polja in kmečki dvorci Tako se časi irpreminjajo! Ko je bila »Arena« še malo neznatno predmestno gledališče, se je začela dvigati na drugi strani Vltave ogromna stavba Nar. divadla. Arena je videla, kako so L 1868. polagali temeljne kamne, kako je rastla zgradba, ki jo je gradil narod sebi, kako je požar vpepelil prvo stavbo, kako so L 1883. otvarjali prenovljeno gledališče in potem je rastel hram Talije ob Vltavi v svojih uspehih, da je »Arena« komaj Konserviranje sadja in zelenjave v navadnih kozarcih in prsteni posodi in v patentnih kozarcih bo na Krekovi gospodinjski šoli v šiški od 20. do 25. avgusta. Obenem se bodo udeleženke tečaja vadile v prirejanju mrzlih ploSČ in zakusk {sadnih in zelenjadnih)* 6704 firefti, 15. Vnt S 0owod fcto ml^mle: Prhtjaj izgine! Lasje prenehaj« izpadati! Lasje spet rastejo I Semeniškl ulici ročni kovčeg z raznimi jedili v vrednosti 100 Din. S kolesa, ki ga Je spravil v vežo hiše 9 v Gajevi nlici. .pa je neznan tat ukradel čevljarskemu mojstru Ludviku Lobodi 105 Din vreden plašč in zračno cev. 'a— 25 steklenic rogaške slatine Je zadel po loteriji na tramvajskih listkih g. Florjančič Alojz, obrtnik, Florljanska ulica. u— Kopališče, ki ustresa v vseh ozlrih, ie kopališče »Slon«. Iz Celja «•— Sokolske župne plavalne tekme bodo danes dopoldne v Št Pavlu pri Preboldu. Prijavljenih je izredno mnogo tekmovalcev, med njimi državna prvakinja gdč. Nada Lampretova (izven konkurence) m br. Ue-la, savezni prvak v skokih. Vožnja je polovična. Popoldne bo v St. Pavlu javen nastop domačega sokolskega društva. Pridite in prepričajte se o napredku plavalnega športa v celjski sokolski župi. e— V Celjskem domu v Bakarcu Je od-12. t m. do 15. septembra še nekaj sob na razpolago. Ker je ta čas oa morju to-redno usoden, voda pregreta, vročina ne prehuda, je dom vsem, ki si žele cenenega in mirnega letovanja, priporočatL Prijave: Celjski dom v Bavarcu. e— Deževno vreme, ki traja s kratkimi presledki že nekaj dni, je doseglo svoj višek v noči na torek. K sreči pa Savinja « pritoki ni zelo narasla, tako da zaenkrat ni neposredne nevarnosti (poplav, ki se zlasti v zadnjem letu ofo močnem deževju stalno pojavljajo. e— Nesreča otroka. V ponedeljek }e padel triletni posestnikov sinček Albin Ma-c-u h na Gornjih Slemenih pri Dramljah v krop in se močno spekel po telesu. Otroka •o prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Dve tatvini. V soboto ob 15. je ne-aman storilec ukradel cestnemu nadzorniku Antonu Senici z Lave pri Celju iz neke gostilniške veže v Prešernovi ulici 1000 dinarjev vredno črno pleskano moško kolo znamke »Perfekt«, tov. št 506.390, evid. štev. 2 — 11.304 — 3. Kolo je bilo last sreskega cestnega odbora v Celju. V noči ne ponedeljek je nekdo odnesel iz zaklenjenega vrta ključavničarskega mojstra g. Bogomira G rad ta v Vodnikovi ulici dva namizna prta, vredna 200 Din. e— Kino Union. Danes cft> 16.16, 16.30 tn 20.4-5 zvočni velefilm *Fxa Diavola« ia zvočna predigra. Iz Maribora a— Velika zaključna ljudska veselica • plesom in veličastnim ognjemetom itcL« kakor tudi vse ostale prireditve Maribor, ske ga tedna, napovedane za danes se zaradi slabega vremena odgodijo do nedelje. Tudi razstave Ln zabavišče ostanejo odprt« do nedelje. a— Eksotična razstava. V dkvtru Mariborskega tedna je jugoslovenski siamskJ komi tet razstavil Lmpševo zsbirko eksotičnih predmetov ia dežele belega slona v Zadnji Indiji. Razstava je okusna in pregledno razvrščena, taJko da zasluži, da si jo ogleda vsak, M se zanima za ekeotiiko daljnega Orienta. Tn vidiš mnogo staro-budhiških umetnin its prvih stoletij po Kri-srn tja d0 srednjega veka tai novejše dobo. To je edinstvena zbirka te vrste y maši državi. a— Nepreklicno zadnji dve predstavi »Kulturne prireditve v črni mJakl« bosta na prostoru, letnega gledališča v parka v soboto, 18. t m. ob pol 21. uri ter v nedeljo 19. t. m. ob 16. Delo je izredno zabavno in so cene za zadnji dve uprizoritvi glo. bsko znižane, tako da je obisk predstav omogočen tudi manj premožnim slojem. — Vstopnina: sedeži po 20, 15, 10 in 8 Din; stojišča po 6 in 4 Din. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni (telefon 2S-&2). a— Narodna obrana prosi vse fotografe in amaterje, ki so snemali pogreto pokojnega generala Maistra od Unca do Maribora in zlasti v Mariboru, naj ji proti morebitni upala pogledati na sijaj slave, ki je obdajal njegove zlate vrhove. A zdaj? Tudi Nar. divadlo ni več, kar je bilo: prej ga je dvakrat sezidal narod sebi, zdaj ga mora podprati država, da živi. Kajti novi časi so prinesli tudi ni«™« — konkurenco. Lh. L Lah. Najnovejša številka »življenja in sveta" Pravkar je izšel nov zvezek naše ilustrirane tedenske revije »Življenje in svet« % naslednjo vsebino: Sonce, njegovo izžarevanje In 5e kafl— cb stoletnici rojstva ameriškega astrofizika & P. Lantrleya piše prof. Miroslav AdJešiž. O »Utrjevanju z medicinskega stališča poroča zdravnik* dr. Maks Kremžar. Potopisne beležke s potovanja »Na našem južnem morju« (e slikami) priobčaje urednik Iv. Podrž-aj. Kroniko »Kuge na Slovenskem« nadaljuje dr. Vlad. Travner. 0 >€arobni uzdi« — arnavtskl prartpti le Straže pod Ljubotenom poroča A- K. Ameriška pisateljica Margita Matches nadaljuje svoj potopis skozi »Divji paradiž«. Poieg osmrtnice kiparni Iv- Jurkoviču vsebuje zvezek »Tehnični obzornik« spnepev-leoma: števec, ki privablja naročnike In Uporabljivost peden'imotorjev (e slikami). Sledi kratko poročilo o vojvodi Maunceu de Broglie, člana Francoske akademije (e sliko) ter rubrika »Človek in dom«, ki razpravlja o svetilkah in razsvetljavi (e slikami). Zvezek vsebuje še običajne rubrike: Za misleče glave, Šah, Humor, KrižaIjI:o z obilicami in Anekdoto. K&koc vedno, ja tak odškodnini .pošljejo po 8 posnetke. Dru^ve-na pisar«& je v Gregorčičevi ulici 36. a— Avstrijski rotaryjci na »Mariborskem tednu«. Skupina članov graškega Rotary-fclufba je prispela v Maribor in obiskala prireditve in razstave Mariborskega tedna. Med njimi je bil tudi podpredsednik gra-Skega velesejma g. Seewann. Zvečer pa so bili gostje mariborskega Rotary-kluba. a— Vsedržavnl kongres slaščičarjev In medičarjev. Že v ponedeljek so prispeli .v Maribor zastopniki Združenja slaščičarjev in medičarjev iz raznih mest naše države, da se udeležijo svojega kongresa. V po-aedeljek je bila pri »Orlu« konferenca, na kateri so pripravili vse potrebno za kongres, ki je bil včeraj v veliki kazlnski dvorani. Kongres je otvoril predsednik mariborskega združenja g- USi. Navzoči so bili zastopniki iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Sarajeva, Novega Sada, Rogatca ln Celja ter predstavniki državnih in samoupravnih oblastev. Mestno občino mariborsko Je zastopal podžupan Golouh, ljubljansko eibornico za TOI nadzornik Založnik, okrožni odbor pa g. Burež. Na kongresu so razpravljali o vseh zadevah in perečih vprašanjih, ki tarejo naše slašči-čarje in medičarje. Sprejetih je bilo tudi več samostojnih predlogov. a— Fizikalno zdravilišče In čistilno kopališče OUZD .bo jutri, v četrtek, spet otvorjeno in 'bo odslej odprto vsak dan, razen v ponedeljek.___ ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST za zobne in ustne bolezni DR. KARTIN zopet ordinira. Slovenska ul. 9. Gospodarstvo Uspehi borbe za malega obrtnika a_ Nov transport hitlerjevcev v Varaz- din Včeraj je mariborska policija odpravila v Varaždin nov transport hitlerjevcev, 32 po številu. Med njimi so bili večinoma sami mladi ljudje. Preko meje prihajajo še vedno večje ali manjše skupine beguncev. Obmejni promet. V juliju je preko- Glede na uredbo, ki prepoveduje indu-strijskotvorniškim obratom popravljalnice obleke in obutve, smo prejeli iz vrat obrtnikov naslednji dopis: V teku zadnjih let smo bili priče hude borbe malepa obrtnika za obstoj. Delovne razmere in rentabilnost rokodelskega dela bo se zelo poslabšale, obremenjene z davki in drugimi dajatvami je stalno naraščalo, obenem pa se je moral ta številni gospodarski stan. boriti še z dvema premočnima ne^ aprotnikoma: s konkurenco šušmaretva in e konkurenco veleprodukcije. Zadnja je posebno hudo zadela oblačilni stroki Čevljarjev in krojačev. Zato smo videli odločno borbo čevljarskih obrtnikov z Bato, ki ie s svojimi trgovinskimi podružnicami in rokodelskimi popravljalnimi čevljev poplavil deželo, enako pa v zadnjem časa tudi borbo krojačev proti tvrdki Tivar, ki je v velikem obsegu začela izpodrivati s svojo konfekcijo rokodelski izdelek krojača. Čevljarsko in krojaško obrtništvo v tej borbi ni bilo osamljeno, Zanimivo je, da ga je podprla najkrepkeje tudi domača industrija čevljev in usnja, pa tudi trgovetvo je odločno stopilo na stran obrtnika. Spominjamo se velikega kongresa pripadnikov vseh teh gospodarskih panog v Beogradu, mani- festacijskega zbora čevljarjev in usnjarske obrti, industrije in trgovine v Celju, ki ga je sklicala Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo iz Ljubljane, Številnih akcij, spomenic in intervenciji, ki eo se izvršile pri ministrstvih, in nazadnje resolucije plenarne seje Zbornice za TOI in okrožnih odborov obrtniških združeni, da se morajo prepovedati Bat'ove in Tivarjeve podružnice in popravljalnice ter uvesti kontimgentira-nje industri jske prod akcije obutve in obleke. Te zahteve so prišle do izraza tudi na kongresu obrtniških zbornic in obrtniških odsekov skupnih zbornic v Skoplju in Sarajevu. V ospredju -vse te borbe pa je bil čevljarski in osnjareki obrtnik s svojimi protestnimi zbori, ki so jih prirejala udruže-nja. Zdaj je ta borba vsa! delno končana v korist obrtnilca oblačilne stroke z ministrsko uredbo, ki ustavlja Batove m Tivarjeve popravljalnice. Za oblačilno obrtništvo ,ie to velik uspeh. Vsa borba je pokazala, da se da doseči uspeh le s skupnim nastopom vseh zainteresiranih gospodarskih panog. Glede trgovinskih podražnic Bafe in Ti-varja in glede kontingentiranja industrijske proizvodnje čevljev in obleke bodo obrtniki borbo še nadaljevali. a- račilo našo severno mejo 34.05-9 tujcev. Odpotovalo Je iz naše države 19.370, dopo-tovalo pa 14.689 potnikov. Največji je bil promet preko Maribora. V tranzitnem prometu pa je .potovalo v juliju skozi Maribor 4275 potnikov. ar— Mariborska policija ima zadnje dni precej dela. V nedeljo je aretirala 52 oseb. V Maribor se je priteplo več temnih elementov, ki iščejo svoje žrtve med obiskovalci Mariborskega tedna. Zasebniku Ivanu Paru je neznan žepar na Aleksandrovi cesti izmaknil iz žepa srebrno uro in zlato verižico v vrednosti 1700 Din. Na policiji so prijavili, da so neznanci poskušali vlomiti tudi v Pirchovo vilo v Tomšičevem drevoredu. Vendar io jih pravočasno prepodili. Odvetnik Veble Andrej ima svojo pisarno v Mariboru, Aleksandrova e. 30. Iz Kamnika _ Strelski šport se v kamniškem srezu iepo razvija. Po otvoritvi strelišča v Domžalah imamo zdaj v srezu 14 strelskih družin, ▼ katerih je včlanjenih okrog 100 strelcev. Prva strelska družina v kamniškem »rezu je bila ustanovljena v Mot-niku, zatem pa v Stranjah. Lukovici, Blagovici, Trojanah, Smartinu, Vodicah in Komendi. Letos so pričeli delovati v Mengšu, Radomljah, Mekinjah, Trzinu, Moravčah in Domžalah. Kamničani hodijo streljat v Stranje in v Mekinje. ka— Veliki jez, ki jc zgrajen v varstvo železnega mosta ob izlivu Nevljice v Bistrico, so pričeli pred kratkim popravljati. Zadnje poplave so močno poškodovale spodnjo brano pri jezu in z nadaljnjim odlašanjem popravila je grozila nevarnost, da ga doleti ista usoda kakor jez v Novem trgu. S tem bi bil ogrožen tudi promet na banovinski cesti proti Tuhinjski dolini. Ko so odkrili lesene pragove pri spodnji brani jeza, so šele videli, da je bil res zadnji čas za temeljito popravo. Gospodarske vesti = Trgovinski sporazum s Turčijo predložen narodni skupščini. Naš zunanji minister je predložil 14. t. in. narodni skur Sčimii v odobritev zakonski predlog o trgovinskem sporazumu s kliringom. Sporazum ie bil sklenjen in podpisan v Ankari 3. juflija letos. S sklepom ministrskega sveta z dne 19. julija je stop.il ta trgovinski sporazum s ifcliirinigom od 20. jutliija začasno v veljavo.Sklep vlade se opira na čl. 1. zakona o pooblastita za neodložljivo izvajanje mednarodnih pogocBb in sporazumov z dne 19. aprila 1. 1932., ki mu je veljava podaljšana s čl 30. finančnega zakona za proračunsko teta 1934-35. = Razveljavljenje člena 79. zakona o zadrugah državnih nameščencev. Ministrski svet je podipisal uredlbo, da. se razveljavi Člen 79. zakona o zadrugah državnih uslužbencev. Člen se iglast: »Za prevoz blaga in dragih predmetov, ki jJh prejemajo ali pošiljajo po državnih železnicah in ladjah, pHačujejo zadruge in zveza 50 odst normalnih tarif, določenih za prevoz posameznih vrst blaga. Komisar finančnega ministrstva in zvezni revizorji imajo za potovanja na snovanje m pregfledovanje zadrug in na zadružne zbore pravico do brezplačne vožnje po državnih železnicah in ladjah.« = Ureditev hipotekarnih dolgov. Nameravani kongres, na katerem bi se obravnavalo vprašanje hipotekam ih dolgov v naši državi, se ne bo vršil, ker ie vlada vzela v resno preučevanje zadevne predloge posameznih organizacij iz vse države. Hipotekami dolgovi in prodaja posestev za vsako ceno eo vsekakor med najvažnejšimi vprašanji v sedanjem času. Zato se to vprašanje ne sme rešiti polovično. Zglede, kakor ee to vprašanje rešuje v tujini, imamo že v več državah, ki so uspešno uredile hipotekarne dolgove z upoštevanjem hude gospodarske stiske in brezupnega položaja hipoitekarnih dolžnikov. = Zadružni kongres v Beogradu. ZemalJ- ski savez zadruga za poljoprivredni kredit v Beogradu priredi v nedeljo 19. t. m. ob pol 10. dopoldne zadružni kongres v Beogradu, na katerega vabi tudi slovenske za-drugarje. Ob tej priliki bo manifestacijski sprevod in prireditelji žele, da bi bilo čini več udeležencev v narodnih nošah. Dovoljena je polovična vozna cena. Vsak udeleženec naj kupi na od hod ni postaji celo karto, obenem "pa tudi rumeno legitimacijo za pet dni, katero morajo žigosati v kongresni pisarni v Beogradu. Kupljena vozovnica in od prirediteljev žigosana legitimacija sta potrebna za brezplačen povratek domov. ta številka bogato opremljena s ilustracijama ter stane v podrobni prodaji samo 2 Din. Naroča ee pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5. _ Dr. Alfred Serko, 0 psihoanalizi, »(Slovenske poti«, rve»ek 13. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 35 Din. Kot prvi letošnji zvezek zbirke »Slovenske poti«, ki je namenjena izvirnim spisom domačih avtorjev, je izšel spds univ. prof. dr. Alfreda Ser-ka'»0 psihoanalizi«. Prvič se nudi slovanskemu izobražencu prijetna prilika, da apo-zna sloveče, dasi sporne nauke dunajskega zdravnika Freuda in njegovih učencev v kratkem, vendar pa dovolj temeljitem orisa slovenskega strokovnjaka. Naš znani nevrolog in psihiater dr. šerko je podal na 89 straneh rvsebino najvažnejših spisov dr. trenda in jo strnil v emotreno urejeni pregled vseh pomembnih teoremov psihoanalize. Kdor pozorno prečita ta, sois, bo poučen o vseh bistvenih naukih psihoanalize m brez posebnega truda bo spoznal nekatere najgloblje Skrivnosti človeške narave, »lasti pa človekovega spolnega nagona, ki jih psihoanaliza razlaga zelo zanimivo. Na strani b». do 115 pa najde žitatelj kritiko teh naukov, v kolikor eo napačni in pretirani. Ta kritika razodeva pisca, ki iz lastne zdravniške ln znanstvene prakse dobi o pozna skrivnosti človečke duše, posebej Se duševnost bolnega človeka. 0 psihoanalizi izhajajo v drugih jezikih debele knjige in vsak izobraženec smatra za svojo dolžnost, da ee pouči o »freu-dizmuc Slovenskemu izobražencu ie dr. Šerko to močno olajšal, ko mu b pripravil knjigo, ki ga vzlic težki snovi in najbolj zamotanim piy>blemom kar le mogoče poljudno uvfvra v to moderno medicinsko - dušeelov-ao etruio, ki je poeebno zanimiva za jisiar goga. Poznan ?e psihoanalize je tem potoreb-neiše, ker se Je razvila -v sestav splošno kul-tarnih vprašanj, v nekak nov svetovni in življenjski nazor, ki zanima somišljenika in nasprotnika. Oitanje knjige olajšuje sezna-mek manj znanih tujk. Lično opremljeno kniigo toplo priporočamo! Čerkvenik Angelo: »Kdo }e kriv?