Leto ML, Stev. 127 LftfbOana, petek s. JmtfJa 19J1 Cena 2 Din IJpravniitvo; Ljubljana, Knafljevm alics 5. — Tetefoa it 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Lmeratai oddelek: Ljubljana, Selen, burgova oL 3. — Tei 3492 ki 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. - Telefon R 2455. Podružnica Celje: Kocenova nfcc* St. 2 — Telefon St 190. Računi pri poŠt ček. zsvodah: W«b* Uana it 11.842. Praha čisto 78 180 Wteo St 106.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, sa inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: IJobftana: Knafljeva uide* 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefoo St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8. Telet St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Ogla« po tarifu. posojila Naše stabilizacijsko posojilo je Mlo tndi t Parizu in v dragih finančnih centrih predčasno vpisano v polnem iznosu nje se je pričeto 18. ma}*, kar pomeni, ta je bilo končano po 14 poeVomfHi dneh. Ta okoliščina kaže, da Je bilo naše državno Pariz, 4. junija. AA. 7 odst. jngoslo- vensko državno stabilizacijsko posojilo Je bilo na francoskem tržišču popolnoma vpisano. S tem je podpisan ves znesek ene miljarde 25 milijonov frankov. Beograd, 4. Junija. M. Finančno ministrstvo je prejelo poročilo iz Pariza, da je 7-©dstotno stabilizacijsko posojilo vpisano r celoti todi na pariškem trga. Po tean poročilu je ves tenoe posojila v nomtmalu 1205 milijonov francoskih frankov vpisan. Po pogodbi o posojilu od 8. maja 1931 je bil rok vpisovanja določen na 21 dni. Vpisova- posojHo povsod sprejeto ugodno, kakor tndi, da gleda inozemstvo s sarapanjem na razvoj splošnih raamer v naši držarvi. To je tem bolj važno, ako upoštevamo na eni Btrami izredno težavni položaj na mednarodnem tržišča kapitala tat na vseh svetovnih borzah, na drugi strani pa dejstvo, da je bilo naše posojilo emitirano po fcurzu, fci je znatno višji od borznih kurzov naših prejšnjih državnih posojil. Nj. VeL kralj in kraljica na športni tekmi Vladarska dvojica je včeraj prisostvovala teniški tekmi med Bukarešto in Zagrebom Zagreb, i Junfla. r. Danes je bU odigran Pualmi teniški turnir med Bukarešto ln Zagrebom na igrišču Akademskega tenis kluba. Finalu sta prisostvovala Nj. VeL kralj ln kraljica, burno pozdravljena od navzočih. Suverena sta prišla na igrišče v sipremstvu dvornega maršala generala Ace Dianitrijeviča, adjutanta Saviča ln ostale dvorske suite. Na igrišču so se že nahajali ban savske banovine dr. Perovič, armijski general Marič, divizijska generala Ječme-nič in Dokič, podiban Hadži, predsednik ju-gosloveneke akademije znanosti in umet-rosti dr. Manojlovič, predsednik Trgovsko-obrtn o-industrijske zbornice Vrbanič, In-ten-tfant gledališča čeki«, kipar Meštrovič ter mnogo drugih odličnih osebnosti. Kralj in kraljica sta z Izrednim zanimanjem zasle-rfovala tetomo. Odigran je bil double mod S<-.haefe.rj«m ln Kutenljevičem na eni to Bnneo ter princem Cantacmzenom na drugi strani. Zagreb je dobil te&mo z 6:1, 6:3 in 6:2. Na koncu sta se zahvalila predsednik kluJba dr. čop in igralec Sehaefer Nj. VeL kralju in kraljici za pozornost Suverena sta nato izrazila željo, naj bi nastopili še domači igralei. Nastopil je mešan double, In sicer ga. Wirth in g. Hagenauer na eni ter ga. Gostiša in g.Antolkovič na drugi strani. Igra je morala biti o«b en četrt na šest prekinjena, ker se je ga Gostiša ranila na nogi. Ko »e je izkazalo, da rana nI težka, sta kralj in kraljica zapustila igrišče, zopet burno aklamirana od vseh navzočih. Popoldne sta se kralj ln kraljica odpeljala z avtomobilom na sprehod. Vozila sta se skozi Podsused, Zaiprešič hi Savski Marof ter »e vrnila ob 18.30 v divor. Proces proti trem Jugoslovenom na Dunaja Trije naši državljani so bili obtoženi, da so kovali atentat na Rudolfa Perčeca - Sodišče je vse tri oprostilo Dunaj, 4. junija M. Jugoslovenski držav-liani Tomljenovič, Cverger in Beloševič. ki so bili aretirani pod sumom, da so hoteli izvršiti atentat na Rudolfa Perčeca. so bili j;ncči po tridnevni razpravi pred dunajskim sodiščem oproščeni obtožbe zarad1 poskusa umora, ker se jim dejanje nt moglo dokazati. Obtoženi Tomljenovič je bil ob.iojen samo zaradi nedovoljenega nošenja orožja na 15 šilingov globe, oziroma tri dni zapora, Cverger in Beloševič pa sta bila obsojena zaradi ponarejenih potnih listov in nedovoljene nošnje orožja vsak na T 7 dni zapora. Vsi trije obtoženci so odsedel! svojo kazen že v preiskovalnem zaporu. Sodišče je motiviralo svojo razsodbo s tem. da ni bil podan noben dokazno kaki zločinski nameri obtožencev. Sodišče Je samo ugotovita, da j« Tomljenovič profesionalen tihotapec in da sta te dni Beloševič in Cverger došla na Dunaj pred vsem zaradi tihotapstva. Dejstvo, da so pri obtožencih našli orožje, po mnenju sodišča ni zadosten dokaz za dejanje, ki so ga bih obtoženi Državni tožilec je ob koncu razprave prijavil ničnostno pritožbo in se tudi izjavil proti izpustitvi obtožencev na svobodo. Zagovorniki so se izjavili proti zahtevi državnega tožilca, češ da morajo obtoženci. ki so jim potni listi odvzeti, itak ostati na Dunaju. Sodišče je kljub temu sklenilo, da se obdrže obtoženci še nadalje v zaporu s pridržkom, da se morejo kasneje izpustiti na svobodo proti primerni kavciji. Slika novega romunskega parlamenta Vladni blok je dobil 70 odst. glasov in 300 mandatov Liberalci bodo baje prešli v opozicijo - Volitve v senat Bukarešta, 4. junija. AA. V notranjem ministrstvu urejujejo volilne rezultate in razdelitev poslaniških mandatov. Volilna udeležba Je znašala 2.4 milijona ljudi. Vlada je dobila 70 odstotkov glasov ln bo firaela nad 300 mandatoiv. Narodna kmetska p tranka je dobila 16 odst glasov ln prejme -0 mandatov. Jurij Bratianu Je dobil 7 odstotkov glasov in dobi 9 mandatov, za generala Averesca je glasovalo 5 do 6 od-f-totkov volilcev in prejme 7 mandatov. (Madžarske stranke dobe približno 12 mandatov. Tudi stranke L/upuja, protižidovske .1 i ;*<•>, socialnih demokratov In liee zoper oderuhe, ki Je bila koaMrana s Serejem, rir>be več ko zahtevana dva odstotka In bodo zato zastopane v parlamentu. Nego-1Tovariš< traja še vedno dalje- Avtentičnih poročil ni mogoče dobiti, ker jih sovjetska oblastva ne izdajajo. Zvedelo se je le toliko, da se je nekemu sovjetskemu minonoscu posrečilo najti točno mesto, kjer se je podmornica potopila. Sovjetske ladje, ki so skoro blokirale kraj nesreče, so v stalni brezžični zvezi z Leningradom. V Helsinglorsu so razširjene govorice, da je prišlo do katastrofe zaradi trčenja dveh sovjetskih podmornic, ki sta se obe potopili. Sovjeti so vso reševalno akcijo prevzeli v svoje roke. Ladje, ki so zaposlene pri rešitvi, so zaprosile sovjetskega zastopnika v Helsinglorsu, naj se po svojih močeh udeleži pomožne akcije, nakar pa niso dobile odgovora. Ta-jinstvena katastrofa sovjetske podmornice povzroča še vedno živahne debate. Razen sovjetskih ladij, ki so blokirale kraj katastrofe, prihaja nad Finski zaliv tudi mnogo sovjetskih zrakoplovov. Da bi nameravala finska vlada zaradi tega uvesti pri sovjetski kakšne korake, za enkrat ni znano. Po vesteh finskih listov je štela posadka potopljene podmornice 35 mož. Dva finska novinarja sta z letalom odšla nad Finski zaliv, kjer sta opazila na morju najrazličnejše sovjetske edinice. Vsa zadeva je še vedno zavita v skrivnostno temo. Iztreznjenje med češkimi Nemci Praga, 2. junija- Nedavno smo zabeležili značilen pojav, da se madžarska manjšina na Češkoslovaškem odvrača od prištevanja revizijonistič-nih krogov v Budimpešti in stopa na pot pozitivne politike. Znatnejša in v vsakem oziru jačja nemška manjšina se ie že pred par leti odločila za to edino umestno taktiko ter nje umerjenejše in uvidevnejše krilo že sodeluje prj važnih državnih in vladnih poslih. Kljub temu pa je v izvestnih krogih češkoslovaških Nemcev še vedno vladal šovinistični odpor proti republiki in glasila teh krogov, zlasti >Bohemiar so češkoslovaške zadeve redno obravnavala s sovražno skepso in ironijo, stavljajoč za vzgled Češkoslovaški razvoj politike in gospodarstva v Avstriji, Po zadnjih dogodkih na Dunaju pa se je ta usmerjenost izpremenila tako temeljito, da je »Prager TagblatU, ki je vodilni in največji nemški dnevnik na Češkoslovaškem, ob koncu preteklega tedna objavil uvodnik, v katerem izrečno naglasa neprimerno boljši gospodarski položaj na Češkoslovaškem pred onim v Avstriji, ki je doslej služila češkoslovaškim Nemcem za vzor uspešne gospodarske politike. Imenovani list pravi: >Fiuančnega in gospodarskega položaja naše (t. j. češkoslovaške) države ne gre primerjati s položajem v Avstriji. Češkoslovaške banke se opirajo na industrijski temelj, ki je skozi in skozi zdrav. Velik razloček med češkoslovaškimi in avstrijskimi denarnimi zavodi je v tem, da avstrijsko finančno gospodarstvo temelji zvečine na tujem kapitalu, v Češkoslovaški pa na solidnih domačih vlogah. Obveznosti češkoslovaških oank napram tujini so minimalne, pač pa imajo v inozemstvu celo znatne terjatve. Pokazalo se je. da v gospodarskih stvareh ne odločuje zemljepisna bližina, marveč finančna vezanost. V tem smislu je Praga bolj oddaljena od Dunaja nego Newyork od Moskve. Češkoslovaška je zelen in zdrav .gospodarski otok, ki ima tako trdne temelje, da jih niti svetovna kriza ni mogla omajati.«: »Prager Tagblatt« in »Bohemia« sta po« prej s slastjo dan za dnevom gonila baj« ko o neugodnem stanju čsl. gospodarstva. Neuspehe sta napihovala do neverjetnega obsega, uspehe, ki jih je bilo daleko več, pa sta zamolčevala. omalovaževala ali sme« šila. Tem katastrofalnim ve6tem so počasi začeli verovati tudi na Dunaju in odtod so se o priliki težkoč Krcd;tanstalta raz« nesle v Švico in Nemčijo vznemirljiive ve« sti o tesnih zvezah prašk;h nemških vele« bank 6 Kreditanstalt. Dunajske vesti niso ostale brez učinka na nemške, kroge v Če« škoslovaški, ki so v poslovivh zvezah s te« mi denarnim' zavodi. Zdaj je b;1o treba za« trobiti na generalni umik, kajti obreko« vanje čsl. gospodarstva ee je začelo ma« ščevati ravno nad onimi, ki 60 vedno tro« b;li v svet izmišljotine o nesolidnem sta« nju čsl. denarnega in industrijskega gospo« darstva. Preokret v pisavi nemških listov je tako nenaden, da je današnje zagotavljanje o zdravih razmerah v češkoslovaški sijajen demanti one dolgoletne obrekovaloe kam* panje, k; 60 jo nemški listi z naslado vo« cfili proti lastni državi. Obetana in toliko zaželjena nesreča se je zrušila na glave Nemcev in morda ie upati, da jih bo vsaj nekol;ko zmodrila. Velepomembno dejstvo je v tem, da je češkoslovaška za nje čez noč postala »zdrav, zelen otok. ki mu 6ve« tovna kriza ne more do živega.« GOSPODARSTVO Kongres nemških socialnih demokratov Leipzig. 4. junija AA. Na včerajšnji seji socialističnega kongresa je občinstvo na galeriji priredilo živahne demonstracije v korist radikalne manjšine socijalistične stranke. Kongres je. sprejel s 324 glasovi nroti 62 resolucijo izvršilnega odbora stranke. ki ostro obsoja radikalne ooslance socialistične stranke, ki so v državnem zboru kršili strankino disciplino Pri glasovanju o novi nemški oklooni križarki. Končno je kongres sprejel predlog, naj se takoj po obiavi vladnih izjemnih odredb sestaneio socialistični poslanci, d^ sklepaio. ali nai socialistična stranka zahteva sklicanje državnega zbora. Nova nezgoda letala »DO X« London, 4. junija g. Veleletalo »Do X« je danes moralo na svojem poletu v Južno Ameriko pristati na odprtem morju. Letalo je startalo ob 11. dopoldne v Porto Praji na Capverdskih otokih. Pristalo je na odprtem morju približno 60 milj od Porto Praje zaradi defekta v centralni strojnici. Več parnikov mu je odšlo na pomoč. Podrobnosti še manjkajo. Odpust delavstva v Kamniku Kamnik. 