Št 116. V Ljubljani, ponedeljek dne 27. junija 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28 —. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. odobravajo to tudi do-, ker slabo pridobiti v Prijateljem „Jutra“. »Jutro* je doživelo za naše razmere in v razmeroma zelo kratkem času svojega obstoja naravnost nepričakovane uspehe. Noben slovenski list ni postal v tako kratkem času tako priljubljen kot .Jutro* in noben se še ni tako naglo razširil po vseh krajih, kjer bivajo Slovenci. To pomeni, da je pot, po kateri hodi .Jutro*, pravilna, da Slovenci njegovo smer, a istočasno je kaz, da je list dobro urejevan, urejevan list si ne bi mogel tako kratkem času toliko prijateljev. Vse to pa pomeni, da je .Jutro" bilo potrebno, kar se danes splošno in povsod tudi priznava. Samo klerikalci nočejo, naravno, tega priznati, ker jim škoduje .Jutro* več kot vse drugo naše napredno časopisje, to pa za to, ker se je radi poljudnega svojega pisanja razširilo posebno med preprostim ljudstvom, ki do sedaj sploh ni čitalo časopisov, posebno naprednih ne. Vsi napredni Slovenci to priznavajo in za to dobivamo iz vseh krajev pisma, v katerih se ostro obsoja poskus nekaterih slovenskih naprednjakov (!), da bi uničili .Jutro* z dvakratno dnevno izdajo .Slov. Naroda*. Napredni Slovenci ne razumejo, zakaj se .Slov. Narod* ni prej spomnil na to, da bi izhajal dvakrat na dan, nego se je spomnil na to šele potem, ko je začelo izhajati .Jutro*, ki je vendar skozinskoz naroden in napreden list m bi ga moralo vodstvo narodno-napredne stranke, v katerem sedijo tudi delničarji .Narodne tiskarne", pozdraviti z veseljem, kot novega bojevnika za napredno misel na Slovenskem. Mesto veselega pozdrava so nam zadonele na ušesa od strani vodstva narodno-napredne stranke besede: Smrt .Jutru"! in v .Narodni tiskarni* so začeli takoj proučevati vprašanje dvakratne dnevne izdaje .Slov. Naroda* in da pokažejo svoje prave namene s preuredbo slovenskega .Drednota*, so odstopili od časnikarskega pravila, da mora biti pri dnevnikih, ki izhajajo dvakrat na dan, iu-tranja izdaja glavna in večerna postranska. Oni so to naredili narobe, radi se osmešijo pred celim svetom kot ljudje, ki o dnevnem tisku niti pojma nimajo. Želja, da se uniči napredno .Jutro* je vodila voditelje narodno-napredne stranke pri .reformiranju* .Slov. Naroda* in ta želja ostane samo — prazna želja, to sporočamo našim prijateljem, ki v svojih pismih, naslovljenih na naše uredništvo, ali pa osebno na našega glavnega urednika in druge člane uredništva, grajajo postopanje vodstva narodno-napredne stranke. To sporočamo tudi gospodom iz .Narodne tiskarne*, ki mislijo, da zadostuje izdajati .Slov. Narod" tudi zjutraj in da bo takoj uničeno .Jutro*. Motite se, gospodje, ako mislite, da se je .Jutro* v tako kratkem času tako razširilo samo radi tega, ker izhaja zjutraj. Ne, .Jutro* je postalo tako priljubljeno in tako neobhodno potrebno v prvi vrsti in morda samo za to, kerje.Jutro* in ne —.Slovenski Narod*. Naši prijatelji naj bodo torej brez skrbi, ker .Jutro* bo živelo dalje, kot to želijo gospodje iz .Narodne tiskarne*, dalje kot bi to radi videli naši .katoličani* iz Kopitarjeve ulice in drugi naši sovražniki. Slovanski Jug. Hrvatska saborska delegacija v skupnem državnem zboru. Zagreb, 25. junija. .Pokret* pozdravlja formacijo hrvat-ske delegacije v en sam parlamentarni klub kot dokaz enotnosti, kar rezultuje že iz njihovega državnopravnega značaja. Da bi se pa sedaj prišlo z revizijo nagodbe, bi pa ne bilo oportunsko, ker je treba na vsak način pred sklicanjem regnikolarne depu-tacije spraviti v red vprašanje o železniški pragmatiki in jezikovno vprašanje. Klub hrvatskih delegatov nadaljuje svoje razprave z veliko obzirnostjo in živahnostjo. Predseduje podpredsednik dr. Bogoslav Mažuranič. Prisotni pa so tudi grof Kulmer in sekcijski šef dr. Amruš in pl. Chavrak. Na predsednikov predlog se de-batuje sedaj splošno in pride do konkretnih predlogov šele potem, ko je večina izrazila svoje mnenje. V včerajšnji seji se je razpravljalo tudi o nominiranju kandidatov za odseke. Ker je narodna delavna stranka ponudila Hrvatom vstop tudi v odseke za interne ogrske zadeve, bodo Hrvatje raje zahtevali pomno-ženje članov za odseke v skupnih zadevah. Kot kandidat za finančni odsek s strani hrvatske delegacije se čuje dr. Šumanovič, za justični odsek dr. Mažuranič, za komunikacijski odsek pa dr. Šurmin. Hrvatsko-srbska saborska delegacija ima v nedeljo važno konferenco. Na dnevnem redu je namreč osnovanje velike in enotne guvernamentalne stranke vsled fuzije napredne in stranke prava. Taka konsolidacija hrvatskih naprednih strank, ki izvira še iz 1. 1894. se hoče sedaj uresničiti in pozdraviti bi bilo, če se do-sedaj formalno v koaliciji združene stranke realno združijo v eno samo stranko. Kako se tudi na frankovsko-furtimaški strani pojavlja struja zjediniti vse reakcijonarne elemente v krščansko socijalnL stranki prava, smo že poročali in zato je fuzijo naprednih strank dvakrat toplo pozdraviti.) —č. Splošni pregled. Parlamentarni položaj. Po želji vlade bi morali ves ta teden zborovati odseki, a opozicija je prekrižala vladne načrte, ker je dosegla, da se vrši v petek plenarna seja državnega zbora. Predsednik proračunskega odseka Chiari se je že vrnil z dopusta, ter je sklical za torek odsekove seje. Zastopnika slovenskega vse-učiliščnega odseka sta povabljena za ponedeljek k ministrskemu predsedniku Bie-nerthu, da jima sporoči odgovor vlade na jugoslovanske vseučiliščne zahteve. Od tega odgovora je odvisno vse, ker sicer začno Slovenci že v prvi seji proračunskega odseka z obstrukcijo. Štirje poslanci in člani v proračunskem odseku so odstopili in prepustili svoje mandate Slovencem, tako da bodo Slovenci v proračunskem odseku mnogobrojno zastopani, da bodo tudi mogli vzdržati obstrukcijo, ker je sredi tega tedna po vrhu še praznik, bo mogel imeti proračunski odsek komaj tri seje, torej je izključeno, da bi mogel končati vspričo slovenske obstrukcije razpravo o italijanskem vseučiliščnem vprašanju. Obrambni glasnik. XXV. redna velika skupščina In jubilejna slavnost „ Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani* se vrši v nedeljo, dne 3. julija 1910. leta ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani »Narodnega doma*. Spored. 