^llllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllJIIIIIJjMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHimillllllllllllllllllllllllllllllllM
Štev. 13.
LJUBLJANA, 26. avgusta 1922
IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIltT]
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
Leto lil.
miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
Tehnika lahkoatletičnih vaj.
Glavna naloga športa vobče je, posameznika in s tem ves narod vzgojiti k telesnemu in duševnemu zdravju. Telesno zdravje se pospešuje s harmoničnim važbanjem zunanjih ter notranjih delov vsega telesa, duševno, z okrepitvijo samozavesti, prisotnostjo duha ter močno lastno voljo. Ako1 si stavimo cilj, vzgojiti narod1 in posameznika za dosego vsestranskega zdravja, si moramo poiskati ono panogo sporta, katera najbolje in najprimerneje izpolnjuje zahteve harmoničnega in vsestranskega vežbanja človeškega telesa. Ta panoga je brezdvomno ravno lahka atletika, ki vsebuje vse one človeku že prirojene naravne gibe, kakor hojo, tek, skok in met. Zakaj občutimo mi potrebo, gojiti to naravno in v bistvu primitivno ter enostavno panogo sporta?
Vzporedno z velikanskim napredkom tehnike in splošnega mehaniziranja življenja je pozabil človek polagoma na prvotni namen svojega telesa. Prej je bil človek navezan samo na svoje telo in si je s svojo lastno močjo in voljo moral pridobivati vse svoje življenjske potrebščine, pri čemer mu je največ služil tek, skok in met, ter si je pri tem obenem okrepil in utrdil svoje telo in zdravje. ■
In sedaj? Imamo na razpolago za vsak najmanjši napor orodje in priprave, izvrstna prometna sredstva itd. in s tem nehote zanemarjamo in omehčujemo svoje lastno telo, katero je potem v tem stanju pristopno vsakovrstnim boleznim in neprilikam.
Sport je boj. Ta moment zavzema v sportu in tudi v lahki atletiki odlično stališče. Tekmovanje v sportu je vežba za življenjsko borbo. Vse življenje obstoja iz bojev in najboljša priprava za to življenjsko borbo je ravno tudi boj. Težka šola tekmovanja nam pa donese zmožnosti in moči, ki nas končno privedejo do zmage in cilja. Naj nam velja vedno za zgled stari, a stokrat preiskušem rek: Mens sana in corpore sano.
V kratkih, neobširnih potezah hočem v naslednjem podati kratka navodila za posamezne pancge lahke atletike. Brez vsakega dvoma je tehnika lahkoatletičnih va) tekom zadnjih desetletij postala posebna, specielna znanost. Tudi tu se izpolnjujeta praksa in teorija. Karakteristični pojavi se vedno in vedno ponavljajo z malimi izjemami, novi slučaj potrdi samo prejšnjega, tako da lahko trdimo, da se morejo samo z gotovo, za to panogo specialno tehniko doseči končni uspehi.
Lahkoatletične vaje delimo najbolje v tri skupine, in sicer: a) teki, b) skoki in c) meti.
Teki. Pri teku samem razločujemo tri različne vrste, in sicer tek na kratke proge (sprint), srednje proge in tek na dolge distance. Pod izrazom sprint, takozvani hitri
tek, razumemo tek na progah 50—400 m. Te proge imajo skupno lastnost, da mora tekač (sprinter) od prvega momenta (starta) do cilja napeti vse svoje moči in ravno v tej kratki distanci uporabiti vse svoje sile in moči za dosego cilja. Mora pa biti tudi v stanu, isto progo po kratkem odmoru iznO'Va preteči, kajti pri veliki udeležbi tekmovalcev je ta zahteva upravičena z mnogoštevilnimi predteki za izločitev k finalu. Glavne tri točke za trening šp: start, stil in vztrajnost. Od starta samega zavisi ves uspeh. Slab start na kratki progi pomeni gotovo izgubo tudi pri sicer dobrem tekaču, kakor tudi nasprotno. Tekač naj se postavi s prsti one noge, s katero odskoči (odskočna noga, v tem slučaju recimo z levo) na startno črto ter poklekne na nasprotno nogo (desno), in sicer desno koleno poleg pete leve noge. Na mestih, kjer se dotikajo prsti zemlje, se izkopljejo male jamice (torej ena tik za startno črto, druga približno 60—70 cm nazaj) tako, ida zadobi telo pri odgonu dovolj odpora. Telo samo je upognjeno, zadnji del vedno nižji nego so ramena, roke. se opirajo s stegnjenimi prsti paralelno s startno črto na zemljo. To pozicijo zavzema tekač pred startom samim. Na aviso starterja »Pripravljeni!« se nagne telo počasi naprej ter se prenese teža vsega telesa enakomerno na vse štiri ude. Na povelje »Pozor!« napne tekač vse mišice in se potem na strel zažene z vsemi močmi naprej. (Pred pokom roke ne smejo zapustiti startne črte.) Istočasno se vrže leva ro;ka z vso silo naprej. V slučaju, da je bila desna noga na startni črti, se vrže desna roka naprej.
Prvih deset metrov naj se vedno teče z manjšimi koraki ter se naj telo šele po teh desetih metrih popolnoma vzravna. Za sprint sam ni nikakih navodil. Vsak sprinter ima svoj individualen tek in stil, glavnega momenta pa ne sme nikdar pozabiti, in to je: Vsi udi telesa se morajo premikati edinole v natančni smeri teka samega, torej nikakega mahanja s komolci na levo in desno, ampak samo naprej in nazaj, to pa z vso silo in močjo.
Tik pred ciljem se vrže telo naprej in izvrši nekak skok (ne skok v daljavo), in že marsikateri tekač ima zahvaliti ravno temu zadnjemu koraku (skoku) prvo mesto ter zmago.
Glavna napaka pri začetnikih leži navadno v tem, da ne koncentrirajo pri startu vseh moči na moment odskoka, kakor tudi neupoštevanje enega glavnih pravil pri startu in teku samem: »Ne glej ne na desno in ne na levo, glej samo trak na cilju, katerega moraš kot prvi pretrgati.«
Najtežavnejši vseh sprintnih tekov je brezdvomno tek na 400 m. Od tekača zahteva obenem vztrajnost in skrajno hitrost. Vsa dolga distanca se mora preteči v
najhitrejšem tempu (sprintu). Napačna je taktika nekaterih naših tekačev, absolvirati 100 do 150 m v počasnem tempu ter začeti šele pri 300 m s sprintom. Sprint mora biti od starta do cilja enakomeren, vzdržati se mora v kar najboljšem tempu. Trening igra ravno pri tej progi zelo veliko važnost in specielna pažnja se mora polagati na stopnjevanje tempa in proge.
Važni moment pri teku na 400 m so tudi ovinki, kateri se morajo preteči z najmanjšo potrato moči in časa. Teče se po možnosti tik ob notranjem robu, vse telo se nagne na notranjo stran, torej vedno na levo, leva roka zamahne parkrat z vso silo nazaj. V začetku treninga naj se teče v navadnem tempu 600 do 800 m, in sicer vsak dan po 100 m manj, vzporedno s forsiranjem tempa. Proga sama naj se pri treningu principielno nikoli ne teče s polno hitrostjo, prihranijo naj se moči za odločilen boj pri metingu. Prepotreben je tudi trening pravilnega starta in sprinta na progah 100 do 200 m.
Stil teka naj bo, kakor vobče pri vseh tekih, v glavnem umerjen na skrajno racionalnost izkoriščanja vsakega giba. Dihanje naj bo pravilno odmerjeno v strogo enakomernem tempu. Kardinalno načelo dihanja vseh tekov vobče je: dihaj vedno skozi usta z nagnjeno glavo naprej, vidih in izdih vedno na priskok ene in iste noge. Napačno je dihanje skozi nos, ki je samo nepotrebna potrata energije. Naj navajam samo imiena nekaterih svetovnoznanih tekačev, kakor Guillemont,_Kohlemain, Nurmi, ki vsi uporabljajo tehniko ustnega dihanja.	(Dalje prih.)
m
Ustanovni skupščini J. Z. S. S. in J. V. S.
V nedeljo, dne 13. t. m., sta se organizirali zopet dve športni panogi v lastne saveze, zimski in veslaški sport. Nedvomno pomemben dan v jugoslovanski športni zgodovini.
