uhaja vsak dan zjutraj razven i ponedeljkih In dnevih po praz-aikih. — Posamezna številka t>in t*—, mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din 30-—. (Jredništvo v Ljubljani, Gregor-Jifieva ulica št. 23. Telefon uredništva 80-70. 30-69 ln 30-71.
Jugoslovan
Rokopisi se no vračajo. — Oglael po tarifi in dogovoru. — Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68.
Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, telefon 29-60 Podružnica v Celju, Samostanska ulica St. 4.
St. 9 a
Ljubljana, dne 12. junija 1930.
Leto I.
Izjava kralja Karla časnikarjem
Kralj Karol o odnošajih Jo Jugoslavije - Romunska zunanja politika se ne izpremeni
Bukarešta, 11. junija, dr. 1. Njeg. Vel. kralj Karol II. je sprejel danes popoldne ob 2. uri zastopnike inozemskega tiska, katerim je dal več izjav na pismena vprašanja, ki so mu jih stavili. V vsem je bilo pri kralju 60 časnikarjev.
Kralj je izjavil: »Izjavljam, da želim, da naj bo moja država v čim tesnejšem stiku l inozemskim tiskom, tako da bo ta čim bolj natančno obveščen o prilikah v Romuniji. Prepričan sem,« je dejal kralj, »da je bil tuji tisk r prejšnjem času zelo napačno informiran, in želim, da posvetijo zastopniki tujega tiska vso pažnjo temu, o čemur javljajo svojim listom.«
»S posebnim zadovoljstvom odgovarjam na postavljena vprašanja. Vprašate me: Kdaj bo sestavljena vlada in ali bom sodeloval ž njo? To se pravi, da se to vprašanje lahko »kombinira z onim, dali bom sodetov"’ « parlamentom ali ne. Na to vprašanje odgovarjam: Prepričan sem, da se mora vladar v Romuniji držati mej ustave in da mora sodelovati z vlado in s parlamentoma
»Vpra*-'	-	'-''Saiih	z	mojim	sinom
in povem	.	a	je	bila	zame	največja
radost, ko sem svojega sina spet videl.«
»Vprašate me: Ali bo v Romuniji mogoče sestaviti sigurno vlado? Nato ste dobili odgovor že z odgovorom na prejšnje vprašanjem
»Kakšno je moje zadržanje napram tujim finančnikom? Jaz sem prepričan, da mi ne moremo odkloniti sodelovanja tujega kapitala, če nam je mar sanacija finančnih prilik v Romuniji.«
Na vprašanje o položaju Zidov v Romuniji je kralj odgovoril: >Govoriti o preganjanju Zidov v Romuniji pomeni ne poznati naše države, to je ne vedeti, kaj je romunska država.«
»Vprašate me, komu dolgujem svoj povratek. Povem vam, da ga dolgujem samemu sebi. Jaz sem se odločil in prišel v državo, toda napram vam kot zastopnikom inozemskega tiska hočem izjaviti obenem tudi svojo bratsko zahvalo, svojemu bratu princu Nikoli, ki je bil moj najljubši sodelavec v času mojega povratka v domovino.«
Nato je kralj Karol prešel na vprašanja, postavljena mu z ozirom na odnošaje nrd Romunijo in poedinimi državami. Glede Francije je rekel, da je nn njenem otemlju užival gostoljubnost, kot da bi bil r svoji
Maniu odklonil sestavo vlade
Dolgotrajna posvetovanja na dvoru - General Presan predlagan za mandatarja
ku Maniu da sestavi vlado s pomočjo svoje parlamentarne skupine. Vaš dopisnik do-znava, da je kralj stavil pogoj, da pride v to vlado, in sicer kot finančni minister tudi g. Manulescu. Kaže pa, da se s to zahtevo g. Maniu ne strinja. V vsakem slučaju je gotovo, da bo vlada sestavljena še tekom današnje noči.
Bukarešta, 11. junija, d. Z veliko napetostjo so politični krogi pričakovali sestavo nove vlade po mandatarju Maniu. Končni rezultat je mnoge presenetil. Mandatar Maniu je sklical sejo izvršnega odbora nacijonalno-zaranistične stranke, da se z odborom posvetuje o nadaljni taktiki in ukrepih. Po dveinpolurnem posvetovanju je izvrševalni odbor sklenil, da Maniu odkloni sestavo vlade in vrne mandat.
