Slev 139. r LlnDUBnT. v sredo dna 2f. JimVa 1922. == Naročnina za državo SHS: sa oelo leto naprej Din. 120«— z« pol leta „ ... 60'— za četrt leta „ .. „ 30-— sa en mesne „ .. _ 10- za inozemstvo: colole.no.....Din. iiiB-— mesečno...... 18-— Sobotna izdaja: ~ v Jnijoslavljl. . . Din. 15 — vlnosemnivn ... „ 35-— PosaiM slev. 75 pr. Leio l 53 cene inseratom:s9 Bnostolpns petltna vrsta maH| oglasi po K 4'— ia K 6 veliki oglasi nad 43 mm Mas po K 8 —, poslana 1 po K 12 —. Pri večjem narodfln popnt£> Izhaja vsak dan IzvzemB ponedeljka ln dneva po praz* ntkn ob 5. url zjutraj. ' Mesečna priloga; Vsstsft SK5& SP2JT Orednlštvo jo v Kopitarjevi ullol štev. 8/m. Rokopisi so ne vračajo; nelran!'.lrana ptsmr se ne «pro|oma|o. Uredn. telet štv. 50, npravn. Stv. 323. m list za slovenski narod. Oprav« je v Kopitarjevi al. B. — Račnn poštne hran, ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglas«, sagreb .9.011, sarajev. 7563, praške In dana). 24.797 Ni na celem svetu bolj nemoralnega režima kakor ga imamo v Jugoslaviji. Mogoče da se dasta primerjati z njim samo še romunski in grški, gotovo pa ni. Tako slišimo pri sedanjem zasedanju parlamenta, v katerem je večinska koalicija proti odporu vseh ljudskih strank izglasovala na vse načine zveriženi volivni zakon, da bi se z vzemi mogočimi voliv-no-tehničnimi pripomočki potvorila ljudska volja — zopet o samih interpelacijah zaradi ministrskih korupcijskih afer, o tajno-stnem vplivu raznih črnih in belih rok in podobnih nečistih zadevah. Ne vemo pa ves čas, ko ta režim vlada v državi, niti za en sam zakonski načrt ali zakon, ki bi pomenil kakšen napredek v kulturnem ali socialnem oziru, ki bi bil trajne vrednosti ali temeljnjega pomena, razun tiste vidov-danske ustave, ki ni vredna ene kočevar-ske pomaranče. Kaj se je storilo v svrho rešitve agrarnega vprašanja? Neko skrpucalo, ki se od časa do časa pred javnostjo kos za kosom odgrinja, da bi se nasulo ljudstvu v oči nekaj peska. Za delavce? Nek centralni zavarovalni urad, ki naj z delavskimi prispevki dela bančne špekulacije. Za ozdravljenje financ? Amerikan-sko posojilo pod čisto judovskimi oderuškimi pogoji. V zunanji politiki? To skrb je odvzel naši državi hvalabogu dr. Beneš. Skratka, imamo režim bivše avstrijske fort-vurštlarije, pomnožene z balkansko lenobo in malovestnostjo, z edinim najvišjim ciljem, da se vzdrži na vladi porodica špekulantov iz srbske pred- in medvojne dobe. Režim se zdaj krha. Kompanjoni so si v laseh, tako da jih niti skupni »najvišji državni interesi«, kakor imenuje »Jutro« radikalno-demokratske interese, ne bodo več dolgo držali skupaj. Koalicija leze tako narazen, da vlada ne more izvesti niti že sklenjenega zakona o razdelitvi države v oblasti, ki je demokratom in z njimi zvezanim radikalcem bil še nedavno tako zelo pri srcu. To pa tega režima ne ovira, da ne bi Se dalje nanašal škode ljudstvu tam, kjer je najbolj občutljivo. Vlada pripravlja, kakor se čuje, ne izboljšanje uradniških plač, ampak — reduciranje na podlagi maksimiranja itak nezadostnih draginjskih doklad! Na eni strani je metal ta režim še nedavno za nepotrebno razkošje skozi okno milijon za milijonom, zato naj uradniki zdaj stradajo še bolj nego doslej. Danes je takozvani inteligentni delavec (po svoji krivdi) na slabšem od rokotvornega, jutri bo spadal sploh na najnižjo lestvico socialnega reda med prave in pristne berače. Izvemo danes še nekaj iz Belgrada. Javni dobrodelni zavodi so zopet ogroženi. Vlada bojkotira bolnišnice ravuotako kakor medicinsko fakulteto. Bolnišnice se bodo morale zapreti, če ne pride v zadnjem času pomoč. Tako utegne priti do tega, da bodo bolniki pri nas navezani na zasebno dobrodelnost in se lečili v privatni oskrbi, ako se bodo našla usmiljena srca in potrebna privatna sredstva. Sicer pa smo sami tega krivi. Zakaj mnogi izmed teh, ki jih zdaj vlada obsoja na lakoto, volijo režimske stranke? Kakor so si postlali, tako ležijo. Upati je, da se vsaj zdaj izmodrijo, ko jih »državotvorni« režim večstokratnega milijonarja Pašiča v zahvalo za to tišči in davi in žene v siro-maščino, da polnijo vrste gladnega pro-letariata._ HAAŠKA KONFERENCA. Haag, 20. jun. (Izv.) Pri včerajšnji popoldanske seji pripravljalno komisije je bil Karnebeck med splošnim odobravanjem navzočnih izvoljen za predsednika. STALE2 SEVERNOAMERIŠKE VOJSKE. Pariz, 20. jun. (Izv.) Kakor poroča >New York Herald«, sta senat in poslanska zbornica Zedinjenih držav severoame-riških sklenila, da se stalež scvcrosme-riške vojske določi na 125.000 mož. VOLITVE NA IRSKEM. London, 20. jun. (Izv.) Kakor poročajo >Evening Newsc jc bilo po doslej znanih podatkih na Irskem izvoljenih 35 pristašev angleško-irske pogodbe in 21 nasprotnikov, dalje 3 delavci broz stranke in 3 neodvisni. Belgrad, 20. junija. (Izv.) Vest o interniran ju kraljeviča Jurija v nekem pariškem sanatoriju je izzvala v belgrajskih krogih veliko zanimanje. Trdi se, da je kraljevič Jurij zahteval, naj se ne izključi od prestolonasledstva, dokler ne dobi kralj moškega potomca. Obenem da je pisal ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču, da ne odobrava njegove politike, ker se noče sporazumeti s Hrvati in Slovenci. V pismu obsoja tudi vladno gospodar, politiko, ki da je katastrofalna za vso državo. Vlada je nato zahtevala, naj se kraljevič internira, kar se je tudi zgodilo. Pričakuje se, da bodo opozicionalne stranke spravile to zadevo pred parlament. Povodom mednarodne konference v Parizu je posetil kraljevič Jurij člana naše komisije dr. Šumenkoviča, kateremu se je pritožil, da se mu ne nakazuje dovolj sredstev za življenje. ALI 6 ALI 27 MILIARD. t VLADA UPORABLJA VOJNO ODŠKODNINO V SVOJE SVRHE. Belgrad, 20. junija. (Izv.) Z ozirom na to, da se bližajo volitvo, tekmujejo medsebojno srhijanske stranke v predlaganju predlogov za izplačilo vojne odškodnine. Že meseca maja je vložila tak predlog ze-mljoradniška stranka in je bil sestavljen poseben parlamentarni odbor, ld pa niti ni pričel poslovati. Pred nekoliko dnevi je radikalni klub stavil podoben predlog in je bil ponovno izvoljen poseben odbor, ki jc danes pričel z razpravami. Predlagatelji trdijo, da bo vojna odškodnina znašala 8 do 10 miljard dinarjev, medtem ko sodi minister za pravosodje, da bi vojna odškodnina znašala 25 do 27 miljard dinarjev. Od tega bi bilo treba 8 do 10 miljard za izplačilo odškodnin, ki so jih ugotovila sodišča, 10 milijard