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo. 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). 8. Slučajnosti. Naša narodna Čast zahteva, da proslavimo 251etnico vsesloven. obrambne družbe sv. Cirila in Metoda z združenimi močrhi. Dne 3. julija se zbere v Ljubljani vsa Slovenija, namreč vse, kar med nami res narodno čuti. Slovenke in Slovenci 1 Pripravljajte se širom domovine na to praznovanje. Darujte en dan na altar domovine! Saj pa tudi dobite vsestransko odškodnino za težave in stroške potovanja. Tako veličastne veselice še ni bilo nikoli nikjer na Slovenskem. Vse blage narodne dame v Ljubljani, po celi Kranjski in po vseh slovenskih deželah, posebno v Trstu, Gorici, Celju itd. se trudijo za sijajno proslavo tega dne. Slovenke, ve glavna opora naše ljubljene družbe, delajte posebno v področju podružnic za impozantno udeležbo! Skrbite pa tudi za jubilejna darila, da se ta dan postavimo pred domačimi in tujimi 'nasprotniki. V proslavo družbe sv. Cirila In Metoda je založil in poklonil družbi gosp. Fortunat Kurnik epopejo: »Kralj Rastislav ter Ciril in Metod*, ki jo je zložil njegov oče Vojteh Kurnik, znani ljudski pesnik in pisatelj v dobi »Novic*. Pesem izide v obliki knjižice ter že sedaj opozarjamo, da se bo prodajala na veliki veselici. Hvala blagemu dobrotniku! Slovenci pa naj sežejo po knjižici, da dobi družba zopet en kamen v spomin zaslužnemu pisatelju. V posnemanje. Skupina slovenskih dijakov I. drž. gimnazije so se priglasili obrambnemu skladu in takoj plačali znesek 50 kron. _________________ Dnevne vesti. Našim naročnikom. Vsak naročnik »Jutra* je gotovo tudi njegov prijatelj in kot tak se gotovo rad odzove našemu pozivu, da nam pošlje novo naročnino takoj, ko sedanja poteče. Ako »Slov. Narod", ki izhaja že skoraj 50 let, prosi svoje »pristaše*, da bi ga z obilnimi naročbami podprli, potem je tembolj umljivo, ako se mi z enako prošnjo obračamo do naših prijateljev, ki jim sporočamo, da svoje prijateljstvo najbolje dokažejo s tem, da se čim prej poslužijo položnice, ki jih dobijo koncem meseca. Prosimo pojasnila. »Družba sv. Cirila in Metoda* nam pošilja redno vsa svoja poročila, ki jih mi tudi drage volje priobčujemo, ker vemo ceniti pomen naše šolske družbe. Še več: vplivali smo na razna naša društva, da vse reklamne notice za razne svoje prireditve kolekujejo z narodnimi kolki, od česar ima družba gotovo lep dobiček. Skratka, storimo vse, kar moremo za družbo in priobčujemo tudi vse reklamne notice za veselico povodom jubileja »Družbe sv. Cirila in Metoda*. In vendar priobčuje dotični odbor, ki vodi priprave za imenovano veselico, vse svoje oficijelne objave samo v »Slov. Narodu*. Kaj to pomeni? Ali misli dotični odbor, da mu je »Jutro* nepotrebno? Prosimo pojasnila, ker sicer bomo primorani misliti, da odbor res ne potrebuje »Jutra*. Gosp. policijskega svetnika Lau-terja, ki tako vneto skrbi, da se vsled sokolskih izprevodov ne razburjajo duhovi ljubljanskih Nemčurjev, vprašamo, kje je bil preteklo soboto večer, ko je izzival nemški »Turnverein* Slovence s frankfurtaricami na kazinskem vrtu. Smo li Slovenci gospodarji v Ljubljani ali ne?! Odgovorite, g. svetnik, ali pa pojdite v celjsko šolo, še bolje pa v njihovo službo, kjer tja spadate! Ranzlnger se vsiljuje. V nadaljno ilustracijo Vaše petkove notice: Naročil sem sliko in izrecno zahteval, da mi jo dostavi tvrdka Škrlj. Kljub temu, da je bila na tovornem listu označena kot spedicijska tvrdka Škrlj, mi je hotel sliko dostaviti Ranzinger in mi jo je šele prihodnji dan dostavil Škrlj, ker sem Ranzingerjevega hlapca zavrnil. Čudim se, kako more prometni urad južne železnice izročiti Ranzin. —ttt— LISTEK. MICHEL ZČVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [19] Kakšna čarobna prikazen ga je vabila na to Florentinsko cesto? Katera nejasna nada je bila vzrok, da se je obračal prav na tisto stran in v tisti kraj, kjer je bil srečal njo, toliko krasno belo damo? Tega se niti sam ni dobro zavedal. Toda pogled na Primavero mu je bil zapustil enega tistih vtiskov, ki — ne le, da se ne izgube — nego postajajo čimdalje jasnejši in rišejo svojo senco tem globlje, čimbolj uhaja čas. Samemu sebi je navajal za vzrok, da jo treba na vsak način posvariti, kaj da se kuje proti nji. V resnici pa jo je goreče želel videti, zaradi same sreče, da bi še enkrat gledal njen obraz. »Torej*, je dejal sam pri sebi, ko se je videl na prostem polju, »premislimo nekoliko ••• .Zdi se mi, začetek je bil doslej dokaj čeden. Ta dvoboj z najboljšo sabljo vsega Rima, očividna naklonjenost slavnega vojskovodje, k> sem si jedva upal nadejati, da n» bo mogoče stopiti Predenj... in čudni doživljaj nocojšnje noči... teh par ur strasti, ki mi bodo dolgo časa žarele v spominu... Lukre-“]*» slovita Lukrecija, ki je za eno noč postala moja pn-ležnica! In njena nič manj očividna naklonjenost, izražena s Podarjenjem teh pištol, ki tako jasno žvenkečejo v mojem pasu! Ne, vse to niso slabe reči... Glej, m zdaj sem kapitan na čelu svoje stotnije • • • Jutri mi Svetlost Gezar Borgia izroči patent... Vsi Astorre v Rimu bodo pokali od zavisti... Mislim, da še nikdar na svetu ni bilo pustolovca, ki bi mu tako srečna zvezda vodila prve korake ... Odkod me potemtakem obhaja ta tesnoba, ki se je ne morem otresti?" Zares je čutil Ragastens na dnu