< Vojna zgodba v štirih dramskih scenah. 1934. Založila in tiskala Ljudska tiskarna v Mariboru. 29 et — Pisatelj je protivojno tendenco izrazil na način, ki je, če ga prav razumem, dokai originalen in zanimiv. Bistvo vojne ,ie po njegovem mnenji v tem, da se posamezniki na obeh straneh med seboj oškodujejo in uničujejo, kakor da kna vsak pred seboj baš tistega, ki je njemu osebno, bodisi zares ali vsaj mogoče storil nekaj hudega, in ima zato neko pravico vrniti mu milo za drago. To misel j|e ponazoril na seksualnem pod ju: mož je v vojni, bogve kaj počenja med tem z njegovo ženo kak sovražnik. Zato se >maš5uje< o prvi priliki, ko mu da slučaj v roke ženo poljubnega sovražnika, češ, »Vojna mi je vzela Hildegardo, v nadomestilo pa mi jie dala Ruško« (p- 13). Kot bivši igrale« — in vojna je neke vrete teater, kjer igrajo ljudje tuje vloge — začne plesti svoje mreže okoli Ruške ravno tako, kakor domneva, da je to storil sovražnik z njegovo Hildegardo, samo z razločkom, da on v zadnjem hipa, ko je že zlomil Ruškin upor, nenadoma svojo igro prekine m postane zopet odrska lutka, katero zdaj drugi premikajo. Deianje se ra^mja zanimivo, dialog je živahen, kooee pa, da smo mi vsi krivi vojne, ie brez efekta in pointe. — A. Dolar. Naročite — čitajte ^LJUBLJANSKI ZVON" = Zamenjava obveznie Vojne škode. Lastniki teh obveznic, ki so predložili stare obveznice davčni upravi za Ljabljano mesto v zamenjavo do 28. julija letos, ee pozivajo, da dvignejo nove obveznice v doooldanekih uradnih urah pri blagami te uprave. Rever-ze, ki so jih prejeli ob izročitvi obveznic, je prinesti s seboj, ker se bodo nove obveznice izročale le proti reverzu in potrdilu- = Sadni trgovci in sadjarji skJioujeio, kakor nam pišejo, za četrtek 16. t m. ob 10. pri »Treh konjičkih« v Mariboru (Ve-trimjska ulica) važno posvetovanje, na katerem se bo obravnavalo vprašanje izvoza sadja. V interesu (prizadetih je, da sc sestanka zanesljivo udeleže. = Vzhodni vetesSeJean v Barfn v RaWl (6. do 21. septembra letos). Važnost tega sejma je zlasti v upostavfjanju trgovinskih zvez z Levanto in z vzhodnimi deželami. Medtem ko je bSlo leta 1930. na sejmu 134 razstavljavcev iz tujine, jih je bHo L 1933. že 1309. Zanimivo je, da sama sejemska uprava aktivno sodeluje med razstavljalo in kupci kakor tudi pri zaključevanju poslov med prodajalci in kup©. Udeležba na tein sejem nudi jugosJoven-s/kim tvrdkam najboljšo priložnost za izvoz čn daje možnost za sklepanje dobrSi posllovnilh zvez. kar je danes v času harfe gospodarske stiske in depresije ogromnega pomena. Raztavlialci in otoisfrovatei sejma niso izpostavljeni velikim stroškom, ker jim sejemska uprava daje ve§fk popust pri tarifah za razstavni prostor. Prav tako so zanje velike olajšave na vseh železnicah in iparnikih (70 odsrt. popusta na italijanskih železnicah). Prijave, vsa pojasnita in brezplačni prospekti pri častnem delegarta vtzftodnega velesejana v Bari«, Beograd, poštni predal 23. = Z ljubljanskega borznega razao«fiš5a. • Sodne počitnice se danes 15. t m. končajo. Interesente iz gospodarski vrst opozarjamo, da se bodo od jutri 16. t m. dalje spet vršile redne ustne razprave. = Konkurzi in poravnave v Juliju. SploSna državna statistika objavlja uradno, da je bilo julija letos 13 konkurzov in 36 prisilnih poravnav izven konkurza. Po banovinah so ti konkarzi m poravnave (poravnave v oklepajih) razdeljeni tako-le vardarska banovina 2 (1), vrbaska 0 (1). dravska 2 (10), drin-ska 1 (1), dunavska 2 (6), zetska 0 (1), primorska 2 (3), moravska 0 (0), savska 4 (7), Beograd 0 (3). Julija lanskega leta je bilo 20 konkurzov in 8 prisilnih poravnav izven konkurza. Po banovinah so bili razdeljeni: vardarska 2 (0), vrbaska 0 (0), dravska 6 (2), drinska 0 (0), dunavska 2 (1), zetska 0 C0), moravska 0 (2), primorska 2 (1), savska 5 (1) in Beograd 3 (1). = Poramalno postopanje je uvedeno o imovini Zemljiča Frana, trafikanta, in njegove žene Marije v Slovenjgradcu. Narok za sklepanje poravnave pri ereskem sodišču v Sloven jgradcu 20. septembra ob 11. Rok za oglasitev do 25. septembra. = Likvidacija. Agrarna zajedniea v R«*-čah, r. z. z n. z., je sklenila razid in likvidacijo. Terjatve je priglasiti do 1. septembra letos. — Tvrdka Karol Vidmar & Komp-, d. z o. z. v Ljubljani, je prišla v likvidacijo. Morebitni upniki naj se oglase v teku enega meseca pri likvidatorju Karola Vidmarju, Rimska cesta 6, Ljubljana. = Dobave, železniška direkcija v Sutoo-tici sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 80.000 kg portlandskegia cementa, do 25. t- m. pa glede dobave 10.000 Jcg sirovega železa- — Direkcija državnega rudnika v Kaknja sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg bombaževi-ne in 500 kg cunj za čiščenje. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave 150 kg firne-ža, 160 kg petroleja in 1000 pol smirkove-ga papirja. — Dne 20. septembra bo pri direkciji državnih rudniških podjetij v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave ena centrifugalne sesaHke. — Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljiibljani. — Dne S. septembra bo pri skladišču 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 50 m* bukovih desk. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Graeni oddelek železniške direkcije v Ljubljani sprejema do 17. t m. ponudbe glede dobave centrifugalne črpalke; do 21. t m. glede dobave 146 m gasilnih konoonenih oevi, 10 betonskih kadi, 50 gasilnih pločevinastih veder, 1400 ke raznih barv, 50 kg bele pisalne krede, 100 kg sikativa, 100 kg hm enega olja, 100 kg terpentinovega olja, 200 kg mizarskega kleja in 500 kg Jeklarskega Meja. Komanda pomorskega arrinala v Tivtu sprejema do 18. septembra ponudbe glede dobave 500 kg smole, 50 m* vezanega lesa, 8020 kg Železne pločevine hi 1 kompletnega agregata za avtogensko rezanje železa. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI na vpogled. Dne 29. t- m. bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna Hcftacija glede do-heve 47.000 kg raznih barv, 13.300 kg svinčenega minija, 58.950 kg železnega minijg Udeležba. 2ellm se financielno in aktivno udeležiti na večjem, resnem, aktivnem podjetju. Imam trgovsko izobrazbo in prakso v 5 jezikih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sodelovanje«. 6707 in 200 kg mizarske k rede. Pogoji eo na vpogled pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani, soba 194, med 10. in 12. uro. Dne 18. t m. bo pri dravski di-viziiski oblasti v Ljubljani pogodba za dobavo 10.000 kg olia. — oddaja zgradbe vojaškega objesta v Makovem hribu bo na ofertni licitaciji 3. septembra pri inženjerskem oddelku komande savske divizijske oblasti v Zagreba. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Borze 14. avgusta. Teča-0 na ljubljanski devizni bora so biH danes brez bistvenih izprememtv Newyork se je neznatno popravil. Prav tako Amsterdam in Trst. Za malenkost je popostil London. V privabiem kliringu so se avstrijski šilingi popravili v Ljubljani na 8-02—8.12 (včeraj 8 — 8.10). medtem ko so ostali ne-izpremenjeni v Zagrebu na 7.9250 — 8J3E50 in v Beogradu na 7.92 _ 8.02. Angleški funti so notirali v ljubljanskem privatnem kliringu 236.80 — 238.40. v zagrebškem pa 235.20 — 236.80 (zaključek 236). Grški boni so notirali ▼ Zrgrebu 29.40 — 30.10 in v Beogradu 27-76 — 28.46 brez bistveni i»-prememb. Španske pesete so ee ponujale t zagrebškem zasebnem kliringu po 607 in v Beogradu so notirale 605 — 615. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda močno okrepila. Zaikljucfcov ni bilo. Tudi v drugih vrednotah ne. Devise Ljubljana. Amsterdam 2300.40 — 2311.78, Berlin 1325.69 do 1336.49, Bruselj 797.46 do 801.40, Curih 1108.35 do 1113.85, London 170.42 do 172.02, Newyoric 3316.61 do 3344.87, Pariz 223£8 do 225, Praga 140.96 do 141.81, Trst 290.74 do 293.14 (premije 28.5 odst.). — Avstrijski šiling v privatnem kKringa 8-02 _ 8-12. Zagreb. Amsterdam 2300.40 — 231U38, Berlin 1325.69 — 1336.49, Braeelj 797.46 da 801.40, London 170.42—172.02, Milan 290.74 do 293.14, New7ork kabel 3338.61—3366.87, ček 3316-61 — 3344.87, Pariz 223.88 — 225, Praga 140.95 — 141.81, Curih 1108.35 do 1113.85. Čarih. Pariz 2050, London 15.41, New-york 301.75, Bruselj 71.9375, Mfkm 26.25, Madrid 41.8750, Amsterdam 20755, Berlin 119.80, Dunaj 72.73 <56.50), Stockholm 79.45, Oslo 77.40, Kobenhavn 68.85, Praga 12.72, Varšava &7.90, Atene 233, Bukarešta 3.06. Dunaj. (Tečaji v priv- kKringn). Beograd 12.65, London 27-13, Milan 46.17, Nevrrork 530.16, Pariz 35.56, Praga 2L73, Curih 175.68, 100 S v zlatu 128. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 328 — 390, Tfi investicijsko 71 — 72, 8°/t Blair 65J50 do 66.50, 7% Blair 56 — 70, 4»/. agrarne 38 do 39-50. 6»/» begluške 58 — 59. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda za kaso 331 — 332, za avgust 330 deiu, za september - november 330 — 331, za december 332 — 334, Tk investicijsko 71 — 72, 4*/« agrarne 38 — 39.50, 7V« Blair 55.75 do 56, 8*/» Blair 6550 — 66, 7°/» posojilo Drž. hipotekarne banke 70 bU 6»/o begloške 57. do 59; delnice: Narodna banka 4120 — 4200, Priv. agrarna banka 217-50 — 220, Gtrtmasm 50 bL, Šečerana Osijek 120 bL, Sečerana Bečkerek 800 bi., Trbovlje 90 bL, Impex 50 den. Beograd. Vojna Skoda 330 — 331 (329), za september 331 — 332, za december 333 do 334 (334, 332), 7®/* investicijsko 71J50 do 72.50 (72), 4«/« agrarne 39 — 40 (39), ©»/• begluške 5856 — 58.50 (5850), za december 58.50 — 59, 7*/e Blair 56.50 — 57.50, 7Naša družba se je zbrala na zagrebškem kolodvoru v soboto ob 13. Bili so poleg mene: izložbeni aranžer Krznarič, njegova znanka gdč. Kontakova, trgovec Ve-tiina in pa gdč. Kohnova. Zbrali smo se v dražbo zaradi tega, da smo lahko dobili polovično voznino v Slovenijo. V splošnem smo si bili bolj površni znanci, vendar so nas vse veselile planine in smo se kaj dobro razumeli. Namenili smo se v Kamniške planine. Sploh smo vsi nameravali prebiti večji del dopusta v Sloveniji, da prelezemo iz Kamniških še v Julijske Alpe. Odpeljali smo se naravnost v Ljubljano, tam pa smo na glavnem kolodvoru presedli v kamniški vlak. V Kamniku se nismo zadržali predolgo, marveč smo takoj nadaljevali pot do Kamniške Bistrice, kjer smo prenočili. Vreme je bilo tedaj še dobro, vendar je zaradi deževja prejšnjih dni prevladoval občuten hlad. V nedeljo zjutraj smo se odpravili proti Cojzovi koči. Dan je bil slab, nebo je bdlo prepreže-no s težkimi oblaki in je kmalu pričelo grmeti. Pihala je mrzla sapa in smo vsi občutili prav oster hlad. že med potom se nas je polotilo nekam mračno razpoloženje, ki se ga nikakor nismo mogli otresti. V Cojzovi koči, kamor smo prispeli popoldne, smo ostali tudi čez noč, pričakujoč, da se vreme poboljša in. se nebo zjasni. Tu smo se seznanili z dvema mladima slovenskima turistoma Omisli smo zgodaj spat in smo se tudi zgodaj zbudili. Gospodična Tilda Kohnova je bila v ponedeljek zjutraj £e: nekam bolj potrta. Sanje hi slntnfe »•Kaj vam je?« smo sfl-ili vanJa >E5h, nič posebnega,« je odgovarjate, ln se branila. Pozneje pa je vendarle prišla z besedo na dan. Vsem nam je povedala: »Imela sem ponoči strahovite sanje!« Potem je še pripomnila: »Oe nlj pripet) kaka nesreča, je bolje, da se popolnoma ubijem nego da bi hodila okrog- kot pohafo-ljenka.« Mi smo se ji sicer smejali, vendar se je jela oglašati v nas neka temna slutnja Zjutraj smo se ob slabem vremenn pogovarjali, če naj jo mahnemo čez Skuto na Kamniško sedlo, ali naj nadaljujemo pet na češko kočo. Krznarič je z večino družbe silil naprej v Kamniške planine čez Skuto preti sedlu, dočim sem bil jaz in pa naA dva slovenska prijatelja odločno za češko kočo. In zmagala je moja. Pač usoda! Ali kdo ve, če ne bi bilo na oni poti še hujše ,.. Vreme se ni hotelo popraviti, pa smo upali, da srečno prispemo na češko kočo in od tod na Jezersko, da se odpeljemo pozneje preko Kranja pod Julijske Alpe. Iz Cojzove koče smo torej odšli že ob 5. na Grintovec. Bilo je izredno hladno jutro in so se okrog nas podile megle. Ko smo prispeli okrog 8. na Grintovec, smo se vsedli k počitku in zavžili izmed svojih dobrot. Ker je pihalo in je gjkadal na vrhu še jgoeebno hud mraz, smo kmalu odšli čez Grintovčev gTeben na ME-narsko sedlo, da nadaljujemo pot proti češki koči. že smo se ji približevali Bili smo od nje oddaljeni le še za kakih 25 minut hoje. Baš smo prečkali snežišče, ko se je spet vlila ploha. Tedaj smo si hoteli poiskati pod previsnimi skalami zavetja, pa je eden izmed slovenskih turistov silil: 3>Na vsak način je bolje, da nadaljujemo pot in pridemo do koče!« še bolj smo se podvizali, ko se je naenkrat začulo bobnenje in tnušč. Skala se Je utrgata! Ozrli Smo S© navzgor ln v našo giflio zapazili, da Se je nekako 200 m nad nami utrgala silna skala, velika kakor majhna hiša. >Skaia, skala!... Bežimo!« smo zakričali vsi. Slovenca sta bila tedaj pred nami Vetrina je skočil v naglici pod neko previsno skalo, tudi sam sem instinktivno dvignil nad glavo nahrbtnik in zbežal v kraj. Gdč. Kontakova je enako bežala pred menoj, Krznarič pa je potegnil za roko za seboj gdč. Kohnovo. Bili so grozni trenutki. Skala, ki je drvela v dolino, se je Sproti drobila v posamezne kose, ki pa so nas že zajeli. Med krikom ln vikom »em sani pred previsno skalo padel, a nisem Sprva občutil ni kake bolečine. Tam so ležali že tudi drugi. Ko pa sem se ozrl, sem videl, da je Krznarič sam. Sprva se za to nismo niti zmenili, preveč smo bili osupli in prepadenl šele ko je Krznarič zavpfl: »Kamenje mi jo je odneslo!« — smo se zdrznili v še večji grozi. Skale so tedaj še vedno bobnele v dolino, šele ko je bobnenje utihnilo, smo se spet žbraJl. Oba slovenska turista, ki sta bila obležala na snežišču, eden nekoliko ranjen, drugI pa nepoškodovan, sta se nam spet pridružila. Nepoškodovani turist je pohitel nazaj in ves preplašen zavpfl proti nam: »Mrtva je!« Povedal nam Je noto, da Ieffl gdč. TDda Kohnova nekako 20 m pod nami s stisnjenim pranim košem in s sflno poškodovano glavo. Truplo je bilo stisnjeno pod kame- nf ta je deSna roka visela <*> skal! m- vzdoL Njena kri je oškropila skale kakih 200 m nižje, kjer je bila »irota obležala. Nekaj časa smo se stiskali pod previsno skalo, nato pa je odhitel nepoškodovani naš siovenski tovariš do češke koče, kjer je Javil strahovito nesrečo, ki smo Jo pravkar doživeli. Tam je našel le oskrtmika, njegovo ženo ln še enega turista. Oskrb-nikova žena — mislim — je takoj odhitela na Jezersko, da so organizirali reševalno ekspedicijo, dočim sta oskrbnik in pa omenjeni turist prihitela do nas. Ko so prišli reševalci, so nas spravljali od mesta nesreče poldrugo uro do češke koče. Od tam pa so nas na nosilnicah prenesli na Jezersko, previdno in počasi, za kar so tudi potreibovali kake štiri ure. Z reševalnimi avtomobili so nas nato prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer smo šele zvedelj, kakšne poSkodbe imamo!