za odškodnino onim, ki so bili med vojno preganjani, internirani, nadalje invalidom, vdovam in si- rotam, 2 miljarcG pa bi dobili kot vojno odškodnino prečanski kraji. Dr. Veljkovič je predlaga!, naj bi se zahtevalo 70% vojne odškodnine v naravi, 30% pa v gotovem denarju. Razen tega je zahteval, naj se razsodbe glede vojnih odškodnin pretvorijo v državne obveznice, ki naj bi se obrestovale in amortizirale v treh lotili. V debati ni došlo do konkretnih sklepov. Belgrad, 20. junija. (Izv.) V odboru, ki razpravlja o izplačilu vojnih odškodnin, je zbudila veliko senzacijo izjava finančnega ministra dr. Kumanudija, da je vlada porabila od vojne odškodnine vsoto 2,250 milijonov dinarjev, namesto da bi jo izplačala vojnim oškodovancem. Opozicionalne stranke so zahtevale, naj se ta vsota vrne v fond za izplačilo vojne odškodnine. : -V" * Seja narodne skupščine. Belgrad, 20. junija. (Izv.) Predsednik dr. Ribar je otvoril današnjo sejo narodne skupščine ob petih in pol popoldne. Najprej je odgovoril finančni minister Kumanudi na vprašanje posl. Moskovljeviča o pomanjkanju soli. Posl. Moskovljevič je napadal monopolno upravo ker ne skrbi dovolj, da pride sol v deželo. Finančni minister je v svojem govoru branil monopolno upravo in zatrjeval, da gre krivda na pomanjkanju soli na rovaš neurejenih prometnih razmer, vsled česar zaostaja uvoz. — Potem je odgovoril zastopnik ministra za socialno politiko na vprašanje radikalnega poslanca Ljube Matiča o nerešenih prošnjah invalidov. Minister je priznal, da so nekatere podrejene nižje upravne oblasti postopale krivično. V kolikor se je to doznalo, bodo krivci kaznovani. Minister ie že izdal potrebne odredbe. On ni nasprotnik predloga tega poslanca, naj se imenujeta dve komisiji, ki bi to vprašanje obravnavali, vendar pa misli, da bi bilo to zvezano z velikimi stroški, vsled česar sodi, da bi bilo bolje, ako bi organi posameznih ministrstev posetili razne kraje in preiskovali razmere. Minister za vere dr. Krstelj je odgovoril potem na vprašanje zemljorad-iiiškega posl. Rista Gjokiča o postopanju duhovnikov Save Iiliča in Steve Dušanca iz Pribič v Bosni. — Zbornica je prešla nato na dnevni red. Sprejeto je bilo poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Opozicija je zahtevala, naj se določi dnevni red za prihodnjo sejo. Predlagala je, naj se ugotovi kvorum. Predsednik dr. Ribar je odredil prozivko in se je ugotovilo, da je navzočnih v zbornici 208 poslancev. Predsednik je nato na dnevni red prihodnje seje stavil volivni zakon in zakonski načrt o državnem proračunu. Opozicija je povzročila v zbornici velik hrup. Zemljoradnik Lazič je zahteval besedo k dnevnemu redu in rekel, da se mora najprej rešiti proačun in potem šele volivni zakon. O tem predlogu je govoril predolgo, zaradi česar mu je predsed. izrekel ukor in odvzel besedo. Velik hrup pri opoziciji, ki zahteva, da ne govori samo posl. Lazič, ampak da se podeli beseda hidi nekaterim drugim članom opozicije. Vsled hrupa opozicije je ostal posl. Lazič še nadalje na govorniški tribuni, dasi mu je predsednik odvzel besedo. V zbornici je vr.led tega nastal še večji hrup. Predsednik dr. Ribar je kaznoval posl. Laziča z dvojnim ukorom, češ da je kršil poslovnik in ni ubogal. Pri opoziciji je zato nastal vihar ogorčenja. Ob splošnem hrupu je predsednik dr. Ribar zaključil sejo ob 7 en četrt in odredil prihodnjo za jutri ob štirih popoldne. meseca Brdgrad, 20. junija. (Izv.) Notranji minister dr. Marinkovič je na včerajšnji seji narodne skupščine predložil novelo k zakonu o oblastni in srezki samoupravi, v kateri predlaga, naj se v zakonu črta 2. točka, ki govori o prehodnih odredbah in ki se glasi da se imajo v roku treh mesecev, ko stopi v veljavo ta zakon, izvršiti volitve v oblastne skuščine. Ker bo ta novela sprejeta, se bodo volitve v oblastne skupščine vršile pozneje in sicer prvi teden meseca oktobra, 5. novembra pa bi se sklicale izvoljene oblastne skupščine. IZ MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 20. jun. (Izv.) O današnji seji ministrskega sveta je bil izdan sledeči komunike: Ministrski svet se je bavil s tekočimi zadevami. Minister za trgovino in industrijo jc dobil pooblastilo, naj predloži narodni skupščini zakonski načrt, s katerim se provizorna trgovinska pogodba z Avstrijo more podaljšati, dokler se nc sprejme definitivna trgovinska pogodba. Minister za pravosodje dr. Markovič je poročal, da je kasacijsko sodišče potrdilo sklep apelacijskega sodišča o obsodbi atentatorja Stejiča. Zastopnik ministra za trgovino in industrijo je poročal o zagrebškem velikem sejmu. PROTIČ SE NE IZROČI SODIŠČU? Belgrad, 20. jun. (Izv.) Danes bi se morala vršiti seja imunitetnega odbora, na kateri bi se imelo glasovati o izročitvi Stojana Protiča sodišču vsled tožbe ministra Sveto-zarja Pribičeviča. Vlada pa ni hotela, da bi došlo do kvoruma, zato vladni poslanci niso prišli na sejo, vsled česar se je morala odgoditi. ZAKONA O SODNIKIH IN ORGANIZACIJI SODIŠČ. Belgrad, 20. junija. (Izv.) V imenu Jugoslovanskega kluba je interpeliral posl. dr. Ante Dulibič ministra za pravosodje dr. Markoviča glede predložitve zakona o sodnikih. Ob tej priliki ie izjavil minister za pravosodje, da bo ta zakon predložen v jesenskem zasedanju narodne skupščine skupno z zakonom o organizaciji sodišč, ki je z njim v zvezi. ga nadškofa dr. šariča. Sarajevo, 18. junija. Na najslovesncjši način se je danes izvršilo tukaj ustoličenje novoimenovanega£ nadškofa vrhbosanske nadškofije prevzv. g. dr. Ivana Šariča. Ob poldevetih se je začel pomikati sprevod iz nadškofijske palače v katedralo. Sprevoda so se udele^ žili v cerkvenem ornatu vsi navzoči škofje, nadškof dr. B a u e r in škofje dr. Jeglič^ dr. Akšamovič Mišic, Garič» N i a r a d i. V katedrali, kjer so že bili. zbrani zastopniki civilnih in vojaških oblasti, društev in zavodov in ogromna mno-. žica vernikov, je izvršil intronizacijske ob-i rede zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, na-' kar je po zahvalni molitvi pozdravil novega nadškofa najstarejši kanonik Hadro-vič in mu v imenu duhovščine obljubil po-J korščino in spoštovanje. V prisrčnem govoru se je zahvalil nadškof; bosanski mu-' čenici, je dejal, veste, da nisem sam s prstom genil, da bi prišel na to mesto, da sem vam celo zabranil, napraviti v tem pogledu kake korake. Poudaril je velike zasluge bosanske duhovščine, redovniškei in svetne, in jo prosil, da tudi v bodoče* izvršuje svoj vzvišeni poklic z ljubeznijo, kr si jo je tudi izbral za svoje geslo: Veritati et caritati (resnici in ljubezni). Nato je imel nadškof ganljiv cerkveni govor, ki je privabil vernikom solze v oči. Najprej se,je spomnil svojega velikega prednika dr. Stadlerja, katerega delovanje je bilo osredotočeno v molitvi, delu in trpljenju. »Ni treba,« je nadaljeval, »predstavljati se Vam. Poznate me vsi. Trideset leti sem že duhovnik med Vami, 25 let kanoniki in 15 let škof.