srca mrkel nemir. Vendar pa se ni bal za sebe samega; bal se je le za bodočnost svoje krasne neznanke. Prizor izza Tibere je bil silno razburil njegovo do-mišlijo. Nemara bi bil pozabil Primavero že v nekoliko dneh, da mu ni skrivnostni ranjenec odkril, kako velika nevarnost ji preti. Usodne besede, ki jih je izustil umirajoči, so mu zvenele po ušesih ... , In z obema kolenoma je stiskal boke svojega Kapitana, kakor v nadi, da jo reši, ako hitreje dospe na kraj svojega prvega srečanja z njo. Vrla žival je razumela, česa želi gospodar od nje, in brez tolmačenja z ostrogami se je spustila v galop. Tako je prihajal prav na tisto mesto, kjer se mu je bila mahoma približala Primavera, preganjana od meniha Garconija, ter ga je zaprosila pomoči. In jezdil je dalje, krenil je čez polje, tja v tisto stran, kamor je videl odjezditi Primavero. Čez nedolgo časa se je znašel na robu oljkovega gozda; tu je moral prenehati svoj dir in jezditi korakoma, kajti tla so bila vsa preprežena s koreninami, ki so razrivale tla in poganjale novo brst proti nebu. Gozd, od kraja redek, je postajal gostejši in tesnejši. Vitez je skočil s sedla. Dospel je na breg potočka, ki je žuborel pod senco dreves. Okolica je bila prekrasna, poraščena z vrbami in topoli; gosta, nežna trava je razkošno rastla po tej vazi ter se pestrila z divjimi cvetlicami. Vitez ni bil izmed tistih sanjarskih in pesniških duš, ki ljubijo sladka razmišljevanja. Toda kraj se mu je zazdel jako pripraven za počitek, ki si ga je namerjal privoščiti, tembolj, čim mu vse njegove skrbi vendarle niso mogle prikrajšati krepkega teka. Zato je obstal, odvzel Kapitanu uzdo in mu dovolil piti. Ko je bil štirinožec napojen, mu je trebalo le iztegniti vrat, da je našel med dišečo travo in mladim brstjem kosilo, ki se mu je moralo zdeti izborno, če je človek sodil po njegovem hlastnem zobanju. Zdaj je pomislil Ragastens tudi nase; poiskal je v torbah za svojim sedlom hlebec kruha, kos mrzlega mesa in steklenico vina, zavarovano z ovojem iz bičja. Steklenico je postavil v potok, da se mu ohladi, dotlej pa se je spravil nad svoje mrzlo meso. »Zlomka!* je vzkliknil skoraj na glas, »kako lep je ta gozd! In potoček, kako je prijazen! Ko gledam to svežost, mi je pri srcu, kakor da bi bral iznova pesmi mojstra Francoisa Villona, ki sem se jih moral včasih pri svojem starem pisarju učiti naizust... Tu manjka samo še najade*) ali nimfe*.**) »Recite rajši, da je ne vidite! Kajti ona je tukaj in prisostvuje vašemu kosilu*, je odgovoril jasen glas z nagajivim smehom. Vitez je planil ves prepadel pokoncu ... In obstal je, ves osupel in zmeden, ko je videl onostran potoka stopiti izmed zelenega grmovja, ki se ga je ovijalo dehteče cvetje... njo, katere je iskal zaman, deklico v beli obleki... Primavero! V tem posvečenem okviru se je zdelo, da še bolj zasluži svoj poetski priimek. Bila je v resnici podobna boginji cvetja in blesteči, vteleseni pomladi. *) Vodna vila. **) Gozdna vila. (Dalje.) gerju blago, dasi se izrecno zahteva dostavitev potom tvrdke Škrlj. Sicer pa kroži govorica, da sta se Škrlj in Ranzinger združila v svrho, da preprečita podružnico spe-dicijske tvrdke »Balkan*. Dobro bi bilo, da tvrdka Škrlj pojasni te govorice. Klerikalna podivjanost. Sobotni „ Slovenec", organ stranke, ki je uvedla v deželnem šolskem svetu pravo strahovlado, se norčuje iz naprednega učiteljstva, ki ne mara brez protesta prenašati klerikalnega terorizma. In vendar se nahaja v tej in taki stranki dosti učiteljev, ki radi boljših mest izgubljajo ves ponos in prenašajo mirno zaničevanje vseh poštenih ljudi, posebno onih svojih stanovskih tovarišev, ki so radi svoje značajnosti preganjani in žaljeni. Nasvet. Vsak napredni urad, osobito pa vsak denarni zavod določi enega uslužbenca, ki bi zbiral v prid družbi sv. C. in M. znamke, osobito visoke, ki imajo lepo ceno na trgu. Družba bi imela lepe dohodke, ki se sicer izgube po koših ali pa pri posameznikih. Značaj. Najnovejši klerikelec g. A., ki se je udeležil na sv. rešnjega telesa dan procesije pod zastavo Ljubljane, zabavlja pridno na naprednjake, ki se jim je še nedavno hlinil. Pretekli teden je bil celo toliko predrzen, da je izzival na javnem vrtu napredno občinstvo sploh in še posebe naprednjaka, pri čegar mizi je sedel. .Saj moram biti v tvoji družbi, ko se mi vedno vsiljuješ, da zate plačam", mu zabrusi na glas naprednjak. Krohot po celem vrtu. Kaj krasen cvet iz klerikalnih gajev ta možaki Glas lz občinstva. Zvišanje občinske doklade ljubljanske se od strani davkarije vsestransko izterjuje, ne da bi bilo bodisi uradno ali izvenuradno potrebno razglašeno, je li potrjeno ali ne. Hišni gospodarji imajo deloma z najemniki pogojeno odškodnino, deloma ne, drugi zopet zvišujejo strankam najemnino, ne da bi jim bil znan temelj, namreč od kdaj, kako in koliko se bo računalo to povišanje. Prosimo tedaj merodajne kroge podrobnega pojasnila. Umesten predlog. Prijatelj lista nam piše: Naš kmetovalec živi v zelo težkih razmerah. Davki so veliki, letina ni vedno dobra in še delavcev niti za dobro plačilo ne more dobiti, da bi mu pomagali pri težkem delu na polju. Sedaj je košnja in koliko škode bodo mnogi kmetovalci pretrpeli samo radi tega, ker ne bodo mogli trave pravočasno pokositi in spraviti domov. Istočasno se pa toliko mladih ljudi v vojaški službi brez vsake koristi peha na vojaških vajah. Bilo bi dobro, ko bi se dalo vojakom štirinajstdnevni dopust in naj bi šli na svoja domovja, kjer bi bili pri poljskem delu zelo potrebni. Od tega bi imeli kmetovalci — in potemtakem tudi država — mnogo koristi in poljsko delo bi gotovo bolj služilo na čast vojakom kot pestovanje oficirskih otrok in razna druga opravila, ki jih morajo opravljati naši vojaki v domovih svojih oficirjev. Uradnlštvo banke »Slavlje* je zelo požrtvovalno in narodno zavedno. Ti ljudje, ki živijo od svojih bornih plač, so zbrali med sabo že toliko za razne narodne namene — v prvi vrsti za »Družbo sv. Cirila in Metoda* — da to res zasluži vse priznanje. Za »Družbo sv. Cirila in Metoda" so zbrali trikratno ustanovnino (600 K) za »Radogoja", 200 K za »Društvo slov. časnikarjev" 200 K, za društvo »Narodni dom" 200 K. To pomeni pokazati svojo ljubezen do naroda v dejanju in ne samo s praznimi besedami pri polnih čašah vina. Vse spoštovanje takim ljudem, ki si odtr-gujejo od ust, da morejo pomagati narodu, a to bodi tudi opomin onim, ki bi lahko kaj žrtvovali, pa — nočejo, ker mislijo, da so storili svojo dolžnost, ako pridejo na kako narodno prireditev in kličejo tam »živio". Za ponesrečene Srbe so poslali: Fran Kraškovic, 1 K, Berjak Fran, trgovec, 5 K, Šober Viktor, trgovec 5 K, S polja rič Ivan, trg. zastop. 