Bukarešta, 11. junija J. V poznih večernih urah je dobil Maniu mandat za sestavo vlade.
Bukarešta, 11. junija. Sestavo in imenovanje novp romunske vlade pričakujejo za nocoj. Zel j verjetno je, da je treba računati z novo vlado Maniu. Kralj Karol je včeraj in danes vodil neprestana posvetovanja z uglednimi politiki in drugimi odličnimi osebnostmi. Sinoči je kralj sprejel v daljši avdijenci profesorja Jurgo, ki ga je hkratu odlikoval z naj večji m romunskim odlikovanjem, z veliko ogrlico reda kralja Karola I.
Da še ni imenovana nova vlada, je glavni vzrok okolnost, da je kralj nasprotno dosedanjim običajem poklical k sebi poleg politikov in voditeljev strank tudi odlične gospodarske in finančne strokovnjake. Pozvane so bile na dvor osebe, katerih imena se prav redko čujejo v romunski in ostali javnosti. Iz tega sklepajo, da bodo v vlado pozvani povsem novi ljudje.
Posvetovanja na dvoru dopoldne še ni30 bila končana. Mnogi forsirajo koncentracijsko vlado, ki pa j® naletela na težkoče. General Averescu se je odlično Iziavil proti koncentraciji ter je na dvoru zastopr' stališče enotne vlade, ki naj bi jo sestavila samo ena stranka.
Bukarešta, 11. junija. A A. Rador poroča: Razgovor z generalom Averescom je trajal eno uro. V zvezi s to avdijenco piše glavno glasilo stranke generala Averesca »Indre-ptatea«, da je general Averescu nasprotnik koncentracijske vlade in da bi odklonil misijo kakor tudi sodelovanje v taki vladi. General Averescu smatra, da je mog< “a samo vlada homogene stranke, tako da bi bilo moči soglasno sprejeti njen delovni program. Tekom današnjega dne je kralj sprejel v avdijenci bivše predsednike vlade generala Coando, Vajdo Vojvodo in Julija Maniuja.
Bukarešta, 11. junija. A A. Rador poroča, da je zasedanje romunskega parlamenta podaljšano do 30. junija t. 1.
Bukarešta, 11. junija, dr. 1. Po dvodnevnih posvetovanjih se je pokazalo, da ni upanja za koncntracijsko vlado. Kralj Karel II. je danes popoldne ob 6. uri poveril mandat bivšemu ministrskemu predsedni-
Maniu se je po seji takoj napotil na dvor ter je kralja obvestil o sklepih svoje stranke, izjavljajoč, da vlade z ozirom na to ne more sestaviti.
V	političnih krogih omenjajo, da je kralj zahteval od Mania, da mora poveriti finančno ministrstvo bivšemu državnemu tajniku Manulescu. Stranka je to zahtevo gladko odklonila. Maniu je v avdijenci, k: je trajala eno uro, nasvetoval, naj poveri mandat *a sestavo koncentracijske vlade pod vodstvom generala Presana. General Presan je iz Bukarešte odsoten in se nahaja v provinci. Presan naj bi po nasvetu Mania sestavil civilno vlado, ki bi sodelovala s parlamentom.
Na razpust parlamenta za enkrat misliti.
Bukarešta, 11. junija, d. Kralj Karel odpravil ministrstvo dvora, češ, da je urad odveč.
Za mednarodni kongres stavbenikov v Zagrebu.
Zagreb, 11. junija, z. Snoči je imel Sa-vez hrvatskih obrtnikov sejo, na kateri je razpravljal o veliki gradbeni razstavi, ki se pripravlja za mesec september v Zagrebu, ko se bo vršil tudi mednarodni kongres stavbenikov iz vseh evropskih držav. Na kongres pridejo zastopniki vseh držav. Razpravljalo se bo na kongresu o strokovnih in teoretičnih vprašanjih stavbarstva.