3. junija. Lastnik tukajšnje usnjame g. Tone Knaf-lič. je moral zaradi hude gospodarske krize letos že dvakrat reducirati število svo-iega delavstva in omejiti obrat, te dni pa ie odpovedal delo iti službo vsemu svojemu osobju. S to zadnjo redukcijo 'e oriza-detih 18 uslužbencev, večinoma rodbinskih očetov s številno deco. Vaš ooročevalec se je informiral rri Z. Knafliču. kj je na glasu dobrega gospodarja kaj je vzrok njegovega ukrepa, ki bo med prizadetim delavstvom povzročil veliko bedo. G. Knaflič mu ie izjavil, da pri vladajočem zastoju v trgovini z usnjem ne zmore davkov, ki bi iih moral letos plačati nad 60.000 Din in da ie bil zaradi t-ga prisiljen k odpustu vsega delavstva Delavstvo se je s posebno deputacijo obrnilo na zz. šefa davčne uprave in sre* skega načelnika, ki sta obljabHa, da bosta storila vse, kar ie v njuni moči. da bdo odpovedi oreklicane. Trinajst žrtev mostne katastrofe v Franciji Pariz, 4. junija, g. Število smrtnih žrtev pri katastrofi novega mostu pri Saint De« nisu se je zvišalo na 13. Viseči most čez reko Dordooe je bil izgotovljen že šest me« secev, vendar so ga šele danes oficielno preskusili. Obremenili so ga s prevozom šestih voz peska, ki so v kratkih presled« kih vozili čez most. Pri zadnjem vozu se je most podrl. JUGOGRAFIKA LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP ŠT. 23 Nepričakovano ugoden kupcijski uspeh velesejma Navzlic izredno obilnemu odzivu razstav* ljalcev in nad vse zadovoljivemu posetn velesejma, so spričo vladajoče gospodarske krize mnogi dvomili o kupčijekem uspehu letošnje prireditve. Ta dvom ni bil morda povsem neupravičen saj vlada danes skoro v vseh panogah našega gospodarstva velika stagnacija. Zato Je mnoge presenetilo, da se navzlic tem nevsečnim razmeram kupčije prav lepo razvijajo. Zlasti včeraj so se pri obilnem po6etu posli razvijali nadvse zadovoljivo. Naši pohištveni mizarjd so morali prav letos spoznati, kako velikega pomena ie zanje velesejem, ki jim mudi bolj kakor kateri drugi panogi možnost, da navežejo poslovne stike z interesenti vseh pokrajin naše države. Naše pohištveno mizarstvo je s posredovanjem velesejma zaslovelo že po vsej naši širši domovini. S svojo solidnost-jo v cenah ln v izdelavi je privabilo tudi letos nepričakovano veliko število kupcev in interesentov. Skoro vsi na velesejmu zastopani pohištveni mizarji so napravili že lepe kupčije, in to ne morda na kredit temveč za takojšnje plačilo v gotovini, Šce-vilne oprave so bile po večkrat proliae. Takega uspeha morda razstavljalcl »ami niso pričakovali, zato so že danes z uspehom prav zadovoljni, številne kupčije so bile zabeležene tudi za kuhinjske oprale in za praktične kuhinjske mize domačega izumitelja g. Tomšiča Tudi številni klavirji so bili že prodani. Prav tako razveseljiv kupčijsk! uspeh Je zabeležiti tudi v težki železni Industriji. V najrazličnejših gospodarskih in obrtnih strojih se kupčije dnevno množijo in 1e večina razstavljalcev prav zadovoljna. Pri obilnem včerajšnjem posetu se Je seveda prav živahno razvila tudi prodaja drobnih tehničnih ln praktičnih novosti, kakor tudi najrazličnejših predmetov za nišno gospodinjstvo. Mnogo se kupujejo novi praktični aparati za vkuhavanje sadja Lepe uspehe beleži tudi naša domača industrija koles ln tudi v oddelku za avtomobile Je zabeležiti zanimanje ln prodaje. — Tehnik! avtogenskega varen ja Je posvečen na letošnjem ljubljanskem velesejmu posebei paviljon, v katerem so razstavljeni najmodernejši aparati za razvijanje acetilena, dalje ventili za reduciranje velikega pritiska kisovih steklenic, gorilniki itd., kater! pripomočki so obrtniku-kovinarju aaobhodno potrebni, če hoče izkoristiti velike prednosti autogenske tehnike. Razstavljen Je tudi moderen stroj za rezanje železa s pomočjo kisika, ki omogoča rezati železno pločevino brez ozira na debelino po konstruktivni rizbi, kar je prav velike važnosti za moderno delavnico, ki Iz zrezanih kosov potem sestavlja uporabne predmete. Čeprav je do zaključka veleserjima 8e 4 dni, vendar že danes nI dvoma, da bo kup-čijski uspeh velesejma nepričakovano ugoden, s čimer je naša velesejmska institucija dokazala ne samo kot lokalna temveč tudi kot vsedržavna ustanova svojo veliko ž" jensko zmožnost Da pa Je bil morslnl uspeh prireditve od vsega početka zasigu-ran, o tem morda nI nihče dvomil. Poset je bil včeraj Jako velik, kakor amo ga vajeni lx najboljših dni našega velesej m a. V paviljonih se Je tako trlo radovednih posetnikov, da Je promet kar zastajal Med številnimi zunanjimi posetnlkl Je posebno omeniti gospoda Jon I. Florua, predstavnika romunskega državnega eksportr««-ga Instituta, ki si je prireditev ogledal do vseh podrobnosti. Pred sklenitvijo avstrijsko madžarske trgovinske pogodbe Pogajanja za novo kontingentno trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Madžarsko, ki s presledki trajajo že nekaj mesecev, ao po dunajskih vesteh že toliko napredovala, da je v kratkem pričakovati definitivnega zaključka. V glavnem so določeni že vsi kontingenti za madžarski agrarni izvoz v Avstrijo in za avstrijski izvoz industrijskih proizvodov v Madžarsko. Za te kontingente so, kakor znano, predvidene gotove tarifne in kreditne ugodnosti, ki dejansko predstavljajo nekak surogat za preferenco. Kontingent za uvoz madžarskega žita v Avstrijo je določen na 2.6 milijona meterskih stoto v, pri čemer je vračunana tudi moka po teži žita. Avstrija je pristala tudi na kontingent za uvoz goveje živine iz Madžarske, in sicer v približni višini lanskih uvozov, pri čemer bo za 50 % kontingenta določena dosedanja uvozna carina, d rasa polovica pa bo uvožena na podlagi preferenčnih ugodnosti. Pri svinjah se dogovor nanaša posebej na svinje pod 110 kg in posebej na svinje od 110 — 150 kg, odnosno nad 150 kg. Za mast je določen ugodnostni kontingent pri carini od 4 zlatih kron nasproti dosedanji minimalni carini od 10 zlatih kron. Nadaljnji kontingenti se nanašajo na jajca ln ribe. Težkoče so vladale pri določanju kontingentov za ugodnostni uvoz avstrijskih industrijskih proizvodov v Madžarsko. Doslej so taki kontingenti določeni za bombažne in volnene tkanine, za pletenine, za gotove konfekcijske predmete, klobuke, usnje za podplate, čevlje, posamezne gumijaste proizvode, votlo steklo, razne železne izdelke (orodje), stroie, zlasti električne stroje, avtomobile, bicikle, celulozo, lepenko, papir in le«. V zvezi s temi kontingenti zahteva Madžarska v Številnih primerih garancijo glede cen, da ne bi ugodnostni kontingentiranl uvoz povzročil pritisk na cene v Madžarski* Ti industrijski kontingenti znašajo najmanj toliko, kolikor ie Madžarska lani uvozila dotičnih predmetov iz Avstrije, vendar v številnih primerih presegajo to količino do 50%. Relativno večje kontingente je Madžarska pripustila pri predmetih, kjer konkurenca avstrijskega blaga ni nevarna. — Delovanje Zveze gospodarskih zadrug- Te dni se vrši v Ljubljani v čitalnici Delavske zbornice sedmi redni občni zbor Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljub-bljani, kjer so včlanjene predvsem delavske gospodarske zadruge. Iz poslovnega poučila, ki je bilo podano na tem občnem zboru, je razvidno, da je bilo pri Zvezi včlanjenih na dan občnega zbora že 62 «a-drug nasproti 46 ob konen leta 1929. in 39 ob konen leta 1928. Po številu zadrug se torej ta zveza izredno naglo razvija. Od skupnega števila včlanjenih zadrug jih odpade 6 na^konzumne zadruge. 14 na produktivne, 8 na denarne, ll na stavbne, 3 na tiskovne in 4 na razne zadruge. Skupno število zadružnikov je znašalo nad 24.000, od tega števila pa okrog 19.000 na člane konsumnih zadrug. Občni zbor je vodil podpredsednik g. Melhijor Cobal, ki je razpravljal o vplivn gospodarske krize na delavsko zadružništvo. Naglašal je potrebo, da se prodaja na kredit v konsumnih zadrugah omeji, če že ne opusti, ker je preveč riskantna. V svojem govoru se je podpredsednik spomnil lani umrlih zadružnikov, predvsem pa ustanovitelja in organizatorja zveze pokojnega Antona Kristana. Tajniško poročilo je podal g. Cvetko Kristan, ki je naglasil zlasti razveseljivo dejstvo, da se tudi onkraj Sotle in Kolpe širj delavsko zadružništvo in je lani od tam pristopilo k Zvezi 9 novih zadrug, od tega 6 iz Zagreba, 1 iz Osijeka, 1 iz Velikega Bečkereka in 1 iz Beograda. Zveza stalno nadzira zadruge in je petim zadrugam uredila knjigovodstvo, 15 pa računske zaključke- Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika g. Melhijor Cobal, za podpredsednika g. France Kobler, za člane načelstva pa gg. Cvetko Kristan, Jurij Jeram ter Mirko Cvrtila. Na koncu zborovanja je tajnik g. Cvetko Kristan obširno poročal o načrtu novega zadružnega zakona. = Vpliv sanacije dunajske Kreditanstalt na avstrijsko Narodno banko. AvstrijsKa Narodna banka je objavila že tretji izkas po Izvršeni deklaraciji velikih Izgub pri Kreditanstaltu. Iz tega izkaza Je razvidno, da je morala Narodna banka dati prav znatna denarna sredstva za vzdrževanje rednega poslovanja tega zavoda Po zadnjem izkazu pred deklarirano potrebo sa-nacije je znašal menični portfelj 69 milijonov šilingov. Po Izkazu 31. maja pa je ta portfelj narastel na 451 milijonov ali za preko 3 mriljarde Din. Ker pa ostalo avstrijsko gospodarstvo v tem času ni Imelo večjih potreb po reeskomptu pri Narodni banki, je jasno, da je bil skoro ves ta znesek potreben za Kreditanstalt, bodisi direktno ali indirektno. V zadnjem izkazn s« je obtok bankovcev povečal od 221 milijonov na 1.140 milijonov šilingov. Ta emisija novih bankovcev pa seveda ne more uplivati na avstrijsko valuto ker je krit-je šilinga še vedno prav ugodno, čeiprav j« nižje kakor je znašalo pred mesecem. SIcer pa je Narodna banka itak dobila v oee-b! bivšega podguvernerja Francoske banke prof. Rista stalnega posvetovalca, in sicer v zvezi z deviznimi krediti, ki so jih dale avstrijski Narodni banki velSke novčanič-ne banke. — Ustanovitev podružnice Ljubljanske kreditne banke v Varaždlnu. Pred dobrim letom je Ljubljanska kreditna banka otvo-rila svojo podružnico v Zagrebu, sedaj pa objavlja, da bo s 1. Julijem otvorila tudi podružnico v Varaždiiiu. — Znižanje uvozne carine na prečiščeno žveplo od 1.50 na 0.75 zl. Din na 100 ku. ki velja do 30. septembra t L Je s 1. Junijem stopilo v veljavo. = Znižanje diskonta r Bolgariji. Bolgarska Narodna banka, ki ima od vseh evropskih držav najvišjo diskontno obrestno mero, je z veljavnostjo od 4. L m. znižala diskont od 9 na 8.5%. = Vprašanje roških predvojnih dol gor r Franciji. Leta 1927. je sovjetska vlada po svojih zastopnikih pričela sondirati terpn *a ureditev predvojnih ruskih dolgov Franciji, ki jih, kakor znano, sovjeti niso priznati. Prišlo je celo do pogajanj, pri čemer pa so Rusi nudilj prav neznatno kvoto in vrhn tega zahtevali nove kredite. Ta pogajanja so se takrat zaradi političnih napetosti nenadoma prekinila. Kakor poročajo sedaj tz Pariza, So bila zadnje dni ta pogajanja zopet obnovljena- V nekaj dneh pričakujejo v Parizu rusko delegacijo strokovnjakov, ki naj s francosko vlado, odnosno z obligacijo-narji doseže sporazum glede predvojnih posojil in naj istočasno sklene s Francijo trgovinsko pogodbo. Borze 4. junija. Devize. Beograd. Newyork 56.23 — 56.33, Curih' 1095.3 — 1098.3. Praga 166.96 _ 168.S6, Berlin 13.41 — J 3.44, Dunaj 7.9314 — 7.9H14, London 274.6 — 275.4 Efekti. Beograd. Vojna škoda 4l2 — 413-5, inviv sticijsko 87.5 zaklj., agrarne 49 — 5f\, 6% begluške 64.75 — 65, 8% Blair 89 bL, 7% Blair 80.-5 — 80.75, 7% Drž, hipotek, banka 82.75 - 83.5. Izvoz živine v ČSR Beograd, 4. junija. AA. Ker je češkoslovaška vlada obvestila našo vlado, da se bodo pri izvozu živine in živinskih proizvodov uporabljale odredbe veterinarske konvencije, sklenjene med češkoslovaško in Jugoslavijo, je izdalo ministrstvo za kmetijstvo razpis vsem podrejenim veterinarskim oblastem, kjer jih opozarja, da je bila konvencija tiskana v Službenih novinah. Na to opozarja ministrstvo posebno referente pri poedinih banskih upravah- Zlasti je treba paziti, da so dokumenti izdelani točno po odredbah te konvencije in da blago, ki gre v tranzitu preko Madžarske sli Avstrije zadovoljuje predpisom omenjenih držav glede tranzita. Harakiri v Zagrebu Zagreb, 4. junija n. Popoldne je v svojem stanovanju na Selški cesti skušal izvršiti brezposelni brivski pomočnik Josip Muller. star 66 let samomor na ta način, da si je z britvijo prerezal trebuh. Zdravniki upajo, da ga bodo ohranili pri življenju, ker si ni poškodoval črevesja in si ie prerezal samo trebušno kožo Plaz na sarajevski železnici Sarajevo. 