1 K, Seunig Karol, trgovec, 10 K, Sch wen tner L., knjigotržec 5 K, Nabernik Ivan, c. kr. sodni svetnik in posestnik 50 K, vsi v Ljubljani, Neimenovani, Škofja Loka 2 K, Klun Ivan, posestnik, Ribnica 5 K. Nemškutarjenje. V ljubljanski pisarni, katere lastniku so dolenjska mesta svojčas izrazila svoje najvišje zaupanje, je nastavljena gospodična, ki ostentativno nemšku-tari po ljubljanskih ulicah. Pričakujmo, da bode dotitni šef posvaril svojo uslužbenko, saj čaka sicer toliko revnih poštenih in narodno zavednih slovenskih deklet na taka mesta. Trpinčenje vojakov. Iz Žej pri Postojni se nam poroča: Tukaj je na vajah ljubljanski domobranski polk št. 27. A vojaštvo je takoj občutilo, da je izgubilo svojega prejšnjega dobrega poveljnika polkovnika Kreysa. Novi poveljnik Thalhammer je takoj pokazal svojo moč. Prvi dan, ko je nastopil poveljstvo, je dokazal, da ne zna upoštevati in prizanašati vojaštvu, ki ga je podil celih 10 in pol ur po hribih, a drugi dan je moralo vojaštvo vstati že ob dveh zjutraj, da je odkorakalo ob štirih znova na vaje; začelo je deževati in v največjem deževju se je moralo vojaštvo plaziti po slabih potih 1 Niti toliko odmora niso imeli ubogi vojaki, da bi si mogli preobleči čevlje! Take stvari se ponavljajo dan na dan. Vojaštvo je vse izmučeno in utrujeno, da se ne more več gibati, a vaje se vrše vedno! — Apeliramo na naše poslance, naj posvete malo več pozornosti novemu domobranskemu poveljniku, saj vojaki so vendar ljudje, ne pa živine pod komando brezvestnih in nesposobnih komandantov. Čudna želja. Neka ljubljanska dama si je hotela staviti koze, a pred zdravnikom se je toliko ženirala, da mu ni hotela pokazati svojega belega ramena. Zato si je pustila staviti koze na nosu, ki je prav občutno otekel, da trpi dama hude bolečine; prevelika sramežljivost pač nikjer na mestu. Volitev župana v Mirni peči. V soboto, dne 25. t. m. je novoizvoljeni občinski zastop izvolil županom g. Josipa Košaka, posestnika in gostilničarja, a njegovim namestnikom g. Alojzija Hudeja, posestnika in trgovca, oba iz Mirne peči. Vpisovanje na c. kr. II. drž. gimnazijo je v nedeljo 3. julija 1910, od 8.—12. ure dopoldne. Glej oglas. * Poljanski most je zdaj vendar enkrat podrt. Kdaj prično z zgradbo novega že-leznobetonskega, še ni natanko znano. Do meseca novembra mora biti baje novi most dovršen. Potreben bi bil pa seveda takoj. Vojaška cesta, se imenuje novi del ceste od vogala pehotne vojašnice 27. pešpolka, (od Prisojne ulice do vogla augmen-tacijskega skladišča. Cesta se že nasipava. Razširili so prostor za goste v novi Švicariji. Poleg sedanjega vrta so zasuli in olepšali prostor tik novega poslopja tako, da se postavi lahko okoli 40 miz za goste. Prostor je v gozdiču, torej v senci. Voda je vsled zadnjih nalivov na Notranjskem znatno narasla. Olepševalna dela. Park »na Taboru* so pričeli urejati. Pred cerkvijo je sosedni »park* popolnoma zanemarjen. Na svetu starega vojaškega oskrbo-vališča so zagradili stavbni prostor za novo Mayerjevo hišo. Nevihta In vihar na Gorenjskem. Jupiter Pluvius je letos jako radodaren. Včerajšnji posestniki naših gorenjskih gora so temeljito občutili njegove dobrote. Izletniki na Stol niso došli višje kakor do žirovniške planine, nekoliko bolje se je godilo onim na Golici, Črna prst kljub otvoritvi Orožnove koče ni imela dosti obiskovalcev in znani dr. Kugy pri svoji ekspediciji, da najde novo pot na Mangart preko klanških jezer, ni imel sreče. Celo dopoldne se je namreč nebo pošteno solzilo, popoldne pa je pritisnil vihar z nalivi, ki je po nekaterih krajih bil že pravi ciklon in metal s streh deske ter tudi ponekod drevje polomil. Vihar z nevihtami je trajal celo popoldne. Signum temporis. Včeraj opoldan sta obiskala frančiškanski samostan deželni predsednik baron Schwarz in grof Chorinski. Bila sta namreč pri frančiškanih na kosilu. Preplavljen Gruberjev kanal. Ljubljanica je tako narasla, da je preplavila Gruberjev kanal. Dela na poglobljevanju v kanalu so seveda vstavljena. Zatvomice niso bile odprte, nego je voda tako narasla, da je vdrla v kanal čez zatvomice. Nehvaležnost je plačilo sveta. Javljajo nam iz Mokronoga: Pred par dnevi je umrl v Ljubljani v bolnici pri težki operaciji sloveči pevovodja K. Rozman, davčni upravitelj v Mokronogu, ki je ustanovil lep pevski moški zbor, nad 20 pevcev. Ko je umrl, so pevci pokazali svojo hvaležnost s tem, da niti eden od njih ni prišel k pogrebu, samo g. Srečko Šircelj, ki danes živi v Ljubljani, je sodeloval pri pogrebu svojega nekdanjega pevovodje. Je pač resničen pregovor, da je nehvaležnost plačilo sveta. Umrl je v Ljubljani g. Urban Ušeni-čnik, poštni poduradnik in občinski svetnik. Pogreb bo jutri, v torek, ob 4. ure popoldan. Naj v miru počiva! To ni prav. Učiteljica U. na šentjakobski višji dekliški šoli jemlje dekletom, ki hočejo delati skušujo za sprejem v učiteljišče, pogum, ker jim govori, da ne napravijo izpita. To ni prav, ker dekleta tako-intako