Ustanovno skupščino zimskošportnega podsaveza je otvoril predsednik Športne zveze dr. Souvan, ki je pozdravil ustanovitev J. Z. S. S. Vodstvo skupščine je prevzel dr. Fr. Jesenko. Navzoči so bili delegati ljubljanskih, celjskih in mariborskih klubov, zagrebškega Ski-kluba, Klizalačkega kluba in Haška, Varaždinskega in Zlatarskega športnega kluba in delegat beogradskega Svesportskega saveza. Ministarstvo trgovine in industrije, oddelek za tujski promet, je zastopal dr, C. Žižek. Po pozdravu predsednika pripravljalnega odbora in dr. Žižka se je prešlo na ugotovitev saveznih pravil. Predložena sta bila dva načrta, načrt pripravljalnega odbora in načrt Haška. Slednji se je vzel kot osnova ter se je izpopolnil in sprejel. — Sedež saveza se je določil za prvo leto v Ljubljano, sklenilo se pa je ustanoviti za športno okrožje Zagreba podsavez. Skupščina je izvolila nato sledeči upravn: odbor: predsednik dr. Fran Jesenko, univ. profesor; podpredsednik Joso Goreč; I. tajnik Drago Zorko; II. tajnik Fran Rus; blagajnik Viktor Logar; odborniki: Rudolf Badiura kot načelnik smuškega odseka, ing. Mencinger kot načelnik sankaškega odseka, Evg. Betteto kot načelnik drsalnega odseka, dr. Veljko Prebeg, dr. Stevo Ulman1 sky; namestniki: dr. Fedor Aranicki, kpt. Vladimir Šuput, dr. Vučina. Preglednika računov: Malenšek Josip, Stane Stojan. Novemu odboru se poveri sestava tekmovalnih določil za vse zimskospontne panoge ter izvedba prvenstvenih tekem.
Občni zbor se je razšel z zavestjo, da je dan s tem zimskošportnemu razvoju v naši državi tnd temelj, ki bo z naglimi koraki povzdignil zimske sporte pri nas dcr mednarodne višine.
Za tem občnim zborom se je vršil občni zbor ves a-škega saveza ob številni udeležbi delegatov iz Zagreba, Beograda, Ljubljane, Splita, Karlovaca, Sušaka, Vel, Beč-kereka, Vukovara, Zadra, Osijeka. Skupščino je pozdravil predsednik Športne zveze, nakar je prevzel predsedstvo V. Andraševič. Dr. Žižek oprošča Pajeviča, predsednika pripravljalnega odbora, ki pozdravlja skupščino, a je zadržan, ter ugotovi dnevni red. V celem sta bila dva načrta organizacijskih pravil, osiješki in splitski, nakar se je vzel za osnovo splitški osnutek ter se nato izpopolnil. — Po sprejetju organizacijskih pravil se je sprejel še splošni pravilnik saveza, medtem ko se je sklenilo, da sestavi odbor tekmovalna in ostala določila po mednarodnih pravilih. Sedež savezu se je določil v Beogradu, glavna skupščina se pa vrši vsako leto1 v drugem sedežu včlanjenih klubov. V predsedstvo saveza se je izvolilo: predsednik Bora Pajevič, načelnik beogradske opštine; podpredsednik Vlado Andraševič, Zagreb; tajnik dr. Ciril Žižek; blagajnik; Boško Markovič; vodja Gustav Janda; odborniki: polk. Melihar, prof. Vukič Aleks., dr. Rein Mavro, Jovan Lukič, dr. Fran Jesenko. Namestniki: dr. Janko Bedekovič, Paja Georgijevič, dr. Bogdan Stopar, dr, Aran Pešić. Za savezno glasilo se proglasi »Jugoslovanski primorac«. Brzojavni pozdravi so se odposlali predsedniku Pajeviču in dr. Ivo Staliju. Članarina kluba se določi na 100 Din za 1. 1922, ki se mora vplačati do 1. oktobra Upravni odbor prijavi pristop saveza k Fisi, skuša pripraviti enotno terminologijo, za regate se pa razpišejo v bodoče le one ladje, ki so za prvenstvo. S tem je bila glavna skupščina zaključena.
Obe glavni skupščini je pozdravil tudi predsednik Jugoslovanskega olimpijskega odbora dr. Bučar.
Delegati, zbrani na glavni skupščini, so kazali toliko zanimanja do saveza, da so že s tem potrdili potrebo po savezu, nudili so pa obenem garancijo, osobito še po sestavi odbora, da bo savez uspešno deloval v prospeh naših regat.
©
Plavalne prvenstvene tekme.
PLAVALNE TEKME ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE.
5. in 6. avgusta so se vršile v Beogradu v Zimovniku na Savi tekme v plavanju, vodnih skokih in water-polu za prvenstvo Jugoslavije. Tekem se je udeležilo okrog 150 tekmovalcev, ki so zastopali 10 klubov iz vseh pokrajin države. Tekmovanje se je vršilo na 100 m dolgi progi. Ker se je pojavilo za posamezne točke povprečno po 18 tekihovalcev, so se morale vršiti v soboto izbirne tekme, po katerih je preostalo za glavno tekmo po 6 konkurentov za vsako točko.
Rezultati pomenijo napram lanskemu prvenstvenemu tekmovanju na Bledu znaten napredek tako v doseženih časih, kakor v stilu posameznih plavačev. Pred vsemi drugimi je omeniti juniorje, katerih je startalo 17 in med katerimi so pokazali nekateri izvrsten crawl-stil, tako posebno Venturini, Attilio in Margreitner od sušaške Viktorije. Med sprinterji je vzbujal pozornost Blažič (Hašk, Zagreb), ki je na progi 100 m dosegel izvrsten čas 1 min. 8-6 sekund. Izvrsten je bil nadalje Sendjerdji (Sombor), zmagovalec na progah 400 m in 1500 m ter najopasnejši tekmec Blažiča na 100 m, nadalje izmed dam Jolika Krizmanič (Sombor) ki je zmagala v dobrem stilu v damskih tekmah na 100 m in 300 m. Bela Deak (Sombor) je v plavanju vznak dosegel jako dober čas in pokazal lep stil. Prehodno darilo beograjske »Politike« za štafeto 4X200 m je dobila Viktorija, Sušak.
V umetnih skokih je tekmovalo 8 tekmovalcev, med katerimi je četvorica Grilc (L. S. K.), Kovačec (flašk), Kordelič (Ilirija) in Kavšek (Ilirija) za mnogo nadkriljevala preostale. Žal je bil aranžma baš te konkurence naravnost škandalozen. Skakalo se je iz slabe, predpisom neodgovarjajoče deske, s katere so bili pravilni skoki nemogoči. Jury za skoke se je sestavila šele v zadnjem hipu iz oseb, katerih se v tej grani ne more imenovati strokovnjake.
Za prvenstvo v water-polu so tekmovala štiri moštva, izmed katerih je bilo daleko najboljše Somborsko športsko udruženje. Za njim so se razvrstili Baluni—Split, Viktorija— Sušak in Hašk—Zagreb. Pokal »Jutarnjega lista« za prvenstvo v water-polu je dobilo Somborsko Š. U.
Od slovenskih klubov so bili zastopani Ljubljanski športni klub po Trnkoczyju, Navinšku in Grilcu, S. K. P r i -morje pč Vrečku, Debelaku, Sancinu, Kernu, Jakilu in Pre-melčevi, ter S. K. Ilirija po Kordeliču in Kavšku. Ob težki in mnogobrojni konkurenci so imeli naši plavači težko stališče. Plasirali so izmed njih: Kern na 200 m prsno II. mesto in na 400 m prsno III. mesto, Trnkoczy na 400 m prsno II. mesto ter Grilc in Kordelič v skokih I. in III. mesto.
Rezultati so sledeči:
50 m juniorji: 1. Margreitner (Viktorija, Sušak) 31 sck.,
2.	Venturini (Vikt.), 3. Fuderer (Sombor).
100 m seniorji: Blažič (Hašk) 1 min. 8-6 sck., 2. Sendjerdji (Sombor) 1 : 12-8, 3. Richtmann (Vikt.). Proti Startu Blažiča je bil vložen protest, ker je tekmoval doslej pod imenom Blassich za italijanski savez.
100 m vznak: 1. Deak Bela (Sombor) 1 : 31-8, 2. Halavanja (Vikt.), 3. Bazala (Hašk).
