,-run po
jfto XIV • št. 59 (3904)
Slovenska šola
TRST, nedelja 9. marca 1958	Cena	30	lir
in n j ene zalite ve
Kljub spomenicam, resolucijam in intervencijam, se ni nič spremenilo v prid slovenskim šolam, pač pa v njihovo škodo Zahteve zastopnikov vseh političnih strank, slovenskih kulturnih in prosvetnih organizacij in društva «Pravnik»
l\J ^bilo Sindikata slovenske šole Trstu so se zbrali v petek dne Pxi2j g marca na njegovem sedežu v Ul. slove ^toPniki vseh političnih strank, gani2‘a, n- kulturnih in prosvetnih or-Glau ■ *n društva «Pravnik». ■ v	tajnik SSš učitelj Gerdol je
tarami dejal, da je bil tak sestanek vlačevn neosn°vanega in namernega za-nujnoanja uzakonitve slovenske šole tlajšir*P°tre'3en’ da se na niem seznani SSg‘da slovenska javnost o stališču dobi «? 0ga Perečega problema in da borbi 'ndikat na njem vso podporo v iztronju Pavice. Nato je v kratkih pa ki ga V besedah podal poročilo o delu, močjo de bodisi sam, bodisi s po-v zadnjem času na tem skih sti^ izvršil; dotaknil se je Jebruar-
-mnjeE, z vladnimi krogi v Rimu in !'°Vetisi?.Protestnega zborovanja osebja te biia I 'C;o‘ ■ Prebral .ie resolucijo, ki st>fejeta rat izglasovana in soglasno
stiki > So zlasti zanimali februarski prjv‘adnimi in drugimi krogi v Ri-'1a<iiotiii':eirier se je pokazalo, da je bil ,lw„;‘hi šovinizem nekaterih kriv, da osnutek zakona za slovensko šol-Prišel iz senata, čeprav je bil !%Janj ze meseca maia 1957 iz v; Prosvete. Navzočim je bilo teko j? 'e to očitna sabotaža, če se jjj^lgem času desetih mesecev ni h šole0 .st°rilo za uzakonitev sloven-,Seda o,in se ni upoštevala niti ena
s^11 čas Vencev>	s0 bile prej ali v
poslane oblastem. Razumeli
f tel in6 bilo prav, če bi Slovenci >*jo a drugih krivicah, ki se jim da-,aiatvP redu plačane davke in druge
SO j i	.	•	_	_	•	-	_	j_: i:	n_____
],;• da ’ m°}čali 'in nič storili. Spoznali Jlldje, i.? sicer bili in so pri oblasteh i*Poiož~80 Pravično in demokratično
^ več^\ do zahtev Slovencev, da pa rednih e ned°stopen zanje in po na-
pjAetji
v ^bih	*.«
p Hi j demokratičnih načelih, ki jih ?, Ustava ’ nesposoben, da bi to, kar v* v Zav Satha daje, spravil v zado-le Pisrty,°nslii okvir. Občutili so, da so Pa ^fovrprf'11 memorandumi Slovencev hrrnerinm„ n Papir za one, ki ga drže jj*fijaj0 o v skrivnih predalih in ga ne jborbj ^ .v rešitev, in da so v svo-tJ^aio ?,r.ece:i osamljeni, ker se zanje ^PisniCe11. nič ne zavzemajo druge so-. 2at0 s i°ndonskega memoranduma.
sin PaporiK0 tolikpm delu in tako veli-0Pskim ni ni6 spremenilo v prid Sari Pa v n--u‘am in njihovemu osebju, hbS'a tn i!	0 škodo, če gledamo na
bi« Ptb. ni l in P°b Londonski memo-vp>, osn?!e	' statut kot priloga k
bito?0 šnict	v'adnega zakona za slo-
gi JtY0	in vsi "dodatki in spredla’ Vse	a slovenske šole k nje-
kratka	ice> VI°Se in druga pis-
Vse je bilo zaman, da bi
prejšnje ali ta vlada čutile, da imajo dolžnosti po ustavi in obveze po pogodbah, da Slovencem uzakonijo to, kar jim že po najosnovnejših pravicah pripada, popravijo to, kar jim je fašizem prizadejal, in vrnejo to, kar so neupravičeno takrat in leta 1955 izgubili.
Navzoči zastopniki političnih strank KP, NSZ, SDZ, SKSZ, SKS, SNS, kulturnih in prosvetnih organizacij SPZ, SGKZ, SHLP, PM, SP in društva travnik* so odobrili dglo Sindikata slovenske šole in obljubili, da bodo z vsemi svojimi močmi in sredstvi podprli in podpirali vsako akcijo, ki je slovenskemu šolstvu v korist, do popolne in zadovoljive rešitve tega vprašanja. Odobrili so tudi resolucijo SSš in svetovali, naj se ne pošlje samo predsedniku republike, ministrskemu predsedniku in prosvetnemu ministru, ampak tudi o-staiim trem sopodpisnicam londonskega sporazuma, zakaj skrajni čas je že:
1. Da se uzakonijo slovenske šole in da se izvede njihova organična ureditev.
2- Da se s posebnim zakonom uredi službeni položaj vodstvenega^ učnega, upravnega in strežnega o-sebja z upoštevanjem razumnih ukrepov, ki jih predvideva čl. 4c Posebnega statuta.
3. Da se spremenijo vsi slovenski strokovni tečaji, ki so pokazali v zadnjih letih zadostno osnovo za samostojno delovanje, v triletne strokovne šole.
4. Da se spopolni slovensko šolstvo glede na potrebe Slovencev (kmetijska šola, srednja tehnična šola).
5. Da se uredi slovenska višja šolska uprava in imenujejo odgovorni funkcionarji za slovensko šolstvo, ki ne bodo samo navadni in brezpomembni uradniki.
6- Da sc zavaruje v vseh pogledih slovenski značaj šol glede na učni načrt in vsebino šolskih knjig po določilih Posebnega statuta.
7. Da se podaljša veljavnost člena 2d Posebnega statuta in s tem zavaruje služba vsemu tistemu osebju, ki vsaj že od 26. oktobra 1954 poučuje na slovenskih šolah.
8. Da se uvede zopet angleščina kot obvezen predmet v vse tiste šole, kjer je bila 26. oktobra 1956-
U. E.
PARIZ, 8. — Danes popoldne sta se angleški in ameriški delegat za dobre usluge Harold Beeley in Robert Murphy sestala z Gaillardom. Razgovor je trajal eno uro in dvajset minut. Diplomata sta po razgovoru izjavila, da nameravata v kratkem odpotovati v Tunis, «morda v torek, če bo mogoče*. Murphy je izjavil, da se bosta on in Beeley ponovno sestala z Gaillardom v ponedeljek popoldne. Na vprašanje, ali se bosta v Tunisu razgovarjala z Burgibo, je Murphy odgo-
voril, da je to mogoče.
Pred razgovorom z Gaillardom, se je Murphy raz-govarjal s francoskim o-brambnim ministrom Cha-banom-Delmasom. Zatrjujejo, da mu je minister izjavil, da se francoska vlada ne zanima samo za uporabljanje Bizerte, pač pa da je treba preprečiti, da bi moderna letališča v Tuniziji služila operacijam, ki so povezane z Alžirom.
V Parizu trdijo, da verjamejo v kompromis na podlagi sledečih točk: 1. Francoske čete bi se umaknile v Bizerto, ki bi ostala na razpolago Franciji v pričakovanju, da se določi nov položaj tega oporišča. S tem v zvezi si že delajo iluzije, da bi sredozemski pakt, ki ga je včeraj predlagal Gail-lard, omogočil rešitev spora, in da bi Bizerta našla «svoje mesto« v okviru tega pakta.
2, Nadzorstvo nad letali-| šči v južni Tuniziji, zato
da se ne bi uporabljala za oskrbovanje alžirskih borcev.
3. Nadzorstvo nad alžir-
sko-tuniško mejo bi vodili nevtralni opazovalci pod pokroviteljstvom QZN. Kar se tiče «področja brez go-
spodarja«, bi se njegova razsežnost omejila na pas, širok tri kilometre.
S tem v zvezi zatrjujejo, da bi bila naloga ameriškega in britanskega posredovalca s tem zaključena. Drugi pa izjavljajo, da bi Murphy hotel, da bi se začelo tudi reševanje alžirskega vprašanja. Murphy se je razgovarjal s 30 francoskimi osebnostmi, ki pripadajo vsem političnim sektorjem. Baje predlaga Mur-phy, naj bi Francija sprejela maroško in tuniško po-
nudbo od 22. novembra za
dobre usluge. Ideja federa-
cije »magreba«, ki jo je
predlagal maroški kralj Mo-
hamed, bi lahko tudi slu-
žila pri iskanju rešitve al-
žirskega vprašanja. To federacijo naj bi spopolnili z «obrambnim» paktom, ki ga je predlagal včeraj Gail-lazd, in ki naj bi zajel Severno Afriko, Francijo, Italijo, Španijo, Libijo in Veliko Britanijo.
Seveda niso podrobnosti predlaganega pakta še znane. V diplomatskih krogih pa se je izvedelo, da je pravzaprav bil Foster Dulles tisti, ki je prvi sprožil zamisel sredozemskega pakta. Foster Dulles je to predlagal angleškemu zunanjemu ministru Selwynu Lloydu pred dvema tednoma, kmalu potem ko so ZiDA in Velika Britanija ponudile svoje dobre usluge Franciji v zvezi s francosko - tuniškim sporom. Po Dullesovi zamisli naj bi ustanovili nekak za-iiodnosredozemski Common-vvealth, ki bi združeval Francijo, Alžir, Tunizijo, Maroko . in Libijo. Po njegovem mnenju bi ta skupnost olajšala rešitev alžirskega vprašanja. Skupnost pa naj bi spopolnili z obrambnim paktom, v katerem bi bile tudi ZDA in Velika Britanija ter Španija in Italija. Angleško - a-meriška udeležba naj bi pripravila Tunizijo do tega, da bi dovolila navzočnost francoskih čet v Bizerti.
Po DuIlesuVem načrtu, ki
ga je včeraj omenil Gaillard kot svojega, bi francoskp-ma-grebska gospodarska skupnost, ki bi združevala Francijo, Tunizijo, Maroko in Alžir okoli petrolejskih bogastev v Sahari, povezovala s sredozemskim «obrambnim» paktom, v katerem bi sodelovale omenjene države in še Italija, Španija, Velika Britanija (zaradi Gibraltarja in Malte), Libija in. ZDA (zaradi svojih oporišč v Španiji in Severni Afriki).
V ponedeljek bo francoska vlada na svoji seji razpravljala o podrobnostih načrta. Do sedaj ni še znana reakcija severno - afriških dežel.
Tuniški list «A1 Aamal« piše, da je namen Gaillar-dovega načrta zabiti klin med Tunizijo in Maroko, ter dodaja, da je pravo orožje za preprečitev vseh spletk odločnost severnoafriškega ljudstva, da se bori za svojo neodvisnost.
Tuniško ministrstvo za informacije pa je nocoj objavilo izjavo, ki pravi, da noben načrt za sredozemski pakt ne more odvrniti tuniške vlade in ljudstva od sklepa, da doseže popoln umik francoskih čet.
Kar se tiče umika francoskih čet v Bizerto, poudarja izjava, da tuniška vlada ne
more pristati na začetek pogajanj o tem, dokler francoska vlada ne izjavi, da je pripravljena popolnoma u-makniti svoje čete iz Tunizije. V tem primeru bi prvi umik v Bizerto bilo sredstvo za organiziranje dokončnega umika v ronu, o katerem bi se Francija in Tunizija dogovorili.
Današnji «Pans - Presse« piše, da je Uaillardov pred- i log za sredozemski pakt postavil v ozadje vprašanje I dobrih uslug. List pravi, da bi morali še prej skleniti dvostranski obrambni sporazum s Tunizijo in Marokom, in dodaja, da bi potem povabili Libijo, Italijo, Španijo in Veliko Britanijo, naj se pridružijo.
»France Soir« pa piavi, da je največja ovira alžirsko vprašanje. Toda francoska vlada odgovarja, da bi tak pakt pomagal pri rešitvi alžirskega vprašanja. Kako bi ga pomagal rešiti, pa jasno pričajo Gaillardove be-•sede, ki ponavlja vse, kar je za Alž.rce nesprejemljivo in so že večkrat zavrnili, t. j. ureditev alžirskega vprašanja v smislu zloglasnega okvirnega zakona
#Le Monde« objavlja po-coj uvodnik pod naslovom «Mare nostrum«. List pravi, da bi sredozemski pakt
nudil možnošt izogniti še u-piran.iu nekaterih atlantskih držav bolj aktivnemu 1 sode-Invanju Španije v NATO; o-mogoeil'bi rešiteV vprašanja Gibraltarja. List dodaja, da Španija žc zdavnaj vodi kampanjo za sredozetnski nakt. ZDA so za‘ ta pakt diskretno inspirirale 1 Gail-larda. Zadnja leta pa se je ponovno zbudilo zanimanje Italije za «Mare nostrum«.
List dodaja, da tudi Velika Britanija, Libija, Tunizija, in Moroko ne bi smele načelno nasprotovati francoski ideji.- in dodaja da se v vsakem primeru znova pojavlja alžirsko vprašanje. List se sprašuje, ali je mogoče pričakovati, da bi se Tunizija in Maroko vključila v kompleks, v katerem bi bil Alžir kot francosko ozemlje. Španija je večkrat izjavila, da bi morali sredozemski pakt skleniti po ureditvi severno-afriških vprašanj. Zdaj se nato sprašuje, ali bodo ZDA uspele rešiti zadevo, ne da bi sedanji položaj Alžira spremenili.
«Ze samo dejstvo, da nastajajo vsa ta vprašanja, zaključuje list, kaže na nagli razvoj dogodkov po bombardiranju Sakieta Toda dokazuje tudi vedno bolj, da ni
(Nadaljevanje na 8. strani)
«Mare nostrum» in Gaillardov predlog
Načrt za sredozemski pakt so inspirirale ZDA v okviru borbe proti «komunistični nevamosti»
5 tem bi se omogočila «legalizirana» navzočnost ZDA v Sredozemlju in sodelovanje Španije 5 NATO - Tuniška vlada poudarja, da se morajo francoske čete v celoti umakniti iz Tunizije
Murphv in Beelev odpotujeta v torek v Tunis
Na sliki vidite napravo za izstreljevanje umetnih satelitov v Cape Canaveralu. Kot veste, je izstrelitev prvega ameriškega satelita uspela in «Explo-rer 1» kroži okrog Zemlje skupaj z drugim sovjetskim sputnikoni, tako kot so učenjaki predvideli. Z isto napravo so 5- t. m. izstrelili drugi satelit ameriške mornarice z raketo «Jupiter— C». Izstrelitev pa ni uspela in «Explorer 11» ni dosegel določene mu krožne poti, ker je četrta raketa odpovedala, tako da ni mogla doseči potrebne hitrosti 28.000 km na uro. Domnevajo, da je satelit padel v Indijski o eean ali pa v Južni Atlantik. Nov poskus bi bili moraU napraviti v petek, toda odložili so ga zaradi nekaterih tehničnih težav, čeprav je satelit majhen kot citrona. «Oče» ameriškega satelita von Braun je izjavil, da imajo v SZ prednost v raketni tehniki, tako da jih Američani še pet let ne bodo dohiteli
 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................    •■•lltlllllf	lllllll..........■■■■ IIIIII ■ I ■ 1111II1111 ■	II lllll III ■ ■ ■ • I ■ ■ IIII ■■■ III
satelitov in raket končno — super sputntk
Aktualni
portreti
DuMENICO MODLGNO avtor slovite popevke »Nel blu dipinto di blu>), ki .te dosegla prvo nagrado na festivalu v San Bernu in ki jo danes pojejo po vsem svetu, je v zadregi, ker ga je komponist De Marco obdolžil, da je glasbo za to popevko povzel po neki njegovi pesmi
•' % , %
ANTONIO DE MARCO
ki je uglasbil nad dve sto popevk, toži pred so diščem Domentca Modu-gna, češ da je s svojo popevko »Nel blu dipinto di blu» zakrivil plagiat, ker je osem taktov te popevke povsem enakih onim iz popevke »11 castelio dei sognin, ki jo je De Marco uglasbil ok tobra 195*
mm
SONALI DAS GUPTA
ki so Jo spravljali v zvezo z ločitvijo med Ros-sellinijem in Ingrid Bergmanovo, je izročila svoja dva otroka očetu, za pustila Bombay in odpotovala v Francijo, kjer pričakuje tretjega otroka, čigar oče naj bi bil Rossellini
MIKE BONGIORNO
je moz, ki ga italijanska televizija najbolje plača; ni pogodbeno vezan, vendar dobi lOO.UHO lir za vsako oddajo »Odnehaš ali nadaljuješ*. Praktično pomeni to 2 uri dela; eno izgubi po poldne * «generalko», drugo pa pri dejanski oddaji
KUBICEK p.edsednik Brazilije je redkokdaj doma; potuje z letalom iz kraja v kraj te razsežne države, da bi se osebno seznanil z res-ničnimi vprašanji te tako zaostale dežele
Sedem dni v svetu
Pisma in konferenca
Lahko rečemo, da je ie sanifi izmenjava pisem med Bulganinom in zahodnimi državniki, ki traja že nekaj ihesečep, .{j.ila n,eke, vrste .priprava za sklicanje konference med Vzhodom in Zahodom Bulganin je v svojem zadnjem pismu Eisenhotverju poudaril, da je bila ta izmenjava koristna in pozitivna, ker je marsikaj razčistila in pokazala smer, v katero naj gredo nadaljnja posredovanja za ponovno navezavo neposrednih stikov.
V nedeljo smo pisali, da je nastal preobrat o stališčih posameznih držav. Gromiko je sporočil Eisenhotverju in francoskemu zunanjemu ministru, da je SZ pripravljena sprejeti kot pripravo za konferenco najvišjih tudi' sestanek zunanjih ministrov. Te dni so v Moskvi objavili vsebino te spomenice. Gromiko poudarja, da bi morala biti konferenca zunanjih ministrov omejena strogo na vprašanja konference najvišjih, Zunanji ministri bi morali pripraviti dnevni red, določiti, katere države naj se konference udeležijo, ter čas in kraj konference Konference zunanjih ministrov bi se lahko udeležile vse države NATO in vse države varšavskega pakta. Poleg tega pa naj bi povabili še nekatere države izven blokov, in si-ce~: Indijo, Afganistan, E-gipt, Jugoslavijo. Švedsko in Avstrijo. Ce pa bi na Zaho-. du hoteli število udeležencev omejiti, predlaga sovjetska vlada, naj sodelujejo sledeče države: ZDA, Velika Britanija. Francija, Italija, SZ, Poljska, CSR, Romunija, Indija, Jugoslavija in Švedska. Toda ta omejitev udeležencev ne sme v nobenem primeru vplivati na sestav konference najvišjih.
Sovjetska zveza predlaga za dnevni red konference velikih že znanih devet točk, ki jih je Bulganin predlagal v prejšnjih pismih, ter še sledeči dve točki: 1. Prepoved uporabljanja kozmičnega prostora v vojaške namene in likvidacija vojaških oporišč na tujih ozemljih. 2. Sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo Zadevnih razgovorov pa bi se morali udeležili predstavniki obeh Nemčij. Kar se tiče združitve Nemčije, ne bi mogli o tem govoriti na konferenc i, ker spada po mnenju sovjetske vlade zadeva v pristojnost obeh nemških držav.
Gromiko poudarja, da je sovjetska vlada pripravljena razpravljati o vseh konstruktivnih,. predlogih, ki lahko u-blažijo mednarodno napetost. Odločno pa nasprotuje razpravljanju o p olvžajsi v vzhodnoevropskih državah, ker bi to pomenilo vmešavanje v njih notranje zadeve.
Objavili so tudi zadnje Bulganinovo pismo Eisenho-werju, ki v glavnem obravnava vsa vprašanja omenjene spomenice, obžaluje, da ZDA niso odgovorile na vrsto konkretnih sovjetskih predlogov, ter predlaga, naj bi konferenca zunanjih ministrov bila aprila O nekaterih od teh vprašanj bi se lahko sporazumeli po diplomatski poti, o drugih pa bi razpravljali na sestanku zunanjih ministrov. Bulganin poudarja, da bi bilo škodljivo odpovedati se vetu v Varnostnem svetu, ker so velesile najbolj odgovorne za c-hranitev miru
Eisenhourer je na svoji zadnji tiskovni konferenci izjavil, da je sovjetski veleposlanik Menšikov sporočil, da bi bili sovjetski voditelji pripravljeni priti tudi p Wa-shington na morebitno konferenco. S tem bi omogočili Eisenhotverju, da tudi med konferenco opravlja svoje predsedniške posle.
Na vse te. predloge je ameriška vlada odgovorila, da značaj priprav, ki jih predlaga sovjetska vlada za konferenco najvišjih, ime zadovoljuje zahtev, ki bi zagotovile zmanjšanje mednarodne napetostin. ZDA ne mislijo, da bi se moral dnevni red omejiti na vprašanja, katerih ureditev je videti zdaj zagotovljena. Morda so zaželene širše razprave, toda vlada ZDA se strinja z vlado SZ, da bi moral dnetmi red vsekakor zajeti nekatera pomembna in nujna vprašanja, glede katerih je spora-
Ameriški zunanji minister F oster Dulles n« tiskovni konferenci pretekli ponedeljek
ztim videti verjeten. Vendar pa ZDA sedaj niso več mnenja, da bi vse pripravljalno delo prepustili zunanjim ministrom, če bi se našla kaka druga ustrezna pot. ZDA predlagajo kot alternativo a-It kot dodatno sredstvo priprave po diplomatski poti.
Kakor se vidi, se sedaj eni in drugi strinjajo o načinu priprav konference. Gre le za to, o čem naj bi nr njej govorili. Sovjetski poslanik Menšikov je te dni izjavil, da stališči Vzhoda in Zahoda nista bili še nikoli tako blizu kakor sedaj. Spričo vsega tega se moramo res vprašati, kaj še zavira zo-četefc konkretnejših pogajanj. Glavni vzrok je še vedno nezaupanje in domneva, da se za vsakim predlogom drugega skriva nekaj zahrbtnega. Ameriški državni tajnik Dulles je pravi predstavnik vseh tistih, ki ne delajo v dobri veri, in zjic vedno takoj zavrne vsak sovjetski predlog, tudi če SZ enostavno ponovi kak prejšnji ameriški predlog. Tako se je zgodilo tudi glede sovjetskega pristanka na sestanek zunanjih miinstrov. Eisenhou-er je moral njegove izjave precej ublažiti; j>a tudi v SZ, kjer Dullesa ne jemljejo preveč resno, sploh niso reagirali. Uradni ameriški odgovor je vsekakor bal, umerjen in kaže, da se stališča res vedno bolj približujejo. 'Ne glede na konferenco je to vendarle pozitivno, ker polagoma izginja tisti ostri in polemični ton, ki smo ga bili vajeni slišati na eni in drugi strani, kar pomeni, da je bilo storjeno že pomembno delo.
Dunean Sandys
«Duncati Sandys gre v Moskvo#. Ta vest v četrtkovi večerni izdaji angleškega laburističnega lista «Daily He-raldas je močno razburila angleške ter vse zahodne diplomatske m politične kroge. Ponoči je obrambno ministrstvo vest potrdilo in sporočilo, da je Sandgsa povabila sovjetska vlada ter da bo odšel v Moskvo maja. Omenjeni list je dodal, da obisk pomeni, da se je Velika Britanija odločila «korakati saman, kar se tiče izboljševanja odnosov s Sovjetsko zvezo. Toda vse kaže, da je ta nočna sbomban preveč pretresla živce nekaterim t> Wa-shingtonu in tudi o Londonu. E petek zgodaj zjutraj je predsedstvo angleške vlade objavilo uradno izjavo, ki pravi, da bo obisk «vljudnostnega značajav in da ob tej priložnosti ne bo nobenih pogajanj. Izjava dodaja tudi, da ni verjetno, da bi Sandgs napravil svoj obisk spred potekom nekaj mesecev». Izjava pomeni, da se bo obisk toliko zavlačeval, dokler se morda ne sporazumejo o konferenci najvišjih. To pa zaradi tega, ker so se v Wa-shingtonu zbali, da bi jim Sandgs — seveda po nalogu svoje vlade — morda zmešal štrene, Znano je, da v Londonu ne gledajo preveč prijazno na sedanje dvostranske
razgovore med ZDA in SZ in nočejo veljati za «manjšegar> velikega. V Washmgtonu pa prav tako ne želijo, da bi se Angleži razgovarjali z Rusi, ne da bi oni prisluškovali in eneubogljivcas od časa do časa posvarili.
Omenjeni list pa piše v svoji včerajšnji številki, da bo Duncan Sandgs verjetno odšel v Moskvo kot novi zunanji minister. List namreč napoveduje novo preosnovo v angleški vladi in pratii, da
bo Sandgs naslednik Selwy-na Llogda. Njegov obisk v Moskvi pa da nima nobene zveze s konferenco najvišjih. Angleška vlada samo želi obnoviti svoje tesnejše stike s SZ in izboljšati odnose z njo. Znano je, da je sedanji zunanji minister Selwyn Lloyd nekak Dullesov predstavnik v angleški vladi, Njegova odstranitev bo morda pomenila začetek prizadevanj za bolj samostojno zunanjo politika.
(Nadaljevanje na 8. strani
Še o dvojezičnosti
Kaj pravi revija «Trieste» o tem vprašanju
V 24. številki tržaške politične revije <Trieste> zasledimo tudi prispevek <11 bilinguismo*, ob katerem se je vredno zadržati, zlasti še, ker se to vprašanje obravnava s povsem pravilnega zornega kota, in se pri tem avtor ne pusti zavesti od izrazito šovinistično-demago-ških argumentov, več ali manj skrajne desnice, ki zavrača dvojezičnost pod pretvezo, da bi uveljavljanje tega načela pomenilo nevarnost za italijanstvo Trsta.
Veseli nas, da so tudi zmerni in trezno misleči ljudje prišli do prepričanja, da je povezovanje dvojezičnosti in itali-janstva (kakor da bi šlo pri tem za dva povsem antitetična pojma, ki drug drugega izključujeta), dejansko le plod skrajno nestrpnega nacionalizma, ki je italijanstvu v škodo, ne pa v korist. Istega mnenja je tudi zunanji minister Pella, ki je ob priliki debate o zunanji politiki v parlamentu izjavil, da «ita-ltjanstva Trsta prav gotovo ne morejo ogroziti nekateri upravni ukrepi v korist jezikovna manjšine*.
Druga ugotovitev, ki se povsem ujema s tem, kar smo vedno zajtrjevali v zvezi z odporom proti dvojezičnosti, pa je v tem, da prihaja ta odpor v glavnem iz vrst najreakcionarnejših e-lementov, od tistih elementov skrajne desnice — pravi avtor v omenjenem članku — ki so za časa nacistične dominacije pozdravljali celo trojezične lepake in se hlinili gaulajterju Rainerju celo v nemškem jeziku! Odpor proti dvojezičnosti torej ne more rasti na demokratičnem terenu, ampak se pojavlja samo in vedno le tam, kjer imata državljansko pravico nacionalizem in šovinizem.
Tretja ugotovitev, ki je tudi povsem točna, pa zadeva vlogo Trsta med Za-padom in Vzhodom. Če je usoda Trsta
odvisna od odnosov med Zahodom in Vzhodom, in o tem ne more biti nobenega dvoma, potem je jasno, da se moramo privaditi na to, da bomo gledali tudi na «delikatna politična vprašanja (kakršna so ona, ki zadevajo slovensko manjšino) odkrito in brez strahu, z e-lanom in zaupanjem v lastno moč*.
Vse to je lepo in prav; to smo pripravljeni podpisati tudi mi; a na žalost gre le za bele vrane. Resen korak naprej pa bomo napravili šele tedaj, ko bodo vse politične stranke, ki se sklicujejo na svoje demokratično naziranje, tudi javno opredelile svoje stališče do dvojezičnosti, hkrati pa prav tako javno obsodile gonjo proti dvojezičnosti, in to gonjo proglasile za nezdružljivo z demokracijo in demokratičnimi načeli lastne politične dejavnosti.
Taki politični perspektivi, ki je za u-spešen razvoj Trsta — na tem križišču med Zapadom in Vzhodom — edino možna in mnogo obetajoča, pa prav gotovo ne koristi pogrevanje preteklosti, ki se mu tudi avtor omenjenega članka ne more ogniti, ko omenja, da bi <bene-ška» Istra morala ostati Italiji, čemu to koristi? Razvijanju dobrih in plodnih odnosov med . Zapadom in Vzhodom — ki so tudi za avtorja članka trdna postavka v njegovem političnem nazi-ranju — ali le posrednemu razpihovanju nacionalizma in narodnostne mrh nje, katere oblika je tudi nedavna gonja proti dvojezičnosti? Mnenja smo, da bodo vsi še tako pametni in razsodni argumenti proti dosedanjemu šovinističnemu zadržanju do osnovnih pravic slovenske narodne manjšine ostali brez moči in praktične učinkovitosti, dokler bomo šovinističnim krogom dopuščali možnost, da svojo nacionalno nestrp nost oprejo /na izrazita imperialistične argumente.