« Svoje vernike je prosil, dal ostanejo pravi sinovi svoje matere in hrabri vojščaki katoliške cerkve; pozval jih je, da' v sedanji dobi verske mlačnosti ostanejo zvesti svoji veri in svojemu katoliškemu prepričanju. Končno je podelil zbranim vernikom blagoslov, nakar je odšel v sprevodu nazaj v nadškofijsko palačo, živahno po-s zdravljen od mnogoštevilne množice po ulicah, kjer se je pomikal sprevod. Nadškof dr. Ivan Šarič je izredno simpatična, splošno priljubljena osebnost; kaV ko ga verniki ljubijo in vsi drugi spoštujejo, kako se je vsa bosanska javnost razveselila njegovega imenovanja za nadškofa vrhbosanskega, je pokazal slovesni dan njegovega vstoličenja. Že na predvečer; slovesnosti je hrvatsko pevsko društvo »Trebevič« priredilo nadškofu podoknico in zapelo pesmi »Morje adrijansko« in »Domovini«. Čestitali so prevzvišenemu tudi zastopniki drugih veroizpovedanj. Banketa so se udeležili škofje, zastopniki' oblasti, duhovščina, reis ul ulema Hafis Mehmed Čauševič, upravnik mesta Hadžio-merovič in drugi. Vrstili so se govori, ki so izražali spoštovanje in ljubezen do nadškofa in veselje nad njegovim imenovanjem. Prvi je izpregovoril nadškof dr. Šarič, za njim nadškof dr. Bauer, škof dr. Jeglič, pokrajinski namestnik dr. Gjorgjevič, komandant armije general Milosavljevič, kanonik Hadrovič, provincial bosanske frančiškanske province o. Marič, dekan Bekavac, škof dr. Akšamovič, o. Prešern S. J., upravnik mestne občine (musliman), predsednik društva »Napredek«, urednika Stanko Banič iz Dalmacije in Smodej iz Slovenije. Znamenita je bila napitnica pokrajinskega namestnika dr. Gjurgjeviča, zastopnika ministra ver, ki je z ozirom na cerkveni govor nadškofa dr. Šariča poudarjal, da le ljubezen do Boga in bližnjega naj bi v vsej naši javnosti izpodrinila mrž-njo, le z lučjo resnice in javne ljubezni je mogoče doseči zadovoljnost in srečo v državi. Povodom vstoličenja so priredili zavodi šolskih sester in bogoslovci v Sarajevu lepo uspele slavnostne akademije, ki so se jih razen nadškofa udeležili tudi zastopniki oblasti. Nadškof dr. Ivan Šarič je prvi bosenski rojak, ki je zasedel vrhbosensko nadškofijsko stolico. Rodil se je 27. septembra 1871. v Travniku. V mašnika ie bil posvečen 22. julija 1894. leta. Že 1. 18%. je bil imenovan za kanonika J in 1. 1900. je postal pomožni škof vrh-bosanski. Dr. šarič je globoko čuteča pesniška duša, vnel za vse dobro. Njegova globoka religioznost in ljubezen do naroda sta ga poleg naravnih darov usposobila za književno delovanje. Sodeloval je dalje časa v »Vrhbosni«, kler 1. 18%. ni prevzel uredništva »Vrhbosne«. Z zbirkami svojih poezij »Pjesme«, »Sunce i oblači«, »Salve Regina« nc jo izkazal odličnega pesnika, priznanega in cenjenega od hrvatskih književnikov. NadSkof dr. Šarič je odličen sin svojega naroda, ki iskreno ljubi tudi Slovence in slovenske razmere stalno zasleduje ter sc z nnmi vred veseli vsakega resničnega napredka Slovencev. želimo mu srečnega in blagoslovljenega delovnnjn za Cerkev in narodi Dementi Vatikana. Bolgrad, 20. junija. (Izv.) Vlnda jo prejola iz Vntikiinn ofieielen denianti, v katerem zanika, dn bi podelil katoliškim Škofom ukor zaradi udeležbe pri poroki kralj« Aleksandra. Papež Pij XI. je čestital kralju Aleksandru k poroki in se je dal pri poročnih svečanostih zastopati po posebnem delegatu De Foiico. Atentat na jugoslovanskega konzula v Milanu. Belgrad, 20. trjnija. (Irv.) Semkaj jc dospel jugoslovanski konzul v Milanu Bo-ijovič ui je podal uredniku »Politike« sle-dača pojasnila o atentatu na njegovo osebo na dan kraljeve poroke: Na dan kraljeve (poroke zvečer sem slonel na oknu svoje vile v Milanu. Solnce je že zašlo in ie bil anrnk, ko ie počasi privozil mimo vile avtomobil, v katerem je bilo več oseb. Ena teh oseb je vstala v avtu pred konzulatom in oddala 6 strelov ix revolverja proti oknu, ob katerem sem stal. Avtomobil se je potem z veliko naglico odpeljal. Vsi streli so udarili ▼ moji neposredni bližini. Ko ie ena krogla zadela napisno tablo konzulata, sem umaknil in napadalci so se odpeljali. Pol ure potem sta prišla k vili dva redarja, ki sem m takoj pozval, nai obvestita o napadu kvesturo. To sta tudi storila, vendar vso inoč ni italijanska policija ničesar ukrenila. Šele drugi dan ob sedmih zjutraj te bila ikvestnra obveščena in redarji so prišli, da sestavijo zapisnik. Mislim, da so napadalci 'bili fašisti, ki se poslužujejo takih sredstev, dn kažejo v središču Italije in na avtomobilih svojo moč. POSL. GOSTINČAR ZA DRAGINJSKE DOKLADE ŽELEZNIČARJEM. Belgrad, 20. junija. (Irv.) Posl. G o -s t i n č a r k vložil vprašanje na ministra za promet radi neizplačanih družinskih dragit:;skih doklad želeroičarskim delavcem in uslužbencem, ki vrše službo na si-stemiriranih mestih, ker jim pripadajo te draginjske doklade na podlagi okrožnice b 1. 1921. IZ POŠTNE UPRAVE. Belgrad, 20 Kmiia. (Irv.) Poštna uprava dolguje ra dve leti poštnim poduradni-kom in uslužbencem poletno in zimsko obleko ter obuvalo tako, da nosijo nekateri poštni nastavivnei že popolnoma obnošene službene obleke. V imenu Jugoslovanskega khiba ie posl. ?. e b o t stavil v tei zadevi vprsšar.ie rs ministra sa pošto in brzojav, v katerem zahteva, nai se t tekočem letu rakaie pešteitu in brzPravnim poduradni-koin ter uslužbencem potrebna obleka. CESTARJI NE BODO REDUCIRANI. Belgrad, 20. unija. (Irv-.) Glede redukcije cest arov ie odgovoril minister ra iavna dela na vprašanje poslancev 'Jugoslovanskega kluba, da bodo vsi cestarji, ki so bili odpuščeni ali upokojeni s 1. majem, zopet nastavljeni, kakor hitro bo sprejet državni proračun za leto 1923. STEJIC ODKLANJA P0MIL0ŠČENJE. Belgrad, 20. junija. (Izv.) Atentator Stejič je prepovedal svojemu odvetniku odpotovati na Bled in zaprositi kralja za pomilostitev. Govori se, da bodo Stejiča 25. t. m. ustrelili VPRAŠANJE KAZNILNISKIH KIJRAT0V. Bolgrad. 