285. štev. V Ljubljani, petek 26. novembra 1920. mm* m. |eto. Za Ameriko cel ol^ito polletno četrtletno 8 dolar. 4 dol.ti]« 2 dolaiit Nov. natocniki rit tiešiiiajš t»„ 'r.icnino -n nakajtiici. Za inozemstvo: celo leto . R 4°0' poi ti«. n 300 (etri teta . . . »100 ta ateste » 38 Vprašanjem glede mseretov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali snamka. — Dopisi naj se tranmraio. — *" '"' * " ' “ Rokopisi se ne vrafaio. ;________ Izhaja vsak dan zjutraj Fcscrrezna številka velja 1 krčno Uredništvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — llpravništvc je na Marijinem trgu ■ 1 1"" štev. 8. Telelon štev. 44. .. Črnogorsko vprašanje v angleškem parlamentu. London 25. nov. (Izvirno ooro-gilo.) Na današnti sett anvleške zbornice ie odt/ovarlal ministrski Dred-sedn'k l.lovd Oeortze na ponovne bi«erne!adie vlede Črne srore Izra-ss:? ki svoie začndenie da se člani parlamenta vedno znova vračalo na ta nredmef Srbska vlada in srbski narod sta »nravičeno mnenla. da sta s svnlim nastopom unravičeno za-siužMa da bi i niima druvače oosto-cali Srbi Hrvati in Slovenci imajo nrav. ko iziavliaio. da so s svotim delom v svetovni volni zaslužili Dravico do nonolne in vsestranske svobode. Nekateri vosnodie iz zbornice očiv'dno ne vedo. da so Crno-corci ravno tako Srbi. kakor so prebivalci Londona in Yorkshire-a Anvleži. Sicer na bodo imeli črno-eorci že v nedelio naibolišo nriliko. da nri voptvah v konstitnanto noka-želo neovirano in svobodno svojo nravn narodno volio . Kompromisni ustavni načrt. Beovrad 25. nov. (Izvirno poročilo.) Minister za konstituanto le »zdelal nov načrt državne ustave. Skuša! ie v niem zbližati demokratsko in radikalno stališče in parlamentarci. ki so načrt že proučili, zatriulekr. da se mu ie to posrečilo. Markovičev načrt se naslania na Prot:čeveva vendar na boli novdar-te narodno in državno edinstvo. Kot državno obliko določa edinstveno monarbno pod dinastijo Ka- radžordževičev. eno vlado in eno zakonodaio Pokravnam na orinušča kMub temu nreceišno samostoinost. V vladnih krovih računaio. da bo ministrski svet odobril Markov:čev elaborat in va predložil konstituanti kot vladni nredlotr. Ako na hi ministri Hrvatske zaiednice ali Slov. Hudske stranke temu nasprotovali, nredlože ustavni načrt radikalci ln demokrati kot skupen kompromisni nredlov. Arditi pustošijo našo zemljo. LDU Rakar. 25. nov. Veliko vznemirienost ie v lueoslovanskih Jrrov!h vzbudilo to. kar nočemaio ard:ti na ozemlhi od oostaic Sv. Kuzme do Sušaka ter v baroški luki ki nrinade Jueoslaviii. Ard:ti so na železn;ci nri Sv, Kuzmi-Sušak Vzeli 17 tračnic 1? or n tre Podobno RO napravili na nrotri nri Braidlcl in ori Sušaku. V baroški luki de-mont:raio moderna dvieala. Luka Baroš le na več mestih oodminira-na Mine so vložili tud5 pod dva železna mosta, ki snaiata suSaško stran delte z baroško luko. Demontirali so tud? okretni most med debo in reško stranio baroške luke. Naiveč?e razburienie le zbudila vest. da nameravalo arditi oodnr’nirati tudi nredor. ki snaia reško protro iz Sttšaka v baroško luko. ker bi bila vsled tetra onemogočena naša neposredna 7^3 z baroško luko. I.DU Zavrem. 25. nov. »Riieč« tavlia iz dobio poučenih sagov, da imao nov© zasedbe naševa ozemJta katere no snorazumu z I talilo vi*$i D’ Annunzio s svoiimi artftt? to svrho da oronalo naš narod. Arditi rekv?riraio vse kar hm nride nod roke in kar ie last naših liudi. ljudstvu iemlieio živila živino In vino ter p« s:liio da »emlie za to reške krone in nekakšne neznane bele bankovce. Foljševiško prodiranje v Ukrajino. Duoai. 25. nov. (Izvirno poročilo.) Po vesteh teOalic;ie Romuniie In Ukraiine same so vreli boliše-vik? no uničeniu Wranelove aroia-de vse svo»e s»le nroti Ukraiini. Pet-Irtira se imiika na vseh frontah. Rdeče čete nrodiraio nd vseh strani koncentrično v ijotranlost nokra- line. Kiiev ki so va Ukraiinei nonol-noma izprazni le ta hip bržčas že v boliševiških rokah. Izvube Pelliu-rove armade so ovromne na mate-rilaln in liudeh. Ni več dvoma da čakn Petliuro ista usoda, ki le zadela Wrancrla. SLAVNOSTNA SEIA KOROŠKEGA DEZFI.NEGA ZBORA. Celovec 25. nov. (Izvirno poročilo ) V leno okrašeni dvorani se ie sestal dane« deželni /bor k otvoritveni seii ki ?e bila obenem slavno-srna sela vsled uvodneva uspeha plebiscita. Deželni nredsednik Lukas le imel naeovor. v katerem se ie snotnitdal padlih borcev za nemško Koroško in se zahval:l Irudstvu. ki le oddalo vlasove za Avstriio. SEIE MINISTRSKEGA SVETA. Beotrrad. 25 nov. (Izvirno poročilo.) Ministrska seia. sklicana za lanašnii dan. se ni vršila, ker le v Beogradu oremalo članov kabineta, mm za konstituanto. dr. Markovič se vrne šele noiutrišniem Prihodnie m:nis!rske seie so sklicane za iutrl ln poiutnšnkan. PRIPRAVE ZA TRGOVSKA POGAJANJA Z JUGOSLAVIJO. Rim. 25. nov (Izvirno poročilo.) Grof Sforza ie konferiral nekoliko ur z fntroslov. poslanikom v R'mu. Aironiievičem. Raznravliala sta o pripravah za trcov«ka pnvaiania z Juposlav'io. V te? zadevi ie že odpotoval neki višii uradnik italiianske vlade v Beotrrad KARDINAL FERRARI UMRL. Rim, 25. nov. (Izvirno poročita.) Danes fe umrl v Rimu znani kardinal Ferrari, star 70 let. ki Je igral veliko vlogo v vatikanski politik). NOVA ZGRADBA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Beograd. 25. nov. (Izvirno poročilo.) Nova zeradba v kateri bo zborovalo novoizvoljeno narodno predstavništvo, le že dovršena. Se-dai se prevaža pohištvo iz starega dvora v novi nadament. POSTAVLJANJE MEJNIKOV NA STA-JERSKI MEJI. Maribor, 28. nov. (Izvirno poročilo.) Razmejitvena komisija začasno ne deluje, dokler se ne povrneta z dopusta japonski In francoski delegat, ki se nahajata sedaj v Parizu. Pač pa nadaljuje delo tehnični odsek, ki je začel danes postavljati državne mejnike na definitivno določeni meji med Kokošcnjakom In Sv. Lovrcncom. MURA IE DEFINITIVNA MEJA. Od posl?niške konference v Parizu ic sedal prišla rešitev soornepa vr.rašatUr* sl? ?e smatrati našo severno meio. kakor ie odrejena v saint-vermainski ootrodbi po glavnem tiicu Mure kot neizpremenlii-vo v tem zm:s!u. da io razmejitvena k^mlsiin f«o smp revidirati Ta rešitev k? snreiema že od vsetra začetka od naše delevacHe zastopano stališče določa da ie meia odreie-na v mirovni pogodbi t?o glavnem toku Mure. neizorenienIVva brez privolitve obeh interesiranih držav t. !. brez sporazuma Jugoslaviie in Avstrije. WRANGLOV) OSTANKI V | KOIORU. Kotor. 25. nov. (Izvirno poročilo.) Setrikai ?e dosnelo 4000 Wran-vlovih vojakov. Francoska vlada ie posredovala v Beogradu, da soremie Jugoslaviia še 10.000 voia-kov V Kotoru nr:čaku’eio tudi celo rusko floto ki ie. bila na razpolago VVranglu. WRANGEL SE NI OBUPAL. Pariz. 