Illlllllllllllllllllll llllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfflllllllllltllllllilllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIMIIII lllll ||||||||||||||||Illl||||||l||I1llll||lllllllllllllllllllllllllllliaillllHIHIIIIIIIIIIIII||MIIIIIIIIIfll(lllllllllllllllllf lllll lllllll
SLIKA NAJVEČJE JUŽNOAMERIŠKE DRŽAVE - BRAZILIJE
Razkošna mesta ob atlantski obali niso odraz dejanskega stanja dežele
Letalski promet Sao Paola se more kosati z letalskim prometom katerega koli mesta na svetu, razen z newyorškim, zato pa se brazilskemu kmetu pokvari večina pridelka, ker ga nima kam spraviti pod streho
Industrijski razvoj Sao Paola v Braziliji se je od leta 1908 do zadnje vojne povečal za 50-krat. Leta 1874 je to mesto štelo 25 tisoč prebivalcev, danes jih ima ie okoli tri milijone in pol in se njegovo prebivalstvo veča za 150.000 na leto. Letalski promet v Sao Paolu se kosa z letalskim prometom kateregakoli mesta na svetu razen z New Yorkom. ker ga samo z bližnjim Rio de Janeirom povezuje kar 80 prog na dan. Vse to hi kazalo, da je Brazilija čudovita dežela, saj je po navadi življenje mesta odraz življenja dežele. Toda močno bi se motil, kdor bi po življenju Sao Paola in drugih razkošnih mest ob Atlantiku ocenjeval življenje Brazilije. Brazilija je po svoji velikosti četrta dežela na svetu, meri 8 milijonov in pol kv. km površine, šteje pa le 60 milijonov prebivalcev. Večina teh pa je še nepismena in živi v razmerah, da štejejo za prave prebivalce le orih 15 do 20 milijonov ljudi, ki žive v njenih mestih ob atlantski obali.
Ko smo pred časom ob zrušenju Jimeneza pisali o Venezueli, smo ugotovili, da je v tej deželi vladal teror in na eni strani skrajno bogastvo, na drugi pa skrajno siromaštvo. Za Brazilijo bi ne mogli reči, da ji vlada diktator vrste Jimenez, za-
y Tuniziji so postavili barikade, da bi francoskim posadkam preprečili vsakršno gibanje; le barikade stražijo tudi ionske
to pa velja tudi zanjo velikansko nasprotje med redkimi bogataši in med veliko večino siromakov. Nekaj številk: Po statističnih podatkih pride na posameznega državljana ZDA milijon 200 lir dohodkov na leto, v Italiji pride na posameznega državljana 250.000 lir dohodka, na posameznega brazilskega državljana pa komaj 100.000 lir. Ce računamo, da je življenjska raven Brazilca dvakrat in pol nižja od povprečne ravni v I-taliji, potern nam bo jasno, da je življenje brazilskega človeka že na meji nemogočega.
Kako pa je možno kaj takega v tako veliki in bogati deželi, ki pridela nad milijon ton kave na leto, od česar dobi samo rž prodajo v tujino nad milijardo dolarjev deviz? Odgovor nain daje brazilski «kralj kave« Jeremia Lunardelli, ki se je izrazil takole; ((Brazilija je za 90 odst. ne le siromašna, ampak obžalovanja vredna in primerna edinole za življenje zebujev in za pridelovanje kave. Ce Brazilijo industrializiramo, nam Amerika in Evropa ne bosta mogli več dobavljati svojih strojev in avtomobilov in bosta zato mogli od nas kupovati manj kave. In če prodamo manj kave, od česa bomo potem živeli?« Ta izjava je dovolj značilna za miselnost brazilskih »kapitanov«, zato ni nič čudnega, da je v Braziliji le 5 odst. obdelovalne površine obdelanih in da se v njenih mestih hranijo z uvoženo hrano in sicer z ameriškim krompirjem, danskim maslom in podobno, ker je cena uvoženih pridelkov nižja kot cena domačih pridelkov. Sicer pa gre do 40 odst. brazilskega pridelka pozlu Brazilski kmetje namreč nimajo kam spraviti svojih pridelkov, zato jim žito, krompir in ostali pridelki povečini segnijejo.
In še eno vprašanje; kako Je možno, da je v deželi, ki so jo že pred toliko stoletji začeli kolonizirati portugalski koloni, stanje še vedno tako porazno? Nad 60 odst. prebivalcev te dežele je še danes nepismenih in čeprav je volilna pravica priznana vsem, smejo voliti le tisti državljani, ki so pismeni. Toda od 13 milijonov pismenih volivcev jih voli le 7 do 8 milijonov. In čeprav se mesta neverjetno naglo širijo, čeprav so bulvarji Ria De Janeira in Sao Paola in drugih mest lepši in razkošnejši od bulvarjev velikih evropskih mest, hodi tudi v teh mestih v osnovno šolo
komaj 25 odst. šoloobveznih otrok. Pri takem stanju bi bilo odveč govoriti o razvoju in napredku.
Brazilija je v svoji novejši zgodovini doživela kar več #zlatih obdobij«, najprej s svojimi sladkornimi plantažami, nato s svojimi ležišči in rudniki zlata in diamantov, prišla je nato ((zlata doba« brazilskega gumija in končno sedanja ((zlata doba« kave. Vse to pa je prineslo dobiček le redkim podjetnim in povečini brezvestnim špekulantom, dočim je ogromni večini ljudstva vsaka »zlata doba« prinesla 1: še večje napore in siromaštvo.
Kaj pa notranje politične razmere? Kot v vseh južnoameriških državah, ima tudi v Braziliji glavno besedo vojska. Predsednik republike sicer ni vojak in je celo socialdemokrat, Jushelino Ku-bitschek, toda glavno besedo ima »leader« vojske, general Teixeira Lott, ki je tudi minister vojske. Mož j e baje apolitičen, vendar se v deželi ne napravi ničesar, ne da bi prej niega vprašali za nasvet. Mnogi mu celo napovedujejo, da bo zamenjal Kubitschka ob prihodnjih volitvah. Kubitschek je socialdemokrat, toda ne socialdemokrat evropskega značaja, ker je brazilska socialdemokratska stranka tipično nazadnjaška agrarska stranka, Poleg tega so Ku-bitsehku nadeli ime «Sput-schek« (po sputniku), kajti mož zelo rad potuje in pravijo, da potuje zato, da bi
se izognil odgovornim odločitvam v državni upravi. Se pravi torej, da socialdemokrati nimajo kdo ve kakšne besede. Precej dejavna pa je Nacionalna demokratska zveza, ki ju vodi Carlos Lacer-da in je nekakšna peta kolona ZDA v Braziliji.
Zelo pomembno vlogo v Braziliji pa imajo sind,kalne organizacije, ki jih vodi Jange Goulart kot podpredsednik rcDubhkr in ta nik delavske stranke. Le da tudi ta delavska stranka ni kdo ve kako delavska, pa č°prav je Goulart idejni dedič Ge-tulia Vargasa, ki se je pred leti v protest proti prepovedi in razpustitvi komunistične stranke ustrelil. Kaj pa komunistična stranka? Po zakonu je bila razpuščena, njen voditelj Luiz Carlos Prestes pa je danes znan pod imenom «vitez upor« in milijoni brazilskih kmečkih in industriiskih proletarcev vidijo edino v njem svojo rešitev. Pa r.e le to. Tudi v vojski imajo komunisti mnogo pristašev, posehnč med m'ajšimi častniki. Kar se pa kulturnih in znanstvenih krogov tiče, je splošno znano, da so vsi več aii manj komunisti ali vsaj simpatizerji. Za pisatelja Georga Amada celo pravijo, da se vsak dan sestaja s Preste-som, pa čeprav živi Prestes v ilegali. Poznavalci brazilskih razmer trdilo, da bi policija mogla kadarkoli Pre-stesa aretirati, če bi se seveda upala, kajti ta aretacija bi haje mogla povzroči-ti reakcijo, ki oi pometla
s sedanjim stanjem in neverjetno korupcijo, ki vlada v brazilski upravi in gospodarstvu.
ZAKLAD V INDIJSKEM SVETIŠČU
Hinduistični svečeniki so po golem naključju odkrili v starodavnem svetišču v se-vernoindijskem Udajpuru skrivna vrata za omaro, ki je tam stala več sto let. Razbili so ključavnico, odprli vrata in prišli v majhen prostor, kjer so našli 24 vreč iz rdečega platna. Tkanina je bila tako stara, da je razpadla, ko so se je dotaknili, iz nje pa se je razsul po tleh srebrn denar. Razen vreč s srebrniki so našli v skriti zakladnici tudi štiri omare z dragocenostmi in nakitom. Po približnih ocenah je vse vredno okoli SO milijonov dinarjev.
Svetišče Natdavara, ki je kakih 70 km severno od U-dajpura, je po mnenju strokovnjakov najbogatejši tempelj v Indiji, saj ima več milijonov funtov vredno premoženje, v njem je tudi nad 600 let star idol. Samo v Bombaju ima to svetišče 34 poslopij, precejšnje premoženje pa tudi v Afriki. — Strokovnjaki pravijo, da so zaklad skrili pred mnogimi stoletji, ko je svetišču grozil napad muslimanskih plemen.
ALI VEŠ..,
— da ameriški republik#’1*'' težko prenašajo bivšega pr® tednika Trumana. Kako tu ne, ko je Truman pred dne
rekA, da «so Amer:icanj znojem premočili sede srajc, da bi mogii P°*n® vsemirje satelit, da pa Je publikanska vlada brez v kega napora dvignila v tosfero življenjske strGf meriškega državljana...« dalje je Truman rekel: senhovverjeva vlada je .(j®* vodila tako, da jo je P“vea v sedanjo gospodarsko d®p sijo. ki. grozi, da se spreB#» v ekonomsko katastrofo.« " kot višek še sledeč Trum#*" zaključek na račun £’J® iverja: «Naša dežela in svet je že sit šefa, ki irna vore, ki so pretkani s pl ritimi liberalnimi in koljubnimi načeli, ki Pa di reakcionarno in slep# litiko.«
— da je Fucksova odp^ ■na Antarktiki — kol P «Daily Mail« — odkrila » ka ležišča črnega Pr* ^ (antracita) in dragih ^ Ležišča črnega premog* ^ baje tako velika, da W doščala britanskim P°... s„ za najmanj 50 let.
v bližini nekdanjega vega oporišča.
— da je nekaterim rt ^ njokom ameriške vojt spelo najti cepivo pr0*1	(l. tenim vrstam raka.
piva sicer še niso preiz na večjem številu Pac.,e niti ga ni še v Pr0<*a,'jll cr
dar je že ugotovljeno, ,^ pivo iz kancerogenih ## u, jiciramo v pacientov o v zem, povzroči formiran sebnih prot.itelesc z# proti celicam raka.	^
— da je novi ameriA' --leposlanik v Bukare«« Clifton R. Wharton -,c gJil V zvezi s tem prihaja s ^ tovrstna vest, ki pravi, ^ ^ na prihodnjih volitvah ^ labami, to se pravi ^ iužnih zveznih držav .f kandidiral za viceguv’e ^ prav tako črnec, m. na listi demokratske s ^
S tem bi demokrati pospešiti zbližanje me
in belci.	#
— da so v Uzbekih*Gr, Rusiji odkrili novo rU'? 's(to-za popolnoma črno rud ^
'cink.,
tan, mangan, kalcij, ® in talij.
— da bo Chaplin v* J ?fe oblekel kuto? Vendar
za morebiten Chapli°0J^ W da bi se pomenišil, Pa.fflll, k) kuto oblekel le v ga bo posnel po znaBu Vi11' irskega pisatelja P*tt centa Carrolla «Senc* ^ ge bina«. Dogajanje dr* « jr vrši v nekem sam0® skega mesteca in 0 . jč * zgodbo neke služkinj 'piin ma privide. Charles bo v tem filmu iSra meniha.	.■uAlt
— da je preivfdZ* francoska filmska 'P t bf mo ne Signoret skupn0^eCc”' | tonskim igralcem .juiir Guinnesom dobila ^it britansko priznanje zufn«fn' lanskoletno filmska ^ niško ustvarjalnost 'n ,.e »k* grado britanske ^ j)ilt, demije. Poleg njiju t p ječ likovani še Jean pe0«a re Brasseur. MV,e?enroe. geot in Marilvn	m	*
vinskim sijajem. Ruda1. tj. je železo, antimon, e|j^jsij
-nU«
— da so včeraj	m
poskusni obrat	v«
pravi zadnji, - J; jroce !■»
ke jugoslovanske h’ opraV>J.
le »Jablanica«.	0„U,
nem poskusnem P -ese# ho trajal okoli ?e!.u»osl°vL bo ta velikanski J _ino P ski objekt deloval s	^
r - da bodo rnorate > Španke ne gl^e ,• »ureč«, «trapecov« sjek#’ „ nin storžev» nositi
i' > *!
Franciji imajo velike
vojaštvo pomaga prebivalst
poplave. Slika kaže ViJloneuve Saint-Georgcs, kjer prebivalstvu pri reševanju ljudi in živine
in da bo vsaka te’ gjeti
še deklica, mora stalit)
/	10 lCIV voj
pozimi (po 12n ttVice, V nositi dolge n0» m h ge tako je sklenil SP p!(, p j, liški pnmas msgr■ lrl(ji niela, ki zahteva, „anč0^ ke ki prihajajo v
oddih pokrijejo #	n"° itr
ge in podobne n nS/sen'u (i | Kot vidimo je [u f j« toliškemu kar^ -v0 a? do morale, z#”1 srcU (l da mu ni tako Prl Ijenje Berberov let#!5 ki jih Francovo
bombardira.	ho®1
- da bi atomska b. jjj eksnlozivno sil°>, sj]i ' ti' zala eksplozivn’ sjcer ton dinamita (k ,llcg h° v ir kdo ve kako1.Vkj)ometr5iiKJ-na premeru 10'	Jilj
ničila vsako u ^	P°v*0s>>,|J'
Ker bi nam r«1- ^ temperaturo do t bt se oljnate b* b> V in umetniška P v fp° . jlv
primeru u— godi.-Kaj bi se Pa aB žjU, " mi na tem P°	^
10 ne pravi. fta*'* ^\ — da je Prl tjraee..t
filmske '0ral.ne t^°A zašel v imantne	j*
ko je pisal P ik v . francoski	Kr
pod naslovom	#•	, jt.
11 Khan sta vn *t0 < 1$ Ranieri je s'c ftt, d*' pO1.
kal, vendar )e
nik b rodov,a Ue v M®
lastnik iara	„d<Kct *
1» in omenjen ^ da tudi pP nienja.
JAMES
hilton
POSMRTNA	RAZSTAVA	SLIK	MOSE	Pl	J	A	DA
il anak 3e privil potaplja-čelado, nakar se je Sung «.„-7 akor že morda deset jsockrat v svojem življenju rahlo spustil v toplo mor-Počasi	 ■
se Je skozi pro-, ,.ze^eno vodo pogrezal
prav BU je čudna'
v *eb vodah česta po-
hdo,
JSdrovine
],j	" SV°J0 potapljaško če-
• napihnjeno obleko iz
v • , !ne 'n gumija, držeč in (!! - rokah signalno vrv »rezo za školjke.
ena?"! •’*b je imel šele vef vaiset, pa je delal že jen j. K-,kot P°taP!iač. Roja r. c na piantaži gumi-. Sumatri, od koder ga Po neki slabi letini
•tSl° na jug, kjer je
za-
pri
služek Ta ,na3U SUlen Za'
s sv .'. ^edel je le to, da sitih Porenjem po mor-semik	pri J°vu bi-
ži a školjk lahko zaslu-n0st I\ar’ ne glede na mož-bise’ a slučajno najde kak to 7	elcajkrat se mu je
Posrečilo.
Es ^i-,V^da*’ da znesek, ki so šal P .acali njemu, ni znane h*/ sloline končne ce-V'd a«° je biser dosegel Mi sj	larnah Pete avenije.
Uralski I3 ie njegov av-od«A* - po<ljetnik z dve sto *a nTm dobičkom delal je -g 0 ameriško firmo, ki Žila T Prav toliko zaslu-
*• Ni
1 b
Pr°dajali pivo in konser-
’aiski '\ Vedel> da ga je ki-
so	lokala, kjer
v® n v	r-■ ~
je’ h,Crtn° goljufal. A ker »tvari * 7 *°Rko preprostih da n;’ ?? jih ni vedel, mor-tu ftlo *1° Presenetljivo, da ga pad razumeti nenadne-tt>vner_Ca cen biserov na sve-■z t«_. trSu, kakor tudi ne da
Potopit-0.™ dvakrat več Prinest* 'n za 'sto plačilo Žin0 si* Verr dvakratno mno-školjk
izvirajoče nujnosti,
,‘vari!*ndar, je bilo nekaj Vedei ’ <p* R*1 je Rung Lo Etafjj' ako je poznal geo-*kega svojega koščka mor-\itsj dna ne daleč od Htu aVskih otokov tako Ijtiji’ almr pozna večina V yV°je mesto ali svojo Preždi e.^el je za čeri in globine tega fan-*8 tel ga Podvodnega sveta, Votl^*** somrak koralnih.
Za senčne podobe po-1'tfti baz'vali, ki je s svo-i'0PisatfSedami komaj mogel O* Iob'. Večkrat je stopil So brezna in strmel v *nu je .Paizmernost. Potem Eov0, '1°, ko da je to nje-l°če	njemu pripada-
nje Rje. in ko se je Vršje „spe* povzpel na po-• Če^ ^ *a mxsel tolažila 'Preže 7e vsebina njegove 'ono, dosegla razočarljivo
*Pu pr-!^ušnje je vedel, da S, če3p kri iz nosa in iv* °stan»e prenaglo potopi >!' da Predolgo spodaj, > je , a občutek, ko da t8" ok- n obroč priko-8,t| nit, 1 dela. Ampak o 86	- Kjazmišljal ni. To je
njegovemu
toklioSSo k
lil
dvoii^8 tihem pa je go-
n*!' PraL aanj - , prve so driv9rfev ,lcne narave, da bi /Uee Do* , dovolj denarja,
. v'r j. ’ da bi se vrnil na
ta Sv°iogae n?°rooil z dek,i’
, cilj P'emena. Ampak
S Odrn ,mU ie vc tl7ic^lka'.v dalj
rnu je vedno hi-ri .“Jegnv [aI v daljavo, kaj-v°baial ,ZRs)užek je komaj
tl°St Wnn.itajsko iznajdlji-
X> ^ ka lokala’ P” kara- Umctnnn:ie8ov račun stal-al si ; ° naraščal. Čudno, Da*1® Lo Se7ako prizadeval, >..Vscni 2i0!kak°r ni mogel
HT kitali *Z dolgov pri , 'ler j Jskern trgovcu, a
ot >* Žani,.*- * dolžan, ni 0kov, ' 'ti Thursdayskih
j S je
a,,, čutil j‘'dov°ljen, kadar
Sij ’ da sn ...	 .
q*>t;
80 se - njegovi
C*nitTaiti podR,at;
hj. ribe s alnih tal. Cudo-a®» kau- ° Plavale mimo Ue v som1" 1iostoresciraioči
iK"ak'’
H , ‘ z vrvio m s,ena’ W'8°ko aaP0’ dočim mu H c* v « niim sledila ^ *'*I'avadtTri toka. Imel l^^aT0, srečo: njego-
.V* Plošč b*'a P°'na Skolj-> 'Mul kakor
lt>e. ne v!*' Sklenil 'm So. bo šel več v
C«Ra ? av tu, sredi u-
■ fZ?čuti, H0V°listva .je
C’
H '""H
»v *^*o k	vse ni e-
tost snTzela Ponovna
sPričo
"'»■m,
Pogieda, ki
0
V t 7 slovenski ^NLONSK! re-
u.'* ®a;t p Ja “Tbe Slavonic v. izde-Ur°Pean Review»,
"»*![ Priobču,1°ndonska uni‘ 'tČK, Vilki V sv°ji zad-
5?“ XXXVI-
d -' av° o sloven-hnA- Preporodu, Ja 1Sal Profesor A-V dr n glasbo v Vo7»va jJ ra8otin
k,: Eiasb;ravo S> i« nem
X;The
izšia
Ljub-Cvetko. Pod naslo-
1 je iz oddaljenosti nekaj korakov strmel vanj. Bila je nemima senca največjega morskega volka, kar jih je kdaj videl.
Sung Lo je bil seveda večkrat zadel na te neprijetne pošasti. Vedel je, da le redko napadejo popolnoma o-premljenega potapljača, ker jih plaši njegova grozeča pojava in neprestano vrvenje zraka iz izpustne zaklopke. Vendar je potapljač previden v njegovi bližini. V sli po mesu je vedno nevarnost, da hudobno šavsne po goli roki.
Ko se je ropar približal, je Sung Lo odprl svojo iz-pustno zaklopko in sprožil v vodo salvo pokajočih zračnih mehurčkov. To bi pri nekoliko sreče moglo preplašiti roparja. Riba pa je bila spet za njim s podvojeno radovednostjo in jo je moral ponovno plašiti z raketo zračnih mehurčkov. Sung Lo je vedel, da je njegovo življenje najbrž odvisno od te borbe med strahom in radovednostjo.
Zdajci je planil volk na njega, začutil je, kako so ža-gasti zobje zdrknili ob ko-vinasti čeladi. Sung Lo je sunil z nožem, ki ga je ;mel za odkrhavanje školjk, in zadel na očitno trd, nepro-diren oklep. Vzlic temu je bil učinek tak, da je nenadoma postal ves podvodni svet živ od poskakujočega in prevračujočega se besa. Njegova prisebnost ga ni zapustila. Vedel je, da mora sredi vsega tega vrenja paziti na tanko cev, ki mu dovaja zrak v pljuča. Čakal je, na pol slep, z iztegnjenim nožem v roki. Potem pa se je v nenadnem besu zagnal naprej in začel divje mahati okrog sebe — kakor to delajo mnogi njegovega plemena na kopnem.
Uro pozneje se je na krovu ladje Avstralec nagnil nad stegnjenim telesom Sun-ga Loa. Na krov-so ga privlekli nezavestnega, čeprav očividno ni bil ranjen. Mrežo za školjke je bil izgubil.
Sung Lo se je zbudil iz nezavesti. Toda o morskem Volku ni Avstralcu ničesar povedal. To je spadalo med stvari, ki bi se ji bil Avstralec smejal in ki bi jo le na pol ,verjel. Le to je rekel v svoji pokvečeni angleščini: «Spodaj veliko velikih školjk. Morda jutri iti ponje.«
Toda zjutraj je bil Sung Lo mrtev. Umrl je za srčno kapjo. «Večjno jih zadene prej ali slej,# je Avstralec hladnokrvno razlagal nekemu obiskovalcu s kopnega. «Vsi ti fantje ostajajo predolgo spodaj in se prenaglo potapljajo — nič ne pomaga, če jih opozarjaš, ne poznajo nobene previdnosti .. . Čeprav Malajec, ni bil nezmožen, ampak butec, v splošnem.
m
izvirnost
Edinstven primer, ko se rojen in že izšolan urnelnik posveti revoluciji in delu zanjo ter postane po zmagoviti vojni državnik in diplomat
V naši dobi niso tako redki primeri, da državnik ali diplomat posveča svoj prosti čas kaki panogi umetnosti; spomnimo se samo na Win-stona Churchilla, čigar slikarska dela -— mimo literarnih — so si pridobila določen sloves. Mislim pa, da je dinstven primer, ko se rojen in že izšolan umetnik posveti revoluciji in publicističnemu delu zanjo, pozneje pa, po zmagoviti vojni, postane državnik in diplomat mednarodnega formata, kakršen je bil lani na povratku iz Londona v Parizu preminuli Moša Pijade.
Od celotnega opusa slikarja Moše Pijada je ohranjenih 70 slik in preko 200 risb. Ze leta 191S mu je šlo na postaji v Ohridu, kjer je z namenom, da bi se ves posvetil slikarstvu, sprejel službo honorarnega učitelja risanja na tamkajšnji gimnaziji, v izgubo več dokončanih slik in okrog 200 risb. Tudi pozneje, po povratku iz Lepoglave, kjer je bil zaradi svoje revolucionarne borbe zaprt od leta 1924 do 1939, je podobna usoda doletela marsikatero njegovo slikarsko in risarsko delo. Kljub tem stvarno pogojenim vrze-lim in kljub dejstvu, da so minila vmes leta in leta, ko mu njegovo politično in državniško udejstvovanje ni dovolilo prijeti za čopič in svinčnik, pa kaže pričujoče razstavljeno delo dobro opazno kontinuiteto v umetniškem razvoju.
Moša Pijade se je šolal v prvem desetletju našega stoletja v Muenchenu v privatni šoli Heinricha Knirza in pozneje prav tam na Akademiji likovnih umetnosti kot študent Angela Jouka. Nekaj let pred njegovim prihodom so zapustili Muenchen naši vodilni impresionisti. Vendar Pi* jade ni impresionist, čeprav je njegov čopič kdaj pa kdaj — zlasti v pokrajinah iz Lepoglave in pri nekaterih portretih iz zadnjih let (portret Lepe Pijade) — tudi nekako impresionistično sproščen. Po portretih, ki pri umetniku prevladujejo, bi utegnili morda Pijada označiti za psihološkega realista.
Za tiste, ki jim ni bilo dano ogledati si razstave pokojnega umetnika in državnika, bi morda še najlaže označil njegov preostali in v Moderni galeriji razstavljeni opus kot avtobiografsko izpoved, več še kot avtobiografski doku-
ment. Moši Pijadu očitno ni šlo za iskanje novih , oblik, ni mu šlo za formalno umetnost no eksperimentiranje. Muenchen in pozneje Pariz, pa tudi domači Beograd so- mu dali zanesljivo obvladovanje tehnike, katere se je Vešče in izvirno posluževal, da je v podobi in risbi fiksiral razne etape lastnega razvoja, intenzivno in dokumentarno polno zajel ljudi in kdaj tudi pokrajino (zlasti Okoliš Lepoglave), ki so ga obdajali, in se šele pod večer svojega življenja sprostil do upodabljanja tako izključno slikarskih objektov, kot sta tihožitje in ženski akt.
Vsaj mene so na razstavi najbolj impresionirali Pijado-vi avtoportreti, ki jih je v o-lju in risbi za celo malo galerijo, in pa portreti njegovih
tovarišev-zapornikov v Lepo-glavi. Ti portreti so poleg prave psihološke študije, ki kažejo kot avtoportreti v e-tapah notranji razvoj umetnikovega obraza od njegovih slikarskih začetkov pa tja do tik pred smrtjo. Ta obraz kaže v mladosti zasanjanega, v svojo notranjost uprtega mladeniča, dokler se v avtokari-katuri ne pojavi naenkrat e-lement humorja in avtoironi-je. Pozneje se ta humorni in ironični element v avtoportretu stopnjuje, dokler ne preide v same poteze in v sam izraz oči na obličju. To je resnično samoizpoved in samoizpovedni dokument moža, ki je šel skozi boj in trpljenje in se končno povzpel do kritičnega in vendar do tako dobrohotnega znatne umetniške dodelanosti
Moša Pijade
Pokru jina v okolici Le poplave (o-lje, Moderna galerija, Beograd)!
pogleda na življenje in stvari sveta.
Izredno impresivne so tudi portretne študije pijadovih tovarišev-zapornikov iz Lepoglave. To so trdi, težko preizkušeni obrazi mož, ki se za-
vedajo, za kaj se borijo in za I Revolucionarno delo, zapori
kaj trpijo. In neka svojevrst-1 in pozneje državniške in diplomatske funkcije so za leta in desetletja iztrgali umetniku čopič in svinčnik iz rok. Številna njegova dela so nam šla, ko so bila že izvršena, v iz-
na turobnost seva tudi iz Pijadovih lepoglavskih pokrajin, katerih žive barve so vse nekako utišane z zamolklimi toni.
gubo. Vendar je tudi to, kar nam je ostalo, dragocen umetniški dokument, ki priča o veliki nadarjenosti in umetniški izvirnosti velikega borca in državnika Moše pijada.
VLADIMIR BARTOL
r
I
SE EN ROMAN IZ PARTIZANSTVA
X
I
..J
Karel
Grabeljšek
Pomlad brez lastovk
V svoji redni zbirki za tekoče leto je založba Kmečka knjiga izdala partizanski roman Karla Grobeljska «Pomlad brez lastovk«. To je že drugi večji tekst Grabeljška in v kratkem času že tretja knjiga. Pred tremi leti je Grabeljšek izdal zbirko novel, potem roman «Do-lomiti se krušijo« in zdaj novo delo — «Pomlad brez lastovk«. Ta roman je nadaljevanje prvega romana in kot je dejal pisatelj v nekem intervjuju, drugi del trilogije, ki jo ima v načrtu. V tem Grabeljškovem drugem romanu nastopajo zato tudi nekatere iste osebe, kot v prvem, zlasti
glavni osebi partizan Frenk in komisar Aleš. Le zgodba je tu bolj zgoščena. Pisatelj pripoveduje o usodi nekaj partizanov, ki se ob sovražnikovi ofenzivi skrivajo nekaj dni v bunkerju pod skednjem. Celotno dogajanje je torej omejeno na nekaj dni ofenzive in le na nekaj oseb, na tri, štiri partizane in na gospodarja Smrekarja, v čigar skednju je partizanski bunker, ter njegovo ženo. V tein o-kviru nekaj oseb je dogajanje skopo.