4. junija AA. Ponoči ob 1.40 je naletela lokomotiva vlaka, ki vozi ob 11. iz Sarajeva pri 76.6 km na kamenie in zemljo, ki se je zrušila na progo. Lokomotiva se ie prevrnila, službeni voz pa ie nadel s tira. Ranjen je bil kurjač. Potnikom se ni ničesar zgodilo. Po eni tiri le uspelo železničarjem in delavcem očistiti progo, nakar je bil promet vzpostavljen. Izletniki h Južne Srbije v Zagrebu Zagreb, 4. junija n. Davi ob pol 8. je doSlo v Zagreb 600 članov Jadranske Straže Iz vardarske banovine, ki so se mudili v Primorju, kjer so poklonili naši križarki »DalmacijU novo zastavo, čez dan so si ogledali razne mestne zanimivosti, zvečer pa so s posebnim vlakom odpotoval* domov, Maši krati in ljudje Stednja z javnim denarjem Hude obremenitve savinjske industrijske občine St. Pavel prt Preboldu, 3. junija. Kakor po vsej dolini je tudi pri našem kmetu trda za denar. Sicer se večina ni vrgla v dobrih letih na hmelj, vendar pre« življa občina hude čase. Župnijsko gospo« darsko poslopje, ki je pred tremi leti zgo« relo. ie že davno postavljeno in je stalo 300.000 Din. Po raznih ugovorih je občin« ski odbor sklenil, da ugodi patronu ljub« ljanski škofiji in se odpove za vedno vsem zahtevkom od strani patrona, ta pa plača nanj odpadajoča del stroškov okrog 60.000 Din. Dogovor s škofijo je bil sklenjen v avgustu 1930. Odpoved je pa moralo odo« briti politično oblastvo. AVt je ležal tri mesece na sreskem načelstvu v Celju. S po« Dovnimi urgencami so ga spravili na bansko upravo, kjer počiva sedaj že šest mesecev vkljub urgencam. Obresti so seveda v teh dveh letih rasle in znašajo danes že preko 70.000 Din. Kjer je ena nesreča, se ji rada pridruži še druga. Zadnjo soboto je bila v Št. Pav« lu komisija političnega oblastva, ki naj bi rešila vprašanje razširjenja šole. Pred dva}, setimi leti se je zgradilo za šestrazredmco moderno šolsko poslopje s svetlimi rn zračnimi, po 10 metrov dolgimi ucilmcami. Ker podeželske občine počasi rastejo, bi naj bila nova šok dovolj prostorna vsaj za r0 let Zadnja leta je pa izredna tekstilna Konjunktura zelo povečada osobje tukaj« šnje tkalnice. Delavci so se ženili in ]e se« daj v prvih razredih toliko otrok, da morajo biti sporednice. Pomagali smo si s popoldanskim poukom nadštevilnih razredov, kar ie bilo prav v redu in edini izhod v teh hudih časih. Pri tem sc je predvsem upoštevala okolnost, da je ugodna svetov« na tekstilna konjunktura v zatonu in je tudi naša tkalnica že do sedaj za polov!« eo omejila obrat. Ker se bodo morali od« puščeni delavci izseliti drugam bo tudi na« val na šolo hitro popustil in bo dosedanja ?ola dosti velika, posebno če pomislimo, da pozimi otroci stalno v večjem številu pristajajo, poleti so pa višji razredi zaradi zaposlitve otrok pri kmetijskem delu na> nol prazni. Po nekih predpisih o šolski hi» gijeni ne vemo, na čigavo pritiskanje se je sestavil poseben odsek občinskega od* bora, ki je dal brez vednosti ostalega od« bora napraviti načrte za dvignjenje šolske stavbe še za eno nadstropje in zidavo po« sebne stanovanjske hiše za uči telj stvo za proračunanih 700.000 Din. Načrti sami so stali lepo vsoto 15.000 Din. Uradna komisija je pa ugotovila, da so načrti neveljavni, ker so se napravili brez komisijonelnega ogleda. Radovedni smo, kdo bo nosil teh 15.000 Din, ki so bili iz« dani brez vsake potrebe. Komisija je po ogledu predložila mnenje, da bi se podrl« vmesne stene v šoli in bi se preobširne učil« niče tako stisnile, da bi se pridobili dve učilnici, ki jih trenutno primanjkuje, kar bi stalo kakih 50.000 Din. Večina davko« piačevalcev je pa mnenja, da bi se dalo s popoldanskim poukom dveh vsporednlc brez stroškov prebiti to izredno stanje otrok. Sicer je pa še tako polna učiknea vedno bolj higijenična kakor velik del kmetskih stanovanj, kjer prebivajo otroci več časa kakor v šoli, ki se ob vsakem od* moru temeljito prezrači. Poglejmo v naše srednje in celo v visoke šole, kako so tam nabite učilnice pa bomo vsi zadovoljni z dosedanjim stanjem. Danes je treba tudi pri javnem denarju izredne štednje. Ce pogledamo vse to in povemo še, da je ob« čina nabavila za vse razrede v zadnjih dveh letih namesto dosedanjih še prav lepih klopi najmodernejše klopi, kar je stalo sko« raj 50.000 Din, mislimo, da ne bo nihče silil davkoplačevalce v še hujša bremena. Sreski sanitetni referent, šentpavefeki ro* jak dr. Anton Schwab, je sprožil pri tej priliki že desetletja pereče vprašanje vo« dovoda. Ker je voda v St. Pavlu res slaba, lastniki edinega studenca, ki bi prišel v poštev, pa ne marajo nič slišati o prodaji vode, smatramo občani za najbolje, da bi bigijensko oblastvo v javnem interesu vze« Io zadevo z vodovodom v svoje roke in bi kakor tudi drugod, s krediti za a sanacijo vasi pomagalo k skorajšnjemu uresničenju res koristne in potrebne želje Sentpavla« nov. Besede okrog Laškega Laško, 4. junija. Kakor že tolnkokrat, so si gg. okrog ►Slovenskega gospodarja« tudi v letošnji St. 22 privoščili Laško in Laščane, £d jih imajo v želodcu še iz prejšnjih ča60v. Ce jim tudi ob vsaki priliki in neštetokrat jav« no pokažemo, da smo se otresli vsakega strankaretva in da nam je pri srcu edinole dobrobit naše domovine, ter da je za nas rnerodajen samo kraljev manifest, 6e na« sprotnaki s tem nočejo sprjazniti, gonijo svoje strankarstvo naprej ter se poskušajo maščevati vedno in vedno nad Laščani. če že ne drugače, pa jih olajšati pri njih repih. Vse to si bomo Laščani dobro zapomnili in prišel bo čas, ko »Slov. gospodarju« in njegovim prijateljem ne bo prijetno, ko jim bomo pokazali le felonistične dopise in napade iz Laškega. Zopet se pritožujejo nad subvencijami, ki jih je dobila občina Laško od države za vodovod in v asanacijske svrhe. Bili smo prvi, ki smo po preobratu gradili ob« čine ki vodovod. Zgradba našega vodovoda je dala nešteto občinam sirom Slovenije pobudo za zgradbo vodovodov in si šteje« mo v veliko čast, da smo baš mi šla z do« brini zgledom naprej. Tega zadoščenja nam ne more nihče vzeti in nam je široka jav« nost lahko hvaležna. Gradili smo vodo« vod z malimi sredstvi pa velikimi 6troski. Zc v bivši Avstriji pa tudi v Jugoslaviji je običajno, da prispeva država ali banovina k 6troškom za javne vodovode 50 odst. Na podporah ni prejelo Laško v ta namen vsega niti 400.000 Din; vodovod nas pa je stal 6koro 2.000.000 Din. Mi smo dali vo« dovod na razpolago tudi velikemu delu Krištofske občine, ki je gospodom okrog »Slov. gospodarja« vendar pri srcu. Vodo« vod so dobile vasi Ogeče, Šmarjeta, Sevce in Sv. Krištof Napravili smo jim hidrante m za vse to nismo sprejeli od te občine niti pare. Pa gospodom okrog »Slov. go« spodarja« je tako stvarno delo in tak al« truizem tuj in ga kot stari etrankarji ne morejo razumeti. Kar se pa tiče pregrupacije občin, je od »Slov. gospodarja« predlagani načrt ne« smiseln. Kolikor nam je znano, nihče ne namerava občino St. Lenart prideliti dru« gam, in kolikor vemo 6e občina Sv. Krištof z vsemi štirimi upira združitvi z občino Marijagradec. Tudi nam ni za združitev ne z eno ne z drugo občino in to zgolj iz gospodarskih in stvarnih razlogov. Lašča« ni zahtevamo povečanje 6voje občine le v j toliko, kolikor je to potrebno za razširi« 1 tev mestnega pomerija, in kolikor prihajajo ta zemljiišča v poštev kot stavbišča. Niti enega davčno močnejšega objekta ne za« htevamo ter se mu v svojem načrtu lepo ogibamo, samo da ne bo zamere na nobeno 6tran. Mimogrede naj bo povedano, da se ima občina St. Lenart za svojo samostojnost zahvaliti v pn* vrsti očetu našega župana, takratnemu deželnemu poslancu Ferdinan« du Rošu iz Hrastnika, ne pa dopisniku »Slovenskega gospodarja«. Laščani se nikdar ne hvalimo s svojo davčno silo, raje potožimo čez davke. Res pa je, da smo z javnimi dajatvami] mnogo bolj obloženi kakor je okolica. Značaj na. še občine stavi pač druge zahteve kakor jih morejo staviti 6elske občine. Dopisniku »Slov. gospodarja,« ki prebiva med nami, bi svetovali, naj gre med one, ki 60 mu bolj pri srcu, če mu ni60 všeč razmere v Laškem io če nam ne privošči krvavo potrebnih subvencij za vodovod in asanacijo. Njegovo veliko »tovšijo« } ' bilo treba zapaliti na trgu Bred farovžem, da ne bo nevarna za laske hiše. Belokrajinski drobiž Črnomelj, 4. junija. V občini Talčjem vrhu je toča okle-stila sadno drevje in napravila občutno škodo tudi po polju. Gasilska veselica v Dobllčih j« bila dobro obiskana, za kar gre zahvala posebno tamošnjemu učiteljstvu. V Semiču je pičil gad hčePko posestnika in mizarja Laha. Taikojšnja pomoč je pripomogla, da je deklica okrevala. Strupene kače so se, kakor kaže, razmnožile. Zadnji sejem v Črnomlju je bil dobro Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 KULTURNI PREGLED Poljska lirika V izdaji Sklada Ossolinskich Lvovu je izšla obsežna antologija poljske lirike z naslovom >0d Koehanowskiego do Stafla«. Ta evetober poljskega pesništva je pripravil Waclaw Borowy. ki nas v predgovoru prav kakor Bogdan" Popovič v svoji Antologiji srbske lirike, obsežno seznanja z načeli in načinom svojega dela. Antologija Borowega obsega čez 350 strani; otvarja jo Jan Kochanowski iz 16- stoletja, ki se po sili in pristnosti pesniškega izraza ne razlikuje od sodobnih pesnikov drugih narodov in čigar 400 letnico rojstva so Poljaki slovesno proslavili v minulem letu. iz 16. in 17. stoletja so še Gra-bowicki, Srarzinski, Miaskowski, Zimoro-■wic, Morsztyn, Gawinski, Kochowski in drugi, 18. in 19. stoletja je zastopana zelo obilno; predvsem so tu velike zvezde, kakor Mickievricz, Stowacki, Krasinski, dalje Cyprjan, Norwid, H. Ujejski, A. Asnyk in drugi; Marija Konopnicka m "Jan Kasprowicz vstajata nad' druga, vsaj v tujini manj znana imena. St. Wyspianski je zastopan s tremi pesmimi, najjačje pa predstavlja novo poljsko poezije Leopold StafL Vsem, tu zastopanim poetom novejšega časa se pozna zvestoba poljski pesniški tradiciji, ki se je začela že s Kochanowskim m ki je dobila v genialnem Mickiewiczu obiskan, živine je bilo prodane okrog 800 glav. Sokolska društva Črnomelj, Metlika, Semič, Gradac, Vinica in Bojanci so pri-Mopljena karlovskl župi. Za okrajni zlet, ki bo v Črnomlju v nedeljo 5. junija, se vršijo živahne priprave. Pričakujemo obilne udeležbe. župan g. MulLer je dal podreti srvojo hišo in bo na istem mestu zgradil novo moderno stavbo. Ribarska zadruga j® na svojem občnem zboru sklenila v Lahijni gojiti potočne postrvi, krape in rake. Telovske procesije Ljubljana, 4. junija. Kakor vsako leto, sc je Ljubljana tudi letos za Telovo lepo pripravila in si nadela svečano lice. 2e na predvečer so mestni delavci očist'li ulice vsakih smeti, odstra« nili vsak papirček in pomarančno lupino. Grad je blestel v svetlobni paradi. Na praznik zjutraj so dclavci še enkrat sto« pili na delo, nakar je privozil po ccstah škropilni avto, pomočil ceste in pritisnil k tlom vsak prah. Ljudje so okrasili okna s svežim zelenjem in krasnvm cvetjem ter pripravili številne sveče, ki so ob mimo« hodu procesij zaplapolale v neštetih luč« kah. Tudi hodnki ob hišah so bili ozalj. šani z lepimi brezovimi vejami, lastniki tr. govin pa so se po svoje potrudiT. Prva je odšla na pot šentpeterska pro« cesija, ki 6o se je udeležili številni farani. Procesijo je vodil ob številni asistenci župnik g. Petrič. Ob 6.30 6e je vršila trnov« ska procesija in krenila po trnovskih uli« cah, dalje čez Krakovo in na Cojzcrvo ce« sto ter Emonsko cesto. V procesni so bila zastopana poleg občinstva razna društva in šolska mladina z učiteljskim zborom. Manjkalo tudi ni narodnih noš. Ob 7.45 se je vršila viška procesija, ob 8.30 šišenska in ob 8.30 tudi uršulinska na samostanskem vrtu, poslednja ob izključitvi javnosti. Glavna procesija stolnice 6e je vršila ob 9. Preje je bral g. škof dr. GregoriJ Rožman v cerkvi pontifikaino mašo ob šte* vilni asistenci kanonikov. Maše kakor pro* cesije so se udeležbi poleg ogromnega šte. vila občinstva predstavniki javnosti: ban g. dr. Marušič, predstavniki banskih ura. dov, divlzijski general g. Bogoljub Ilič z oficirskim zborom, zastopniki mesta pod* župan g. Evgen Jarc z občinskimi svetniki, konzularni zbor, policijska zastopnika po* licijske uprave nadsvetnik dr. Mlekuš in poveljnik straže g. Bedenk, zastopniki uni. verze in drugih korporacij. V procesiji je 6topala poleg impozantnega števila občdn« stva šolska mladina, razne