100- m dame: 1. Jolika Krizmanič (Sombor) 1 : 35, 2. Kur-tini (Vikt.) 1 : 49, 3. Kriškovič (Vikt,),
400 m: 1, Sendjerdji (Sombor) 6:21, 2. Reš (Vikt.) 6:47,
3.	Bogovič (Hašk).
200 m prsno; 1. Hrkalovič (Gradj. Š. K., Karlovac) 3 : 26-2,
2.	Kern (Primorje, Ljubljana) 3 : 27-4, 3. Šole (Gradj.).
300 m dame: 1. Križmanič (Sombor) 6:4, 2. Kurtini (Vikt.),
3,	Richtmann (Vikt.).
400 m prsno: 1. Hrkalovič (Gradj.) 7 : 25-4, 2. Trnkoczy (L. S. K., Ljubljana) 7 : 38-4, 3. Kern (Primorje) 7 : 41-4.
1500 m: 1. Sendjerdji (Sombor) 26 : 34-6, 2. Gazari (Firule, Split) 27 : 14, 3. Reš (Vikt.) 27 : 37.
Plavanje pod vodo na daljino: 1. Miler (Baluni, Split) 66 m v času 1 : 20, 2. Rosenfeld (Hašk) 53-10 m, 3. Vakšič (Gradj.) 49-30 m.
10 m bočno: 1. Elemer (Sombor) 1 : 26-4, 2, Kokotovič (Firule) 1 : 28-6, 3. Derda (Olimpia, Karlovac).
Štafeta 4X200 m: 1. Viktorija, Sušak, 13 : 53-4 2. Hašk Zagreb, 14 : 37-6, 3. Baluni, Split, 15 : 14-4.
Štafeta 4X100 m dame: Viktorija, Sušak, 8 : 6'8.
Skoki: 1. Grilc (L. S. K.) 8-03 točk, 2. KoVačec (Hašk) 7-89, 3. Kordelič (Ilirija) 7-88.
Water-polo; Baluni—Jiašk 4 : 0, Sombor—Viktorija 10 : 0, Viktorija—Hašk 3 : 2, Sombor—Baluni 7 : 2, Baluni—Viktorija 3 : 3, Hašk proti Somboru ni nastopil. Klasifikacija: 1. Sombor, 2. Baluni, 3. Viktorija, 4. Hašk.
Splošna kvalifikacija po klubih: 1. Viktorija Sušak 31 točk, 2. Somborsko športsko udruženje 27 točk, 3. Hašk, Zagreb, 13 točk, 4. Baluni, Split, 9 točk, 5. Gradjanski, Karlovac, 8 Jočk, 6 Ljubljanski športni klub 5 točk, 7. Firule, Split, 4 točke, 8. Primorje, Ljubljana, 3 točke, 9. Olimpia, Karlovac, 1 točka 10. Ilirija, Ljubljana, 1 točka.
TEKMA ZA PRVENSTVO SLOVENIJE ZA 1922 V PLAVANJU, UMETNIH SKOKIH IN WATER-POLU.
Ljubljanski plavalni podsavez je priredil 19. in 20. t. m. na Blejskem jezeru tekme za prvenstvo Slovenije za 1922 v plavanju, umetnih skokih in water-polu. S temi tekmami se pričenja serija raznih športnih tekem za prvenstvo Slovenije, ki so se vršile 1. 1920. in 1921, strnjeno v Športnem tednu, letos pa se izvedejo ločeno tekom jesenske sezone.
Uspehi tekme niso najboljši. V plavalnih točkah doseženi rezultati zaostajajo znatno za rezultati beogradskoga meetinga in tekme v Karlovcu. Vzrok temu je predvsem, da je merila tekmovalna proga le 50 m, vsled česar so se morale plavati vse daljše proge z obrati, in pa start iz vode, ki zmanjša vse rezultate za več sekund. Čudimo se, da se tehnični odsek podsaveza tem nedostatkom ni izognil. Tehnična organizacija tekme je bila sicer dobra. Tudi razsodišče je bilo popolnoma na mestu. Za discipliniranost tekmovalcev ni najboljše spričevalo, da so se skušali v nekaterih slučajih vmešavati v delokrog razsodišča. Slab vtis je napravil tozadevno tudi nastop nekega podsaveznega funkcionarja.
Edina točka, v kateri nadkriljujemo ostala športna središča, so umetni skoki. Skakači Kavšek, Grilc in Kordelič predstavljajo po znanju posebno skupino, ki začasno nima enakovrednih tekmovalcev. Tudi naraščaj hitro napreduje, prihodtnjo sezono bomo čitali med zmagovalci morda že tudi druga imena.
Water-polo je pri nas šele v začetnem stadiju. Ljub-'janski športni klub in Primorje imata vendar že dobro izvežbani moštvi, ki sta napravili v prvenstvenih tekmah dober vtis. Kot novinec se jim je pridružila Ilirija, ne da bi mogla predstavljati resnega protivnika. Rezultati tekem v vodnem polu so nastopni: Primorje—L. S. K. 1:1; ker L. S. K. ni privolil v podaljšanje, je pripadla zmaga Primorju. L, S. K.—Ilirija 3 : 0, Primorje—Ilirija 3 : 0.
Meetinga so se udeležili le trije klubi: Primorje z okroglo 30 tekmovalci, Ljubljanski športni klub z nekako 20 tekmovalci in Ilirija z 10 tekmovalci. Po zaključni klasifikaciji pripada prvenstvo Primotju, ki je doseglo s 66 točkami največ prvih mest. Primorju pripade s tem tudi prehodno darilo, krasen srebrn pokal. Na drugo mesto se je placiral Ljubljanski športni klub s 36 točkami, na tretje Ilirija s 23 točkami.
V nastopnem podajamo podrobne rezultate:
50 m seniorji sprint: 1. Vrečko Karlo (Primorje) 37'/io, 2. Vrečko Milan (P) 373/io, 3. Bleiweis Fedor (L. S. K.) 39.
50 m dame sprint: 1. Černe Angelca (Ilirija) 46"/io, 2. Vrtačnik Vera (L. S. K.) 538/io, 3. Premelč Marta (P) 564/io.
50 m juniorji sprint: 1. Leskovec Jože (I) 438/io, 2. Strik-berger Karl (P) 45, 3. Fevre Pierre (I) 49s/io.
200 m gospodje prsno: 1. Trnkoczy Dalibor (L. S. K.) 3 : 35, 2. Kern Srečko (P) 3 : 35'Im, 3. Švigelj Fedor (L. S. K.) 3 : 407,„.
100 m gospodje bočno: 1. Obereigner Emil (P) 1 : 42Vio, 2. Komjanc L. (P) 1 : 538/io, 3,Navinšek Emil (L. S. K.).
100 m gospodje vznak: 1. Medved Joško (L. S. K.) 1 : 44,/ki, 2. Sancin Savo (P) 1 : 51, 3. Zupančič Gabrijel (I) 2.
100 m gospodje sprint: 1. Vrečko Karlo (P) 1 : 24'Vio, 2 Vrečko Milan (P) 1 : 34'Vio, 3. Bleiweis Fedor (L. S. K.) 1 : 42.
300 m dame prosti stil: 1. Vrtačnik Vera (L. S. K.) 6 : 32, 2. Premelč Marta (P) 6 : 35, 3. Zupančič Helena (I)
Plavanje pod vodo na daljavo: 1. Albert Anton (P) 42 m 2. Sipuš Milan (P) 40-5 m, 3. Doršel Fric (I) 30 m.
Štafeta 4krat 100 m gospodje sprint: 1. S. K. Primorje
I.	7 : 228/io, 2. S. K. Primorje II. 7 : 48, 3. S. K. Primorje III. 8 : 21.
1500 m	gospodje prosti stil:	1. Švigelj Fedor	(L. S.	K.)
28:	128/xo, 2.	Bajc Oto (L. S. K.)	28 :58,	3. Jakil	Joško	(P)
28 : 58-7,0.
Štafeta	4krat 100 m dame	sprint:	1. S. K. Primorje
8 : 307lo, 2. S. K. Ilirija 8 : 41«/10, 3.	L. S. K.	9 : 12a/io.
Štafeta 4krat 50 m gospodje (prsno, bočno, vznak, sprint):
1.	S. K. Primorje I. 3, 2. L. S. K. 3°/io, 3. S. K. Primorje II. 3 : l8/io.
Skoki juniorjev: 1. Miklavčič (I) 20-3 točk, 2. Logar (P) 15-45 točk.