20. junija. (Izv.) Na 18. seji finančnega odbora je bil sprejet predlog, da ostanejo kaznilniški duhovniki tudi nadalje kot stalni uradniki (kurati) v kaznilnicah; kljub temu so v proračunu reducirana vsa kuratska mesta. Proti temu absurdnemu in nečuvenemu postopanju poročevalca dr. Šečerova je vložil v imenu Jugoslovanskega kluba posl. VI. Pušenjak vprašanje na ministra za pravosodje dr. Markoviča, ki je izjavil, da se je ta redukcija izvršila brez, njegove vednosti, vendar pa se bo stvar poravila, ker se morajo spoštovati sklepi finančnega odbora. OTVORITVENI GOVOR H0RTHYJA. Budimpešta, 10. jun. (Izv.) Danes ob 12. je državni upravnik Hortliy s svečanim govorom otvoril narodno skupščino, v katerem je med drugim izvajal: Prva narodna skupščina mažarska je privedla našo domovino s poti pogube do okrepitve. Vas, gospodje poslanci, čaka torej velika naloga, da pospešujete napredek naroda v kontinuiteti tisočletne ustave in da skrbite za sanacijo težavnega gospodarskega položaja. Vse to pa je možno le tedaj, ako se v deželi obnovita red in mir in s tem duševno ravnotežje. Vstanovljenje teh okol-ščin bo naloga sedanje vL.de. S tem je 7, vezana popolna vpostavitev svoboščin. Glede 7,unanjega političnega položaja države upamo, da bodo velesile napram nam nastopale z razumevanjem in dobrohotnostjo. Kar se tiče uredi h-e vseh teh vprašanj, katere je povzročila triatlonska mirovna pogodba in ki še niso rešene, mora skrbeti vlada zato, da jih uredi in zagotovi s tem trden in stalen mir. Dalje ima vlada skrbeti za to, da se urede mednarodni odnošaji, predvsem pa da se sklenejo gospodarske pogodbe s sosednimi državami, da bo mogla obnovljena Mažarska spet sodelovati v svetovnem gospodarskem življenju. Navzoči poslanci, med katerimi se je nahajal tudi opozicijonalec grof Ap-ponv, ki sicer ne pripada nobeni stranki, so pozdravili govor državnega upravnika s trajnimi eljen-klici. Uro nato se je vršila druga seja, v kateri so bile izvoljene sekcije, ki imajo overoviti mandate izvoljenih poslancev. Sekcije se sestanejo v sredo in bodo na seji, ki se bo vršila v četrtek, poročali parlamentu o svojih sklepih. V tej seji bodo izvoljeni predsednik, podpredsednik, tajnik in kvestor narodne skupščine. DRŽAVNA EMISIJSKA BANKA ZA AVSTRIJO. Dunaj. 20. jim. (Izv.) Danes popoldne je bila v prisotnosti zve/nega kanclerja dr. Seipla, finančnega ministra in zastopnikov Avstro-ogrske banke seja bank, bančnikov in hranilnic, V sporazumu z vlado je bilo j dotinitivno sklenjeno, da se ustanovi nova ' notna banka za avstr. republiko. Določilo se j je, da bo znašala delniška glavnica te nove banke sto milijonov švicarskih frankov. I Od te vsote ^ da za enkrat v subskripcijo i tV> milijonov švicarskih frankov, od katerih je 40" že podpisal sindikat bank. bančnikov in hranilnic, dočim je za ost alih f M. Maksimilijana Kolenc prednica nriatinske^a samostana v Ljubljani LjubVanski uršulrr.ski samostan oslro-trl jilocvko žaluje po svoji nad vse Hblie.nL prebl&gi cepoiabm prednici M. Maksimi- 1 'taci Kolere, ti ve t°. junija ob pol 23 uri tEreč: a Bcvju stov svetniško dušo. Pokonci ca -e bila rojena IS ranita IS72 t Lfablvtra, Boži* previdnost io ve pripeljala :e kot šestletne deklico v tukašnjo vranje cršo.Hrske šolo, ravno ca oai kri-, fci y .vs',i.'. pome-* glavne torišče u:eceg-iv brc p-er.ee v.. so ve pre-ela s 5 tovari-Jic-anu redov-o obleko. Ko< eadebude* učite ca ii t -v«*<■•.:.'.* : t$c gorečnostjo vi jjO'.; ® 'c.vr. ev le sA"cstA.c.s.'».c c cvd$ t cr.ii: r o če v staivvsti N let *v>i«tvc ri-rr.itel--stvv vcanK arlulTSske W«, ki ■* tikrit Utrla trie* rt nsrhJe* S »tr* trva nt v oni »r pcvnfi^cula iaroc roc i Kno is v 60%' sindikat prevzel jamstvo. Drugi del delniške glavnice v znesku 40 milijonov švicarskih frankov so bo podpisal kasneje. Delničarji nove banke in stare Avstro-ogr-ske banko bodo imeli pravico opcije. Zakon o ustanovitvi nove emisijske banke se predloži še ta teden narodnemu svetu. novice. '-f! Umik. Današnji >S1. Narod« poroča iz Belgrada, »da so se volitve za oblastne skupščine odgodile na nedoločen čas, ker se je izkazalo, da se v tem krakem roku ne dado izvesti vse potrebne priprave za volitve. Ker so se odgodile volitve v oblastne skupščine, se samoobsebi umevno tudi ne vrše imenovanja velikih županov. Kakor vse kaže, se volitve v oblastno skupščine ne bodo vršile pred oktobrom, a tudi ta termin še ni gotov, ker lahko pride po vesteh iz Belgrada med tem do kakšnih političnih dogodkov, ki bodo te volitve sploh potisnili do cela v ozadje.« Ta vest potrjuje domnevo, da bolehajo ustavotvorci na glavobolu in se pripravlja vladna kriza. Resni politiki, kolikor jih je v vladnih strankah, uvidevajo, da se na podlagi vidov-danske ustave država ne bode konsolidi-rala. Zakoni, ki jih je na brzo roko na podlagi ustave izšušmarila vlada, se že vnaprej izkazujejo za neizvedljive. Rezultat muslimanske konference v Sarajevu je samo nov dokaz, da je sedanja upravna oblika države nevzdržna in potrebna revizija ustave. Nova stranka. Zagrebški >Hrvat<: poroča po »Balkanu«, da snujejo v Belgradu novo radikalno demokratsko stranko. To stranko bi sestavljali Srbi radikalci in demokrati in nekateri Slovenci in sicer skupina okrog »Slovenskega Naroda« in kočevskega »Radikala«. -f Vse kakor v Avstriji. 12. t. m. se je v Skoplfu začel veliki proces proti 200 makedonskim kmetom, kateri so obtoženi, da so dajali pomoč bolgarskim četašem. Da so kmete v preiskovalnem zaporu batinali kakor milo živino, se samo po sebi razume, kakor tudi to, da so iz nesrečnežev izsiljevali neresnične izpovedbe. Pašič-Pribiče-vičeva vlada se hoče za vsako ceno proslaviti s lem, da prekosi bivšo Avstrijo, kjer so bili veleizdajniški procesi na dnevnem redu, toda — brez batinanja. -f Režim si daje duška. V Splitu so se zopet vršile hišne preiskave pri komunistih in jih je bilo več aretiranih. Obtoženi so »zveze s komunisti v drugih državah« ter »dopisovanja« in »sestajanja z grugimi komunisti iz Belgrada«. Kakor se vidi, so to vprav strašni »zločini«, ki so povrhtega /lajbrž od režima prosto izmišljeni. Vse zato, ker živimo pod demokratično vlado. -f- »Ima vremena«. Poslanec dr. Ivanič je vložil intcrpclacijo na Pašiča, zakaj še dozdaj ni izvestil parlamenta o rezultatih genovske konf^rencc, pogodbah s Češkoslovaško in Rumunijo, bolgarskem in ruskem vprašanju itd. — Tudi če Pašič odgovori, ne bo veliko haska. Resnice