organizacije z banderi, oficirski zbor, gasilci in oddelek vojaštva pod poveljstvom podpolkovnika g. Jakliča. Vojaštvo je oddalo pri blago* slovi h na Marijinem trgu, Kongresnem tr* gu in drugod častno salvo. Z gradu je bilo Oddanih 15 topovskih strelov. Igrala jo vojaška godba pod osebnim vodstvom pod« polkovnika g. dr. Čerina Za red, ki ni bil moten prav v nobenem E ogledu, je, kakor običajno, vzorno 6krb©» l policija Narava je naklonila za praz* nik prekrasno vreme in je tako sama praznovala z ljudmi pobožnih 6rc. Ali ste 2e naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet«? najvišjo sintezo klasicizma in romantike najmogočnejši izraz poljskega duha, čigar svetla vizija in globoke poglede na dno človeškega občutja sta posrečeno zajela Sto-"nacki in v svojih dramatskih delih nesmrtni Wyspianski- Niti moderni, n. pr. Staff, se niso mogli povzpeti nad velično teh vodilnih pesnikov poljskega naroda, ki so bili zaeno preroki in duhovni vodje v svobodo. S povojno poezijo, v katero je udri nov duh, nas ta Antologija ne seznanja. Današnji čas paradoksno beži od poezije, čeprav sicer čisla kratek, zgoščen, izraz emocij ali misli. Vzlic temu lirika — dobra lirika, v najbolj odbranih plodovih res nadarjenih pesnikov — pove z enim verzom toliko kot proza na celi strani. Uživanje prave poezije pa ne zahteva samo, kakor uživanje muzike ali slikarstva, izvestne naravne dojemljivosti, marveč tudi velike prefinjenosti okusa in notranjega posluha za jezikovne odtenke in ritmične finese. Zbog tega nam je lirika v tujih jezikih tako težko dostopna — v vsej svoji lepoti, kajpak, vendar je vedno značilna za narod, v katerem so poetje ustvarjali Kdor se zanima za Poljake in poljski jezik, bo s pridom segel po antologiji Borovega; v nji bo našel čudovite odseve poljske zemlje in poljskega življenja. B. B. Krvna osveta _ v ciganskem taborišču Novi Sad, 4. junija. V tukajšnjem ciganskem taborišču se je odigrala te dmi krvava drama, ki je, kakor je dognala sedaj preiskava, pravi izraz krvne osvete. Cigan Andrej Juvanovič je ponoči zahrbtno napadel in težko ranil svojega rojaka Tošo Fana, ki je letos za* četkom marca ranil njegovega brata Mir* ka. Meseca marca je cigansko taborišče vo* lilo svojega vojvodo in je bil kandidat ve* črne Tošin oče, Miša Fan. Proti Miši pa je bila tudi močna opozicija in ker so bili v taborišču zaradi volitev hudi prepiri, je po* segla vmes oblast, ki j« prepovedala izvoli* tev Miše Fana za vojvodo, ker možakar nI pismen in ker nima dovolj vpliva v tabo* rišču. Na strani opozicije proti Miši Fanu sta bila tudi brata Andrej in Mirko Juva* novič. Andrej Juvanovič je večkrat zasme* h oval Tošo Fana, ker njegov oče m postal vojvoda. Mlada cigana sta se se zaradi .te* ga večkrat spoprijela in ko ata si bila en* krat zopet v laseh, je prišel mamo Andre« jev brat Mirko, ki je hotel nasprotnika ločiti in pomiriti. To pa mu ni uspelo. To« ša Fan se je vrgel nanj ter mu prizadel več ran z nožem. Miiko Juvanovič je prišel šele te dni iz bolnišnice. Brata Juvanovič in Toša Fan so postali smrtni sovražniki ne samo za« radi napada v marcu, temveč tudi zaradi tega, ker je Toša prevzel Andreju dekleta. Ko je sedaj Toša sedel pozno zvečer pred svojim domom, je naenkrat začul za seboj Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih čermasti turi, marsikateri katari, motnje sluznice, preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih, obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. korake in nekdo ga jo vprašal: Kdo ai? Komaj se je odzval, je že dobil v hibet si» len sunek z nožem. Našli so ga v n«zaye* sti in vsega krvavega pred hišo. Taborišče je takoj vedelo, kdo je storilec. Andrej Juvanovič pa se je tudi sam javil oblasti ter mirno priznal, da je poravnal svoj ra* čun s smrtnim sovražnikom. Ranjeni Toša bo rani najbrž podlegel. Velik požar v Maribora Maribor, 4. junija. Na Telovo je bilo okrog 15. popoldne gasilsko društvo obveščeno, da je v obsež* nem objektu Kemiindustrije, ki je last Karla Goleža v Einspielcrjevi ulici, izbruh* nil požar. Gasilci so s tremi brizgalnami takoj odhiteli na kraj nesreče in z veliko bravuro napadli glavno ognjišče, ki je bilo v skladišču dragocenega barvila: črna sa* jevka. To barvilo se pridobiva iz saj olj* nega plamena. Kolikor se je moglo ugotoviti, je nesre* ča nastala zaradi kratkega stika v ski a* diščnem elektrovodu. Reševalna dela so trajala od 15. do 17. ter se je v tem času tudi nekaj gasilcev ponesrečilo. Skoda zna« ša po cenitvi prisotnih očividcev okrog treh milijonov dinarjev, ker so najv^.žnei« še kemikalije uničene. Za koliko je lastnik zavarovan, se zaradi njegove odsotnosti ni moglo ugotoviti. Požar jc bil omejen sa« mo na doti oni objekt. SOKOLSTVO Javna telovadba Ljubljanskega Sokola Ljubljana, 4. junija Danes popoldne je otvoril Ljubljanski Sokol sezono letošnjih javnih nastopov ljubljanskih sok. društev na svojem letnem telovadišču pod Tivolijem, kjer se je zbralo lepo število gledalcev. Precej obširen ln pester spored je trajal dobri dve uri. Zal, da so bili skoro vsi odmori med posameznimi telovadnimi točkami predolgi, kar je ves spored malo zavleklo. Ko odhaja en oddelek, bi moral že naslednji oddelek korakati na telovadišče. Zadnja točka, ples dvanajstorice članic, je bila zlasti kar se tiče izvedbe najlepša. S prostimi vajami so nastopili moški naraščaj, člani in članice, in sicer vsak oddelek s saveznimi prostimi vajami, ki so določene za vsesokolski zlet v Pragi leta 1932. Izmed vseh prostih vaj so bile najbolje izvedene vaje članic. Vse proste vaje pa so bile sem pa tja neskladne in nekateri, zlasti težji gibi premalo izpiljeni. Vzrok bo bržkone ta, ker so proste vaje prekasno izšle in je bilo za vežbanje premalo časa. Ženska in moška deca je nastopila hkrati z različnimi igrami in s tekmo preko in skozi ovire, kar je vzbudilo pri občinstvu precej smeha in dobre volje. Moški naraščaj je potem, ko je končal svoje proste vaje, ostal na telovadišču in takoj nastopa k orodni telovadbi. Člani so poleg prostih vaj Izvedli Se tri samostojne točke. Vzorna vrsta 8 tekmovalcev je nastopila na krogih, kjer je vsak izmed njih pokazal po eno vajo na mestu ln po eno v gugu. Nadalje je nastopilo 9 bratov s hkratnimi vajami na treh dro-gih. Vaje, med katerimi so bili tudi vele-toči ln salta, so se jim skoro vse posrečile, zlasti če pomislimo, kako težko je doseči pri tem skladnost. Nekaj novega je bila telovadna ura članov, ki je imela namen v kratkem času pokazati občinstvu, kako se telovadi po sokolskih telovadnicah. Videli smo zbor v dvored, korakanje, nekaj gibov iz prostih vaj, orodno telovadbo in nazadnje redovne vaje. Vse točke razen plesa dvanajstorice, ki so ga izvajali na klavir, je spremljala društvena godba Sokola L na Taboru. 8ok«l v Veliki PireSiei bo priredil v nedeljo 7. t m. ob 15. v dvorani gostilne pn »Cestnem Fervegu< burko s petjem Das Slnwenlied<. Wei«kopf je Slovencem znan iz zbirke povesti »Komur ni dana izbira...« katero je izdala Cankarjeva družba v Ljubljani. Weiskopf je v nemškem slovstvu priznano ime; tudi v knjigi >24 neue deutsche Erzahler«, kjer so zbrani sami boljši sodobni pisatelji, je Weiskopf zastopan. >Das Slawenlied< je označil W3iskopf kot roman izza zadnjih dni Avstrije in prvih let češkoslovaške. Ža nemško kulturo v Pragi je značilna posebnost, da je že pred vojno dala odlične nemške pisatelje, ki so zelo simpatično pisali o češkoslovaškem narodu in se v njegovo notranjost poglabljali s ši-lokogrudno objektivnostjo. Posebno simpatičen je bil Pragi Egon Ervin Kisch, ki jo takrat vzbujal pozornost z romanom >Der Madchenhirtc. Po vojni je Egon Kisch ostal zvest svoji tradiciji in se je približal tudi Ju-goslovenom s svojo knjigo iz srbskega bojišča: »Kisch, schreib das aur<, ki je izšla tudi že v srbohrvaškem prevodu (pri >No-lituc). Enako simpatično posega v češko življenje, celo v zgodovino, češkoslovaški pisatelj Franc WerfeL, ki je izdal lansko leto dramo »Kraljestvo božje na Češkem«. Tudi Weiskopf v pravkar izdanem romanu »Das Siawenlied< prav simpatično slika gibanje češkoslovaškega naroda za osvobo-jenje izpod avstrijskega jarma. Roman ima sicer precej vidno socijalno tendenco, vendar je zanimiv za vsakega inteligenta in bo tudi Slovencem osvežil spomine na zadnje dneve Avstrije in prva leta svobodne države. Zlasti je zanimivo citati v tem romanu, kako so se tudi na Češkem preko noči prelevili najhujši avstrijakanti v navdušene češke naeijonalce; zasijalo je solnce svobode in se je bilo treba osigurati s službami — kjerkoli . . . Središče romana je gimnazijec, ki ga je Avstrija poklicala v vojaško službo iz osmega razreda. Dr. Avg. Reisman. Spominjajte se slepih! Domače vesti * Manifestacija za naše morje. S naro- brodom »Dubrovnik« je prispelo v Solit 600 članov Jadranske straže iz južne Srbije. ki so v Gje-noviču poklonili vojni kri-žarki »Dalmacija« krasno izdelano zastavo V Splitu cO jih sprejela in pozdravila nacionalna društva in zastopniki oblastev in občine. Pozdravila sta jih pcdban Zdravkovič in v imenu mesta dr. Matošič. V zahvalnem Kovoru je general v pokoju Milorad Ristič poudarjal, da rojakov iz Dušanovega car-stva nihče ne more odtrgati od Jugoslavije hi da so došli. da manitestirajo za naše morje Zvečer je bil gostom na čast prirejen koncert. * Tujci in obrt v Jugoslaviji. Beograjska obrtna zbornica je interesente obvestila, da mora vrak tuji državljan, ki namerava otvorit: obrtno delavnico, svoji prošnji priložiti potrdilo ministrstva notranjih zadev ki ministrstva vnanjih poslov, da med njegovo im našo državo obstoji reciprociteta v tem vprašanju. * Imenovanje. Za kaoetana TI. razreda le imenovan aktivni (ne rezervni, kakor smo pomotno poročali) poročnik g. Rudolf Marn, komandir ift. čete 3. pp. v Pirotu. * Dr. Stampar v Nemčiii. Na poziv nemškega Društva za higijeno bo v bližnjih dneh odootoval v Dresden dr. Andrej Štampar. da tamkaj organizira razstavo za higijeno sela. , , ... , . * Plenarna seja sreskega kmetijskega od« bora za srez dravograjski se je vršila 28. maja v Dravogradu v restavraciji g. Ko* maueria. Vodil jo je predsednik g. inže* nier Franjo Pahernik, ki se je pri tem spomnil umrlega nadgozdarja g. Praha. Tajnk, sreski kmetijski referent g. Zdol« Šek je prečita! zapisnik zadnje plenarne seje, nakaT je podal predsednik poročilo o delovanju 6reskega kmetijskega odbora (o nabavi plemenskih ovc, o ustanovitvi gozdne drevesnice, o kmetijskem zimskem tečaju v Vuhredu, kjer je izrazil zahvalo vodji tečaja kmetijskemu referentu gospo« du Zdolšku). Nadalje je omenil nagrade in diplome kmetijskim pomočnikom ^ in po« močnicam za zvesto večletno službovanje pri enem in istem kmetskem gospodarju. J. nagTada za 40 letno službovanje pri enem gospodarju v znesku 500 Din in diploma s pozlačeno številko 40; II. nagrada za 25« letno službovanje v znesku 200 Din in di« ploma; III. nagTada za 10 do 25 let služ« bovanja. Blagajnik g. Ambrož je v poročilu omenil, da lansko leto ni bilo nikakih do> hodkov nego samo izdatki Tajnik je potem poročal o izplačilih nagrad posestnikom ficenciranih bikov in o delovanju ožjega odbora, nakar 6o se vzele v pretres razne prošnje, naslovljene na sreski kmetijski od« bor, ki so bile precej ugodno rešene. Skup« ni proračun sreskega kmetijskega odbora znaša 60.500 Din. * Kolonije hrvatske šolske mladine v Konjicah. Kakor javljajo zagrebške »Narodne Novine«. bo tamkajšnji Higijenski zavod otvoril letos svojo poletno kolonijo v Slovenskih Konjicah, da se šolski mladini omogoči od-počitek v gorskem zraku. Kolonija bo prirejala izlete na Pohorje. * Hrvatski turisti na Golici. Člani Hrvatskega planinskega društva in Hrvatskega turističnega kluba »Sljeme« prirede pri-hodnio nedeiio skupni izlet na Golico. * Lep dobitek v razredni loteriji. Kakor poročajo iz Cerkelj ob Krki. ie posestnik in mlinar Jože Vegelj iz Gornje Pirošice zadel v državni razredni loteriji dobitek v znesku 500.000 Din. ki mu je bil že izplačan * Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije. sekcija Ljubljana, bo imela redni občni zbor 28. t. m. ob 11. v prostorih okrožnega sodišča v Mariboru. Na dnevnem redu bo med drugim tudi izprememba pravil * Službeno mesto babice raznisuie županstvo občine Škofja vas Pri Celju. Onremliene prošnje se sprejemajo do 20. t. m pri gornjem naslovu. Letna plača znaša 1200 Din. + Novi grobovi. Dne 1. t. m. ie nenadno umrla ga. Leopoldina S t i g e r j e v a, so-oroga trgovca v Slovenski Bistrici g. Alberta Stigerja, ki je nedavno sam hudo obolel. Pokojnica je bila po rodu iz celjske StepiŠnikove rodbine in je dosegla visoiko starost 75 let. — Včeraj zjutraj je umrl v celjski javni bolnici v starosti 65 let znani stari Celjan in bivši kavarnar g. Ivan J i c h a. Spominjamo se simpatičnega gospoda iz časov hudih nacionalnih borb. G. Jicha je biJ navzlic češkemu pokoljenju hud Nemec, toda v Ji"---'aviji miren in lojalen državljan. Užival je tako vsesplošne simpatije. — V Leskovci pri Litiji je umrl g. Josipu Mamiloviču sin Maksi, dijak realke. Pogreb bo jutri ob pol 11. na pokopališču v Javorju pri Litiji. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! + Očeta zadela strela, shia Pa vihar vrgel v Dunav. Poročajo iz Sremske Mitrovi-ce, da so se v torek popoldne nad Mitro-vico in okolico nakopičili temni oblaki. Ljudstvo je s strahom pričakovalo, kaj se bo zgodilo. Zavladala ie silna sopara, kmalu pa ie nastal vihar, ki je povzročil pravo paniko. Vse se je umaknilo v hiše in druga zavetišča. Kmalu se je prelomil oblak in vlila se je silna ploha. Vihar je zagrabil 17 letnega mladeniča Nikolo Teodoroviča te>- ga kakor lahkotno oero vrgel v Dunav V očeta, ki je ostal na obali reke. pa je udarila strela Starec se jp pozneie zopet osvestil a ie postal oonolnoma gluh. Vihar ie oovzročil veliko škodo. * Koroške vesti. Kakor poroča »Koroški Sovenec«. se ie te dni na povratku iz Sel domov smrtno ponesrečil tesarski mojster Piber iz Borovelj blizu kraja, kjer se od- Samo Se danes zadnjikrat ob 4«, V28. in 9^4 zvečer Lažni Seldmaršal VLASTA BURIAN — RODA RODA Smeh in krohot! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 cepi cesta v Čevhov graben. Pibtfr je s svojim spremljevalcem zašel čisto na rob. tam Pa strmoglavil, se med padcem močno pobil in padel v tolmun, v katerem je utonil. Prepeljali so ga v Borovlje. V torek popoldne je v Selah od srčne kapi zadet nagloma preminil najemnik Hajnževe kmetije Jožef Užnik. Dobre volje je vstal od kosila, dsset minut pozneje pa so ga našli mrtvega na skednju. V Tucah je te dni umrla Jožefa Hribernik. po domače Bo-štianka. Bila je vzor matere in gospodinje. Po svoji marljivosti je slovela daleč naokrog. Bila je zavedna Slovenka, ki je svoje otroke vzgojila v narodnem duhu. Ob grobu so se domači pevci od nje poslovili z žalostinlo» * Inkasant pobegnil k 26.000 Din. V Osiieku ie v torek dopoldne trgovec Viljem Bnier ooslal svojega inkasanta Joso Vladi avlieviča v podružnico Udruženja jugoslovenskih bank po 26.000 Din. Inkasant pa Sp z denarjem ni vrnil, marveč ie najel avto in se ž niim odoelial proti Zagrebu. Za njim na ie Dohitel detektiv. Že v Feričancih ie dohitel ubežnega defravdanta ter ga izročil noliciji. Od poneverienega denarja je Vladisavijevič 70) Din že potrošil, ostalo vsoto Da so zaplenili. + ».Jugosport«. r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva 34 (A. Rasberger). Vam nudi vse pn zadružnih cenah (gramofone, plošče, fotoaparate in potrebščine.) Pristopite kot član! »KINO IDEAL« Najnlije ljudske cene Din 3, 5 in 8 NILS ASTHER v filmu: „PO VIHARJU" Danes ob 4., y2&. in 9. uri * Neverjetno enostavno in vendar idealno pregledno in natančno je vse v priznanem in priljubljenem knjigovodstvu Ro-Lex. Vsekakor se izplača, da ši ogledate ta sistem na ljubljanskem velesejmu v paviljonu G-217. Sistem vam razložijo zastonj in kakor stoteri drugi, boste radi priznali. da bi bilo knjigovodstvo Ro-Lex tudi za vaše podjetje primerno. Vaš obisk nas bo zelo veselil. »Kartoteka«, družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 6-1. * Kaj vse zmore odol.! Z odolom si ne samo čistiš zobe in jih obdržiš zdrave in bele. nego jih tudi obvaruješ pred gnitjem. Odol čisti in osvežuje vsa usta. varuje zobno meso zdravo in ga ščiti pred prevelikim omehkuženjem. Odol da sani čudovito blagodejen duh. Spričo posebne lastnosti, ki jo ima samo odol. se ta vleze s svojimi antiseptičnimi elementi v sluznice vse ustne votline in jih varuje po več ur pred nevarnim vplivom bakterij in pred vsemi procesi vretja. kar brezpogojno uniči zobe. ako se m uoorabljalo nikako varovalno sredstvo. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane n— Drevi ob 20. bo poslednji letošnji simfonični koncert. Izvajal ga bo orkester 70 članov, sestavljen iz opernega orkestra in orkestra orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani pod vodstvom skladatelja Škerjanca in s sodelovanjem pianista Noča Na sporedu bodo tri velika dela svetovne l'terature: Franckova »Simfonija« Musorgskega simfonična pesnitev »Na Lisi gori« m Čajkovskega »Klavirski koncert v b-mol-u«. Vsi letošnji simfonični koncerti so nam prinesli po zaslugi gledališke uprave in Filharmonične družbe obilen program pod taktirko dirigentov gg. Poliča, Šker-janca in Stritofa. Tudi nocoj se nam obeta velik užitek zato še prav posebno opozarjamo na ta koncert. Dobi se tudi natančen program, na katerem je v kratkih obrisih podana vsebina dela kakor tudi življenjski podatki avtorjev. Na razpolago so še sedeži vseh vrst po običajnih koncertnih cenah. Polna dvorana nocoj naj bo dokaz našega zanimanja za visoko glasbeno umetnost. Vstopnice so v predorodaji v Matični knii-earni u— Ljubljanska opera. Svetozar Banovec nastopi prvič po dveletni odsotnosti v 60« boto v operi »Rigoletto« kot vojvoda man« tovski. Partija mu nudi priliko, da bo po« kazal veliko bogastvo svojega znanja ter lepoto svojega blestečega tenorja. Naslov* no vlogo poje g. Primožič, Gildo ga. Ober* walderjeva Dirigent je g. Neffat. _ u— Društvo za pospeševanje ciljev Dru« štva narodov priredi drevi ob pol 21. v mali dvorani Kazine sestanek, na katerem bo poročal sodnik g. dr. Stojan Bajič. Vab« ljeni člani in po njih uvedeni gostje! u— Razne nezgode. V splošno bolnico v Ljubljani so včeraj dopoldne spravili več ponesrečencev. Na telovadišču v Šiški je padel z orodja Maks Nečimer in si zlomil desnico. Enako smolo je doživel Josip Sra« kar na telovadišču na Taboru. Pri padcu si je zlomil desno nogo. Iz Ihana so pre« peljali 5 letnega posestnikovega sinčka I. Anžiča. Prišel je z nogo v gepelj, ki mu jo je zdrobil v peti. Dninarica Ljudmila Selanova iz Gornje Besnice pri Kranju se je pri delu hudo vsekala v J.evo roko in je morala tudi iskati pomoči v bolnici. TeA*> M l«r>š», >«is postane enafromera® zagoreli, lišaj izgine, izpuščaji traj-n-o prenehajo, ako se pn solnčenju mažete z originalnim NIggerol oljem ali kremo za soln-cenje in masažo. ki se dobiva v vseh lekarnah in drogerajab. — Drogertja Gregorič, LJubljana, Prešernova nlica S. JAVNA TELOVADBA Sokola I na Taboru V NEDELJO, DNE 7. JUNIJA 1931 Začetek točno ob 16. uri. 8110 ALI JE V ASA PREBAVA V REDU? Zdaj boste imeli normalno izpraznenje, ako ste ' vzeli poprejSnjl V a I večer 2—3 male I N dražeje Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina Jkatljice po 8.— Din zadostuje za 4—6 krat. u— Pobeg od doma. Neznano kam je pobegnila te dni 16-1 etn a Anica Novakova, stanujoča na Kodeljevem. Je vitke postave, oblečena v baržutnasto obleko. Obuta je v črne ali bele čevlje in ima pristrižene laso. n— Tatvina dvigala. Frančiška Zalazni-kova, lastnica prevozniškega podjetja, stanujoča na Sv. Petra cesti 31 je prijavila, da je bila izvršena v njenem hlevu tatvina dvigala., vrednega 800 Din. Tat se je poleg dvigala polastil tudi dveh verig, ki ju jo našel tamkaj. Ne trpinčite ilvall! Po Dolenjski cesti je pripeljal včeraj popoldne tovorni a/vto v Ljubljano 19 praši?av m 11 telet, ki so bila natrpana drugo na drugem. Ubog« živali se sploh niso mogle ga.niti. Zadeva je vzbudila med občinstvom, ki Je takoj opazilo trpljenje živali, hude proteste im zgražanje. Voznika je stražnik legitimiral in bo moral dajati z lastnikom živali odgovor pred oblastvom. Iz Celja Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12* e— Telovska procesija se je vršila po običajnem redu ob številni udeležbi pred« stavni kov oblastev, uradov, korporacij in društev. Sodelovalo je tudi vojaštvo gar« nizi je. k: je pri vseh bogoslužjih pri lepo improviziranih oltarjih oddalo častne sal« ve. Popoldne je bilo mesto prazno, ker je bilo vreme izletnikom in turistom zelo na« klonjeno. e— Izletniške vožnje v Logarsko dolino. Vodstvo mestnega avtobusnega podjetja bi bilo pripravljeno v primeru, da bi se vsako soboto prijavilo vsaj 8 izletnikov, vpeljati v Logarsko dolino posebne izlet« niške avtobusne vožnje ob nedeljah z od« hodom ob 4. zjutraj iz Celja in s prihodom v Logarsko dolino ob 7. Povratek zvečer E, dogovoru. Prijave se sprejemajo v mečki posojilnici v Prešernovi ulici rn v drogeriji »Central« na Kralja Petra cesti. e— Glede mestnega kopališča »Dian«« se je z ozirom na našo nedavno notico o zasmrajenju Voglajne in po njej tudi Sa* vmje v vsem dolnjem toku pod mestom v gotovih krogih ustvarilo napačno pojmo* vanje. Smisel notice je pač ta, da bi imela »Diana« v primeru, da bi ob gotovih dne« vih Savinja iz Voglajne ne prinašala bla« godišečih vonjav, nedvomno več obisk o« valcev. kot jih pa sicer ima. Kljub vsemu pa o6tane »Diana« za prave plaveče m druge vodne^portnike izmed vseh narav« nih kopališč v mestu pač najboljša točka zaradi krasnega plavalnega terena, kakor tudi izbora e lege v neposredni bližini me* sta. e— V notici e velikem vokalno*orke« stralnem koncertu CPD se je vrinila na« paka, ki kvari pravilni smisel notice in zla« sti čas prireditve. Koncert so bo vršil v soboto 20. junija ob pol 21. ter v nedeljo 21. junija ob 17. v veliki dvorani Celjske* ga doma e— Mestni kine predvaja drevi ob pol 21 zvočno dramo »Ljubezen Renate Lan« genove~«. Zvočna predigra. Iz Maribora a— Drugi družabni večer Oficirskega doma se je vršil v sredo zvečer v dvorani Narodnega doma. Zaradi tesnejših stikov med oficirskim zborom in civilnim prebivalstvom se je Oficirski dom odločil, da priredi vsak mesec po en tak družabni večer. Obisk je bil od strani oficirskega zbora, ki se je zbral z mestnim komandantom g. generalom Pavlovičem na čelu, mnogoštevilen, civilnega prebivalstva pa je na obžalovanje bilo le malo. Kazalo bi, da se ti družabni večeri na primeren način bolj popularizirajo. Na drugi strani pa je tudi želeti, da oficirski zbor bolj upošteva razne narodne prireditve. Tako smo pogrešali njegove zastopnike na zadnjem koncertu Glasbene Matice, na nedavni prireditvi Sokolskega društva Ma-ribor-matice itd. V interesu našega družabnega življenja je poglobitev stikov med oficirskim zborom in civilnim prebivalstvom. a— Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 15. septembra. Šola je dvoletna, Z njo je v zve« zi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmečke sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoroč* no, na celo polo pisane prošnje (kolek 25 dinarjev) za sprejem je poslati ravnatelj« stvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje do 20. julija. Proš« nji se morajo priložiti: krstni list, domov* nico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod nep06red« no iz kake druge šole, obvezno izjavo star* šev. odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, obvezno izjavo staršev ali varuha, ki reflektirajo na bano* vinsko štipendijo, da bo njih sin ali varo« vanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu prejete zneske podpore iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnov* na šola. Sprejemajo se pridni, dovolj na« darjeni, zdravi kmečki sirovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi ne« kaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev"). Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odkloni* io. Oskrbnina znaša mesečno 150 Din. a— Poskus radio-koncerta v parka je priredilo v sredo zvečer med 18.30 in 19.30 mariborsko Olepševalno društvo. Aparate je montirala tvrdka Wipplinger, zvočniki pa so bili nameščeni na strehi bivše Park kavarne. Poskus je uspel. a— Vlom v Ljudsko samopomoč. V noči od srebe na četrtek je bilo vlomljeno v prostore Ljudske samopomoči na Aleksandrovi cesti St. 14. Zlikovec je v pisarni ravnatelja zavoda, v katero je prišel s pomočjo vitrihov. vlomil v železno blagajno na ta način, da je na vseh treh ključavnicah iztrgal železne stene in ključavnice s silo odtrgal. Vlomil je potem v tresor, te katerega Je odnesel 8.650 Din in 100 Šilingov v gotovini ter zlat prstan z briljantom, vreden 10.000 Din. Policija je takoj včeraj zjutraj, ko je prejela obvestilo, ugotovila dejansko stanje in je storilcu že na sledu. a— Brez potnih dokumentov je prekoračil mejo na skrivnem mestu pri špilju v noči od srede na četrtek poljski državljan Karel Pisanczyn, mehanik, star 31 let, ki so ga včeraj zjutraj v Mariboru aretirali. Pri zaslišanju je izjavil, da išče dela. Iskal ga je najprej zaman na Češkoslovaškem, nakar se je napotil v Jugoslavijo, kjer je že nekoč bil in ima še nekaj svojih stvari shranjenih pri neki rodbini v Zagrebu. a— Nezgoda vojaka sredi mesta. Na Kralja Petra trgu so se 20 ietnemu redovu 32. artilerijskega polka, Črtomiru Nova, koviču iz neznanega vzroka splašili konji. Vojak je padel z voza ter je dobil pri pad* cu tako težke notranje poškodbe, da so ga morali z rešilnim avtomobilom odpremiti v vojaško bolnico. Na kraiu nezgode se je okrog 9. zjutraj zbrala velika množica gle« dalcev. Stanje ponesrečenega vojaka se je preko dneva že zboljšalo a— Bik podrl motociklista. V sredo po* poldne se je na Tržaški cesti na ovrimku proti Hočam od tezenskega vežbališča pri« petila nenavadna n&zgoda. Gonjač posest« nika Ivana Mikoliča iz ptujske okolice, Mihael Rečnik je gnal nekaj živine po ce« sti. Iz smeri od Hoč pTOti Mariboru je pri, vozil motociklist Hinko Novakovič iz Va* raždina. Živina se jc splašila in mlad bik se je zaletel v motociklista, ki jc v svojo veliko srečo vozil na ovinku z zelo umer« jeno brzino. Padel je sicer preko desnega pobočja ceste, vendar pa je razen nekaj prask na obrazu m obleki odnesel zdravo kožo. a— Riziko dela Ključavničarski vajenec 16 letni Fran Lobanjšek fz Razvanja je pri stroju tako nesrečno ravnal, da si je obe roki težko poškodoval. Tudi njega so odo remi li v bolnico a— Zopet nezgoda s slamor«znico. V Zgornji Bistrici je prišel 14 letna Slavko Ramšak iz Janževega vrha pri Dravogradu z levo roko v slamoreznico. Rezilo mu ie odrezalo tri prste. Pripeljali so ga v mari* borsko bolnico. a— Poskus samomora je izvršila v sre* do okrog 21. zvečer 19 letna delavka Stefa« nija P., ki je na hodniku pred 6vojim sta* novanjem v Vojašniški ulici izpila neki strup in se onesvestila. Odpeljali so jo z rešilnim avtomobilom v bolnico. Baje gre za nesrečno ljubezen. a— Samomor je izvrSl v sredo zvečer pred hišo št. 53 v Frankopanovi ulici za« sebni uradnik Alfonz Skorjanc, ki se je tamkaj obesil na ograjo. Pozvani stražnik ga je hitro snel, vendar pa so bili vsi po* skusi oživljenja zaman. Policijski zdravnik g. dr. Zorjan je ugotovil smrt. Pri mrliču so našli razne listine, vendar pa iiz njih ni razvidno, kaj je obupanca pognalo v smrt. a— Policiji v past je prišel včeraj zjutraj 47 letni brezposelni delavec Matija Sta* mer, ki ga zasleduje mariborsko okrožno sodišče zaradi raznih tatvin. Komaj se jo pojavil v Mariboru, ga je ie zgrabila za vrat roka pravice. Pri njem 60 našli še dve steklenice slatine, ki jo je mak) prej ukra* del na kolodvoru. Iz Slovenske Bistrice Sb— Sokolski koncert. Dne 30. maja je priredil sokolski orkester dobro pripravljen koncert s sodelovanjem gg. sodnika Dežele i® Šmarja, dr. Hronovskega in bratov Lojzeta in Janka živfca iz Poljčam. Lepa prireditev bd zaslužila boljši obisk vseh slojev. Iz življenja na dežel? KOROŠKA BELA • JAVORNIK. Sokol priredi 21. t m. ob 15. na Koroški Beli veliko javno tombolo. Glavni dobitki so: moško dirkalno in žensko kolo, oprava za eno eobo, gramofon, blago za moško obleko in zaboj sladkorja kakor tudi večja množina manjših dobitkov. Ne zamudite ugodne prilike! Tablice so po 3 Din. JURKLOŠTER. Sokolsko društvo je otvorilo v nedeljo gledališki oder z uprizo* ritvijo dveh enodejank v režiji učiteljice gdč. Semenove: »Kje je meja« in »Damo* klejev meč«. Kljub krasnemu popoldnevu so domačini docela napolnili dvorano. Ulogo Križa je izvrstno podal Burin Miha, nič manj pa ni zaostajal v drugi igri An* kele France, ki je v vlogi knjigoveza Pri* lepeka naravnost briljiral. Pohvalno orne* njamo, da so razven enega vsi igralci kmet* ski sinovi in hčere, ki so tudi po uro daleč prihajali redno k vajam. Prvi uspeh ni iz* ostal, sokolski igralski skupini želimo še mnogo napredka! DOBRNA PRI CELJU. DruStvo Rdeče, ga križa izreka ge. M. Sax*Pristovškovi, operni pevki v Ljubljani, in ge. Silvi Slavi Schvvarzovi iz Zagreba najiskrenejšo za* hvalo za velikodušno sodelovanje pri do* brodelnem družabnem večeru. Večer je bil edinstven po umetiškem užitku. Ga. M. Sax«Pristovškova je zadivila s svojim mez* zosopranom. Navzoči so dali duška umet* niškemu doživetju z nenehajočim aplav* zom. Naj bo gospema v zadoščenje sim* patično zanimanje tu* in inozemskih go* stov, ki so s svojimi denarnimi prispevki dali večeru tudi izreden gmotni uspeh. REČICA PRI LAŠKEM Gasilno društvo je imelo dne 24. maja tombolo, katere se je udeležilo precejšnje število občinstva. Glavne dobitke so dobili revni občani v okolici Laškega. Vsem onim. ki so darovali razne dobitke ter se trudili za čim večji uspeh se društvo najiekreneje zahvaljuje. SLIVNICA PRI MARIBORU. Naše mlado sokolsko društvo je prav agilno. V maju je priredilo dve predstavi. Zadnja je bila krasna Anzengrutoerjeva »Samska domačija«. Vsi igralci so rešili svoje vloge častno. Nastopil je tudi pevski odsefc z narodnimi ipesoiimi. V uvodu je predaval prosvetar br. čiček o srčni izobrazbi in nezmiselnem fantovskem sovraštvu, kar bo vse postopno izginilo, ko bodo naši fantje vestmi in redni člani sokolskih edinic. Po Igri se je vršil družabni večer pri podstarosti br. Novačanu, zaslužnemu društvenemu podporniku. Skoro dnevno vežbajo naši oddelki za dkrožmi in župni zlet, ki se bosta vršila v teku junija, čeprav je sedaj obilo dela na polju in travnikih, vendar so zve čer vsi točni pri telovadbi. KRAGUJEVAC. V soboto zveoer je uprizoril dramski odsek slovenskega kulturnega društva >Triglav< na svojem odru dve pre-mijeri. Srbska šala >Laža i paralažac od Jo-vanoviča ni popolnoma uspela. Uloge so dobro podali kot Mita g. Grobelnik. gdč. Reu-terjeva kot Jelica in g. Ličen kot lažni baron Babic. Izvrstno je nato uspela Murniko- £fl poslado: v ' •Mirim va komedija »Napoleonov samovarc- ^ci »o bili na mestu. G Mohorič kot bos;at zasebnik, dgč. Brenčičeva kot njegova hči Ljudmila, Otrobar ja bil g. Rjjol, njegova žena Ambrozija pa ga. Ažmanova. Trgovca Nero-oo je podal g. Ogrizek, sodnega adjunkta Vernika g. Hartman, a meščana Jesibarja g. Ažman. Publika je igralre nagradila z živahni modobravanjem. Zal, da obisk ni bil tak. kakor mora biti. Želimo, da se »Napoleonov samovar« v kratkem ponovi. Originalna poroka Na me.ii ameriških Zedinjenih držav in Kanade .se je nedavno izvršila orig'na!na poročna ceremonija Ameriški državljan Reginald Crude, ki se je hi! ločil od svoie žene, je sklenil vzeti za novo ženo mlado Škotinjo ;z Kanade. Toda njegov namen je zadel na velike ovire. Kanada namreč ne priznava v Ameriki izrečenih ločitev. Ta« ko je bila ženinu vzeta sleherna možnost, da bi se bij vdrug:č o5«n.il na kanadskih tleh. Neveste pa niso pustili v Zetifajesss držaA-e, ker je bila Škotinja in kot taka podvržena ameriškemu priseljeniškemu za* konu. Oblast ji je za rad' tega zavrnila za, htevani vizum. Položaj se je zdel brezupen. A ko je Mla zadrega na vrhuncu, je šinila ženinu v gla* vo rešilna misel. Pozval je nevesto na me« jo Kanade in Amerike. Nevesta jc stala z obema nogama na kanadskem ozemlju, ženin pa na tleh Zedinjen-h držav. Ame» riški ceremonijer jc izjavil, da soglaša « takšno poroko. V potrebnem trenutku je podala nevesta preko kanadske meje prst ženinu na ameriških tleh. Ko je ceremoni* jer izmenjal prstana novopor ocen cev. srta postala žen-'n in nevesta mož in žen«. Iz* ročili so jima zadeven dokument, ki sta ga oba podpisala. Tako je postala škotska emigrantka ameriška državljanka in žena ter je smela stopiti na tla, ki so ji bMa do» t.1 e j prepovedan a. Nepristojen knjižni ovitek Pri Fischeriu v Berlinu je nedavno izšel novi roman Gerharda Hauptmanna »Otok velike matere«. Ko je knjiga prišla na Du« naj rn so jo razstavili v ondotnih izložbe« nih oknih, je prejela korporaicjja dunajskih knjigarjev dopis policijskega ravnateljstva, ki pravi, da se čujejo pritožbe zaradi uma, zano6ti ovitka Uauptmannove knjige. Po* licija je svetovala, naj se ovitek odstrani in knjiga prodaja brez njega, kar se je ta« koj zgodilo. Kakšna pa je stika, ki zibuja po sodbi du» najske policije pohujšanje? Slifka predstav* Ija golega mladeniča, ki stoji z razpetimi rokami in nogami na palmi, ob njenem vznožju pa je več golih žensk. Sliko je na* pravil znani nemški slikar Ludwig Kainer. Afera >e vzbudila v krogih knjigotržcev tem večjo osuplost, ker je gotovo, da je pi* sateij Hauptmarm videl ovitek in ga odo« bril, preden je roman prišel na knjižni trg. Novinarjeva zvifača Sedanji predsednik Zedinjenih držav je znan kot redkobeseden mož. Če že mora sprejeti novinarje, se vedno izogne raago* voru in zahteva pismena vprašanja in s svinčnikom na poli beleži »Da« aH »Ne«. A poročevalec chicaških >Daily News« ie prisegel, da bo Hoowerja prisilil govoriti, m se mu je to tudi sijajno posrečilo. Ko ga je predsednik sprejel, je pričel govoriti o ameriški vnanji trgovini, pa nalašč spa« čil številke uvoza in izvoza. Naredil je vtis moža, ki ne pozna stvari, o katerih govon. Hoover, ki slovi kot najvišja avtoriteta na tem področju, se je vpričo tega hudo raz, vnel, prekinil novinarja, skočil s 6tola, za« čel hoditi po sobi in mu dobre četrt^ ure govoril o ameriškem gospodarstvu. Novi* nar je pridno beležil vse predsednikove šte« vilke in drug dan zmagovalno objavil dolg izvirni razgovor. Radio Izvleček iz programov Petek. 5. junija. LJUBLJANA 11.45: Nastop jeseniške So-le. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Prenos koncerta balalajk »Kremelj« x velesejma. — 19: Smernice sodobnega ljudskega teatra. — 19.30: Francoščina. — 20: Rezervirano za ev. prenos. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 1745: Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. 17.30: Pevski koncert. — 18: Lahka glasba. — 20-30: Pevski koncert. — 21: Beethovnove komorne skladbe. — 22.30: Poročila. — 22.50: Radio - orkester. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22-40: Godba za ples. — PRAGA 20.30: Prenos opere iz gledališča. — 22.15: Koncert iz Moravske Ostrave. — BRNO 19.05: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Simfoničen koncert — 22.15: Plošče. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos zabavnega programa iz Hamburga. — 22-30: Godba za ples. — BERLIN 19.40: Vojaška godba- — 21.20: Orkestralen koncert. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.40: Popoldanski koncert. — 19.40: Poliuden operni večer. — 21.15: Recitacije. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — M0HLACKER 16.30: Orkestralen koncert. — 19.3f>: Prenos opere iz gledališča- — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Narodne pesmi s cigansko godbo. — 19.40: Prenos koncerta s konservatorija. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.40: Leharjeva opereta »Paga-nini. Afi ste že naročnik o slovenske ilustrovane te-denske revije „2ivl|en$e in svet44? ŠPORT Concordia : Gradjanski 2 :1 (0 :1) Zagreb, 4. junija. V lig m cm tekmovan/ju se j« na današnji praznik vršila samo ena tekma, in sicer med Concordtio in Gradjanskim v Zagre« bu. Zmagala j« Concordia z 2 : 1 (0 : 1). V prvem polčasu je bila Concordia slabša iter je bil pozitivni rezultat za Gradjanske« ga popolnoma zaslužen. Gradjanski je za« bil svoj edini gol že v četrti minuti pr» ivega polčasa. V drugem polčasu je Concordaa izenačila iter nadaljevala igro z velikim elanom in požrtvovalnostjo. 