lastni domovjni in da Francjji tega nikoli ne bo mogel pozabiti. Potem se je zahvalil Zedinjenim državam za gostoljubnost, ki jo izkazuje Romunom na njenem ozemlju. Na vprašanje, ki ga je postavil jugoslovanski novinar, kaj lahko poreče o Jugoslaviji, je kralj odgovoril:
»Verujem, da posebnega sporočila Jugoslaviji ni treba, ker sta Jugoslavija in Romunija med seboj tako tesno vezani, da nimam temu ničesar dodati, razen da izrazim svoje globoko spoštovanje napram tej zavezniški državj. Nas vežejo tudi rodbinske vezi kraljevskih hiš.«
O Italiji je dejal, da so Romuni in Italijani istega porekla. »Mi imamo isto kri in sti temperament. Vedno sem občudoval Italijo in njena dela. Po svoji vzgoji sem klasik in se navdušujem za italijansko renesanso.«
Glede Madjarske je poudaril, da so od-nošaji med njo in Romunijo dobri. »Najboljši odgovor na to vprašanje najdete v mojem govoru, ki sem ga imel ob priliki moje prisege. Mi se moramo z Madjarsko sporazumeti na ekonomskem polju. Madjar-ska in mi smo agrikulturni deželi in zato
mora ena drugi pomagati radi obrambe naših poljedelskih proizvodov.«
»Z ozirom na manjšinsko vprašanje ugotavljam, da uživam med manjšinskim elementom vse simpatije in da se bom tudi zavzel za to, da se bo njihov položaj prilagodil obstoječim konvencijam.«
Pariz, 11. junija, d. Znani diplomatski sotrudnik »Matina« je prejel od romunskega kralja Karola II. kratko izjavo. V njej kralj Karol poudarja, da ne misli ii-premeniti dosedanjih smernic romunske zunanje politike. V -'.rvi vrsti ho varoval prijateljstvo do Francije. Stremel bo za reorganizacijo romunske vojske, posebno pa namerava gospodarsko dvigniti Romunsko, uvrednotiti dalje njene naravne zaklade ter sploh okrepiti zunanji kredit svoje države. Sam bo posvetil vse svoje moči, da se Izvede ta program. Na vsak način, bo skušal Romunski pridobiti ono mesto v Evropi, ki ga je zaslužila po svoji zmagi.
Kralj Karol je naslovil na predsednika republike Doumergue-ja brzojavko, v kateri se mu najprisrčnejše zahvaljuje za gostoljubje, ki mu ga je Francija izkazovala v letih njegovega izgnanstva.
GranJi pri PilsuJskem
Rim je protiutež Moskve
Varšava, 11. junija. AA. Predsednik ministrskega sveta Stavek ie odšel v iiali-tansko poslaništvo, kjer je vrnil obisk italijanskega ministra za zunanje zadeve. Njun razgovor je bil prav prisrčen. Kasneje se je italijanski minister za zunanje zadeve Grandi napotil s poljskim zunanjim ministrom Zaleskim in z drugimi visokimi vojaškimi in civilnimi dostojanstveniki nu pokopališče, kjer je položil la grob italijanskih vojakov, ki so preminuli v ujetništvu, venec. Svečanosti so prisostvovali oddelki poljske vojske z godbo, ki je zaigrala italijansko himno.
Rim, 11. junija. 1. Italijanski listi prinašajo poročila o zaključkih sestanka med
ltaliianekim zunanjim ministrom Orandijem in poljskim zunanjim ministrom Zaleski.n, ki jih tudi z zadovoljstvom komentirajo. »Tribuna« opozarja, da je povabil maršal Pilsudski ministra Grandija na sestanek in da se je temu vabilu Grandi nemudoma odzval. Miniskr Grandi in marfal Pilsudski sta na tem sestanku izmenjala misli o nekaterih političnih vprašanjih. »Giornale d‘ Italia« pobija trditve nekaterih poljskih listov, da je Italija v principu pripravljena na revizijo obstoječih mirovnih pogodb. List poudarja, da je Rim v tem času najtehtnejši protiutež Moskve in da mora Poljska gledati na politične akcije Italije samo s tega stališča.
Romunski avtomobilisti na Bledu
Sprejem v dvorcu - Odlikovanja
Bled, 11. junija. Romunski avtomobilisti so prispeli danes na Bled, kjer so bili svečano sprejeti. Popoldne je povabilo Nj. Vel. kraljica zastopnike ljubljanskega avtomobilskega kluba In romunske goste k sebi na zakusko. Vseh povabljencev je bilo 60. Nato je povabila kraljica goste v park, kamor je prišel tudi prestolonaslednik Po kratkem razgovoru se je kraljica poslovila od gostov.