Skoki seniorjev: 1. Kavšek Ivo (I) 95 točk, 2. Grilc Bogomil (L. S. K.) 93-5 točk, 3. Kordelič Srečko (I) 93 točk.
Water-polo: 1. S. K. Primorje, 2. L. S. K., 3. S. K. Ilirija.
Končna klasifikacija po klubih: 1. S. K. Primorje 66 točk,
2.	Ljubljanski športni klub 36 točk, 3. S. K. Ilirija 23 točk.
©
Otvoritev igrišča S. K. Primorje v Ljubljani.
Nogometne tekme in lahkoatletični miting.
11. in 12. avgusta je otvoril S. K. Primorje v Ljubljani svoje novo nogometno in lahkoatletično igrišče. Kljub mrzličnim pripravam tega agilnega ljubljanskega kluba ter gostovanje lahko rečemo najboljših igralcev zagrebškega nogometa in sodelovanja zagrebških lahkoatletov so prireditve bile prav slabo obiskane. Večina ljubljanskega občinstva je bila na mednarodnih tekmovanjih vsesokolskega zleta. Tem intimnejša pa je bila proslava otvoritve za tiste, ki so sodelovali, predvsem za lahko-allete, med katerimi je vladal oba dni izredno pogođen športni duh. Le nogometno moštvo domačinov je pokazalo, posebno drugi dan, nekaj znakov težke nediscipline. Tehnično vodstvo
obeh prireditev je prilično uspelo, dasi se je videlo, da ne deluje n, pr, rediteljska služba tako, kakor bi bilo potrebno. Vtisi, ki so jih zapustile te otvoritvene prireditve na organizatorje S. K, Primorje, pa so taki, da bo treba še dolgega dela, preden bo naša javnost umela ceniti sport tako, kakor zaslužijo njegove telesnovzgojne, nacionalne in estetične vrednote. Športnikom Primorja pa naj bo v zadoščenje, da so ustvarili nekaj trajnega in za razvoj slovenskega, posebno pa za napredek ljubljanskega sporta pomembno športno areno.
Nogometne tekme so izpadle, kakor se je pač po moči zagrebškega moštva in pa po začetniškem znanju domačinov moglo pričakovati. Prvi dan je S. K. Primorje bilo poraženo s 7 : 1, Ta dan je igralo še prilično dobro, igra je bila skoraj otvorjena. Lep je bil edini domači goal, ki ga je scortal igralec Žargi s krasnim poševnim strelom. Tudi sicer je Primorje ta dan pripravilo marsikatero zrelo situacijo pred nasprotnimi vrati. Gostje so naravno igrali z visoko zagrebško kvaliteto, ki se ravno te dni zopet potrjuje kot enakovredna z višino mednarodnega nogometa. Igrali so dobri zagrebški znanci Zupančič, Dubravčič, Dasovič, Vinek, Benkovič, Zinaja in drugi. Imajo dobro kombinacijo, dasi ne ravno najboljšo. V glavnem pa so dobri strelci. To je zopet tisto, česar slovenski nogomet še nima. Igralci napadalne vrste S. K. Primorja so veliko zagrešili z nepoznavanjem ol side pravila. Sicer bi ne bili sami udušili marsikateri lepo napeljani napad. Drugi dan je tekma izpadla še slabše, 13 : 0. Krivda leži na omalovaževanju igre in pa na težki nedisciplini domačega moštva. Sploh bo nogometna sekcija S. K. Primorja morala še veliko napredovati, preden - bo postala enakovredna posestrima lahkoatletike in plavalnega sporta.
Ves drugačen je bil nastop lahkoatletične sekcije. Tu se S. K- Primorju ni treba veliko bati Zagreba. Prestala je častno dvoboj z zagrebškimi lahkoatletiki. Sodelovala sta od domačinov tudi S. K. Ilirija in S. K. Jadran. Ti trije domači klubi razpolagajo danes s tako dobrim materialom, posebno glede ženske atletike, da je od njihove pridnosti in vztrajne volje odvisno, ako bo Slovenija na tej panogi kmalu med prvimi pokrajinami jugoslovanskega lahkoatletičnega sporta. Uspehi in kvalitete posameznih klubov in atletov so razvidni iz obče klasifikacije tega meetinga. V celoti je bil ta lahkoatletični meeting najlepša prireditev te stroke med Slovenci. Zagrebški lahkoatletiki so pokazali dober trening ter skrbno pripravo, v glavnih točkah pa so vendarle podlegli domačinom, predvsem atletom S. K. Primorja,
Miting je pokazal, da je lahka atletika pri nas že znatno napredovala, kajti naši atleti so bili zagrebškim popolnoma enakovredni nasprotniki. Od 15 prvih smo zasedli osem, Zagrebčani sedem mest. Uspehi so v večini panog prav dobri, dosegli so se štirje novi slovenski rekordi. Po doseženih uspehih sodeč, bo letošnji športni teden prav dobro izpadel.
Tek na 100 m (prvi predtek: 1. Perpar IDIL 2. Valtrič 1D7, 3. Kojič; drugi predtek: 1. Bellcn 12, 2. Rukavina 12-2, 3. Prelec). Finale: 1. Perpar (Primorje) 1D6 (nov slovenski rekord), 2. Valtrič (Prim.) 11-7, 3. Bellen (Hašk) 12-5.
Tek na 200 m (trije prcdteki). Finale: 1. Perpar 25, 2. Bellen 25-8, 3. Prelec 27-2. Valtrič izžreba skupen predtek s Perparjem ter kolegijalno pusti lažirati svojemu klubovemu tova-
Tek na 400 m: 1. Kojič (Hašk) 57-4, 2. Bellen (Hašk) 59-6, 3. Beneš (Ilirija).
Tek na 800 m: 1. Butkovič (Cone.) 2 : 17- 2. Vidmajer (Ilirija) 2 : 19-8, 3. Špicer (Prim.).
Tek na 3000 m: 1. Bončina (Jadr.) 10:31-6, 2. Butkovič 10 : 31-7, 3. Praunseis (Jadr.).
Pešhoja na 6000 m: 1. Dobrin (Hašk) 34-39, 2. Bašin R (Prim.) 36-41, 3. Zore (Prim.).
Skok v daljavo brez zaleta: 1. Perpar (Prim.) 2-79 m, 2. Sle-singer (Hašk) 2-69'A m, 3. Špicer (Hašk) 2-66.
Skok v daljavo z zaletom: 1. Vidmajer (Ilirija) 6-07 m (nov slovenski rekord, dosedaj 5-55 m), 2. Pažur (Cone.) 5-75 n^
3. Perpar (Prim.) 5-58 m.	v
Skok v višino brez zaleta: 1. Beneš (Ilirija) 1-50 m, 2. Rybar (Prim.) 1-45 m, Vidmajer (Ilirija) 1-40 m.	..
Skok ob palici: 1. Kovačič (Hašk) 2-70 m, 2. Skodlar (Ilirija)
Met kopja: 1. Sendič (Cone.) 45-30 m, 2. Vidmajer 37-25 (nov slov. rekord), 3. Kojič (Hašk) 35-50 m.
Met diska: 1. Modic (Jadran) 30-93 m (nov slov. rekord),
2.	Mujdrica (Hašk) 30-04 m, 3. Bašin R. (Prim.) 29-92 m.
Met krogle: 1. Kojič (Hašk) 8-59 m, 2. Tritsch 8-43 m.
3,	Kovačič 8-41 m (oba Hašk).	...
Štafeta 4 X 100 m: (prvi predtek: 1. Hašk, 2. Primorje 11 , drugi predtek: 1. Primorje L, 2. Jadran). Finale: 1. Primorje I (Perpar-Špicer-Korošič-Valtrič) 48-1, 2. Hašk (Rukavina-Prelec-Bellen-Kojič) 48-3. Oster boj zlasti Valtrič-Kojič zadnjih 100 m.
Dame:
Tek na 60 m (dva predteka in finale). Finale: 1. Šantel (Prim.) 8-9, 2. Vidmar (Jadr.) 9, 3. Miklavec (Jadr.) 9-9. Vzoren stil gdč. Šantlove.
Tek na 100 m: 1. Sever (Prim.) 15-6, 2. Cimperman (Prim.), 3. Perpar (Prim.).
Tek na 200 m (dva predteka in finale). Finale: 1. Škof (Jadr.) 33-5, 2. Wider (Ilirija) 34, 3. Zupančič (Ilirija).
Skok v daljavo brez zaleta: 1. Perpar (Prim.) 2-15 m, 2. Erbežnik (Jadr.) 1-98 m, 3. Cimperman (Prim.) 1-95 m.