« Ostali ranjenci Gospodična Zlata Kontakova leži na ženskem oddelku. Tudi njeno stanje Je zadovoljivo, a sirota menda še sama ne ve, da ima poleg notranjih poškodb nalomlje-nih nekaj reber. Preživela je hud živčni pretres in zatorej njena nega predvsem zahteva popoln mir. A Božidar Krznarič Je dotofl le prasfce po životu, ki ga sicer še skelijo^ vendar Je po zdravniškem pregledu lahko popol dne že odšel v mesto, zvečer pa se je odpeljal v ZagTeb s težavno nalogo, da obvesti svojce THde Koihnove o njeni žalostni smrti. Trgovca Vedrino so popoldne turfi prepeljali v Ljubljano in, kakor pravijo, ima tudi on levo nogo zlomljeno v stegnu ter praske po životu. Planinska svečanost pod Škrlatico Savinjska podružnica TK Skale v Ceflju ie v nedeljo 5, t m ob obletnici smrti odkrila spominsko ploščo pokojnemu tovarišu Francetu Lečniku združeno s sv. mašo, katero je opravil g. Vinko Lavrič, katehet iz Ljubljane. Ze y soboto so prihajali planinci kljub silnemu deževju vsi premočeni, trudni, tihi, tovariši iz Celja, Ljubljane, Jesenic in od drugod, zavedajoč se, da so prišli sem zato, da počaste spomin tragično preminulega tovariša, ki je iz ljubezni do gora daroval svoje tako mlado življenje. Pokojni France Le&ft Trumoma m odhajaH ▼ nedeljo zjutraj iz koče na Krnici po poti proti Veliki Dnini pod Škrlatico do plošče. Vsak je med potjo natrgal vsaj majhen šopek planinskega cvetja, da z njim okrasi ploščo, namenjeno spominu tovariša Skalaša. Okrog pol 14. je g. Lavrič blagoslovil ploščo, opravil potrebne molitve, združene s sv. mašo ob navzočnosti pokojnikovih staršev, brata, sestre ter okrog 80 tovarišic, tovarišev ter drugih planincev. Po službi božji se je prvi kot predsednik Savinjske podružnice TK Skale v Celju zahvalil vsem za udeležbo tov. Ivan Smigovec ter nato spregovoril pokojnemu tovarišu v 6pomin krasne poslovilne besede in zaključil: »Vsi, ki bodo hodili mimo te plošče, se bodo spominjali nate s spoštovanjem m ljubeznijo. Vsakemu izmed nas boš stopil pred oči, kadar bomo hodili tod mimo. Tovariš, spominjali se Te ne bomo samo takrat kadar nas bo vodila pot tod mimo, v naših srcih smo si postavili tudi ploščo, ploščo iz tršega kamna, ki ga ne oglodata ne čas, ne nevihta. Postavili smo si dragi spomin nate, ki ne bo ugasnil nikoli.« V imenu centralnega odbora TK Skale v Ljubljani je spregovoril tovariš Milan Kham, se spomnil v zvišenih besedah pokojnega tovariša Lečnika, očrtal visoki namen resne alpinistike, ki je zvezana z nepojmljivo čustvenostjo pravega planinca, lepoto narave, a često združena z mnogimi zaprekami in težavami H koncu govora je pozval vse tovariše na neumorno in vztrajno delo za nad vse lepe vzvišene ekalaške ideje. Besede obeh tovarišev so globoko segle v srca navzočnih, ki so po končani slovesnosti odhajali molče deloma na bore, deloma v dolino z lepim spominom na pokojnega tovariša. Danes ob 5^ 7.15 in 9.15 BOMBA SMEHA Paul Horbiger, P. Heidemann. Elitni kino Matica Telefon 21-24 Temperamentna in FRANČIŠKA GAAL To je dekle, ki ima res papriko. Oglejte si film »PAPRIKA« Avstrijska rjava vojska pri nas v emigraciji V taboru avstrijskih hitlerjevcev v Varaždinu Varaždin, 14. avgusta Varaždin Je sicer staro mesto z zanimivo zgodovino, a Varaždinci gotovo niso pričakovali, da bodo novine kar preko noči po vsem svetu začele pisati o njihovem mestu. Za tako veliko popularnost in pozornost svetovne javnosti so navadno vzrok veliki nenavadni dogodki, Varaždin pa ima tudi pri tem pravilu izjemo, kajti vzrok njegove nenadne slave je čisto slučajen. V Varaždinu je namreč največji tabor nacionalno socialističnih beguncev iz Avstrije. Od 29. julija, ko je bil konec rjave revolucije v Avstriji in ko so prispeli na naše področje prvi razpuščeni odredi vstašev, pa do danes je šlo skozi Varaždin okrog 1300 avstrijskih beguncev. V Varaždinu jih je ostalo okrog 800, v Bjelovar so jih odpremili okrog 320, v Slavonsko Pc-žego pa blizu 200. V Varaždinu so bojevniki poražene rjavo vojske nameščeni v nekdanji jahalnici, »jašioni in v »Pavlinskem marofu«:; Jašio-no so zgradili nekdanji huzarji in dragonci in je kakor nalašč za začasno taborišče: dolga, nizka zgradba, obdana z vjsokim lesenim plotom. Na velikem dvorišču, kjer so nekdaj robati »vahtmajstri« vežbali re-krute, je zdaj še vse pestrejše in živahnejše življenje. V jašioni je večji del begun-cv in tudi njihovo poveljstvo. Ostali del je nameščen v Pavlinskem marofu. Nenavadno življenje v stari »jašivni« V veliki dvorani jahalnice so fla pokrita s slamo za ležišča, sedaj pa si begunci urejujejo že »prične« in bo velika dvorana kmalu dobila videz nekdanjih vojaških barak. Videz strogega vojaškega reda pa ima že sedaj vse taborišče. Pri vseh vhodih stojijo straže; pri glavnem vhodu stražijo na eni strani hitlerjevci brez orožja, na drugi pa mestni redarji. Naravnost od vhoda vodi pot v pisarno vodstva; pred njo stoji posebna straža, važnost poveljniškega prebivalstva pa kažejo tudi razni napisi. Napisov je sploh dovolj po vsem taborišču in vse delo se opravlja v velikem redu in miru. Na kraju prostranega dvori-Sča je urejena kuhinja, kjer so ves dan na poslu kuharji in njihovi pomočniki Po taborniškem redu vstajajo hitlerjevci točno ob 6. m se takoj zberejo na dvorišču, kjer •c umivajo. Ko so umiti in opravljeni, nastopijo v oddelkih in vrši se tudi vsako ju tro zdravniški pregled. Ko je to končano, ae polagoma v dolgi vrsti pomikajo proti kuhinji. Po zajtrku so telovadne vaje, potem nra odmora, med katerim se taborniki v gručah zbirajo po dvorišču in prepevajo. Po odmoru so spet telovadne vaje, od 12. do 13. pa je kosilo z opoldanskim odmorom. Popoldne vodijo vodniki posamezne oddelke h kopanju na obalo Drave, drugi oddelki pa nadaljujejo na dvorišču telovadne vežbe. Pred večerjo se ukvarjajo tudi z nogometom in prepevajo. Najvažnejša točka kasarniškega reda je zvečer ob 7. čitanjo dnevnega povelja. Povelju •ledi običajno nagovor poveljnika, v katerega so vpletene tudi razne pohvale in graje. Vsaka zapoved in objava se začne ln konča s kratkim m gromkim vzklikom: *Heil Hitler!« Točno ob 9. zvečer je v taborišču že začetek nočnega miru, ki ga kršijo samo koraki raznih straž in kratki razgovori pri izmenjavi. Neutešena radovednost Rjava vojska se je znašla v emigraciji, kakor so pač vojaške čete po porazih in begih. Mnogim je manjkalo tudi najpotrebnejše. V kratkem času pa so uredili v taborišču delavnice, v katerih pridno delajo krojači, čevljarji in razni drugi mojstri. Vodstvo taborišča je nakupilo tudi večje količine sukna, platna in usnja, da bodo čimprej oblečeni oni taborniki, ki so ostali brez obleke in obuvala. Po razne potrebščine odhajajo v mesto dnevno ob določenem času vedno eni in isti taborniki pod vodstvom posebnega vodnika. O življenju v obeh taboriščih se prav za prav več sliši kakor pa vidi. Vidiio se straže ob visokem plotu »jašione« in pa skupine, ki hodijo v mesto po razne potrebščine. Popoldne opazujejo Varaždinčani tudi nddelke. ki v najstrožji vojaški strumnosti prihajajo z dravskega nabrežja. Razgovar-jajo se lahko samo z onimi, ki prihajajo nakupovat potrebščine v razne lokale. Slišijo pa se iz taborišča poleg h ruma vojaških m telovadnih vaj tudi povelja ter jutranji in večerni apelL To pa je v glavnem vse, kajti obisk tabo-išča je strogo zabra-njen. Radovedneži so si znali pomagati tudi na ta način, da so z okoliških hribčkov V Halozah gradijo nove ceste I nedeljo smo v »Jutru« obširneje porocaH © gradbi novih cest v Halozah, M M svetu Se vse premalo znane s svojimi čudovitimi vinorodnimi pokrajinami. Trda revščina vlada med osamljenim prebivalstvom, zlasti mnogobrojne viničarsbe družine trpijo eestokrat bedo in pomanjkanje. Gradba novih cest da zdaj domačemu prebivalstvu vsaj nekaj zaslužka, ki se delno izplačuje v hrani. Prva slika kaze, kako napredujejo dela na cesti, ki bo ve/ala vinorodni Zavre s Turšldm vrhom in znanim zdraviliškim krajem Klenovmkom v savsla banovini Na drugi sliki pa je pogled na romantično okolje ceste, ki jo gradijo Podlehnika, - in pa streh bližnjih hiš fotografirali ta* Komike pri raznih opravilih v taborišču in na potu k Dravi. Prva poročila naših listov o prihodu beguncev so takoj posneli evropski in ameriški listi in sedaj prihajajo v Varaždin tudi dopisniki avstrijskih, nemških, madžarskih, francoskih, angleških in ameriških listov. Vsi prihajajo z namenom, da bi si do vseh podrobnosti ogledafi taborišče in da bi govorili s taborniki in voditelji. Zadovoljiti pa se morajo ravno tako kakor domačini s priložnostjo, da kdaj pa kdaj srečajo kakega tabornika v kakem lokalu. Profesionalna radovednost torej ne pride na svoj račun, piše pa se vendarle vse mogoče o taborišču in njegovih prebivalcih. Kaj pravijo rami »Fuftrerjl« Taborišče je še vedno velika atrakcija za tujce. Ni dneva, da ne bi prispelo v Va>-raždin po nekaj avtomobilov s tujci. Največ teh obiskovalcev je iz Nemčije in Avstrije, med njimi so tudi sorodniki in prijatelji tabornikov. Tudi oni ne dosežejo zlahka svojega namena. Poveljstvo taborišča ie zelo strogo in previdno. Obiskovale c se mora najnatančnejše legitimirati in dokazati svoje zveze z dotičnim. ki bi ga rttd obiskal. Ta natančnost in strogost napravi vtis, da je v taborišču vse urejeno nalašč tako, da bi bila kar najbolj manifestirata največia disciplina. Taka manifestacija je umestna pač tudi zaradi tega, ker je tabor rjave vojske v emigraciji huda mešanica starosti in mladosti ter pripadnikov vseh stanov, kakor je bilo recimo v zadnjih letih vojne, ko je Avstrija stlačila v svoja taborišča ljudi, ki niso prej nikdar sanjaS, da bi mogli biti vojaki. Begunci imajo dosti denarja in ga tndE naglo porabljajo. Na trgu so kaj zaželeni odjemalci. Kakor v trgovinah, tudi tam hitro izberejo blago m plačajo brez obotavljanja, ker zanje so naše cene itak sitno nizke. Kumice se z njimi sporazumejo kar s kretnjami in takoj so prazne obilne košare. Razni vodniki — kakor Lagerfiib-rer, Wachfiihrer, Menagefukrer — in vb i drugi, ki pridejo v dotik z občinstvom, odgovarjajo sicer uslužno in prijazno na najrazličnejša vprašanja, vidi pa se tudi njim, da imajo točne instrukcije od višjih Fuh-rerjev z poveljniške pisarne. Vsa pojasnila so kratka, pri tem pa ne baš izdatna in razločna Sprva so vsi govorili, da bo trajala emigracija le nekaj dni, zdaj pa dajejo tudi razumeti, da se pripravljajo na prežimo-vanje. To je seveda razvidno tudi iz nakupov v raznih trgovinah. Zanimivi so datki o dnevnih izdatkih. — Taborniki potrošijo na dan za cigarete okrog 2000 Din, je povedal Provianfc-fiihrer. Kuhinja v »jašioni« izda na daa 4000 Din, za pijačo pa porabijo vsi taborniki baje dnevno samo okrog 100 Din. Fiib-rerji radi poudarjajo, da je moštvo zelo trezno. Zanimiva postavka izdatkov pa so pisemske znamke. Baje gre na dan za pisma okrog 400 Din. Rjavi bojevniki pač niso šJi daleč v emigracijo in mnogi od njih so še ielo mladi. Zadovolfn! Varažcflnct Varaždin nima nobene pritožoe zaradi tabora rjave vojske in posameznih tabornikov. Sprva so krožile po mestu sicer neke vesti, da bo padel tabor tudi v breme mestne občine, mestni načelnik g. Novakovih pa je te vesti odločno zavrnil kot neresnične in tendenci orne. Ko so Varaždii>-ci v zadnjih dneh videli, kako se je delavnost v taboru še povečala in kako eo odposlanci obeh taborišč kupovali po trgovinah razno blago za zimo in naročili cekk tiskovine in štampiljke, je bil ta znak daljšega tabor en j a vsem po volji Tržič potrebuje kopališče Tržiž, 14. avguste. Vedno poudarjamo in menda je treba pa* eebetf poudarjati, da je Tržič napredno mesto in da je letoviški kraj. Toda veifko na® bi videli, da bi bil nekoliko manj naipred^n* pa da bd imel moderno higiemčao športa® kopališče in moderno šolo. — Tržič leži sredi venca gozdov, planin in pora in brez lokalnega patriotizma je mogoče priznavati lepoto in pestrost okolice, a vsak tujec, s komer govorim o Tržiču kot letovišču, so odreže: kopališče! Domačini vzdihujejoc Ko-paiišče! Vsakdo menda čtrfl potrebo agracSjo bv oališča, misel zgradbe nas vsak don objet*, va, eelo gospodarski vidiki Tržiča zahtevajo kopališče, če se že sklicujemo na reaitaMl-nost Ta ni treba posebej naštevati Tujd, ki prihajajo v Tržič, vprašujejo za kopališče; ko dobe odgovor, zmignejo z rameni in odpotujejo rajši v manj napredna mesta, kjer ga imajo. Tuiski prometni kraji tn letovišča ee kar oborožujefo e kopališči, tako da ni mesta na Gorenjskem, ki bi ga ne imeli: Kamnik, Škofja Loka, Jesenice, Radovljica, Kranjska sora, Kranj Zdaj so začele graditi kopališča napredne vasi. Vzrok torej le na samo pomanjkanje denarja, ali stoelava kriza, ker dnnrod vedo priti do denarja, drugod znajo krizo obrti. Tržičani trumoma pohitevajo kopat ee v Radovljico ali drjsam- 0 tem naf tržiški gospodarstveniki kalkulirafo. V Tržiču imamo mnogo drr^tev, ki imajo na programu, potrti zdravje m pomnoževati življeneke radosti: Sokoi Športni klub. Planinsko društvo, RdeS križ, seveda občina sama. — Kako primitivno in kratkočasilo so sedaj opremljene postojanke ljudske higiene ob Tržiški Bistrici! Rečica Bistrica je zajezena, s kamni ob vsakem tohnunčku ob vsem toku navzdol od Marijinega, oda, kjer je voda najgloblja, a zaradi mračnega zatišja najbolj mrela, preko Kovarjeveea, ki jie favoriziran kraj zaradi čistoče vode, ker leži nad mestom, dalje pod Našim domom, Pod plazom, pod Amanovim .jezom, kjer pa je Bistrica že dosti mastna in izdatna - in še dalje doli Ah p^o res Kovorjani odvzeli Tnžicanom Sreča, TS. VEL 1931 Otroci vedo za iek proti krizi Zanimiva anketa med Šolskimi otroci: Kdaj bo na svetu dobro takrat, kadar bodo ljudje med seboj prijatelji. — Sraj Fani. 13. Učitelj višjega razreda narodne šole na Blokah je med svojimi učenci priredil zanimivo anketo o vprašanju, ki ga imajo vsi mladi in stari modrujoči ljudje dandanes vsak dan na ustih: Kdaj bo na svetu dobro? Odgovori, ki smo jih dobili na razpolago, kažejo vso dragoceno plemenitost, vso prvotno, elementarno ljubezen do človeka, ki dremlje v nepokvarjenih otroških srcih, obenem pa vam podajajo tudi jasno sliko o tem, koliko resnih, krvavo realnih vprašanj zastavlja življenje tudi otroku, ki je deležen usode, da je rojen v ta čas. Mnogo je misli v njih, ki so jih bloški šolarčki čuli od velikih ljudi, mnogo je iz njihovih neposrednih doživetij. Dandanes, ko so med velikimi ljudmi v modi ankete za reševanje krize, naj prisluhnejo veliki in mogočni ljudje tudi idejam, ki so vzniknile iz lepih, neomadeževanih, a že trpečih otroških src. Ni v teh odgovorih natančnega, podrobnega načrta za rešitev sveta. Toda če bi se stari ljudje ki vladajo na svetu, še znali učiti pri malih, bi se mogli pri njih marsičesa naučiti. X« Na svetu bo dobro takrat, kadar bodo države prijateljice druga do druge in kadar bo vladal povsod en vladar. Takrat bo konec krize in se bo izvažal les in živina v druge države. Na svetu bo takrat dobro, kadar bo povsod ena država. Dokler ne bo tega, ne bo dobro. — Skrabec Lojze. 2. Na svetu bo dobro takrat, kadar bo konec krize in bodo ljudje v slogi živeli ter se ne bodo države tako sovražile, kakor se sedaj sovražijo. Kar mora kmet kupiti, je vse drago, kar ima pa kmet na prodaj, je na vse poceni. — Pirman Lojze. To vprašanje je tako težko rešiti, vendar pa si mislimo, da bo dobro takrat, kadar bodo vsi ljudje med seboj prijatelji, kadar bodo imeli zemljo enako razdeljeno in ka-da bodo toliko pridelali, da bodo lahko živeli in vse stroške lahko plačali. Vendar pa to naše mnenje ne bo zlepa zmagalo. Kriza, ki sedaj vlada po celem svetu se m odpravi kar tako, — Znidaršič Jože 4. Na svetu bo dobro, kadar bodo ljudje boli izobraženi, da se ne bodo dolžili na vse kraje in da bodo dolge poravnali. Pa da bo šel denar v promet in da bo kaj zaslužka med narodom. — Korošec Olga. 5. Na svetu bo dobro takrat, ko bo pijančevanja, veselic, ropanja konec. Ljudem primanjkuje denarja, pa kar imajo, jim poberejo roparji in domači pijanci. In takrat bo dobro, ko ne bo več prepirov med liudmi in državami, da se bodo vse države združile in bodo velike prijateljice. — .Skrabec Franc 6. Ljudje pravijo da bo na svetu dobro takrat kadar bo toliko denarja, da bodo lahko plačevali davke. — Vesel Jož« 7 Na svetu bo dobro takrat, kadar si bodo vsi ljudje dobri med seboj in drug drugemu pomagali. Dandanes je mnogo brezposelnih, ki nimajo kaj delati. Nekateri ljudje pa imajo toliko denarja, da ne vedo, kam bi ga porabili Ko bi bili pametni, bi ga razdelili med reveže in brezposelne in bi ne bilo toliko revežev. — Baraga Marija. 