23. nov. (Izvirno poročilo.) General Wranvel ie iziavil. da čaka samo na tmoden trenotek da more zooet napasti sovietsko RusJo. Konjenico le noslal v Oalliooli pehoto na na Lemnos. k?er ostanelo. dokler se znnet ne vnrjrubiio na holišču. STROKOVNE ORGANIZACIJE ZA RUSIJO. London, 25. nov. (Izvirno poročilo.) Mednarodni kongres strokovnih organizacij le sklenil, da bo v slučaju potrebe s splošnim itrajkom prisilil iapadne države, da prenehajo s sovražnostmi vseh vest proti RusQL PREMESTITEV NEMŠKIH VISOKIH ŠOL IZ PRAGE LDU. Praga 25. nov. Kakor poročalo nemški listi, le predsednik Masarvk včeapJ sprel^l odposlanstva nrofešnrskih koleg?iev nemškega vseučilišča in tehnike, ki šo z nvm pretresli vnrašanle preselitve obeh visokih šol na ozemlie kier DTebivaio Nemci. Masarvk le iziavil. da mu k* ž.elia no nreseVtvV umevna. Qb iei Priliki so obrazložili predsednik n *ndt rnfveho Preobrazbe rndiv (ab-stkSnega'Oddelka na nemški tehniki ?n potrebo ustanovitve nemške trgovske šole. , »ZATIRANJE* ČEŠKIH NEMCEV. LDU Praga, 28. nov; »Gazette 4» Prague« piše: Proračun ministrstva za prosveto dokazale, kako neopravičene so nemške pritožbe o zatiranju nemškega šolstva. Nemci Imajo po zadnji avstrijski ljudski itetvl samo 24« prebivalstva, vendar pa imajo toliko število vsakovrstnih šol, ki ta odstotek presega. kongres ČEŠKIH SOC. demokratov. Praga. 24. nov. (Izvirno poročilo.) Kongres češkoslovaške socialno demokratske stranke desnice se oivori v netek Posvetovala bodo t a?ala tri dn;. Doscdai ie naznanjenih 422 delevatov. Omeniti se mora. da te število delegatov iz okraja Kladno na drugem mestu. Skupno ho nrišlo preko 500 delegatov. Iz tnn7Pmstvji prideio zastooniki iz Aneliie Nemčiie. Jugoslaviie. Belgije in Švice. SESTANEK GRŠKEGA PARLAMENTA. Atene 25. nov. (Izvirno poročilo.) Grški ministrski predsedn'k Rhalli« ie iziavil. da se bo grški parlament sestal 18. decembra, (»tvorila va bo regentirUa Olga. DIPLOMATI PRI VESNIČU. Beograd. 25. nov. (Izvirno poročilo.) M‘nistrskega Predsednika Ve-sniča le »osetil včerai kot vodio zu-nanioga lrunistrstva angleški oosia-n:k. Malo nozneie le obiskal Vesni-ča tudi bolgarski poslanik Todorov. regent obolel. Beograd. 25. nov. (lzv’rno poročilo.) Regent ie rahlo obolel ln že dva dn? ni zanustil sobe. Prehladil se ie na svoiem ootovaniu uo Sremu. PADANJE CEN V PARIZU IN LONDONU. Pariz, 25. nov. (Izvirno poročilo.) Na svetovnih tržiščih posebno v Parizu h> Londona se opaža novo raptdno padanje f cen. Volna |e v Parizu padla že na ceno I. 1917. Sladkor velja samo 3.75 irankov I kg. Londonski trg Izkazuje take množine živil, da je vlada parlamentu Izjavila, 4m namerava opustiti prehranjevalni uraJ, Zastopajte tudi Koroško! Votlina borba se bliža svojemu zaključku. Kak bo njen rezultat, bomo videli v kratkem. Ali bodo imeti prav tisti, k| sodijo, da nam bo prinesla nedelja marsi-kako presenečenje? S stališča naše narodna obrambe smo le doživeli eno presenečenje takrat, ko sta vsled preosebne polemike odstopila od kandidatur zastopnika zasedenega Primorja. Poudarjalo se je že, da pomeni ta pojav veliko škodo v narodnem ozlro, ker smo vsi po pravici od Primorcev samlb pričakovati naienerglčnejše zastopanje Interesov onega dela našega naroda, ki |e ostal pod Italijansko vlado. Toda glede Primorja smo vsaj v zavesti, da so Primorci sami toliko energični inlcljatlvni In številni, da bodo znali sami ob pravem času In tudi na pravem mestu napraviti propagande za svojo In našo stvar. Slabše je v tem ozira glede Koroške. Koroška ni v stanju, da bi se tako nspešno ht energično sama zastopala ba-kor Primorje. Koroška M prav posebno potrebovala Izrazite glasnika v našem parlamentu. T| bi Imeti dolžnost, aastopatl Koroško sadevo, to se pravi delati propagando na pristojnih mestih, delovati bres prestanha. Kajti na smemo sredi volilnega. sredi nizkega političnega hrupa poza- biti, da se zunanjepolitična situacija bltro razvija, da nam lahko prav kmalu stopi koroško vprašanje znova v odločilni stadij. Vsaka sprememba, ki se zvršl v notranji ali zunanji situaciji Avstrije, )0 vzprlčo Korotana v gotovi meri tudi našo vprašanje. Lahko nastopi. nenadoma trenutek, ko se bo reklo: Danes se morn predrugačiti usoda slovenskega Korotana ali - nlkoH. ln za tak moment moramo biti prt-pravljenl. To ps bo le. ako Ima naša koroška akcija ta moment že danes v evidenci, ako ie sedaj razprede svoje akcijske mreže tako na široko, da bodo v njih vsi odločujoči člniteUL Da ta naloga ni majhna, je jasno. Zastopniki slovenske Koroške v našem parlamentu M mogli In morali vršiti velik del take akcije. Koroškega zastopnika I« postavila samo NSS. A te je premalo. Zato bo sveta dolžnost vseb naših delegatov v konstituanti, da imajo koroško vprašanje neprestano v evidenci In dajejo v Beograda vso potrebno Inlcljatlvo. Vsi s« moralo smatrati tndl za zastopnike ne od-rešene slovenske zemlje, Primorske la Koroške. To nalogo Hm nalagajo te dni vsi oni volllcl. ki Imajo poleg gmotnih zlasti pred očmi velike narodne naše potreb« POMILOSCENI OBSOJENCI V SOLUN. SKEM PROCESU. LDU Beograd. 24. nov. Podpisan je ukaz, s katerim so pomitoščenl polkovniki MUan Milovanovič, Ceda Popovič, Radoje Lazič, Mtljntln Lazarevič ln višji veterinar Mita Markovič, ki so MII obsojeni v znanem satanskem 'procesu. Napomltoščenl en ostali samo trlle. In sicer general Damjan Popovič, polkovnih TnsovM In major VenML NOSILCI DEMOKRATSKIH UST NA UR. VATSKEM. Zagreb, 24. nov, (Izvirno poročlto.) Nosilec demokratske tiste v ilčko-srbobr-vaškem okrožju je minister Svetozar Prl-blčevlč, prvi kva!!flcirr ..aidldat pa >" Edo Lnklnlč, v zagrebškem okrožju nosilec seljak Bradica, prvi kvalificiral kauuidat dr. Srgjan Budlsavtjevlč, v varaždinskem okraju nosilec dr. Križman, prvi kvalificirani kandidat dr. Ivan Novak, v bclovar-skem-krlževačkem okrožju nosilec Wtlder. prvi kvalificirani kandidat dr. Budlsavlje-vlč, v požeškem okrožju nosilec seljak Grujič, prv| kvalificiran)' -» dr. An- gjellnovlč, v vlrovftiškem o-. j4u nosilec dr. Ribar, prvi kvalificiran! dr. Stijič, v sremskem okrožju minister Draško rič, prvi kvallflsarnl dr. Slmeonovlč-Črklč, MINISTROVO 2EN1TOVANJSKO POTOVANJE. Dunaj, 25. nov. (Izvirno poročilo) Bivši jugoslovanski minister Jankovič (kateri?) se je poročil pred kratkim na Dunaju z neko ločeno ženo ter se podal nato na ženltovanjsko potovanje v Francijo, je dospel predvčerajšnjem nazaj na Dunaj bi včeraj odpotoval v Beograd. SHOD NSS V LJUBLJANI. Najbolj zanimiv shod cele volilne borbe. Sinoči se ]e vršil v veliki dvorani »Uniona* v Ljubljani volilni shod narod-nosodiallstlčne stranke. Shod 1e otvorll g. Juvan. Takoj pri prvih besedah se je pokazalo, da se ne bo mirno Izšlo, kakoT je bilo dosedaj v Liubljani navada Desno krilo so zasedli odposlanci JDS, med njimi g. Sajd) iz Sp. Šiške, ki Je za glavo presega! okolico, z. Cimerman iz Šiške, g. dr. Pestotnik, ravnatelj Jug In še pre-cel Inteligence. Iz njihovih vtsI se je zaslišalo geslo kapitalizma: lmpex. S tem se Je začelo. Juvanovega močnega glasu niso prevpili. Nastopi kandidat Deržič. Desnica