10 minut po svojem pr» vem golu je zabila vodilni gol ter ji je tudi uspelo držati ta rezultat do konca tek* me. Dobro je sodil beograjski sodnik g. Ru» žic. Kljub porazu ostane Gradjanski še da» Ije na čelu tabele I. grupe, ki je sedaj naslednja: Gradjanski Concordia Hajduk Primorje Hask Ilirija 4 3 0 1 6:36 3 2 1 0 6: 4 5 1 1 0 0 5: 1 2 3 1 0 2 7:10 2 3 0 1 2 5: 9 1 2 0 0 2 2: 4 0 Ilirija komb. : Austria (Celovec) 3:3 (1:2) Včeraj se je odigrala v LJubljani edino ta tekma, ki je kljub precejšnji sopari potekla v živahnem tempu. V drugem polčasu, posebno po stanju 3:3, se je tempo poostril, ker sta hoteli moštvi doseči zmago, česar pa se ni posrečilo niti domačim niti gostom. Moštvo Ilirije je bilo pridno na delu, toda posamezni deli moštva niso uigrani. fiele v drugem polčasu, ko je Ice z obrambe prešel na svoje staro mesto — desno krilo — in ko je vstopil Oman, ki je igral levo zvezo, se je napadalna vrsta izboljšala. Varšek je slabo zamenjal slabega ljnterreiterja, ki tudi v obrambi ni veliko zalegel. Priporočamo Varšku, da se odvadi surove igre, ki kvarno vpliva na soigralca in publiko. Isto velja za Nelija. Celovčani so ugajali s svojo mirno ln fair igro. Napad je pridno kombiniral, močno podprt po najboljšem svojem igralcu — srednjem krilcu, ki pa ni zaradi tega zanemarjal obrambe. Stranska krilca bolj šibka, najbolj šibka točka v njihovi enaj-storici pa je bil brezdvoirmo vratar. Igra je bila ves čas odprta, če izvzamemo gotove faze, ko so bili deloma domači, deloma gostje v premoči. Sodil je g. Dolinar. Publike pičlo. Železničar : Svoboda (LJubljana) 7:0 (2:0) Maribor, 4. Junija Ljubljanska Svoboda, kateri je po uvedbi tekmovanja po ligah pripadla naloga, da nastopa kot reprezentant ljubljanskega u. razreda, je morala danes v Mariboru občuti j, da tej nalogi še ni kos. Moštvo gostov ni bilo v nobenem pogledu lora-slo domačinom in ni razen požrtvovalnosti pokaralo ničesar. Najslabša točka v moštvu je . vratar. Od ostalih bi bilo omeniti še Bonclja. Domačini so podali živahno igro, polno lepih domislekov ln so zabijali gole po mili volji. Opaziti pa je bilo, da igre niso vzeli z najresnejše strani. Rezultat je morda po poteku igre nekoliko previsoko izražen, vendar pa. odgovarja razmerju sil obeh nasprotnikov. Sodil je g. Nemec. • Jadran : Atletiki 2:2. Prijateljska tekma med SK Jadranom iz Ljubljane in SK Atletikom v Celju je končala neodločeno 2:2 (1:1). Češkoslovaška : Italija 5:0 Praga, 4. junija h. Danes se je vršila double partija med češkoslovaško dvojico Maršalek-Menzel proti italijanski dvojici J^orpurgo-Del Bono. Zmagala je češkosta-vaška dvojica s 6:3, 6:4, 6:1. Italijani so, ker je bilo stanje 3:0 za Češkoslovaško, izjavili, da na jutrišnjih dveh single tekmah ne bodo nastopili in so torej Ceho-slovaki zmagali s 5:0. čehoslovaki pridejo v semifinale. Tekme za drž. prvenstvo Ali bo v nedeljo tudi Concordia odnesla dve točki iz Ljubljane? V nedeljo 7. t. m. se bo nadaljevalo po vsej državi tekmovanje za nogometno pr* venstA-o. V Ljubljani nastopi zagrebška Concordia, državni prvak, proti ASK Tri« morje. Da vlada za nastop Zagrebčanov me samo v Ljubljani, ampak tudi v Za* grebu veliko zanimanje, se da posneti že iz dejstva, da nastopi Concordia v kom* pletni sestavi, česar jd do zdaj ni bilo mo* goče. Nedavno so sc namreč vrnili njeni .igralci Favelič, Ferič in Živkovič iz Ame* rike, kjer so ojačiii Hajdukov team v tek* mah v Južni Ameriki. Concordia razpolaga z izvrstnimi igral« ci, ki so stalno v državnem reprezentativ« nem teamu. Najstarejši med njimi je zna* ni Braco. kakor ga splošno nazivljejo, ki je svoj čas kot purger zabil edini in zma* goviti gol Barceloni. kjer so nastopili za* grebški puTgerji (Gradjanski). Simšir je poleg Hitreca najboljši šuter Zagreba, ki po podrobnosti presega Hitreca. Nadaljnji reprezentativni igralci so Premrl, Favelič, Fraunsperger itd. Ali bo v nedeljo tudi Concordiji sreča mila? Ta je zadnjič v veliki meri spremlja* la Gradjanskega Od Primorjašev pričaku* jemo, da se bodo borili za prestiž našega nogometa. Pred očmi naj jim bo, da mno* gokrat v nogometu odloča borbenost, elan in volja nad tehnično prednostjo. Če bodo pokazali Primorjašf te vrline, tedaj uspeh ne more izostati. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu na igrišču ASK Primoria ob 17.30, predtekma ob 15.45. Ilirija : FTC Budimpešta Letošnja repriza lanskega dvakratnega gostovanja odličnega b u d impešt ansk ega water*poio moštva Ferencvarosi Toma Clu* ba bo letos v še mnogo večji meri, kot la* ni športni dogodek prve vrste, saj mu da* sta neprimerno pomembnejše obiležje ime* ni Vaj da in Szekely. Ilirija postavi v boj protfi Madžarom svo* jo kompletno gardo plavačev, ki se dobro zavedajo svoije težke naloge, katero jim nalaga klub, ko j173« na Jugo-mosee, Zagreb, Jelačičev trg 5. 95383-25 Dvosob. stanovanje lepo in solntoo z r s e m i pritiklinami takoj oddam. Vprašati na Vodovodna ee-sti St. 4/n. 25380-21 Telefon 2059 55 Premog suha drva PogaSnik, BoborlSeva št. 6 BVANREDNA VtOUKM železna •fafintlra pat«» postelja zložljiva, • la« peciraflom madracom, te* lo praktična ca vsako hilo, hotel«, noto« »M-b« ta potufoi« * o »ob« ■lan« samo Din Razpoliljam po poitn«-nom povzetja. orvORCM Ukm paUat fMblk zložljiva, • Utirani« madracom. itto P"*- tj in*, staa« »amo U 280. M Tehniški uradnik Imam 5 realk ln bi želel vstopiti v kak tehnični oddelek k kakemu inženjerju v zaposlenje kot dober risar ali ra-čunar. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 25255-2 Službo ordonanca ali podvornlka Iščem. Zmožen sem srbohrvaščine ln nemščine. Dopise na naslov: Peter Krušlč, Mengeš 49. Dravska banovina. 25205-2 Mlad inteligent lzvežban v hotelski stroki, tudi mesarske obrti, z znanjem nemškega, italijanskega ln hrvaškega Jezika želi primerne zaposlitve. Ponudbe pod šifro »Samostojen« na oglasni odd. »Jutra«. s 25219-2 Lclalka M »»stani« — (Licjeatobl »ajnovife *r-•ti, stan« sam« Dta 1» MadracTpanfcal S ^ol-oom stancio samo D 750. u BROZOVIC, ZAGREB IUCA 82. 2 veliki sobi en« elegantno opremljeno in s strogo separiranim vhodom, drugo prašno, z elektriko m souporabo kopalnice, v strogem centru poleg magistrata, s hrano oddam 10. t. m. Naslov v ogl a snom oddelku »Jutra«. 25378-23 Kolo i. »nosnem spredaj, praktično za dostavo različnega blaira, poceni proda »Le-rante«, Kolodvorska 30. 25-106-11 Tovorni avto v popolnoma dobrem stanju prodam po zelo nizki ceni. Ogled v garaži K" pac. 25107-10 Dieselov motor 10-12 HP, 6e mogoče izdelan v graSki tovarni vagonov, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 251M-10 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna TribuS na Glincab — telefon 2605. 26645-6 Avto kovčeg zelo dobro ohranjen po ugodni- ceni proda »Levan-te«, Kolodvorska uli^a SO. 2510S-6 Sobo z vbodom _ it stopnji«, iš?em s 1. juJijm. Ponudbe pod »Za julij« na ogl. oddelek »Jutra«. 29271-23 RIMSKE TOPLICE radioaktivno termalno kopališč«. Dvajsetdnevno bivanje pred ali po sezoni — soba, prehrana, kopanj«, zdravnik in zdravil iščna taksa 1200 Din. V glavni sezoni penzijou 80 Din. — Edino termalno odprto kopališče (Freischwimmbad) v Jugoslaviji s solnčnimi to peščenimi kopel jmi. Prospekti brezplačno. 181 OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« 1 Globoko užaloščeni naznanjamo, da nas je zapustil naš ljubljeni sin in brat MAKSI dijak lealke, po dolgem trpljenju v najlepgt življenjski dobi, vdan v Gospodu. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 6. junija ob pol 11. dopoldne na farno pokopališče v Javorju pri Litiji. Lesk ovca prt litiji, 4. VI 1931. Josip MamOovič, oče; Marija, mati; Polde, banč. urad., Fran jo, inž. podporočnik; Nande, Gusti, bratje. Redek, a ugoden priložnostni nakup o priliki velesejma! KLAVIRJI! PIANINIf Največjih evropskih tvornic — HUPFKL.D — GEBRtJDER ZIM-MERMANN, LIPSKO (dokaz edinstvenosti je do sedaj prodanih 260.000 kcanadov), NEUMATER, BERLIN, in drugih. Prvovrstni in precizni izdelki, neprekosljiva lepota glasu, izredna trpežnost, najmodernejše oblike! Cene od Din 12.500.— dalje, na obroke po Dta 300.—. Pridite in oglejte si pri Družbi „MUSICAW, Ljubljana, SV. PETRA CESTA 40. 3061 Solidno postrežem, izrekli ji bbste priznanje! IZPOSOJUJE, POPRAVLJA IN UGLA8UJE i P« Rosenhaym (tlagabund v fraieu Roman pa pojdem k poBcSskemu predsednika.« »On je moj najboljši prijatelj. Nadeja se, da bo po moji priproštiji napredoval v službi.« »Nadzornik Phillpcrt je moj osebni znanec.« »To je pa res lepo. Pred dvema urama je prav oo aretiral onega drugega Wafiamajkeria, ki sedi pod imenom Cascapol v zapora.« Kakšne namene imate z mojim strogem?« »Nu, v božjem imenu: Indurija potreburie premoga, kakor veste.« »Da.« »Pa ga ne dobi. Wanamaker zahteva, da mu zastavi vse državne idahodke.« »Da.« »Namenjen sem, da se odtod odpeljem v Indumo. Kot Wanama-ker seveda. Tam bom osebno narekoval narodni skupščini to zahtevo.« . , »Ne bo je sprejela.« »(Napravili mi bodo nasprotne predloge.« »Morda.« »Ne morda. Prav gotovo. Brez mojega premoga ne morejo živeti.« »,Vašega premoga' — ta je res lepa!« »V tistem trenutku se oglasite vi. Vi, gospod Clifford, s svojim strojem na vodik. Ta stroj boste razkazali indurski skupščini. Nato porečete zbranemu ftiflstvn: »Vidite, Ce Ampfte e dmenc ta stroj, lahko pošljete gospoda Wanamakerja k vragu. Zakaj ta stroj vas bo napravil neodvisne od vseh Wanamakerjev tega sveta in vsega njihovega premoga.'« »A stroj ima vendar skrite afcunralataitfe^ »Saj jih ne bo nihče videL« »To je nesramnost.« »Seveda. Vsako veliko dejanje je nesramnost« »In potem?« »Potem si ogledam vaš stroj tu« Jaz — e pomilovalnim nasmeškom, kakopak.«, »In potem?« »In potem — to bomo še videE. Tedaj} velja?« »Ne. V to se ne spustim.« Na Wanemakerjevem obrazu je zaigral Soden nasmeh. Mignil je natakarju in zahteval račun. Med tem se je spretno preril do njega boy in naznanil, držeč svojo čepico v vodoravno iztegnjena roki: »Gospodu Wanamaikerju naj sporočim, da so cvetlice oddane.« »Krasno,« je dejal Wanamaker in smehljaj na njegovem obrazu se je še bolj raztegnil. »Pojdiva, Clifford. Nič nisem hud na vas — saj ni, da bi se morala vsaka kupčiija posrečiti. Spremim vas do izhoda.« Krenila sta po veža, ki Je bila skoraj prazna. »Neslory Street 244 — aH je to daleč?« Clifford se je sunkoma ustavil. »Odkod veste moj naslov?« Cascapol je malomarno mahnil z roko. »Vem ga, kakor vidite. Povejte mi — na primer, kaj napravite, če ste pozabili svoje ključe? Ali ima hiša vratarja?« Umetnik ga je debelo gledal. »Se nikoli se mi ni zgodilo, da bi U pozabfl ključe doma.« »Res ne? Tudi nooog ne?« Clifford je segel v žep in osope! izvlekd prazno roko. »Kaj pomeni to? Mojih ključev ni nikjer.« »Lahko vam pojasnim: jaz sem vam jfh prejie vzeL« »to zakaj?« »Ali ste slišali sporoč3o, ki sem ga pravkar dobfl?« »Da so cvetlice oddane? Menim se za vaše ženskarske prigode!« »To sporočilo pomeni v resnici: vodni stroj gospoda Boba Clif-forda je v naših rokah.« »Tak... za Boga... kdo ga je pa... odnese! iz mojega stanovanja?« »Princesa.« Clifford ga je Široko pogledal. »Pri tej priči vas dam prijeti, s princeso vred — kar tu v hotelu.« »Težko bo kaj, zakaj ne jaz ne princesa ne bova več stopfla t hotel.« Clifford se je neodločno ozri. »Kaj naj storim?« je refcet, bolj sam pri sebi. »Ali vidfte tamle avtomobil? Tisti višnjevi? V njem sedi princesa z vašim strojem. Prisedite z menoj pa boste kmalu z menoj vred bogajti. Popeljemo se naravnost v Indurijo.