rada dobijo tremo in jim ni treba še na tak način jemati poguma. Napad. V soboto zvečer je prišel neki kleparski pomočnik, precej »dobre" volje v vežo gostilne »pri Kovaču*, kjer je srečal nekega prodajalca smokev in ga zavratno napadel. Slučajno je prišlo v tem momentu v vežo nekoliko gostov, ki so rešili ubogega prodajalca smokev iz rok divjega napadalca. Hotel »Bavarski dvor" se je vsem jako priljubil, odkar je v slovenskih rokah. Restavracija ima izborno kuhinjo in izborna vina, posebno na novo dobljene bržanke ne morejo gosti prehvaliti. (Glej oglas.) Društvene vesti. Redni občni zbor »Glasbene Matice* bo v smislu § 7. društvenih pravil in po sklepu odborovem v sredo, dne 13. julija ob osmih zvečer v pevski dvorani, Vegova ulica št. 5. II. nadstropje, z nastopnim dnev- nim redom: 1. Nagovor predsednikov, 2. poročilo tajnikovo, 3. poročilo blagajnikovo in revizorjev, 4. volitev predsednika in 13 odbornikov, o. slučajnosti. Društveni računi bodo ležali 3 dni pred občnim zborom v pisarni na vpogled. Na veselico v Hribarjevem gaju ob kopališču Kolezija pride v sredo na praznik sv. Petra in Pavla med drugimi znamenitostmi tudi povodnji mož, gotovo redka prikazen, o kateri že dolgo ni bilo nič slišati v naših krajih. Prav stari ljudje še pomnijo, kako je povodnji mož rogovilil po obrežju Ljubljanice in si izbiral neveste, s katerimi je izginjal v valovih naše ljubljanske reke, od takrat je pa izginil. Tiste ljubice, ki si jih je takrat nabral, so se med tem precej postarale in povodnji mož je dobil veselje do mladih ženskih src, zato si je izbral omenjeno veselico, kjer bo nastopil še vedno v vsej svoji fantovski či-losti in brhkosti. Za spomin si bo lahko vsak vzel iz njegovih plavut par luskin. Pravijo, da bo pustil, ker ni več tako divji. To je ena privlačna sila veselice. Druga pa je, da se bo na njej dobilo toliko potrebnih reči za želodec in dušo, da se ne bo mogel pritoževati niti največji razvajenec. Vino bo tako, da bo teklo kar samo doli, pravijo, da ima vinotržec Mrak zopet svoje roke vmes, kot jih je imel na Ljubljanskem gradu, pivo sveže in slovansko, jedila pa od najpriprostejših do ocvrtih žab in rakov. Vmes bo godba Slov. Filharmonije, plesal boš, da boš podplate izgubil, zvečer se boš pa divil krasnemu umetalnemu ognju. Vse to boš skusil, če plačaš 40 vinarjev vstopnine, če imaš pa kaj drobiža, ga pa lahko vzameš seboj, ne bo treba nič plačati od njega. Samo sam ne sme priti. Prvo ljubljansko uradniško gospodarsko društvo opozarja še enkrat vse svoje cenjene člane in prijatelje, da se vsakdo, ki mu je prospeh našega društva pri srcu, udeleži rednega občnega zbora, ki se vrši danes v ponedeljek točno ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu restavracije »Novi svet", Marije Terezije cesta št. 14. Prav vljudno vabi tudi častite soproge naših članov, da se tega zborovanja sigurno udeleže. ___________ Načelstvo. Splošni pregled. Otvoritev ogrskega državnega zbora. 25. junija opoldne je kralj s prestblnim govorom otvoril v kraljevem dvorcu parlament. Narodna delavna stranka, vsi 67 aški člani magnatske zbornice in 67aški brez-strankarski (Andrassy-jeva skupina) so se zbrali polnoštevilno, od opozicijonalcev je pa prišlo nekaj Kossuthovcev, med njimi grof Albert Appony, bivša državna tajnika Mezoffy in Toth in Emil Nagy in vsa hrvatska delegacija. Prestolni govor se je pečal obširno in podrobno z reformami, uredbami in asa-nacijo notranje vladnih zadev. Odstavek glede Hrvatske pa zaradi svoje nejasne splošnosti ne more ugajati. Glasi se: Glede Hrvatsko-Slavonije bo naloga naše vlade, rešiti tekoča vprašanja pri polnem varovanju interesov ogrske države, obziru na obstoječe zakone in po principih prava in primernosti privesti odločitev. Hrvatska delegacija svojih konferenc še ni končala, kar je deloma vzrok, ker je hotela počakati prestolnega govova, predno izda memorandum, deloma, ker je pri tako he-terogenskih sestavinah delegacij sploh težko zjedinjenje. Khuen-Hedervary si želi zjedinje-nja koaliranih hrvatskih strank in je pripravljen pod tem pogojem k koncesijam, drugače pa hoče vlada administrativnim potom sanirati, kar je potrebno. Tabor narodnega delavstva. Narodno delavstvo v Ljubljani je imelo včeraj svoj dan. Priredilo je pri »Novem svetu" veliko veselico pod naslovom »la-bor narodnega delavstva" kot lansko leto. Veselo znamenje je, da postaja naše delavstvo čimdalje tembolj razredno m narodno zavedno. Potrebno je eno kot drugo ker delavci kot taki ne živijo v posebno ugodnih razmerah in ako hočejo te razmere spremeniti, zboljšati jih, zamorejo to storiti samo potom dobre, razredne organizacije, ker organizirano delavstvo je moč, s katero mora kapital resno računati in jo upoštevati. Narodna zavednost je pa našemu delavstvu tudi potrebna, ker so tudi delavci sinovi slovenskega naroda, napram kateremu imajo ravno tako svoje dolžnosti kot vsi drugi društveni razredi. Mednarodnost je pri nas negacija narodnosti in pod krinko mednarodnosti se pri nas najuspešnejše vrši raznarodovanje. To so sprevideli pri nas mnogi narodno zavedni slovenski delavci, ki se hočejo sicer boriti za svoje razredne koristi, ali tudi za naše narodne pravice in tako se je ustanovila pred par leti slovenska narodna delavska organizacija, ki je že danes zelo važen faktor v našem narodnem življenju. Ta organizacija vživa pa tudi simpatije vsega našega narodnega občinstva, kar se je vnovič pokazalo pri včerajšnji veselici N. D. O., ki je uspela popolnoma povoljno v vsakem oziru. Občinstva je bilo toliko, da se je na prostranem vrtu restavracije pri »Novem svetu" težko mogel dobiti kak prostor in v raznih paviljonih je bilo toliko dela, da so pridne članice N. D. O. imele dosti dela in dosti truda, da so mogle zmagovati delo. Veselje in dobro razpoloženje povsod; godba