hoče motiti. Središče ln galerije, kjer so bili narodBi socljallsti, ohranjujejo mirno kri. Na levici dvorane postajajo komunisti z 2or?o malo nervozni. Žorga se oglaša. Deržič ga umiri z ministrskimi vizitkami. Pride vrsta na drugega govornika Korošca g. Brandnerja. Skralna levica z 2or-go in skralna desnica s Pestotnikom postaneta silno razburjeni. Juvanovega opomina, ki Je dosedaj zalegel, množica nič več na posluša. Navali na inteligenčno desnico. Nastopi dr. Pestotnik. Nihče ga ne razume. Brandner govori. Pod nlink vrtinec, ki sc počasi bliža spodnjemu ko»* cn dvorane. Bela glava visokega Sajdla počasi Izgine. Inteligenčni voditelj je klo* nfl hi ie ’e pri vhodu. Juvan kliče k red«. Množica se zgrne k tribuni. Minister A«-' ton Kristan se sredi dvorane prijateljsko razgovarja s JDS-arJem Bučarjem. Krista« odide, ker mu Brandnerjeva razlaga o monarhiji in republiki ni vleč. Komunisti m« voščilo: Lahko noč. Tone! Brandner govori neumorno eno ur« Vedno g večjim ognjem ob vedno večjem navdušenju dvorane. Ob koncu njegovega govora Je množica silno navdušena. Nastopi delavec Podbevšek. Govan temperamentno. Pet komunistov razburjeno oddide. Pohvala. G. Hiter v lepi formi prednaša stvara« zahteve zasebnega uredništva. G. Juvan zakliučl shod s konstatacij« da se Je Inteligenca iz JDS' žalostno izkazala hi da dobi za to odgovor 28. novem« bra. Razhod miren. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 28. novembra. Valuto In deviz«* Zagreb: Devize: Berlin 185— H*. Italija 808—810, London ček 440- 460, London Izplačilo 455. New Vork ček 12« Pariz 0—820, Praga 157 — 158. Dunaj 26.59 27.15. Valute: ameriški dolarji 128—128.50, avstrijske krone 28— 29, bolgarski levi 0—165, carski rublji 86—88, češkoslovaške krone 155—160, angleški luntl 0—460. francoski Iranki 810, napoleondori 438 412, nemške marke 188—190. romunski leji 195-200, Italijanske lire 0—610. Beograd: angleški luntl 113—II« tranc. Iranki 210—212, dolarji 3175-32.50, levi 39—40, marke 48.25-48.50. avstrijske krone 7—7.20. Devize: London 116—11« Pariz 2030205, Dunaj 6.60—7.70. Dunaj: Zagreb 361, Curih 7850, Bfr. ograd 1450, nemške marke 721.50, dinarji 1460, švicarski Iranki 7800, francoski Iranki 3052, Falljanske lire 1860, dolarji 49« češke krone 601. Praga: Beograd 251, Zagreb 62.50, Dunaj 16.25, Budimpešta 1645, Varšava 16.50, Soiija 101.75, Bukarešta 120.75. Dinarji 245, avstrijske krone 1625. Curlh: Berlin 9. Ne\v Vork 639, London 22.23, Pariz 38.45, Milan 23.45, Madrid 83.85, Praga 8, Zagreb 5, Budimpešta 1.50. Bukarešta 9.35, Dunaj 1.90, avstrijske krone 1.40. Efekti' Zagreb: Banka za Primorje 990— 1050, Jadranska 1850—1950, Jugoslovanska 630—635, Ljubljanska kreditna 900—999, RIječka pučka 480—495. Roman »KRALJEV VITEZ« na zadnji strani > 2S5. Sfer. Dragoceno priznanje. Herman Wetiriel o koroškem olebiscltu. V 47. številki »NVeltblihne« le priobčil Herman Wendel članek »Koroško pJasovanie in nemštvo«, k ter za vrača nainrei trditev nem-škeva kancleria. da Domeni Dlebiscit na Koroškem prizna n ie k nemštvu, ter neotavlia na oodlasri statističnih Dodatkov, da le lužna Koroška no večini slovenska in da le trditev, češ. da Korošci niso Slovenci baika. k' so io razširili do svetu razni av-striisk* uradni in neuradni krovi. Po nievovem mtieniu le bil elavni vzrok, da so Korošci vlasovafi za Nemško Avstnio to. ker deUo Karavanke Koroško od ostale Juvosla-v>"e in tvorita Beliak in Celovec naravni eosuodarski središči lužne Koroške. Ko vovori Šneciialno o vlasoval-c?h nravi: »Zato mrvoli tukai maia-vih nostav ori katerih ne nrihaia odločitev za nemštvo ali slovanstvo h vlohočin narodneea orenričania. Zato na se ni vlač«) vnrašanle za rbisovanie 10. oktobra: nemštvo ali slovanstvo niti Nemška Avstriia ali SHS država, etmveč čisto enostavno: nerazdeliena Koroška ali ne. In na tem ne na moči in veličastvu nemštva te sloppla vsa avstriiska propaganda. O Nemški AvstriH ali celo o Nemčiii le b'lo več vovora na oni strani kakor na tel Oeslo le bilo * za nerazdelteno Koroško bob-ni kl:c 'e odmeval: Koroško Korošcem. Da. koroškim Slovencem se le oMhtbllalo. da bolo laž e ohranili v okviru Nemške Avstrile svolo narodnost in te7?k. kakor oa v Ju-nosHvili ki le srbska Uvaževanie na da le oddallen Rožek od Beliaka 27 km. od l-iubliane oa 79. le zma-vato na koncu nad slabo razvito zavednosti« krvneva sorodstva z brati •astran Karavank. Oosnodarsko »emlienisna numost te premazala narodno romantiko. Samostojni kmetje. (Ponovno smo se te bavili v »Jmrostavii!« a raznimi ooIit:čniml •Irankami ki nastonalo v sedantem voVInem bolu za konstituanto. Koli* krr nas ni zavest odvovornostl do države in do narodnih interesov •illa da smo nastopali oroti nezdravim ooiavom in razmeram ter žigosali škodllive stranke, smo o:sali in pornčal’ o strankah in crtem volilnem btru vine ira et studio. Vodila Bi* «e nred vsem žella kolikor mo-toče obtektivno informirati naše frtetelie. S leva stališča mislimo, da Inhko r, mirno vestki odnremo •vote oredale zastoonikom oosa-meznih mladih strank, ki so že S »volim dosedanrm nastopom Dokazale da so zmožne in vredne žlv-Hento Danes prinašamo kratko sliko • novi a že movočni Samostoini kmetiiski stranici. Ured.) • Tri oonolnoma nove stranke na-»foralo nrl sedanite volitvah: SKS. NSS in KSJ. Prvi dve imata iasne •tov ram e in sta uoravičeni do ob-stoia. Stranka komunistov oa le do-tev sednnle snlošne razdraoanostl aociialneva živKenla. Samostojna kmetliska stranka bna votovo na svoll strani odkrite stematile vseh trezno mislečih slo-lev. V snlošnem nanredovaniu moramo cozdravliat? vsako pošteno viha n ie zn osamosvojitev tako ort •osameznih narodih kakor tudi ori stanovskih skuninah In nihče ne bo lafil da ie na*.številnelši stan v Jtu voslaviii stan oolledelcev. ki tvori približno S0% celokupnega prebivalstva v naši državi. V AvstriH le bila ta ogromna masa nnlitično breznravna oziroma izkoriščana od dotičnih vladaiočih strank. Kmečki stan le bil oodoben •rlnkii. ki b* lahko nrestavlia! vore toda svme moči ni noskusil. ker se le n! zavedal. Kmeta ie zbudila iz »pania šele svobodna JuPoslavila. Jfdva Da se le kmet zdramil in pretanil s vole ogromne ude ie so se ea prestrašile vosoo-duioče stranke S strahom so vora-levale: Kai bo. če se Brdavs ne ■kroti? Ena stranka ga le skušala »onet usnavati druva se mu te začela dobrikati. tretia na pa ie začel« »ktš;ti. rekoč: Res si silen ln močan, toda kmet te le kmet. Kmet'« so na šli mimo svolo oot ter se orvan?7.iralf sami brez »kva-vod*ie!!ev. Pred poldrugim letom se te ustanovila SKS. a danes štete močno armado orpan zi-ranih stanovskih tovarišev. Malone Maka občina v Slovenili ima že svof kraievni odbor. Pred dobrim letom so sl samostoini kmetle ustanovili tudi glasilo »Kmetliski list«, ki Stele danes že 15.000 naročnikov. V volilno borbo so stopili samostoini kmetie dostoineie kot vsaka druga