Skok v višino z zaletom: 1. Šantel (Prim.) 1-16)4 ni, 2. Cimperman (Prim.) 1-11)4 m, 3. Vidmar (Jadr.).
Skok v daljavo z zaletom: 1. Šantel (Prim.) 4-60 m (za dame krasen uspeh!), 2. Cimperman (Prim.) 3-94 m, 3. Erbežnik (Jadr.) 3-75 m.
Met diska; 1. Bloudek (Ilirija) 12-76 m, 2. Erbežnik (Jadr:) 12-52 m, 3. Petrič (Ilirija) 11-24 m. Točka izven konkurence, ker je glasom pravil J. A. S. bil disk za dame protipredpisen.
Skupna klasifikacija (gospodje -)- dame): 1. Primorje 51 točk (25 + 26), 2. Hašk 37 točk, 3. Ilirija 18 točk (14 + 4.)
Otvoritvenih prireditev so se udeležili zastopniki Športne zveze v Ljubljani, S. K. Ilirije in ostalih ljubljanskih klubov. Iz Zagreba sta prihitela tajnika J. N. S. Schossberger in Kau-ders, nadalje predsednik Jugoslovanskega lahkoatletičnega saveza g. Ugrinič, odborniki Haška in Concordije. V imenu Hašk-Concordije je g. Schossberger poklonil nogometnemu moštvu S. K. Primorje krasno izdelano spominsko zastavico.
m
Športni teden 1922.
Športna zveza Ljubljana
razpisuje
tekme Športnega tedna za prvenstvo Slovenije 1922
v sledečem redu:
Ljubljanski plivački p o d s a v e z :	20, av-
gusta: Tekme v plavanju, skokih in waterpolo na Bledu. (Že izvršene.)
Jugoslovanski kolesarski podsave^
L j ifb 1 j a n a : V septembru: Kolesarska dirka. Razpis se objavi pozneje.
Lahkoatletični savez za Slovenijo: V dneh 23., 24. in 27. septembra lahkoatletične tekme.
Tenis-odsek Športne Zveze: V dneh 16., 17. in 18. septembra: tenis-turnir v Ljubljani: poedina igra gospodov in dam, dvojna igra gospodov, mešana igra.
Ženskosportni odsek Športne Zveze: Dne 24. septembra: Rokometna finalna tekma v Ljubljani.
Razpisi poedinih podsavezov se objavijo- posebej. Vse prireditve izvedejo podsavezi samostojno. Prijave je po slati na dotični podsavez. Podrobnosti se pravočasno objavijo!.
NOCiOnET _____________________________2-2.
Nogometna sezona v Ljubljani se otvori 27. t. m. z
izbirno tekmo dveh reprezentančnih teamov. Tekma se vrši na igrišču Primorja ob 17. uri. Postava moštev je sledeča: A: Pelan (II.)—Pavalec (Prim.), Durschmied (Ati.)— Hus, Zupančič II., Zupančič III. (vsi Ilir.)—Zupančič L Oman, Učak (vsi Ilir.), Pleš (Hermes), Vidmajer (II.). — B. Glaser (Mbr.)—Skrabar (Mbr.), Schallecker (Ati.)—Ma-rusig (Mbr.), Birsa (Prim.), Gaberščik (Lask)—Weibl (II.), Vogrinec (Mbr.), Martinak (Jadran), Jamnik (Jadran). Kiihn (Ati.). Na podlagi rezultatov fe tekme se bo sesta-
vilo definitivno reprezentančno moštvo L. N. P., ki bo igralo 10. septembra v Ljubljani proti reprezentanci Zagr N. P. Prihodnjo nedeljo se prično tudi jesenske prvenstvene tekme.
Gersthofer Spcrtvereinigung, Dunaj, igra 2. ift 3. sept v Ljubljani z S. K. Idrijo.
V	Zagrebu je nogometna tekma že v polnem teku. 6. t. m. je igrala Concordia z dunajskim Rudolfshiiglom 0 : 2, dan nato je Rudolfshugel podlegel Hašku z 1:3. — 12. in 13. t. m. je igral Gradjanski Š. K. z dunajskim Slovanom z rezultati 5 : 4 in 4 : 2, 19. t. m. se je vršila tekma mod Haškom in izvrstnim holandskim moštvom Be Quick. Grooningen, 1:1. 20. t, m. je podlegel istemu moštvu Gradjanski z 2 : 4. 21. t. m. je zmagala Conaordia nad komb. moštvom T. u. S. V. Miinchen v. 1860 s 4 : 2. Miin-chen igra še s Haškom in Gradjanskim. 27. t. m. gostuje v Zagrebu dunajski Rapid,
¥ Splitu je bil poražen Rudolfshugel z Dunaja od Hajduka s 0 : 5, revanš 1 : 1. Zagrebška Ilirija je podlegla Hajduku z 1:6 in 1:3.
V	Sarajevu je gostova a 14. in 15. t. m. Ilirija, Zagreb. Proti Sašku je igrala neodločeno 1 : 1 vkljub znatni premoči domačih, Slavlja jo' je porazila z 9 : 2. Reprezentanca Sarajeva igra 3. ali 8. t. m. v Zagrebu.
V	Osijeku se je vršila reprezentančna tekma Osijek— Brod. Zmagal je Osijek s 4 : 0.
V	Celju je igral 15. t. m. Čakovečki Š. K. Podlegel jo Atletikom z 2:3. Med tekmo se je dogodilo nekaj incidentov, ki spadajo pred kazenski odbor. 20. t. m. je igralo Celje z Mariborom z rezultatom 2 : 4.
Svoboda, Ljubljana—Moštvo bolničarske čete Dravske div. 5 : 0. Igrano 7. t. m. na igrišču Ilirije. Vojaško moštvo se je z veliko požrtvovalnostjo branilo napadom Svo bode, ki je bila večjidel igre v premoči.
Prvenstvo Nemčije je v ponovni igri dobil Hamburger Sportverein. Odločilna tekma med Niirnberger F. C. in Hamburger S. V. se je vršila v Leipzigu 8. t. m. Ob regularnem času je bil rezultat zopet neodločen (1 : 1). V podaljšanju 2X15 min. je imel Nurnberg v polju le še sedem igralcev. Sodnik je vsled tega igro zaključil in prisodil zmago Hamburgu,
ROKOHET___________________________________a a
MEDNARODNE ROKOMETNE TEKME.
Med 17. in 20. t. m. je gostovala v Ljubljani bazena S. K. Židenic iz Brna. 17. t. m. so igrale Židenice z Ilirijo ter zmagale z 12 : 1, 18. t. m. je nastopil proti Židenicam Jadran ter podlegel z 0 : 17, revanš med Ilirijo in Žideni-cami 19. t. m. je končal z rezultatom 9 : 0 za goste. Kot zaključno tekmo so igrale Židenice, ojačene z dvema in-ternaciona’kama S. K. Kyjova kot reprezentanca Brna proti reprezentanci Ljubljane. Čehinje so zmagale tudi v tej tekmi z visokim score 13 : 0. Vse tekme so bile lepa propaganda ženskega rokometa. Podrobno poročilo smo vsled pomanjkanja prostora primorani odložiti do prihodnje številke.
Rokometne tekme za prvenstvo Slovenije se bodo igrale tekom meseca septembra. Tekmovalo se bo pio sistemu na točke. Prijavljeni so doslej klubi: Jadran, Ilirija, Slavija. Najbrže bo tekmovala tudi bazena Primorja.