Slov. Filharmonije je igrala neumorno in ravnotako neumorno se je vrtela plesaželjna mladina in se veselila svoje mladosti. Tudi srečolov je zabaval občinstvo, ki se res ni moglo pritoževati, da ne bi bilo preskrbljeno za najraznovrstnejšo zabavo. Bil je to pravi tabor, v katerem je vse vrvelo in našemu narodnemu delavstvu moramo čestitati na tej tako vzorno aranžirani in vspeli prireditvi. Iz slovenskih krajev. Toplice pri Novem mestu. Kopališčna sezona se je že davno pričela, a gostov je jako malo. Ne vem, kaj je temu vzrok. Marsikoga odvrne deževno vreme, a tudi kopališčna uprava se prav malo potrudi, da bi privabila tujce v Toplice. Dasi posečajo Toplice večinoma Slovenci, zapostavlja kopališčna uprava slovenščino, kjer le more. Povsod se blišči na prvem mestu blažena nemščina, potem šele milostno dovolijo slovenščini malo prostora, a še to ne povsod. V kopališču so imena gostov napisana le v nemščini. Čudimo se, da slovenski gostje tako preziranje in zapostavljanje mirno prenašajo. Krasna topliška okolica marsikoga vabi na sprehod, toda povsod pogrešamo orijen-tacijskih tabel. A pri nas je glava reč, da zavzema nemščina prvo ali edino mesto, saj drugo je postranska reč. Jako hvalevreden sklep je napravilo bralno in pevsko društvo »Toplice", ker je dalo kopališčnim gostom brezplačno na razpolago svojo čitalnico in knjižnico. To je tudi objavilo po Toplicah z lepaki. Pozdravljamo ta ukrep in priporočamo Topli-čanom, da podpirajo in sodelujejo pri društvu, ki ume bolje ceniti slovenske goste, kot pa kopališčna uprava. V kopa-liščni knjižnici so namreč slovenske knjige bele vrane. NjtfnoveJša telefonska in brzojavna poročila. Pruska grozodejstva. (Izvirno poročilo »Jutru".) Avricourt, 25. junija. Neki Poljak Boleslav Rakovski je bil del j časa v pruski službi kot špijon za rusko armado. Ko se je vrnil na Rusko, ga je premagala slovanska svest in izdal je vladi razne važne tajnosti nemške armade. Med drugim je povedal, da se Nemčija resno pripravlja na vojsko z Rusijo, da ima v ta namen pripravljenih 150 krmilnih zrakoplovov. Ker je Rakovski pustil pri svoji vrnitvi v Rusijo v Poznanju svojo rodbino, odšel je nazaj na Nemško, da bi se sestal s svojo ženo in svojimi otroci. Iz Rusije je odšel v Pariz in odtod je hotel v Poznanj. Na francosko-nemški meji so ga pa aretirali nemški detektivi. Rakovski je zahteval j a vno ra z pra v o pred sodiščem; a nemške oblasti, boječe se sodne razprave, ki bi morala razkrinkati njih zavratno vohunstvo in skrivne vojne priprave proti Rusiji In Franclji so Izročile Rakovskega zdravniški vizitadjl. Rakovskega so takoj oddali v blaznico. Cesarjeva vrnitev na Dunaj. Budimpešta, 25. junija. Danes popoldne ob 3. uri se je odpeljal cesar po tridnevnem bivanju z dvornim vlakom na Dunaj. Po ulicah, skozi katere se je peljal na kolodvor je bilo zbrano mnogo občinstva, ki mu je prirejalo presrčne ovacije. Na zapadnem kolodvoru so se poslovili od cesarja ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary, dalje nadžupan peštanski in višji mestni glavar Boda. Tem nasproti se je cesar pohvalno izrazil za prirejen sprejem in pohvalil tudi vzoren red. Dunaj, 26. junija. Cesar je dospel sinoči ob 7. uri 20. minut s svojim spremstvom na tukajšni državni kolodvor, od koder se je takoj odpeljal v Schčnbrunn. K političnemu položaju. Dunaj, 26. junija. Pri sedanjem političnem položaju niso nastopile mkake iz-premembe. Vsled uspeha, ki ga je dosegla včeraj obstrukcija in radi česar naj bi bila prihodnja seja že jutri, se mora nazivati položaj zelo resnim. Misli se, da bo naj-brže zasedanje odgojeno, ker ni pričakovati glede italijanske fakultete radi zahtev Jugoslovanov nobenih uspehov in je radi Poljakov tudi glede finančnega načrta Bilinskega zelo dvomljivo, da prodere, do-čim je proračun že pod streho. Vsenemškl shod narodno-naprednih poslancev v Celovcu. Dunaj, 26. junija. Med člani parlamentarne komisije nemških narodno-naprednih poslancev se je pojavila misel, še to jesen sklicati velikanski shod, na katerega se povabi vse nemške narodno-napredne državne in deželne poslance vseh avstrijskih kronovin. Glede kraja, kjer naj se shod vrši, se je pojavil predlog, da v Celovcu in se je ta predlog tudi sprejel in sicer največ vsled prizadevanja koroškega poslanca Doberniga, kateri je v utemeljevanje tega predloga povdarjal, da je potrebno v prvi vrsti radi tega, da se shod vrši v Celovcu, ker postaja jugoslovansko vprašanje vedno važnejše. Radi tega mora biti shod kolikor mogoče na jugu monarhije in najpriklad-nejše mesto je pač Celovec. Nova delavna stranka. Brno, 26. junija. „Moravske Oslovice“, glasilo bivšega ministra dr. Začka prinaša uvodnik pod naslovom „Nova pota“. v katerem se obljublja skorajšnjo ustanovitev velike nove delovne stranke, katera naj bi že to jesen nastopila. Članek omenja, da je po sedanjem političnem položaju jako dvomljivo, ali se vsa aktuelna vprašanja ugodno rešijo, vendar še nima meščanstvo pravega dobička od tega. Ne gre za nič več in nič manj kakor za ustanovitev velike stranke, ki naj bi zastopala sredne sloje po vzorcu ogrske narodne delavne stranke. Trohnele hiše v Lvovu. Lvov, 26. junija. Tukajni magistrat je pričel pri preiskovanju posameznih hiš o njih sposobnosti za stanovanja jako rigorozno postopati. Vzrok je zadnja nesreča, kjer je pod razvalinami podrte hiše našlo več ljudi smrt. Dosedaj je odredil magistrat, da se imajo izprazniti nemudoma tri hiše, v katerih so stanovali najrevnejši meščanski sloji. Nekaj od teh so jih za silo spravili v hiralnico. Nadaljna izpraznenja bi pomenila glede stanovanjskega vprašanja hudo bedo. Kolera na rusko-gallški meji. Lvov, 26. junija. »Wiek“ poroča iz Podwoloczyske: Včeraj je dospela semkaj z večernim vlakom neka Židinja s svojim desetletnim sinčkom, ki je pričel močno bruhati. Ker je