stranka. Brez kričave reklame. s tisto mirnostio in samozavest-lo kj diči naše kmečke korenine so šli v boi za staro pravdo. A kar dela kmečko delanic posebno simpatično 'e to. da se ni dala SKS od nobene strani Dodkutrtl. Brez volilnih foniov. brez tiskovnih skladov vodi z lastno močio volilni boi ln izdaia skromni) svol list. Na'si bo usneh volitev tudi nod ont'mističnim oričakovanlem. samostoini kmerie bodo lahko nan< ponosni. Sai bo ta uspeli niihov prvi korak v Politično areno usneh lastne, neodvisne, notranie samonikle moči. A. B. Glas iz Prekmurja. Deželna vlada za Slovenilo sedi s prekmurskimi Madžaronl za eno mizo. Če hote. ali nehote, vede ali nevede — to nal nam ooiasni sama. Splošno ie znano da ie dala deželna vlada v IJubbani Kleklovim »Novlnam« 30.000 kron podpore. Ali za iuvoslovansko orooavando? Kako malo luuroslovanskeva duha oa le v izdaiateliu in uredniku Berdenu ter ostalih katolikih duhovnikih to snnzna lahko vsakdo, ki med nllml živi ?n ž niimi občule. »Novine« so zatočišče vse madžaronske tako-zvane inteligence. In ako slovenska uprava naoram izdaialskim mad-žvonom stori svolo dolžnost planete »Novine« tako! ookoncu. Agrarna reforma namerava sedal nadomestiti nek«! madžarskih gnzdarlev % Slovenci. Sicer se le na to dolin ost precel oo7.no spomnila. Toda bodi- Ali na veste kal delalo sedal *Nov!ne«? Oceni in žveplo kiičeio nad »liberalne« agrarne od-ho«e. Pod Pritiskom madžaronstva žive tudi vsi Jugoslovanski uči tel ii. Niihovi madžaronski kolegi delitielo kar lavno v nam sovražnem duhu. Klsklove »Novine« i:h ori tem seveda oodniralo. Madžaronski učiteli iz Bovoline te v Murski Soboti zaprt radi veleizdale »Novine« k temu ne molite temveč va branite te ščitilo ter se izvovarialo. da te b?!a samo fcdska naloga, v kateri te nesel nie-rov sin nohtke o naši vojski preko mele na Madžarsko. (!) In tako dali«. Nanadanle Slovencev na vse nesramne načine se ne neha Ce zapusti slovensko uradništvo in uč’teH-stvo Prekmurle. kar bi ne bilo ori sedantte razmerah nič čudnega oo-tcm zbogom orekmurska iuvoslo-vanska zavednost* Sai lludstvo. nri-prpst kmečki narod le gss slovenski in za Jttgoslaviio večinoma z dušo ?n telesom. Toda v narodno-oolltič-n?h vnrašanbh te prekmursko liud-sfvo otrok ki mu te potreben dober in nameten vodite!*. Tisočletno su-ženlstvo. zaivčevante nlevnve oseb-uc«ti radi slovanskega ookotenia ga te onlašlln te ga nanravlfn" nesamo-stoteeva. Da oa čuti slovansko, do-kazute to da se mu dobro zdi in da t veseltem nrinovedttie. kako se ga sedal v uradih posluša in razume v ni-^overn tezikn Z našimi šolami so Prekmurci zadovolini Noben prekmurski kmet ne zabavlla čez svnteva slovenskega učitelia temveč va v mnogih primerih celo hrani nred madžaronski-mi drhovmki. Ti madžaronski duhovniki so tudi skotili t!ste resolu-cile. k' zahtevalo, da se zavedno slovensko učitellstvo odstrani. Lludstvo na te z našim učitellstvom in uradr^tvotn zadovnlinrt m se vnra-šute kako da Jugoslovani ne naže-nete madžarskih uradnikov in duhovnikov. Čudilo se kako morato imeti Madžaroni v svobodni Jugo-slavlit takšen vnbv in tako oblast! l.iubliansko vlado vprašamo koliko časa še misl’ rediti madžaron-skt vade na svolih nrsih? Ali se še ne bo iznametovjila ? V Prekmuriu le treba 07račie !zčistiti treba ie napraviti red z vsjmi sredstvi, sicer bomo zgubili Prekmurce nrav tako. kakor smo tih dobili. Angleško-ruski trgovski sporazum. Iz I.ondone ooročaio. da bo v R.iikraišem času med Ruslio in An-pr|:k> podpisana trgovska pogodba Ta korak Angliie te velike važnosti za obe državi ln za celo Evropo. Pred časom le Anellla trgovska Mgaiaoia z Rušilo pretrgala in od- godila, čakala le za obnovitev razgovorov mrodneiše prilike. Sedal se li 7di politike zavlačevania dovoli in zato ie prešla čim so se poiaviil zr.-aki Wranglove katastrofe na Krimu. k udejstvovanju svoieva načrta, ter obnovila in v bistvu menda tudi dovršila trgovska nogalania. ki lih ie sv<* čas začela s Krasinorn. Angleški trgovci so si že dolgo želeli obnoviti trgovske stike z Rusi io. On* čutiio da angleška industri-ia nMrebnie surovin, katere lini te P(>šiUa!a Riisjia pred voino in na katerih trni angleška indusjriia oo-mnnlkanie še danes. Vse iavno mne-nie v Ant? lili na se le unjralo vzpostavitvi odnošaiev z Rnsiio tol:ko časa dokler se odgovorni krovi niso i7iav!li nrinravbens poravnati vse oredvotee dolgove, ki lih ima Rušila na Angleškem. Ruska vlada le na povračilo v Angin? naiclih posoiil in kreditov morala načeloma orifdati. To se da sklepati iz iziave ki io le zahteval angleški svet. da se a bolj ra dekret sovietske vlade v letu 1917.. « katerim le sovietska Rusla proglasila vse državne dolgove za brezpredmetne in neveliavne. Ta akt te ruskemu gospodarstvu silno škodoval. 2 niim le sovietska vlada v inozemstvu uničMa Irvovski kredit, na katereva se naslania vsa struktura modernega gospodarstva. Da ie sovietska vlada ta dekret obUubila Preklicati in umčiti ie seda* povsem verietno. Ko le bilo pri zadniem zasedante angleške zbornice na Llovd Georga stavbeno vpra-šanle. ali so snvieti priznali 500 milijonov lir šterlinvov ruskega dotga na Angleškem, le britanski premier previdno molčal in tako na'bobše notrd l resnico radi katere mu ne bodo zavistni Francozi mogli ničesar očitati. S orizitaniem trgovskih odnoša-lev med Rus’k» in Anclite nastopa msd obema državama rud" nova doba političnih odnošalev Angleška vlada s sklcnom trgovske ooeodbe molče priznava tudi nolifčen ustrof in ssdanii režim v ruski renubliki. če se bo anglfiško-ritska trgovska novodba pravilno izvalala. kar želimo se te tud' nadelati, da se bodo sodlalne razmere v celi Evropi polagoma začele izboljševati, kar »I r.»<->.v tntefes« 5»mo Anj-IOe lil Rušile, temveč cele Evrone. ki le odvisna od bogastva in orideJkev ruske države. Francija zaščitnica reakciie. Pariz. 24. novembra. V včeraišnii debati v poslanski zbormci elede vzpostavitve odno-šatev z Vatikanom ie sociialistični ooslanec Paul Boncour deial med drugim' Zunania nobtika vlade obstoji v tem. da nodoira v AvstriH. Madžarski Bavarski in Pollski konservativne elemente da Se iih poslužu?e kot orožte s katerim hoče zatreti demokratično g‘bane Govornik te menil da pomaga Fran-C‘»a s to smerlo svole zunanle ooli-t!ke v7oustav!iati ninnarhiio v Av-s^rlH. Tudi na Madžarskem gre francoska Politika monarhisričnim tendencam na roko Govornik vprašale čemu hoče Francba vzpostavit? kar te uničila voina. Francoski narod na ta način svoleea uvleda in svo?e moči v svetu ne more dvignit?. Na ta način nosneštiie reakcilo ki povzroča v Nemč*** olačenie mill-tprte.ma in s tem možnost povratka revanže Resnica le da le politika francoske vlade usmerlena na to. da zlomi delavske orvanizacUe te sc dali stično akc?lo v orid konservativnem elementom To noliriko nrot:re\Tilucile posnešu e Franclla tudi med Rusini in Poliaki. Boncour le