Skupina ranjenih partizanov se zateče v bunker, ki so ga napravili nalašč za to v skednju kmeta Smrekarja. Ker pa se stanje e-nega ranjenca v bunkerju močno poslabša, se bolničarka Mirna odloči, da poišče zdravnika. Ko išče javko, pa pade v roke belogardistom, katerim jo potem izda Smrekarjeva žena, sama nasprotnica partizanov. Toda Mirna belogardistom ne
izda bunkerja in jih spelje v gozd, kjer jo potem na begu ustrele. Ranjeni partizan pa v bunkerju umre. Ofenzive je konec in partizani odpeljejo preostale ranjence iz bunkerja.
To je pravzaprav vsa zgodba. Toda pisatelju * to pot ne gre toliko za .zgodbo kot za moralna in etična vprašanja, ki se jih pogumno loteva. In prav v tem svojem romanu je pisatelj prav zaradi tega napravil velik korak naprej v svo-’ ji-m pisanju. Na eni stt&ni rešuje pisatelj prei.i^em vprašanje bolničarke Mirne, ki je nekoč hodila z ■talija-ni, potem pa je prbšbrval;-110 odšla v partizani. Zdaj pa se je v ofenzivi izkazala in rešila bunke- z ranjenimi partizani. Njej nasproti stoji Smrekarica, premožna kmetica, ki je s svojim srcem na strani belogardistov, pa vendar ranjenih partizanov ne izda. ker bi to stalo glavo njenega moža in morda tudi nje sa-
me. Potem je tu še parti- | kakor mnogo slabše prikazan kot njegova žena. Nekateri liki so torej vse premalo življenjski, da bi nas ogreli in prepričali. Boleča točka romana je tudi pisateljev stil in tudi jezik ni najboljši. Ce bo Grabeljšku uspelo v tem pogledu izboljšati pisanje, smemo od njega pričakovati še bolj do-
zan Fčenk, pri katerem rešuje pisatelj vprašanja likvidacije izdajalcev. Ostali dve glavni osebi kmet Smrekar in komisar Aleš nista problematični osebi.
Grabeljškov roman ((Pomlad brez lastovk« je vsekakor zanimivo delo, ki bo bralce pritegnilo. Kljub temu, da je zgodba sama preprosta, je pisateljevo pripovedovanje zanimivo in živahno, Grabeljšek partizanstvo dobro pozna in prav ta prepričljivost je delu v prid. Nekateri prizo-i so vsekakor mojstrsko prikazani. Zato knjiga prav zaradi svojega resničnega prikazovanja partizanskega življenja pritegne Na drugi strani pa je treba reči, da se pisatelju prikaz vseh figur le ni posrečil. Ce je na primer partizan Frenk živ lik, pa je nasproti temu komisar Aleš bled, docela papirnat lik, ki bralca ne prepriča. Tudi Smrekar ni dovolj živ, vse-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiitiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kipar Tomo Rosandic 1878-1958
loma Rosandi*;
Mh.uleri ka
(detajl, les, 1928, Narodni muzej, Beograd)
Rojen v družini tesarjev in kamnosekov (v Splitu 1. 1878) se je Tomo Rosandič najprej tudi sam posvetil u-ku tesarstva. Ko pa je bil v splitski tesarski šoli, je zahajal tudi k uram risanja, kar mu je bilo kmalu v korist. Očitno ni hotel ostati samo tesar in je odšel v Italijo. Ogledoval si je slike in zlasti kipe v Rimu in Florenci, pa tudi v Padovi, Sieni,! v Benetkah.
Bilo je 1. 1906, ko je poslal neko skulpturo na razstavo v Milan in tisk je temu delu posvetil dovolj pozornosti. Rosandič je sedaj vedel, da bo postal kipar. Vrnil se je v domovino, delal je skupaj z Meštrovi-čem in skupaj z njim je tudi odšel na Dunaj. Tukaj je raistavil dve deli na razstavi secesije. 2ivljenje na Dunaju ni bilo lahko, trpel je in stradal, toda bilo je vaino, da je bil tukaj, ker na Dunaju je imel možnost, da se sproti seznanja z modernim kiparstvom,
Tudi Rosandič je prevzel nova pojmovanja, toda osla-■njal se je na solidno obrtno osnovo. Njegovi razstavi na Dunaju in v Zagrebu (1909-1910) pomenita že lep uspeh, leta 1911 pa je nastopil na mednarodni razstavi v Rimu v srbskem paviljonu. Potem sta v 1. 1917-1918 sledili razstavi v Londonu in Edinburgu, od 1. 1920 je redno razstavljal z drugimi jugoslovanskimi kiparji kot tudi na vseh jesenskih in »pomladanskih razstavah v Beogradu. Njegova dela so leta 1933 šla na razstave v Belgiji in na Holandskem, 1. 1937 pa v Rimu in Parizu, kjer je prejel Grand prix.
Rosandič, ki se je že leta 1925 preselil v Beograd in postal profesor na Akademiji likovnih umetnosti, je na tej soh postal 1. 1937 rektor in na tem mestu je ostal 20 let. Tedaj je ustanovil svojo mojstrsko delavnico, kjer je delal le z izbrano skupino učencev, L. 1955 je odšel
uživat zasluženi pokoj v svoj rodni Split.
Delo kiparja Rosandiča je zelo obsežno. Njegovi kipi st nahajajo v javnih in zasebnih zbirkah v raznih krajih Jugoslavije in inozemstva.
Ime Tome Rosandiča bo v zgodovini jugoslovanskega kiparstva ostalo na enem izmed prvih mest.
Toma Rosandič
Pieta
(detajl, bron, 1924, SPpetar na Braču),
gnane in dobre literarne tekste.
«PomIad brez lastovk« ni veliki tekst partizanstva, je pa zanimivo branje, po katerem bodo bralci radi segali. Zaradi omenjenih etičnih vprašanj pa je knjiga tudi napredek v pisateljevi razvojni poti.
Sl. Ru.
iiiiMiiiiiiiiitiiiiiittitmiiiiiiiiiiimiuimiiiimuiniiiimiiiimiHmimiimniimmiiimiiiiiitmii
Zgodovina kirurgije skoraj kot leposlovje
(Jurgen Ihorvsald, Stoletje kirurgov)
Poljudnoznanstvene knjige navadno zanimajo širok krog bralcev. Ce pa gre za poljudnoznanstvena dela s področja zdravstva, pa je zanimanje za take knjige še toliko večje. To je tudi razumljivo, saj je zdravje najvažnejša človekova dobrina in so na vprašanjih, ki se tičejo zdravja, močno zainteresirani vsi ljudje. Zal imamo v slovenščini sorazmerno malo poljudnoznanstvenih knjig s področja zdravstva, posebno malo pa še s področja zgodovine medicine. Pred leti je izšla znana knjiga Paula de Kruifa •Borci proti smrti« tudi v slovenščini ter je takoj zbudila veliko zanimanje med slovenskimi bralci. Zdaj pa smo v slovenščini dobili novo knjigo s področja zgodovine medicine. To je poljudnoznanstveno delo o zgodovini kirurgije, ki ga je napisal Juergen Thorwald in ki je v slovenščini izšlo pod naslovom ((Stoletje kirurgov«.
Zgodovina kirurgije je zgodovina zadnjih sto let. Začenja se v letu 1846 z odkritjem narkoze in z možnostjo operiranja brez bolečin. Vse, kar je bilo prej, je ena sama noč nevednosti, muke in brezplodnega tipa-, nja v temi. S temi' besedami, vzetimi iz citata Ber-tranda Gosseta, in objavljenimi kot motto h knjigi, je avtor utemeljil pomembnost svojega dela in nakazal tudi nje obseg. Gre mu predvsem za to, da v svoji zgodovini prikaže na eni strani grozotno temo pred začetki moderne kirurgije, ob-enenj pa ves začetek razvoja moderne kirurgije, ki je prinesel človeštvu toliko odrešenja. Tako , nam pisatelj' nazorno, skoraj .preveč realistično opiše operacije, ka-knšne so poznali v prvi polovici preteklega stoletja, ko so brez omamljenja, pa tudi brez. osnovnih pojmov asep-se, brez pravega poznavanja notranjega ustroja človeškega telesa in brez modernega kirurškega orodja naravnost mrcvarili žive ljudi. Nato nam opiše, kako je prišlo do prve narkoze in kako veliko olajšanje je prineslo to bolnikom. V naslednjih po-
glavjih pa opisuje avtor, kako je v nadaljnjih letih kirurgija napredovala, ne sicer brez težav, toda vztrajno velikim uspehom naproti. Asepsa, prva odkritja bakterij, preprečevanje gnojenja, uvajanje čistoče v kirurgijo, gumijaste rokavice, to so bile tiste osnovne stvari moderne kirurgije, ki so pripomogle k napredku in prvim uspelim operacijam želodca, carskemu rezu. operacijam slepiča in končno tudi srca.
Knjigo »Stoletje kirurgov« je, kot pravi pisatelj v predgovoru, napisal po zapiskih svojega deda H. St. Hart-manna, ki je bil zdravnik in kirurg in je kot zgodovinar medicine v preteklem stoletju potoval po Evropi in A-meriki in bil sam tako rekoč neposredno udeležen pri velikih odkritjih na področju kirurgije. Obširen del na koncu knjige pa dokazuje, koliko gradiva je poleg teh zapiskov obdelal avtor, da je nastalo pričujoče delo. Tako je knjiga ((Stoletje kirurgov« izčrpen prikaz zgodovine kirurgije v preteklem stoletju.
Avtorjevo pisanje je vseskozi zanimivo, stvarno, skoraj preveč realistično, celo grozotno, vsekakor pa pretresljivo. Zlasti v tistih poglavjih. v katerih opisuje strahote prve kirurgije, rezanja človeka pri neomrtvi-čenem telesu Morda ie av-tor res tudi nekoliko dolgovezen in za nestrokovnjaka tudi utrudljiv. Toda kniiga ni roman, temveč poljudno napisana zgodovina kirurgije. Tako mora bralec imeti marsikdaj tudi nekaj potrpljenja, da se pretolče skozi avtorjevo pripoved. Posebno še, ker je ta pisana v starem slogu kronike in osebne pripovedi.
Kljub temu pa je treba avtorju, ki pravi o sebi. da je študiral najprej medicino, nato pa še zgodovine ter za pisanje knjige zbral tudi o-fcromno gradiva, dati vse priznanje za zanimivo knji. go. Gotovo bodo to knjigo, ki razsvetljuje napredek človeškega duha na področju medicine, radi prebirali tudi slovenski bralci
si. Ru.
PrlniorsTcT "tTnevnlk
— $ —
9. marca 195*
Jr$xW'*>% y i-n & -,
f
*> NPP8|r
Igralka Frau Barler razkazuje šest parov ženskih čevljev, ki veljajo približno mili jon* dolarjev (nad 600 milijonov lir), okrašeni so namreč s pravimi briljanti in drugimi dragocenimi kamni
SLOVENSKI ZNANSTVENIK Pl S E
Kaj je z (jasnovidnostjo
Ali lahko v resnici kak človek neposredno vidi prostorno ali časovno skrite pojave in predmete? Jasnovidci res vidijo vse, kar je bilo in bo ?
i
»i
i
*
«
i
2e pred poldrugim tisočletjem nas je na posebno človekovo duševno sposobnost opozoril rimski modrec cesar Mark Avrelij, rekoč: »Ali res mislite, da gleda duša samo skozi oči?«
Sedaj se vprašamo, ali res more kak človek nenosred-no videti prostorno in časovno skrite pojave in predmete, torej pretekle dogodke, ki so izginili brez sledu in prihodnost, ki je docela nevidna očem? Ali pa smo do teh pojavov brez moči, kakor do zvezd nad seboj? Jasnovidnost naj bi bila posebna duševna sposobnost nekaterih ljudi? Ti naj bi videli vse, kar je bilo, kar je in kar bo? Sposobni naj bi bili za gledanje v nevidljiv prostor in čas? Razumljivo je, da so za*o doslej znana čutila brez moči. Medtem ko ste o prenosu misli bolj ali manj prepričani, je s potrditvijo jasnovidnosti teže: čim bolj se poglabljamo v ta pojav, tem bolj se nam odmika. Literatura navaja, da so za to sposobni nekateri mesečniki, somnambulni ljudje. Vendar Lafontaine pravilno ugotavlja, ko pravi, da do danes še nismo naleteli na mesečnika, ki bi s svojo jasnovidnostjo odkril iskan zaklad. Noben jasnovidec ni napo-
vedal svetovne vojne z vsem njenim obupnim opustošenjem, noben in odkril dejstva, da globoko v egiptovskih tleh že 3000 let leži egiptovski faraon Tutankamon. Številne nagrade za «vidce in bralce brez oči* niso bile podeljene. Do prve svetovne vojne so doživele vst kritično-eksperimen-talne razprave o tem pojavu le negativne rezultate. In vendar se znanost s tem problemom še danes ukvarja.
Pravzaprav bi morali pojav imenovati: prostorna in časovna daljnovidnost. Pod prostorno daljnovidnostjo razumemo, prvič,, dojemanje določenih dražljajev z ne-ustrezajočimi čutili, to se pravi sposobnost, da nekdo s kožo vidi, s prsti bere in podobno. Vendar pod prostorno daljnovidnost spada tudi neposredno gledanje (brez dotika) v nevidljiv, oddaljen prostor. Pod časovno daljnovidnost spada predhodno spoznanje bodočnosti in gledanje v preteklost. Zaenkrat lahko rečemo samo to, da je spoznanje prihodnosti najvišja oblika jasnovidnosti. Vendar je za pravilno metodo proučevanja treba že v začetku poudariti naslednje:	Cim	sta	pri
poskusu prisotni dve ali več
CIRKUS MU JE VSE
Stari klovn Albert Fratellini še vedno nastopa v pariški areni
Ne potrebuje denarja, vendar ne more živeti brez reflektorjev, ploskanja in veselega otroškega smeha - Pisano življenje „cirkuške“ družine Fratellini
V cirkusu «Medrano», ki gostuje v teh dneh v Parizu, nastopajo tudi klovni. Cirkus brez klovnov bi sploh ne bil cirkus — to vemo vsi, saj smo bili že dostikrat na cirkuških predstavah, kajne? No, in na teh predstavah cirkusa Medrano nastopata med eno in drugo točko tudi dva klovna, ki si izbereta dva prostora v prvih vrstah sedežev. Ko se udobno vsedeta, ju o-
pazi direktor cirkusa. Z ostrim glasom zahteva, da mu plačata za oba prostora milijon frankov. Klovna se prestrašita, začneta jokati in tožiti in »usmiljeni* direktor začne nižati denarno kazen. »Dobro, dobro, plačala bosta samo pol milijona frankov.* Enemu izmed klovnov se privzdigne klobuk in umetni lasje se mu naježijo. še bolj ganljivo zajoče. Direktor zopet ni-
Ficko niše
Dragi Primorski!
Grozno Srečo ima oni sodnik, kateri je dal Mul-to parfina enmu škofu, da ni več za ministra šelba. ‘Ma bi videl pole! Ne bi šlo tako Liso, ne, je bres skrbi! Vre zdaj, ko nanka ni noben Minister, je forte žugal proti njemu! In anka vsi časopisi forte od tega pišejo in anka v rad jo govorijo. Manj ko slovenski Raj, kateri nečko molči od tega in se dela, de ben da je gluh in kokar da on nič ne zna od te robe. M a ne bo on meni to pravil! Jast ben znan, da se neče on nobenmu zame Rit, mašma pej ne kašnemu škofu. Zato, ko on nebi mogel storet od manj, da nebi povedal po pravici. In se anka zna, da je forte ob Jektiven in ne govori druzga, kokar nečko golo Resnico. In zastran tega je takmu forte tesko se nazaj držat. In pole bi bla kašna za Mera. Zato on rajši ne črhne nobene. Altroke tisto, da ne znajo od tistga nič! Ne bojo meni dajali za-bivat! Tisto anka vsak vre zna, da prov oni vele in ta prvi zvejo vse. Mašma tisto, kar ke se zgodi u fugo Slavji, za tisto pej imajo forte tanka uha in strašno velike Oči. Pole je lahko, da jim zmanka cajta za take mičkene domače no Vice.
Japele ses Grize je zdaj strašno vesel, in sem slišal, ko je pravil: *Ha, zdaj pej bo fino, boste vidli' Od vsega bomo imeli, in ne bomo nanka delat več hodili. Sem rekel jast, da se bo obrenlo!» *Ma kaj misliš, Japele, da bo?* «Ja, sej tako prav-jo, kako da bojo dali gnar in anka robo.* *Kaj ne znaš. da je tisto samo zastran volitev?* *Jast ne buciliram, samo če bojo dali, magari če bi ble dri-joman kašne volitve/» tTenko boš piskal, Japele moj če boš se zanašal nečko na tisto!*
To more jemet forte fin Nus tisti P s tTeks*. od policije da je samo eden pasek ses usnja povohal in pole je necko pelal policijo dereht u tisto Ogrado na Opčinah, kamor ke je tat zakopal robo in pole je tekel anka k Banam, in je tam se zaletel u tata. Orka! Lahko je na tako vižo ulovit tata in anka kašenna druzga zločinca, kadar se jema tašenga P sa. Kai je tisto kasna bravura? So rek" anka, da bojo dali njemu za na Grado eno forte veliko Kust. Ma tisti, kateri je tekel od zat za p’som pej bo dobil en Grado. Furbast on, ko se hvali ses Delom od druzih!	.....
Mladina ses jugo Slavje bo začenla delat eno veliko cesto in bojo pršli jim pomagat anka ses druzih držav. Ma se še nič ne zna, če bo a7}*a 1711(1' din a od nas šla. Tisto se pej zna, da je treba na tisti cesti bit žvelt in da za tašne, kateri so delikat osebe tisto ni, če niso za fadigo!
Te po zdravla
ža kazen. Scena, ki traja komaj tri minute, se zaključi seveda s popolno »pomilostitvijo* in veselim odhodom obeh klovnov. Nekaj otrok veselo zaploska, odrasli v glavnem prizoru ne sledijo, a-li pa jih ne zanima.
Toda če bi vedeli, kdo je klovn, ki so se mu tako «ježili* lasje, bi bili prav gotovo z večjim navdušenjem ploskali. To je namreč eden izmed treh bratov Fratellini, ki so bili pred tolikimi leti najbolj slavni in najbolj poznani klovni na svetu.
Alberto Fratellini je danes sam. Vsak večer prihaja redno na cirkuško predstavo in se vrača na svoj dom, čim Je svoj nastop zaključil. Albert Fratellini ne dela to za denar. V svoji dolgi cirkuški karieri si Je zaslužil toliko, da bi lahko živel u-dobno, brez vseh skrbi. I-ma prekrasno vilo, v kateri prebiva sam, obiskujejo ga njegovi sinovi in hčere z vnučki in vnukinjami. Toda Albert mora v cirkus, ker sta mu a-plavz in pa priznanje publike bolj potrebna kot vsakdanji kruh. 73 let je star, pa noče ubogati svojih otrok, niti zdravnika, ki mu svetujejo mir in počitek. »Zame sta mir in počitek v oirkusu. Tam sem živel, tam delal in tam hočem končati svoje življenje.*
Gustav Fratellini, oče treh slavnih klovnov, se je rodil leta 1842 v Pra-tu. Starši so želeli, da bi postal duhovnik. Toda mladi Gustav Je imel vse drugačne cilje in načrte. Cim se mu je ponudila priložnost, Je zbežal od doma ter se priključil potujočemu cirkusu Myers. Postal Je eden najboljših akrobatov tiste dobe. Prepotoval je ves svet in nastopal v raznih cirkusih. Svoje štiri sinove Louisa, Paula, Alberta in Fran-čoisa je takoj vpeljal v svoj poklic. Prvi trije so postali izvrstni klovni, Frantjoia pa se je odločil za poklic jahača-akrobata. Nekaj let so tako nastopali, dokler ni nekega dne Louis umrl. Zapustil Je pet sinov. Paul, Albert in Frantjois so se dogovorili, da bodo skrbeli za sirote. Francjois se je zato spremenil v klovna in srečna kariera bratov Fratellini se je tako začela.
Toda tudi ubogi Fran-
gois je težko zbolel. Zdravniki so mu dali le še nekaj mesecev življenja. Pa jih vendarle ni hotel prebiti v postelji. Nastopal je skorajda do zadnjega dne ter si je še nekaj dni pred smrtjo napravil novo klovnsko obleko. »To prinaša srečo,* je dejal svojim delovnim tovarišem. «Mi klovni smo še bolj vraževerni kot drugi ljudje. Ce ne bo prinesla sreče meni, jo bo pa brez dvoma mojim bratom in nečakom.*
Obleka ni prinesla sreče, kajti trio Fratellini se ni nikoli več obnovil. Albert, ki je ostal sam, se je umaknil v svojo vilo ter se predal žalostnim spominom. Edini svetli trenutki so bili dnevi, ko so ga obiskali številni nečaki in njihovi otroci. Tedaj je prekrasna vila zaživela. Na vrtu je bil tedaj postavljen cirkuški šotor in predstava se je začela. Vodil jo je seveda stari »stric Albert*, ki je vedno nastopal kot klovn.
Albert ni dolgo vzdržal
v tem življenju. Poskusil je, da bi zopet obnovil trio Fratellini — ni mu pa uspelo. Nihče od novih klovnov ni znal tako lepo igrati na violino, napravljeno iz stare škatle za cigare, nikomur se ni posrečilo izvabiti prečudovitih melodij iz harmonike-igračke, kot so to znali trije bratje klovni.
Vedno bolj žalosten se je Albert sprehajal po svojem vrtu. Spomini na preteklost so postali vse bolj močni. Ko mu je bilo najhuje, je šel v mestni park in nastopal pred otroki in mimoidočimi. Toda tudi to mu ni bilo v tolažbo, zato se je ponudil direktorju cirkusa Medrano za kratek nastop, pa četudi brezplačno. Direktor ga je sprejel in tako nastopa ubogi Albert vsak večer v svojem kostimu, s smešnim klobukom in s še bolj smešno masko. Ce sliši, da se mu otroci smejejo in da so ga tudi odrasli opazili, potem je zelo vesel in odhaja potolažen domov.
1
V
oseb, tedaj obstoji možnost telepatije, prenosa misli.
Navedel bi primer: Treba je bilo zvedeti vsebino nekega pisma, katere prisotni ne vedo več, ker so jo pozabili. Imajo jo le še nekje v podzavesti. Ker je pa delovanje podzavesti najboljša osnova za prenos misli, vemo, da je vsebino pisma možno telepatsko izvedeti. Prisotni torej poročajo tisto, kar so nekoč videli, slišali, a se tega ne zavedajo več. Dejstvo je, da zavest veliko slabše oddaja pozabljene doživljaje kot podzavest. Vendar je pravi pogoj za jasnovidnost, da res nihče od prisotnih ne ve in ni vedel za določeno dogajanje, vsebino itd. Ce smo ob takih pogojih prišli do določenih podatkov, je razumljivo, da je bila telepatija sama po sebi izključena, ker ni bilo nobenega osebnega stika s predmetom ali pojavom. Koliko posreduje tak stik s predmetom, nam povedo Lafontainovi poskusi. Medi-jalna oseba je točno zvedela za uro in minuto dneva, samo če je nekdo od prisotnih vzdrževal stik med uro in njo. Pogoje eksperimentiranja je Lafontaing zelo spreminjal, vendar uspeh ni izostal. Pravkar omenjena sposobnost je sicer prva stopnja daljnovidnosti, ni pa še prava daljnovidnost. Razen tega je treba računati tudi na velik vpliv na preobčutljive poskusne osebe. Končno ima pri tem nad-normalnem pojavu veliko vlogo sugestija in avtosuge-stija. Tako lahko dober medij napove čas svoje omedlevice, morebitnega samomora itd. So namreč mediji, ki ▼ transu čeato popisujejo svojo prihodnjo bolezen, in to do ure točno. Ko se zbu-de, za svoje prejšnje izjave ne vedo več, vendar se »prerokba* v napovedanem času izpolni. Kako to? V transu se je porodila v mediju (pacientu) neka podzavestna fantazija in ta kasneje, v budnem	stanju,	avtosuge-
stivno prikliče bolezen. Razumljivo je, da je za verodostojnost takih	napovedi
potrebna	stroga	kontrola.
Podobne primere ugotavlja Baerwald. Zatrjuje, da imajo sanje	veliko	sugestivno
ru lahko le prenos misli, občutkov, vendar je za to potrebno, da prisotni lastnosti predmeta prej dobro in dlje časa fiksira. Kar se pa tiče branja zaprtih pisem, naj pripomnim, da dober medij celo v transu le s težavo »odbere« črko za črko. Kar vidimo na javnih predstavah, ima v najboljšem o-ziru le nekaj telepatske osnove, a je daleč od prave jasnovidnosti, po navadi pa potegavščina.
Pravkar omenjena kripto-skopija je za telepatijo drugi važen korak v razvoju parapsihološke znanosti.
Tudi o napovedovanju lastne prihodnosti in prihodnosti drugih, o osebnih »prerokbah«, sta navedla Baerwald in Osty neizpodbitna dejstva. O eksistenci te »jasnovidne« sposobnosti je Osty prepričan, tako kot o obstoju sonca in rastlin. Tudi del obsežnega gradiva, ki govori o teh pojavih in ki ga navaja Baerwald, je absolutno dokazan. Torej možne so neke »osebne prerokbe«, vsaj v simbolični o-blikl. Niso pa možne nado-sebne, splošne «prerokbe». To so le bolj razumske napovedi, ne pa vizije. Kaj je v svojem bistvu jasnovidnost? Za Baerwalda je jasnovidnost v bistvu telepatija. Torej tudi osebne prerokbe nastajajo na telepatski osnovi? Pravi, da imamo nekatere univerzalne telepatske talente, ki med sabo duševno, telepatsko povezujejo ljudi. Od njih tudi sprejemajo podatke iz prostorne in časovne razdalje. Zato taki mediji svarijo pred nevarnostjo in dajejo presenetljive izjave o težkem položaju in hkrati zagotavljajo rešitev. Pravi, da so taki mediji v telepatskem odnosu z vsemi mogočimi oddaljenimi ljudmi. Tako omenja strojevodjo Vlaka, ki se je izognil katastrofi vlaka prav zato, ker je bral misli strojevodje drugega vlaka ir ker je bil v telepatskem odnosu z delavci na progi. Vendar je Baertvaldova domneva drzna, hkrati pa ne razloži dejstva, kako bi mogel nekdo iz množice izbrati prav tisto, kar je zanj prav in kar mu ustvari čut, s kate-
«
I
I
I
l
i
*
K
%
%
%
I
%
te. Po Baervvaldu bi šlo za neko vsevedno jasnovidnost, katero pa je treba v osnovi odkloniti. Rekli boste, ali je pravilna napoved le slučaj? Vendar končno pade tudi list povsem slučajno na določeno mesto. Vaška kombinacija je namreč že sama po sebi nujna v naravi. Dejstvo je, da so nekateri mediji dajali jasne, določene jasnovidne napovedi, včasih sicer le v simbo-liziranju prihodnosti, vendar izpolnile so se. Lahko rečemo, da so te osebne jasnovidne izjave samo predstavnice številnih slučajev podobne vrednosti. Končno pri jasnovidnosti deluje tudi podzavest, in to v obliki slutenj. Tudi te o-snove ni zavreči.
Brez dvoma gre torej pri jasnovidnosti za najvišjo o-bliko duševnosti, za neko posebno sposobnost.
PROF. POT,DF. OBLAK
K lin n Albert« Fialcl
im
moč, in to ne samo na ti* j rim se bo ubranil katastre-stega, ki je sanjal, ampak a pomočjo telepatije tudi na druge. To se pravi, kar je nekdo sanjal, se zato lahko pri njem zgodi ali pa tistemu, ki je z njim v zvezi.
Vendar je Baervvald govoril o neomejeni sugestivni moči sanj, v čemer brez dvoma nima prav. Končno ig^a veliko vlogo pri jasnovidnosti tudi prava prevara. Pogoji in možnosti za take prevare so predvsem ob branju zaprtih pisem in skritih napisov. Javnost niti ne sluti, kako rafinirano »jasnovidec« izvede svoj poskus. Zato ne bomo prišli daleč, če ne bomo teh pojavov metodično, laboratorijsko, proučevali.
Sedaj se bom na kratko dotaknil prve stopnje jasnovidnosti, tkzv. kriptoskopic-nih sposobnosti, katerih bistvo je v tem, da dojamemo neki predmet z neustrezajo-čim čutilom, na primer, da s kožo vidimo, s prsti beremo itd. To delajo mediji često z zavezanimi očmi. Te sposobnosti nastopajo čisto spontano in se jih ne da priklicati. V takem stanju, v transu, je medij sposoben »odtipati* razne lastnosti predmeta, barvo itd. Znano je, da je predvsem palčeva koža sposobna »videti« trde barvne odtise na mehkem papirju. Zdi se, da je to zaradi palčeve preobčutljivosti, vendar v resnici tedaj »gleda« podzavest. Razumljivo je, da tako razpoloženje selo redko nastopa in da je odvisno od raznih či niteljev: od telesnih motenj, od krvnega pritiska, podnebnih vplivov. Skratka; podvrženo je raznim zakonitostim.
Vendar pri vsem tem lahko ugotovimo, da je ravno parapsihologija tki »e bavi s temi pojavi) ovrgla znani Muellerjev zakon, po katerem naj bi vsako čutilo le sebi specifično dojemalo.
Omenil sem že, da ravno tu nastopajo velike prevare.