Ob 7.30 je bila gostom na čast prirejena večerja. Tako Romuni kot Jugoslovani so med večerjo v svojih govorih poudarjali prijateljske vezi, ki vežejo oba avtomobilska kluba. Ob 8.30 pa je bil prirejen gostom na čast banket.
4
Bled, 11. junija. Na seji avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije so bili izvoljeni za častne člane kluba Njeg. Vis. prestolonaslednik Peter, predsednik romunskega avtomobilskega kluba minister Miti-leneu, podpredsednik romunskega avtomobilskega kluba minister Kamarasescu; z zlato iglo so bili odlikovani predsednik kluba minister Mitileneu, podpredsednik Kamarasescu, princ Ghika, s srebrno iglo pa gg. Persu, Šerekide in Bojirescu, vsi funkcijonarji romunskega avtomobilskega kluba. Odlikovanja so bila razdeljena na banketu, ki je sledil seji našega avtomobilskega kluba. Govorili so kot prvi g. Praprotnik, predsednik ljubljanske sekcije
avtomobilskega kluba, kot drugi v francoščini baron Born, podpredsednik, za njim predsednik romunskega avtomobilskega kluba minister Mitileneu, nato podpredsednik Kamarasescu, predsednik jugoslovanskega avtomobilskega kluba minister Jankovič in končno še g. Bojirescu. Gostje so bili posebno navdušeni radi sprejema, ki so ga bili danes popoldne deležni n« dvoru. Dober vtis so napravili nanje tudi razsvetljava in umetni ognji na Bledu.
Gostje bodo odpotovali nocoj ob 23.80, Ad Romunija
Dr. Hacin generalni ravnatelj PAG.
Beograd, 11. junija. 1. Na današnji seji glavnega upravnega odbora Privilegirane agrarne banke je bil izbran za generalnega ravnatelja banke dr. Janko Hacin, dosedanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja.
Polet »Grofa Zep-.elina«.
Friedrichshafen, 11. junija, z. Zrakoplov »Grof Zeppelin« bo 21. t. m. startal za polet v Miinchen. Za tem pa poleti po vzhodni in južni Evropi. Ob tej priliki bo letel tud preko jugoslovenskih mest.
Dunajska vremenska napoved.
Dunaj, 11. junija, d Vremenska napoved zf jutri: močnejši pojavi nevibt, dr>'qače splošne neizpremenjeno,
Sposobni naprej!
V	prejšnjih partizanskih časih je bilo tako, da je v vsakem slučaju odločevalo v pirvi vrsti priporočilo strankinega mogotca in šele v drugi ali celo tretji vrsti kvalifikacija prosilca. Ta težka napaka je bila izpeljana celo do te popolnosti, da je bilo dosti, če je človek vedel, v katerih rokah je kateri urad in že je vedel za politično naziranje njegovih uradnikov. Strankarji so pač vedno nastavljali le svoje ljudi, ker vsak urad, vsaka oblast Jim je služila v prvi vrsti le v to, da utrde svojo strankarsko moč. Vse drugo je bilo postranskega pomena.
Naravna posledica tega je bila, da so se tudi vsi nameščenci, pa tudi drugi ljudje strogo ravnali po tem sicer nezapisanem, ali zato tem bolj veljavnem zakonu. Zato so vedno delali tako, da so ustregli stranki in dobili potrebno priporočilo, šele v drugi vrsti pa so delali to, kar M morali delati po svoji kvalifikaciji in kar jim je narekoval zakon. Tako so bila ustvarjena tla za korupcijo in tako je moralo priti do propadanja naše uprave. Kdor pa je bil moralno tako močan, da se ni ponižal do iskanja tega strankarskega priporočila ali da se je celo uprl, kadar se je zahtevalo od njega nekaj nepostavnega, ta je bil potisnjen ob stran, če ni bil sploh s premešče-njem ali odpustom iz službe kaznovan.
Tako je brezobzirno strankarstvo napodilo najboljše ljudi iz javnega življenja, ali pa jim vzelo možnost, da bi res vse svoje sile posvetili blagru celote.