svol govor med odobravanlem somišljenikov zakliiičil z besedami da zunanii svet Francile n:kakor ne sme smatrat? kot proti revolucionarno s:lo. Vzroki prekinjenjapolj-sko-ruskih poga?anj. Riga. 24. novembra. Sovietska delegacila te potiski delegaciji poslala noto kier ii na&ia-n;a. da so se nrckimla mirovna oo-ga?an*a ker sc nolteka vlada bate ni ozirala na sporazum r dne 14. oktobra glede odpoklica noliskih čet z voli niške fronte. Predsedtvk ooliske delegaciie nodminister Dabski se le obrnil do vo!ašk!h oblasti s orosnio za coiasnila in le izvedel da se no zadnlih porodite pollska armada po načrtu umika na demarkacijsko črta. .Vsled teea ie Dabski oa rusko noto poslal bolKeviški delegaclli odgovor in io obvestil, da se nnllske čo.te umikalo in ie Izraz?! svole obžalovanje da so se mirovna nogaia-nla prekinila. — V nedeHo ob 21. le rusk** delegac‘ia predlagala nal se Dogaianla nadalinlelo. Ruske konzumne zadruge. Iz poročila ukraiiriskeea tiskovnega urada posnemamo: Boliševiški organ »Pravda« olše o riisk:li kooperativah: Vsled nre- ustroia konzumnih zadrug si ie sovietska vlada pridobila nrecel usne-šno propagando v ra7,delitvene svr-he. V mestih in no euberniiah so organiziram konzumi katerim nrtna-da vse prebivalstvo in ki Imalo tudi volilno pravico v sovletih. Ustanovile sp se ra7l?čne unrave in kontrole. zbralo se le mnngobroino število uradmštva ter so se odnrie v vsakem kraiu posebne prodalalne. 10.000 Wranslovlh beguncev m nanesti v Kotoru. Vsled odubrenja naše vlade bo okoli 10.000 ruskih beguncev, ki so se Izselili Iz lužne Rusije z generalom Wrangio.uk Je brezplačen. Učenci dobe državno podporo, Iz katere morajo skrbeti za hrano in knjiga, d očim imajo stanovanje prosto. + Plemenski kozli. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava nabaviti več plemenskih kozlov za ljubljansko okolico. Kdor bi hotel prevzeti kozla prot? polovični ceni g dolžnostjo enoletne«« držanja za pleme, naj se takoj Javi po dopisnici na imenovano poverieništvo. Istotla se naj javijo tisti, ki Imajo na prodaj plemenske kozle čiste bele pasme v približni starosti ene-ga leta. + Prva hrvatska itedlonlca s sedežem v Zagrebu namerava v Cellu otvorlti svojo podružnic«. Podružnica se sme otvorl-tl samo v slučaju, da Izključi vsa hipotekarna la bančna opravila ts svojega pošlo-vasJa, Ker so oa sedal cene vseli predme-* tov nadle ie vlada konzume zanrla-Nameščenci konzumov so sedal brez dela Ta anarat oa stane veliko de-naria. »Zentrosoluz« dolmiie vladi 5 in pol miHard Itedsk? banki na 1 in noi niilHarde rubl?ev. Po številkah se lahko ueotovi. da daleč preseeaio izdatki v k on z um Ji ki so zvezani z razdelitvijo produktov ceno produktov samih. Tako ie bil n. pr. v moskovski cubernifi. k*er imaio konzumi 2 miiiiona članov, razdeljeno mkcim pol leta na vsakeva člana ko« m?.i za 34 rubUev blaea. Razdelitven? stroški pa znašalo za vsakeea c nna na leto 100 ruhliev in sicer btez stroškov za dosfavllanie in brez druvih Dristolbin. Konznmenti na dob valp Produkte za 250% drn?'p kot *ih olačuteio konzumi To te žalostna bilanca ruskih konzumnih zadrut?. ki tudi kaže da v komunVično ureieni državi ne vtedn vsi nosli tako lahko od rok kot ?ih slik« komunistična teoriia. ki pripadalo Madžarski, so se odločili, d« zapuste svoje domove ter se Izselijo na Jug. Obrnili so se na ministrskega predsednika s prošnjo, naj se ustanovi posebna komisija, ki bi se bavlla v ta name« z ra«lelitviio zemljišč. Prva češka ladja na potu v Tihi ocean. V splitsko luko je došla češkoslovaška ladia, ki potuje v Vladivostok. Tukaišnil češkoslovaški konzul je priredil včeraj popoldne na ladil obed, ter so pri tej prt-liki govorili predsednik pokrajinske vlad« dr. Krstelj, general Milič, župan Tar ta gl t In mag. Bulič. poročajo »Narodni Listy«, je dr. En gl tl konferlral s ministrskim predsednfkotn dr, Cernym. Unatl j«, da bo njegova ostavka zavrnjena in da se dr. Engliš že danes vrne v svoj urad. Izredni občni zbor Avstroogrske banko. Na zadnji seji generalnega sveta Av-stroogrske banke pod predsedstvom guvernerja dr. Spitzmiilierja se je sklenilo* da se skliče izreden občni zbor za 16. december. Temu izrednemu zboru se b« »radintn pndlot, da -klene nadallevan!«’ bančnega In hipotekarnega poslovanja tudi po poteku bančnega privilegija po čle* nu 107 odst. 3 bančnih pravil, Tittonl obolel. Iz Ženeve javljajo: Tt« ttom ie veied preobilice dela zbolel Zdrav« nik mu le odredil nekai dni počitka. Češki Nemci stopijo v vlado. Kakor poročajo praški listi, se pogaja vodlte'1 čeških agrarcev švehla tudi z voditelje, ma nemških strank dr. Gzechom ta dr, Lodgmaunom glede sestave bodoče vlade. Plebiscit * Vilni Iz Ženeve lavliai*: Ko so MM zaslišani odposlanci Pollske in Litve, je svet zveze narodov sklenil, poslati na glasovalno ozemlje Vilne mednarodno posadko, IWP mož, da se bo giaso-vanie vršilo svobodno. + Rekonstrukcijska trgovska zbornica. Skupina na Dunaju bivajočih Rusov, ki so v prejšnjem gospodarskem živUenlu Rusije igrali važno vlogo, in nekateri merodajni avstrijski Industrljalc! nameravajo ustanoviU rusko-avstrljsko trgovsko zbornico na Dunaiu v svrho poglobitve odnošj. jev med obema državama, zlasti ker le Dunaj baje poklican, zavzeti važno vlog« v tem oziru. + Produkcija premoga v Prusiji se je povečala v mesecu oktobru za 100.000 ton od produkcije v septembra. + Gram 14 karatnega zlata, se kupuje na Dunaju aflclelno po 150 K. Verižniška cena pa je do 350 K. + Povišanje davkov ln carine v Ameriki. Vsled Izplačevanja vojnih dolgov bodo morale ameriške Zedinjene države zvi-Sati dohodninski davek ta uvozno carino. Severna Amerika bo torej morala plačevati miliardo funtov sierllngov na leto + Trgovski odnošajl med Rusijo ta Ameriko. Kakor je ameriški finančnik Van-derlip sporočil švedskemu časopisju, s« Zedinjene države po pridobitvi pokrajin v Sibiriji dobile kontrolo nad trgovino * oljem na obali Tihega morla. Ruska vlada bi v treh letih v Ameriki nakupila b'aga za tri milijarde dolarjev ta v plačilo ponudila, zlata, platine, kožuhovine, olla-oljnatih Izdelkov, mangana, bakra, lesenih Izdelkov, celuloze, vina. kož, žita in drugih sirovin. ki so v veliki množini pripravljene za odpošiliatev. Blago, katerega v Ameriki ne bi želeli. b| se razdelilo evropskim deželam. Vanderllpov sindikat bo kot finančni zastopnik ruske vlade neute-goma jel delovati za vzpostavitev trgo-vinskih odnošajev ta za pospešitev odprava angleško blokade. Jugoslavija. Razna poročila. Gospodarstvo. — Punalsfcl »ReJchsDOst« se nc-fcaf sanja. Pjmaiska »Reichsnost« oi-§e iznod neresa nekesra liublianske-?a Nernca o demonstraciiah. ki so se vršile v l.iiihliani proti sanmaroerit-ski nopodb’ in nravi da ie Dri tei nril!ki v neki Hublianski kavarni Iz-iavil neki eovornik da fronto oroti Itali’i brani le cesar Karel. Srbi tja da so fo sramotno /antistili Na to iz avo ie kakor noroča »Reichs-cost«. množica med burnimi demonstracijami zanela »Bop ohrani...