Ilirija—Jadran 4:1 (2:1). Igrano 14. avgusta na prostoru Ilirije. Precejšnja goldiferenca mogoče ni popolnemu upravičena z ozirom na igro Jadrana-. Oba forvarda sta izvedla prav lepe kombinacije. Halveslinija je bila pri obeh skupinah dobra, pri Jadranu hitrejša, pri Iliriji boljša'v pokrivanju. Gdč. Bambičeva pri Iliriji zasluži s svojo rutino in elanem prednost pred jadransko branilko, ki igra
sicer zelo požrtvovalno. Obe vratarici zaslužita pohvalo. — Ilirijanke so nastopile v sestavi: Šepetavec, Bambič, Zupančič—Vider, Bloudek—Petrič II.—Petrič. — Jadranke; Škof—Erbežnik II.—Brodar, Perdan—Vidmar, Sekalec, Erbežnik L — Potek igre: Jadran počne; igra se suče večinoma v sredini polja. V 8 minuti diktirano 6metrovko proti Jadranu, spremeni Petrič I. neubranljivo v prvi goal za Ilirijo; ravno isto se zgodi 4 minute kasneje; Ilirija vodi 2 : 0. Nato slede vehementni napadi Jadrank, desno krilo centrira in levo krilo zabije neubranljivo edini gol za Jadran. Minuto kasneje dosodeno 6metrovko radi faula zavije vratarica Ilirije v corner. Trije koti proti Jadranu se ne izrabijo. Drugi po'čas v znamenju požrtovalne obrambe Jadrana; takoj v tretji minuti brani vratarica Jadrana ester šut levega krila, minuto kasneje strelja Ilirija šest-metrovko v prečko. V 8 minuti strelja centerforica Ilirije mimo nepripravljene vratarice v gol. Sledi še v 20 minuti gol za Ilirijo in pred koncem kot proti Jadranu. Tekma je bila precej dobro obiskana. Sodil je popolnoma zadovoljivo g. Pretnar.
ATLETIKA___________________________________________SN3
Lahkoatletični meeting S. K,. Ilirije. 19. in 20. t. m.
se je vršil na prostoru Ilirije tretji letošnji lahkoatletični meeting v Ljubljani. Uspehi, ki sio- bili doseženi na tem meetingu, prekašajo vsa pričakovanja. Izboljšanih je bilo na njem 7 slovenskih rekordov, nastopila je cela vrsta novih mladih moči in organizacija meetinga je bila malone brezhibna, česar se o naših prireditvah sicer ne more vedno trditi. Program je bil izveden strogo po razpisu, konkurence so se vrstile tako, da prireditev ni postala nikjer enolična. V posameznih točkah doseženi uspehi so sledeči:
60 m: I. pred tek: 1. Beneš (Ilirija) 7-7, 2. Stepišnik (Ilirija), 3. Vončina (Jadran). II. predtek: 1. Perpar (Primorje) 7-1, 2. Kregelj (Jadran), 3. Vidmajer (Ilir.). Finale: 1. Perpar 7-1, 2. Beneš, 3. Kregelj. Ker tek na 60 m doslej ni bil razpisan v‘nobenem mitingu, pomeni po Perparju doseženi čas slovenski rekord.
100 m: I. p r e d t e k : 1. Modic (Jadr.) 11-9, 2. Beneš (Ilir.), 3. Stepišnik (Ilir.). II. p r e d t e k : 1. Perpar (Prim.) 11-9, 2. Lojk (Jadr.). Finale: 1. Perpar 11-4 (rekord), 2. Modic 11-5, Beneš je odstopil.
400 m: 1. Vidmajer (Ilir.) 56-6 (rekord), 2. Kregelj (Jadr.), 3. Vončina (Jadr.).
200 m: 1. Perpar (Prim.) 24 sek. (rekord), 2. Modic (Jadr.).
800 m: 1. Praunseis (Jadr.) 2:19-8, 2. Beneš (Ilir.) 2:21, 3. Skodlar (Ilir.). Poldrugo rundo je vodil Beneš, nato je zavzel prvo mesto Praunseis ter ga sigurno obdržal do cilja.
1500 m; 1. Bončina (Jadr.) 4 : 46 (rekord), 2. Vidmajer (Ilir.), 3. Persche (Ilir.). Vodilna skupina je ostala do zadnje runde tesno drug ob drugem. V zadnjem krogu je pridobil Bončina skoro 20 m naskoka. Vidmajer se mu je v linishu zelo približal, toda mu ni mogel vzeti zmage. Čas 4 min. 46 sek. pomeni nov slovenski rekord.
3000 m: 1. Praunseis (Jadr.) 10:26 (rekord), 2. Bončina (Jadr.), 3. Persche (Ilirija). Enakovredni tekači, na cilju minimalna razlika.
Skok v višino z zaletom: 1. Borštnar (Jadr.) 152 cm, 2. Lojk (Jadr.) 151-8 cm, 3, in 4. Persche (Ilir.) in Beneš (Ilir.) oba 151-5 cm. Tekmovalo je 7 atletov.
Skok v daljavo z zaletom: 1. Vidmajer (Ilir.) 583 cm, 2. Beneš (Ilir.) 562 cm, 3. Hus (Ilir.) 488 cm. Malo konkurence, uspehi zmerni.
Disk: 1. Bašin (Prim.) 29-9 m, 2. Modic (Jadr.) 28-05 m, 3. ing. Bloudek (Ilir.) 27-63 m. Tekmovalci so bili precej indisponirani ter niso dosegli niti svojih rezultatov pri treningih.
Krogla: 1. Podobnik (Jadr.) 11-70 m (rekord), 2. Derganc (Ilir.) 11-43 m, 3. Šepetavec (Ilir.) 9-35 m. Tekmovalo je 8 atletov. Met Podobnika in Derganca znatno presega vse dosedanje uspehe.
Kopje: 1. Borštnar (Ilir.) 31-75 m, 2. Vidmajer (Ilir.) 31-28 m. 3. Zuchiatti (Prim.) 29-35 cm. 6 tekmovalcev.
Skok ob palici; 1. Turk (Ilir.) 265 cm, 2. Frlan (Jadr.) 250 cm, 3. Pavlič (Jadr.) 240 cm. 7 tekmovalcev. Turk in Frlan ter poleg njiju Derganc so tekmovali brez potrebnega treninga. Ob kratkem specialnem treningu bodo dosegli vsi trije sigurno 3 m.
Staieta 4 X 100 m: 1. Ilirija (Beneš, Vidmajer, Hus, Derganc) 50-2 sek., 2. Jadran (Modic, Lojk, Vončina, Kregelj). Ilirija obdrži ves čas vodstvo ter sigurno zmaga.
Staieta 100 + 200 T 300 + 400 m: 1. Jadran (Modic, Vončina, Praunseis, Kregelj) 2 : 17-9, 2. Ilirija (Stepišnik, Hribar, Hus. Vidmajer). V drugi predaji je izgubila Ilirija okrog 30 m terena, Hus in Vidmajer sta presledek sicer nekoliko zmanjšala, toda izvrstnih Jadranovih tekačev nista mogla več uloviti. Vidmajer je prispel na cilj približno 8 m za Kregljem. Doseženi čas 2 min. 17-9 sek. je slovenski rekord ter le 0.9 sek. slabši od jugoslovanskega rekord^.
Udeležba po klubih je bila sledeča; Ilirija je prijavila 21 tekmovalcev, Jadran 11, Primorje 9.
Damske štafete na 4 X 75 m so tekmovale pred mednarodnimi rokometnimi tekmami z Židcnicami 18. in 20. t. m. Prvi dan so tekmovale klubske štafete Židenic, Jadrana, Primorja in Ilirije. Zmagal je Jadran v času 44 sek., sledila je Ilirija, nato Primorje in Židenice. Primorke so slabo predajale ter so se placirale vsled tega slabše kot se je računalo. 20. t. m. sta tekmovali reprezentančni štafeti Brna in Ljubljane. Zmagala je domača štafeta (Bambičeva (Ilir.) —- Miklavčičeva (Jadr.) — Škofova (Jadr.) — Vidmarjeva (Jadr.) v času 44-1 sek. Brnska štafeta je zaostala za ljubljansko skoro za 20 m
Razpis lahkoatletičnih tekmovanj za prvenstvo Jugoslavije.
1.	J. A. S. priredi v dneh 9. in 10. septembra 1922 ob 16. uri na prostoru H. Š. K. Concordije v Zagrebu lahkoatlc-tični miting za prvenstvo Jugoslavije.
2.	Tekmovalne točke so sledeče;
Prvi dan; Predteki 100 m, met krogle, skok v višino z zaletom, finale 100 m, met kladiva, predteki 400 m, skok v daljavo z zaletom, tek na 5000 m, tek na 800 m.
Drugi dan: Predteki 200 m, skok s palico, tek 1500 m, met kopja, finale 200 m, troskok, met diska, finale 400 m, tek z zaprekami 110, štafeta 4 X 100 m.
3.	Tekmuje se za prehodno darilo mesta Zagreba, ki se nahaja v začasni posesti Haška. Prehodno darilo dobi oni klub, ki si pribori največje število dosegljivih točk, in sicer po sledečem sporedu; Prvo mesto vsake discipline pet točk, drugo tri in tretje eno točko. Prehodno darilo preide v trajno posest onega kluba, ki si pribori dvakrat zapored ali trikrat nezapored prvenstvo,
4.	Tekmovanje je dostopno samo onim klubom ter atletom, ki so verificirani pri podrejenih podsavezih in ki so kot takšni prijavljeni J. A. S. Ostalim tekmovalcem je start strogo zabranjen.