bila sumljiva kolere, so jo poslali nazaj na Rusko. Odredila se je tudi temeljita desinfikacija. Khuen-Hederwary — knez. Praga, 26. junija. »Bohemia* poroča iz Budimpešte, da je cesar včeraj pri razgovoru z ministrskim predsednikom grofom Khuen-Hederwaryjem obljubil temu, da ga v znak priznanja za zasluge, ki si jih je Khuen-Hederwary pridobil pri zadnjih volitvah na Ogrskem, povzdigne v knežji stan. Srbija In trgovska pogodba z Avstrijo. Belgrad, 26. junija. Trgovski minister Prodanovič se je razgovarjal s sotrud-nikom »Birževija Vjedomosti,” kateremu nasproti se je izjavil, da se srbski izvoz tako razvil, da so vsi glavni predmeti srbskega izvoza našli preko Avstrije pot v Italijo in druge države. Industrija se je istotako začela tako močno razvijati, da je le še malo narodnogospodarskih strok, katerih potrebščine mora Srbija kriti z uvozom iz inozemstva. K temu so mnogo pripomogle tovarne, katere je vpeljala uprava. Končno se je minister izjavil, d a s e je Srbija ekonomično lahko razvije tudi brez trgovske pogodbe z Avstrijo. Iz Srbije. Belgrad, 26. junija. V sredi prihodnjega meseca namerava oditi ministrski predsednik za več tednov na potovanje po inozemstvu. Med tem časom ga bo nado-mestoval finančni minister Protič. B e 1 g r a d, 26. junija. Tekoče zasedanje skupščine je zaključeno. K zaključku je priredil kralj obed, katerega sta se udeležili obe radikalni stranki. Kretsko vprašanje. • . ^ar*z* 26. junija. Križarka .Conde” je danes odplula iz Toulona proti Kreti; tam ostane za nedoločen čas ob enem z vojno ladjo .Admiral Charner.” . _j_i.fi. .?6;, junija. Včeraj popoldne je odplula proti Kreti oklopnica ,Diana”. Iz Turčije. Frankfurt, 26. junija. .Frankfurter Zeitung” poroča iz Carigrada, da se namerava sultan preseliti s svojim dvorom prihodnji teden iz dolmabagževe-palače v Ildiskiosk. Carigrad, 26. junija. Zbornica je definitivno rešila proračun za tekoče leto. Primanjkljaj znaša 101/* milijonov turških funtov kljub temu, da so se številne postavke črtale. Poročevalec proračunskega odseka je izjavil, da bo znašal dejanski primanjkljaj samo 5 milijonov, ker sta od lanskega leta še dva miljona na razpolago in ker vlada pričakuje, da se bodo poleg tega dohodki v resnici zvišali, izdatki pa znižali. Rumunska kraljica nevarno bolna. t Bukarešt, 26. junija. Iz Sinaia se poroča, da je kraljica Elizabeta precej nevarno obolela. Tudi rumunski listi poročajo, da je položaj precej opasen. Napetost med Rumunsko in Grško. Atene, 25. junija. »Embros” poroča: Rumunska zahteva dodatno kot zadoščenje za znani slučaj v Pireju, da se priredi ru-munskemu parniku .Imperatul Trajan” sve-čanosten sprejem, da se njegovemu poveljniku izreče uradno obžalovanje radi dogodka in da^e izplača brez vsake prejšnje cenitve 20.000 frankov odškodnine. List pripominja: Ker je grška vlada že dala prostovoljno vsa zadoščenja, je nove zahteve Rumunske zavrnila, ker nasprotujejo dostojanstvu države in niso v nikakem razmerju s slučajem samim. Bukarešt, 26. junija. Spor radi afere v Pireju še vedno ni rešen. Posredoval je italijanski poslanik. Njegov vpliv se vidi v noti, ki jo je Rumunska poslala Grški. Rumunska vlada zahteva na svoj ultimatum odgovor do pondeljka. Hofrichter po razglašeni sodbi. Dunaj, 26. junija. Nadporočnik Hofrichter je bil po razglašeni sodbi zelo pobit in se je v svoji celici dolgo časa jokal. Nato je pisal svoji soprogi pismo približno sledeče vsebine: „Po šestmesečnem preiskovalnem zaporu mi bo jutri vendarle dovoljeno Te zopet videti. [Pri prisegi, katero sva storila na dan poroke pred altarjem Te prosim, pridi gotovo. Prosim Te veruj mi, da moja duša kljub obsodbi dosedaj še ničesar ne ve o zločinu. Ko prideš do mene in Ti razjasnim položaj moje duše, vem, da mi boš mogla odpustiti.” Pismo se v istem smislu in v istem slogu ter priseganju nadaljuje. Podobno pismo je pisal tudi svoji sestri. — Danes dopoldne ob deseti uri je je prišla soproga do Hofrichterja v celico. Svidenje je bilo pretresljivo. Objemala in poljubovala sta se dolgo časa. Hofrichter se je razgovarjal s soprogo nad eno uro. Nato je govoril s svojo sestro, ki ga je tudi posetila in s svojim zastopnikom dr. Press-burgerjem. Najbrže odpeljejo že jutri Hofrichterja v kaznilnico. Bolgarska kraljeva dvojica v Parizu. Pariz, 26. junija. Kralj Ferdinand in predsednik Falliers sta ob četrt na 12. uro odpotovala v Chalons in sicer v spremstvu ministrskega predsednika Brianda, zunanjega ministra Pichona in generala Fremeau. Tam bo kralj Ferdinand prisostoval manevrom in aviatiškim vajam. Chalons, 26. junija. Kralj Ferdinand je došel včeraj popoldne ob pol 2. uri v spremstvu predsednika Fallierja v Mourme-lon ter se podal v strelsko šolo, kjer so mu razkazali častniki delovanje orožja najrazličnejših vrst. Kralj in predsednik sta nato prisostvovala na strelišču ostremu streljanju in manevrom; kralj Ferdinand je manevrom z zanimanjem sledil. Tudi pri letalnih poizkusih so se vaje vrlo obnesle. Aretiran časnikarski poročevalec. Petrograd, 26. junija. Tukajšnji poročevalec zunanjih listov baron Ungern-Sternberg je bil včeraj po predidoči hišni preiskavi aretiran. Veliki knez Ciril ponesrečil z auto-mobilom. Petrograd, 26. junija. Včeraj popoldne je trčil na kamenoastrovskem prospektu avtomobil velikega kneza Cirila z nekim avtomobilom, v katerem je sedel kurir notranjega ministrstva. Oba avtomobila sta močno poškodovana. Velikega kneza je vrglo iz avtomobila na cesto, vendar se pri tem ni nič poškodoval. Potresi. • iuniJa- V okraju Aumale Potres. hi je po dosedanjih poročilih med domačini zahteval 14 žrtev. Nov zlat rudnik v Kolumbiji. V°2.