« I ist nato izvala da ie nri demonstrantih nezavedno nričia do izraza rrrsel da so bili Slovenci varni le za hrbtom ki lim ca le nudilo nemško zaledie iti Avstriia. — Nam v Uub-liani ni seveda nič znano in ie tudi Donolnoma izkllnčeno da bi kakšen povnrmk oodal vsal nodobno iziavo Glede avstriiske cesarske nesm’ na le stvar sledeča: Skupino demon-trantov-diiakov ki ie nela »Bože Dravde«. ie pritisnila policiia nred neko kavarno in ii nrenovedaln neti nakar ie nar d*iaknv začelo noMa-sno mrmrat' »Boc ohrani«. Diiaštvo. med katerim so bili tudi Srbi in Hrvati ie s to ncsmiio samo ironiziralo noflcHn ki se ie takrat vedla nrecef oo staroavstri'ski. Teiki *Re:chs-Dosti* in nienemu Hiiblianskemu do-0’'snrku. k? ie brezdvomno kakšen »fescher Tiroler« s tirolsko namet-to pa novemo enkrat za vselel da »: nrav nod thkakim povrnem ne želimo več nemškrva varstva k> nam le oonemškutarilo naše nailenše trve In mesteca no Koroškem in štaler-skem in ki se ie leto za letom silnel-Se vtedaln vr naše narodno telo »Reichsnost« nač ne bo trdila da sm« se Slovenci v stari Avs»riii svobodno vibal? in da smo imeli vse nravne kot narod. — Z v'* trne stalnih orlstolb’«. Ker se ?e uredba z dne 29. sentemb-ra 1920 Uradni list št. 383 o novem Dov:šnnin stalnih nristothin za 100 odstotkov v pokraiinah izven Srbiie la črne vore tudi od finančirh organov nanačno razlavala. ono-zaria veneralna direkcila posrednih davkov v Beovradti. da se omenie-ne novišunie nanaša na stalne nrl-stoih!np skupno z niihovim clnseda-n!;m poviškom, tako da ie na nrl- vt<*trn k ut ero »e h:lo nrvntno KOlkovatf r 2 K. no začasnem zako-pm t dne 4. anrila 1920 z 4 K zdal zavezana kolku 8 K. ne na 6 K. — Ta novi povišek na zadeva kakor rečeno samo stalne nrisroHrne ne na tudi lcstv'čnib !n odstotnih — Slovenske obrtnike • mojstre ooo-surta inva'idskl oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo na sledeča delstva: Ve-Hka večina slovenskih invalidov le ze'a dela- in redoljubna, izjeme so čedalle red-kelše. Slovenski invalid le nvidet, da si le a lastnim sodelovanjem more Izboljšati sedanje bedno stanje in zazotovitl si lepšo bodočnost Mnogo slovenskih invalidov ,e Mre pohabljenih. da ne morejo več oprav-Hat! svoilh prejšnjih poklicev: zato se žele Mučiti novih poklicov In invalidska uprava Uh v tem pogledu podpira. Ustanovila le takozvano invalidsko Solo v Ljubljani, k.*r dobivajo stanovanje, brano le druga eekrbo invalidi, ki se hodUo učit v šole hi k obrtnim mojstrom. Obrtniki . mojstri, ki Hm jo mvaiidc - vajence, priznavajo soglasno, da imajo v teh Invalidih prvovrstne redne in uporabne vaience. ter so 1 njimi povsem zadovoljni. Invalidska uprave leti, da bi se krog obrtnikov - mojst-rev za sprejemanje invalidov - vajencev kolikor mogoče razširil v Ljubljani In po dragih krajih Slovenije. Invalidska uprav« Jamči za vsakega invalida, ki ga pošlje kakemu mojstru v učenje: zato želi, da bi •e mojstri, ki bi lahko spreleti invalide za vajence, priglasili v našem uradu (Inva-Kdskl oddelek. St Peterska voiašmca v Ljubljani). Tekom prihodniesra leta napr.-vl invalidska uprava enak In morda is večj' invalidski ziv-d v Celju. Za sedaj M tudi inva.idska uprava rada namest.la kv«iye . vaience po drugih krajih in le frlpraviiena prispevati mojstrom samim M V7-drževanJe InvaHdov ter pričakuje M strani mojstrov ponudb bi prlglasov — Časopisne brgojave v rro- ‘ t i Ptntandsko. V prometu s Plnladsko so do-vaijene časopisne brzojavke za znižano 58 odstotno pristo:bino po predpisih mednarodne brzojavne pogodbe. — — Otvoritev telefonske centrale z lavne govorl'nlco pri poštnem uradu Novo tneeto. Pri poštnem uradu Novo mesto se ie otvorPa dne 6. t. m. telefonska cewt:c'a s lavno govorilnico. — Državna posredovalnica za delo. Pil vseh podružnicah »Drž. posredov ra doto« v Ljubljani Mariboru, Ptuju In Murski Soboti Je iskalo v pieteklem tednu •d 14. do 20. novembra 1020. dela 188 meških In 80 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 99 molkih la 59 žeo-•k® delavnih aaečL Posredovani se le le* i vesti. vršilo 149. V delo se »prejmejo: pohištveni mizarji, železostrugarji, model, ključavničarji, ščetinarjl, tesarji, puškarji, urarji, samost, slaščičarji, pletilke, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, postrežnice, vajenci, va.enke, perice, likarice, šivilje, livarji, plelarjl, Itd. — V katoliško vero Je stopil ruski dijak g. Karl Saplrov Iz Vladivostoka ob priliki svoji poroke z gdč. Anico Ložarje-vo Iz Št. Vida pri Zatičnl. — Nesreča pri vožnji, fvanka Benčina, dekla tz Dan pri Ložu, je šla s konji po voz žaganja. Pri vožnji Je zadel voz ob skalo ob cesti In se prevrnil. Dekla le padla na tla in sl zlomila levo roko. Morala se je podati v bolnico. — Za »Lahko not« steklenico v glavo. Simon Sodja, delavec iz florlj pri Bledu le 21. t. ra popival v gostilni Mat"e Por* v Očrtali. Ko le odhajal In ie d»spei ravn» do vrat mu je nckdc vrgel prazna steklenico v glavo. Stordi: le nrznan. Sodja le moral vsled zadobljenib poškodb v bolnico. — Vlomi po deželi. V noči 19. t. m. s» štirje potepuhi vlomili v bajto vdove F K na Gori, občina Križ ter odnesli 4 svil-nate rute, 10 volnenih rut. I par skora' novih ženskih čevljev. I odejo, I ženskj oi.rini.ilo I jopo Itd. Skupna vrednost ie blizu 8000 K. Lfubijana. = J. december se oraznuie kot državni nramllt uledinietiia troime-ne>ra naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev v eno enotno državo nod žezlom ditiastMe Karatrioreievičev. V ta namen se dartile ta dan ob 10. ur! v tukaišnli stolnici sv, Nikolaia slovesna &v, maša z zahvalno nes-rnilo in z državno himno. Tudi v svetiščih vseh drncih verevznove-dant se vrši služba božia z ob!čaini-mi obredi Na Šolah se ne vrši nouk v drf.nvnlh in drtierih lavnih tiracFh In ofirat:h :n oo možnosti tudi v zasebnih obratih nai detf> bočiva vsai med službo božlo da se more čim-večie štev:lo orelvivalstva udeležiti nroslave. — Po cerkveni slavnosti se vrši volaška narada oo oaradl na v slavnostnih nrostorih oredsed-n:štva deželne vlade svečana poklonitev. — Vsi državni uradi in lavna ohiastva nal razobesilo na svnrh no-sloniih državne ^astave Tudi zasebniki se nori vi la to da okrase svofe hiše z državn’rni fn narodnimi zastavami. — Društva In koroora-ci5e ki se žele udeležiti svečane noklnivtve na* to nriiavHo ustmeno ab nismeno nredsedništvu deželne vlad® do 30 t. m — Ljubljana ali Emona? (nozemec, ki sl prvič ogledule Ljubljano, Jo bo smatral za rimsko mesto. Vsi glavni zavodi Imajo rimska imi-na, kakor: Leonlnum, Aloy-sinaum, Marlanura, Etlsabetlnum, Joscfl-num, Vincentiuum Itd. Ljudstvo teh tujk ne rabi, temufi dosledno imenuje Leoni-šče, Alonzivlšče, Marijanišče Itd. Zakaj bi se torej tudi narvisl ni smeli tako glasiti? Nekateri župni uradi In zavodi Imajo tudi še vedno le latinske