5.	Najboljša trojica vsake panoge dobi nagrade.
6.	Prijave sc pošiljajo na naslov; M. Dobrin, Zagreb, Strossmayerova ulica 8/II. najkasneje do 26. avgusta obenem s prijavnino od osebe 50 K, od štafete 80 K. Lanskoletni prvaki slartajo brez prijavnin.
- 7. Dolžina proge znaša 433 m ter ima dva nedvignjena ovinka.
8. Tekmuje se po pravilih J. A. S., Izdaja 1921.
V Genfu se je vršila tekma med Švico in Francijo, v kateri je zmagala Francija s 24 točkami. Med rezultati sta 2 francoska in 6 švicarskih rekordov. Na 100 m je tekel Mourbon 10-8 sek., na 400 m Imbach 49-6 sek., na 110 m z zaprekami Andre 15-2 sek. 800 m je tekel zmagovalec Guileand 2 : 01-6, 1500 m Pele 4 : 09, 5000 m Huet 15 : 41-2. Skok v daljavo Couil-land 7-01 m, v višino Lewden 1-88 m, s palico Gerspach 3-55 m Met krogle Pavli 13-99 m, disk Beranger 40-77 m, kopje Picard 51-5 m; v 4X100 m štafeti je zmagala Francija 44-6 sek.; 1500 m štafeta Švica v 3 ; 28-6.
Novi nemški rekordi. Nemška športna zveza je potrdila sledeče nemške rekorde; 1000 m 2 : 31-9 Kopke, 5000 m 15 : 38-3 Bedarff, 4 X 100 m štafeta 3 : 26-4 (Nemški športni klub, Berlin), 3 X 1000 m štafeta 7 : 53-4 (Zehlendorf 88), 400 m z zaprekami 56-8 (Massovv), troskok 14-99 m G. Holz, disk 45-22 m (Stein-brenner).
■ Veliki internacionalni lahkoatletski miting se je vršil na Dunaju. Rezultati, ki so se dosegli, so sledeči; 100 m dame’ I. Reisfeld; met krogle; I. Eggcr (Praga) 12-25 m; 3000 m z ovirami; dr. Varady (Budimpešta) 10: 19-8; 3000 m hoje; I, Kiih nel (Dunaj) 13:41-4; štafeta (100 + 200 + 300:400): I. Hakoah; 200 m; I. Juhasz (M. T. K.) v 23-1 sek., II. Mac (H a š k) v 23; 05)4; 100 m: I. Juhasz (M. T. K.) v 11-1 sek.; 800 m: Fonys 2 : 07; 400 m; I. Kurnuczy (Budimpešta) 53-5 sek.; 5000 m I. Haidegger (Dunaj) 16 : 23-4; 4 + 100: I. M. T. K. (Budimpešta); skok v višino: I. Haselsteiner 1-78 m; kopje: I. Hejtmanek (Slavia) 48-40 m, II. G a š p a r (H a š k) 46-63 m.
Ženskosportni kongres v Parizu se vrši ob številni udeležbi vseh držav. Mednarodna ženskosportna federacija je priznala več češkoslovaških ženskih rekordov. V Pcrshingovem stadionu se vrše velike ženskosportne tekme, katerih se udeležujejo teami Belgije, Anglije, Francije, Paname, Švice, Češkoslovaške in Amerike.
Ženskosportna tekmovanja v Parizu. Dne 20. avgusta so se vršila v pariškem Pershingovem stadionu velika tekmovanja za svetovno prvenstvo žena. Zmagal je team Anglije s 50 točkami, na II. mesto je prišla Amerika z 31 točkami, III. Francija z 20 točkami in IV. Češkoslovaška z 12 točkami. Mrs. Batson je tekla 100 yardov z zaprekami 14-6 sek (svetovni rekord), Francozinja Lalou je postavila s 15 sek. nov francoski rekord. Na 60 m je dosegla Lines z 7-8 sek. nov svetovni rekord. Čehinja Mejzlikova je še v istem tekmovanju popravila svetovni rekord za 100 yardov z zaprekami na 14-4 sek., za 60 m na 7-6. Žal je im^la smolo, da je bila v finale druga. V štafeti 4 X 100 je bila Češkoslovaška tretja.
Novi nemški rekordi. Overovljeni so sledeči novi nemški rekordi: 1000 m Kopke 2 min. 31'9 sek., 5000 m Bedarff 15 min. 38’3 sek., 4 X 400 Deutscher Sport Club, Berlin, 3 min. 26 4 sek., 3 X 10# Zehlendorf 7 min. 56"4 sek., 400 m z zaprekami Massov 56,2 sek.; troskok Holz 14-99 m; disk 45‘22 Steinbrenner.
Znani Paddock je dosegel v teku na 100 yardov z 9 6 sek , na 60 yardov s 6"2 sek. in na 60 yardov s 7-l sek. tri nove svetovne rekorde.
Rekord na 150 yardov v 15 sek. si je pridobil Lidell v Edinburghu, s čimer je popravil dosedaj od leta 1895. neizpre-menjeni rekord turnerja.
V Stockholmu so se vršile velike stadionske igre ob najneugodnejšem vremenu. Najvažnejši rezultati ti bili: 100 m Sandstrom 111 sek., 400 m Engdhall 49'9 sek., 800 m Sundblad I min. 58 8 sek., 1500 m, Lundgren v 4 min. 24‘2 sek., 5000 m Bachman v 15 min. 11’5 sek., 4X 100 Stockholm v 43,8 sek., 42 km Marathonski tek Kinn iz Upplanda v 2 urah 36 min. 12'3 sek. Skok v daljavo Johansohn 6'83 m, troskok Runstrom 13-94 m, skok v višino Tiren 1’75 m, kopje Liber 101-43 m (58'54), disk Erinson 75'36 m (39'74), kroglja Janson 26'02 m.
Wills, ki je zmagal v Marathonskem teku v Nauških bojnih igrah, je bil odlikovan od Berlinske mestne občine s častno plaketo. V Marathonskem teku je zmagal dosedaj 1911-, 1920. in 1921 leta.
KOLESARSTVO___________________________________ajs
40 letni Anglež Leon Meredith, ki si je priboril sedemkrat svetovno prvenstvo amaterjev na 100 km (od 1904 do 1913), je postavil te dni nov rekord: 50 milj na cesti brez vodstva 2:00: 32.
Praški stadion je postal naglo slovit s svojimi prireditvami ter mu izborna tehnična gradnja dirkališča privabi najboljše svetovne tekmovalce. Tako je imel sloviti Amerikance Nettel-beck že več svojih rekordnih poizkusov in dirk v Pragi. V nedeljo 13. t, m. je bil zopet večji, interesantni miting s sledečimi doseženimi uspehi: profesionalci na 1 angl. miljo: prvi Schrage (Berlin) 3 : 01, profesionalci na 10 km: prvi Schrage (Berlin) 15:08, 13 km z motornim vodstvom: prvi Nettelbeck 11:21, 40 minut z motornim vodstvom; prvi Nettelbeck 56-867 km.
Klimeševa spominska dirka Praga — Pisek — Tabor — Plašim—Praga 260 km je končala z zmago Rameša (Sparta) v 10 : 48 : 18, drugi Zima (Pardubice) v 11 : 52 : 62,
Svetovni rekordi z motornim vodstvom so ugotovljeni sledeče: 5 km Rosseln 4:00; 10 km; Kuschkov 7:10; 20 km Stell-brink 14 : 13-8; 30 km Stellbrink 21-5; 40 km Rosselen 29 : 00; 50 km Sawalll 36:01-8; 16 km Sawall 43:11-4; 70 km Sawall 50 : 36-2; 80 km Stellbrink 57 : 52; 1 uro Stellbrink 83-064; 90 km Wittig 1 : 09 : 31; 100 km Wittig 1 : 17 : 00.