Pa tudi ljudje, ki so bili čisto neodvisni, so morali okusiti trdo pest tega brezobzirnega strankarstva. Kdor si je le dovolil nastopiti proti interesom stranke in povedati svoje mnenje, je prišel takoj na strankino proskripcijsko listo, pa naj je bil sicer še tako zaslužen in sposoben javen delavec in najsi so bili njegovi razlogi še tako tehtni in objektivni. Ko pa je bil na proskripdjski listi, potem se je zagnal vanj strankin tisk z vso vehemenco ter ga oblatil pred javnostjo, ko da bi bil največji tolovaj. Tudi najbolj intimne osebne zadeve so bile dobrodošle, samo da se je izvršilo to oblatenje nasprotnika tem temeljitejše. In dolgo vrsto let je v tem blatenju pravzaprav obstojala sploh vsa naša politika, ker razlogi so izgubili sploh že vsako veljavo. Ni čuda, če se je. pri takšnih razmerah z gnusom obrnila od politike vsa naša najboljša inteligenca in če je bilo vedno več naših najboljših ljudi pasivnih, tem bolj so vladali v javnosti demagogi in partizani. V teh razdrapanih razmerah ni bilo mesta za sposobne ljudi, temveč le za poslušne strankarje.
Vsak napredek pa prihaja le od sposobnih in poštenih jludi, ki imajo vedno pred očmi interes celote, ne pa od ljudi, ki samo prisluškujejo, kar bi želeli strankarski šefi, katerim je pri srcu sploh samo ozek Interes stranke. Ko je nastala Jugoslavija, smo vsi pričakovali, da se prične doba, ko bo sploh samo mesto za «posobne ljudi. Vse je bilo trdno prepričano, da sedaj ne bo treba nikomur trpeti preganjanja zaradi svojega prepričanja, kakor je to bilo pod Avstrijo. Krivda strank je, da se to upanje ni uresničilo in da je tudi v svobodni Jugoslaviji odločala mnogo bolj protekcija, ko pa sposobnost. In zato nismo napredovali in nismo mogli napredovati.
Najboljši naši ljudje — potisnjeni ob stran ali celo preganjani, na vrhu pa ljudje starih nazorov in stare metode. In vedno večje je bilo število ob stran potisnjenih in vedno bolj so silili nesposobnejši v ospredje, da je postajala slika našega parlamenta in naših javnih zastopov vedno bolj žalostna. Svoboda pa je zahtevala, da pridejo samo sposobni naprej, da nosi ko za Napoleonovih časov vsak vojak v svojem nahrbtniku maršalsko palico. Zato je bil klic naše svobode: sposobni naprej! ker le v tem primeru je tudi mogla prinesti svoboda ves svoj blagoslov. Stranke pa so ta klic spremenile v: poslušni naprej in zato ni bilo veselega ustvarjajočega dela, temveč je zavladal protekcionizem, ko da bi živeli v senilnih predmarčnih dneh.
Klic naše svobode treba zopet uveljaviti, ker je to klic napredka, blagostanja in sreče. In danes je tu možnost, da ta klic uveljavimo, ker padli so nosilci nezdravega protekcionizma. Zato vsi ob stran potisnjeni na plan, zato vsi preganjani v aktivno delo, ker prišla je doba za sposobne ljudi! Ti morajo dobiti prvo besedo, ker samo ti morejo ustvarjati in dati napredek. Zato: sposobni naprej!
Volitev poglavarja muslimanske vere
Beograd, 11. junija. AA. Danes ob 10. uri se je sestala v Bairakli džamiji kurija z nalogo, da izvoli novega reis ul ulema islamske verske pajednice v kraljevini Jugoslaviji. Cim se je kurija sestala, je minister pravde dr. Milan Srskič prečital ukaz Nj. Vel. kralja o sklicanju kurije. Nato je prečital seznam članov kurije. Minister dr. Srskič je želel prisotnim uspeh, nakar se je odstranil iz kurije. Zatem se Je pristopilo v zmislu zakona k glasovanju. Predsedoval je član kurije Abdul Hamid Mahmudovič. Rezultat glasovanja je bil ta-le:
Hadži Ibrahim Maglajlič, muftija v pokoju iz Banjaluke, je prejel 27 glasov, Sa-
lin Muftič, član ulema medžilisa iz Sarajeva, 25 glasov, Mehmed Alija Mahmudovič, član ulema medžilisa v Skoplju, 20 glasov, Osman Kikirič, član ulema medžilisa v Sarajevu, 1 glas, Alija Busaklič, član vrhovnega šerjaokega sodišča, 1 glas. Po prečitanju zapisnika in poročila o tej seji kurije je predsednik zaključil sejo. Nato je predsedujoči prečital zahvalno molitev. Po seji je predsednik kurije izročil mini, stru pravde poročilo o poteku seje ter predlagal mnistru pravde tri kandidate za reis ul ulemo z največjim številom glasov. Te kandidate bo minister pravde predložil Nj. Vel. kralju, da izbere novega reis ul ulemo.	.