Opazili ste že, da se artisti poslužujejo zg take poskuse črne obveze. Vedeti je sicer treba, da črn trak, obveza čez oči, dobremu telepatskemu mediju kvečjemu omogoča »odtipanje« raznih lastnosti slik, predmetov (recimo barvo), ker stopnjuje koncentracijo in ga torej trak ne ovira. Vendar za »gledanje in branje« zadostuje že minimalna reža v traku, v prostoru med vekami, ali pa reža ob obeh nosnih krilih. Poskus se je ponesrečil, če so te pokrili z vato. »Jasnovidnost na o-dru« je v najboljšem prime-
I
«
i
i
I
i
i
i
i
i
i
GRAFOLOG ODGOVARJA
MONTY. Za vaša leta ste preveč vsestranska. Ne smete iti tako v širino, pri tem pa zanemarjati S0-bino, to se pravi popolno obvladanje započetega de *•
r
JU
V nasprotnem primeru lahko nastopi dekoncentracij • Brzdati morate peruti vaše fantazije. Ker jemljete vse ko stvar preveč idealno, vas je lahko navdušiti tu ^ za stvari, ki ne zaslužijo vaše pozornosti. Utrjujte vaše dihalne organe s športom.
ZAKRIVLJENO PALICO V ROKI. Premostili »j* precej ovir, predno ste se znašli v sedanjem s**®'' Bodite oprezna, diplomatična, da ohranite pridobljen
6qv se
Čutna doživetja občutite intenzivno. Vaši uspehi večji, če boste delali še z neko drugo osebo. Ne ** zirajte preveč, ker je to najboljši način, da si prtdo neprijatelje. Imate polno ustvarjalne energije. Na spodarskem področju boste imeli uspeh.
PODLOGAR. Kadar boste v miru premislili in nato odločili, lahko pričakujete jasne in trdne rt tate. V nekaterih trenutkih v vas še prevlada neg
•>	As.
vost. Takrat raje odložite nadaljnja ukrepanja in Pjjj čakajte, da se položaj razjasni. Vzemite si več časa vaše osebne stvari, kajti zaradi tega ne boste i® materialnih nevšečnosti. Opaža se težnja za i°' tualnim vzponom, vendar do sedaj še ni otipljiv® zultatov. Svojih odločitev ne odlagajte, ker jih h° pozneje še teže dosegla.
VIDIC. Podatki, katere ste poslali, so nepoP° ^ Vsekakor je možno videti na prvi pogled, da čustva pri vas veliko vlogo in nimate oblasti nad mim seboj. Vaš živčni sistem je prenapet. Ne P°“
njujte pa samega sebe, kajti na svetu je polno klicev, boljših ali slabših, pa vendar ni nobena mota, če smo zaposleni tu ali tam. Glavno pa je, “ naše delo vsem koristno. Sami lahko vidite, da j* ,0 udejstvovanje v skupnosti enako potrebno kot vseh ostalih. Laž zavračate in govorite raje odkrito-čeprav to včasih boli. Prehitro se razburite. Vasa vahnost povzroča poleg slabih živcev tudi fizično • panost. Zaupati morate sami v sebe, pa bo post*1 rak trdnejši in zagotovljen cilj bo pomembnejši-zite na svoje izjave, ker bi v nasprotnem lahko poslabšali svoj odnos z okolico.
fr
VREČKO. Najbolje se počutite v poklicu, kated
v zvezi z naravo. Pazite, da v vašem vsakdanjem vilu ne bi noge preveč trpele. Intelektualne spo1
r
oPrJ'
-sob«5-
M
sti znate praktično in sistematično uporabljati. - ji ste preveč obdani z originalnimi zamislimi, kat«"'
še čakajo uresničitve. Kdor vas ima za prijatelj*1
slabo naletel, saj je tovarištvo vaša dobra lastnod-^j. glabljajte svoje znanje, v umetnosti lahko uspete- ^ sikaj vas navduši, toda ne vztrajajte do izpeljave' dite pozorni, ker vaše razpoloženje zelo niha.
med1'
PIROSKA	*----------«-	-=--- *nrcP	•-
Vsekakor je opaziti iz pisave sPrek
■ _ dl)1'
ba karakterja, katera se zrcali v prehodu iz mir0®.
čutij, slonečih na predsodkih, ter velike prilag0 ■ js sti, k razsodnejšemu pogledu na svet. Castihlep)
»JucCt (aajčU j*
želja po ugajanju sta pri vas precej razvita.
V,ek»'
ik»f
teV*'
pa še niste tako daleč, da bi lahko prevzela regjeri*l'
ifije
problemov, posebno še, če bi bili povezani z nimi stvarmi. Razdvojenosti pri odločanju *e čimprej znebiti.
ma«
m°rl
-at«
ilo-
VSE ZA VEČJO SREČO. Vaša pisava goVOI,1>lt0 n* cu, ki ga je mogoče hitro navdušiti. Ko se 8 pi nadoma ogreje za neki predmet, ali kaj drug
veku,
-V-
da
hoteli imeti ta predmet takoj v rokah, 0(ln0snjeln n*’ se vaša zamisel čez noč uresničila. Pri vsem vdušenju pa pozabljate, da je za vsako stvar P i čas. V svojem delu boste imeli uspehe, ker s smc)* ljivi in polni delovnega elana. Nikakor Pa precenjevati svojih moči, ker bi utegnili nančne neuspehe. Impulzivnost in občutljiv0-
preboleti.
VELJAVEN OD 10. DO 16. MARCA
v« e
L
Oven (od	21.
3. do 20.	4.)
Nekatere težave sentimentalnega značaja v začetku tedna, vendar sc	bo
idilično končalo.	Po-
membni razgovori, s katerimi boste dosegli zastavljeni cilj.
Bilc (od 21. 4.
do 20. S.) Nepričakovane simpatije bodo povzročile, da vam bo priče lo srce hitreje biti. Kratkotrajno neurje in zelo sončna nedelja.
Dvojčka (od 21. S. do 2«. 6.)
Resen teden, zlasti ugoden za zaročence in mladoporočence. V soboto novosti v družrni. Bodite zelo previdni. Nepričakovane nasprotujoče sl vesti.
Rak (od 21. C. do 22. 7.) Neprijetna srečanja. Nevarnost, da bo prišlo do neugodnih razgovorov o osebi, ki vam je zelo pri srcu. Počivajte, kolikor vam je mogoče.
(g)
Lev (od 23. 7.
do 22.	*.)	U-
godne priložnosti za tiste, ki ljubijo živahno življenje. Neka nova simpatija se bo pretvorila v prijetno idilo. Predlogi, katere se splača upoštevati.
Devica (od 23. I* do 22. 9.)
Pripravite se na presenetljiv dogodek, ki se bo pripetil proti koncu tedna. Dobre vesti, vam bodo razveselile srce in ga napolnile z upanjem.
Tehtnica (od 23. 9. do 21.10.) Vaše želje na sentimentalnem področju se bodo uresničile. Bodite optimistični. Bolj zaupajte v samega sebe in vse bo postalo lažje.
Škorpijon (od 22. 10. do 21. 11.) Odločilni dnevi za neko kočljivo vprašanje, katerega rešitev pa bo zelo pomembna za vse življenje. Zelo ugodne novosti. ki Vam bodo koristile.
Streli ‘j«1 ,j.l
n. v
Vzbudi«. jn zanimsnJev ttf
zaupani (jp»'
hi °se clirbi *e in •*-' teč' k°ne otf
boio P
KOlOTOl ,0 1 ■> 12. d°
22
nja
bodo končala in na bo vesel. V s° senečenja. „ ^ <od j ,
d°
ko osebo ponedeljek 8e
vrgle v vesele P
za
Več* °dl°7 n«*
v -dn0Sm.8li l
Temne m fppr go«1
r°t:
tedna.
(0«
ji** $£
pril°*n.°U.p£
ko sentimentalnih zlgSti
.»lovnega zna^ pj5m°’ ,a *’ godna »obota. -(0d
do *■ *Jj p,r p
"eebV$“
poti
sli. Novi PoZ vas bodo i'a7-
uresn
KAJ e£ DOGAJA jPOL-\ Sto KOVNIK Z kakšna na-)ua&
l/ADA J k. TO.DA NE Jnost POSTITE L J upi	f-^VEUK!
SPAT! J M/Po ? A. Je V PAL
.ODPRITE/
KMALU ZA TEM , NA DRUGEM KOHtU PALAČE. .... \kAKQ NEUMEN JE POLKOVNIK,DA NAS JE RAZDELIL PO TRI > ČE SE HOČEMO SPOPRIJETI S TOMtiM.
nas mora e/ris——
USAJ PET-fZL. S0GF * h f II |
\}K*bt£Js^ w vL	|J	1
TO TUD! JAZ PRAVIM , JO-^ JAKI 7 ^
Sii.	■	pro?7’
KRIŽA NK A
ooooooooooc
Ij POROČILA INŽ. PEČENKA NA ZBOROVANJU KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV
Živinoreja temeljna panoga
v organizaciji kmetijskega obrata
(Nadaljevanje sledi)
Ob novi cesti SesIJan—Vižovije bodo posadili drevje in gr mičevje za živo mejo
BAZOVICA
Vprašanje ambulante IN AM v naši vasi še vedno ni rešeno Hiša, v kateri je danes ambulanta, je nekoč služila šoli, pred približno 30 leti pa jo je občina preuredila za u-rad in ambulanto občinskega sektorja. Ves čas jo je uporabljala tudi zavarovalna ustanova INAM ter ustanova JNA-I>EL. Med vojno je hišo zasedlo vojaštvo in po vojni je ostala močno poškodovana. Zaradi zapoznele obnove so o-stali zidovi vlažni, zaradi tega pa tudi stene hodnika, v katerem čakajo bolniki, da pridejo na vrsto za zdravniški pregled. Razumljivo je, da to bolezen samo pospeši.
Tudi pred vojno ni bila ta hiša primerna za ambulanto, v katero so prišli zavarovanci iz treh vasi. Toliko manj je primerna danes, ko je število zavarovancev močno naraslo tako v sami Bazovici kot tudi v Padričah in Gropadi. Po vojni pa smo v Padričah dobili še nad 3000 Istranov in od teh jih je najmanj tisoč, ki so zavarovani pri INAM. faradi tega je razumljivo, da se v vlažne prostore čakalnice natrpa ljudi, včasih toliko, da se človek niti obrniti ne more. O-menimo naj še, da je hodnik, ki služi za čakalnico, zelo a-kustičen, saj se iz ordinacije sliši vse, kaj zdravnik sprašuje in kaj bolnik odgovarja. To vsekakor ni umestno in je vse kritike vredno.
Potem je še vprašanje bolničarke. Trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto od 16. do 17.30 ure prisostvuje zdravniškim pregledom bolničarka. Ko se pregledi končajo, pa bolničarka daje injekcije privatno in seveda proti plačilu. Želeli bi pojasnilo od ustanove INAM glede tega vprašanja; ali imamo zavarovanci pravico do brezplačnih injekcij ali ne? Ne glede na odgovor bi na tem mestu izrazili željo, da bi nam bila bolničarka za injekcije na razpolago vsak večer, in sicer med 18. in 20. uro.
Glavno vprašanje pa je seveda vprašanje ambulante. Potrebno bi bilo, da bi INAM zgradila, morda v dogovoru z INADEL, novo ambulanto, ki bi ustrezala higienskim predpisom in sodobnim zdravstvenim načelom. Tudi o prosti izbiri zdravnika bi se lahko kaj reklo, saj je bilo o tem vprašanju tudi že mnogo ugibanj, protestov in prošenj. Vsekakor pa želimo, da nam u-stanova INAM glede teh vprašanj odgovori, saj imamo enake pravice kot zavarovanci v Trstu.
VAŠČANI
OPČINE
V dopisu od prejšnje nedelje se pisec pritožuje zaradi blatne poti, ki vodi na domače pokopališče. Pri tem pa je pozabil omeniti vprašanje električne kabine, ki že toliko let kraljuje na križpotju Narodne ulice in Ul. dei Salici. Ta kabina ne služi samo namenu, zaradi katerega je bila postavljena, temveč tudi za javno stranišče. Tako je okoli nje vedno vse ponesnaženo, v poletnih mesecih pa se od tam
širi neznosen smrad. Res čudno, da higienski urad, ki je včasih tako natančen, tega ne vidi ali noče videti.
Ko so ne nekateri zaradi te ga pritožili, so jim odgovorili, naj dajo na razpolago drug prostor in kabina bo umaknjena. To je vsekakor čuden odgovor, saj se doslej še ni slišalo, da bi morali zemljiški posestniki dajati ACEGAT zemljo na razpolago za postavljanje električnih kabin. Vsekakor bi želeli, da se tudi to vprašanje postavi enkrat na dnevni red.
Spet se slišijo glasovi, da bo CONI le kupil igrišče za basebal. Toda kot pišejo pone-deljske «Ultime notizie«, naj bi se pri tem poslužil vojaških oblasti. Kaj to pomeni? Morda to, da hočejo igrišče enostavno razlastiti in ga potem prodati CONI? Upamo pa. da delajo gospodje račun- brez krčmarja, kajti prepričani smo da bosta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov znali čuvati interese prizadetih kme-tovalcev.
SLIVNO
Sp oni teden nas je v s'.a-M-ti 8 let zai • >tr< Alojz;.. Kruli, rojena Sardoč. Pogreb je bil v petek in kljub mrazu in burji smo jo v velikem čtn-vilu spremili na njeni zadnji poti.
Pokojnica je bila vse do pied meseci čila in zdrava in je rada pomagala vsaaomu: kdor jo je le prosil. Po*em pa jo je bolezen priklenila na posteljo, s katere zadnjih pet mesecev sploh ni več vstala. Zapušča dve hčeri, vnuk« in pravnuke. Žalujočim naše i skreno sožalje!
MEDJA VAS
Danes bi radi omenili vpi«-šanje ceste, ki votli iz Medje vasi v Mavhinje. Ta cesta je bila do konca vojne kai dobra, nato pa so začeli po njej voziti ameriški lanki iii Kmalu je bila uničena. Popre i se ie lahko po njej vozilo tudi z motornimi vorili, danes pa je že vožnja z vozovi nevarna.
Cesta ne bi sluzila samo nam, temveč vsem vaščane m od Mavhinj do Saleža in Zgonika. Zanjo se zanimajo tudi tujci, ki pridejo v vas iz Sti-vana, pa bi radi nazaj po kaki drugi poti. Saj ni dolga, le kakih S do 7 km in bi stroški popravila najbrž ne bili tako veliki. Vemo, da občina nima denarja, vendar bi bilo treba za popravilo ceste zainteiesirati tudi druge cbla sti, predvsem vojaška, ker je prav vojaščina cesfo pokvarita. Upamo, da bo občinska u pravu glede tega K«j storila.
Omenimo naj še vprašanje železniškega prehoda pod vasjo tonoma nad Stivir.om. Teren. pa katerem tečejo tračni-re, je namreč tako vzbočen. da morajo šoferji zelo paziti, ko gredo čez z motornimi voiii*i. Železniška li-okuja bi morala poskrbeti, da se prehod uiedi tako, da on v skladu z varnostnimi pred.rsi
Besede pomenijo;
VODORAVNO:	1. pretira-
vanje, neizmernost; 6. pojasnjevati, razlagati, prepričevati; 17. kraj. prislov; 19. književen, leposloven; 20. židovsko ime; 21. uživam; 23. vrsta slikarske umetnine; 24. znak za magn»-zij; 25. poganjek; 26. pritrdil-nica; 28. delu noge pripadajoč; 29. vrednostni papir; 30. osebni zaimek: 31. državnik; 33. lijak; 34. žensko ime, jutranja zarja; 35. vzporedno poročilo; 37. del rastline; 38. glinen; 40. čriček; 42. mesto v Istri; 43. kemična prvina; 45. podpisan; 48. mesto na Nizozemskem, znano po svojem siru; 49. otok na Jadranu; 51. načrtan; 52. znak za tantal; 53. Rimljanom varuh domačega ognjišča; 54. dolga povest; 56. orodje (po-manj.); 57. vzročni veznik; 58. kratica za narodna republika; 59. eksploatacija zemeljskega bogastva; 61. odeja; 62. pritok Save; 63. zavijam; 65. slovanski bog; 66. beležnica; 67. jalov, neploden; 70! krmilo; 71. časteč več bogov; 73. jugoslovanska cigareta; 74. izredno privlačna stvar, zadeva.
NAVPIČNO: 1. z istim mnenjem, prepričanjem; 2. muslimanom sveta knjiga; 3. gora v Karavankah; 4. cenen; 5. znak
impregnirali s katranom? To bi bilo vsekakor potrebno, kajti drogovi niso danes prav nič estetični.
MAČK0LJE
Ze nekaj dni merijo cesto, ki vodi od Oreha do križišča oziroma bloka Qsp, Cesto bo pokrajinska uprava razširila in govori se, da jo bodo tudi asfaltirali. To je zelo potrebne, saj je voda sproti odnašala gramoz, ki so ga od časa do časa nametali na cesto.
Z veseljem smo zvedeli, da nam bodo zgradili most preko Reke, in sicer nekoliko niže od mostu, ki je ostal v Jugoslaviji. Dela bodo veljala 5,200.000 lir in jih bo izvedlo podjetje Felluga iz Trsta. Most bo iz železobetona ter bo verjetno še v tem poletju dograjen. Delo je bilo namreč že oddano, treba pa je še čakati na nekatera dovoljenja, tako da bodo z gradnjo pričeli najkasneje čez dva meseca, če ne že prej;
Se enkrat naj omenimo vprašanje zemljišč, ki jih imamo ob Reki onstran meje. Ob zadnjem dežju se je voda spet razlila iz struge in zemljišča poplavila. Struga že več let ni bila očiščena, tako da preplavlja nekdaj donosne njive in polja. Prosimo jugoslovanske oblasti, da strugo očistijo, tako da bomo lahko naše njive spet začeli obdelovati.
..i....i..	......
ŠEMP0LAJ
CEROVL JE
Ko pridejo izletniki v našo vas (na žalost jih je le malo), se začudijo, ko jim povemo, da je na Grmadi tudi jama, pravzaprav predor, skozi katerega se lahko gre p0 eni strani noter, po drugi ven. Nekdaj naravno jamo so avstrijski vojaki razširili in napravili v njej tudi drug izhod, potem pa so v jami napravili pravcato vojašnico. V njej so bile barake, spalnice in skladišča. Po prvi svetovni vojni s0 ljudje odnesli, kar se je pač odnesti dalo, nekaj pa je bilo požganega. Qd takrat je jama zapuščena in nihče se zanjo ne zmeni. Le tu pa tam jo o-biščejo kakšni tržaški izletniki in to je vse.
Morda bi se dala jama valorizirati. Z Grmade je krasen razgled in če k temu dodamo še jamo, bi ta nedvomno prispevala, da bi prišlo k nam več izletnikov in pa tudi tujcev, ki se v poletnih mesecih zadržujejo v Sesljanu in Devinu. Prav bi bilo, ko bi k nam prišel odbornik za turi-zgm pri naši občini in bi se z njim glede tega kaj pomenili. Vsekakor je Grmada že sama na sebi zelo privlačna turistična točka in je že zato vredna, da se ji posveti neko liko več pozornosti.
za erbij; 7. pivo starih Slovanov; 8. srkal, užival tekočino; 9. šop slame; 10. slovenski slikar; 11. ljubezenski pesnik; 12. kralj stare Perzije; 13. ki sc da obdelati s plugom; 14. zveza, stik; 15. okrajšava za moško ime; 16. izseljen, s silo spravljen iz nekega kraja; 18. ameriški sodnik; 21. slovenski pisatelj; 22. obdelujem mleko, izdelujem smetano; 24. turoben, nadležen; 26. mladosten, dozorevajoč; 27. sladka zdravilna tekočina; 29. ubožen, reven; 31. zaupam, rečem:	32.	kre-
gan; 34. moško ime; 35. obrtnik: 36. dobro vino; 37. premik pri hoji; 39. izdelovalec ohlajevalnega sredstva; 4! sodna razprava; 42. avtor; 44. vrsta opeke; 46. pripadajoči neki vrtnini; 47. rusko moško ime; 49. grški otok; 50. razuzdano veseljačenje: 52, zemljišče; 54. določene barve: 55. literarni izdelki: 57. del noge: 59. poljedelec; 60. glavno mesto evropske države; 62. kmetijsko delo: 63. francoski romanopisec; 64. živilo; 65. moško i-me; 66. kratica za narodnoosvobodilna borba; 68. reka v Rusiji; 69. ne nam ne njim; 70. osebni zaimek; 71. osebni zaimek; 72. okrajšava za o-starosti.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	1.	cinober,
7. simptom, 13. telesen, 14. goi, 15. letos, 17. deloven, IS. pok, 19, hematit, 21. olevek, 22. gotov, 24. sajavo, 25. kub,
26. solitev, 28. nalet, 29, Ares, 31. sklici, 32, ep, 34. mera, 35. sestrica, 37. oris, 39. Nil, 40. Ob, 42. neroda, 43. stikam, 45. či, 46. voz, 48. Mirna, 49. slogoven, 51. Arni, 53. ce, 54. o-točan, 55. hura, 57. lirik, 59. novičar, 62. Bur, 63. eliten, 65. kolec, 66 šasije, 68. cenilec, 69. jen, 70. napojen, 71. cenik,
72. set, 72. poliren, 74. maho-ven, 75. neresec.
NAVPIČNO: 1. Celebes, 2. Hov, 3. ne vem, 4. Osek, 5. ben, 6. en, 7. sokoti, 8. Iz, 9. ples, 10. teman, U. otajam, 12. motalen, 13. telur, 14. gotica, 16. Siverič, 17. dokazovalec, IS. polica, 20. totalitaren, 22. golida, 23. ve, 26. skromen,
27. verigar, 30. sen, 31. stric, 33. pikon, 36. sem, 37. Otočac, 3S. sav, 41. borilec, 43, s ločen, 44. meh, 47. zarinem, 49. sti* let, 50. Nubijec, 52. litina, 54. ovojen, 56. rujen, 58. kelih, 60. ok, 61. lapis, *64. neko, 66. šale, 67. sore, 70. nor, 72. te,
73. pe.
Prejšnji teden, in sicer 26. februarja, je praznoval svoj 93. rojstni dan Jože. Turk. Pred 63 leti je prišel v vas iz Krti-novce pri Štjaku in od takrat nas ni več zapustil. Se vedno
je bil čil in zdrav in komaj čaka lepšega vremena, da bo stopil na vrt ali pa v svojo mizarsko delavnico. Kljub visoki starosti je namreč še tako pri moči, da se zlepa ne u-straši tudi kakega težjega dela.
Želimo mu, da bi učakal še
mnogo let, prav tako svež in cdrav kot je danes!
Na nedeljskem zborovanju Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov inž. Josip Pečenko v aaljšem poročilu obravnaval tudi vprašanje živinoreje na našem pod-r°čju, iz katerega povzemamo naslednji izvleček:
javili smo trditev, da rnpi'V^a živinoreja tanin o° pan°g° v izkorišča-y kmetijskega prostora in n/r8anizaciji kmetijskega
ta t i r‘e mor? veljati take kmetije, ki razpola-8 jo z omejeno obdelovalno {^vrsino. Poznamo nič koli-tnalih posestnikov v sa-int ^ški občini, ki žive od wtnzivnega vrta jn razpokak z 0(1 °’5 d0 2 ali 2'5 obdelovalne površine. Neha g?Ce si je zamisliti, da bi ted'r 0 maihndh posestvih lih1 Vebk° živino. Na več-ujri.P^sestvih v sami tržaški n lni ~ na področju pešče-‘o-lapornate zemlje - bi bost ..uP°števati veliko važ-“ft živinoreje in usmeriti du ?v°tajo posestev v skla-
- z zahtevami trga. Na teh
- sstvih bi morali do skraj-tati okrepiti 'n racionalizi-aj0 živinorejsko proizvod-
^a dosego tega cilja bi mo-
uPoštevati sledeče na-
50tke:
\Jk°ljšati bi morali krmno izboljšati krmljenje ži-tjjN horali bi smotrno izko-i govejo čredo v da-[J časovnem obdobju. 'Vftb; - bi lahko izboljšali
rah ,0 bazo? Najprej bi mo-, bi Rediti kolobar tako, da ^bjega vključili vse za to ke?btle travnike in pašni-hie/atere bi morali sprega . v kolobama polja, vpesi nacin bi vsekakor kakol v Proizvodni proces bi Sr/,osino spremembo, ki žilnih ila ob drugih dopol-vzpon ukrepih nadaljnji Pos/ Proizvodnje. Na naših tasein bi morali uvesti riti rti6- travnike in odme-tft vZ? °čeno površino tudi hiei^ nine. ki bi do neke he. /adomeščale okopavi-bovrjia zasejanih krmnih 'jati ^ bi morali uporab-šagic-beteljinsko-travne me-koii^j ’ i nam poleg velike v°časm krtne nudijo ob pra-beiiaj,„ . košnji kvalitetno iikor j'” nas to krmo. V ko-hjiti .c1 hoteli na posestvu dati n,*slt0 trto, bi morali ieg teh	deteljam. Po-
Pesvt/t .nkrepov bi morali ‘Jarih] v* Pozornost sprav-ijatib /mri gnojenju trav-krtne Površin in sušenju
•Ušefl.J^abimo, da se pri čejšnjL anko izgubijo pre-^ovj -količine hranljivih •bil rii-orf ^Poraba močnih kr-f*1 2averi/Vlia Poglavje za-Udot-ou 1 se moramo, da ji ie le-teh utemelje-avah (./ri visokomlečnih Oktrovn J? s,uži kot dodatek .	obroku.
krm/i8. “vali. Vpraša-
ip crlovnci. Arv
nujno napraviti krmno bilanco. Ne smemo dopuščati, da bi krave v zimskem času bile slabo krmljene, ker bi se pri tem pojavile občutne izgube na teži, katero bi bilo zelo težko nadoknaditi.
Izboljšanje goveje črede. Nemogoče je svetovati, da bi vsak živinorejec vodil vse knjige goveje črede, toda vsak živinorejec bi si lahko napravil načrt pripustov in telitev, da bi tako enakomerno razporedil proizvodnjo mleka med letom. Danes že obstajajo zadruge za zavarovanje goveje živine. Pomisliti bi bilo treba tudi na vaške zadruge za pospeševanje živinoreje vsaj tam, kjer je to možno. Te zadruge bi lahko, pod .nadzorstvom strokovnih organov vodile rodovniško kn'igo vasi ali skupine vasi. S tem bi lahko močno izboljšali naše črede, ker bi lahko uvedli tudi selekcijo že obstoječega živinorejskega kapitala. Le s smotrno odbiro najboljše plemenske živine bomo lahko dosegli zaželene uspehe.
Perutninarstvo. Tudi o perutninarstvu bi lahko govorili na široko, vendar menim, da bi to presegalo okvir našega poročila. Posebno na manjših posestvih bi hilo umestno, da posvečamo malo več pazljivosti temu vprašanju. Relativno nizki investicijski stroški in hiter obrat vloženega kapitala sta dva faktorja, ki govorita v prid perutninarstva kot donosne kmetijske dejavnosti.
V tesni povezavi z živinorejsko proizvodnjo je vprašanje mleka in drugih živinorejskih produktov. Vprašanje konkurence nam že danes povzroča precejšnje skrbi in zavedati se moramo, da bo ta problem postal iz dneva v dan bolj pereč. Temu vprašanju bomo prej ali slej morali posvetiti ustrezsno pažnio in se bomo morali spoprijeti z reševanjem tega problema. Objektivni pogoji nas bodo prisilili, da se začnemo ukvarjati s tem vprašanjem.
PREČNIK
jam°. krmiti živino ra Čab) njene proizvodnje. h/kkdiuri'110’ da uvedemo »i? hioižrl , Piakso kontrol-.vbel)ati moramo
n>*uain* iUato preiti na ].aviti m? krmljenje. Na-Sa. ,-s?rarno načrt krm-kega k-rr^ nastopu dobe -vJ * krmljenja moramo
Lani so popravili občinsko pot, ki vodi proti Partom. Toda popraviti bi bilo treba tudi poti proti Mtslavcem, pod Lok-vo in proti Podlukovcem, ki so v zelo slabem stanju. Vaščani imajo tam svoje njive in pašnike, pa je z vozovi že težko priti do njih.
Želeli bi tudi, da se popravi vojaška pot, ki vodi od lipe v vasi do bloka Prečnik. Ceste se poslužujemo za prehode onkraj meje, pa je danes v takem stanju, da je vožnja s kolesi po njej zelo nevarna. Ali bi se dalo kaj napraviti, da se cesta popravi?
SESLJA N
bodo začeli prihajati k nam številni tujci. Med drufpm bi bilo potrebno, da bi poskrbeli sa primeren turistični zemljevid, ki bi moral biti naslikan na veliki tabli nekje i a glavni cesti v Sesljanu. Take zem lir-vide imajo vsi večji ii’ manjši turistični centri, ker «-mogočajo tujcem, da se lahko orientirajo. Seveda bi mo-ata biti na njem naslikana tudi \r,a bližnja okolica, izletniške točke itd. Razumljivo je, da bi lrora* biti tekst vsaj v treh jezikih, postavitev takega zemljevida ne bi zahtevala rosti stroškov, bi pa mnogo konsti-’a razvoju turizma v sesljan-sko-devinskem predelu.