pečatnike, namesto slovenskih Ne morejo se Izgovarjati, da Je to bi oreiSnlih dob, a sedaj bf bite prena-redbe predrage. Dobili smo n. pr. dopis z uradnim pečatom »Charitas Chrtstl — Prov. Jugoslavlcae«. — Le latinsko šolan človek bo vedel, da je to družba usmiljenih zestor v Jugoslaviji. Ta pečat je torej nov, narejen po ustanovitvi Jueoslavlje. Proč s tujo navlako Iz narodne države! — Društvo sodnih poduradnikov hi slug za Slovenilo v Ljubljani vabi g. stanovske tovariše za vpis in na ustanovni občni zbor. ki se vrši 5. decembra ob 14 in pol v sodnem poslopju v sobi 19 Rešila se bodo tudi druga važna stanovska vprašanja, radi tega naj te gg. tovariši Iz Slovenije občnega zbora v obilnem številu ude'eže. k — Neprevidnost z orožjem. Čevljarskemu pomočniku Mihaelu Lipovško Ig Zalokarjeve ulice 9 Je dal neki Pip samokres v roke, trdeč, da nf nabit. Ko Je Lipovšek samokres ogledoval, se mu Je nenadoma Izprožll, In projekt« ga ie zadel v desno ramo. Pip Je Istega dne že cel dan hodil doma okrog hiše In streljal a sa -kresom. Preiskava bo dognala, s kaKŠnlm namenom le Pip na'aga! Lipovšku. ko mu le dal nabasan samokres v roke. — Prijeti verlžnlkl. Zadnje čase mrgoli po Ljubljani raznih prekupcev ln ve-rižnikov Iz Hrvatske ln Bosne. V sredj zvečor so varnostni organi v neki gostilni v Metelkovi ulici aretirali 5 ver'?n k iv doma Iz Huma ob Sotli. Hodili so že dalje Časa v Llubliana po tobak ln jajca. — Prepodena vlomilca. Proti hitru 21. t m. sta dva okrog 25 let stara potepuha skušala vlomiti na Rimski cest! v hlev bančnega uradnika Z. J. in mizarja A. L. Sumljlvt ropot Je prebudil hlapca Z., pred katerim sta zbežala v stranišče. Ko Je šel hlapec proti stranišču,, sta planila ven, ga sunila na stran ter zbežala. Na hlevu sta že bila vlomila okno. — Razne tarvlne. Hlapcu C. K. v Se-lenburgovi ulici Je bilo iz postelje v zaklenjenem hlevn ukradenih 770 K. Postelj pač ni hranilnica. — Mizarskemu mojstru R. A. v Kolodvorski ulici Je nekdo ukradel z dvorišča temnozeleno barvano kol^i tvrdke »Puch« vredno 2000 K. — Posestniku F. G. v Komenskega ulici Je bi>o ukradeno veliko ogledalo (85 X 55) s črno poOtiranlm, 5 cm širokim okvirjem. — V panimicl v Vevčah je bil ukraden gonilni Jermen 8 in pol m dolg, 180 cm širok In 7 mm debel, vreden 2000 K. — Poživlja se bivši narednik E. KJo-bčaner, k! le 21. t. m. zvečer v neki gostilni v Vevčah Izustil Javno In ponovno polno žalilvk proti dalieslužečlm podčastnikom, kakor tudi žaliivke proti neki višil osebi, da to v tem listu prekliče ln se oprosti, sicer se bo Iskalo zadoščenje sod-nliskim potom. — J. Mihelič, Janko Maren-čič, Aloi-z F. Sporčlč. K. — Mesečno sobo HSčo skromen, soliden gospod, ki Je ves dan odsoten. Cenjene ponudbe na uredništvo »Jugoslavije«, (Frančiškanska ul.) pod Soba 25. Maribor. Mestno električno podjetje, ki Je ▼ rokah nemškega kapitala. Je baje celo ponosno na to, da se nahaia pri njem v službi veliko število delavcev Iz Avstrlle. Za naše delavce in za mnoge uboge begunce pa nf v Mariboru nlkier ne kruha ne strehe. Kdaj ho neki konec naše popustljivosti’ Eksplozija bencina na glavnem kolodvoru. V sredo okorog 10. ure zvečer le eksplodiral na glavnem kolodvoru bencin, ki ga le uslužbenec tvrdke Mahorko pretakal Iz rezervarla v sod. Ker se le pri cevi nekaj pokvarilo. Je delavec skušal z 1uč'o dognati vzrok nedostatka. pri čemur se Je vnel sod z bencinom bi eksplodiral. Le hitra Intervenciia železničarjev Je preprečila večlo nesrečo. Ko Je dospela požarna hramba, Je bila vsa nevarnost že odstranjena. Požar. 24. t m. ponoči le Izbruhnit pri cvetličar!« Mihaelu Požarju ogenj v cvetličnjaku v Vrtni ulici 17. Ogenj se ie hitro rasšlril ln ogrožal bližnja poslopja. Požarni hrambi se Je s pomočjo vojaštva posrečilo omeiftl ogenj, vendar pa znaša povzročena škoda okrog 180.000 kron. Ogenj Je nastal po neprevidnosti gojencev sadlarske šole, ki so prejšnlega popoldneva kurlM poleg nekega lesenega plota ln pri odhodu pustili nepogašeno žerlavlco. mm Cel e. »C flfer ZeTunn« nostala od Številke do Stev:lke drzneBa in smeS-neiča. Prinovedtiio nam v zadnii *te-vMi da »e koroška deželna vlada z-afiela oosnemati liubliansko in ravna s slovensko »manišino« na Koroškem tako kakor ilublianska y nemško manišino v Slovenili. Ako ravnalo Nemci s korošk:mi Slovenci samo tako. kakor linbllanska deželna vlada z nemško manišino ori nas notem h5 nač ne smeli slišat’ nritožh o nemških nasHstvih ki nrihaialo iz k,-roške Da se nasdstva nad koro-Skimj Slovenci vrše. na verno Iz verodostojnih virov. Ako bi b’l tam kak Slovenec tako medrzen. kakor so lindie okoli »Cillier Zeitune«. ea oošlipin *®koJ na vislice. Osebna ve«. Ravnatelju Glasbene Matice v Celju g. P- Stolzu |e došla častna ponudba od konservatorija v Kielu, enega največjih zavodov te vrste v Severni Nemčiji CL ravnatelj Stolz namerava spremeniti svoj delokrog le, če more v bodoče kot dirigent delovati, kar Je njegova posebna stroka. Učni tečaji za obrtnike (mojstre ta pomočnike) se v Celju pripravljajo za to zimo trije Knjigovodstveni za vse stroke. krojaški In čevljarski. Podrobna pojasnila daie Urad *• Pospeševanje obrti, ekspozitura v Celju (Prešernova ul. 3). Umrl Je v Vojniku pri , mizarski mojster, posestnik in član obč. sosveta Ignac Novak v 59. letu ^ti. Izredni občni zbor trgovskega Kremlja v Celju se vrši dne 30. tm. ob pol 6. url zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Obrtniški ples le dc.iii^vno določen na 1. februar 1921. S plesnitm vajami se prične še ta teden. Koroško« Brezpravnost koroških Sloveti* cev Kmetu Pop^ratzu iz Mariie na Zili so nemčurii zaFroz;U da ea bodo ubili. Da M 'mel vsai no dnevi mir — nonoči se itak ne sme eaniti od domačeva nra^a — se ie mož obrnil s svnio tožbo na odvetnika dr. ZiereiiFasta v Beliaku. ki le baie zastonnik koroških Slovencev. In kakšen le bil odvovor slavneva zastopnika? »Ja. da lSsst sich n:chts machen. Das Ht riie Verve!tunčern veselico« »In da mi ie lena. eosnod Oendron! Ves Pari? se mora daviti od zavisti: gostom nai bo or du*i kakor bi se iim bledlo o paradižu. — Razumete9«- Oendron ie blisnil z očmi ter se Doklonil Sp vldblie. »Napravite kar nocoJšnio noč podroben načrt in predložile mi ea Uiiii Koliko denaria utegnete potrositi za to baiko?« »Zadnja »e stala šestdesettisoč iivcr svetlost. Stotisoč bi morda zadoščalo« »Izvrstno. In koliko časa Dotre-hhiete za vse nrorave?« »Mesec dni- ne bo nič preveč, svetlost.« »Veselica se mora vrSitl v treh dneh!« Oendron ni trenil: bil ie vaien delati nemoenče. »In ker vem da ho treba odtehtati pičli čas z denariem.« ie oovzel marša? »zvišam vaš kredit rta sto- inpetdcsfttisoč Idite.« H-šnik ie izginil. sntiioč že spotoma Čudeže v svob' raz vret’ edavi. »Komornika!« ie viknil Concini. Fiorello le nrišel. »Obleci me « ie zapovedal maršal ter krenil v svoie sianovarne. »Katero obleko izvolite, svetlost?