^on> 26. junija. .Timesu* se poroča iz Toronta v angleški Kolumbiji, da so tam odkrili te dni največje dosedaj na svetu odkrito zlato polje. Posamezne zlate žile so dolge po 30—1000 metrov, izvedenci so izjavili, da je to brezdvomno najbogatejše zlato polje na svetu. Velikanski štrajk železničarjev v Ameriki. London, 26. junija. Iz Montreala poročajo, da nameravajo železničarji v združenih državah severne Amerike vprizoriti velikanski štrajk in sicer v takem obsegu, kakoršnega dosedaj še ni bilo. Železniški uslužbenci Canadian Pacific Rallway Road so poslali ravnateljstvu v Cicago svoj ultimatum in ako ravnateljstvo njih zahtevam ne ugodi, stopijo v štrajk. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska .Učiteljska tiskarna” v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. -Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. — Pri malih oglasih ni nič popusta. — Zaključek malih oglasov ob 0. uri zvečer. Lep lokal za prodajalno se takoj odda v Židovski ulici št. 3. 86/8—7 Lepa, zračna mesečna soba v vili, Levstikova ulica št 2. v Ljubljani se odda čez počitnice za letoviščarje, ali pa stalno kot mesečna soba. Na razpolago so dve do tri postelje, kopelj In vrt. Natančneje istotam v pritličju. 92/3—3 ? I •> o • I K 1 t' 0 ? 0 • Marija Ušeničnlk roj. Januš naznanja v svojem in imenu svojih otrok Gizele, Mare in Vide vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nje soprog, oziroma oče, svak, brat in stric gospod Urban Ušeničnik c. kr. poštni poduradnik in občinski svetnik sinoči ob 11. uri po dolgi in mučni I bolezni, previden s sv. zakramenti | za umirajoče v 55. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb dragega rajnika bo v torek dne 28. junija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega oznanjenja. Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 27. junija 1910. n* 104—5 Fran Krapeš. Kontoristinfa vešča slovenskega, laškega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dalje strojepisja in stenografije se sprejme v neko tukajšnjo veletrgovino. Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejema upravništvo »Jutra” pod šifro »Laška kontoristinja”. 0 f&t Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI, Kongresni trg št. 13 izdeluje prave gorske in telov. čevlje. 0) ^ "V sak dan svež (J sladoled v kavami, slaščicami in pekami J. Zalaznik Stari trg štev. 21. 40-2, Al so zopet odprte. Slav. občinstvu se vljudno priporoča Kavarna „Prešeren“. Franjo Parkelj lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj. Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah. VI prihranite denar! Automatični namizni pri-žigalnik (poraben tudi kot žepni priži ga Inik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Maunlicherjevih pušk. It JOSIP SCHUNDER tSSUSSSnST' preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo po Poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarjl Izjemne cene. I*epo darilo! Model lOlO. Edino zastopstvo znamke Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch- koles. Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles. - Točna, solidna In cena izvršitev. - K. ČAMERNI.K, Ljubjlana Dunajska cesta štev. 9. - - - - Ceniki na željo brezplačno. - - - - Edini zasebni slovenski zavod te vrste je I. slov. zasebni trgovski tečaj v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4. Ravnateljstvo preskrbuje gojenkam službe. Iz letošnjega letnika je prostih še samo 10 zelo spretnih gojenk. Vpisovanje dne 2. in 3. julija: TapetnikD.Paic Ljubljana, Marije Terezije c. 16 se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni. Hotel in restavracija »Bavarski dvor“ Dunajska cesta št. 29 se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena. Za obilen poset se priporoča v Stefan Bergant lastnik. dhv«-HL L E i ttncar Ljubljana Prešernova ulica št. 9. Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in :: otroke. Konfekcija za dame. Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo zastonj in poštnine prosto, .E a 3E3C Lastništvo in glavno uredništvo „JUTRA“ razpisuje službo sourednika. Ponudbe s zahtevami je predložiti do 1. julija 1.1. lastništvu in glavnemu uredništvu. Radi bolezni se pod ugodnimi pogoji proda krasno posestvo na najlepšem kraju v Ljubljani, obstoječe iz gostilne, pekarije in mesarije. Naprodaj je tudi dobra obrt, ki se obrestuje jako dobro, najmanj s 30 odstotki od čistega kapitala. Spiejnie se koin-panoon. Poizve se v prometni pisarni g. Petra Mateliča, Ljubljana, Škofja ulica št. 10. Telefon št. 155. - ; *.• i 1 :i il > =•' - . i i ! : v ’ ; _ Oglejte si največjo zalogo poljedelskih strojev, slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki FR. STUPICA v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*. Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge : : v železnino spadajoče predmete. :: S Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in — panama klobuke — - 60% ceneje v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 Razglas. c. kr. II. državni gimnaziji ob Poljanski cesti (Strossmayerjeva ulica 1) se bodo sprejemali učenci, ki hočejo v bodočem šolskem letu 1910|11. vstopiti v prvi VI'Sti v nedeljo, dne 3. julija od 8. do 12. ure dopoldne. Spremljani od roditeljev ali njih namestnikov, naj se zglase pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojstveniin listom in šolskim izpriČevalom, ki mora obsegati rede iz krščanskega nauka, slovenskega in nemškega jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje se prično v ponedeljek, dne 4. julija in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne popoldne ob treh. RarvTSLSLtelo stTro. Kavarna „Prešeren“ ima vsak dan svež = sladoled = vseh vrst In ledeno kavo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. 2 Reservni fond K Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča žrebanje g]av dobitek promese na Dunajske kom. srečke a K 18*— 1. juliju K 300.000* „ kreditne srečke a K 24'— 1. julija „ 300.000* OTse promesi slrapno le 3