8. Na svetu bo dobro takrat, kadar bodo vsi ljudje med seboj složni, da ne bo več vojsk in prepirov. Kadar bo konec krize in kadar si bodo zemljo razdelili, da bodo imeli vsi enako zemljo, in vsi enako pridelali, takrat bo dobro na svetu. — Anzeljc Franc 9. Zašli smo v hudo stisko. Na svetu bi ne bilo toliko krize, ko bi vsi tisto razdelili med reveže, kar ljudje po neumnosti zapravijo in kar v morje pomečejo. Na svetu bo pa dobro takrat, kadar bodo ljudje med seboj prijatelji in kadar bo poštenje na svetu naraslo. — Ponikvar Iva. 10. Na svetu bo dobro takrat, kadar se ne bodo ljudje prepirali in kregali. Kadar bodo imeli vsi enako premoženja in kadar bodo vsi med seboj prijatelji, stari in mladi, kakor da bi si bili bratje. Na svetu bo dobro takrat, kadar ne bo več hudič zapeljeval ljudi, da se ne bi pobijali med seboj. Na svetu bo dobro takrat, kadar bodo imeli vsi ljudje delo in kruh. — Ključar Franc. 11. Na svetu bo dobro takrat, kadar bomo dovolj izobraženi, da nas ne bodo mogli tuji ali domači ljudje oslepariti, da bomo ■"trsi enako pošteni, da bomo vsi med seboj prijatelji. — Hiti Štefka. 12. Na svetu bo dobro takrat, kadar bodo ljudje vsi s sabo prijatelji, kadar bo ponehala vsa goljufija in kadar bodo ljudje bolj pametni kakor so sedaj. Na svetu bo dobro Jaz mislim, da bo na svetu takrat dobro, kadar ne bo več brezposelnih. Nekateri ljudje imajo toliko denarja, da morajo imeti stražo okoli njega. Ako bi bili ljudje pametni. bi denar, ki ga imajo odveč, razdelili med reveže in brezposelne. Na svetu bo tudi takrat dobro, kadar bodo ljudje med seboi prijatelji. — Žnidaršič Marija. 14. Na svetu bo dobro takrat, kadar se bodo ljudje nehali prepirati in kadar bodo države v zvezi in se nehale med seboj vojskovati. In kadar ne bo primanjkovalo denarja. — Rot Slavko. 15. Današnji časi na svetu so zelo hudi. Kdaj se bodo poboljšali, tega nihče drugi ne ve kakor Bog. Ali vseeno bi človek mislil, da se bo kdaj poboljšalo, pa gre vsako leto bolj rakovo pot. Prvič, kadar bodo pijanci začeli bolj gostilne opuščati. Drugič, kadar brezposelnih ne bo več toliko. Tretjič, kadar bo denarja več na svetu. Pa tudi, kadar se bodo cene bolj zvišale domačemu pridel- Še o sreski skupščini JNS v Krškem Prejeli smo: Na popravek g. Martina Horvatiča iz Krške vasi, ki ga je objavilo »Jutro«, nam je čast izjaviti: Ni res, da se je sreska skupščina končala s tem, da jo je večina delegatov zapustila zaradi nepravilnega postopanja manjšine; res pa je, da je skupščino zapustila nedisciplinirana maajšina, ko je videla, da bo pri volitvah propadla. Ni res, da je skupščina postala s tem nesklepčna, ker je ostalo na njej samo 42 delegatov; temveč je res, da se je od 123 delegatov med glasovanjem odstranilo le 51 .ostalo jih je pa 72. Skupščina je bila torej sklepčna in je imela celo čez kvorum 24 delegatov. Ni res, da je del dosedanjega odbora predlagal svojo listo v svojem imenu, ampak je res, da 3e je na plenarni seji dosedanjega sreskega odbora glasovalo o oficielni listi večine organizacij in da se je 18 odbornikov izjavilo za oficielno listo, dočim sta samo dva glasovala proti, ker so se tudi tukaj neki nestrpni odborniki opozicije odstranili. Ni res, da je vstala velika večina delegatov, ko je predsednik pozvaJ delegate: »Kdor je za volitev z listki, naj vstane, kdor je pa za poimensko glasovanje, naj obsedi«; res pa je, da je obsedela cela desna stran in prve štiri klopa, leve strani, torej brez dvoma večina, kar se je moglo na prvi pogled ugotoviti; zato tudi predsedstvo ni imelo razloga, še posebej ugotoviti izid tega glasovanja s štetjem, kar je zahtevala manjšina, ki ni hotela priznati svojega poraza. Ni res, da so nezadovoljni delegati komaj tedaj zapustili skupščino, ko je neki delegat trikrat volil g. Ipavca — kar je sicer popolnoma izmišljeno — ampak je res, da je opozicija prišla že na skupščino z namenom, da jo zapusti, ako se večina delegatov ne pokori njenemu diktatu. Ni res, da so si nezadovoljni delegati bili svesti svoje večine, temveč je nasprotno res, da so si bili še kako svesti svoje manjšine. Ko so namreč videli, da bodo pri poimenskem glasovanju propadli, so zapustili skupščino, ker pač svojega poraza niso hoteli pod nobenim pogojem priznati. Ko so potem nekateri odišli delegati hoteli zopet nazaj v dvorano, so jim to njihovi voditelji branili. Ni res, da so odšli 6 skupščine vsi delegati iz Čateža, ampak je res, da je osem delegatov, zastopnikov občinske organizacije JNS g. Martina Radaja, glasovalo za listo g. Ipavca. G. Horvatič ima namreč v svoji lastni občini kontra-organizacijo JNS, ki je enako močna, kakor njegova v Krški vasi. Ni res, da so skupščino zapustili delegati iz št. Ruperta, temveč je res, da so bili deljeni: simpatizerji g. Majcena so zapustili skupščino, njegovi nasprotniki pa so glasovali za g. Ipavca. Ni res, da so skupščino zapustili delegati Trebelnega in Tržišča, ker se delegati teh organizacij sploh skupščine udeležili niso, torej jo niso mogli niti. zapustiti. Sicer pa vemo, da Trebelno odobrava našo politiko, odbor v Tržišču je pa podal že davno iz drugih razlogov kolektivno ostavko. Ni res, da so deloma delegati št. Jerneja in Mokronoga zapustili skupščino, ampak je res, da so delegati teh organizacij kompaktno glasovali za g. Ipavca. Zato popolnoma vztrajamo pri naši trditvi: da so kompaktno odšli s skupščine samo delegati 5 organizacij in nekateri posamez- en. Kadar se bo ne to zgodilo, takrat Sele se bo svet zavedel, da so prišli tisti časi nazaj, ki so bili pred desetimi leti. — Veael Draga 16. Na svetu bo dobro takrat, kadar si bodo ljudje dobri in se ne bodo več tožili za vsako malenkost ali malo škodo pa se pravdaio. In pri tem zapravijo toliko denarja, če bi imeli ljudje ta denar shranjen, bi jim mnogo koristil. — Intihar Majda. 17. Dandanes je po vsem svetu hudo. Posebno za delavce in obrtnike je slabo. Na svetu bo dobro tudi takrat, kadar si bodo vsi složni. In kadar si bodo medsebojno pomagali. Mnogo pa jih pokoplje pnd zemljo alkohol. Ker s tem tudi mnogo zapravijo. In zarad; tega večkrat pride do tožbe, kier tudi tukai se mnogo zapravi. Sedaj ni dobro tudi zaradi tega, ker se medsebojno prepirajo. Kadar ho konec prepirov in ne bo toliko pijancev, bo na svetu dobro. — Gorjup Amalija. 18 Na svetu je v današnjem času hudo. Posebno hudo je za kmeta, delavca in obrtnika. Na svetu pa zato ni dobro, ker ljudje niso složni in so vedno polne gostilne. Kadar bodo pa ljudje dobri in složni in ne bo več pijancev, bo na svetu dobro. Tudi kmetu bo bolje, če bo složen. Če bodo pa ljudje složni, tudi toliko voin ne ho. —Kra-ševec Malka. niki drugih organizacij, ki pa nikakor ne morejo predstavljati svojih organizacij in da je torej novi sreski odbor izvoljen od 15 organizacij. Ni re3, da skupščina ni mogla nikogar izvoliti, ker je bila nesklepčna ampak je res, da je od prisotnih 72 delegatov, ki so bih sklepčni, 60 glasovalo za g. Ipavca, 6 za g. Horvatiča, 6 pa se je glasovanja vzdržalo. Kot nadzorovatelja glasovanja sta bila navzoča za listo Ipavčevo g. Joško Pfeifer, za listo Horvatičevo pa g. Karel Stoviček, ki se je med glasovanjem odstranil. Sreska skupščina, na kateri je torej ostalo še vedno 24 delegatov nad kvorumom od 48, je bila polnopravna in je kot taka izvolila novi sreski odbor. Mi vemo, da gotovim gospodom ni toliko pri srcu sreski odbor in še manj resno delo v sreski organizaciji JNS. ampak da je naša sreska skupščina bila nekaka uvertura, morda nekoliko prezgodnja za bodoče banovanske in skupščinske volitve, oziroma za zasiguranje gotovih kandidatur ob tej priliki. Samo se nam zdi, da ti gospodje delajo svoje račune brez — krč-marja. Mi bomo nadaljevali z našim delom v sreski organizaciji, smatramo časopisno polemiko za končano in čakamo mirne vesti na anketo Glavnega odbora JNS. Krško, dne 13. avgusta. Sreski odbor JNS v Krškem. Boji v naši nemški narodni manjšini Veliki Bečkerek, 12. avgusta, i-Jutro« je pred nekaj meseci poročalo o napadu nekega madžarskega pesnika na voditelja takoimenovanega »mladonemžke-ga« pokreta, dr. Nikola Hasslingerja, tukajšnjega zdravnika. Hasslinger je obenem glavni urednik glasila tega pokreta, lista »Deutsche Volkszeitung«, ki izhaja v Velikem Bečkereku. Tedaj je »Jutro« tudi podalo kratko označbo tega pokreta, ki se more izraziti z besedami: neomajna zvestoba nemški narodnosti in jngoslovenski domovini. Pokret zaradi tega popolnoma izključuje katerikoli iredentizem. Ta »mla-donemški« pokret se zelo podjetno razširja po Vojvodini in prihaja tako tupatam v precej ostra navzkrižja z novosadskim »Kulturbundom«, drugo organizacijo naše nemške narodne manjšine, kateri stojita na čelu nar. poslanec dr. Štefan Kraft in iz predvojne šulferajnsko-siidmarkovske gonje nam Slovencem dobro znani kočevski propagandi st dr. Perz, glavni urednik novosadskega »Deutsches Volksblatta«. V tej medsebojni borbi naših Nemcev je »Deutsche Volkszeitung« objavila nekaj člankov, zlasti pa članek z naslovom »Wenn — denn«, v katerih ie med drugim namigavala, da »nekdo izkorišča pokret svojega naroda v svoje osebne namene in si daje nagrajevati zasluge z denarjem in denarno vrednostjo«. Ker se je govorilo v članku tudi o ra2foitih glavah o priliki volilnega boja, je bilo precej jasno, da je članek naperjen v glavnem proti voditelju »Kuliturbimda« in za njim stoječemu delu naše nemške narodne manjšine. Nar. posl. dr. Štefan Kraft je zato tudi vložil tožbo proti »Deutsche Volkszeitung« odn. piscu članka, dr. Avgustu Hessu, zdravniku v Bačkem Jarku, ter glavnemu uredniku -i-sta, dr. Nikoli Hasslinger ju. Pretekli teden se je vršila razprava pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Dr. Hess je na razpravi sicer zanikal, da bi se članek nanašal na dr. Krafta. a kar se tiče drugih trditev, ki se nanašajo nanj, je trdil, da so vse resnične. V dokaz j« navajal stara pisma, Id jih je dobil po svo-jean očetu in ki govore o neki zadevščini dr. Krafta takoj po prevratu, ko je živel v Temešvaru. Na podlagi teh pisem je napisal članek, da bi se stvar razčistila. Zaslišale so se nato razne priče, ki so izpovedale, da so, ko so prečrtale članek, takoj spoznale, da je članek naperjen proti dr. Kraftu, dasi ni imenovano njegovo ime. Zaslišala se Je tudi priča, ki je bila predsedovala častnemu sodišču v oni te-mišvarski zadevščini. Sodišče ni izreklo razsodbe takoj po zaključku razprave, temveč šele naslednji dan. Dr. Hessa je obsodilo v desetdnevni zapor, dr. Hasslingerja pa oprostilo, ker tedaj, ko je bil inkriminirani članek objavljen, ni bil odgovorni urednik lista. Za to tožbo, razpravo in razsodbo je v vsej Vojvodini vladalo velikansko zanimanje, ker so vse tri glavne osebe dobro znane vsepovsod, ne samo med Nemci, temveč tudi med vsem ostalim prebivalstvom. Letošnje konjske dirke na Bledu Bled. naše najodličnejše letovišče, bo letos kakor lani pozorišče konjskih dirk, ki jih priredi liubljansko Kolo jahačev in vo-začev. Razlika proti lani bo le ta. da'se bodo letos te dirke vršile že dne 19. avgusta, t. j. sredi glavne letoviščne sezone, ko na Bledu vse mrgo'i najodličnejSe publike, dočim so bile lani izvedene šele po končani sezoni, meseca oktobra. Sa,ii je lani bil na Bledu samo nekak poskus, ki se je pa imenitno obnesel, kljub temu. da ni bilo dirkališče v najboljšem stanju in da ni bila idelcžba dirkačev preŠtevilna. Po uspelem lanskem poskusu je agilno ljubljansko Kole vozačev in jahačev sklenilo, da bo na Bledu prirejalo vsako leto svoje dirke v giavni kopalni sezoni tako dolgo, dokler ne bo imelo lastnega dirkališča v ljubljanski okolici. Zalo je že za letos izvedlo na Bledu obsežne priprave, popravilo in razširilo je dirkalno progo v Zaki, sestavilo pester program in pohabilo najodličnejše naše dirkače na ideležbo. Te priprave so sedaj končane. Odziv dirkačev k udeležbi je nenavadno velik: že sedaj ko se ni polekel prijavni rok. so priglasili konjerejci in športniki 12 ameriksneev. Na programu so med drugimi jahalne dirke preko šibia v diru, dirke domačih (gorenjskih) uporabnih neamerikanskih konj, vpreženih v štirikolesne vozove z železnimi ali gumijastimi obroči, dvovprežne dirke itd. Glavno privlaftio-rt bodo predstavljale kajpada dirke amerikancev Med prijavljenei čita-mo sama znana imena: Posilna, Dizma ln Egon. ki so potomci po znanem žrebeu Po-silnem, enem neših najhitrejših dirkačev, ki se je že neštetokrat ovenčal z lovorjem zmagovalca in ki si je še predlanskim, v visoki starosti 14 let, priboril slavo .najhitrejšega konja v dravski banovini e časom 1.33. Posilna je njegova hčerka in je lani zmagala v derby-dirkah na Lj lbljanskem polju s časom 1.38. Vso pozornost vzbujajo tudi trije Rodau-novi potomci, ki so prijavljeni k blejskim dirkam in ki so: Kavalir, Finiš in Baron. Rodaun sam ie bil menda v eksterierju najlepši ameriški žrebec. kar jih je plememlo v Sloveniji. Njegov sin Kavalir je bil lani favorit v derby-dirkah. od ostalih dveh je pa zlasti Finiš po svojih uspehih dobro znano ime. Med ostalimi so še priglašeni: Rudi L-, Uskok II.. J ilia, Agimca. Denes in Tatjana. od katerih si je večina že pridirkala dober glas. Favoriti za prvo ameriško dirko so: Posilna. Julija in Rudi L.; za drugo: Egon. Aginica ter za tretjo: Aginioa in Dizma. Kakor je videti, se bo na Bledu razvila prav ostra konkurenca za zmage med udeleženci in bodo torej borbe nadvse zanimive. Zato pa športniki, konjerejci in ljubitelji prirodnih krasot, ne zamudite te lepe prilike in pohitite n& Bled, da se vam duša napije njegove naravne miline, da se vam razigra 6rce 6redi ogorčenih borb med našimi plemenitimi konji. Dr. Veble, Ljubljana, Oderuhi v kleščah pravice Beograd, 12. avgusta. Ko je lanske jeseni, o čemer je kratko poročalo tudi »Jutro«, šla na boben v tue-lans-ki okolici cela kopa kmetskih posestev, ki sta jih pognala na dražbo brata Jovo in Danilo Blagojevič, trgovca v Puračiču, se je začelo govoriti, da tu niso bili »čisti posli«, da gre za oderuštvo, s katerimi bi se moralo baviti tudi sodišče. Te govorice so postajale vse resnejše in točnejše in naposled so tudi pričeli prihajati na sodišče razni, na boben pognani dolžniki in vlagati tož£e proti trgovcema Blagojevičema, obtožujoč ju nezaslišanega oderuštva. Vaška trgovca Jovo in Danilo Blagojevič sta večkratna milijonarja. Tega svojega bogastva pa si nista nakopičila toliko s svojo trgovino, kolikor s posojili, ki sta jih dajala okoliškim kmetom. Dajala sta sicer tudi razno blago kmetom na upanje in si za take doljlove zaračunavala ogromne obresti, ali glavni dobiček so jima vendar prinašala posojila v gotovini. Za taka po- grnila sta zaračunavala po 10 do 15 odst ali pa tudi še višje obresti, toda ne na leto, temveč na mesec, tako da so znašale obresti dejanski 120, 180 ali celo 200 odst Tožbo zaradi takega njunega oderuštva je vložilo na sodišču 11 kmetov, ki so izgubili vsa svoja posestva, ker niso zmogli takih plačil, toda oškodovancev je bilo veliko več. Nekatere sta obtoženca pač pridobila zase še pravočasno z nekako poravnavo. drugi pa so najbrž že preboleli škodo, pa se niso hoteli zameriti bogatašema. Na razpravi, ki se je po dolgi preiskavi vršila te dni pred tuzlanskim sodiščem, so prišle na dan naravnost strahovite stvari. Neki kmet se je pri obtožencih zadolžil na blagu za 6000 Din in vzel še 1000 Din posojila v gotovini. Plačeval in plačeval je, tako da je "plačal vsega skupaj 33.000 Din, pa njegov dolg še vedno znaša 8000 Din. Za 7003 Din dolga torej skoraj 42.000 Din plačila. V drugem primeru sta si Blagojevi-da za 3000 Din posojila dala plačati 14.000 dinarjev. Tako so se cela dva dni vrstile na razpravi druga za drugo izpovedbe prič o brezvestnem odiranju, ki sta ga Blagojevič« vršila leta in leta nad nezavednim kmetskim ljudstvom. Sodišče je po dvodnevni razpravi izreklo sodbo, s katero je Jova Blagojeviča obsodilo na leto dni strogega zapora in 30.000 Din globe, njegovega brata Danila pa na 10 mesecev strogega zapora in 20.000 Din globe. Iz življenja sta deželi Iz Kranja r— Zvofni kino v Narodnem donra predvaja izvanredno uspeli film »Plačana ljubezen« v glavni vlogi Giete Moeheim, Oskar Hoinolka, Camila Horn fn Johamne« Ri°-man. Iz Novega mesta n— Taborenje na Gorjancih. V zadnjem času so naši Gorjanci spet oživeli, kar dokazuje, da so v vsej svoji lepoti res ena najbolj priljubljenih izletišč. Zdaj so postavili na Maličevem krču šotore, izmed katerih je eden velik, da skrije pod svoio streho do 50 ljudi. Gospodarstvo tega velikega šotora vodi znani ljubitelj Gorjancev, g. učitelj Lojze lvanetič s soprogo. V taborišču vlada vedno vedro razpoloženje, na obisk prihajajo k Dolenjcem pogostokrat Belokranjci. Tudi obe koči pri »Gospodični« in ona pri Sv.