« Clifford se je molče zagledal v višnjevkasto svetlobo obločnic. Avtomobili so brzeli mimo, nočni vrvež je odmeval in pojemal po praznih ulicah. Mislil je na svoje neveselo življenje po najemnih hišah velikih mest. Na sivo enoličje svoje proletarske usode. Delavniki in prazniki so se vrstili drug za drugim. In tu ga je nemara klicala sreča., s Iz življenja in sveta Fašizem ln katoliška akcija Monsignor Ciriaci, predsednik katoliške akcije, ki mu očitajo fašistični oblastniki, da je organiziral katoliške dijake in mladinske organizacije v protifašističnem duhu Meteorji zažigajo gozdove »Osservatore Romano«, vatikansko glasilo, je objavil pismo iz brazilskega pragozda, ki ga je poslal pater Fidelio d' Avi-ano, vodja oddaljene misionske postaje ob Amaconki. Iz tega pisma Je razvidno, da so 30. avgusta lanskega leta padli trije veliki meteorji v gozd ob reki Curaca. Razvili so takšno vročino, da je ni bilo prenašati. Takoj nato Je zagorelo nižje lesov je in gozd se je v kratkem spremenil v ogromno goreče morje. Gorel je brez pre-stanka cele mesece. Preden se je zgodila katastrofa, to Je bilo po osmih zjutraj, se je solnce nenadoma pordečilo, nebo se je istočasno zmračilo. Potem je padel na zemljo ogromen oblak rdečkastega prahu, ki ga je bil poln ves zrak. Veje in listje se je pokrilo z debelo plastjo tega prahu, iz oblaka pa je bilo slišati opetovano grozovit sikajoč šum in trikrat je mogočno eksplodiralo. Poročilo patra Fidelia je prvo, M prihaja o tem dogodku v Evropo ln po tem si lahko mislimo, kako oddaljeni ln zapuščeni so ti kraji. Prve vegetarijance so sežIgaH John Newton, neki Anglež, M je 1811 izdal knjigo o koristi rastlinske prehrane, velja skoraj splošno za prvega apostola vegetarianstva, Početki tega gibanja pa segajo mnogo dalje nazaj. 1862 se je ustanovila namreč v Moskvi verska ločina, ki si je nadela Ime »filipinci« m ki je zavračala vsako mesno in sploh od živali izvirajočo jed prav tako ostro kakor alkoholne pijače. Ti svetniki so se preživljali tedaj samo od rastlinske hrane in se pri tem spočetka niso počutili baš slabo. Kmalu pa je izvedela oblast za to njihovo navado in Jim je zapovedala, naj pričnejo takoj jesti meso. Kdor se je povelju upiral, so ga, kakor poroča neki sodobnik, »sežgali, razčetverili ali nataknili na kol«. Pustolovec velikega stila Pustolovščine nadarjenega psihopata Pred berlinskimi porotniki se je moral zagovarjati Hermann Demuth zaradi ponovnih sleparij in ponarejanja dokumentov. Demuth Je privzel ime »von der MGhlen« in je nastd^al celo v dvornih krogih. Že pred leti je bil junak skandalne afere v potsdamski aristokratski družbi. Takrat Je pustolovil pod imenom »grofa Miinsterberga«. BU Je Izvrsten Igralec tenisa ln Je kot tak ln kot prijatelj konjskih dirk prišel v stik z višjo družbo. Usoda ga je pritegnila tudi v bližino pruskega princa in princese Joahim. Z njima se je seznanil 1923 v Monakovem in ko so izbruhnili nemiri, sta ga visoka zakonca povabila na svoje posestvo v bližini bavarske prestolnice. Po smrti princa Joahima je bil vedno dobrodošel gost princese, ki je živela v palači »Askanija« v Berchtesgadnu. Pravijo, da je umel tako lepo govoriti, da se mu Je pri princesi naravnost odpirala možnost poroke. Prišle pa so vmes spletke in tako se je začel njegov ljubavni roman zapletati. Odpravil se je v Ameriko. Med vožnjo pa so mu neznani zlikovci izmaknili korespondenco z vdovo po pruskem princu Joahimu. Preden je stopil na ame- riška tla, so ga razkrinkali za Sleparja ln ga aretirali. Obsodili so ga na štiri leta zapora. Ko je kazen odsedel, se Je vrnil v Evropo. Ustavil se je najprej v Londonu, od tam pa se je z letalom pripeljal v Berlin. Zdaj je začel nastopati z imenom Arnim von der Muhi en«. Sodnikom je na vprašanje, kje je pobral to ime, izjavil, da ga je neki Američan s tem imenom adoptiral. V Berlinu se Je začelo pustolovsko življenje v velikem slogu. Izdajal se je predvsem za konstrukterja 6-motornega letala, ki lahko prevaža 50 oseb. Tvezil je tudi ljudem, da kam osnovati nemško -ameriški letalski sindikat. Z gladkim nastopom se mu je res posrečilo pridobiti st zaupanje. Razne osebnosti in družbe so mu odprle kredit. Ustanovil je pisarno, plačeval z naprej datiranimi nepokritimi čeki in je govoril o svojem ogromnem premoženju v Ameriki. Na ta način je osle-paril dva zakonca za 25.000 mark. Zdravniški izvedenec je potrdil, da je obtoženec velik fan tast, ki ne stoji na tleh realnosti in čuti nagon do uveljavljanja. Pri tem pa vpliva zelo sugestivno na okolico, v kateri se kreta. Sodišče ga je končno obsodilo na devet mesecev ječe. Švicar predsednik gdanske pristaniške komisije Dr. Charles Benzinger, dosedaj načelnik konzularne službe pri političnem departementu v Bernu, ki ga je imenoval svet Društva narodov za predsednika pristaniške komisije v Gdansku. Zapuščina starega sanica V praškem krematoriju so pred dnevi sežgali 74-letnega strokovnega učitelja Adalberta Jermana. Umrl je kot samec in je zapustil poleg volil za socialno skrbstvo 320.000 Kč za socialno oskrbo mladine. Jerman ni imel razen učiteljske plače ni-kakih prejemkov. Vse življenje so ga imeli za skopuha, ker je živel samo ob kruhu in vodi. Eksotični dostojanstveniki na pariški razstavi SI Mohamed Zuari, kaid v Beji, Si Naser ben Said, kaid v Zlasu, in Si Aziz Aželdbuti, kaid v Gabesu, trije dostojanstveniki iz severnoafriških francoskih kolonij, so prileteli z aeroplanom iz Tunisa, da posetijo pariško kolonialno razstavo. Piccardov lednik Kakor poročajo iz Gurgla, hočejo on-dotni prebivalci za spomin na Piccardov pristanek v bližini njihovega kraja prekrstiti lednik, na katerem je pristal belgijski učenjak s svojim balonom v Piccardov lednik. Planinci prihajajo v Gurgl v mnogo večjem Številu kakor prej, kajti vsak žeH videti kraj, kjer je pristal balon, ki je napravil tako nevarno ekskurzijo v stratosfero. V Gurgtn Js zadnje ded zapadel nov sneg, ki je zavil v novo snežno odejo vas Gurgl in okolico. Piccardova gondola je zasnežena. Švicarski »Bund« poroča, da bo zabeležen Piccardov polet kot Švicarski rekord pri Mednarodni aeronavtični družbi, to pa zategadelj, ker sta oba letalca Švicarja. Da bi potrdil svojo pripadnost, je dal prof. Piccard (čigar žena je hči znanega pokojnega zgodovinarja Denisa lz Pariza) balon lmatrikulirati v Švici. Tudi sicer Je Piccard član Švicarskega aerokluba. Pic-cardovi instrumenti so odšli v meteorološki zavod v Curihu, kjer jih bodo preiskali. Tudi pri startu Piccardovega balona je bil navzoč komisar lz Švice, ki Je naprave pregledal, preden so se začele uporabljati. Starka na grmadi Velike svečanosti, na katerih so Francozi prošle dni proslavljali 500 obletnico mučeniške smrti Je&nne d' Are, so tako zmedle 63-letno Jeanno Berri lz Cabane-ca, da je sklenila umreti na Isti način kakor francoska narodna Junakinja. Ta fiksna ideja, ki Ji je utrdila prepričanje, da mora rešiti domovino, je postala naposled tako močna, da je odšla v gozd tn Je začela nabirati dračje, suho listje tn kose lesa ter zložila vse to ▼ grmado. Potem Je legla nanjo ln zakurila pod seboj, etm pa Je buhnil plamen, se Je prestrašila ln zbežala domov. Medtem pa je potegnil veter ln zanesel Iskre ognja v gozd, ki je bil hipoma v plamenih. Proti Jeannl Berri je uvedeno kazensko postopanje. Psihiatri pa Izjavljajo, da Je blazna in ne more odgovarjati za svoje čine. Zato so Jo pristojne oblasti zaenkrat Izročile v varstvo njene rodbine. Nov kinematografski aparat Francoska profesorja Magnan in Hugoe« tutrd sta sporočilča Francoska akademij! iznajdbo novega kinematografskega spora« ta, ki omogoča v sekondi 2000 do 3000 po« metkov. Doslej je bilo v istem času mo« g oče napraviti največ 250 posnetkov. Novi aparat je tako precizen, da bo lahko spre« jel oelo tresljaje žuželki nih kril. Rusika emigracija v Pariza Iz ruskega almanaha je razvidno, da ima Pariz danes deset ruskih cerkva, se« dem ruskih sol in nad sto raznih javnih in političnih organizacij kakor tudi pet to* skih športnih klubov. Dalje izhaja v Pa« riniu nad 25 ruskih periodičnih listov. Ru» si imajo v Parizu 24 svojih knjigarn, več tiskarn, filmskih podjetij, odvetniških pi« sam, bank in celo vrsto trgovin, restavra« cij, baletnih študijev, zavodov za kozmeti« ko in podobnih ustanov, ld jim lajšajo materialno življenje. Nagon in vzgoja Nemški naravoslovec dr. Heinlcks Je priredil zanimive poskušnje z mačko in mišjo. Kakor znano, mora tudi sita mačka, če je kaj vredna, ujeti tn zadaviti mimo hitečo miš. Ali Je ta lastnost posledica dednega nagona ali samo smotre-ne vzgoje? Heinicke Je mnenja, da Ima nagon v tem primeru dokaj manjši pomen nego vzgled in posnemanje. Dvomesečna mačica, ki od rojstva ni zapustila matere, se takoj zakadi v prvo miš, ki jo sreča, in jo ugonobi prav tako kakor stari maček. Zato pa kaže mlada mačka, ki so jo takoj po rojstvu vzeli materi, isto vnetost, a dosti manj spretnosti, še več: maček, ki je bfl potomec stalno zaklenjenega para in nikoli prej ni videl miši, se je za njo prav malo zanimal pri prvem srečanju. Četudi je za njo stekel in jo ujel, jo je takoj izpustil, ne da bi jo poškodoval. V tretjem pokolenju ne kažejo na ta način vzgojene mačke nobenega zanimanja za miši. Heinicke je imel v kletki petorico sllč-nih mačkov, ki so poprej dobili izdatno kosilo, in pet miši. Eno uro pozneje je našel notri samo eno mrtvo miš, pa še ta »je morala umreti na srčni kapi ali vsled živčnega napada«, torej kratkomalo od strahu, ker ni bilo videti nobenih znakov nasilne smrti. Ostale miši so bile popolnoma nepoškodovane. Ta raziskavanja so vzbudila veliko zanimanje pri kriminalistih in pedagogih. Porotniki v zadregi Pariški porotniki so pred kratkim sodili nekega blagajnika, ki Je poneverfl zaupan denar pri konjskih dirkah. Zagrešil je naknadno veliko ponaredb in sleparij, da bi prikril izgubo. »Vprašalna pola«, ki so jo prejeli porotniki, je imela obliko debelega zvezka s 300 vprašan ji. Pol ure potem, ko so se zaprli porotniki v svoji posvetovalnici, so poklicali noter prvega sodnika. Slednji je mislil, da bo moral pojasniti katerokoli zamotano pravno vprašanje in je s seboj povabil odvetnika. A zadeva je bila drugačna. Postava pravi, da mora starešina porote med čitanjem obsodbe v dokaz svoje vestnosti pritiskati desnico rta srce. Starešina je vprašal, kako naj to stori, če mora vsaj 150-krat obrniti 300 strani obtožnice? Sodnik se je zamislil. V zakonu izrecno stoji, da je brez desnice na srcu Izrečen odlok neveljaven. Po daljšem ugibanju je odgovoril: »Seveda morate vi z desnico obračati strani, ker potrebujete levico za to, da držite zvezek... A sodm-ja bo že zatisnila oči, da ne bo videla, aH res stiskate desnico na srce. Norec v zvoniku BukareSta je doživela mitinli teden razburjenje. Zvonovi metropolitove stolnice se oglasijo po stari navadi vsi skupaj samo v izrednih slučajih: ob smrti kakega člana kraljevske hiše, navalu sovražnikov med vojno in sL Ko so se nepričakovano oglasili, se je zbrala velikanska množica, m so se pričele širiti govorice o bol]ševikih tn al A na srečo se je kmalu izkazalo, da Je povzročil razburjenje samo norec, ki se mu je posrečilo uteči pazniku m pobegniti v zvonik. __ Bof z ribo vefflcanfco V pristanišču mesta Las Pahnas ns Ba. learskih otokih je napadla nekega potap. Ijača med delom ogromna riba, ki jo doma. č:mi imenujejo man ta. Po dolgem, silovu tem boju se je možu posrečilo, da je mor. skemu nestvoru potisnil svoie bodalo v trebuh in ga ubil. Pristaniški delavci so po« tem ribo spravili na kopno, kjer jo oben« dujejo velike nmožroe ljudi. Ssak Ban ena »Za božjo voljo, noro obleko imaS, pa si padla v vodo!« »Nisem utegnila sleffl obleke, ker je šlo preveč hitro.« Manj zakonov in manj porodov ▼ Nemčiji Nemški državni statistični and Js objavil najnovejše Številke zakonov ln porodov v lanskem letu. V drugI polovici 1930 se Je sklenilo 82.000 zakonov manj kakor v Istem času 1929. V splošnem zaostaja Nemčija 1930 v primeri z 1929 glede zakonov za 27.133 primerov. Tudi Število živih novorojencev Je 1930 v primeri z 1929 padlo. V tem pogledu kaže statistika nazadovanje za 20.630 otrok. Za one, ki iščejo eksistenco! Ugledna tvrdka namerava gospodu s trgovskim znanjem in dobrim nastopom poveriti izključno samoprodajno pravico njenega v Jugoslaviji patentiranega bres-konkurenčnega fabrikata kemično tehnična stroke za celo kraljestvo Jugoslavijo. Samo ponudniki, ki Imajo najboljše reference ln najmanj ca. 60.000 Din kapitala, naj pošljejo svoje oferte s prepisi spričeval, referenc tn sliko po možnosti v nemškem Jeziku pod šifro »TSLglicher Verbrauchsarti-kel, P. H. 1771« na Rudolf Moese, Zagreb. L.MIKUŠ Mestni trg is Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic falflfov, | tajalnlh i Birmanska darila kupite poceni ln dobre pil H.Suttnei Ljubljana, Prešernova ulica 4 RazpoSnja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije, Velika zaloga ur znamk, Glas-hiitte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Ajco, itd. IJutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Ysi v LjubijanL