DOLINA
Ob novi cesti od iesliana do Vižovelj so delavci ANA3 se dni začeli kopati jame, v katere bodo posadili grmičevje za živo mejo in dre/ sa. To ie bilo zel,- potrebno, ker je cesta od vseh strani odprta Postavljati so začeli tudi luči na poti. ki vodi k morju.
Bliža »e turistična sezona, ko
V nedeljo popoldne smo spremili na zadnji poti tragično preminulega Rudija Mahniča. Uohna skorajda še nrivide-la tako veličastnega pogreba, kar da vedeti, da je bil pokojnik med vaščani zelo priljubljen in da vsi sočustvujejo z nesrečno vdovo in hčerko. V pogrebnem sprevodu je bilo mnogo Cvetja in vencev, godba je igrala žalostinke, pevski zbor pa je zapel pokojniku v slovo pred hišo žalosti in na domačem pokopališču, kjer smo se od njega poslovili.
Rudi Mahnič se je rodil 12. aprila 1922. leta v Dolini. Živel je na svojem domu, dokler ni takoj po razpadu leta 1943 odšel v partizane, s katerimi je ostal do osvoboditve, potem pa je še ostal v vojski do septembra 1946. Partizanil je v Istri, Brkinih in na Goriškem. Ko je prišel iz vojske, je kot električar delal v Ljubljani, na Pivki, in v Kopru, ko pa mu je 1. 1950 umrl oče, se je spet vrnil domov. Nazadnje je bil zaposlen pri T-talcementi, kjer ga je v transformatorski celici ubil električni tok visoke napetosti.
Hudo prizadeti vdovi in hčerki naše iskreno sožalje.
MA V H IN JE
Pred približno enim mesecem je bil postavljen zadnji drog za telefonsko napeljavo. Veselili smo se, da bomo končno tudi v naši vasi dobili javno telefonsko govorilnico, pa smo zaman čakali, kdaj bodo napeljali žice. Z deli so potem, ko so drogove postavili, nenadoma prenehali in ne vemo, kdaj bodo nadaljevali. Upamo, da čimprej!
želeli bi pojasnila; ali bodo drogovi ostali taki, kot so sedaj, to se pravi samo obtesani in nepobarvani, ali jih bodo
lv° na nedeljskem zborovanju Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov,
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6.7, najnižja 19, zračni tlak 10008. stalen, vetvr 23 krti severovzhodnik, vlaga 48 odst., pada v m e 12.2 mm, nebo pootola-čeno, morje razourkaro, temperatura morja 8.6.
Vreme danes: Oblačno.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 9. marca
Frančiška, Bojka Sonce vzide ob 6.31 i+n zatone <® 18.02. Dolžina dneva 11.31. Lun* vzide ob 23.02 in zatone ob 8.«-Jutri, PONEDELJEK, 1». «»*rcl 40 rnuič., Stana
Ob mednarodnem prazniku žena
Enotne proslave v znamenju borbe za enakopravnost in mir
Brzojavke predsedniku francoske republike Cotyju z zahtevo, da pomilosti alžirsko borko Djamilo Buhired
Kakor vsako leto, so tudi letos demokratične žene na 1 Tržaškem primerno proslavile 8. marec v duhu bratstva, e. hotnosti in borbe za uresničenje svojih socialnih in narodnostnih pravic. Spričo razmer in krivic, ki se še godijo, je 8, marec še dan borbe. V zadnjih desetletjih so si žene s svojo odločno in vztrajno borbo sicer že pridobile nekaj osnovnih pravic, zaradi tega se na ta dan spominjamo vseh njihovih dosedanjih žrtev in uspehov. Obenem pa se demo. kratične žene prav na ta dan spominjajo še onih žena, ki se prav zdaj borijo in prelivajo kri za osvoboditev svojih narodov, kakor na primer v Al-žiru. Prav zato se tudi odločno borijo za ohranitev mirj.
Zavedne žene pa ob svojem prazniku zrejo tudi v bodočnost in se pogovarjajo o nalogah, ki jih še čakajo, ter opozarjajo javnost in odgovorne oblasti na nujne probleme, ki jih je treba rešiti, da bodo žene zares enakopravne in da bodo lahko reše. vale svojo nalogo.
Vsa ta splošna vprašanja, zlasti pa posebna vprašanja, ki neposredno zadevajo žene na Tržaškem in sploh vse prebivalstvo našega področja, so obravnavale govornice na sinočnjih proslavah. Predvsem so poudarile važnost enotne proslave in podčrtale, da je to pogoj za nadaljnjo uspešno borbo. Pri tem pa so poudarile, da se morajo slovenske žene skupno boriti z italijanskimi. saj bo le tako mogoče rešiti splošna vprašanja in specifične probleme slovenskega življa v Italiji: izenačenje prejemkov, zaščito mater, dostop v vsako javno službo, pokojnino gospodinjam, zaščito delavske mladine, pravico do dela, uzakonitev sloven. skega šolstva, spoštovanje narodnostnih pravih itd. Poleg tega zahtevajo žene na Tržaškem učinkovite ukrepe oblasti za splošni razvoj in napredek gospe darstva.
Pripomnili moramo se, da so na vseh sinočnjih proslavah sklenili odposlati brzojav. ko predsedniku franeoske republike, naj reši življenje hrabri alžirski borki Djamili Buhired.
V Križu ie bila enotna priv slava v dvorani Ljudskega duma, ki so jo domačini popolnoma napolnili ter z velikim zadovoljstvom sledili govoru predstavnic obeh ženskih organizacij Marice Giorgi-Sonce in Mire Ivašič ter prijetnemu kulturnemu sporedu, pri katerem so sodelovali domači orkester, člani baieta SNG Marino Štrajn, Majda Batič in Cezar Možina, mah klarinetist ter harmonikar Vojko in Igor in vokalni duet Cvetka Kodrič ter Sergij Cotič, ki sta
' navdušila občinstvo z Avsenikovimi popevkami oo sprem 1 ja vi orkestra.
Tudi dvorana prosvetnega društva nr. Kontovelu je bila nabito polna Prosečanov in Kantovelcev. ki so po govorih Slavke Stoke za NSZ in Katre Cebulec za ZDZ poslušali pevski zbor ter orkester Prosek-Kontovel, ki je nato poskrbel še za vese..) prosto zaDavo.
V Lonjerju je v polni dvo rani govorila Tončaa Čokova o pomenu praznika žena in pozdravila žene v imenu Neort-v;sne socialistične zveze, Ka-tel Cok je pozdravil v imenu KPI. Sergij Pečar pa v imenu glavnega odbora CGIL in domače sindikalne podružnice. Pevski zbor je zapel nekaj pesmi. Slediii sta tudi dve recitaciji, potem pa prosta zabava.
Mednarodni praznik žena 30 proslavili tu i na Opčinah. V dvorani Prosvetnega doma sta ženam spregovorili Jožica Pregelj v imenu ženske sekcije Neodvisne socialistične zveze ter f':ra Ivašič v imenu Zveze demokratičnih žena. Po go-
vorih se je razvila prosta zabava.
Tudi v Dolini je proslava mednarodnega dneva žena nadvse lepo uspela. Po govorih Justine Švab, ki je govorila v imenu ženske sekcije Neodvisne socialistične zvezo, in Lucije Žerjal v lrn&nu ZD2, ja nastopii domači pevsa; zbor, za njim tamburaši, končno pa še veseli trio in duet. Nastopila je tudi gcdb.i, tako da so bile žene s programom prav res zadovoljne.
Lepa prcslava je bila tudi pri Sv. Baibari, kjer so govu-rile Marija Kocjianč.c, Ljuba Božjiglav in Jolle de Ferri.
Tudi v Trstu so v vseh večjih obratih proslavili mednarodni praznik žena. Kakor vsako leto je sindikat železničarjev priredil za upokojene delavke družabni popoldan v Ul. Zonta 2. Po mali zakuski sta spregovorila zbranim ženam predstavnika omenjenega sindikata Delavske zbornice CGIL; stare delavke pa so pripovedovale, kako je bilo pred leti zelo trdo življenje delavk.
Omeniti moramo člane sindikata pekovskih delavcev, ki so obiskali vse pekarne in razdelili delavkam sindikalno glasilo «Lavoro», lepak s tarifami ter simbolično cvetje praznika žena, V železarni IL VA so tamkajšnji delavci podarili delavkam «Lavoro», slaščice in cvetlice, s čimer so obdarili tudi delavke v podjetju Micronspeciale. Prav tako so delavci iz rafinerije A-quila obdarili delavke v ko-nopljarni Sv. Justa; poštarji so obiskali vsak urad in podarili uslužbenkam #Lavoro» in cvetlice, zakusko so imeli tudi v Tržaškem arzenalu in v pivovarni Dreher.
Ob včerajšnjem prazniku pa so na pobudo članic Delavske zbornice CGIL delavke v raznih podjetjih podpisale resolucijo, ki so jo naslovili ministrstvu za delo, tajništvu Confindustrie, tajništvom sindikalnih organizacij in vladnemu generalnemu komisarju. Delavke zahtevajo, naj se čim-praj skliče sestanek sindikalnih predstavnikov in delodajalcev, da se dogovorijo glede izenačenja plač za enako delo, kakor določa tudi konvencija mednarodnega- urada za delo.
Izpolnjevanje davčne prijave «Vanoni»
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov bosta tudi letos izpolnjevali in vlagah davčne prijave «Vanoni». Ker rok za vlaganje omenjenih pri. jav zapade nepreklicno 31. marca, vabimo vse prizadete, da se zglase v uradih KmečJ ke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9-pt..
Uradi so odprti vsak dan od 8.30 do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 13. ure.
Vsak naj prinese s seboj formulacije «Vanoni», davčne kartele za leto 1957 - 1858 in potrdilo o drugih prejemk h (plače).
Tajništvo KZ in ZMP
Obvestilo Združenja za kulturne stike s SZ
Na sedežu Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvpzo v Trstu, Ul. S, Nicolč 11-11., tel, 29-403 je na razpolago za ogled knjiga »Potovanja proti daljnim svetovoma Karla Gil-zina v italijanščini.
Knjiga Je izšla v Sovjetski zvezi pred dvema letoma in odgovarja na razna vprašanja, ki si jih mnogi postavljajo od takrat, ko so bili spuščeni sputniki; kdaj bomo potovali na luno, ali bomo
jtiiinii!iiMitiinmii!iimiitiiiiiniMiiMiiimiiii>tiiiiiiiiiiiiiii>iiitiiiiiiiiiiiiimiin!MniitiniiMiiii
NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA Zenska sekcija
vabi
na osrednjo proslavo mednarodnega praznika žena
ki bo DANES 9. marca 1958 ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj»	—	Strada di Guardiella 7.
Pri kulturnem programu sodelujejo:
Ženski kvartet «Večernica» s slovenskimi, hrvaškimi in ruskimi narodnimi.
Gojenci baletne šole SNG s klasičnimi plesi. Gojenci Glasbene Matice, ki bodo nastopili s solo točkami na harmoniki in štiriročno na klavirju. Danica Colja in Janko Ban, člana PD »Ivan Cankar« — bosta nastopila v prizorčku — Kristine Brenkove — «Rdeča kapica«. Naštudirala E. Starčeva. Veseli trio in duet iz Doline, ki bosta zaigrala slovenske narodne.
lahko živeli na planetih, kdo bo vozil interplanetarne ladje, kako bodo delovale vsemirske postaje, koliko časa bodo trajala potovanja itd.
V italijanski izdaji stane knjiga 2.500 lir in je opremljena s slikami v barvah.
Združenje vabi vse, ki se zanimajo za zadevo, na sedež, kjer se bodo lahko naročili.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIHItllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIllllllllllllltlUIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllflllllMIHIIIIIIIIIIIIIIIIII
Nova premiera SNG
Thornton	W
tNAŠE
To uspelo in nenavadno igro ho SNG ponovilo danes popoldne na Opčinah
Iz sodnih dvoran
Odvetniki upravnika zahtevajo odložitev
steklarne
razprave
Sodišče oprostilo mladeniča, ki si je «izposodil» kolo v Rodiku
Dogodki tedna
Predaja poslov v trg. zbornici
Skora j ve tržaške gospodarske ustauooe razen Združenja špediterjev, ki mu je do sedaj načeloval nedavno imenovani predsednik trgovinske zbornice, so protestirale proti odstavitvi dosedanjega predsednika prof. Luz-zatta Fegiza in proti razpustu izvršnega odbora zbornice.
V zvezi s Palamnrovim odlokom, ki pooblašča podpre-fekta Pasina, da imenuje nove člane izvršnega odbora trgovinske zbornice, je Slovensko gospodarsko združenje poslalo dr. Palamari pismo, v katerem ponavlja zahtevo, da se ob imenovanju članov p novi izvršni odbor trgovinske zbornice vključijo tudi zastopniki slovenskega gospodarstva.
V petek pa je bila na sedežu trgovinske zbornice predaja poslov med bivšim predsednikom prof. L"Zzattom Fe-gizom in nothm predsednikom dr. Caidassijem. Kratke svečano 11 so se udeležili osi čiani razpuščenega izvršnega odbora in časnikarji. Nori predsednik se je zahvalil profesorju Luzzatlu in članom bivšega izvršnega odbora za
pomembno delo. ki so ga o-pravili v preteklih dveh letih. Bivši predsednik Luzzat-to Fegiz pa je v odgovoru zlasti poudaril, da je treba pustiti izven zbornice tako ideološko prepričanje kot o-sebne poglede in služiti izključno interesom piesta.
Koristnost volitev
Senat odnosno zadevna senatna komisija z zakonodajno močjo je na hitrico potrdila vladni zakonski osnutek, ki določa 45 milijard lir za nekatera večja javna dela na, tržaškem področju, o Furlaniji m na Goriškem. Obenem pa poročajo, tla je predsedstvo sena ta ie poslalo zakon predsedstvu poslanske zbornice. ker ga mora odobriti še ta veja parlamentu. Medtem pa se tržaški demokristjani zelo hrulijo, da je samo njihovu zasluga, če bodo tržaška in sosednje pokrajine dobile 45 milijard lir zu ureditev pristaniških naprav ter železniških in cestnih zvez med Trstom in zaledjem v pr.hodnjih sedmih letih. Vse to seveda spada v okvir de-mokristjanske volilne propagande, ki ne more pokazati, da je do sedaj napravila kaj koristnega za Trst in se baha z ukrepi, ki bi morali biti že davno sprejeti_
Obramba dr. Ragazzija. ki je obtožen, da je zakrivil stečaj »Tržaške steklarne* in treh članov bivšega nadzornega odbora istega podjetja, je morala včeraj zabeležiti prvi poraz; sodišče je namreč pripustilo k razpravi odv. Jauta kot zasebno stranko, pa čeprav so se odvetniki upirali temu in navajali za utrditev teze razne juridične argumente. Zagovorniki obtožencev so sprejeli odlok sodišča, a so ponovno izvedli novo ofenzivo, tokrat z namenom, da prisilijo sodnike, da razveljavijo razsodbo, s katero so bili člani nadzornega odbora prijavljeni sodišču kakor tudi da sodišče odredi neveljavnost poročila izvedenca o upravnih pomanjkljivostih Ragazzi-jevega delovanja.
Predvsem so odvetniki trdili, da doktor komercialnih ved Teržani, ki je bil imenovan za pomočnika sodnega kura-torja odv. Jauta, ne bi smel biti imenovan za izvedenca pri pregledovanju upravnih knjig podjetja. Ta pregled bi moral napraviti drug izvedenec.
Obramba članov nadzornega odbora pa je celo zahtevala. da bi bilo poročilo izvedenca neveljavno in to iz enostavnega razloga k-r je bilo predloženo še preden je' sodna obiaA obtožila njihove varovance. S tem so bili zagovorniki prikrajšani pri svobodi, ki jo morajo imeti za obrambo. Obtoženi člani nadzornega odbora niso bih obveščeni o tem poročilu, s čimer jim ni bi:a dana možnost, da pripravijo tako imenovano »tehnično o-brambo«.
Vsi odve‘ntki so tudi zahtevali. da sodišče sprejme njihove predloge za zasliševanji novih pric. Zagovornik obtoženega Ragazzija odv. Jacue zi pa je zahteval, da sodišče odred novi pregled upravnih knjig in to predvsem v zve/.i s prvo točko obtožnice, kjei se govori, da je Ragnzzi zapravil nad 300.000.000 lir. Novi izvedenec bi moral tekati informacije tudi v bankah če je bila vložena v korist podjetja protivrednost za bi*-go. ki je bilo predano podjetju bratov Ragazzi v Bene,-kah. To zahtevo je odvetnik vložil že preiskovalnemu sodniku, ki se je šele po U mesecih preiskave zmishl te obtožbe, a žal mu je zahtevo odbil To pa zato. ker bi 2 nadaljnjo preiskavo preteklo leto dni pripora Ragazzija ;.;i bi ga moi ali po zakonu izpustiti na začasno svobodo Da se to ne bi zgodilo ni spdnik hotel sprejeti predloga obram he. Naloga in dolžnost . sodit šča pa je da sedaj ukiene vs« potrebno za razčiščenje tega vprašanja. Zato je odvetnik zahteval, da sodišče razveljavi tako razsodbo preiskoval* nega sodnika kakor tudi poro, čilo iavedetica in da se proces do nadaljnjega oaloži, zaradi česar bi morah Raeiz* zija izpustiti na začasno svobodo.
Seveda sta se temu predlogu uprla odvetnik zasebne stranke in tožilec, s čimer sta sprožila ponovne govore odvetnikov obrambe. Sodišče pa si je pridržalo pravice proučitve navedenih tez. Seje v torek, ko se bo razprava nadaljevala, bomo izvedeli, katera od tez je prodna.
Preds. - Rossi. tož. - Scan-pa, zapien. - Urbani, odv. za* stranke - Sadar in Fischer* Tamaro, obramba - odv; Ja* cuzzi. Aniigoni, Volil, Ugleu-sich in DeJTAntonia.
• te te
Križmančič Aldo, 18 let- stat mladenič ir. Bazovice st. 101, se je 5. avgusta 1958. leta predolgo zadržal > na plesu na prostem v Rodiku na jugosl.> vanski strani in ker se' mu ni ljubilo hoditi do meje in nato dom-)'', je vzel neko kolo m se odpeljal. Se pred K *-zinq pa ga je dohitel neki mr-ličnik, kj je vedel za prestopek m Je odpeljal fanta najprej na tamkajšnjo postajo ie nato v K'rpcr, kjer je ostal 10 dni pod ključem.
15. maja pa so Križmančič* izročili tukajšnjim obmejnim o-ganom, katerim je pojasnil, da je prešel mejo s prepustnico. katero pa so mu prav zaradi tatvine jugoslovanske oblasti odvzele.
Ker so policijski organi bili mnenja, da ga lahko obtožijo ilegalnega prehoda meje. so ga prijavili sodišču, a sodn.k, ki }e ugotovil, da je nr.el Križmančič prepustnico ga je popolnoma oprostil.
I Sodnik . D Amato, zapisn -* Scelzo, obramba - odv. Ghezzi-
Perinija iz Ul. Volta, ki je sicer zavrl, a nezgode ni mogel preprečiti.
Šofer je otroka odpeljal v goljufe. Včeraj smo pisali o bolnišnico, kjer ga je pustil
Trst - raj za sleparje
Trst je postal pravi «Eldo-rado« za domače in priseljene
v varstvu zdravnikov. Ti so ga namreč iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku. Sicer ne bo nič hudega, ker bi moral otrok ozdraveti že v nekaj dneh.
Nezgoda delavke
Komaj 20 let stara delavka Silvija Slavec iz Doline je včeraj postala žrtev na srečo ne preveč resne nezgoue na delu; v delavnicah podjetja Tacconi je dekletu rezilo nekega stroja odrezalo zadnji členek prstanca desne roke. Slavčeva se bo morala zdraviti 15 do 20 dni na I. kirurškem odclelku.
Ukinitev potnega lista za nekatere države
Doslej so lahko šli italijanski državljani s samo osebno izkaznico v Francijo. Odslej pa bodo lahko potovali brez potnega lista tudi v Belgijo, Luksemburg in Grčijo.
V ZNAK PROTESTA
Študenti bodo zasedli vseučiliško poslopje
Vseučiliški študenti so proglasili stavko in so sklenili, da bodo jutri zasedli v znak protesta proti nespremenjenemu stališču vlade v zvezi z državnim izpitom vseučiliško poslopje.
Thorntona Wilderja «Naše mestp»,, katerega premiero smo videli sinoči v dnorani na stadionu «Prvi maju, nam je bilo nekaj povsem novega, kar nenavadnega.
Od najbolj navadnih vsakdanjih dogtjahj v malem a-mefjškem mestecu v letu 1901 pa do poroke tri leta pozneje in do šsrnrti in povračanja med žive v letu 1913 se razvoj na odru. v režiji in ob i-granju Jožeta Babiča dviga v močhem crescendu, ki gle-dalea pretrese.
Pri predstavi je bil zaposlen dobršen del ansambla SNG in nekateri igralci bodo smeli kreacije v uNašem mestu* šteti med svoje velike stvaritve. Nočemo pa niti navajati posameznih imen, kajti na višini so bili tudi tisti s stranskimi vlogami.
Oceno prepuščamo recenzentu, priporočamo pa že sedaj obisk tega zanimivega krepkega gledališkega dela.
Občni zbor PD «Rade Pregare*
V soboto je imelo mlado prosvetno društvo «Rade Pregare* svoj drugi redni občni zbor.
Priznam, da zlepa nisem prisostvoval takemu občnemu zboru, tako živih in delavnih mladih ljudi. Imel sem vtis, da je to mladinsko društvo, kakršna so živela in rasla po prvi svetovni vojni.
Kljub temu da je bil sobotni večer, je bila tu zbrana lepa družba poleg nekaterih starejših, mladincev in mladink, ki se tu zbirajo vsak
bolj razvila v primernih prostorih, kot na. pr, šahovski odsek itd.
Zato je razumljivo, da je bilo vprašanje društvenih prostorov najbolj pereče vprašanje t> preteklem poslovnem letu, vprašanje sedaj za silo rešeno. Toda le za silo rešeno, ker so prostori še sedaj popolnoma nezadostni. Po drugi strani pa bi društvo v polni meri lahko vršilo svoje naloge prav v kraju svoje dejavnosti — v Rojanu. Pri tem je odletela tudi kaka puščica na račun odgovornih čini te-Ijev in organizacij, ki niso nikdar dovolj upoštevali tega prosvetno zelo delavnega kraja, da bi mu bile omogočile v vsem povojnem času eno samo prosvetno prireditev. tn vendar bi bilo to zelo upravičeno tu, kjer je prosvetni dom, od fašistov požgan, še vedno v ruševinah. S tem v zvezi je bilo tudi govora o Memorandumu, ki zagotavlja Trstu še dva prosvetna doma izven osrednjega.
Po diskusiji, največ ravno o tem vprašanju, je bil pri volitvah izvoljen z veliko večino spet stari, že preizkušeni društveni odbor.
Spominska svečanost po pok. Dragu Gervaisu
Ta svečanost bi morala biti v februarju, a je tedaj odpadla, ker sorodniki in prijatelji pokojnika z Reke še niso imeli potnih dovoljenj v redu. Ta ovira je medtem odpadla in bo svečanost sedaj v četrtek, dne 13. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul.
>ečer na večerno zabavo, za j Roma 15. Spored proslave bo
vaje vseh odsekov, tako da *	1	—	------ —:
so jim prostori vedno pretesni.
Kakor smo slišali iz predsednikovega in tajnikovega poročila, se tu stalno vežba folklorna skupina, ki se je v preteklem letu že dobro uveljavila in sodelovala pri raznih prireditvah v Trstu in drugod, posebno na Goriškem. Kadar plešejo «folklorcis, ne morejo vaditi tamburaši nekdaj samostojne tamburaške skupine «Tamburice», ki jo vedno vodi neutrudni g. Gerdol.
Skupina namiznega tenisa bi že prišla na svoj račun, če ne bi motila drugih odsekov pri svojem delu. Je to vedno jako delavna skupina, ki je zelo pogost o nastopila v mestu in drugod, ter si zagotovila zelo ugledno mesto med našimi športniki. Za dramsko družinico pa je še večja stiska.
Knjižničar si že p omaga kakor koli — tudi če se mladi člani vrte ob gramofonski plošči, včasih ne samo za folklorni ples. Pa še kaka druga klubska dejavnost bi se lahko
obsegal spominski govor, reci-racije izredno lepih pokojnikovih pesmi v istrskem čakavskem narečju. Zapeli bodo tudi nekatere vidnejše skladbe na tekste pokojnika. Svečanosti bodo prisostvovali, kakor omenjeno, nekateri ožji hrvat-ski rojaki pokojnika. Tržaško občinstvo pa je prav prisrčno vabljeno, da se s svojo u-deležbo pokloni spominu tega simpatičnega in nadarjenega hrvatskega književnika, kateremu je tragična usoda prerano prekinila nit življenja. Prosimo za točnost.
Starešinstvo Akademskega društva BALKAN
Te dni je promoviral na tržaški univerzi za strojnega inženirja
CENE BASA
Novemu inženirju iskreno čestitamo in želimo mnogo uspehov
[ IIA7AA OB V K W TILA J
Slovenska gospoaarsko-kulturna zveza v Trstu bo imela svoje drugo zasedanje glavnega sveta danes, 9, marca ob 9 uri dopoldne na sedežu v Ul. Roma 15.
POGREBNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH
vabi svoje člane na redni občni zbor, kii bo danes, 9. marca ob 15. uri v Barkovljah pri Rumeni hiši. Ker bomo na tem občnem zboru sklepali o važnih vprašanjih, naj nihče ne manjka.
Upravni odbor
[od včeraj do danes
neapeljskem prof. Piru, danes pa moramo zopet govoriti o dveh goljufih, za katera še ni znano ime, razen izmišljenega, s katerim sta se predstavljala.
Gre za domnevna sorodnika, strica in nečaka, Tortini po priimku. Ta dva sta na spreten način opeharila 44-letnega zlatarja Armanda Breganta iz Ul. Commerciale. Pri trgovcu sta kupila manjšo ko-lič.no zlata in vedno pošteno plačala protivrednost v lirah
28. februarja sta goljufa povabila trgovca v pisarno nekega podjetja v Carduccijevi ulici, katero sta začasno najela za 20,000 lir. Hptela st^ kupiti 3 kg in pol čistega zlata. Bregant jima je iztjpčiLzlAr to in medtem ko je starejši Tortini pripravljal denar, ki bi ga moral izročiti prodajalcu, gr: je nečak povabil na hodnik. Bregantu, kakor tudi uradnici podjetja, sta lažna Tortinija obljubila, da se bosta vrnila takoj, a v resnici sta izginila brez sledu z zlatom, ki je vredno 2.500.000 lir.
B-egant, kateremu je bilo žal nesrečne «kupčije», je sklenil maščevati se in je prevaro prijavil policijskim organom, ki si sedaj belijo glave, da bi zajeli goljufa, ki sta verjetno prišla v Trst iz Srednje Italije: govorila sta namreč s tipičnim rimskim naglasom.
 «»---------
Avto povozil otroka
Ko je včeraj dopoldne 7-letni Stellio Stefanini iz Ul.
Donota prekoračil Ul. del Tea-tro Romano v bližini kvesture, ni dovolj pazil in tako se jc znašel pred avtom Antonia
iiiiiiiiiiiiiiHmiiMimiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiHiiriiiiiMHiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiamiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiMiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimni
šofer Bruno Scanvperle in uradnica Silvana Morel, pomorščak Bluno Bonifacio in delavka Nella ApoMonio, mizar Mario Petelin in bolniška sestra Viktorija Mers-nik, uradnik Roberto Maggi-ni in gospodinja Nat ali a Maurich, težak Giovannt Papo in gospodinja Angelina Jerman, pomorščak Gio-vanni Vidali i,n bolniška sestra Uuigia Debianchi, mehanik Pietro Apollonio in gospodinja Luigia Čaren, uradnik Giovanni Marti-r.ell. in šivilja Luigia Cambiaso, karabinjerski podoficir Giovanni Pa! cimo in gospodinja Racheie Rcssi, mehanik Guido Giuseppe Cavalieri D’Oro in gospodinja Angelina Gallo, inženir Giuseppe Magistretti in uradnica Marisa Halbi, mehanik Andrea Grasso iin gospodinja Agata Marirchiolo, uradnik Salvatore Lucarl in uči-'eljlca Elda Chiriaoo, pomorski kapitan Umberto Paoli in uradnica Armida Simeoni, uradnik Salvatore Pamplone in uradnica Brunihilde M »rt h a Oberweger, stavec Ruggero Savadori in gospodinja Ghiliana GabrieH, uradnik Mario Mar/otti jn diplomirana bolničarka Cesarina Miotti, kle-šar Eli.eo Panmizut in gospodinja Štefanija Simčič, uradnik Da. lio Klun in uradnica Laura Elc-oa Tauceri.
V OBČINI DEVIN-NABHEZINA se ni v teni tednu nihče rodil, oklicana sta bila mehanik Bruno Sancin in gospodinja Ainelija Pernarčič; poroke ni bilo nobene; uinrl a je 74-1 etn a Marija Pahor vd. Antoni.
 «#----------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man zoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; dr Rossetti, Ul. Com-bi 19.