« Miklavžu imajo vedno dovolj gostov. n— Kino »Dom« v Sokolskem doann predvaja danes (na praznik) ob 16., 18.30 in 20.30 ,po znižanih cenah kulturni zvočni fihn »Otok demonov«. Iz Ptufa j— Ptuj dobi novo godbo. Ptujska gasilska četa se pripravlja na ustanovitev lastne godbe na pihala, tako da bo imel Ptuj razen mestne godbe še gasilsko godbo, ki bo popolnoma samostojna. Dosedaj je že prijavljenih 15 mož, ki imajo deloma sami svoje instrumente, v kolikor pa jih še manjka, jih bo gasilska četa sama kupila. V kratkem se že pričnejo vaje in j« pričakovati, da bodo pri prvi prihodnji ga-silsdei prireditvi že nastopili. Napredku ptujske gasilske čete, ki so ji naši nasprotniki prerokovali konec, iskreno čestitamo! j— Nova strelska družina. Na pobudo Šolskega upravitelja g. Janka Jančiča v Cirkovcih in posestinika Peršuha iz Cikrov-cev se je ustanovila nova strelska družina, ki šteje že 40 članov. Prvo tekmovalno ostro streljanje se je vršilo preteklo nedeljo v Cirkovcih na zasilnem strelišču v gramoznici. Tekmovalnemu streljanju so prisostvovali tudi zastopnik politične oblasti g. Rozman iz Ptuja in komandant orožni-ske čete g. kapetan II. kl. Bervaldi iz Ptuja, kakor tudi' predsednik strelske družine na Ptujski gori g. dr. Peče. j— Splošno znani športnik g. Josip Stros, sin trgovca iz Ptuja, je te dna položil g prav dobrim uspehom izpit za lahko atletiko pri zvezi za lahko atletiko v Zagrebu. Preklic Podpisani preklicjjem in obžalujem oStek na račun g. Jakoba Kosa. da je skušal dve drugi stranki spraviti pri upravi posestva KID ia stanovanja ter ee mu zahvaljujem, da mi ie ta neutemeljeni in krivični očttek odpustil in da je odstopil od tožbe. Jesenice, dne 13. avgusta 1934 Vereelj Rok, tov. delavec, Savsko nabrežje t7. DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. Cim pa opazite pri deci ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna« čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »MAGNA« prašek se dobiva v lekarnah* zavojček Din 4.—* Reg. S. br. 4788-82. ---- L. Wolfi: 73 fiarra^aii Roman >Xu čujte, Nikolina,« je odvrnil nekoliko užaljeno, >vsekako so to veljavni čeki, ki jih vsaka banka sprejme.« »Seveda, Garragan, ne zamerite. To je bila samo neprikladna pripomba, kakršne mi rade uhajajo.« Vrnila mu je čeKe. >A povejte mi, človek božji, čemu vlačite te pravljične dolarske čeice a seboj v Berlin? Zakaj si niste dali v tujini odpreti računa?« >To je vendar popolnoma vse eno, Nikolina.« >0 Bog! Ce bi vas Bokofzer slišal, bi zbesnel.« Avtomobil je obstal. Ko je Nikolina čez nekaj časa sama sedela v delovni sobi, je bil njen obraz resen in zamišljen. Fantastična dolarska zgodba in to, da je bil Garragan tako hitro opravil svoj posel, oboje ji je bilo nerazumljivo. Njena ženska tenkočutnost je sicer slutila neko zvezo z Glorijo in Heniksteinom, a misel, da bi imel mladi grofovski ženitbeni posredovalec dovolj premoženja in bi mogel Garraganu kar tako vtakniti milijon dolarjev v žep, ji ni šla v glavo. Tako je tavala v temi, dokler nI z mladostno sebičnostjo zavrnila vseh pomislekov in se sprijaznila z dejstvom, da je padlo premoženje z neba. Garragan je vstopil, rekoč: »Pripravljen sem, Nikolina.« Radovedno ga je pogledala, iščoč v njegovem obrazu in njegovem držanju kake izpremembe. Ko ni našla ničesar, je vpra- šala: >Povejte mi, Garragan, kako se prav za prav počutite kot dolarski milijonar?« >Nič posebno, Nikolina. Nehvaležno je slišati, a vendar je tako. Kar je že doeeženo, ne tehta več dosti. Samo po tistem hrepenimo, česar nimamo. Ti pregovori so po ceni, a vendar čutim, da imajo prav.« >Vam rada verjamem, Garragan«, je prepričano vzkliknila. >Veste, Nikolina, ko sem dobil denar, sem bil tako žalosten, kakor še nikoli ne v svojem življenju. Ali morete to razumeti?« >Kako ne bi!« Zamišljena sta stala na mestu. »A zdaj se popeljeva kam iz mesta, Nikolina. Tolikanj se mi hoče zraka in prostora. Ali vam ne?« Pokimala je. »Ste dobro spravili svoje čeke? Nekam mučno je večerjati z gospodom, ki ima v žepu milijon dolarjev.« Smehljaje je odprl železno blagajno in položil čeke vanjo. »Tako, zdaj nimate več izgovora, da ne bi šli z menoj, Nikolina.« Mod vožnjo k Wannskemu jezeru, za katero sta se bila odločila, je Garragan poročal, kakšne boje je imel v Newyorku, preden se mu je posrečilo, da je govoril z Macphersonom. »Tiste štiri ure pred vrati tovarne so bile skoraj tako grozne kakor vseh deset let v ječi. Lahko mi verjamete, Nikolina. Je pač tako, da mora človek v gotovini plačati vse, kar doseže. A nocoj je prečuden večer, in jaz se peljem z vami v somrak, in življenje je neizrekljivo lepo.« Nato sta sedela na vrtu ob jezeru, veter je nosil k njima glasove daljne godbe, noč je vstajala, voda je klokotala, oblaki jaz-minovega vonja so pluli po mlačnem zraku. V tej uri je Garragan pripovedoval Nikolini o svojem srečanju z Glorijo. »Prav ste imeli, Nikolina. Veliko pametnejši ste od mene. Vse hrepenenje po maščevanju, po vračilu in po pravici je bilo ugasnilo v meni, ko sem Glo.rijo spet zagledal. Samo norec terja na tem svetu pravice. In, ali sme človek vobče soditi drugega človeka? Ali mora res zmerom pol človeštva sedeti na zatožni klopi?« Sanjač, ljubi sanjač! je pomislila Nikolina in nežno pogledala Garragana. »Še nekaj vam moram priznati, Nikolina. Ko sem videl, da morem tako mirno in brez sovraštva gledati Gloriji iz oči v oči, sem jel iznova verovati t Boga. V ječi sem se mnogo let mučil s stavkom, ki mi je ostal v spominu: Ali Bog hoče zabraniti zlo, pa ne more, ali pa more, a noče. Bog vas je bil poslal k meni, Nikolina.« Garragan Je rahlo pobožal njeno roko, ki je ležala na mizi, in hvaležno pogledal Nikollno. Zdajle bo izrekel zadnio besedo, je drhte začutila Nikolina in pritegnila sapo. A Garragan je molčal. Nato je nekam osramočen umaknil roko. Veliki trenutek je bil minil. Nikolina je zrla na jezero, ki so se v njem zrcalile zvezde. Glava ji je žarela od vročih misli. V nekem čolnu je 6edela mlada dvojica in se poljubljala. Kako preprosto je bilo življenje! Nikolina je vzdihnila. »Tako tihi ste, Nikolina.« »Sanjarim, Garragan. Vse je tako neresnično in čudno. Nikoli nisem vedela, da so ob tem ubogem jezeru v Markah take noči mogoče. Nikoli nisem slutila, da —« Pa ni dokončala stavka. < Kal ie z lochneško pošastjo? Senzacionalen rezultat preiskave, ki i« * studijska kouusija angle^ vo= »^strs^a Skoraj pol leta ni bilo več nobene vesti o lochneški pošasti, ki je v lanski zimi izzvala po svetu pravo pošastomanijo, a zaa-nje dni je videti, da se bo začela z njo nova kampanja, ki bo pnvabik v deželo ponovno velike trume senzacije zeljnih turistov — in za to podjetnim Škotom menda največ gre. Pošast so baje v zadnjih časih opetovano videli in tudi fotografirali. Znanost je slej kakor prej skeptična nasproti takšnim vestem. Da pa celo resne krooe stvar na tihem zanima in da niso popolnoma sigurni, ali ni na njej vendarle nekaj konkretnega, je videti iz članka, ki da je te dni objavilo uradno glasilo angleške vojske (Journal Armv, Navv and Air-force Gazette v Londonu-Crovdon) m ki ni nič drugega nego poročilo o ekspedicija, ki jo je angleško vojno ministrstvo v vsej tišini poslalo na pobudo mladega mornariškega častnika Donald Macphersona na Škotsko, da pogleda, kaj je z njegovo teorijo o lochneški pošasti. Macpherson namreč trdi, da ni ta pošast nič drugega nego nemški zrakoplov, ki je bil med vojno sestreljen v bližini škotske obale m je po podzemeljski zvezi lochneškega jezera z morjem prispel v to jezero, kjer se od časa do časa prikazuje na površju. Ekspedicija, ki jo je vodil znani angleški strokovnjak za zračno vojno Allan Whi-]es je prišla do jezera m je nekoliko dni pozneje, nekega večera v resnici zagledala ^pošast«: temnosivo, vitko telo, ki je imelo nekaj, majhni glavi na dolgem vratu podobnega. Stvar se je prikazovala nekoliko večerov zaporedoma, a kakor so kmalu dognali, skoraj vedno na istem mestu. Sploh je delala vtis. da ne plava z lastno voljo in proti toku, temveč da jo plima, ki je v jezeru precejšnja, m večerni veter ženeta s seboj sem in tja, a ne daleč - kakor da je pritrjena k jezerskemu dnu. Ko so teko ugotovili kraj. kjer se pošast prikazuje, so poslali po potapljače in ti so na dnu ezeVa v resnici odkrili ostanke nemškega vojnega zrakoplova, ki se mu je bilo sidro zataknilo v dno. Plašč je bil že mocno po-škodovan, a v njem sta bila dva izprarnjena in eden še napolnjen balonet Ta belo-net je kriv, da se je del zrakoplova pod vplivom večernega valovja vcasi dvignil na površje, če ne bi bilo zataknjenega sidra, bi valovi in toki zrakoplov ze davno naplavili na suho in če bi ne bilo polnega ba-loneta, bi se že davno potopil ves na Ano. V gondoli niso našli potapljač nobenih zapiskov ali drugih stvari, ki bi poblizje povedale, kaj je bilo z zrakop ovom Vse pa kaže, da je moral zaradi Isestre-litve pristati na morju in da ga je posadka v redu ostavila. potem ko je uničila m odstranila vse, kar bi moglo neprijateljem dati kakšne podatke. Izpraznila je_tud^dva baloneta s plinom, zaka, ni legastorila gj di s tretjim, pa ni znano. VsekakojebU ta balonet kriv, da se ni zrakoplov za vec, ne čase potopil in da je nastala legenda o h^hneški pošasti - vsaj uradno poročilo omenjene ekspedicije izraza _ Prepričanje, da je ta legenda nastala na račun tega zrakoplova. In stvar je s tem menda za vselej odpravljena z dnevnega reda. Voda dražja od bencina Suša v Ameriki je imela za posledico, da je v državi Oklahomi vod* draga da plačujejo avtomobilisti za galono hladilne vode jSližno dvakrat toliko ka-kor za galono bencina. Novo »odkritje" prvine 93 Kakor poročajo iz New Yorka, sta raziskovalca Smith in Steinbach v New Yep-sevu odkrila novo prvino, ki bo baje do temeljev spremenila nauk o atomih. Gre m kovino, ki ji je atomska teža baje še večja nego atomska teža urana in sploh največja med vsemi prvinami, ker iznaša 23.8:17. Novi element ni predviden v periodičnem sistemu in dobi št. 93. Kakor znano, sta prvino 93. odkrila že italijanski profesor Ferrnri in češkoslovaški lnžemjer Kablic. Potem je Koblic sam preklical svoje odkritje (o čemer smo pisali tudi mi) ta pokazal, da gre za prvino, ki ie že davno znana. Ameriška raziskovalca o tem menda ničesar ne vesta. SOletnica prvega francoskega vodljivega zrakoplova _..........1RSU. se ie dvignil V avgustu 1884. se je dvignil v Cateis Meudonu prvi francoski vodljivi zrakoplov »La France«. Vodila sta ga izumitelja polkovnik Charles Kenard in Arthur Krebs. V spomin na ta dogodek se je vršila v Meudonu slavnost, ki jo je obiskal tudi francoski zrakoplovni minister (na zgornji sliki desno, poleg spominske plakete polkovnika Renarda). V meudon-skem aeronavtičnem muzeju hranijo še danes gondolo in električni motor zrakoplova La France. »Kraljica zraka" Naročajte čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Dobi se v vseh trafikah za ceno 2 Din Ameriški fašizem dviga spet glavo Iz ječe ln umobolnice izpuščeni vodja kn kluks klanovcev znova zbira ljudi in straši javnost Mirni m pametni državljani Zedinjenih | držav, ki »o jim še dobro v spominu nasilja zloglasnega Ku kluks klana, so v velikih skrbeh, kajti ta organizacija je spet na tem, da stopi iz teme kriznih dni na svetlo. Iz Georgije, Teksasa, Kansasa m Oklahome poročajo o prvih velikih demonstrativnih sprevodih ku kluks klanovcev, njih papež ali »cesarski čarovnike, kakor se sam imenuje. Hiram Evans z mescan-skim imenom pa je po več letih izdal prn javni proglas. V teh letih je bil mož v či in norišnici, kar govori dovolj razločno o značaju njegovega gibanja. Menili so, da je Ku kluks klan fe premagana zadeva, a dejstva govore drugače, govore, da je del ameriškega ljudstva ie vedno vnet za naivne »ideologije«, ki jim je nasilnost glavni podstavek. Seveda ne bo imel Ku kluks klan nikoli več tistega odziva v javnosti kakor nekoč, to ie zaradi tega, ker je treba plačati po novem 10 dolarjev pristopnine in ameriško ljudstvo danes kolikor toliko ve. kam gredo ti dolarji. Privabiti pa utegne organizacija precej tistih, ki so nezadovoljni z Roosevelto-vo politiko za obnovo ameriškega gospodarstva. Stare »ideje« je organizacija namreč osvežila z nekimi aktualnostmi, I ako poziva »cesarski čarovnik« v svojem proglasu na obrambo ameriške ustave, kakršna je bila prvotno in ki so jo ponare-dili »specialisti«, o katerih pravi, da je njih američanstvo večinoma zelo mladega datuma in so Zedinjenim državam podarili samo teorije in zakone, kakršne izdaja NRA (osrednja organizacija, ki izvaja Rooseveltove reforme). Ta častni naslov je dobila 261etna francoska letalka Helene Boucher, ki je te dni dosegla dva nova brzinska rekorda. Slika jo kaže po rekordnem poletu, ko stopa iz svojega letala na letališče v Istresu Država podpira dvajset milijonov ljudi Ameriška uradna statistika navaja, da podpirajo zvezne države 7,538.836 oseb. Če prištejemo še njih družine, dobimo dosti več nego 20 milijonov oseb. To pomeni, da je petina ali šestina ameriškega ljudstva udarjena po brezposelnosti. ___ Druga glavna točka v ku kluks klanov« tkem programu pa je nova ureditev^ kostumskega vprašanja. Beli plašči in bela, stožčasta pokrivala ostanejo. Ta točka ?>a tudi utegne privabiti marsikoga, kajti judje so se vedno navduševali za gibanja, ki se predstavljajo v posebnih krojih. Vojna komarjem Varstvo žab, ptic in žuželk Komarji so nevarni prenašajo bolezni, zato jih je treba pobijati. Za njih pobijanje pa je dobro vedeti, kako prezimujejo. Sedajo namreč na stene in strope kleti m kanalnih rovov. Ce jih tu uničiino m to najbolje s plamenom, smo se jih za poletje rešili. To uničevanje bi moralo trajati povsod do prvih toplih pomladnih dni. Ker jih pa bo po tem uničevanju ostalo še vedno zadosti, da bodo v začetku toplega letnega časa izlegli svoja jajca, je tre- državni „Vi niste poročena ženska, gosi pravdnik!" Nepopolni paragrafi in ubogi zapeljani zakonski možje x\ti ves svoj denar svojim otrokom!« To Model prvega vodljivega zrakoplova »France«, ki Je letel 8. avgusta 1884 nad Parizom Angleške emancipistke so po dolgih bojih dosegle, da ohrani ženska, ki se poroči, polno pravico in odločilnost za imetje, ki ga sama prinese v zakon. Ko je pa to načelo postalo paragraf, so pozabili razbremeniti moža odgovornosti in jamstva za samolastna finančna dejanja njegove zene, čeprav nima nobene pravice, da bi razpolagal z njenim imetjem. Podoben čuden položaj je ustvarila novejša angleška zakonodaja glede dedsem, ki ne vsebuje nobenih zaščitnih ukrepov za najožje svojce tistega, ki nekaj ostavlja. Tako lahko poglavar kakšne družine zeno in otroke popolnoma razdedini in ostavi svoje imetje, če hoče, n. pr. kakšnemu domu za zaščito mačk. Pred kratkim se je zgodil naslednji groteskni primer: Neki mož, ki se je bil pred leti ločil od prve žene in se znova poročil, je v oporoki vse svoje imetje ostavil prvi ženi in celo določil. da naj prevzame ta skrb za otroke — obeh zakoncev. Oporoki ne more nihče do živega, čeprav je na prvi pogled jasno, da zahteva z dodatnim določilom nekaj iluzornega. V londonskem parlamentu so se posvetovali, kako bi najbližje svojce kakšnega zapustnika zaščitili pred njegovo samovoljo, ki je na Angleškem kaj česta. Morda bodo uvedli dolžnostni delež zanje, kakor ga poznajo n. pr. ▼ bližnji Škotski, a to je še veliko vprašanje. Čim je javnost zvedela za takšne namene, je vlada sprejela namreč grmade protestnih pisem in značilno je, da so protestirale pred vsem poročene žene, ker menijo, da bi takšen paragraf posegal v njihovo pravico, da smejo poljubno razpolagati s svojim imetjem, čeprav morejo po drugi strani razpolagati tudi z imetjem moža, a ta ne ž njihovim. Eno teh pisem je prečital najvišji državni pravdnik sir Thomas Inskip v parlamentu: »Pred leti smo se težko borile za to,« piše tu neka dama, »da bi smele naše imetje obdržati zase, a sedaj naj bi po moji smrti moj mož segel po njem, ne da bi mogla to preprečiti? Ne, žena naj ima pravico, o»U- VCS SVUj ----- , je gotovo zahteva, ki bi jo bilo treba spoštovati. Toda dama nadaljuje takole: »Novi zakon bi druge ženske zavajal samo K temu, da bi se potegovale za mojega moza, ker bi vedele, da bo podedoval nekaj mojega denarja. Vi niste poročena ženska, g. vrhovni državni pravdnik, in zato ne veste da skuša vsaka ženska odjesti drugi moza in ga zapeljati.