itak ne bo povedal, kajti tajne klavzule se ne smejo izdati Slavna večina tega parlamenta pa brezpogojno zaupa Pašiču, ki čuva nad državo in zato ne rabi dolgoveznih »izve-šta;ev«. Sploh pa zunanji položaj ni zanimiv; zanimivo je, ali bo pcrodica še ostala na vladi ali ne. — Fašistovska strahovlada je te dni zopet legia na Trst. Požigi in umori so se zopet po:avi'.i ko1, orožje politične borbe. Stvar pa tako preseda meščanstvu, da so : bili : al: s ti prisiljeni odrediti demobilizacijo in porairenjc :avnega mnenia. Cčlo »Era Nuova«, k: siccr s fašizmom z vsem srcem simpatizira. napada vlado, da ne gane ro- irrocolnila t vsakem piiro. Vse njeno v«- ' sel je, vse njeno ceumorno delovace ie bilo osredotočeno v tem delokroga. Po pet-r.ajstletnem vzornem ravnateljstvu vnanie nršnlia&ke šele prevzela L 1914 rc risu veli predrt o štv o tedacie nrfnfinske Eii-IdrisL Lete rc:~e;e ra e bila izvo- r?.!ke v cen za prede: c o Hbldsaskcga crtciLcskega samcata ca. Deč* occega pršorata ie bua pač med oaibt:•širni izmed vseh kar ch ie deiivel samostar. v sve-err. dvestoletnem obstoju. Bila sc leta svetovne tct.c • vsemi gmotnimi f- d-.:šc-.r.i~i težkečami -revi katerimi trpel samostan Z veliko rr.c-cL'-cst:o ir. rrecdarr*.cst:c z-.ala podajati sairostacn preko vseh zaprek, poslai-cioč se r a -.rbrcr.cših sredstev v desete svoric ci 1 "e v za sarc c s t a c f k i r' a Jc r S krit kit*. tradoc*. 'e «ši'i šolski pesi r p", ir rok voj. re trm v* ir. m irroč:'.a rope t prav cm a -.a-rcer.a. te meneč se ra vse žrtve, ki :c ra'--ev .-'.•. res t »vrači a cršk.-dovar.-.h ?rp-storov j.:.- «i>. c pile tckcrekoc treba dvi^-rsti •: rarva m Take e kc : predrt:ca v o-c acicstaa v dobri- teik '- ir. tta:te.rvi c.r.c" ssc: jccerr et de svce jrr.r: \ --•e dr-te'a ravro ob petdesetletnic, re-reci kreres:iv" c? «. S pv^oako i irjjdbil sa most ar. pravo vzvc-roccvnice ~ircievu.'t -e svrvr. :r.a-C*m vse ccc lep* krepost: m ah d a v srt-tor sems.ki r:sate.l- trevra reci Ves r ec r ast .-v- { irnial modrost »a resr eVo ki o cela :e doumela globoki pomen redovnega življenja La ejen krepki ocačai io je uspo-sabl al. da :e odgovarjala v najpopolnejši meri vsem njegovim zahtevam v neprestanem stremcemu po izpopolnitvi same sebe i.c Lrrcčcih ii sosester. Temeljna poteza njenega lercga značaia pa ;e bila predvsem dobrota m ljubezen. Ta se je najbolj pokazala v dne'-, rede in gmotnega pomanjkanja ko -e v prvi vrsti obračala vso skrb in porcrccst v to. da -c samostanski družini vsestransko lajšala voiao goric. I: tega vzvišenega delokroga, kateremu e žive a r vso dušo, v katerem c izčrpala vse s*p;c telesre moči, jo ;e iztrgala močra šestmesečna bolezen. \ r.u se je r.-cra ciesa docela i z čistila in posvetila ter se r. a'lepše pripravila za o .'od v večnost. Vziledco udara mirna ic pokorna volji Na •• š-ega :e spre t da božti sklep, da žrtva:-•e svo-e ž:v ec e v doc-, svojega nalictenriv-ce ieca delev ac-a $e smr.ci elac e izrazila to svcc cotra- e rarroic:c -to r besedami >\ao sem srečne, mirna c vdana!« Odš a 'c meča b ega d v "s • oo svo;e veliko plačilo, r - o-o krono, 'm si 'p ie spletal;. z r.eš;c-., • ::■.! tihimi irtvo.mi v delu svo ega svc.eča pok c.» Na pra-rtk mla-dics.kcca re.še v.ka sv \lo -a •_■> bo so;e-miiA tr.l dioa i::š'.ilirskih šol k S\ "- t Duh. svetnik Jožef Potokar. V Tržiču je v pondeljek 19. t. m. ob pol 12. uri ponoči po kratki mučni bolezni umrl duhovni svetnik in župnik g. Jožet Potokar. Pogreb bo v četrtek, dno 22. junija ob 10. uri dopoldne v Tržiču na župno pokopališče. V slovo mu bo govoril njegov prijatelj prior g. Valerijan Učak. Pokojni g. župnik je bil rojen v Stični 17 decembra 1874., v mašnika je.bil posvečen 23. julija 1898. Služboval je več let v Ljubljani kot stolni vikar, od tam pa je prišel v Tržič za župnika, kjer je neumorno deloval dolgo vrsto let. O njegovem življenju in delovanju nam je obljubljen daljši spis. Tržič žaluje ob prezgodnjem grobu svojega delavnega in povsod priljubljenega župnika. Naj mu sveti večna luči Dnevne novice. — Svečana procesija sv. Rešnjega Telesa v Belgradu. V nedeljo 18. t m. se je vršila v Belgradu svečana procesija svetega Rešnjega Telesa, ki se je je udeležilo na tisoče ljudstva. Udeležili so se procesije poslanci Jugoslovanskega kluba z dr. Korošcem na čelu, minister za vere dr. Krstelj, predsednik narodne skupščine dr. Ri bar, zastopniki vseh parlamentarnih klet bov, predstavniki tujih držav, katoliška društva, katoliška šolska mladina, katoli ški pevski zbor in godba ter oddelek kraljeve garde. — Sijajna smaga SLS v Št. Jernej*. Dne 18. t m. so 9e vršile v Št Jerneju nadomestne volitve za 5 razveljavljenih komunističnih mandatov v občinskem odboru. Samostojneži so smatrali svoj čas Št Jernej za svojo trdnjavo, katero so skušali obdržati z nasilnostjo in strahovanjem ljudstva ter z razbijanjem shodov Slov. ljudske stranke. 2e pri lanskih občinskih volitvah so dobili samostojni zasluženo lekcijo, pri volitvah preteklo nedeljo p« so bili popolnoma poraženL SLS je dobila 299 glasov, samostojni pa samo 42. SLS je dobila vseh pet mandatov, SKS pa nič. Enako bo naše ljudstvo obračunalo s samostojneS tudi povsod drugod. — Konferenca duhovščine dtkanij* ljublj. okolica, sklicana za četrtek, dne 22. junija, se radi pogreba p reč. g. svetnika Jos. Potokarja preloži — Is Cerkelj na Dolenjskem. V selo prometnem kraju leži naša vas. Mimo vasi teče reka Krka, čez katero do danes m bilo mostu. Mučili so se ljudje in živina na trhlem brodu. Kadar je pa voda precej narastla, sploh ni bilo mogoče priti z ene strani na drugo. Kako je to nekaj hudega, razume vsakdo, ki ve, da imajo prebivalci z levega brega Krke vsa svoja drva, steljo in vinograde na desnem bregu Krke in da imajo prebivalci z desnega brega večino svojega polja na levem bregu Krke. Torej promet e*?z Krko je pozimi in poleti neprestan. — In danes? Danes pa » bolj z veselim obrazom gledamo v bodočnost Gradi so namreč nov most. Sicer bo lesen, hrastov, a bolje nam bo služil kot marsikje najlepši zidan. Žrtve ra most — stal bo namreč $00.000 K — je prevzelo ljudstvo na svojo rame. Dasi semintja posamezniku primanjkuje denarja, toda sa most K\k> pa dali vsi. razen par trmoglav-eev — zelo, zelo radi. G. podjetnik — vsa čast mu — je obljubil, da Iv most do 1. avgusta t. 1. gotov. — Okoličani ki boste tndi deležni dobrot tega mostu. Vas pa pn> simo, da ne odpodite brvr daru naših pooblaščencev. ki bodo prišli presit pomoči 1'ahtevajte pooblastilo! Odbor za itrrad-bo mostu če; Krko pri Cerkljah sredi me-secsi junija tdtli - Odstavljanje cestarjev. Z orirecn ca ■•otico, pri ob čer, o v t ."p, številki »SJov«iv-c.i ■ r e.r.e 17 mciia '0 - J »Cestare odstaviva Ijublvanska gradbena dlrekcia, preko veliAvncga sklepa tir.anenega odbora« — prosi gradbena direkera d* rvoJU* * intp-tesu prizadetih cestarje* priobčiti nasledil :e pojasnilo 1" esilokom 77 marca t">22 I b "t tt. e gra.lbene mv.