 «»----------
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpogglo 4; De Colle, Ul. Revoltella 42; Depan-gher, Ul San Glusto 1; Manzoni, Ul Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8.	_____________
LOTERIJA
UFJ8ETKE	86	39	33	48	23
BARI	20	28	5	63	75
CAGLIARI	35	52	M	63	37
FLORENCA	34	36	6	79	68
26	53	34	51	21
8	50	21	*9	85
38	23	77	4	67
17	86	29	57	9
3	39	8	22	51
46	51	65	43	67
Tržaški filatelistični klub »L. Košira. Danes, 9. t. m. bo v prostorih kluba, Ul, Roma 15-11., redni sestanek od 10, do 12, ure.
OAUOV1 IN l*KINI*KVKll
Ob spommu 17. obletnice svojega sina daruje dbužima Barut iz Doline 2.000 lir za Dijaško
Matko.
Ob 14 obletnici’ tragične smrti Danice in Stanka Vuka daruje mama Ema Tomažič 5.000 lir za Dijadko Matico.
PREDAVANJE SPD
«Od Triglava preko Soške doline do morja« v predavanju in skioptičnih slikah Slovenskega planinskega društva,
)i ki bo v petek 14. t. m. ob \ 20.30 v Gregorčičevi dvorani.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 8. marca se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 13 oseb, porok je bito 5.
POROČILI SO SE: slikar Gian. ni Plet in šivilja Emma Sirotich, mehanik Anton Zupičič in gospodinja Jolanda Diminič, šofer Giuseppe Leibelt in šivilja Romana Mlekuš, mizar Giovanni Fi. notti im gospodinja Renata Gra-
Prosvetno društvo aS. Škamperle* pri Sv. Ivanu priredi tečaj nemičine za začetnike. Vpisovanje v društvenih prostorih v torek, četrtek in petek od 20 do 21. ure.
Prosvetno društvo »Valentin Vodnik* v Doilni bo predvajalo v torek 11. t. m. ob 18. uri v
prosvetnem domu filmsko zgodbo o Pepelki. Vabljeni vsi otroci.
niero, zidar Emidio Coccia in prodajalka Rosa Triglione.
UMRLI SO: 48-letmi Albin Rupel, 72-letna Amalia Ambroset por. Fregnan, 69-let.na Carolina Cavallar por. Podllpny, 93-letna Ivana Trobitz vd. Plebani, 75 letna Eleoa Cosianao vd. Susi, 74-letna Ana Žerjal por. Plščanc, 46-letni Armamdo ’»1erlani, 71-let-na Olda Dollimar rojena Pelterin, 76-letmi Oscar Casa, 66-letni Et-tore Majetti 49-letni Peter Škerl, 58-lelna Celestina Matullch vd. Belleri, 44-letni Nicolo Ramani.
OKLICI: trgovec Flavio Birsa tn uradnica Lfa Petrarulo, uradnik Marino Bergamas >n gaspo-(Jimja Anna Esca, univerzitetni aisislent Luciano dr. Favretto in gospodinja Luciana Gabrieli), u-pokojenec Antonino Interdonato „i gospodinja Albina Ferfolja vd. Zorzetti, mizar Giuseppe Angelo Hudimi in gosjppdimja Maria Te-resa Faipa, inž. dr. Giuseppe Tomasi im profesorica Rossanria Ne-grini, električar Riccardo Cepir-lo in gospodinja Laura Benedetti, r »'biotehnik Alessamdro Portuesi in gospodinja Gisetla Perotti, elektronnehanik Ettore Cosich in gospodinja Nives Melon, mehanik
lllll IIIHlllllllllllllllllHll Milimi UMI ltl 11*11	III	lllliHIllllHlllllllllllltnillllH
Zadnja pot Albina Rupla
4
•rit.
Albina Rupla, stoodstotnega vojnega invalida NOV, ki je v četrtek preminil, smo včeraj spremili na zadnji poti. Pogreba se je udeležila množica domačinov in uaščanoi) iz sosednih vasi ter predstavniki Zveze partizanov in Zveze vojnih inualidou. Bilo je mnogo cvetja in vencev, med njimi tudi venec Zveze partizanov ter proseško - kontovelske sekcije Neodvisne socialistične zveze. Pred hišo žalosti na Proseku je pokojniku zapel pevski zbor, ki se je od njega poslovil tudi na pokopališču, medtem ko je v sprevodu igrala godba žalne koračnice. Na pokopališču je pok. Albinu Ruplu spregovoril v slovo tovariš Franc Stoka, potem pa je zemlja zakrila krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki. Pokojnemu Albinu naj bo rahla domača zemlja, žalujočimpa naše iskreno sožaljel
Kot tip ni slab, a njegova vest ni več čista: to je namreč znani prof. Francesco Piro iz Por-tici pri Neaplju, ki je imel navado, da se je izdajal za «o-norevolas in obljubljal pomoč in usluge na levo in desno. Obljub pa ni držal, ker ni poznal nobene vplivne osebe, kakor se je bahal in prav to ga je spravilo v nesrečo. Policija ga je končno aretirala in sedaj objavljamo tudi njegovo sliko: če je koga pre-varil in ta še ni do sedaj prijavil prevare policijskim organom, naj to stori čimprej. Ni izključeno namreč, da je prof. Piro ogoljufal več oseb, kot je do sedaj znano. Ce ne v našem mestu, pa v številnih drugih mestih.
SBC
v TRSTU
DANES 9. marca 1958 ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
Naše mesto
V torek, 11. t.m. ob 20.30
v Skednju
Naše mesto
V dvoranah zakurjeno
— L; 14.15 Naši ptolušald tehtajo in pozdravljajo — ‘JvLU. Prenos javne oddaje iz 17.30 Pisana vrsta znanih m P ljubljenih skladb; 18.15 RWP!v! igra - Dr. Paul HuehmerfeM-»Videla je vse drugače«: Nekaj starih in nekaj novih lodij; 21.00 Bobuslav Marn™-Partita za godalni orkester; *r, Martinu: Koncert za sedem P» im orkester- Krešimir Frid«, bracije; 22.15 Nočni plesm o« tail.
TELEVIZIJA	-
10.15 Kmetijska oddaja; Športni popoldan; 17.00 M«’ za otroke; 18.30 PoročilM	'
Telematch; 20.00 Izbor dt*®^ farnih filmov: 20.30 Poročit*,*^, «C»rosello»; 21.00 »Pot 22.15 Telefilm; 22.45 Športna «" del j a .
( OtBPALliC*]
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri: J-
nond:	«Srečanje».	Abonm
D.
VERDI
Danes ob 17. uri: Luigi
Bat-
zini; «Razoroženci». ška skupina Ninchi - » Pilotto.	_	r,j
Jutri ob 21. uri: Dmo «Karamboi».
CD
( PISMA DRBDIMlSTVU )
Citatelj — Zal, na anonimna pisma načelno ne odgovarjamo, ker smo imeji zaradi tega že več bridkih'izkušenj.
A D I O
NEDELJA 9. marca 193k TRST POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 1.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Lahke priljubljene melodije; 11.45 Dve uverturi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kronika sedmi h dn i v Trstu; 13.30 C-lasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15.40 Raztne ritmične zasedbe; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Dvorak: Simfonične variacije na neko originalno temo; 16.40 Dunajski odmevi; igra orkester Michei Legrand; 17.00 Kla-bunid; »Praznik cvetočih češenj«, urama v 1 dej.; 19.00 Chabrier: Pa-storaln* suita; 19.20 Tria Hot-cha in Harmonie; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Ansambel Franco Russo; 21.15	Bohusiav Martinu:
Koncert za dva klavirja in orkester; 21.45 Kubanski ritmi; igra orkester «The H-vana Cubam Boys»; 22.00	Nedelja v športu;
22.10 V svetu jazza; 22.35 Orkester Andrč	Kustelar.etz; 23.00
Nokturni.
T H S T I.
13.20 Glasbeni album; 11.30 El Campanon; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Koncert jazza; 22.45 koncert pianista Jacputsa Kleina.
KOPER 257 m, 1169 kHz
Poročila * slov.: 7.Oj, 7.30, 13.30.
15.00.
Poročila * Ital.:	6.30,	12.30
17 15. 19.15, 72.3(1.
6.00-7.15 Prenos RL; 8.00 Kmetijska oddaja; 8.30 Veseli Tržlča-ni; 8.45-10.30 Prenos RL; 10.30 Sosedni kraji im ljudje; 12.10 Glasba po željah; 13.30-14.15 Prenos RL; 14.15 Pogovor s pos'u-šalct; 14.20 Glasba po željrh; 15.10 Lahka glasba; 15.30 Naša nedeljska reportaža: »Orno in oelo bogastvo v Sečovljah«- 15.50 Igra godba LM Slovenije 16.15-19.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 P.es-na glasba,
Sl,OVENIJ A 327.1 m, 212,1 m. 212.4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00,
10.00.	13.00.	15.00,	17.00.	19	30,
22.00.
6.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 Venček zabavnih melodij; 8.00 Športna reportaža; 8.15 Vesela zvočna slik; Pica; 8.45 Mladinska radijska igra — EllioL Arnold:	»Prelomljena	puščica«;
9.20 S pesmijo po Jugoslaviji; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Pokaži, kaj znaš; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
KIWg.
EaceHior 15.00: »Priča T. Povver, Marlene Charles Laughton.
Fenic«. 14.00; «TimbuotWjor.
Wayne, S. Loren. Tedu* ^ Nazionale. 15.30,	18.20	m
»Grešniki iz Peytana», h-ner in H. Lange. -.vaisKi Supercicema. 14.00; «za mož«. A. Sorui.	„-,vna
Filodrammatico. 14.00;	jo
revija »Ljubezen, zapco* ;ih poroka«. Film:	«Obrek"
Van Johnson, Ann Blyt‘t _a_ Grattacielo. 14.00: »Casino "t c, Pariš«, Vittcrio De Sica Valente.	C.
Arcobaleno. 14.00: »VobuT^ra Juergens, O. E. Hasse, Clouzot.	gij.
Astra Rojan. 14.00: *Pr‘"f^or.
si«, R. Schneider. Technic^L,, Capitol. 14.30: »Ljubi me t**1 Elvis Presley, W. Corey- ^ Cristallo. 13.30: »Nekaj, J”' lja«, R. Hudson, D.
Alabarda. 14.00: «Arsen«
Sandra Milo, Robert Latn -Aldebarao. 14.00; »Železni f, R. Salvatori, M. Fischer, Cigliano.	p*1'
Ariston. 14.00: »Angleža v zu«. A Guinnes, V.	il
Armonia.’ 14.00:	»Maščevat« ^
Seville*, P. Rico in P. aAničtl Aurora. 13.15:	«KaraV»M Jjor,
Zahodu«, F. Parker, teon** j, Garibaldi, 14.30: »Zla hitP-^i, Constantine, J. Greco, f ■ jel Im pero. 14.30: »La Palio*, D Dors, V. 6ass<' js, Ideale. 14.00: »Rififi*, J-"* Mladoletnim prepovedaf~- g**, Italia. 14.00; »Arsene LUP dra Milo, Robert Lamutih Moderno. 14.00: «Kabirjrn«uraji.
G. Mašina, F. Fellini, F; ^evt* S. Marco 14.00: »Najlepšt f> E. Gramatica, A. Lu»W', Interlenghi,	elit*'
Savon-a. 14.00: »Peklenski A Ladd, E. Robinson. .fi p Vlaie. 14.00: »Raketni pt«% pa Sibirijanka*, J.	^
Vit«. Veneto. 14.30: »CJira*-, avgustovi luni«, M. j* V* Belvedere. 14.00:	»Konte"
Mayo, G. Nader.	0!e»*C
Marconi. 14.00; »Princ 7 ka», Marilyn Monroe,
Olivi er	.. pite*'
Masslmo. 14.00:	«InvazU»
teles*. K. Me. KartT rak’; NOVO cine. 14.00: »Bulh Sirplr!'
Marlon Brando, Frank Odeon. 14.00:	»Babica 3
Tina Pica.	^ Rt*0*’
Radio. 14.00: »Na svidenj«, Mario Lanza.
C
MALI
------------------------  ra.	V
 -----------------
14.13-LETNO DEKLICO 'e0jjv0>
govitia s sadjem w
Trg S. Francesco.	^
FIAT 1199 B 1941 v žss?*1’
nju m z dobrimi Ium 7 dam, Trst, Ul. Industn*
2J-LETNI išče katero	^
slitev, naslov na uprav
sv. Frančiška 20.	(1f,
kolesa, znižana cen* ^ pojhj Motorna koiesa 44.ow	^ t* ,
tja kolesa-darilne P»*e piCl* faktorja MARCON,
3, Trst.	ilS^A'
ABSOLVENTKA
stenodaktilografija, knj -raVi
išče službo. Naslov na
sta Ul. S. Francesco 2 •	^
HIŠA NAPRODAJ v®ui,I/)jB' 13. Naslov: Lenart Martih«
Ijana, Devova 17.	10ga)
ZEMLJIŠČE, prekrasen r|)Ci pri pori i tu Ccdv-Ba gajo6. 1500-2000 kv. m, t©1-
• UNION*
Svetovno znan* ** varovalntca o“ra(i
>838 ie v TRS H
UL GHEGA 8	'
Rrn^.rftorHAVNlH
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
f
7. t. m. nas je za vedno zapustil«
ANA PIŠČANC
roj. ŽERJAL
Žalostno vest sporočajo mož, sin, snaha, vnuki in ostali so^ rodniki.
Pogreb bo jutri 10. t. m. ob 14.30 izpred mrtvašnice Glavne bolnišnice.
Trst. 9.III.1958.
Tvrdka LORENZ1
TRST, Ul. S. Lazzarn 17, telefon J4"*4*
/TU—/l -f- M-J-	—
rVn7T
Izvaza:
kolesa, lambrete. vespe, r
AVTOMOBIE
MOTOHJE
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in u1®r!5f Fr*|,cj! valcem cvetja, godbi, pevskemu zboru, tov. jin gi Stoki in vsem. ki so z nami sočustvoval so spremili na posle-lnji poti našega drage*
ALBINA RUPLA
se iskreno zahvaljujemo.
 __
Žalujoča mama, brat, se*|re, ’orods,vC
nevesta, vnaki In ostalo
Prosek, 9. marca 1958.
Oorisko-beneibi dnevni
Dogodki tedna!
Šovinistična manifestacija
tomdrhofašisti in demnknst-č«r v’Pr}zorili v petek zve-ikeno Sejl noriškega občin-vo m n *v,etn Pravo lovimstič-vravuZi tacii°' ko se te raz'
90 svet° °.Predl°gu misinske-na,- .f °valc“ Proj. Venaltija,
■2'"k teponfrL^Tv %
so šli celo tako da. odTinr5-f°	hudo žallii
1, »art* 9ibanie ™ zmerjali*'Z?ne- z ubijalci Do -joker il * ,vaien zaradi tega, 1 Pokazal, kako šovini-■>enpa renkci]a ne zamudi no-iorr,;£. ke. z° napad na od-sl«Vnei? Blbanje. ki te naj-''janskia*p°pei° v P-sej ita-
"aže* * Sodovim. ampak je ‘o u zaradi te0a. ker ne °Je .» kl so bile. udeleže-in H* nffTO (venutti, Pedroni „ernardis), govorile o vredl m (’ibanjn. ki je i*oo „	1 dobilo pravno pod-
.	• na način, ki je žaljiv in
pra7^aunt smem6 dopustiti. Ihdie , •	■ da bi se "ašli
b‘ sPravili žnlivce tnih0 J^£ga oibanja na za-
Odv. Pedroni prejel plačilo
■%re*a?’!!k?Ba dvoboja med * nj j,;?’10 'n Ju.lij.sko krajino Orertlij' ker ie odv. Pedroni, iniksoi deželnega odb.ora srečo*? zvezp to športno lin Preprečil. S tem de-Hnltt1 Si te znam gnriški sodnem Sam Poseknl noge. Pred J)j0„ 50 uradno razpustiti to
rotili *Vez° ln * tem zape-mkn “Sod° njenega predsed-
v Tud
Proti 1 jUa Procesu v Vidmu Beneo ■ ubovn'kn Kračini iz l>eri' 'i®, na katerem je odv.
bTan’1 obrekavc^a g. tqžje ne' te moral položiti o-
^v«poraza s tehničnim k. o.!
Oomejni promet v februarju
bL}°ke na področju gori-»n t?„'a)inc je v februarji} if-Ofl/1, jugoslovanskih in KiljVe.naHtenskih državljanov. i.u s„nl Promet so zabeležili Sin .kanskem bloku, kjer je 5.00« ■ jugoslovanskih in Wo jdaiijdnskih državljunov
m.pctn	št	p	nil	m
Dlqjv 'taLi]ans<ih državljanov, '•e sni/1 Promet so zabeležili Slo j, onsfcem bloku, kjer je 5.00« . jugoslovanskih in lij j daHjanskih državljanov. stchnJi9em mestu po številu hiš, 5®° je blok pri Rdeči >.0oo ’er so zabeležili prehod 'ttliiJVOoslovanskih in 5.000 V nsk’č državljanov. C e; 1% Rdeči hiši je šlo le ^ tujcev.
 «»-------
Vitalno Panje.
1 podjetju S01VAV
y
*>il n3°netieljek 3. marca je eloW Sedežu UIL v Tržiču tfeh t;S_e?J.anek predstavnikov
treh sindikalnih organizacij na sestanku z' dr, Poierziom na sedežu trgovinske zbornice. Na tem sestanku so sindikalisti izvedeli, da je ravnateljstvo ATA pripravljeno razpravljati z notranje komisijo o delovnem'času, o počitnicah med tednom in o nagradi za veliko noč. Sobotni sestanek med predstavniki notranje komisije i.< ravnateljstvom naj bj bil nekak uvod v ‘.a porajanja. Ker do tega sestanka ui-prtšlO. je nastal zelo nejasen položaj.
Z državnim prispevkom vodovod
24. in 25. marca v tekstilni tovarni v Podgori
Izvolili bodo člane notranje Komisije
Kakšne so zahteve FIOT-CGIL za bližnje volitve
smz
obnovijo
Doberdobski župan tov. Andrej -Tare je bil pred dnevi s predsednikom Vzhodnofurlan-skega konzorcija CAFO Bres-sanon pri goriškem prefektu, kjer so se pogovorili o posojilu, ki ga je bila. občina pripravljena najeti za popravilo notranjega omrežja. Vladni predstavnik je sporočil, da do-berdobski občinski upravi ni treba najemati nobenega posojila, ki naj bi znašalo 11 mi-lijonov lir, ker bodo z državnim prispevkom zgradili glavne cevi in popravili tudi notranje omrežje.
24. in 25. marca bodo v podgorski tekstilni tovarni v». litve notranje komisije. Letos bodo namesto treh kar štiri kandidatne liste; svoje kandi date je predstavila tudi fašistična CISNAL. ki bo skušala oslabiti enotnost delavcev in delavk ter pomagati ravnateljstvu, da bo laže izvajalo svojo politiko pritiska.
Lista FIOT - CGIL bo na glasovnici na prvem mestu. Kakšen program si je postavi, la ta lista- Eden izmed najvažnejših pogojev za zagotovitev boljših delovnih razmer in spoštovanja pravic delavcev je okrepitev notranje komisije. Ce bodo uelavke razumele to potrebo, potem bo šave in spoštovanje človeka v Vsa borba za gmotne izbolj-podjetja la lažja in uspešnejša. Največji nesmisel bi bil, če bi delavke vrgle puško v koruzo in oddale bele glasovnice. S tem bi resno oškodovale ugled svojega predstavništva v podjetju in ravnateljstvo bi lahko še bolj svojevoljno ravnalo s svojimi u-službenci.
Glede ekonomskih izboljšav
IIIIIIIMIIIIIIIIIIIItlllltlllllllllllllllllllllllllllllllfnfllllillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIV
Seja občinskega sveta v Doberdobu
Odobritev načrtov za otroški vrtec
?aWnclikalnih
organizacij, i«, .ercin so proučili spor,
kat,
1i Sr\Jlas*al v kemični tovar-natp|VAY v Tržiču zaradi
Us,
‘Jeve odpovedi akord-
- 8a a i ~
Alje a v oddelku, ki vzdr-
**On«)S^r<Ue (reparto man«.ten-'f-ier,.'	je	ravnateljstvo
H da
je
ti, Ve/*600 m da ne more bi-jlj1 se *P7?dmet za razpravo«, n,nod,ikalne organizacije
0raZU;
sPor;,:.c*i°. svoje odbore in se
c>jo i.016-*0 za nadaljnjo ak-boi°dUeli’ FII/C - CGIL v atca \, sf5tali v torek 12. as'Ptini' dan bo pred r°vanjP OLVAY sindikalno
Nič
pogajanj
Podjetju ATA
V g V
«Vedanrto bi moral biti na-‘avbikj sf5t,ansk med pred-
stv,
'tja ata8-6
Olp
komisije
ravnatelj-
’ ?r'šlo' vapdar Q0 sestanka pi ' Pred sT sm° >zv®deli, so časom predstavniki
in širite
E5!»rski
DNEVNIK
Prejšnji teden se je sestal doberdobski občinski svet, ki je na svoji seji razpravljal o nekaterih javnih delih, ki so jih sklenili opraviti s pomočjo delovišč. Ministrstvo za javna dela bodo prosili, naj jim nakaže denar za pogozdovanje ozemlja ob jameljski strani Doberdobskega jezera kakor tudi za gradnjo ceste v starih Jamljah. Občinarji so najprej upali, da bc gradnjo ceste po starih Jamljah prevzela država v svojo režijo, sedaj pa jo nameravajo graditi z deloviščem.
Kakor nekatere druge občinske uprave je tudi dober-dobska pričela razmišljati, kako bi dobila čimveč denarja od najemnine^ za lovišče. S tem denarjem bi lahko kri'a vsaj del stroškov. Vsi svetovalci so po k-ajši dis.iusiji odobrili predlog, naj se -a 150-krat poveča predvojna na-
Ser 'pre/ekVurh^.ž^vrnila sklep občinskegd svet«, da se dodatni davek- na zemljišče in zemLiške dohodke poveča za 10 odst., je moral občinski svet svoj sklep preklicati; in jih povišati za 150 odst To povišanje je z zakonom obvezno za vse občinske uprave s pasivnim obračunom.
Odobrili so tudi načrt za gradnjo otroškega vrtca in nakup opreme. Poslopje bo stalo 8.5 milijona lir. oprema pa en milijon.
cesti, vendar še ni dala konč nega privoljenja.
Člani te komisije so odobrili tudi predloženi načrt o popravilu hiše na Oslavju št. 18, nadalje načrt za zvišanje stanovanjske stavbe v Ul. Cap-pella 24 in namestitev reklamne table na posl-pje št. 25 na Korzu Verdi. Goriška občina bo pred Spominskim par. ■kom postavila nekaj stebrov za zastave.
Ko so nato člani gradbene komisije goriške občine pregle dali še nekatere načrte, ki so jih pred časom prejeli, so se sicer v glavnem z njimi strinjali, vendar so predlagali ne katera marjša popravila samih osnutkov. Tako šo doio čili o načrtu za razširitev stavbe v Ul. Bassano 15, raz širitev poslopja distilerij Rt-gohat v Ul. Cipriani 29 in gradnjo skladišča na Tržaški cesti 50,	.	..
Komisija pa je končno po polnoma odbila dva gradbena načrta, in sicer načrt za razširitev in zvišanje stanovanjske stavbe v Ul. Fatebene-fratelli 4 in načrt za gradnio stanovanjske stavbe s štirimi stanovanji v Ul. Paolo Dia cono 3.
Srečna splavitev «Esso Panama»
Ob žvižgu siren, ploskanju številnih povabljenih in množice delavcev ladjedelnice v Tržiču je včeraj ob 11. uri srečno zaplula v morje 36.000-
FIOT zahteva, da se zaradi zelo hudega izkoriščanja fizičnih in umskih sil delavk, kar je dovedlo do zelo visoke storilnosti vsake posamezne delavke in delavca, plače povišajo. Ravnateljstvo mora prenehati s pošiljanjem pismenih opozoril m glob delavkam, ki zaradi obolelosti De morejo priti na delo in zato ne more. jo proizvajati toliko kot bi želele, Taki sistemi sg nedopustni in žalijo človekovo dostojanstvo. Notranja komisija bo s podporo delavcev lahko u-spešno rešila vprašanje akordov, ki niso več primerni za sedanji nagel proizvodni ritem. Ravnateljstvo je pri plačevanju akordov šlo celc tako daleč, da nekater .n delavkam ni izplačalo niti s sporazumom zajamčenih 8 odstotkov minimalnega prejemka. Pregledati bo morala tudi kvalifikacije:	mnoge delavke so
plačane za navadno delo, čeprav opravljajo delo pomočnic, ki je zahtevnejše delo ter se mora zato tudi boljše plačati.
Ena izmed temeljnih programskih načel Delavske 'zbor. nice CGIL je zahteva, naj se notranje komisije pravno priznajo. Predstavniki - FIOT v notranji komisiji si bodo prizadevali, da bo zakonski osnutek, ki ga bosta predložila parlamentu- v odobritev sindikalista CGIL, sprejet in da bo tako tudi ravnateljstvo Tržaške tekstilne tovarne prisiljeno bolj spoštovati predstavniški organ delavcev kot doslej.
Starček iz Grojne podlegel poškodbam
Včeraj je v goriški bolnišnici podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri prometni nezgodi, 69-letni Filip Padovam iz Grojne. Starčka je 27. februarja v Grojni povozil neki avtomobil tako močno, da je do bil pretres možganov m več drugih precej resnih Doškodi. Kljub zdravniški negi se je njegovo stanje slabšalo iz dne-va v dan in včeraj zjutraj je umrl.
Nezgcda Števerjanca v mestu
Včeraj popoldne so ob 16. uri poklicali rešilni avto Zelenega križa v Ul. Morelli, 'kjer se je na stopnicah poslopja štev. 14 ponesrečil Alojz Dornik iz Steverjana. Ščed-no 14. Dornjk je bil na obisku-pri nekih znancih in se je ze odpravil domov, toda preden je prišel do pritličja stavbe, mu je na stopnicah zdrsnilo in mož je padel ter si poškodoval levo koleno. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor so ga nato odpeljali, bc ostal na zdravljenju 10 dni.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Uhca Carducci, tel. 22-68; do 12. ure pa je odprta tudi lekarna Por,-toni-Bassi v Raštelu, tel. 33-49
Sklepi občinske gradbene komisije
Goriška gradbena komisija se je na svoji zadnji seji po zitivno izrekla v prid slede čim gradbenim načrtom:
Razširitev stanovanjskega po | ton„ka turbocisterna «Esso Pa. j VERDI. 14.30:	((Lepotica	iz
Moskve«, F Astaire, v cinr-mascopu in v barvah. VITTORIA. 14.30; «Gusar črne lune«, J. Derek. G. M. Ca-nale, v cinemascopu. CENTRALE. 15.00:	«Obraz v
množici«. P. Neal. A. Grif'et. MODERNO. 15.00:	{(Šejkova
hčerka«.
Kino v Gorici
C^KSO. 14.30: «Občutijivi zlo-činec». J. Lewis, v vista-visionu.
slopja v Ul. Brolo 19. skla-1 n«™«. Ladja -e dolga 210 m
m Kr» nrotratolo notrnlei Pn
dišča v Ul. Randaccio 15, sta novanjske stavbe z leseno kolibo za drva in večjo ograje v Ul. Udine 315. Nadalje se je komisija izrekla v prid raz. širitvi kmečkega poslopja na Oslavju, za gratdnjo avtomobilske garaže v Ul. Sv. Mihaela 49 v štandrežu.
Po sklepu gradbene komisije bodo nadalje zgradili stano. vanjsko poslopje za eno družino in skladišče v Ul. Lun-ga 15, stanovanjsko stavbo v Ul. Sartorio in stanovanjske stavbo v Ul. del Carso. Na Rojcah bodo tudi gradili novo hišo. ki bo ogri jena. Grad. bena komisija se je tudi strinjala z načrtom za izgradnjo skladišča za goriva na Tržaški
in bo prevažala petrolej. Po splavitvi je bila v prostorih kluba ladjarjev zakuska, ki so se je udeležili vsi vidni predstavniki oblasti iz Gorice ter gospodarskih organizacij, sindikatov in lastnikov brodarskih družb.
Pod okriljem ZSPD v Gorici priredijo slovenske žene DANES 9. marca ob 16.30 v PROSVETNI DVORANI v GORICI
proslavo MEDNARODNEGA PRAZNIKA ŽENA
Na programu bodo poleg priložnostnega govora nastop baletne skupine iz baletne šole, recitacije in nastop pevskega društva iz Sovodenj.
Na proslavo so vabljeni vs', predvsem pa žene m dekleta s podeželja in iz mesta. Pridite v čim večjem številu!
Svetovno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah
Šved Jernberg zmagovalec pred Haknlineaom na 50 km
Italijan Steiner najboljši med nesevernjaki
LAHTI, 8. — Šved Sixten Jernberg, ki je bil v tekih na 30 in na 15 km tretji oz. četrti in ki je doprinesel največji delež k zmagi švedsko štafete 4x10 km, je zmagal da. nes v najtežji nordijski disc:-plini — v teku na 50 km. Jernberg, si se je s to zmago uveljavil kot najboljši smučarski tekač na svetu, je pr>-boril za Švedsko drugo zlato kolajno na letošnjem svetovnem prvenstvu in se obenem povzpel na prvo mesto v neuradni klasifikaciji za kombinacijo. pri kateri se upoštevajo plasmaji v tekih na 15, 30 in 50 km. Jembergu z 8 točkami sledijo v neuradni kombinaciji Hakulinen z 9 točkami, Kolčin z 10, Viitanen s 14 im Hamaleinen z 18 točkami.