« . Vrhovni pravdnik ni izdal imena pisateljice tega pisma in s tem tudi kidanja vrednega moža te energične B ritke. Poudaril je pa, da daje to pismo misliti m je s tem pokazal rnepda nekaj znanja o zape-ljevalni maniji žensk ... IVERI ženske so Cesto največje sovražnice svojega spola. da so avtoanotoOske ceste v NemetP sedemkrat tako dolge kakor ravnik; ba nadalje skrbeti tudi za to, da se odpravijo njih zarodišča. Komarjeva samica izleže v stoječe vode, mlake, gnojnišnice itd. do 200 jajčec. Pri silovitem razmnoževanju tega mrčesa dobi vsaka samica na ta način milijone in milijone potomcev. Torej bi bilo treba poskrbeti za odpravo vseh nepotrebnih mlak, za pokritje gnojnih jam in tako dalje. Med pripomočke za pobijanje komarjev spada poleti varstvo žab in predvsem vseh ptic, ki žive od žuželk, zlasti lastovk. Poskrbimo, da se čim bolj razmnožijo s tem, da jim bo vrtovih, parkih in gozdovih obesimo umetnih gnezdišč. Ker gnezdijo takšne ptice najrajši po živih mejah, je treba seveda upoštevati tudi to. V tekoči vodi komarska zalega propede, zato si lahko pomagamo tudi s tem, da spravimo jarke itd. poleti v zvezo z rekami. Kjer to ali pa odprava mlak ni mogoča, s pomagamo trudi s tem, de vodo poškropimo s petrolejem. ANEKDOTA HoiEbein je vrgel nekoč na/fležnega. cfaJ-SlocrvaJca, ki je bil slučajno tudi grof, po stopnicah. Plemenitaš se je takoj pritožil angleškemu kralju Henriku VEL, ki je visoko cenil HoJbeina. Ker pa pritožba ni rodila zaželjenega sadu, se je skušal grof sam oevetiti slikarju. Tedaj je kralj vtzo-»Da mi tega ne poskusite! Ali ne veste, da jaz lahko vsak trenutek napravim iz sedmih kmetov sedem grafov, dočim ne moram iz sedmih grafov napravi« nifci enega HoJbedna?!« Grof je po teb besedafa poparjen odšel. VSAK DAN ENA ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Kaj pa bulji M3d tako MfljoMJene ▼ časopis?« _ _ _ v Ah pusti Jo na miru, vwj ves, <*a Tma stavca za zaročenca.« J* Učitelj v SoB svari otroke, naj ne poljubljajo živali. Na koncu vpraša, če mu kdo lahko navede primer, kakšne so poledice poljubljanja živali, Pepček dvigne roko, na migljaj vstane in pove: »Moja teta 'je vedno poljubljate, svojega psička-pestovančka.« — »In kaj se je zgodilo z njo?« vpraša učitelj. Pepček odvrne: »Z njo se ni zgodilo nič, ampak psiček je poginil.« * »Moja žena je hotela za vsako ceno na morje, jaz pa sem bil ves Ca« proti temu.« »In ona se je vendarle odpeljal«-« »(Da, toda brez mojega Velika brada >JTwledpJI, prostor!* Strupeni planeti « Strupeno ozračje na planetih izključuje življenjske možnosti človeka - . . „ V LoweHovi na m amoniaka. Mraz je pa tam še -U kisika. Vode pa £ ^.Pg Po dolgih raziskovanjih so v Lo^ejlovi zvezdami v Arizoni dobil, dokaze za to, da je življenje, kakršno je na n^ pre-mičnici, na drugih planetih absolutno ne- m Spektralnimi preiskavami so n. pr. do-gnali da vsebuje ozračje obeh velikih planetov Jupitra in Saturna, pretežno amoni-jak in metan, plina, ki sta za zemeljsko organsko življenje smrtno strupena. Ne ^ de na siloviti mraz, ki vlada na obeh gigantih, bi človek v njunem zraku umrl takoj že zaradi teh dveh plinov, a ce bi imel s seboj kisik za umetno dihanje, bi ta ta-koi povzročil strašne eksplozije _ Uranus in Neptun sta predaleč, da bi bile mogoče natančne meritve, a vendar je dodano, da imata tudi ozračje iz meta- na m amoniaka. Mraz je pa tam se strpnejši nego na obeh prejšnjih. Kar se tiče najoddaljenejšega izmed planetov, P red nedavnim odkritega Plutona, pa je sploh brez ozračja, kakor naša Luna. . . Med bližjimi planeti ima Merkur teko majhno težnost, da v svojem ozračju ne more obdržati za življenje potrebne pline — ne glede na grozno vročino, ki vlada na njem na njegovi sončni strani, m se Prožnejšim mrazom na drugi strem. Venera ima gosto ozračje, ki sestoji P® večinoma iz ogljikove kisline. Za_ človeka je življenje v tem ozračju izključeno, morda za kakšne rastline. Izmed vseh premicmc, razen Zemlie, bi bili življenjski pogoji se .najugodnejši na Marsu. Vprašanje je samo še to, da-li je v njegovem ozračju do volj kisika. Vode pa je na njem prilrfcno dovolj in opazili so, da ima todi takšno meno letnih časov, kakršno pozna Zemlja. Seveda pa so dnevne temperaturne razlike ogromne. Čez dan doseže temperatura do 15 stop., ponoči pa pade do 50. stop. pod ničlo. Življenje višje vrste je v takSnih Tazmerah pač težko verjetno. j. Lowellova zvezdama daje tudi dobro razlago za skrivnostno belo liso, ki se je prikazala pred letom dni na Saturnu. Po najnovejših raziskovanjih gre za krista-linski amoniak. ki so ga siloviti viharji na .površju premičnice zvrtinčili skupaj. Kakšne stvari se dogajajo tukaj, vidimo najbolje po tem, da so astronomi velikost te lise izmerili in ugotovili, da bi vsa naša Zemlja udobno imela v njej prostor. EnSa, 35. OTL M3C f »ranto« st is« S O R T Primorje : reprezen Danes ob 16. na igrišču Primorja — Pred tekma Mars Celja Primorje jun. ob 14.80 Današnji praznik izkorišča Primorje, da priredi na svojem igrišču zanimiv spored. V goste pride izbrana enajstorica Celja* da se pomeri na zelenem polju s primor-^ansko ligaško enajstorico. Celjska postava nam ni znana, toda prepričani smo, da bodo iz Savinjske doline poslali v Ljubljano res, kar najboljšega premorejo. V zadnjih letih si je nogomet v Celju močno opomogel in nikakor ne fgra več podrejene vloge kot še pred nedavnim. Menda so se Celjani odločili, da Ee v nogometu povrnejo na stopnjo, ki so Jo dosegli v prvih povojnih letih, ko so se cspeSno borili s takratnimi najmcčnejsa-jni slovenskimi klubi. Primorje postavi enajstorico: Starec ali Logar, Hassl, Bertoncelj, Zemljak, Slamič, Boncelj, šlamberger, Pupo ali Makovec, pepček, Jež, Zemljič; torej svojo Ugaško formacijo, ki jo mora obdržati v formi in kondiciji za nadaljnje prvenstvene borbe, pa naj bodo že take ali drugačne Verjetno je, da bodo domači zmagali, dasi ne gre, kot uvodoma rečeno, Celjanov podcenjevati, želimo lepo in prijetno tekmo, ki jo lahko obiščejo prav vsi, saj je določena, nizka popularna vstopnina. V predtekmi igra primorjanska mladina z močnim drugorazrednim Marsom in bo najbrž tudi ta tekma prav zanimiva. Nase hazenašice se vračajo! Danes se vračajo iz Londona naše hazenašice, ki so priborili Jugoslaviji svetovno bazensko prvenstvo. V Ljubljano prispejo dopoldne ob 8.47, ob 9. pa potujejo dalje v Zagreb, kjer jim pripravljajo svečan sprejem. Dolžnost našega občinstva, zlasti pa naše športne javnosti in vseh športnih organizacij ie, da jih pozdravi na Kolodvoru* in jim izreče zahvalo za neprecenljiv uspeh, ki so ga priborile naši domovini -v tujem svetu, pred zastopniki najkultumej-žih narodov in izbranim občinstvom mogočne angleške prestolnice. Nasa javnost *aj ookaže -danes, da zna cenit, velike uspehe, ki jih dosegajo njene hčere m njeni sinovi v tujini in doma. bspeh naših haze-oašie je mogočen, v zgodovini našega športa edinstven in je poleg uspehov Sokolov največji, kar so jih kdaj dosegli zastopniki naših telesno-vzgojnih organizacij. K sprejemu je povabljena oficielno tudi mestna občina. Lepe sprejeme pripravljajo našim dekletom tudi na Jesenicah m t Kranju. . , , .__, Ob 8.47 torej vsi na glavni kolodvor! Mednarodna zvezdna vožnja v Maribor Motosekcija kluba slovenskih kolesarjev in motociklistov »Perim* je priredila ▼ okviru »Mariborskega tedna« I. mednarodno zvezdno vožnjo za avtomobile, motocikle in kolesa v Maribor. Cilj vseh udeležencev je bil v nedeljo dopoldne med /• in 11. ne Trgu svobode. Za zvezdno vožnjo je vladalo nenavadno veliko zanimanje. V teku dopoldneva so prispeli avtomobili, motociklisti in kolesarji z Dunaja, iz Gradca, Celovca, Beljaka, Zagreba, Ljubljane jtcL, tako da je bilo v nedeljo zbranih v Mariboru nad 400 udeležencev, ki so se potegovali za častna darila. Vse dopoldne so prihajali v večjih in manjših presledkih na Trg svobode, ki je bil ob 11. nabito polil vozil. Po prihodu vseh tekmovalcev ie bil po mariborskih ulicah velik obhod vseh udeležencev z godbo na čelu. _ Popoldne se je vršila v gostilni Ahtig na Tržaški cesti razdelitev nagrad s pozdravno prireditvijo. Udeležence je pozdravil v -menu prireditelja načelnik motosekcije »P«runa« g. Črepinko, nakar je pozdravil številne s-portenike v imenu ^ mariborske mestne občine podžupan g. Golouh. V svo-iem govoru ie poudaril, da je zvezdna vožnja najmočnejša točka v sporedu Mariborskega tedna, ki je pokazala veliko or-ganizatorično sposobnost »P e runa«. Prisrčno je pozdravil vse udeležence ter želel, da bi se kar najbolje počutili v naši sredi in odnesli iz Maribora najlepše vtise. Naposled je naglasil, da je prav šport po Klican. da zbliža narode ter čestital »Peronu« k brezhibni izvedbi I. mednarodne zvezdne vožnje v Maribor. Nato je spregovoril predsednik matice »Peruna« g. Hlebš, nakar je g. Črepinko razglasil uspehe. Od inozemskih udeležencev je bil številčno najboljše zastopan avstrijski Touringklub, sekcija Beljak,-in sicer s 36 vozili, nadalje štajerski »Auto- und Motoklub« v Gradcu z 29 udeleženci, koroška kolesarska zveza v Celovcu z 12 udeleženci, »Alpenlandi-scher Motoradklub« iz Gradca, avstrijski Touring klub sekcija Dunaj in Celovec od tuzemcev pa motosekcija »Ilirije«, Ljubljana, motoklub Zagreb ter »Peron« s sekcijami Tezno. Sv. Peter, Pesnica, Sv. Lenart in Slov. Bistrica. Največ kilometrov je prevozil dr. Knapitsch (Oe. T C. Dunaj) 2010 km. nadalje N. Fest (Dunaj) 1942 km). Lušnik »Peron« 1350 km itd. Po razdelitvi krasnih nagrad so s-prego-vorili predstavniki tu- in inozemskih klubov, ki so se udeležili vožnje, nakar so bile vsem udeležencem izročene lepe spominske plakete. V nekaj vrstah V Zagrebu se bosta danes že 26 tič sre-čali reprezentanci Beograda ln Zagreba. Bilanca dosedanjih iger med obema enaj-storicama je naslednja: 10 zmag za Zagreb, 13 za Beograd, dve igri pa sta bili neodločeni. Na vrsti za zmago je po številkah in terenu Zagreb, toda po zadnjih »uspehih« bi dali več upov Beogradu. Prvenstveni spored za nedeljo i« spet precej pester, če se seveda medtem ne bodo uresničile vesti beograjskih listov, da namerava JNS kar na prvi seji ekspres-no suspendirati ves dosedanji sistem in uvesti novega. Naglica nikjer ni prida in najbrže tudi v tem primeru ne bo imela do-brih posledic. Sicer pa je morda zadeva aktualna že dalj časa, najmanj od tedaj, ko so začeli »plavati« vodilni klubi. Pogojno bodo torej v nedeljo te-le tekme za točke: v Sarajevu Sašk : Hajduk, v Beogradu Jugoslavija : ŽSiK, v Apatinu Tri zvezde i BSK. v Nišu Gradjanski : Sparta (7-emun) v Osijeku Hajduk : Concordia (Zagreb) ter v Zagrebu Hašk : Ilirija. V tekmah za češkoslovaški pokal je Sparta zmagala nad Viktorijo — Zizkov s 7 : 2. Med velikimi športnimi dogodki preteklih dni moramo še skupno zabeležiti glavne rezultate , ^ IV. ženskih svetovnih iger v Londonu. V skupni kvalifikaciji je bil vrstni red držav naslednji: 1. Nemčija 93, 2. Poljska 33, 3. Anglija 31, 4. Kanada 22, 5. CSR 18, 6. Južna Afrika 14 točk ter nato dalje Švedska, Japonska, Avstrija, Holandska in Francija. Podrobno so bile zmagovalke: na 60 m Walosiewicz (Polj.) 7.6; na 100 m Kraus (Nem.) 11.9; v disku Weiss (Polj.) 43.79) (svet. rekord); na 80 m z zaprekami: EngeUbardt (Nem.) 11.6 (svet rekord); na 200 m: Kraus (Nem.) 24.9; na 800 m: Koub-kova (GSR) 2 : 12.4 (svet rekord); v kopju Gelius (Nem.) 42.23 m, v skoku v daljino: Goppner (Nem.) 5.81 m ter v štafeti 4 krat 100 m Nemčija v času 48.6. V petoboju je bila prva Nemka Mauermaver s 377 točkami, kar je tudi nov svetovni rekond. Na kongresu Fine v Magdeburgu so bile sprejete kot nove članice evropske mednarodne plavalne zveze Bolgarija." Turčija, Latvija in Norveška. Prihodnje tekme za evropsko plavalno prvenstvo bodo 1. 1938 v Angliji. V Magdeburgu je v ponedeljek naša waterpolo reprezentanca igrala proti Franciji in zmagala z 2 : 1 (2 : 1). Ostali rezultati tega dneva so bili: v waterpolu: Nemčija : ČSR 4 : 1 (3 : 0), Madžarska : Holandska 9 : 1 (4 : 0), Italija : Švedska 1 : 1 (1 : 0). V finalu na 100 m prosto: 1. Csik (Mad.) 59.7; 2. Fi-scher 59.8; 3. Wille (oba Nemčija) 1:01.2. Planinska slovesnost v Bohinju V nedeljo 19. t. m. bo blagoslovljen in slovesno otvorjen novi skaJa&ki dom na Voglu. Kaj pomeni ta postojanka za naš zimski šport in za naše planinstvo, ve vsakdo, ki so mu poznane bohinjske planine. Do'sedaj so smučarji, ki so obiskovali te krasne smučarske terene, morali prenočevati in prezebati v polpodrtih pastirskih bajtah. Sedaj je s to kočo izpopolnjena vrzel v zvezi bohinjiskih mejnih gora. Kako potreben je bil ta dom, dokazuje močni obisk v zimskih, pa tudi v poletnih mesecih, ko je bil dom večkrat celo pretesen za vse obiskovalce. Krasna smučišča od Podrte gore do črne prsti obetajo tej postojanki lepo bodočnost. Letošnje poletje je postal dom priljubljena izletna točka letoviščarjem in dobrodošla postojanka planincem za zvezo Bo-gatinove skupine s črno prstjo. Dom bo blagoslovil knezoškof dr. Rožman. Vabljeni so vsi planinci in prijatelji belega športa. Iz Ljubljane bodo vozili izpred kavarne »Evrope« avtobusi. Drvi ie V soboto IS. t. m. ob 19.30, drugi pa v nedeljo ob 4. zjutraj. Sedeže si preskrbite v športni trgovini »Alpina« na Tyrševi cesti. Ugodna zveza tudi s turistovskim vlakom. V Trbovljah danes ni športnega dneva. Zaradi nastalih razmer so prireditve športnega dneva, ki jih je za današnji praznik najavil trboveljski SK Amater, preložene za nedoločen čas. Posebej so prošeni vsi vabljeni gostje, da danes ne potujejo v Trbovlje. Iz OZDS (službeno). Za tekme, prijavljene odboru za delegiranje se odrejajo: v sredo 15. t. m. na igrišču Primorja ob 17.15: Primorje : reprezentanca Celja Vi-dic. Tajnik I.: Pevalek s. r. ASK Primorje (nogometna sekcija). Pri današnji tekmi od 14. dalje vršijo blaga)-niško službo: Dubrovič in Jurkas; istočasno reditelji: Fuk$, Florijan, Klančnik. Lo-vrač, Gerretič, Brodar, Erbežnik, Skerlj. Rediteljske znake prinesite s seboj. Prvo juniorsko moštvo mora biti najkasneje ob 13.45 v garderobi. Ligino moštvo naj pride ob 15.30 na igrišče. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes ob 8.47 prispejo na glavni kolodvor naše hazenašice ki so osvojile v Londonu svetovno hazensko prvenstvo. Vodstvo sekcije poziva vse članice, da se sigurno udeležijo sprejema. Prinesite za naša vrla dekleta cvet ja. Prihodnji trening je v petek na našem starem igrišču. Obvezno za vse. — Lah-koafleiska sekcija: Popoldne ob 18. trening za vse dolgoprogaše. Bručan, Osterman, Šporn, Starman, Senčar I sigurno. Za ostale je trening jutri na stafem igrišču. Prihodnji treningi za dolgoprogaše bodo v petek in nedeljo. Nedeljski trening, na katerega se poziva tudi Pirš, bo dopoldne. V petek ob 29.30 v posebni sobi kavarne Evrope seja sekcijskega načelstva, h kateri se izrcno vabita Osterman in Habič. SK Jadran. Lahkoatletska sekcija sklicuje sestanek vseh članov v torek 21. tega meseca ob 18.3. na igrišču v Koleziji. Novi člani se sprejemajo tudi tam. — Redni treningi nogometašev bodo v torek, sredo, četrtdk, petek od 18. daljejn so za vse nogometaše obvezni. Vsi verificirani člani, ld se doslej niso udeleževali treninga, se pozivajo, naj se takoj javijo trenerju na igrišču. Tajnik. SK i.Mars«. Danes ob 14. naj bodo na igrišču Primorja igralci: Gene, Dolina r, Ban Ivo, Humar, Serše, Bine Vrhovec, Trček Stane, Zigon, Zadnik, Klemenčič, Povhe, Strnad. Kdor ne igra, naj prinese opremo ob 10. gospodarju, kjer naj jo prej določeni dvignejo ob istem času. Sokel Otvoritev Sokolskega doma v Radomljah. Radomeljski Sokol ee je v preteklem mesecu z vso vnemo pripravil za slavnostno otvoritev svojega novega Sokolskega doma, ki ga je zgradil na krasnem prostoru ob Kamniški cesti. Požrtvovalni Radomljam, ki so v vzorni siožnosti sodelovali pri gradnji ponosne sokolske stavbe, so za slavnostni in pomembni dan otvoritve organizirali veliko prireditev. Zal pa je silen naliv pokvaril lepo 6lavnost, katero so morali preložiti na praznik 15. avg ista. S tem večjim navdu$»-njem pričakujejo zdaj Radomljpni današnjega praznika, ko ee bo spet zbrala v lepi radomeljski vasi velika množica Sokolov in prijateljev Sokolstva iz vsa^a okraja. Ob 15 bo izpred novega doma odkorakala po vasi povorka, ki ee bo nato zopet vrnila k domu. Tu bo slavnostna otvoritev nove sokolske sta-vibe, zatem pa telovadni nastop, ki bo prvi te vrste na deželi. Nastopili bodo namreč skoro samo izbrani sokolski oddelki s posebnimi telovadnimi točkami. Celo vr.-?to posebnih točk je prijavil zlasti Sokol iz Šiške. Nastopila bo tudi konjenica Sokola II. iz Liubljane. Za slavnost otvoritve radomeljskega Sokolskega doma in za telovadni nastop vlada tudi tokrat veliko zanimanje. Prireditev bodo v posebno velikem Številu poeetili zlasti Kamničani, ki se bodo odpelrali v Radomlje z avtobusom. Ugodne zveze pa so tudi z opoldanskim ali pa popoldanskim vlakom. Za povratek je ugodna zveza s Peregrinovim avtobusom ob 20. ali pa z zadnjim vlakom ob 21. Od avtobusne postaje ali pa 6 kolodvora od Homca ali Jarš je komaj 15 minut do Radomelj. Sokol Vransko. Veliko zanimanje vlada že sedaj za veliko sokolsko prireditev v nedeljo 19. t m., ko bo razvitje prapora pod pokroviteljstvom narodnega poslanca gospoda Ivana Prekorška. Kumica bo gospa dr. Robičeva. Pri javni telovadbi bo nastopila vzorna vrsta Sokola Ljubljana, nastopilo pa bo tudi celokupno domače članstvo, ki bo predvajalo posebno točko dr. Murnikovo kompozicijo »Morje«. Vsa sosedna društva so prijavila svojo udelež bo in sodelovanje, tako da bo ta priredi tev ena najlepših in najveličastnejših ▼ našem okrožju. Tehnični odbor sokolskega društva Sevnice je priredil v mesecih od marca do junija 1934 prednjaški tečaj, ki ga je pose-čalo več bratov in sester. 29. julija so se vršili zaključni izpiti v navzočnosti župne-ga prednjaka br. Burje. Izpite so napravili trije bratje in ena sestra iz Sevnice ter en brat iz Boštanja. Posebno se zahvalimo br. zdravniku dr. Dragu Mušiču za njegova predavanja vz anatomije, prve pomoči in higijene telovadbe. Br. dr. Mušič nam je bij tudi v prejšnjih letih z raznimi predavanji ter violinskim nastopom vedno rade-volje na uslugo. Upamo, da nam bo tudi v bodoče pri našem prosvetnem in vzgojnem delu nudil svojo bratsko pomoč Vremensko poročilo 74. avgusta Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 1 temperatura, 4. relativna - vlaga, v %, 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke Domenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. Ljubljana: 7, 756.9, 13.8 &4, 0, 10, 27.2, dež; Ljubljana: 13, 7SS.6, 15.4, 82, NI, 10, —, —; Maribor: 7, 7&6.7, 14.0, 90, NW1, 8, 9, dež; Zagreb: 7, 757.1, 16, 90, SSE1, 9, 9, dež; Beograd: 7, 755-8, 21, 60, SE1, 3, —, —; Sarajevo: 7, 757.9, 15, 90, 0, 5, —, —; Skoplje: 7, 758.7, 21, 60, 0, 0, —, —; Sjplat: 7 755.9, 22, 90, SS-E4, 9. 1, dež; Kumbor: 7, 757.2, 24, 80, E3, 10, —, —; Rate 7, 756.2, lfl, 60, BSE2, 10, 1 dež. Temperature: v Ljubljani 16, 13.4, v Mariboru 22.1, 14, v Zagrebu 23, 15, v Beogradu 27, 18, v Sarajevu 26, 10, v Skoplju 31, 14, v Splitu 30, 21, v Kumboru —, 22, na Rabu —, 15. 2 LOKALA pripravna za vse vrste trgovine ali poslovne prostore, pisarne itd. oddamo takoj na Celovški cesti št. 34. Poizve se; Celovška c- 38, tel. 21-87. 6717 Radie Sreda. 15. avgusta. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustišek). — 9: Orgelski koncert (g. Šterbenc). — 9.30: Versko predavanje. — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Radio - orkester. — 12: Cas, plošče. — 16: Prenos iz Rogaške Slatine. — 20: Slovenske narodne z orkestrom pojo ga. Ramšakova, gdč. MiSi-čeva, gg- Gostič in Janko. — 21: Lužiško-erbeke narodne pesmi poje moški kvartet — 21.30: Operetni večer gdč. Ivice Cankarjeve. — 22: Čas. poročila, lahka glasba. Četrtek. 16. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 19: Zabavni felitoni (Niko Pirnat). — 19.30: Plošče po željjah poslušalcev. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Cas, poročite, lahka glasba. BEOGRAD 18-30: Salonski kvartet. — 20: Koncert godbe kraljeve garde. — 22: Lahka in plesna glasb«. - ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20: Koncert iz Beograda. — 22.15: Plesns muzika. — PRAGA 19.50: Prenos iz Brna. — 21: Orkestralen koncert. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 19.50: Orkester balalaik-21: Prosrram iz Prage. _ VARŠAVA 19.15: Komorna glasba. — 20.12: Plošče. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 12: Plošče. — 14.10: Arije in pesmi. — 16.40: Koncert stilistov. — 19.55: Pester program. — 21.45: Violinski koncert. — 22.50: Orkester. — BERLIN 21: Nemško - italijanski koncertni večer. — 24: Lahka glasba. _ K6NIGS-BERG 21.20: Slušna igra. — 22.45: Plesna m jzika. — MCHLACKER 21: Spevoigra. — 22: Koncert orkestra. _ 23: Prenos iz K8-nigeberga. _ 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17-40: Koncert ciganske kapele. — 19: Violinske skladbe. — 20: Humor v glasbi. — 21.10: Plošče. — 22.05: Operni orkester. — 23.30: Jazz. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 20.45: Sibeliusova glasba. — Godba za d1(*- Postani in ostani člav „ Vodnikove družbe" OROŽARNA J. PASTUOVIC Zagreb, Juriilteva ulica 1. Vodilna trgovina a orožjem, munlcljo ^ sDortnlml potrebščinami. Preko 8« vrst pusk, S uStrtEnl cenik St. 2 z nekoUko stotinami predmetov resnim interesentom br^Jačno, sicer treba poslati 3 dinarje v poštnih znamkah. __ %orei ze 134 let JE V SLUŽBI LEPIH ZOB PASTA D - r P I E R R E Kdo se more še pohvaliti s takim pričevanjem razen Francoz. Dobiva se po vseh boljših prodajal-nicah, v Ljubljani v foto-parfumeriji »Venus« nasproti glavne pošte. Zastopstvo: GLAVKI OEPO SEOGRA0, KN MIHAJLOVA 39 Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 „Specijalna popravljal niča" Maribor Plinarniška nlica 17. Prevzema vsa popravila in žigosanje! Elektrotehnično podjetje ALOJZIJ SPRAGER, naznanja svojim cenjenim odjemalcem ln i občinstvu, da se je preselil H Kopitarjeve 12 v novo urejene prostore ▼ Vetrinjski ulici št. 14« l Pričakujem, da mi bodo dosedanji cenjeni odjemalci še nadalje izkazali svojo naklonjenost. Priporočam se tudi vsem drugim, da me posetijo. Z odličnim spoštovanjem ALOJZIJ SPRAGER elektrotehnično podjetje Maribor, Vetrinjska Ulica štev. 14. 6722 HHH -i Vsem, ki ste Jo poznali in ljubili, sporočamo v neizmerni žalosti, da Je Bogu žrtvovala svoje mlado življenje na oltar materinstva naša nad vse ljubljena Magda Pance roj. Mara soproga sodnika Pogreb drage pokojnice bo na praznik Marijinega vnebovzetja ob 16. uri iz hiše žalosti, Glince, Tržaška cesta 34, na viško pokopališče. VIČ, dne 13. avgusta 1934. žalujoče rodbine: PANCETOVA, MAKNOVA, ING. URANOVA. 6713 99Ž IM KONJSKA STRUNA (Rosshaar) Zimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdkl FRANC J E d £, tovarna žime, Stražišče pri Kran jn. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! Ne v treh dneh, 1 ampak v 3 tednih Vam „Kamilai( krema prerodi kožo. »Kamila« krema zanesljivo odpravi li-šaje, izpuščaje, vnetja, kraste, žulje itd. Naravna moč kamilic v »Kamila« kremi kožo poživi, jo čudovito osveži, utrdi in izgladi. Pri britju odpade uporaba alkohola, galuna itd. Ta sredstva kožo sušijo in dražijo. »Kamila« krema sama jo temeljito desinficira, napravi jo voljno in odporno. ŠKATLICA 10.— DIN. DOBI SE POVSOD! Glavna zaloga za Ljubljano Fotoparfuroerija Venus pred pošto Zahvala Ob prebridki izgubi našega nepozabnega sina Josipa Kanziana sina posestnika se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številne izraze blagodejnega so-žalja, za poklonjeno cvetje in lepe vence. Posebno se zahvaljujemo vsem zastopnikom društev in sploh vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili do preranega groba. Sp. Hudinja pri Celju, dne 14. avgusta ISm-a. 6720 Žalujoča rodbina Kanzian. »TRIBUNA« P. Bat jel, Ljubljana, Karlovška Najnižje cene! cesta 4. Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne. PERJE Kokošje, pur Je, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, S, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Br« poeeboeg« obreeSio Umri Je naš ljubljeni soprog, oziroma dobri oče, tast, stari oče in stric, gospod Franc šavpah vlakovodja državnih železnic dne 14. avgusta 1934. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Zemeljske ostanke blagopokojnika prepeljemo iz Maribora v Podkoren pri Kranjski gori, kjer se bo vršil pogreb v četrtek, dne 16. avgusta, dopoldne. Maribor, Ljubljana« Podkoren, 14. avgusta 1934. 6721 Žalujoči ostali. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, k) Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa LMn 12.—. Dopisi In že ni t ve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.-— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—, Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din — za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« jjfjj £ m odgovor, priložite v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jin je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din, davek 2 Din za Slfro ali dajanje na Blova 5 Dtn. Najmanjša znesek 17 Din. Potnika dobro vpeljanega, za prodajo metel po Štajerskem sprejmem ta.koj. Reflek-tanSi dobe naslov pri podružnici »Jutra.« v Celju. 20933-5 IBeseda 1 Din. davek 2 Din Ea šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 13 Din Nemščino, esperan-to in slovenščino poučuje pismeni; m potom Jezikovna, dopisna šoia na Jesenicah, Gorenjsko. UC-nina nizka. — Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor. 209411-4 cffi BSeseda 1 Din. davek 2 Din isa šifro ali dajanje na ulova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Limuzino peteedežno, 8 cii., b ignstaliranim radio — 10.000 km voženo, zelo ugodno prodam. Poja.sn.ila daje »Herkules«, Ljubljane, Poljanska cesta 42. 20563-10 Motorno kolo smomke James, 1.7-5 ecim, davek plačan, ee proda 2500 Dia. Garaža Ex-prees, Vegove ulica. 21001-30 I Beseda l Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Žensko kolo »spred aJiXra< pod šifro »Za Ljubljano«. MGlfl-2 Ženska ki začasno, proti jamstvu posodi 3—5000 Dan gotovine. dobi stalno službo. Ponudbe na podniiž. Jutra v Celju pod značko »K enemu otroku«. 31001-1 3eeed8 50 para. davea Din. za SUro ali da-tanje naslova 3 Din. Najmanjši smesek 12 Din. Šofer avtomehanit, specijalist v Dlesel-motorjili, z dolgoletno prakso v Inozemstvu, samski, 35 let star, verziran v vseh poslih, Išče službo. — Cenj. ponudbe pod »Vesten uslužbenec« na ogl. odd. »Jutra«. 20798-2 Spretna šivilja išče stelmo nameščen j e. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra « pod »Natakarica« 20991-2 Kuharica M zna. dobro in samostojno kuhati, želi mesto n« gostilni ali večji trgovini. Naslov pove ogla6. oddelek »Jutra«. 2094S-2 Prodajalka dobro izurjena v trgovinj mešano stroke, želi kjerkoli mesto. Nastopi lahko fa.kx>j ali e 1. septembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20688-2 Gospodična pridtna in pogumna, sprejme kakršnokoli službo — kot proda-jalba, blagajml-če-rka a3i k otrokom. Na ure 3iii cel dom: x>roemškega je®:ka, šivanja in ročnih del, želi mesta k ot-rokom Zebteva le dobro pnsitopo-nje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Liubitel jkaa ot.rotk«. 31030-2 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta J»k3 je stopil v gostilno, ki je bila baš o«kraj ceste, med tem, ko sta Peter in Janko poizkušala odnesti kovčeg. Ta je bil pa veliko pretežak; zato sta ga privezala na vrv, ki je bila ovita okoli njega, in jela v potu svojih obličij vleči kovčeg za seboj. Šivilska pomočnica 26e mesto, kjer bi se izpopolnila. — Ponudbe na ocrias. oddelek »Ju.tro« p<"«d »Kro-jenje«. 31017-2 Gospodična z gospodinjsko šo-lo, vešča vezenja, šivanja in stopanje na stroj, išče primerno mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Skromna«. 31016-2 Privatni uradnik s šoferskim izpitom. mJaj-ši, želi mesto v k«k,i pisarni, Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na podnižnic-o »Jutra« v Celju pod značko »Praksa«. 206133-2 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova a Dir., Najmanjši znesek 1' Din Posojila dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9°/« obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo ln prodajamo. — Hitro ln točno poslovanje. Pucka štediona Zagreb Naš zastopnik za dravsko banovino Je: Zore Budolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. — Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. 20305-16 Vložno knjižico Mesjue hranilnice ljubljanske, v znesku nad 300.000 Din, .prodam brra posredovalce pod sel o ugodnimi pogoji. Pismene .ponudbe na oglas, .oddelek »Jutra« pod značko »Ugodno-«. 20934-16 Prodam knjižico Kmetske, 70.000, najvišjemu ponudniku. Dopise na ogfas. oddelek »Juitira« pod »Brez posredovanja 100«. 3098046 Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje ku(pmje, prodaja, iombardi-ra. St. PraOTtrk, Zagreb, Va.rža.vsika 6. telefon 28-33 20988-16 Krasno vilo ve!®ko, moderno, z vsem komfortom in krasnim ve-Kkiim vrtom, v sredini mesta prodam proti gotovini aii knjižicam Kmetske iposojilnice ljublja.nstke Vprašati pod »Beograd* ne oglasni oddeJelk »Jutra«. 20995-H6 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denerrrih zav>od'»v Rndolf Zore, Ljubllana Gledališka. 12. 0863^16 Beseda 1 Din dft-pe*: 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Železne cevi cca 1000 m starih. 35 em premera, ali 2000 m po 15 cm premera, kupimo. Cevi se bodo uporabi ja.1« pod malim pritiskom. — Ponudbe na upra-vo termalnega kopališča Dolenjske Toplice. 20448-7 Korist imate ako vse ri Zmajskem mos'.u. do naj nižjih cenah. Vbod v ■iišče skozi dvorišče. 190-6 Zelo ugodno kupite damske torbice, denarnice. listnice, aktovke, športne nahrbtnike, lov ske potrebščine Itd. Prodaja vzorcev po zelo znižanih cenah. Okršlar Matevž, Izdelovanje tor-barskih Izdelkov št. Vid — Vižmarje 1, pet minut od tramvaja ob glavni cesti. 195-6 Stara železna vrata pripravna za skladišče ali trgovino, 150 X 270 cm, dvodelna, 10—12 polk en za okna. lesena vrata. 5 lesenih postelj. kom eni to korito (45 X 70), k .imeni to ploščo za mi-zo itd. poceni prodam. Glince-Vič, Tržaška cesta 25 — gostS.lna. 20961-6 5 velikih sodov dobro ohranjenih, po preko 5001, prodam. Pojasnila daje Lokat J., Ljubljana, Vegova ulica St. 10AL 30348-6 Argaman preprogo skoraj evo-vo. čisto volneno velikost 3 X 2 m, pla-vo, Biedermaver vzorec, poceni prodam. Naslov pt»ve oglasni oddelek »Jutra«. 20346-6 12 valjarjev norfh, suhih, lesenih, z ležajem vred, za k žagi venecijanki, prodam. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«. 20938-6 Športni voziček m otroška košara poceni naprodaj na Grajski planoti, vrata St. 43. 20936-6 Tehtnico decamalko, novo, z« 1000 kg, za tehtanje irvime, proda Janko Predovič, Ljubljana, Poljanska cesta 73. 20908-6 Pozor! Pri »P t o m e 1*, nasproti križemniške cerkve v Ljubljani kupite vsakovrstne malo rabljene predmete, ki odgovarjajo dostikrat novim, a so zato še več kot ipoiovico eenejSi. Kupujemo in eprejemam-o tudi vsakovretn-e predmete pod zelo ugodnimi pog-oji v prodajo. Naprodaj: stroji, 'tolcea, glasbila, gospodinjske potrebščine, otroški voziiSki in še mnogo drugih predmetov. 