Grški gospodarstveniki y Leskovcu
Nove manifestacije za zbližani«? obeh držav
Leskovac, 11. junija. AA. Davi so prispeli z brzovlakom v Leskovec zastopnik! grških finančnih krogov iz Soluna. Na postaji so bili sprejeti od posebnega odbora z bivšim ministrom industrijalcem Rafaj-lovičem na čelu. Postaja je bila okrašena z zelenjem ter z grškimi in jugoslovanskimi zastavami. Grške goste je pozdravil v imenu občine Mihajlo Ourinčič in jim izrekel dobrodošlico. Za pozdrav se je zahvalil predsednik grško-jugoslovanske lige v Solunu Mavrokordato. Grški gostje so si dopoldne v spremstvu domačih in-dustrijcev ogledali razne industrije v Leskovcu. Opoldne je udruženje industrijcev in trgovcev priredilo svojim grškim tovarišem svečan banket v hotelu Kostič. — Tekom banketa je gosle najprvo pozdravil Zika Rafajlovič, ki je svoj pozdrav zaključil z zdravico predsedniku grške republike Zaimisu in predsedniku grške vlade Venizelosu. Rafajloviču je odgovoril bivši minister za finance in predsednik grško-
jugoslovanske lige v Atenah Kohinjas, ki je v svojem govoru priznal, da je bilo grško odposlanstvo povsod v Jugoslaviji sprejeto na izredno prisrčen in bratski način. Zal pa bo tega krasnega potovanja po Jugoslaviji prehitro konec. V imenu mesta je goste pozdravil odvetnik dr. Vaso Todorovič. Odgovoril mu je solunski odvetnik Galos. Književnik Sreten Dinič je pozdravil grške novinarje in govoril o pomenu časopisja za zbližanje obeh narodov. Odgovoril mu je Niko Kastrino, ravnatelj solunskega lista »Balkanion«, ki ee je pridružil izvajanjem predgovornika in izjavil, da more to sodelovanje med obema narodoma sloneti na načelu: »Balkan balkanskim narodomc. Dr. Mihajlovič, tajnik naše svobodne cone v Solunu, je naposled opozoril na vlogo, ki jo ima grško-ju^o-slovanska liga za zbližanje med Grčijo in Jugoslavijo. Nocoj ob 10. odpotujejo Grki v Skoplje, kjer jim pripravljajo svečan sprejem.
LjuJsivo na Mahi ni italijansko__________
London, 11. junija. 1. Današnji »Times« prinaša Izjavo malteškega prosvetnega ministra Bartola, ki v tej svoji izjavi naglaša, da eo netočne in lažne trditve italijanskega tiska, po katerih naj bi malteško ljudstvo govorilo italijanski jezik. Nasprotno ee italijanski jezik na Malti ne rabi niti uradno niti kot občevalni jezik, nego ga rabijo samo malteški katoliški duhovniki. Resnica je, da je na Malti precejšnje števi-
lo italijanskih doseljencev, večinoma delavcev, ki pa brez vsakega pritiska želijo, da se njihova deca odgaja v angleškem jeziku. Bartolo trdi, da bodo vsi poskusi Italije, da se Malta pokaže svetu kot italijanska zemlja, končali z neuspehom. Nadalje pravi Bartolo, da bodo volitve v parlament na Malta izvedene, toda kakor je že enkrat dejal, šele tedaj, ko se bo položaj docela umiril in uredil.
Angleško javno mnenje o Indiji
London, 11. junija. AA. Zanimanje javnosti za poročilo indijske komisije je še vedno zelo veliko. Obširni komentarji objavljeni v časopisju, so veliko pripomogli, da se občinstvo zelo zanima za poročilo komisije.