Jernberg, ki je starta! 30''
za svojim na j večjim rivalom Hakulinenom. je začel zelo hitro in je imel pri 8. km že 8” naskoka pred Hakulineno-m 12” pred Hamaleinenom, 24” pred Simomenom in 27” pred Kolčiinom. Med 8. in trinajstim kilometrom je Jernberg obdržal isti tempo, in Hakulinen ga je prehitel za 12". Prt' 20. km ob prvem prehodu sko. zi stadion, je bil prvi Haku-linen 13”2 pred Jernbergom. 52"9 pred Hamaleinenom. med. tem ko je Kolčin zaostal že z« l’42*’l.
Na dolgem vzponu takoj po izteku iz stadiona je Jernberg pospešil svoj tempo in pridobil precej sekund. V manj kot 400 m je z odličnim tekom pri 28. Km prehitei svojega nasprotnika in ga v kratkem času pustil za seboj za 27”. Sledila sta Hamaleinen z zaostankom 1’37” in Viitanen z zaostankom 1’42”. Šved je oil sedaj razgret. Pri 33. km je imel že 30” naskoka pred Hakulinenom. 2’22” pred Hamaleinenom m 2’30" pred Viita-nenom. Pri 40. km je Hakulinen zaostajal za 1'07”. na tretje mesto pa se je prebil Viitanen. Pri 45. km ja Jernbei-gova prednost pred Hakuliue-nom dosegla 1’23”, zaostanek borbenega Viitanena pa je o-stal isti.
V zadnjih petih kilometrih sta Hakulinen in Viitanen pospešila tempo iin iztrgala Švedu nekaj sekund, toda Jerr.-berg je imel zmago sedaj že v žepu in brez forsiranja je ohranil svojo prednost do cilj«. kier ga je kljub mrazu -—20 strpin pričakala 30.900-glava množica. Z za9stpnkom 1’17”8 je pritekel na cilj Hakulinen, 2’27”6 pozneje pa Vii-tan?n.
Italijanski tekmovalci, ki se seveda niso mogli plasirati na prva mesta, so kljub temu da. segli izreden uspeh, saj so poleg drugih premagrii vse Norvežane. Steiner je bil z 18. mestom najboljši nesevernjak. De Florian je bil 19. Vuerich pa 37. skupaj s Švicarjema F,rwinom Harijem m Louisom Colayem
Svetovno prvenstvo v nor dijskih disciplinah se bo za-kliučilo jutri s skoki.
Vrstni red v teku na 50 kui:
1. Jernberg (Sved.) 2.56’2t’9
2. Hakulinen (Fin.) 2.57'39’7
3. Viitanen (Fin.) ->.5f>’49”5
4. Tiainen (Fin.) 2.59’39”2
5. Kolehmamen (F.) 3.01’39”5 6 Kolčin (SZ) 3.0t’53”4
7. Hama'ainen (Fin.) 3.02’49"4
8. Seljukin (SZ) 3.03’2!”1
9. Larsson (Sved.) 3.04’22’’7 tn. Terentjev (SZ) 3.04'31”3
18. Steiner (It.) 3.10'24"8
19. De Florian (It.) 3.1!'34”8 37. Vuerich (It.) 3.29’!0”2.
bila dolga 3600 m s 1010 m višinske razlike in 31 vratci.
1. Schranz (Avst.) 2’36”0; 2. Rieder (Avst.) 2'37’T;	3.
Staub (Sv.) 2’37”3; 4. Leitner (Avst.) 2'36’T; 5. Bonlieu (Fr.) 2'39’’3; 6. Zimmermann (Avst.) 2'40”4; 7. Mark (Avst.) 2'40”S; 8. Duvilllard (Fr.) 2’42”9; 9. Wagnerberger (Nem.) 2’42"5; 10. Stiegler (Avst.) 2’43"; II. Pravda (Avst.) 2'43”6; 13. Mi-lianti (It.) 2’44”4; 17. Alberti (It.) 2’46”7.
SMUČANJE
Schranz prvi v smuku za pokal «Kandahar»
ST. ANTON, 8. •— Množičen uspeh Avstrijcev v smuku za pokal «Kandahar». Na prvo mesto se je uvrstil Schranz pred Riederjem. Med prvo de. setorico se je uvrstilo 6 av-strijcev, 1 Švicar, 2 Francoza in 1 Nemec. Od Italijanov je bil najboljši Paride Mi-lianti s 13. mestom. Proga je
HOKEJ NA LEDU
OSLO,	8. —	Včerajšnji re-
zultati »	vetovnega prvenstvi	
v hokeju	na ledu: ČSR - ZDA	
2:2, Švedska -		Poljska 12:2,
Kanada	ČSR	6:0. Lestvica:
Kanada	5	5 0 0 66:3 10
švedska	5	4 0 1 36:17 8
SZ	4	3 1 0 34:7 7
ČSR	5	2 2 1 18:13 6
ZDA	4	2 1 1 23:15 5
Finska	6	1 1 4 7:47 3
Poljska	6	0 1 5 10:57 1
Norveška	5	0 0 5 4:39 0
Smuk na Etni
CATANIA, 8. — Za 10. smučarsko tekmovanje za ((Trofejo Etne«, ki bo prihodnjo nedeljo in ki je rezervirano za patrulje, se je že prijavilo 6 avstrijskih, 5 nemških, 3 švicarske. 2 francoski m več italijanskih ekip.
Tekmovanju za ((Trofejo Et-
ne« bo 20. in 21. marca sledil «Veliki smuk na Etni«, razen tega pa bo v marcu na pobočju Etne tudi medn i-rod.no žensko tekmovanje v veleslalomu za «Pokal Kata-na».
ATLETIKA
Dva nova ženska svetovna rekorda
SVDNEV, 8. — Na aTetsiuim prvenstvu Novega južnega Talesa je Betty Cuthoert (zlata kolajna iz Melbourna) postavila nov svetovni rekord v teku na 220 yardov s časom 23”5. ki je za 1/10 sekunde boljši od dosedanjega rekorda Rusinje Marije Itkme. ki ga je dosegla julija 1956 v Kijevu.
• • *
CHRISTCHURCH, 8. — No. vozelandka Marisa Chamber. laine je izboljšala svetovni rekord za ženske v teku na 440 yardov š časom 56'T. Stari rekord je imela Avstralka Nancy Boyle s časom 56”3.
BOKS
NEW YORK. 8. — Haroll Gomes je premagal po točkah Ika Chestnuta, petega s svetovne lestvice peresne kategorije.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimimiiiiiiimiiiitnimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiitiiMiitiniimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kolesarska dirka Milan - Turin
Coletto prvi v Turinu z naskokom pred glavnino
Mednarodni boks v Milanu
Garbelli premagal Bakerja po točkah
Vecchiatto iz Vidma premagal Felixa Chiocco (Fr.)
MILAN, *. — Italijanski prvak welter kategorije Gian-carlo Garbelli iz Milana Je nocoj v milanski športni palači premagal Larryja Bakerja h Indianopolisa po točkah v lil rundah.
Pomembno zmago je v okviru iste prireditve dosegel tudi Videmčan Vecchiatto. ki je premagal po točkah Francoza Felixa Chiccco, zadnjega izzivalca Duiiia Loia za evropski naslov. Vecchiatto je boksal -gresivno. toda vedno premišljeno. Chiocca je sicer živai.-no reagiral in poskušal Izk’’;*i borijo na kratko razdaljo, ker pa mu je Italijan Vedno preprečil s svojo dolgo desnico.
Po razmeroma Izenačeni boi. bi v prvin 7 rundah, je Vec-chiatto v ostalih treh prevzel pobudo v svoje roke in v kali zatrl vse p-oskuse Chiocce. ki se je moral pogosto zateka'i k vrvem.
Sklepi nacionalnega sveta
A liga 18 članov B liga 20 članov
RIM, 8. — Na"ionaini svet nogometnih zvez je na svojem današnjem 27. zasedanju sprejel nekatere važne odločitve glede sprememb v italijanskem nogometnem prvensttu. ki so bile zapopadene v 14. točki dnevnega reda. Predvsem je Nacionalni svet odločil, da bo A liga v sezoni 1958-59 imela 18 članov, B li ga pa 20 članov. C liga no razdeliena v dve skupini pu 20 članov.
NOGOMET
do tehnični voditelji Palmi©-rasa z njim zadovoljni, ga bodo dokončno angažirali.
— o----
Reprezentanca .Argentine odpotuje 15. maja v Evropo
BUENOS AIRES, 8. — Argentinska nogometna reprezentanca, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu, bo odpotovala iz Buenos Airesa 15. maja in bo pred začetkom prvenstva odigrala več tekem z raznimi evropskimi reprezentancami. Pred odhodom iz Argentine, pa bo reprezentanca odigrala še nas’ednje tekme: 6. aprila v Montevideu proti Urugvaju, 13. aprila v Asuncionu proti Paragvaju. 39. aprila v Buenos Airesu proti Urugvaju in 7. ma -a proti iz branemu moštvu Buenos Airesa.
FCOI ESARSTVO
OPATIJA. 8. — Jugoslovanski kolesarji Valčič, Isič m Bailo so odpotovali v Milan kjer se bodo udeležili mednarodne dirke diletantov za pokal Csrdmola. ki bo jutfi na 103 km dolgi progi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
V finalu glavnine Poblet obračunal z vsemi
TURIN, 8. — Agostmo Coletto je zmagal na kolesarski dirki Milan - Turin s prednostjo 1'34” pred glavnino.
140 kolesarjev je ze takoj po startu diktiralo močan tempo. ki jo bil značiien za vso dirko. Pri 10. km sta ušla Fal-larani in Derijcke. kmalu pa so se jima pridružili še Mi-chelom. Romagnoli, Van Bo-sel, Piscagiia. Conti. Monti Plankaert, Bagnara ln Crespo. Glavnina se za njih m kdo-vekaj zmenila in ubežniki so skozi Novaro vozili z dobro minuto naskoka. Pri Cameria-nu so zapustili glavnino še Brandolin, Carlesi, Proost in Maule, ki so se malo pred Vercellijem pridružili pobegb enajstorici. Glavnina je tedaj pospešila tempo, toda n. vztrajala. Kljub temu pa so jo zapustili poleg drugih tudi For-nara, Ranucci in Agostmo Coletto, katerim je po ostrem tempu uspelo dohiteti prve in povečati zaostanek glavnine na dve minuti.
V vodstvu je bila sedaj sku. pina 23 dirkačev, katere so vodili Poblet, Debruyne, Derijcke, Vanniitsen, Mon'i, Mnu. le in Fal’arini. Poblet Debruy-ne in Vannitscn so ciktirali oster tempo, da bi preprečili napredovanje glavnine, ki se je med tem že zganila in se razdelila v več manjših skupinic. V Ciglianu so se vodilni dirkači okrepčali kar med vožnjo, ker je medtem prišla iz zaledia vest. da naglo napredujejo dirkači hiše Bianchi pod vodstvom Ronehinija.
Toda vsi napori Pobleta iti njegovih spremljevalcev so bi. li zaman. V nekaj trenutkih je prišlo do združitve kmalu po Chiavetsu. Tedaj sta kot blisk švignila naprej Coletto in Vannitsen ln se mimogrede priborila nekaj 100 m naskoka pred vsemi ostalimi. Ker jima ni sledil nihče, sta nova ubežnika naglo večala svojo prednost. Posebno aktiven je bil Coletto, ki je na vzponu Bcrzano S. Pietro tako izmučil svojega spremljevalca, da je zaostal. In čeprav je bilo do cilja še daleč, je Coletto i pogumno vožnjo o
hranil prednost, medtem ko se je Vannitsen še nekaj časa mučil sam. dokler ga ni glavnina ujela.
Na čelo zasledovalcev se je tedaj postavil Defilippis, ki je vse doslej vozil v sredini glavnine, toda v svoji vnemi je ostal osamljen in Colettova prednost, ki se je zdela že ogrožena, se je ustalila na 2 minuti. Na vrh Rezza je privozil s prednostjo 2’05" in m ohranil do Castiglione Torine. se, kier je že bilo jasno, da bo kljub utrujenosti lahko vzfržal do cilja. In tako je tudi bilo. Glavnina je privozila na cilj z zaostankom 1*34 ’ in v njej se je s svojim nezadržnim sprintom uveljavil Pob'et pred Pellegrinijem. Do-menicalijem, Albanijem, Mon-tijem in Derijckom.
Vrstni red na cilju:
1. Coletto Tino 4.10’. s povprečno hitrostjo 41.390 km na uro; 2. Poblet z zaostankom U34”, 3. Pellegrini, 4. Do-menicali. 5. Albani, 6. Monti, 7. D-rijcve 8. Scudellaro. 9. Npncini 10. Zamboni. II. Ron. chini, 12. Boni, 13. Conti, 14. Bendetti, in nato skoraj vsi ostali s časom Pobleta.
Priprave Jugoslovanov za svet. prvenstvo
BEOGRAD. 8. — Na včerajšnjem »estanku Jugoslovanske nogometne zveze so odobrili načrt priprav reprezen tance za svetovno nogometno prvenstvo. Trening-ttKma bo 12. marca v Beogranu. Tej bodo sledile 5-dnevno priprave A in B reprezentance' pred srečanjem z Madžarsko v Budimpešti od 2. do 11. maja in pred srečanjem z Anglijo v Beogradu
Viola v Rrazilijo?
SAN PAOLO. 8. — Nogometni kluo Palmieras bo zaprosil Juventus, da mu posodi na preizkušnjo za douo treh mesecev vratarja Violo. Ce oo-
K1N0 PROSEK-KONFOVFl
predvaja danes 9. t. m. ob 16. uri Universa! barvni film:
Druga ljubezen
(Secondo amore)
Igrajo: ROCK HUDSON in JANE VVbMAN
Kino v Križu
predvaja danes 9. t. m. ob 2i\30 uri film:
ŠERIF BREZ PIŠTOLE
(Lo (ceriffo senza pištola) Igrajo: W. ROGERS in N. OLSON
TENIS
Haillet in Brichant finalista v Moskvi
MOSKVA, 8. — Francoz Haillet m Belgijec Brichant sta se uvrstila v finale posameznikov mednarodnega teniškega prvenstva SZ v zaprtih prostorih. Haillet je v polfinalu oremagal Andrejeva (SZ) s 6:4. 6:1, 6:1, Brichant. pa Femyja (Fr.) s 4:6. 6:4, 6:0, 7:5.
CORPUS CHRISTI, 8.	-
Pancho Gonzales je včeraj zvečer premagal Levisa Hoa-da v 35 minutah z rezultatom 6:4. 6:1. Stenje dvobojev med obema profesionalnima teni-sarjema je sedaj 18:14 za Hoa. da.
predvaja danes 9. t. tn z začetkom ob 15. uri Cinemascope barvni lilm.
(ZADNJA MEJA«
VICTOR MATURE GUY MADISON ROBERT PRESTON
CINemaScoPE
^Iečhhicolor'
%
i
V ponedeljek li. t. m. ob i8. uri ponovitev istega filma.
/^VLADIMIR BARTOL'
19.
v
ALAMUT
vMi tolik an!e telesa in moč volie dosežeta po vztrajni D°sti) K8n° stopnjo, da ne premagujeta samo človekovih sla-f*C! 0dnrve6	tudi prirodo samo in	njene	zakone... Novi-
0*	"	'n spoznaj resničnost	mojih	besed!«
h?len' in ' * sandale. privzdignil haljo, da mu je segala do at če' se n V teJ viSlnl prepasal. potem si Je zavihal še ozke dal nr£.°Stavil Pred jamo z žarečim ogljem in se srepo za-
I	'
hlrJu ni edoto6uJe misli in zbira voljo,« Je šepnil Ibn
Ibn t B0V Sosed' fNn doz!mir	je Pridržal dih. Nekaj	mu je	govorilo:	Velike
m tam ,	Tahirjev vnuk!	Stvari,	o katerih	se lju-
či Abdui SnaJ sanJa ne'
tl*11 fcorakn alilc 80 Ie nenadoma zganil. S počasnim, tipajo-kot rr,n stopil na žareče oglje, nakar ga Je hitro in k esel z ei *Presa Prebrodil. Na drugi strani Je obstal ln rahlo hivfapcerij V0, kakor bi se prebujal iz sna. Potem se je vrnil bi bilo*1 2 v*drim obrazom pokazal svoje noge. Na Jai do. ,°pazi*'1 nobenega znaka kakšnih opeklin.
t5tdo°idZe tlovek’ če smotrno vzgaja svojo voljo,» je de-Shl6im' uPft ponoviti poizkus za menoj?«
■	j* Je °Slasil-
**“.» je nejevoljno zagodrnjal Abdul Malik.
«Pa bom jaz poizkusil,« se je prijavil Jusuf. Rahlo oklevanje je bilo v njegovem glasu.
«Po živi žerjavici?« je vprašal Abdul Malik in se komaj opazno nasmehnil.
Jusuf je v zadregi pogledal okrog sebe.
«Počakaj, da razgrejemo ploščo,« je prizanesljivo dejal dai.
V tem se je javil Džafar, da hoče on poizkusiti.
«Prav je tako,« ga je pohvalil Abdul Malik. «Toda najprej nam povej, kaj moraš misliti, da osredotočiš svojo voljo.«
«Allah, ki si velik in vsemogočen, naredi, da me ne bo žgalo. In ne bo me žgalo,« je odvrnil Džafar.
«Dobro. Toda imaš tudi potrebno zaupanje?«
«Imam ga, častiti dai.»
»Tedaj pojdi v Alahovem imenu!«
Džafar je stopil pred štirioglato jamo in začel zbirati misli in voljo. Učenci so opazili, kako se je bil nekajkrat že odločil, da pojde preko ognja, pa se je vselej premislil.
Abdul Malik mu je dejal:
♦Sprosti se, otresi se krčevitosti in pojdi z zaupanjem. Alah je gospodar naše usode.«
Tedaj se je Džafar odlepil od tal, kakor se odlepi ladja od brega, in sel urno in varno preko žerjavice. Na nasprotni strani je obstal nekaj časa kakor omotičen, potem se je počasi ozrl preko ramena. Pod sabo je zagledal žareče in kadeče se oglje in bledi obraz mu je spreletel blažen nasmeh. Vidno se je oddahnil.
»Resnično, vrl mladenič!« je vzkliknil Abdul Malik.
šepet priznanja je še!	tudi skozi vrsti učencev.
»No, Sulejman! Pa	se	še	ti izkaži, čeprav smo že	zadnjič
videli, da znaš!«
Abdul Malik je bil	dobre	volje. Sulejman ga je z	vidnim
veseljem ubogal. Zbral	se	je	in potem prehodil žerjavico, kot
da bi bil tega že dolgo vajen.
»Zdaj bom pa še jaz poskusil!« se je razjezil Jusuf. Izprsil
se je, napel 'mišice in stopil pred jamo. Poskušal se je osredotočiti, mrmral skoraj	na glas	potrebne besede, zraven	pa
ves čas trepetal ob misli, da bi se vendarle utegnil	opeči.	Ze
se je bil skoraj odločil,	da stopi	na žerjavico. Ko	pa je	pogledal predse, je zakrilil	z rokami	kakor kopalec, ki	bi se	rad
pognal v mrzlo vodo, pa si prav ne upa, in se je vrgel nazaj.
Abdul Malik se je nasmehnil.
»Misli na Alaha in na njegovo pomoč ter na vse drugo pozabi,« mu je svetoval, »česa se ti je bati, če je on s teboj?«
Končno, ko mu je bilo oklevanja dovolj, se je Jusuf z eno nogo rahlo približal žerjavici. Toda že je javknil in prestrašen odskočil.
Pritajen hihot je šel skozi vrste.
«Pogum imaš, toda volja ti je šibka,« je dejal dai.
Jusuf je povesil glavo in se vrnil na svoje mesto.
»Ali bi smel tudi jaz poizkusiti?« je plaho vprašal Ibn Tahir.
»Zate še ni prišel čas, Tahirjev vnuk,« je odvrnil Abdul Malik. »Zaupam ti pa, da boš nekoč med prvimi.«
Učenci so privlekli iz vojašnice težko kovinsko ploščo. Vnovič so razpihali žerjavico in potem položili ploščo čeznjo.
Abdul Malik jih je pozval, da gredo preko nje. v vrsti so korakali čeznjo, dvakrat, trikrat, štirikrat zaporedoma. Plošča se je segrevala in zmerom bolj jih je peklo v podplate. Ko je bilp že čisto razgreta, je začel Jusuf kakor besen skakati po njej. Cvrl in žgal se je, da bi se kaznoval za svoj prejšnji poraz.
Tudi Ibn Tahirja je peklo v podplate. Stiskal je zobe in si prigovarjal, da ga ne peče. Toda nič ni pomagalo. Ni se mogel dovolj zbrati. Utrujen je bil od nevajenih naporov m bal se Je, da bi ga r.e obšla slabost.
Končno je Abdul Malik zaklical, da je vaje dovolj in da
naj pospravijo orodje. Potem sta se vrsti poslednjič zravna Stopil je prednje, strogo premeril učence in jim dejal, n razmišljajo o vsem, kar so videli in slišali. Nato se je rab priklonil in odšel z dolgimi, vihrajočimi koraki, prav kakor bil prišel.
Učenci so se vrnili na vrh strehe. Dai Abu Soraka jih poučeval pesništvo v pehleviju, domačem jeziku. Ibn Tab je v tem predmetu takoj zablestel. Za vsako vrsto pesništ' je poznal primer iz Firduzija, Ansarija in drugih starejš pesnikov. Abu Soraka je kar plaval od zadovoljstva. Pred vi mi ga je pohvalil in dejal:
»Zares, vojna umetnost in vzgoja volje sta borbenen izmailcu neobhodno potrebni. Prav tako pa mu je tudi potrf no urjenje duha v besedi, da postane prozen in se nauči toči in pravilno izražati svoje misli. Zelo me veseli, da sem naš v tebi, Tahirjev vnuk,	bistrega učenca.«
Prišel je čas tretje	molitve in Abu Soraka	jo	je začel
mladeniči vred opravljati kar na mestu. Se ni končal s po: vanjem Alija in Izmaila, ko se je Ibn Tahir, nevajen tolikšn: naporov, onesvestil Naim, ki je bil poleg njega, je opazil, 1 so se zadnjič dvignili, kako je obležal. Sklonil se je njemu videl, da je bil v obraz rumen kakor puščavski pesek. Poklic je Jusufa in Sulejmana. Takoj so bili učenci okrog ležečeg Nekdo je hitro prinesel vode in z njeno pomočjo so Ibn T hirja kmalu spravili k sebi. Jusuf in Sulejman sta ga pelia v jedilnico. Bil Je že čas kosila.
Ko se je Ibn Tahir nasitil, so se mu hitro vrnile mek Jusuf ga je dobrovoljno potrepljal po ramenu.
»Nič si ne delaj iz	tega,« je dejal. »Kmalu	se	boš	utrd
in	potem boš z lahkoto vzdržal tudi po dan, dva, ne	da 1
jedel, in to kljub najhujšim naporom. Post ni pri nas m izrednega. Zato že skrbi Abdul Malik.«
/Nadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 9. marca 1958
Leto XIV. - Št. 59 (590 I)
mmm
Cena 30 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
tinpnrjTdTVO Ul MONTECCH1 St i 11 nad. — TELEFON 93-80» IN 94-631 - Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št, 20 - Tel	MALI OGLASI:	--------------- ---------------------------------- -----------------------------
V	n	J. rnBiri in « P.iiirn i II tel 33 82 - OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 - CENE OGLASOV: Za vsak mm 1000 lir . FLRJ: izvod 10. mesečno 210 din . Nedeljska: letno 540. polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tt*»
višine v^širinT°l stolpesu trgovski 80, Unančno-up'ravni' 120. osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.	Trst 11-5374 - 2
MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, eeloletna 4900 lir - Nedeljska: mesečno 100 lir, letno
: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisi« Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I-Z-375
Pred zasedanjem SEATO v Manili
ZSSR predlaga za vso Azijo
^kolektivno pogodbo o miru»
Na vsem azijskem področju naj bi ne bilo mesta za jedrsko orožje in za raketne izstrelke - Neposredna pomoč članic SEATO upornikom na Sumatri
MOSKVA, 8. — V izjavi, ki jo je nocoj objavila TASS v zvezi z zasedanjem SEATO, ki se bo z^_° prihodnji teden v Manili, predlaga Sovjetska zveza «kolektivno pogodbo o mUU* v Aziji.
Sovjetska vlada predlaga, naj vsa Azija poeU:ne J?e atomsko področje. Vežen korak v	tej s
bila sklenitev «kol::ktivne pogodbe	o miru»	.J	•
Sovjetska izjava pravi, d° i iini indonezijsk'ga otočja,	kjet
nameravajo zahodni napa-| skušajo separatistični uporniki dalni krogi spremeniti ozem-j na Sume*. . pevzročiti razcep lia držav rlanic SEATO V indonezijske republike. »Zna-mostišča, ki bi neiriie^oj no i>* ua.m-ech trpela zaradi odgovora naj« "nf*di.a‘ neposrcu 10 pom. 6
riRps.u.	^ J ^ orožju in denarju uporrtj-
Tzjava opozarin az iske Cia- .	Sumatri.?*
ne SKATO, da j!h oddaljenost |	,	l;	..	c	■
od drugih vojnih p.-.r.mš* j Izjava nr.tlaLui< t rvists' bi tešila, če bi se povem le | s’ti kor., icnt bi tanko p • z zahodnim, nanadalnimi ..n-1 in nora posttt. področje m> črti. Izjava pravi da,,e, d« bi j ru, k er naj _ne ba mesta za | uresničenie načrtov za pove-! jedrsko orožje in izslre te. 1 zavo SEATO z NATO in bfg- Toda po mn-_;ih ziskih sode • dadskim paktom aom^-.jn »d-v I ima zasedanje SEATO namen končno spremembo SEATO vito preprečiti.* podaljšek giavne<f> n onde|r,"-| Sovjetska izjava obtožuje ga pakta. «1 ie N ATO*. «!*'-} kolonialne d-žave, da upo-
Medtetr. pa je načelnik indonezijske vojske general Nasu-tion izjavil, da indonezijska vlada ne more sklenit: kompromisa z uporniki. Dejal je, da so uporniki razdelili o-rožje takim ljudem, ki so sovražniki indonezijske republike in protizakonito delujejo s tujimi vojaškimi agenti. Pripomnil je, da je upor dejanje veleizdaje.
ri med Sukarnom in Hatto za obnovitev njunega sodelovanja niso imeli uspeha. V pdučenih krogih trdijo, da je Hatta postavil sledeče tri pogoje za svoj povratek v vlado: 1. vzpostavitev takega stanja, kakršno je bilo pred ultimatom upornikov indonezijski vladi: 2: istočasna razpustitev uporniške «vlade» in vlade v Djakarti. 3. sestava nove vlade, ki bi ji predsedoval Hatta.
Kardelj o pismu ZKJ in gradnji
Odgovor inozemskim «modrijanom» - Proglas SZDLJ volivcem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8. — Zvezni odbor Socialistične zveze deiovnega ljudstva Jugoslavije je pozval danes volivce, naj z udeležbo na volitvah pokažejo svojo pripravljenost in voljo nadaljevati izgradnjo lepšega življenja ter bolj človeških in socialističnih odnosov med ljudmi.
Proglas poudarja in ugotavlja, da vse, kar se gradi in se bo gradilo, se gradi za srečo delovnih ljudi.
Zvezni odbor opozarja tudi na slabosti v dinamičnem razvoju Jugoslavije in poudarja, da je uspešno napredovanje odvisno od aktivnosti vseh v političnem življenju države.
Socialistična zveza ugotavlja, da je največja pridobitev jugoslovanske demokracije bratstvo in enotnost in izraža prepričanje, da bodo rezultati volitev novo potrdilo politike bratstva in enotnosti in er.a-
treono je upoštev-li. da b- v ! rahljajo Zahodno Novo Gvi-zvezi s tem korakom te d"- jKf.:0 kot vojaško oporišče, ter žave lahko bile vpletene v j p0')darja, da je to ozemlje spopade na področjih, ki so j Ees,avnl del indonezijskega oddaljena desettiseče kilonie- j ozclnijaj ki ga ima Holand-trov.»	I	„j.a protizakonito pod za=ed-
i.Milijoni ljudi zahtevam j bo jzjava dodaja, da je zna-nai države gredo po peti nv-|no da je bil nedavno skle-roijubne kcchvstence in ird-i^.n poseben sporazum med narečnega »odelov*n >a. preden , nek0 državo SEATO, Avstra-
liio in Holandsko za koordinacijo načrtov o Zah' dni No-
bo prepozno.* n->da!hij' izjava. Omenjajoč, da je Savji-i-ska zveza zahtevala sklicanje konference najvišiih. pravi izjava. da »udeleženci b’oki SEATO začenjajo korake. xi nimajo nič skupnega z ohi::-nitvijo miru. onč pa š? slabšajo mednarodni poiozaj.* Izjavo obtožuje zatem kolonialistične države, da hočejo uporabljati biok SEATO zn vmešavanje v notranje za nove držav Jugovzhodne Azije ter poudarja, da sedanji manevri 7. ameriškega hrodovju
Danes poročajo, da razgovo. HiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiUiiiiiiiiiiuniimimuHHiHiiiiMiiimimiMiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiit
V palači Chigi že pristajajo na načrt sredozemskega pakta
kopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnih manjšin ter prepričljiv odgovor vsem sovražnikom, ki skušajo ovirati socialistični razvej Jugoslavije.