« »Katerokoli hočeš. Glei da me napraviš leoeva. elegantnega. oča-ruir,če"a!« »H kraljic? Mariii poide!« se 3e namuznil Fiorello sam Dri sebi. XXXVIII. Prorfa’avec llnbeznt In smrtf. Leonori se ie navlo vrnila zavest. Dolgo in mr.klo »e strmela v vrata za katerimi ie b’l izginil Concini. »Vse.« ie mrmrala noluelasno. »vse ie odvNno od topa kako se odločim. Ali moram ponižno zapustiti svoie mesto ali pa poizkusiti nahežie in nalnevarneiše. Za srlavo ere ^tu kakor tam.« Cez bin ie novzela: »Zapustiti svoie mesto!,.. Jaz?« Očrnila ie plašč ter odšla iz dvorca skozi skrita vratca, ki Hh ni poznal nihče razen nie. Z naglimi koraki ie krenila nroti Sekvant. Dosnevši na Meniavski most. ie potrkala or! Lorenzu. Zeliščar ie odprl takoi. 1 Česa ie hotela markiza tni možu. I ki lo >e bil posvaril v Imenu višntih sil: le krali se sme brez nevarnosti dorekriiti Capestansta in Oizele Angoulčmske? Hotela le poizkusiti ono kar !e imeiitvala »naJtežJe in nainevar-neiše« igrala ie z zvezdami. Zvezde so bde govorile. In Leoriora lih le hotela goliufati! Zeliščar se ie zdrznil ob noeledu nnnio. Očividno ie čakal nfeneua prihoda, zakai oko se mu le zaiskrilo in b'ede ustnice mu le preletel smehMai. Markiza ie molčala nekai minut: nato ie iznregnvorila: »1 orenzo prišla sem zaradi mladega Človeka in dekleta, ki iih poznaš.« Strupovar ie prisluhnil: nagla senca ie šinila no nievovem čelu. »Kai hočete vedeti več nego sem vam odkril?« le vprašal nato. »Obljubit s? mi da izračunaš nii-iu zvezdovnik iznnva.« »Nanravil sem ga. madame. Odgovor le venomer isti!« l.eonora ie prebledela in pogledala pritlikavca z hridkostnn proš-nio v očeh Zvezdar se ie zdel kakor bj nremišPal »Vidite, madame.« fe deia? oo daiišem moičaniu. »naiboliše bi bilo. da se odooveste sovraštvu do teh dvcb lindi Prepričan sem da bo vaša noguha. a ko se odločite noseči v usodo viteza Capestanga in Oizele Angouiemske « 285. štev. Leonora ie škrtnila z zobmi. s Potemtakem « le zamrmrala. In turoben vzdih ie nanel niene orsi. »potemtakem mi daleš na izbiro le dvoino strahoto le dvoien nrenad!« Zelišcar ie skomignil z rameni v znak sočutja. »I e čemu.« ie novzela zdaici Leonora »čemu in kako ti le nrišlo na um da si iztačunal ta nesrečni zvez-dovn:k! Zakai nisi pustil niune usode skrite na dnu vsemiria!« I.orprizn se le zasmp;a|. »Mari mislite. 'Ihistrissbna slg-nora. da bi bila ta usoda drugačna, ako ie ne h; nihče noznal?« »Res. ptav imaš!« le vzdihnila »Meša se mi. A vendar kai te ie gnalo, da si lo markiza. Lorenzo. odkril?« (Dalje prih.) fferiram vsako množino stolčene, lepe M^li oglasi. Proda se: HIŠA v sredini mesta Ptuja v prometni ulici s* proda. Kje pove upravništvo »Jugoslavije« v ptuiu. ' 2342 PISALNI STROJI REM1NGTON se dobijo pr) K. A. Kregar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 21—33. Zahtevalte oonudbe. CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja In ponudbe sprejema od 50 kg napej po najnižjl dnevni ce-I ni tvrdka Janko Popovič. Lluhljana. 2116 | ELEKTROMOTOR 5 HP s obratnim tokom 190 volt. kompleten t sagonom in vtikalnikom. ELEKTROMOTOR 2 HP z obratnim tokom 190 volt, kompleten z vtikalnikom In z zagonom. El EKTROMOTOR četrt HP 1 obratnim tokom 110 voltov brez zagona samo vtikalnik. Motorji so v dobrem stanju In se vidijo v pogonu pri Prane Lubas-u Slovenji Ora-dec. 2341 DVE HIŠI Z VRJOM In gostilno v predmestju se prodasta. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. 2256 ^e: POZOR FOTOORAFl AMATERJU Stare neporabne negative kupuj« atellje Bešter, Aleksandrova c. 2340 Službe: ZANESLJIVA STAREJŠA PISARNIŠKA MOČ. . se išče, Id bi hnela na teden popoldan nekaj ur posla. Ponudbe na upravnlštvo lista pod »Zaupno mesto«. 2343 Rezno: DNE 21. NOV. se le od kolodvora juž. žel. do Martinove ceste Izgubila denarnica z železniško legitimacijo. PoSten najditelj se prosi naj odda na policijsko ravnateljstvo. Denar naj al obdrži in poleg tega dobi še nagrado. 2332 Ponudbena Leopnld Citriknfeld,1 •»!«•*» Ljubljana, Prisojna nllca St. 1. ------- Flsol, suhe gobe, laneno seme knpuie tvrdVa z deželnimi is gozdnimi pridelki K M F.T A' K«mp„ tl niiM. Gonvosm -ki« <>. H. ceno zimsko perilo, nogavice doma-tega izdelka, barhant, najbolje vrste lepne robce, moško in ženBko snkno itd. €«ne in erue 1 Rudolf Niefergal Maribor, Koroška cesta 1. nem! lomil Pozori Strychnin Ima v zalogi oblastveno bonces. prodaja strupov drogerija Ant. Kanc Ljubljana Zidarska nllca At. 1. Trstje za strope izdeluje In prodaja na debelo in drobno m* po K 4-80, pri več ih naročilih znaten popust, Ani. Steiner, Liubllana, Jeranova ul. 13 (Trnovo.) 771 z lepo pisavo, slovenskega in nemškega jezika v govorjenju in pisavi popolnoma zmožna, dalje začefnfea z dobro prfd'zobrazbo| ^ z izvežbano pisavo, slovenščine in nemščine v govorenju in pi-8av’’ kakor tudi stenografije in strojepisja popolnoma zmožna se iščeta za takoj za pisarno v mestu. Samopisnne ponudbe na ,Splošno stavbeno družbo44 d. d, Maribor. *ftŠ£fe»tt. Anten hOipnh: J; t rsrskc merje. „ 7. Anin Ho jetrih: Prt o'nn svu mrl če slonet«. „ 8. ji sip Kocjančič: Slovo. Le nocoj še luna mila. Vouka |)CMrni etane ifit u lz>udov 10 IL Številka 6 in 7 itane po Z kroni. U izvodov iO krm. Dobiva >e v Z'82«i tub* m, torliin tfg štev. 8. T Okraski a božično drevo Božična In novoletne razglednice. Svilen in krep papir v»e barve, roj-tva, »veik« bele In rudeče Dalje: Družinska In Bla/.n kova pratika, koledarje. Peresa, svinčniki, radirke, kamenčke, tablice, ravnila, pučce, držala, pivni, indigo In utadni papir. Pbmen papir v mapah, v kasetah luksus in navadne 100 100. Kredo, pečatni vosek la, črnilo, ž:co za rože, trgovske in odjemalne knjige, risalni papir in vsakovrstni zvezki. i Cigaretni pupir: Abadie, Golub in Altesse. Stročnice št. 2 in 3. Razpušiljii nn debelo I Uranus-Papirnlca, Ljubljana, Mestni trg It. 11. Poslufe po vsej dritvl DeCn^Sk^ glavnica 3 mtlfjono ciin. v zlatu sklepa: splošna zavarovalna družba Ravnateljstvo za SEeveitčfo v Llubljanl 1. požarna zavarovanja, M. d Iv: Jenska < avaiov. n ja« 3. nize or.na in jams vena zavarovanja, 4. zavarov. nroti Lhot arn vstea taft-i*, epa vfema, 5. transportna irvaravanj«, «. zavaro«. proti Bk^dam v s te d razbitja stekla, 7. zavarovanja proti Bkodam po toži. Največji to delujoči domači uvod. — Drutba Je p* ev« zeta od „aralk« vzajemna zavarovalnice'* in od *av- rcvalete d užbe „Feniks" ipoZarni oddelek) vas nfihov kuplijskl obsto v naSi dr* vi. Najnižji tarifi, takojšna izplačila škod. Pisarne se pahaj^jo začasno v Sodni ulici 1 (Feniks) in na Gosposvetski cesti 2 (Graška) Is t • , Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8, Wolfcva ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede junija nad 65,000.000 kron. 4 11 01 2 (O čisfih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom "J Odgovorni urednik Anton Pesek. liska »Učiteljska tiskarna« v LiubijanL