Modro knjigo, ki jo je izdala indijska ustavna komisija, prodajajo po 3 šilinge. Nizka cena tej knjigi je bila zato določena, da se omogoči čim večjemu številu ljudi nakup te zanimive knjige, k ima 400 strani In mnogo zemljevidov. Naravno je. da knjiga ni imela pri indijskih ekstremnih elementih uspeha, toda povsod drugod so sprejeli poročilo indijske ustavne komisije
z velikim uvtževanjem in splošno poudarjajo simpatijo, ki jo kaže knjiga za indijske aspiracije in njeno nepristransko podajanje faktov.
Komisarji so se v prvem delu knjige skrbno ogibali vseh zaključkov.
Drugi del knjige, ki bo prinašal predloge koinsije. pričakujejo z velikim zanimanjem. Komisarji sami naglašajo, da ni bila njihova naloga odločati, temveč le poročati kralju in parlamentu. Preden pade o bodočnosti indijsko ustave končnoveljavna odločitev, bodo imeli vsi odgovorni krogi indijskega javnega mnenja popolno priliko podati svoja naziranja.
Položaj na Kitajskem.
Šanghaj, 11. junija. AA. Po končani bitki zadnjih dni, ki je stala nacijonaliste 20.000 mož, je nastopilo trenutno pomirjenje. Nacionalistične čete so morale skrčiti fronto. Po vesteh iz japonskega vira, oddelki severnih čet še niso prodrli do Tsinonfouja.
Grozna smrt šiirideseiih mornarjev.
Boston, 11. junija. AA. Petrolejska ladja »Pythis« je trčila v ameriški parnik »Fair-fax«. Petrolejska ladja se je vnela. Lastniki se boje, da je vsa posadka 40 mož živa zgorela. Po površini so se razlile ogromne količine petroleja in se vnele. Plameni so cbjeli potniški parnik »Fairfax« in ga težko poškodovali. Na tem parn:ku pogrešajo 7 potnikov in 11 mornarjev. Mnogo potnikov in mornarjev pa je dobilo težke opekline.
Nov nemško-poljski incident.
Varšava, 11. junija d. Listi javljajo o novem nemško-poljskem incidentu. V Konjičih je poljska obmejna straža prijela nekega Kubackega, ki je bil že več let v nemški politični in gospodarski vohunski službi. Pri Kubackem so našli razne podatke, napisane celo v ustniku za cigarete.
Zvišanje carin h cene kruhu v Italiji.
Rim, 11. ‘junija. AA. Vlada je izdala nove carinske določbe, s katerimi je povišana uvozna carina za žitarice. S tem v zvezi je poslal predsednik vlade Mussolini prefektom taksativne naredbe, ki naj preprečijo porast cen kruha in moke.
Amerika in 'ondonski sporazum.
Washinglon, 11. junija. 1. Senatski odbor za zunanje zadeve je na svoji včerajšnji seji sklenil, da se izreče kritika zadržanju predsednika Hooverja in državnega tajnika Stimsona, ker senatu nista predložila vseh tajnih dokumentov, ki se tičejo londonske pomorske razorožit vene konference. Izgleda, da opozicija proti londonskem paklu v Ameriki raste. Število senatorjev, ki so v zadnjem času stopili v opozicijo, znaša 52.
Nova evropska država.
Kopenhagen, 11. junija, z. Dne 26. in 27. t. m. bo Izlandija prosk.^lla lOOOletnico obstoja svoje državnosti. Te proslave se udeleži tudi danski kralj. Hkrati bo proglašena odcepitev Izlanf’’^ od Dansk*. Izlandija postane v sporazumu z DansLo samostojna, suverena država in bo stopila v Društvo narodov.
Nesoglasja v bolgarski vladni večini
Sofija, 11. junija. AA. Danes potrjujejc vesti o potovanju bivšega ministra Slave ka Vasiljeva v Rim. Ta vest je izzvala v političnih krogih v Sofiji veliko senzacijoj ker spravljajo to pot v zvezo z nezadovoljstvom onih zgovoristov, katerih zastopnik v vladi je bil Vasiljev. Bil je namreč v vladi zastopnik bivših oficirjev, ki zdaj nimajo v vladi nobenega predstavnika. Zato list »Sofija« spravlja to potovanje v Rim v zvezo z eventulno akcijo nezadovoljnih ter pravi, da se bo Vasiljev sestal v Rimu j generalom Vlkovom.