31033-6 Vrednote Seseda 1 Din, davelc 2 Din, t;a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato In srebro k n p o j e rafinerij« dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vhod ia Vidovdanske ceste (pri go stilni M ožina). 70 TU Vitrino Medermnver in eervirno mizico kupim. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Takoj«. 20933-7 Dinaimo sigrorem (Kosah) 12 Volt in žice n^edlor-nadrahit) kupim, — Naslov pove oglas, oddelek »Juti*«. 20347-7 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din Otroški vozički Večjo partijo novih vo zičk ov letošnje fabrikacije radi opustitve teh modelov zelo poceni proda Tribuna F. B. L., Ljubljana, KarlovSka e. St. 4. 20004-6 Otroške vozičke in kolesa poceni in tudi na obroke pri S. REBOLJ & DRUG., Vošnjakova ul. 4, asi. septembrom se pre-eeM na G-osposvetako cesto 6t-. 13. 84-6 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dalanle na slova 5 Din Nnlmanjši znesek 17 Din Moške šport, srajce fine in navadne, svilene ln bomba J a ste golf maje, spodnje hlače kakor tudi vse modne potrebščine z« gospode nudi v največji Izbiri po najnižjih cenah F L (rOričar, Sv. Petra cesta 29. 19731-13 eSeseda 1 Din. davek 2 Din aa Slfro ali dajanje na slova s Din Najmanlši snesek 17 Din Enodružinsko vilo v Mednu oddam v najem ali tudi prodam. Vprašajte: Tabor 5, pritličje desno, ali Medno štev. 37. 20545-20 Priložnostni nakup Pri Sv. Lovrencu ne Pohorju je takoj naprodaj lepo manjše posestvo po skrajno ugodni čemi. Zelo ugodna naložitev denarja! Natančneje earno direktnim interesentom pri dr. Kieseir Karlu, odvetniku v Mariboru. 20500-20 Enonadstropna vila nova. dvoje stanovanj po tri sobe, kopalnica in pritiklin e. Vila je podkletena. električna napeljave, vodo-viod in krasen vrt. V bližini Ljubljane ugodno naprodaj. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Idealna lega«. 20351-30 Vilo v Rožni dolini enodružinska, s 5 sobami, kopalnico, zidamo na parceli čez 1000 mi, ugodno prodam. Več se teve pri tvrdki Ivan Jih rn sin, Ljubljana, GosposvetF-ka c. St. 2. 20963-20 Enonadstropna vila z elektriko in vodo v hiši naprodaj v proviucijalnem letoviškem mestu na Štajerskem. Pripravno ia sa nat-orij. Bližina kolodvora. Poleg' nekaj gotovine se ■vzamejo tudi hrani, kn.:-žice. Ponudbe na og'asw' oddelek »Jutra-« ped šifro »Mirni dom«. 20899-20 Hiše in posestva od fO.OOO Din naprej, ter gostilne hi graščine prodaja Posred.r>va'mica — Maribor, Slovenska n'. 26 2*1344-20 Vrsokooritfično hišo novo, trlstanovanjsko, zelo ugodno prodam. — Zg. šiška 230. — Prva tramvajska postala od mitnice. 20820 20 Vila lep, velik vrt. -10 minut od postaje Celje raprodaj 7« 160.000 D:n. Za 6^.000 D:n vramem h-an. knjige. Ponudbe p"d »K-asna lega« na podružnico »Jutra« v Oe!ju. 31028-20 Hiso v Zg. Šiški St.. 14;?. prodam za 75.000 Din. 30.000 je plačati v gotovini, ostalo po d-ogo- voru, Setina. 31020-20 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na »lova S Din. Najmanjši rnespk 17 Din Izobraženi osebi e kavcijo do 35.000 Din v gotovini, oddam dobro vpeljano trgovino na deželi, na račun za samostojno vodstvo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Stalno mesto«. 20886-19 Majhen lokal t inventarjem, priprave® za vsako obrt, na promemi točki v sredini mesta oddam. Odkupnina po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odikujmima«. 2067:l.-il9 Delavnico s stanovanjem ali pa hišo, uporabno za delavnico, v mestu aM v •okolici kupim. — Cenj ene pomudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Delavnica«. 20967-19 GostUnio 3 bm od Ptuja, na prometna cestii oddam radi smrti t r»a.jem ali na ra-čua. Gregorec. Grajena — Ptuj. 30342-17 Dva lokala na križišču dveh najpro-metnejših ulic, v neposredni bližini centra, prikadna za trgovino ali pisarno — oddam, enega takoj, dragega e 1- novembrom t. L Naslov pove e^lae. oddelek »Jutra«. 20986-Js) Čevljarska obrt 40 let obstoječa, z vsem inventarjem, orodjem, »troji. zalogo in z lastnim lokalom, na ze'o prometnem kraju v Ljubljani, radi smrti lastnika pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30363-19 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aU dajanje na-•lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otavo oddam. Ljffbl jana. K'»dez-oa ulica 33 — Krekovo. 30306-33 Kislo zelje novo, prvovrstno, v &nd-oih — kakor tudi neraven matfnovec po brezk ortkn r enčni ceni dobavlja tvorni ca Homa-n v Ljubljani, Sv. Petra cesta St, 83. 19335-33 beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dalanje na slovo 5 Din Nalmanlft-močo* 1 nin Iščem odjemalca ts 5 vagon orv natrošemih jabolk. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Jabolka«. 31034-34 Beseda 1 Din. davek 2 Din *a Sifrc ali dalanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 nin Bukova h hrastova drva o črpam ice in okrogMce, — kupim. Ponudbe postati n« Josip Oscdin, Laško. 20591/15 Trg. mešan, blaga vzamem v najem v večji fari ali trgu na Štajerskem Prevzamem zalogo do Din 30.000. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Novo leto«. 31025-17 deseds l Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš1 znespk 17 Din Po vsej Ljubljani gre glas: ni boljšega vina za na«, kot ga »Marica« ima. ki je na Tržašflri cesti doma. Piščance, pečemice in vsa jedila. ka.r si želiš, kot tudi deikatese ^n vse drugo dobiš. Vsako nedeljo rn praznik pa godba razveseljuje Ti da* iiozabiš na vse gorje. 2037il-il8 J5ese<1a 1 Din daveK ^Dii. za SUro ali dajanje ua -ilova S Din NatmanJSi enesek 17 Din. Dva dijaka (inji) sprejmem v najboljšo oskrbo v kresno in solnčno stanovanje z vrtom na Mir-iu _ Naslov p>ve ogasni oddelek »Jutra«. 20» 19-32 Stanovanje eno- aii dvosobno takoj oddam v Zg. Šiški št. 144 20357-31 Trisob. stanovanje z vnemi pritikl-inami poceni takoj ali e 1, septembrom oddam v vili št. 35 v Kosezah. Več se poi^ve v p-lsarni T5nies, Dvora-fcova 3, dvorišče. 30^4-31 Stanovanje sobe in kuhinje, kakor tudi opremljeno e štedilnikom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2062331 Dijaka iz boljše družine, sprejmem v lepo, solnčno in toplo sobo, na dobro hrano in vestno nadzorstvo. Velik vrt. Naslov v og'. oddelku »Jutra«. 20614-32 Dijaka prvo- ali drugošolca sprejmem v vso osflcrbo v bližini klasične gimnazije. — Strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Ponudbe na ogasni oddelek Jutra pod »Dijak 600«. 20356-28 Dijake sprejme učitelj v veo oskrbo. Lepo in solnčno stanovanje nasproti trg. akademije in neposredne bližine teh. srednje šole. Na i-ei jo nemška konverzacija Naslov v oglasnem odde'jku »Jutra«. 20360-32 Nižješolca nepokvarjenega, ia dobre hiše, sprejme t najveet-nejfco oskrbo boljfa družina. Vrt i.n klavir. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »700«. 310R5-28 Dva dijaka na hrano in stauovanje sprejme Meze, Poi:anrika cesta 13. 3imftJ28 Stanovanjer Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek W Din. Enosob. stanovanie iščem e 1. septembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Novo-poročenca«. 31006-31M Stanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje s pritiikliinasri oddam a 1. septembrom v Rožni dolini — cesta VH štev. 30. 30968-81 Stanovanje e«H>- aU dvosobno, z vwmi pritilklinami takoj oddam na Kodeljevem — Stepenija vas 135. 21004-31 Dvosob. stanovanje park eti rano — s kuhinjo, kopalnico, prvtnkJTOami in elektriko, dve minuti od tramvaja oddam z novembrom v novi vili v Šiški. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značiko »Ugodno 555«. 20962-31 Stanovanje 5—©sobno, v strogem een itmi mesta oddam. Ponudbe na oglasni odide'eik JuAra ood značko »Ccot-rum«. 31002-31 ctflfio-----: s pa-rketora m rfekfriko. oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 31013^1 Stanovanje 3 sob. kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin, vse pod enim ključem, ter nekaj vnta, oddam e 1. seif»-tembrom v Bolni dolini, cesta V/5. 21010-31 Enosob. stanovanje odda g 1. septembrem &e-tina v Zg. Šiški štev. 143. 31019-31 Trisob. ?tanovan'e komfortno, v n. in Ul. nadstropju, štirisobno stanovanje^ parten-o. t vrtom, v bližani banske uprave oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Banska uprava«. 31031-31 f'J> Beseda 50 para. davek 2 Din ea Slfro ali dalanje naslova 3 Din. Na)-mantSI znesek 19 Din Prazno sobico za katero bi delal« kot poatreinica v popoldanskih urah. išče Marija Stremfei pri Kokelj, Tyrševe 47/1, Bežigrad. 21009-28/8 /Jjii^ijinrri ieseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vbodom, oddam pri operi. — Telefon, kopalni ca in klavir na razpolago. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 30911-33 Solnčno sobo e posebnim vbodom, v L nadstropju., sredi meeta oddam. Naslov v oglasnem oddelksi »Jutra«. 30986-26 2 opremljeni sobi eolmčmi ia zračni, večje e posebnim vbodom, oddam takoj aH pozneje — tudi * ve o oskrbo — na Starem trgsi štev. 28/m l-evo. Zvoniti dvakrat. 30353-28 Lepo sobo 6 posebnim vhodom, elektriko in parketom, oddam solidnemu gospodu ali gospodični e 1. ali 15. septembrom. — Narfov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20943-83 Opremljeno sobo parket in elektrika., ne daleč od eredin« iMala oddam gospodu v prijetno bivanje. Kolegijska ulica st. 31/1. 30649-33 Opremljeno sobo veliko, mimo in čisto, s posebnim vbodom in elektriko. event. tudi z dvema posteljama, t I. nadstropju sredi mesta oddam e 1. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«, 20780-33 Prazno sobo e posebnim vbodom, električno razsvetljavo in vodovodom oddam s 1. septembrom v Drenikovi ulici St. 38. 31006-33 Sobo strogo separirano, ▼ novi vdli oddam 6ta'nemu gospodu s 1. septembrom. — Souporaba kopalnice, na razij>o»lago telefon, zajtrk. Mesečno 400 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobno« 30987-33 Sobo v centru prazno ali opremljeno takoj oddam mirnemu sta novalcu. Naslov pove ogl. -jddelek »Jutra«. 20331-33 Vdova s lepim posestvom, bi poroči a nad 40 let starega upokojenega dri. uradr.ika ali obrtnik« z nekaj gor tovine. — Ponudbe na j>o-družnico »Jutra« v Celju pod značko »Lepo posestvo«. 20333-35 Oddam s 1. sept. dve lepi, opremi jeni, pri-t.!:6m sobi v vili, i velika vrtom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 30981-23 Lepa pisarn, soba s posebnim vbodom, v neposredni Mižioi glavne po-Ste se odda takoj v oajern Električna razsvetljava in uporaba telefona vStete v nizki najemnini. Naslov v oglasnem oddelku »Juitrac 20974-26 Dve prazni sobi pritlični, pripravni tndi ca lokal, in dve v I. nadsitT., vhod separaten, brez ks-bimj-e, oddam takoj ali po-imeia. Krakovski nasip 36 00033-33 Mlajšega gospoda poceni sprejmem na brano in stanovanje na Sv. Petra nasipu 39. 31003-28 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam v centru mesta. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 210114-28 Sredi mesta oddam čisto, zračno Is mirno, opremljeno sobo solidni osebi za 360 Don. Poseben vhod ia hodnika, elektrika. Prečna ulic« 8. 91006-28 Sobico e posebnim vbodom, ▼ ©en-tra mesta poceni oddam. Naslov ▼ ogtaenem oddelka »Ju*ra«. 90994-23 Prazno sobo lepo, s parketom in tekočo vodo. kopalnico ter vbodom a stotmic takoj odd« Markelj, Bičevj« 5/1 (tik za dT. Kancem pri tržaški mitmioi). 91007-23 Lepo sobo v eenit.ro mest« oddam. — Naslov t oglasnem oddeJ-kn »Jutra«. 91012-33 Dopisi Kranj 32 Torek, 91. avgusta «b 18. Ljubljana, pošta. 90906-&4 Mladenič srednje nnobražen, star 91 let, teli znanja x gospodično. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesela radost«. 90704-9* Štiri prijateljice -vesele, temperamentne te lepe wm*njoetii, iKejo radi pomanjkanja znanja resno poznanstvo s isfcoita-kimi gospodi. Pomudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Greta. DoJores, Liliao, Elisabeth«. 20963-34 Dva prijatelja -resda te inAdigeaftna, Selita spoznati dve živahni, simpatični gospodični is boljših krogov, v starosti do 28 let, iz okoKce Cel ja — Ločeni cenjeni dopisi o« podrui. »Jutra« v CeAjo pod značko »Tango« ali »Valček«. 21069-21 SS3BRBM Drž. uradnika starega 40—50 let, minee-ga in plemenitega značaja, ki l jittbi prirodo, želi v svrbo £ e n i t v e epoemati boljša gospodična pocestnica, mirnega značaja in neomadeievane preteklosti Znanje nemščine in slike zaieljeoa. Resne ponwdbe na podnrl. »Jutra« t Maribora pod »Srčna oAika«. 21003-25 Trgovec 46 let star, na Dravrikem polju, e trgovino mešanega blaga in trafiko, hišni I posestnik, želi znanja z do 45 let staro gosp. z nekaj premoženja in veseljem do itrgoviine in gospoda-s tva. Dopise na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Mimo življenje«. 30903-35 Vdova s Jeipim posestvom, bi poročila obrtnika ali upokojenega drž. uradnika, starega nad 40 lec, značajme-ga in treenega. Ponudbe po motnosti 8 sliko naslovila na podružnico v Olju pod »Lepa bodočnost*. 20997-25 BMffllJM Beseda 1 Din. davek 2 Din za SUro ali dajanje oa slova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Bika pristne siroodolske pasme. 38 mesecev starega takoj proda Josip Kosler, Ljubljena, Seienburgova ul. 8. ecoc5-2rr stroji Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mesarske stroje Wo'jfo»ro briagalmo in meč-kalmieo (Quetscbe), malo rabijeoi, proda Antooo Jo-kič, mesar, Videm, Dobre-pdje. 00362-29 Dražbe Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dražba hiše hi zemljišč v Ljubljani Piri sodišču v Ljubljaaii se riši 90. t. m., ob 8. uri, v sobi St. 16 dra3ba hiSe Oa Poljanski ©esti #4 in gospodar. poslopja (najmanjši pomudek 296.916 Din) bi travnika na Galjevici 5917 m* (najmanjfH ponu-dek 9fi.780 Din). Inf-orina-oije na sodišču »oba 17 ali pri drju. Beinkovifču. Beethovnova ulica št, 14. 90979-32 Beseda l Din. davek 2Din. za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek i? Din, Telefon 2059 k Premog Karbopakete drva in koks nudi pogačnik Bohoričeva ulica 5. Avtobusno poletje v prometnem trajm, oddaljeno od žel-emace, brez vsake konkurence, ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek J*rtra {>od »Avtobn®«. 30973-3T IGN. VOK LJUBLJANA Tavčarjeva ulica Podružnice: Kranj, Novo mesto ia Celje. -s. Kurja očesa Najboljše sredstvo pno« karjan očesom »CUvto« Je mast Dobite v iekamab, irog«*-j ah ali naravnost is tvor-niče te pierBega skladišča Oavajte » pooaredbl M. Hrnjak lekarnar — Sisak. Preden se odločite za nakup parketu deščic oglejte si zalogo prvovrstnega materiala pri tvrdki JOS. R. PUH LJUBLJANA GradaSka uL št. 22. Telefon St. 25-1S. Zahtevajte cenik! 6715 K U B A N Y-JEV MATE ČAJ hrani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Lenstek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15___ Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 Seseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na *lova 5 Din. Najmanjši znesek ;■» Dln. Prometno trgovino na deželi oddam v najem. Potrebno 30.000 Din. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Ostalo v obrokih«. 30884-17 Staro gostilno žganjetoč in trgovino, z inventarjem vred in celo hišico oddam v najem. Vrt za goste in eočivje. BUnižiina Ljiulijane — ob tramvaju. V po&tev pride le soliden par brez malih o'.ro«;. Kavcija v gotovini 40.'00 Km. Dopise na ogL oddelek »Jutra« pod Šifro »ZjIo ugodno«. 20962-17 ljkii|;i: [ i;1':!':! Bi Brez posebnega obvestila. Pogrebni zavod Repič, Ljutomer. Inlil lllli;;: Globoko potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, brat in stric, gospod inž. Norbert Honigmann v ponedeljek, dne 13. avgusta 1934., nenadoma preminul. Nepozabnega bomo pokopali v sredo, dne 15. avgusta, ob 16. uri na pokopališču v Ljutomeru. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek ob 7. tiri zjutraj. Ljutomer, dne 14. avgusta 1934. Obitelj Osvald Honigmann. P ; I Ifeilil II I Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutrat Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Prano Jezeršek. Ze inseratni del Je odgovawB Aloj? Korak Vsj n >Hjuoljanl.