-istrstvvv obvestilo ^nuiheno e,i; e k e.i\\ d* e ivir 1 are.e.c*rca Ste*. m smvmp, »Tft. JnrifJa tm š komisija v proračunskem predlogu za leto 1922 predvideno število cestarjev skrčila in sicer pri državnih cestarjih od 230 na 100, pri deželnih cestarjih od 656 na 220. Z istim odlokom je gradbeno ministrstvo ukazalo gradbeni direkciji, da odpusti toliko cestarjev, da jih ostane samo tisto število, katero jc odobrila parlamentarna komisija, S poročilom 6. aprila 1922, ad št. 193/prez., na gradbeno ministrstvo je gradbena direkcija vsestransko obravnavala kvarne posledice ukazanega reduciranja cestarjev proseč, da se sklep o reduciranju ukine. Vsebina tega obširnega poročila je znana slovenskim poslanskim klubom. — Vsled pritiska finančnega ministrstva je gradbeno ministrstvo z odlokom 11. aprila 1922, br. 8502, ukazalo tej gradbeni direkciji, da mu po predpisani redukciji do 18. aprila 1922 predloži izkaz vseh odpuščenih in upokojenih cestarjev. Dne 14. aprila 1922 pod štev. 214/prez, je gradbena direkcija poročala ministrstvu, da redukcijo Se ni mogla izvršiti, pač pa je suspendirala likvidacijo cestarskih prejemkov za mesec maj in da pričakuje razveljavljenje sklepa parlamentarne komisije. Nato je gradbena direkcija dne 26. aprila 1922 prejela od gradbenega ministrstva brzojavko br. 9492 sledeče vsebine: »Redukovanom osoblju nemojte izdavati narednu platu u protiv-nom slučaju odgovaračete materialno.« — Ker so prinesli listi vesti, da je finančni odbor sklenil, da cestarji ostanejo, je gradbena direkcija dne 13. maja 1922 pod štev. 242/prez. prosila gradbeno ministrstvo za nujno ttradno obvestitev o rešitvi njenega poročila št. 193/prez. v finančnem odboru, da bo mogla za mesec maj cestarjem nakazati prejemke. — Ministrstvo je odgovorilo z odlokom 19. maja 1922, br. 11922, ki se glasi: »Prema zahtevu parlamentarne komisije za reviziju i reduciranje državnih službenika naredjenje telegrafsko br. 9492 1922. mora se izvršiti i redukovanom osoblju ne može se izdati plata, jer bi u tom slučaju bio odgovoran naredbodavac. Po predlogu Direkcije Br. 242/922. Ministar-stvo nije u stanju sada ma šta preduzimati; jer se redukovanje mora izvršivati bez-uslovno. Ministarstvo je saznalo: da če se putari vratiti na službu kad bude odobren budžet za 1922. god. ali samo u onolikom broju, koliko bude bilo budžetske moguč-nosti po partiji za putare.« — Izvolite sprejeti uljudno zahvalo gradbene direkcije za priobčenje tega pojasnila. — Gradbeni direktor: Ing. Klinar. — O priliki kraljeve poroke so se o monarhu jako nespoštljivo izražali listi srbske zemljoradničke stranke, med drugim?. »Težački Pokret«. Zaplenjeni niso bili. — V slovo! Ob odhodu h Novega mesta kličem vsem prijateljem in znancem iskren z Bogom in Bog živil Maribor, dne 19. junija 1922. Fran Radešček, urednik »Straže« in »Slov. Gospodarja«. — Naš nedavni uvodnik o orientafiz-mu našega režima citira »Obzor« s pripombo, da je vrlo karakterističen in pomen-Hv. — Vesti o Ljeninovi bolezni so, kakor zatrjuje Čičerin, tendenciozno pretirane in deloma popolnoma izmišljene. — Pozdrav hrvatskih žena ministru. Ob priliki otvoritve zagrebškega velesej-ma je zastopnica hrvatskih žena pozdravila ministra Lazo Markoviča, ko je prišel v njihov buffet, s sledečimi besedami: »Gospod minister! Pozdravljam vas v imenu vseh hrvatskih žena, katerih društvo je bilo sicer danes uradno razpuščeno, vendar pa v naših srcih ideja hrvatstva ne bo nikdar izumrla. Vi kot Srbin, ki ljubite svoje, imate prav gotovo razumevanje za naša hrvatska čuvstva. Dobro nam došli, živelil« Minister je nato odgovoril: »Živele hrvatske žene! Razumem vas!« — Slov. Straži je poslala »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 400 K, podružnica Slov, Straže ▼ Ljutomeru pa 390 K. Hvala I — Kat, slov. izobr. drnštvo v Predosljah }e poslalo »Slov. Straži« ustanovnino 200 K. Tako polagoma raste število izobraževalnih društev, ki se odzivajo prošnji »Slov. Straže« ter stopajo v krog narodno-obrambnih delavcev. Prosimo vsa društva, ki so že dobila okrožnico, da sledijo lepim zgledom društev, ki so se že odzvala. — Osebne vesti. Okrajna komisarja S. Novak m F. Viher sta imenovana za vladna tajnika.. — Za uradne živinozdravnike IX. čin. r. na dosedanjih mestih »o imenovani P. Škoflč ▼ Slov. Bistrici, A. Peršuh r Slovenjgradcu, A. Zamik v Radovljici, M. Sribar t Sevnici, F. Samec v št. Lenartu, J. Samec r M. Soboti; za provizome uradne živinozdravnikc v FX. 6 razr. so imenovani F, Pahor na Brdu, R. Ipa-vic na Vrhniki in F. Primic v Logatcu; za pro-vizorna živinozdravnika v X. č. r. sta imenovan* V. de Gleria na Rakeku in dr. V. Arko pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. — Andrej i.ki meji ustrelil in oropal 45 letnega reSetarja Karla Kozino. Manjič se je zagovarjal, da jo streljal na Kozino dvakrat ter da tipi Je žal, da ga jc zadel nehote v glavo in mu prizadel smrtno rano, trdil jc pa tudi da ni oropal In tudi ni hotel oropati ga. Ko sla g» dte priči s svojimi izreki precej obremenili, Je začel ManJIČ jokati ter je trdil, da je to le sovra~ivo In maščevanje. — Manjlč je bil obsojen radi roparskega nrnora * o«mlmi glavivl da, idlrlml nn, po g 130 na smrt na vešalih, I Kontrola maribortkih »tanoranj. Nad tri leta so potrebovali, predno so m v Mariboru Iz čuto drugih vziokov, kakor bilo Ut zdavno potreb- no, odločili izvesti stanovanjsko kontrolo. Ce se kontrola izvrši točno in če bodo vso oblasti iz rezultatov te kontrole znale postopati dosledno, potem je upanje, da se Maribor reši is pogrezuenja v popolno močvirje demoralizacije. Kontrola mora najli še vse polno sleparjev ala Adoll Crvdok, vse polno elementov, ki nimajo v Mariboru nobenega drugega poklica nego vorižnifitvo ln razne špekulacije temnih virov. NaSla bo kje in kako umirajo ljudje, ki so jih vsi ti temni elementi potisnili v gnezdišča tuberkuloze in raznih drugih bolezni. Pa še nokaj zelo važnega bo našla: da je v Mariborn komaj 1 odstotek oddajalcev stanovanj, ki so se uklonili israziti določbi zakona glede cen ia najemnino in da je ostalih 09 odstotkov taka samovoljnost v podrnženju stanovanj, posebno mesečnih sob, da mora danes BrodnJe plačani uradnik polovico ali nad polovico svoje plačo žrtvovati za najemnino, ako hoče sploh dobiti le malo spodobno bivališče. Našla bu, da se je to podraženje izvršilo umetno po tistih elomentih, ki ne spadajo v Maribor in sami prnplačujejo najemnino že tako visoko, da nižje uradništvo zlasti ženskega spola, sploh ne more dobiti sobe. Našla bi, da so pri tem podraienju podnajemniki, ki plačujejo za celo stanovanje 200 K zahtevajo pa za eno sobico po 800—1200 K, še hujše pijavke nego so gospodarji, tn tu treba temeljito napraviti red. Gospodarstvo. g Kmetijski telaj za ulitelje. Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo priredi v času od 24. julija do 2. septembra t. L šesttedenski kmetijski tečaj za učitelje na kmetijski šoli na Grmu. V ta tečaj se sprejemajo prosilci h vse Slovenijo pod sledečimi pogoji: L da imajo najmanj 5 let ljudskošolsko učiteljske prakse in usposobljo-nostni izpit za ljudske šole, 2. da so s kmetijo doma oziroma, da so se s kmetijstvom že praktično pečali, 3. da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazali potrebno zanimanje in dobro voljo za kmetijski pouk, 4. da so bi krajev, kjer Je upati, da se najprej ustanove kmetijsko-nada-ljevalni tečaji in 5. da napravijo koncem tečaja izpit o predavani učni tvarini in si pridobe s tem izpričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na kmetijsko - nadaljevalnih šolah. Prosilci naj poleg tega navedejo (brez prilog) v prošnji tudi vse običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih študij, dosedanjega službovanja kakor tudi glede tega, ali so oženjeni ali ne. V tečaj sprejeti učitelji dob« na savodu prosto oskrbo, obstoječo iz proste hrane (zajuterk, kosilo ln večerjo brez vina) in prosto stanovanje. Stroško potovanja morajo sami trpetL Med tečajem je pouk nepretrgan (brez dopustov) ln se imajo tudi nedelje porabiti za poučne izlete. Sprejeti udeleinlkl se morajo t reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževali pouka in ravnali v vsem po odredbah ravnateljstva. Prošnje za sprejem v kmetijski tečaj je vlagati potom šolskega vodstva in brez koleka pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani, in sicer najkasneje do 10. julija t L g Zagrebški veliki semenj. V soboto je poselilo zagrebški veliki semenj 15.000 udelež-nikov. V nedeljo pa 30.000 udeležnikov. Do sedaj je bilo napravljenih na semnju sklepov za 50 milijonov dinarjev. Največ uspehov so dosegli; kemična stroka, industrija mila, gospodarski stroji in pa predvsem tekstilna industrija, kjer so doesgle največje uspehe slovenske tovarne, kakor poroča zagrebška »Rjcč«. Največ udeležencev je iz Srbije in Macedonije, g Nova zveza med Trstom in Južno Ameriko, Braziljanski L!oyd »Brasileiro« vozi od 3. maja iz Trsta v južno Ameriko čez Genuo, Marseille, Barcelono, Malago, Gibraltar v Per-nambucco, Santos in Rio dc Janeiro. g Sklepanje trgovske pogodbe s Poljsko. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poživlja vse gospodarske kroge, ki so interesirani na trgovini in prometu s poljsko državo, da naj v svrho uveljavljanja svojih želj pri sklepanju trgovinsko pogodbo med našo državo in Poljsko, nujno sporočijo zbornični pisarni ustmeno ali pismeno vso tozadevne predloge, da jih bo moglo predložiti ministrstvu trjpvine tn Industrij« v Belgradu. g Prekomorsko sladkorno porolila. Konc m m. m. so poročali s Kube, da je v obratovanju samo 81 sladkornih tvornic, dočim jih je bilo lansko leto v tem času 172. Ker je večji del deževno vreme, se bo število obratujočih tvornie fce zmanjšalo. A kakor je dež mlevi sicer škodoval, ker jo je oviral, tako je na drugi strani mlajšim trstikovim nasadom dobro del, ker so bile trstike zaradi suhega vremena v mesecu aprilu v rasti zaostale. — Na o'.oku Portoriki pričakujejo slabšo sladkorno letino ko lansko leto. Kakor trstika danes knžo, ne bo več kakor 400.000 ton, lanski pridelek pa je znašal 491.114 ton. Vzrok manjšega sladkornega pridelka jc bilo presuho vreme posebno v južnem delu omenjenega otoka in pa pičla sladkornost zadnjega trstikovega pridelka. — Na otoku I.ul-ziani je v polovici maja prenehalo deževje na veliko srečo farmarjem, ki so se bali preteče po-vodnji oh delti tamoinje reke. Doklej kaže trstika na tem otoku 5e najlepše In nadejati sc je bogatega pridelka. — V Avstraliji je trstika jako lepo kazala, vendar ne bo toliko pridelka kakoT se je izprva mislilo. Ponekod so plantažni d'lavci v stavki, ker v> jim lastniki zmanjšali dnevno mezdo za 20 cls. — Na Javi Jc nova žetev v polnem obsegu. Od časa do č«a morajo prenehati * delom, ker dež ovira odvoz. BORZA. 7.agreb, 20. Jun. flzv.) Devize. Dunaj 0.485— 0.50, Berlin 23.78—24.50, Budimpešta 8.25-8.50, Uukareita 4'J-SO, Italija 370-374, London 333- 385, Ne* Torte 75—77, Parts 845—885, Praga 14*1 —151, Švica 1427-1440, Varšnva 1.85—1.975. Vin lute. Ameriški dolarji 72.50-75.50, češkoslovaška krone 145.50—147, angleški funti 0—881, napo-leondori 225—0, nemške marke 24.25—25, romurv ski leji 48.50—47, italijanske lire 305-870. Belgrad, 20. jun. (Izv.) Devize. Dunai 0.50— 0-51, Berlin 23.60, Budimpešta 8.30, Bukarešta 49.25, Italija 868, London 835, Pariz 655, Pragu 145, Švica 1410. Valuto. Nouiško marke 26.60, avstrijske krono 0.50. Curih, 20. junija. Berlin 1.64. Newyork 529.50, London 23.23, Pariz 45.20, Milan 25,55, Praga 10.05, Budimpešta 0.57, Zagreb 1.775, Bukarešta 3.50, Varšava 0.12, l>unai 0.0375, avstrijske krone 0.04. Berlin, 20. junija. Dunaj 2.055. Budimpešta; 34.55, Milan 1583.05, Praga 627, Pariz 2731.55, London 1400.70, Ncwyork 319.10, CuriN 6042.20. Praga, 20. junija. Dunaj 0.305, Berlin 16.20, Rim 252.50, Budimpešta 5.50, Pariz 448, Lon-. don23050, Newyork 52.275, Curih 991, avstrijske krone 0.305, italijanske lire 249.50. Ljubljanske novice. lj Pogreb prednice uršulinskega samostana č. M. Maksimilijane Kolenc bo danes ob štirih popoldne. lj SKSZ. Danes odborova seja po navadi. — Predsednik. lj Ljubljanskim pevskim zboroml Dde| 23. L in. prepeljejo v Ljubljano iz Pulkavel telesne ostanke pisatolja »Gospodina Fra-nja«, narodnega mučenika Franca