Sofija, 11. junija. AA. Dne 9. t. m. je izšla prva številka novega političnega lista »Sila«. Urednik lista je Hristo Sijanov, narodni poslanec in predsednik novinarskega udruženja ter do nedavnega eden glavnih dclavcev »Demokratičeskega zgovora«. 06i-vidno gre za akcijo nezadovoljnih zgovoristov, ki so pri sestavi nove vlade izpadli.
Sofija, 11. junija. AA. Opozicija pripravlja za 22. t m. veliko skupno zborovanje v Sofiji, kjer bo razpravljala o politični situaciji in skupni akciji. Taka skupščina se je vršila nedavno v Varni, kjer je zelo dobro uspela. Ta skupščina naj obsodi politiko sedanje vlade Zgovoristov.
Ostavka admirala Katfo
Tokio, 11. junija. Admiral Kato, šef ge-neualnega štaha vojne mornarice, je podal ostavko. Za njegovega naslednika je določen admiral Shosin Taniguchi. Njegova ostavka pomeni, da je v borbi med vlado in pomorskim štabom glede ratifikacije londonskega pomorskega pakta zmagala vlada in da je Japonska pakt raficirala.
°odr*avIjenje prodaje žita in koruze na Madjarskem.
Budimpešta, 11. junija. 1. Včeraj po-j :>ld-e se je vršila izredna seja ministrskega sveta pod predsedstvom grofa Befnlena. Na lej seji se je proučil zakonski predlog o zavarovanju madžarskih agrarnih proizvodov. Po tem zakonsk-va načrtu bo Madžarska vlada prevzela nase prodajo žila h koruze.
Tudi Etna bruha.
Caf' ‘i, 11. junija. AA. Eruptivna cona v centralnem krotru ognjenika Etne, ki je od leta 1918. mirovrla, je začela ponovno delovati. Ravnatelj observatorija na Etni zaenkrat še ni mog 1 dognati, ati C-- za rovo bruhanj; v samem ceniral-nem žrelu.
Občutljiva točka sovjetov.
Praga, 10. junija, z. Politična rdeča Moskva z veliko pozornostjo spremlja odnosa je zapadne Evrope in Amerike na-pram sovjetski Rusiji. Ta pozornost je bila še posebno okrepljena za časa protestne kampanije proti preganjanju verstva v sovjelsl.i Rusiji. Nastopi zapadno evropske in ame'riške javnos‘i so bili sov teiski vladi zelo neprijetni.
Prihod čehoslovaških Sokolov na beograjski zlet.
Češkoslovaški naraščaj, ki se udeleži vsesokolskega zleta v Beogradu, se odpelje s posebnim vlakom 19. t. m. iz Prage in prispe v Beograd 20. t. m. Ekspedicijo vodi podstarosta ČOS br. V. Štčpanek in pod-načelnik br. Agaton Heller. Z istim posebnim vlakom prispejo tudi telovadci in telovadke, ki se udeležijo tekme za slovansko prvenstvo. Nadaljnih šest posebnih sokolskih vlakov odhaja 25. t. m. V9i vlaki vozijo preko Nemške Avstrije, samo Sokoli iz enega dela Moravske in iz Slovaške prispejo s parniki po Donavi.
Veliko zanimanje za iekmo Jugoslavija - Bolgarija
Sofija, 11. junija. AA. Za nedeljsko tekmo med Jugoslavijo in Bolgarijo vlada v Sofiji veliko zanimanje. Bolgarski sportisti bodo odpotovali Jugoslovanom nasproti do Dragoma-na. List »Šport« posveča temu dogodku posebno Številko. Bolgarski team trenira ie dva tedna, da se pripravi na tekmo. List »Šport« ima tudi posebno rubriko, v kateri ugibajo o rezultatu tekme. Nekateri trdijo da bo izpadla tekma 2 : 1 v korist Bolgarije. Dimitrije Hri-atov, predsednik sofijske oblastne športne organizacije, pravi, da bo rezultat tekme 2 : 0 v korist Bolagrije, tajnik Žikovič pa prerokuje izid 1 : 1.
Ilirija - in Keriileti F. C. 3 : 2 (1 : 2).
V zelo zanimivi igri je porazila danes Ilirija znamenite budimpeštunske profesijonale s 3 : 2 (1 : 2). Točno poročilo sledi.