«Zunanja politika Jugoslavije, ugotavlja Socialistična zveza, je bila vedno izraz plemenitih stremljenj narodov Jugoslavije, ki želijo vsestransko in enakopravno sodelovanje z vsemi državami, v prvi vrsti s socialističnimi silami v svetu*.
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sinoči na sestanku političnega aktiva v Ljubljani na gospodarskem razstavišču izjavil, da na svetu ni države, v kateri bi delovni kolektivi, zadruge, komune in drugi samoupravni organi razpolagali s taksnimi pravicami in takšnimi materialnimi sredstvi kot
Prve upravičene kritike naglega pristanka - KD bo onemogočila izglasovanje zakona za tržaške senatorje?
vi G -ineji. »Leteče besede c borbi proti prevratnemu de-lovnju, nadaljuje izjava, so samo navadna zavesa, za katero se skrivajo poizkusi kolonialnih držav, dr nadaljujejo staro kolonialno politiko v Jugovzhodni Aziji z novimi metodami.* Na koncu pravi izjava, da bodo v Manili proučevali strateške načrte, na podlagi katerih nameravajo kolonialne države razmestiti jedrsko orožje in rakete na ozemlju nekaterih azijskih držav.
in britanskega brodovjn na tem področju potekajo v hlini  .....................
Veliko število mrtvih pri več hudih nesrečah
V Riu de Janeiru so trčili trije vlaki, pri čemer je bilo ubitih 58 potnikov, 120 pa ranjenih - Letalski nesreči pri Port Saidu in nad Pacifikom
(Od našega dopisnika)
RIM 8. — Parlament danes ni zasedal kot je to vsako ’ soboto navada in tudi vprašanje njegovega razpusta je potisnila trenutno v ozadje vest poluradne agencije ANSA o vladnem stališču do Gaillardovega piedloga za sklenitev sredozemskega pakta. ANSA poroča dobesedno:
«Včerajšnje Gaillardove izjave so italijanski politični krogi sprejeli z živim zanimanjem. S tem v zvezi se poudarja, da Italija ni nikoli
jemala poguma raznim pobudam, o katerih se je v preteklosti govorilo za sklenitev sredozemskih sporazumov; te pobude je celo sprejela nenehno z naklonjenim zanimanjem, ker so v Italiji vedno upali, da bodo postavljene na način, ki bo povezan z odnosi med sredozemskimi dr-
RIO DE JANEIRO. 8. — Sinoči so v predmestju Ria de Janeira trčili trije viaki.
Uradno poročilo, ki so ga objavili nocoj, pravi, da je število smrtnih žrtev pr; žeiezn,-ški nesreči narastlo na 38. V bolnišnico so pripeljali 120 ranjenih. Domnevajo, da so pod razbitinami vlaka še druga trupla. Vzroki nesreče še niso znam. Domnevajo, da je strela mod nevihto, k; je divjala v trenutku ncoreče, pokvarila signalizacijo.
Nesreča se je zgodila na postaji v predmestju Pacienci?.. nekaj kilometrov severno od Ria de Janeira. Dva vlaki, ki sta prevažala delavce, ki
da je švicarska vlada posredovala in zajamčila Lenmu politično zatočišče.
Spomladi 1917 je Grimm odpotoval v Petrograd (sedaj Leningrad). kjer je skušal doseč-ločen mir med rusko revolucionarno vlado in Nemčijo. Dobil je dovoljenje od teda-
z.avami.*
«Kar zadeva Gaillardov na-
Francijo in Tunizijo. Ce bi biio to res, bi pomenilo, da de:u;ejo le v prid francoskemu kolonializmu.
V zvezi z razpustom parlamenta se je danes nenadoma začelo govoriti, da Gronchiju ne bo imelo smisla čaitati do 21. marca, ko pride pred senatom na vrsto zakon o tržaških senatorjih. Trdi se namreč, da se bodo morali zaradi doslednosti demokristjanski senatorji vzdržati glasovanja tudi za ta zakon kot so se vzdržali glasovanja za senatno reformo — iz ustavnih razlogov. Na ta način tudi zakon za ii-žaške senat.rje ne bi prejel potrebne dvotretjinske ve-
potovanjem in obiskom v Ta-rantu. Važno je tudi, kakšno stališče zagovarjata predsednika obeh zbornic Leone m Merzagora, ki ga morata po-\ edati- v smislu ustave Gio-vanniju Gronchiju prej ko ho podpisal odlok o razpustu. Pravijo, da sta oba za razpust.
CAPE CANAVERAL, 8. — Nocoj so sporočili, da so ponovno odložili izstrelitev rakete #Vanguard» z majhnim satelitom v velikosti citrone. Poizkus so odložili, ker se je bližalo slabo vreme.
izvršni komite Zveze komunistov v nedavnem pismu, ki je eden največjih političnih dokumentov Jugoslavije in jugoslovanske partije po zmagi revolucije, dal močno pobudo in pomoč vsem zavednim ljudem Jugoslavije.
To pismo, skupno z odlokom o gospodarski politiki, ki ga je izvršni Komite sprejel leta 1956, je izraz humanizma in skrbi za človeka in izraz ne-pomiiljivega odpora preti vsaki manifestaciji birokratizma in podobnim težnjam. Kardelj je poudaril važnost krepitve demokratizma V gospodarskih organizacijah in komunah in potrebo, da sindikati postanejo ntočna opora ir. hrbtenica demokratičnega urejevanja od. nosov med ljudmi. Sindikati ne smejo biti usmerjeni samo na vprašanja zakonodaje, na zaščito delovnih odnorov in podobna vprašanja, temveč se morajo zanimati za praktična reševanja vseh družbenih in političnih vprašanj, ki so vezana na razvoj socialističnih odnosov, in da pomagajo delovnemu človeku pri njegovih vsakdanjih potrebah.
Kardeli je posebno poudaril i
v Jugoslaviji
«V Jugoslaviji ni vladajo- j važnost	nadzorstva	od	spodaj
čih in tistih, katerim se vla-	in	zgorai.	kaiti	brez	nadzor-
da. Odgovornost nosijo vsi in vsakemu pripada del zaslug za uspehe in del krivde za neuspehe. Naloga vseh je, aa se borijo proti nepravilnostim ter da se trudijo, da se družbena sredstva uporabljajo najkoristneje. To je bistvo socialistične demokracije. Borba mišljenja in svoboda kritike se vedno povezujeta z odgovornostjo odgovornosti za skupne koristi*.
Kardelj je obširno govoril
in zgoraj, kajti brez nadzorstva in načrtnega dela ni niti pravic državljanov niti samoupravljanja. Odsotnost nadzorstva krepi lokalni patriotizem in duši demokratične pravice delovnega človeka Zato pomeni krepitev' socialistične demokracije in samouprave i-stočasno krepitev nadzorstva množic in nadzorstva družbenih in državnih organov.
V zvezi s trditvijo v inozemskih krogih, ki so »odkrili*, da so v Jugoslaviji birokratizem in birokratski privi-
,	,	...	„	niautcui lil uuuivicllbo
o dosedanjih rezultatih soma- , ;ji -e KardeIj ugo>ovfl da hsticne izgradnje, katere o- 1 snovni cilj je omogočiti delovnim ljudem, da sami neposredno vplivajo na reševanje vprašanj in da se zoperstavljajo birokratskim in drugim protisocialističnim teinjam.
Ko je govoril o nadaljnji izgradnji socialističnega sistema, je Kardelj izjavil, da je
črt. so znani za sedaj samo čine. ker je ustavni zakon in zanimivi začetni predlogi, gle. j vodstvo Krščanske demokraci-
je katerih je potrebno čakati nadaijnja najavljena pojasnila ter hkrati upoštevati ob pravem trenutku nujnost, da bi morebitni sredozemski sporazum imel za svoje namene odgovarjajoči razvoj in da tak sporazum ne bi izključil obalnih držav, ki bi hotele sodelovati, predvsem če bi šlo za države NATO.*
Kot je znano, sta ti državi Turčija in Grčija in zato je to poluradno stališče že naletelo na kritike predvsem zaradi tega in tudi zato. ker je prezgodnje. Nadalje se pripominja da bo Gaillardov načrt naletel na nasprotovanje Tunizije in Maroka, ki sta predlagala ustanovitev severnoa-
njega švicarskega zunanjega friške zveze z vključitvijo svo-
...	.	ii	.	knrlnan«	A	Ivi	ro	P/MlHoriO	CP
ministra, da uporablja švicarske diplomatske kanale za svoja sporočila. Ta sporočila so prestregle ruske vojašae oblasti ter jih objavile v Stock holmu in drugih prestolnicah Zaradi tega je rftoral švicarski zunanji minister Hofmanr. odstopiti. Grimm pa je bil izgnan iz Rusije
hodnega Alžira. Poudarja se tudi, da je namen francoske zunanje politike ustvariti s tem paktom nrotiutež egintov. s o-sirski združeni republiki. Hkrati pa načrt ne prispeva k rešitvi alžirskega vprašanja. Drugi so mnenja, da zagovarjajo Gaillardov načrt anglo-ameriški posredovalci med
je bi bilo odgovorno, da Tržačani ne bi-mogli voliti svojih predstavnikov v oba doma parlamenta. Za tolažbo se v demokristjanskih krogih govori, da bi bile v tem primeru volitve tržaških senatorjev na jesen, potem ko bi novoizvoljeni parlament zadevni zakon odobril. Tem naknadnim volitvam pa baje nasprotuje Gronchi.
V torek bo zakon za tržaške senatorje drugič pred poslansko zbornico in tedaj se bo videlo, ali se bodo demokristjanski poslanci vzdržali glasovanja in s tem dokazali, da so vsaj v zadnjih petih dneh dosledni. Toda njihova doslednost bi Tržačanom onemogočila volitve treh senatorjev. V tem primeru bi imel tudi Gronchi en razlog več za predčasno razpustitev obeh zbornic, kar bi moral storiti — če se je odločil za volitve na dan 25. maja — najpozneje za 18. t. m.. Vsekakor to imel priliko o tem razpravljati ] Zolijem med svojim
lllimillllMIIIIIIIIHItlllllHtMIIIIIIIMlMnilllHHHItHttllMHIIIHimillllHIMIIIIIIIIMIIHIIIHIIItlltll
Združene arabske države
Tako se imenuje nova federacija med Jemenom in Združeno arabsko republiko • Nova država ima 31 milijonov prebivalcev - Pripravlja se proces proti saudskim zarotnikom
DAMASK, 8. — Predsednik Naser in jemenski prestolona-slednik El Sadr sta danes podpisala sporazum, na podlag: katerega se Jemen pridružuje v federativni obliki k. Združeni arabski republiki.
S priključitvijo Jemena do prebivalstvo Združenih arabskih držav znašalo priMižno 31 milijonov 800 tisoč, od katerih je 23,400.000 Egipčanov. 4,500.000 Jemencev i,n 3,900.000 Sircev. Toda tri države članice združene države nimajo skupnih moja. ker Egipt m Sirijo ločita Izrael m Jordanija; med Egiptom in Jemenom pa so Saudova Arabija, Jordanija in Izrael.
Egipt in Sirija sta republiki, medtem ko je Jemen mo-narhvja. Današnji sporazum ima naslov «Karta za ustanovitev združenih arabskih držav*. Določa, da bosta obe državi združili svoje oboroženo
Gaillardova os
so se vračali z deia, st? trčila in prekinila promet. V tistem trenutku je prižet tre',, vlak, ki je trčil ob prva dva.
KAlRO, 8. — V bližini I*ort Saida je treščilo na tla egiptovsko let..io. ki je prihajalo! iz Aten. Zajela ga io moč': 1 Ponovno se je večina po-peščena nevihta. Prt nesreči , slanccu v francoski »kuvi-im je bilo ubitih 8 potnikov, i2 izrekla za nadaljevanje vojne Da ranjenih *	I	” Alžiru in odobrila nove vo-
V letalu je bi.o 2« oseb. Pr. | jaike izdatke, ki jih predlaga stati bi m: ralo v Aleksandri h. ! Gaillard. Ta je v skupscitu t -toda zaradi peščene nevihte |e dl ponovil, da misli o,tori -pilot dobil ukaz. naj pristane J»t>urtl.7»v filede nLirsc.h -n-v Kairu. Ker mu m uspelo hteV « pnznanje neoduisao-pristati niti v tem mestu, se sli ter nadaljevati in se bolj je letalo topet obrnilo p roli ! zaostriti vojno proti njim. Iz-Aleksandriji, tooa m
 ........„„„„„................................................................      mi.........................
» ..--.n	——__________-___—------------------- ■	■	—	   deljo	25.	maja,	ampak	šele	v
(Nadaljevanje z 2. strani)	f—-	’	-
nedeljo 12. junija, Ce pa bo pritis/c demokristjanov na poglavarja države postal še huj-
<i potem bo odlok o razpu arzave„ KI „ vseoovaia z.aru.
St,tm	JZidev	»eno .arabsko repub.iko, Je-
men in vse tiste arabske dl-
sile, vodili skupino zunanjo po. liriko. Koordinirali bosta gospodarstvo, promet nn šolstvo ter izvedli carinsko unijo. Diplomatska predstavništva v tujini bodo združena na podlagi sporazumov, ki jih je treba se skleniti.
Vrhovni organ nove konfederacije je »vrhovni svet*, v katerem so poglavarji držav članic. Poleg tega organizma se ustanovi »zvez.ni svet*, v katerem je enazo število pred. stavnivov za vsako državo Predsedstvo zveznega sveta se bo menjalo vsako leto. Predsedovali bodo izmenoma predstavniki treh združenih držav.
Vrhovni svet ima tudi vso zakonodajno oblast, ki se tiče celotne federacije, in bo objavljal zakone, ki se tičejo uprave ter vojaških, gospodarskih in kulturnih vprašanj. Vsi sklepi bodo morali biti soglasni. Vrhovni svet ima tudi oblast imenovati vrhovnega poveljnika zveznih oboroženih sil in pripraviti skupni proračun.
S podpisanim dokumentom je nastala nova federacija pod imenom «Združene arabske države*, ki bo vsebovala Zdru-
drinuni udar, ki naj bi prepreči l združitev Sirije in Egip. ta. To je potrdil Serraj sam iti tudi njegov sodelavec sirski poslanec Aziz Abbad, ki pruvi, da se je sporazumno s Šetrajem razgovorjal oseb-...	...	,	no s kraljem Saudom, od ka-
moglo | ievil je tudi, da se francosko . terega je dobil na račun 2 mi.
pristati in je nato proti Pori Saidu.
Tudi neko egiptovszo vojj ško letalo se je včeraj močno poškodovalo v Port Saldu, Kje-je bilo 21 potnikov.
TOKIO 8.	— Včeraj sta
nad Pacifikom trčili dve ameriški vojaški letali. V enem je bilo 19 mornarjev in « članov posadke, drugo pa je bi;?: lovsko letalo. Vsi. ki so b.li v obeh letalih, so izgubili življenje.
RIM. 8. — Dhocs popolni.*1 se je dogodila na Ulici App:a huda avtomobilska nesreča, ku je neki avtomobil tičil ob tovorni avtcmobil. Štiri od šestih oseb, k) so bile v avtomobilu. so bi,e takoj mrtva. V bolnišnico so pripeljali r.eko žensko in deklico staro dve let; in pol. Zenska je zvečer umrla, tako da je steviio žrtev naraslo na pet.
Robert Grimm umrl
BERN, 8. — V Bernu je po dolgi bolezni umrl ustanovi teli švicarske socialistične stranke Robert Grimm, ki je bil velik prijatelj Lenina. Imel je 77 let.
Grimm je posredoval, da je Lenin leta 1917, potem ko ga je avstrijska policija aretirala, prišel v Švico. Kot mlad član parlamenta je dosegel,
odlete, j i vojaštvo ne bo umaknilo 2 {iion*z sterlingotu ostalih 20 bi Tunizije, čeprav je Burptoa dobil po uspelem državnem ponovno opozoril Francijo, da I u(jaru
bi se utegnilo marsikaj zgoditi. če se te čete ne umaknejo do 20. marca, ko je obletnica proglasitve tunizijske neodvisnosti,
Gaillard je na nedavni predlo g marokanskegu kralja Mohameda o združitvi zahodnih Arabcev odgovoril s svojim načrtom. Mohamed se je zavzel za federacijo Maroka, Tunizije in Alžira. Glatini pogoj za federacijo je osvoboditev Alžira m ustanovitev neodvisne alžirske države. Gaillard pa je v skupščini predlagal ustanovitev »osi sever-jug», t. j. sklenitev zahodnega eobramb-negas sredozemskega pakta, ki naj bi bil dopolnilo atlantskega pakta. Pakt naj bi zajel Francijo, Španijo, Maroko Tunizijo, 'Altir, Anglijo Libijo in Turčijo. V tem paktu bi Alžir »v okviru široke avtonomije ki mu jo jamči oknir-ni zakon, naiel svoje mestos.
Saudova zarota proti Egiptu in Siriji
Te dni so v Damasku s poročili, da je kralj Saudove A-rahije ponudil sirskemu polkovniku Serraju 22 milijonov
Denar, ki so (ta dobili na račun od Sanda, bodo sedaj uporabili za finansiranje industrializacije v novi državi.
Saudski kralj je nekam zmerno reagiral, kar pomeni, da je v zadregi. ObjaniJ je u-radno izjavo, ki pravi da saudski vladi m bilo o zaroti nič znanega in da je ustanovila posebno komisijo, ki ima nalogo izvesti preiskavo. V Kairu so odgovorili, da so pripravljeni komisijo sprejeti ter ji dati na razpolago ‘vse dokumente in ji olajšati delo. S tem dogodkom je končno pojasnjeno stališče kralja Sauda do nove arabske republike. Gonori se. da si je Sand pri-zadeval tudi, da bi preprečil ustop Jemena o novo državo. V vso zadevo so zapleteni tudi ZDA, ki imajo koncesije nad petrolejskimi vrelci v Saudovi Arabiji. Saudu gre za tem, da se na tem delu sveta kolikor mogoče ohrani in še bolj okrepi ameriški vpliv Saj on živi od ameriških dnlarjevl
Italija
Prejšnji teden je reforma
 ................. ^	se	'Kita propadla in to je hkra-
Iterlingov, da bi organiziral I ti najvažnejši dogodek, ne sa-
mo tedna, temveč tudi v zadnjih trih ali štirih mesecih. Ni pa propadla zato, ker ni prejela večine glasov v senatu, temveč ker ni prejela dvotretjinske večine, ki je potrebna za spremembo katerega koli ustavnega določila. Posledice tega dogodka so zelo važne: možnost predčasne razpustitve parlamenta m volitve konec maja ali pa začetek junija.
Odločitev je izključno v rokah predsednika republike, ki pa še vedno okleva. Težko je namreč reči, da gre za tako hud spor med zbornico in senatom, da bi bil lahko vzrok za razpustitev. Pravzaprav sploh ne gre za spor, ker so demokristjani najprej v senatu glasovali sporazumno z o-stalimi strankami za »malo» reformo; nato so v parlamentu sporazum prekršili in glasovali za »oeliko* reformo: potem pa so ponovno v senatu obema reformama nasprotovali. Le zaradi lepšega niso glasovali proti vsem trem spremembam zadevnih ustavnih določb, ampak so se rajši glasovanja vzdržali, ker so tudi na ta način onemogočili dvotretjinsko večino Resnično, malokdaj smo bili priča ta. kemu kameleonstvu. Trda dejstva so ta' šna in nadaljnji razvoj bo morda postavil volivce pred še bolj presenetljiva.
Kaj pa z zakonom za tržaške senatorje? Se vedno nam ostaja le pričakovanje. Ce bo parlament razpuščen pred 21. marcem, bo zadevni zakon v senatu še lahko odo-
marcem in v Trstu senatorjev ne bomo mogli politi.
Možno je končno tudi, da do razpustitve ne pride in da bodo volitve šele septembra, ker bi poslanci zasedali vse do junija, ko jim sama po sebi izteče mandatna doba, senat pa do junija prihodnjega leta, ker je mandatna doba senatorjev za eno leto daljša. Gronchi bi moral izbrati prav to možnost, če bi se dosledno držal trditve, ki jo je večkrat ponovil: *Ustava se izvaja ali pa se spremeniš. Prav te besede je v petek ponovil Togliatti in zahteval, naj se poglavar države ravna točno po ustavi, ki sicer predvideva možnost predčasne razpustitve, toda hkrati točno določa mandatno dobo za oba dela parlamenta.
Poleg propada senatne reforme pa je prejšnji teden potekal v znamenju neverjetne u-žaljen osti Vatikana zaradi ob. sodbe škofa iz Prata. Slišali smo trditve, ki jih nikoli ne bi pričakovali: Cerkev je v Italiji »pran tako preganjana kot na Kitajskem in onstran železne zavese sploh*. Tisti škofje, ki so nekaj podobnega izjavljali, so kvečjemu dokazali, da so vse njihove dosedanje pritožbe in vsa, po navadi tudi histerična, propaganda glede preganjanja onstran zavese — iz trte izvita. Pač pa je Vatikan obsodbo skušal izkoristiti za ustvarjanje »katoliške enotne fronte» proti slaicizmu in komunizmu*, kar naj bi bilo prav za volitve nadvse koristno. Hkrati je zmanjšal začetno ostrino polemike in svetoval škofe ” Prala, naj vloži priziv, s čimer je priznal pristojnost
hren, toda v tem primeru no-	.......
iitve ne bi mogle biti v ne-lsodiscu, ki jo je prej zanikal
žave, ki se bodo eventualno pridružile. Vsi člani federacije ohranijo svoj mednarodni položaj in svojo vladno strukturo.
Medtem poroča sirski list »Al Joumhour*. da je ministrski p.-edsednik Saudove Arabije prišel tajno v Bagdad, kjer se je razgovarjal o položaju, ki je nastal po odkritju saudske »arote proti Združeni arabski republiki.
Kakor poroča egiptovski list »Al Ahram*, je Egipt ukazal umik svoje vojaške misije iz Saudove Arabije. List «Akh-bar el Yom» piše, da je kralj Saud organiziral do sedaj tri zarote proti Egiptu. Zatem obtožuje Sauda, da je poslal svojo vojsko v Jordanijo, zato da zaduši nacionalistično gibanje in pomaga kralju Huseinu, da zruši prejšnji režim.
Sirski polkovnik Serraj je povedal danes tudi, da mu je kralj Saud poslal zlato bodalo in mu zagotovil, da bo po u-spelem državnem uradu dobival dosmrtno mesečno užit-nino 250,000 sirskih lir. Izjavil je tudi, da bodo pajdaši kralja Sauda, ki so vpleteni v zaroto proti Naserju, sojeni v odstotnosti pred vojaškim sodiščem. Glavni obtoženec bo eden od Saudovih tastov Ibrahim. Polk. Serraj, ki je bil načelnik sirske informacijske službi, bo za pričo skupno z dvema častnikoma, ki sta bila v njegovi službi. Čeprav niso bili diplomatski odnosi s Saudovo Arabijo uradno prekinjen , so v Kairu in Damns' u mnenja, da je praktično prišlo do prekinitve.
pismo izvršnega komiteja ni odkrilo nič novega, da se v Jugoslaviji vodi že več	let
borba proti tem težnjam in da ti inozemski «modrijani» nočejo vedeti, da je socialistična družba v Jugoslaviji tako močna, da z novimi napori premaguje birokratizem	in
krepi socialistično demokracijo. Glede trditve v inozemstvu, da je bilo pismo izvršnega komiteja objavljeno pod Dritiskom ljudskih množic, je Kardelj ugotovil, da so	de-
lovne množice v Jugoslaviji gospodar in da so zato njihove težnje zakon a ne pritisk.
#r,načilno je, je poudaril Kardelj- da ti modrijani ne vidijo, da so sklepi pisma usmerjeni na utrditev socialističnega demokratizma,	na
krepitev in nadaljnji rgzvoj samoupravljanja, na utrditev pravic in na vlogo sčcializma v Jugoslaviji. Nočejo videti, da je pismo prav zato dokaz zrelosti in moči jugoslovanskega družbenega sistema. Nji-hova borba proti našemu birokratizmu je popolnoma nepotrebna. Z našim birokratizmom bomo sami obračunali. Kar se tiče njih pa bi bilo bolje, da se borijo proti privilegijem lastne buržoazije.*
Kardelj je končno izjavil, da Jugoslavija ni več v fazi -azčiščevanja poti svojega socialističnega razvoja. Ta pot je danes trcno začrtana in potrjena v praksi. Sedaj je glavna naloga dograjevanje sistema v njegovih podrobnostih. »Potemtakem, je zaključil Kardelj, je potrebno še bolj odločno kot doslej lotiti se praktičnega reševanja konkretnih vprašanj, praktičnih akcij proti antisocialističnim težnjam in pri tem stalno imeti pred očmi socialistične koristi delovnega človeka, vsega delovnega ljudstva, t. j. celotno socialistično skupnost.*
B. B.
LONDON. 8. — Nocoj sta v bližini Londona trčila dva osebna vlaka. Predstavnik angleških zeleznic je pozno zvečer izjavil, da so pri nesreč' bile ranjene 4 osebe in da ni bilo smrtnih žrtev.
Sredozemski pakt
(Nadaljevanje s 1. strani)
mogoče konfinirati alžirske drame v strogo nacionalni o-kvir, kakor to trmasto dela Gaillard. Nikoli ne bomo prenehali ponavljati, da odklanjanje drzne politike vodi neposredno v internacionalizacijo alžirskega spora. Morda nismo do tega še prišli. Toda nismo več daleč*.
List pripominja, da je prvotno Dullesov načrt predvideval tudi drugo fazo, v kateri naj bi rešil vprašanje Alžira. Toda v Gaillar-dovem načrtu ni ta faza predvidena in izrecno se govori o »francoskem Alžiru*.
Nekateri komentatorji pa trdijo, da Gaillardov načrt praktično pomeni dejansko omejeno internacionalizacijo alžirskega vprašanja, ker bi se Alžir vključil v širši okvir francosko - magrebske gospodarske skupnosti in sredozemskega pakta.
V Foreigg Officeu uradno ne komentirajo predloga. V uradnih krogih pa le priznavajo, da bi se predlagani pakt »zdel* svetovni javnosti «kolonialni pakt*, čeprav naj bi njegov glavni namen bil «obraroba» afriškega kon-1 tinenta pred komunizmom.
m
TRST Ul. Cicerone 8
Telefon 38-136 37-725 J
Telegr.: Impexport Trieste
ss o ■ 2?
z* 5 s
*	f
*	A
M
i < ±5 21 £ e
IJ E 5
  U VAZA:-------------
Vsakovrsten les, drva za , kurjavo,gradbeni material
   IZVAŽA:___________j
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
MEDNARODNA PRODA« NOGAVIC
= R. CA MEKINO -
Ulica Cesare B altist i 18. TRST (telef. 23-957)
• • t
PROIZVAJALCI v*eh vrst NOGAVIC IZ NAJLONA za ženske s šivont in brez šiva SVETOVNE ZNAMKE THE AMERICA!1 ARTIST METRO GOLDWYN MAYER. Nova nogavica X 3 Superjl:x, elastičnost in neverjetno dolgo trajanje. Elastične moške in deške nogavice-
PO IZREDNO KONKURENČNIH CENAH
MOTOM 48 CCM DELFIN« 160 CCM
UOrjrtvr, AA MUlOKJt;
MOSCHiON # FRISOR1
Aastopmk: Muro gii.fka
MOTOM IT a: iANA
Čudoviti motorček k: vas perie povsod
Prodaja motorje in avte do bra Mi*iio7no-<f
F R 11' tfb U N E m naiom^1131 »i e 11 /a v s f m o t o r i e
TRST, (J, Valdirivo 4b m Ul. XXX. Ottobre II lei 23-*»73
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35*169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna sem6”” najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pride* ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna m or88 j ska gnojila ter vsakovrstno o rodje in stroje vsake velik0 *
TRST Ul. Moreri 7 Telefon st 28 373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
kr<ije'
v m-tudi i inosemsll°
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK) PODJETJE
LA GORIZIANA
GOHICA . Ul Uuca D Aosta 88 • tel 2S-45 bU8 PHEV/.FMAMO PHKVOZ VSAKOVRSTNEGA B' A''
Hosebni pogoji ot prevm blaga «
i)0
Garaža	«R
TRST - Ul- IV1u 15-608 Telefon
O NAJEMANJE AVTOMOBILOV za krajevno ho in za Inozemstvo
— NOČNA SLUŽBA -	 *•*
O POS1KE2NA POSTAJA O PRODAJA OLJ ZA M A 20
Tvrdka
ustano
1926-
vije**
leto
FOhrenchclnfr«! Sfvrlrcl ZutonunQ»fr«l|
MELILLO ALFREDO
Ul,. A. e,tet!iA 8 - TKI*.
Ekskluzivni zastopnik za motocikle »PARILl-A"- *	—
• n »MOrOBIn — Originalni nadomestni
Zastopstvo in zaloga koles /namke »VVILLIEH*. 0,rok* TECCH1A», »MFLII.I ()», moška, ženska, 18 in dirkalna.
Nadomestni deli, guma «l*irelli». »Michelin* 1° IZVA7.A DARILNE POŠILJKE kolesa, motorje navedenih znamk
„ Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase n* in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kUF'"lie M resnici plača oglase konkurent, ki sF .gp oglaša. ”	Herbert	M” .