Maslja-Podlimbarskega. V soboto 24. t m. popoldne ob štirih so vrši izpred Narodnega doma pogreb na pokopališče k sv. Križu, Odbor za prenos Podllmbarskega v domačo zemljo vabi vse ljubljansko zbore, da sej udeleže pogreba in zapojo žalostinke. Posebnih vabil odbor ne bo razpošiljaL lj »Prosveta frančiškanske župnije« tami v slučaju lepega vremena jutri v četrtek, dn«) 22. junija ob 5.30 zjutraj na Rožniku sveto ma-* šo, h kateri se vabijo člani in prijatelji, —« Odbor. lj Stavka v strojnih tovarnah in UvarnaK končana. Stavka uradništva ia delovodij, ki je izbruhnila v soboto v Strojnih tovarnah tn livarnah, je včeraj (20. t. m.) končala. Gibanje za zboljšanje prejemkov uradništva tega podjetja, kateremu so se pridružili tudi delovodje, je počelo 2. maja t, L Po dolgotrajnih pogaja« njih je končno dovedlo do povoljnega uspeha; lj Motenje nočnega miru. Sinoči ob pozni uri, od 12. do 1., so razgrajali po ljubljanskih ulicah in kričali ljubljanski jugoiašistl. Pasant« so insultlrali in jim grozili. Policija pa ni hotela o tem ničesar slišati, dasi so jugosašisti igrali policajem na uho na tamburice in so bili tudi od insultiranih oseb opozorjeni na razgrajače. AH veljajo za jugofašistovske razgrajače posebne postave? lj Policijska kronika. Dna 14. t. m. je po^ zabila gospa Marija Kabi z Brega pri Borovi niči v neki trgovini v Ljubljani svojo zlato uro, vredno 15.000 do 20.000 kron. Ko se je gospa vrnila čez 2 uri v dotično trgovino nazaj, ni bilo več ure, ker jo jc neznan tat ukradel. — Valeriji Šusteršič je bila ukradena 18. t. ni, denarnica, v kateri je imela precej denarja. —. Dne 17. t. m. med 10. in 12. uro dopoldne neznan vlomilec odtrgal zapah od okna iaj splezal skozi okno v stanovanje kolarju Ig-« nacija Mostarja na Ilovici št. 16, kateremu j«< ukradel čevlje, vredne 1000 kron, njegovem** bratu Ivanu Mostarju ie pa ukradel več stvari v vrednosti 2814 kron. — Mesarju Ivanu Ja-j vorniku je bila ukradena na klavnici s kolesa« črpalka, vredna 200 K. — Dne 19. junija jqi aretirala policija v gostilni Josipa Kalina vo-I jaka Ivana Nereda, rojenega Ljubljančana, k^ je izvedel veliko goljufijo. Nered se je predstavil za Frana Anžiča iz Štepanje vasi in podi pisal v neki tukajšnji banki kot žirant menjicoi za 40.000 kron gostilničarju Josipu Kalinu, zai kar jc dobil 1000 K. Kalin je že vseli 40.000 Kj porabil. Kalin je rabil denar in si je izstavil meniico. Dobil jc na cesti Nereda, mu dal bel predpasnik in ga naučil, kako naj govori « banki, ln v banki je Nered krepko podpisal »Anžič«. V banki so potem, ko so žc 40.000 ICi izplačali, vprašali pri g. Anžiču, čc ie res /.irirall menjico, kar je g. Anžič zanikal. Nato je bila^ obveščena kriminalna policija. Inšpektor Mati jerič je dobil Nereda v gostilni in ga pozdravil* »Dober dan, gospod Anžičl« Ta mu ie odgor voril: »Bog daj!« Fant ni čisto nič tajil, zaniV kaval tudi gostilničar Kalin ni. Kriminalna po-, licija je Nereda in gostilničarja Kalina že izro-ii čila v zapore ljublianskega deželnega sodišča. — Tvrdki Uher je bilo ukradenih 10.400 kron., _____ . . Socialni vestnik. s Delavska gibanja. — V Brodu tn prfJeTI stavkati zidarji, ki zahtevajo, da se jim poviša plača na 8 dinarjev na uro in da se jim prizna 10 urni delavnik, četudi bi delali manj, — Vj istem mestu »o pričlie stavkati tudi delavci v tovarni »Slaveks«. Zahtevajo radi zvišanja cen življenskih potrebščin zvišanje plač. Podjetje je to odklonilo, ker jim daje večino živeža iz lastnega konzuma pod ceno. /ako n. pr. moko po 1 K za kilogram in sladkor p<% 12 K. Orlovski vestnik. Ljubljanskim orlovskim odsekom. Tekma n»-rfTčaja ljubljanskih odsekov »e vrši v petek V,. t. m. ob 17. uri, tekma krvžkov pa ob 18.80. nri. Naslednji dan, v soboto, pa bo t'4:ma o-Uekov f Članov) ob 19. uri. TekmovslIMe je MeljBiorvo dvoriV-e, v slučaju dežja pa talova/Jniea t Ljudskem lomu. Bog živil — Sodriižkl xb m a- sa<5 sra Glasom sklepa 49. rednega občnega zbora delničarjev Trboveljske premogokepne družbe, ki sc je vršil na Dunaju dne 3, maja 1922, se poviša delniška glavnica od K 48,000.000 - m K z izdajo u. Posestnikom sedaj v prozneSu nahajaječih se delnic daje se pravica opcije ln sicer za 3 (tri) stare delnice na I (eno) novo. katera participira na poslovnem dobičku družbe od 1. januarja 1922 dalje in sicer pod sledečimi pogoji: 1. za manje kakor tri stare delnice nc daje sc nikake pravice opcijc; 2. pravica opcije se ima v času od 11. junija 1922 do vštevšega 3. julija 1922 prijaviti za časa poslovnih ur na sledečih subskripcijskih mestih: v Jugoslaviji: pri lavens! in sicer pri njenih poslovnicah, podružnicah in ekspoziturah: v Beogradu, Bjelovaru, Brodu n. S., Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, LJub8jary 'i Mariboru, Monoštru (Baranja), Murski Soboti, Osijcku, Rogaški Slatini, Somboru, Sušaku, Šabacu, Šibeniku, Škofji Loki, Vršcu in Zagrebu, ter pri Merkantilni banki v Kočevju, na Dunaja: pri Centralni evropski deželni banki (Zentral-curopaische Landerbank) podružnici na Dunaju; v Parizu: pri Banque des Pays del' Europe Centrale; v Ženevi: pri Lombard, Odicr & Cie., pri Darier & Co,, pri Union Financierc de Genevc, 3. Opcijski tečaj novih delnic znaša SHS K 350*— telquel po komadu ter se ima takoj ob priliki prijave opcije vplačati v gotovini, sicer sc izgubi pravica opcijc. Za vplačila v Avstriji je merodajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah. 4. Pri prijavi imajo se predložiti plašči delnic ter priložiti dvojni seznam, v katerem so številke delnic vpisane v aritmetičnem redu. For-mularje teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskripcijska mesta. 5. O pologu plaščev delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu izdavajo sc blagajniška potrdila, katera se bodo v roku, ki se bo kasneje objavil, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnic opremili se bodo z žigom, ki bo označil, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili strankam. Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisnih mestih, kjer sc bo izvršila prijava pravice opcijc. Na Dunaju, dne 12. junija 1922. Trbo¥e!lsks premogokopna družba. SHS §i sa« sns »5J sns SHS Sft3 a«s sra 8MS SfSi sws 0*3 SMS SRS SHS STO SHS SHS SKS SJtS SH? SliS sna SHS a SHS srn SHS 8H8 sna SJff «ta se« 3UH m Izdaja konzorcij »Slovencac. Odgovorni urednik Mihael Moškcrc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.