Svetovno prvenstvo U. C. I. za 1. 1922 se je vozilo te dni na cesti 100 milj (160-9 km) daljave. Prisotni so bili amaterji Anglije, Švedske, Danske, Francije in Holandske. Zmagal je Anglež March (univerzitetni kol. klub) 5 : 07 : 27, drugi Burkil. tretji Davey, vsi Angleži.
flVTOnOBILISTIKfl __________________
Za razvoj turistike v Češkoslovaški. Minule dni se je vršila v Vrchlabi ustanovna občna skupščina »Društva za po-vzdigo avtoturistike v R. Č. S.« s sedežem v Pragi II., Spalen;! 26. Društvo vzdržuje avtobusove proge v 'Krkonoših in organizira razen rednih voženj tudi družabne izlete z modernimi avtobusi po prej določenih načrtih. Avtomobilne proge usta-
navija seveda le v takih krajih, kjer je zagotovljen pritok turistov in kjer so obratni stroški kar namanjši; dotične ceste morajo biti torej jako dobro vzdrževane.
Grand Prix de France. V klasični francoski avtomobilni dirki na 800 km je zmagal letos Felice Nazzaro na Fiatu v 6:17: 17, Dgugi je bil de Vicaya na Bugattiju v 7 : 1.5 : 9. Tretji Marco na Bugatti. Nazzaro je dosegel tudi nov rekord v francoskem Grand Prix, ker je dosegel 127'670 km povprečne hitrosti.
Zračni odpor pri hitri vožnji. Avtomobiliste bodo zanimali uspehi poskusov o zračnem odporu pri hitri vožnji, katere je napravil nemški poskuševalni zavod v Gottingenu z raznimi modeli lokomotiv. Odpor lokomotive, ki je bila spredaj popolnoma ploščnata, je bil 100%; pri lokomotivi z ostnatim prednjim delom je bil odpor pri vožnji z isto hitrostjo le 40%; in ko so ogrnili vso lokomotivo s plaščem jajčje oblike, s topim koncem naprej, bil je odpor celo le 4%. Potemtakem je z ozirom na zračni odpor najugodnejša oblika jajce, ki se premika s topim delom (ne s špico!) naprej.	G. Z.
Angleški zračni derby se je vršil 8. t. m. v Croydonu na 320 km (200 milj). Zmagal je J. H. James na Mars-letalu s 450 HP Napier Lion motorju in dosegel 1 : 06 : 48-4. Drugi je bil Haigh na malem Bristol Bullet letalu v 1 :'21 : 57, tretji Rayn-ham v 1 : 48.
TEMI5__________________________________________aj3
Žensko športno društvo Atena otvori svoja dograjena igrišča. Kljub velikim tehničnim in materialnim težkočam se je vsled požrtvovalnosti članic dogradilo projektirano tenis-igrršče ter začne v prihodnjih dneh redno igranje Kakor čujemo, se bodo vršili na teh igriščih tudi tenis-turnirji Atene.
Davis-Cup, sloviti svetovni tenis-turnir, je končal svoje izbirne tekme ter pride vsled zadnje zmage Avstralija v final z U. S. A. V Bostonu je zmagal v igri predmoor Patterson proti Gobertu in Cochet : 0‘Hava-Wood. V dvojni igri pa Patterson z O' Hara-Wood proti Gobert z Cochetom.
Čehoslovaška ; Avstralija 0 : 5. V turnirju za Davis Cup 1922 je tolkla Avstralija Čehoslovaško v Roehampton z 0 : 5.
Španija : Indija 4 : 1. Turnir med Španijo in Indijo se je igral v Bristolu z zmago Špancev 4 : 1.
SLUŽBENE OBJAVE	0 @
Iz VIII. plenarne seje Športne Zveze dne 22. avgusta v Zvezini pisarni pod predsedstvom g. Gorca. Odobri se zapisnik zadnje seje. Vsled nestalnega obiskovanja zadnjih treh plenarnih sej se izreče obžalovanje nad nezadostnim zanimanjem posameznih članov plenuma. Izmed došlih dopisov se vzame z obžalovanjem na znanje dopis J. N. S. v zadevi sestanka J, O. O. v Ljubljani, za katerega sklicanje je bila Športna Zveza napro-šena po predsedniku J. O. O. Zadevo g. Trolla se z ozirom na dopis Slov. mar. kluba Maribor sledeče reši; G. Troll je bil ob času turnirja redni član S. K. Ilirije ter je imel po športnih pravilih pravico tekmovanja. Športni klubi morejo sprejemati športnike ne glede na njih narodnost ali njih državno pripadnost ter imajo isti po verifikaciji pravico nastopati tudi na turnirjih. Stališče S. K. Maribor na Bledu ni bilo utemeljeno ter se S. K. Maribor o tem obvesti. V istem smislu se obvesti g. Troll. Zadevo se smatra za zaključeno. — Tekme Športnega tedna se istočasno razpišejo. — Prihodnja seja se skliče pismeno.
Tajništvo Športne Zveze.
Vsi klubi v Ljubljani in okolici se vabijo na važen, kratek sestanek v ponedeljek, dne 28. t. m., v pisarni Športne Zveze ob 18. uri popoldne. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe.
Tajništvo Športne Zveze.
Lahkoatletični Savez za Slovenijo.
Dne 8. in 9. septembra 1922 se vrši v Zagrebu II. redna glavna skupščina Jugoslavenskega Atletskega Saveza s sledečim dnevnim redom;
1.	Čitanje zapisnika prve glavne skupščine.
2.	Tajniško, blagajniško ter tehnično poročilo upravnega odbora. Podelitev absolutorija odboru. Poročilo nadzorstvenega odbora.
3.	Volitev upravnega in nadzorstvenega odbora.
4.	Eventualnosti.
Pri prvih treh točkah odločuje enostavna večina glasov, pri točki 4. tričetrtinska večina. V slučaju, da občni zbor ni sklepčen, se vrši po preteku ene ure drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ne glede na število prisotnih delegatov.
Vsi klubi se ponovno pozivljejo da v najkrajšem času izvršijo verifikacijo svojih atletov. V nasprotnem slučaju bo primoran L. S. z. S. poslužiti se najstrožje mere, to je zabrane nastopa na vseh mitingih in prvenstvenih tekmovanjih. Tajnik.
X
Zborovanje J. O. O. v Ljubljani. O priliki ustanovitve J. Z.
S.	S. in J. V. S. je bilo prijavljenih za Ljubljano toliko delegatov, da je opozorila Športna Zveza J. O. O., da bi bilo umestno, izkoristiti bivanje delegatov za zborovanje o bodoči olimpijadi, ki nam je skoro pred durmi. Ker so bili funkcionarji J. O. O. po večini na počitnicah, je naprosil predsednik dr. Bučar Športno Zvezo, da skliče istočasno vse saveze na zborovanje. Proti temu se je dvignil v Zagrebu odpor in zborovanje sc je moralo preklicati. J. N. S. je pri tem precej neokusno odgovoril na vabilo. V Zagrebu se je deloma motiviralo, da so stroški za potovanje previsoki, navzoči pa so bili iste dni v Ljubljani funkcionarji nogometnega in atletskega saveza. Faktum je, da na vseh dosedanjih športnih zborovanjih ni bilo tolike udeležbe iz vseh krajev, kakor o priliki teh dveh skupščin, ter je bila gotovo zamujena ugodna prilika, da bi sc razgovorilo o pripravah za bodočo olimpijado.
RAZNO	m m
Oxford proti Cambridge University. Teama obeh univerz sta tekmovala v sezoni 1921/22 v 23 raznih disciplinah, od katerih je dobila univerza Cambridge 14 zmag, Oxford pa 9. Cambridge je zmagal v Crjcket, lahki atletiki, štafeti, golfu, hockeyu, boksu, konjskem polu, crosscountryteku, plavanju, waterpolu, sabljanju, tennisu in racketu. Oxford je zmagal v rugbyju, nogometu, lacrpsse, biljard, racketu, šahu, tennisu single in double.
VI. mednarodni smučarski kongres se je vršil 10. februarja v Stockholmu. Zastopane so bile sledeče države: Švedska, Norveška, Finska, Francija, Češkoslovaška in Rumu-nija. Kongresu je predsedoval predsednik švedskega smučarskega saveza Hermelin, za podpredsednika sta bila izvoljena Horn, Kristijania, in dr. Minelle, Pariš, in za tajnika ing. Nor-ling, Stockholm. Po odobrenih poročilih mednarodne smuške komisije o zadnjem mednarodnem smučarskem kongresu L 1914. v Kristijaniji se je sklenilo, da imata Norveška in Švedska v mednarodni tehnični komisiji po dva zastopnika, Firiska, Nemčija in Švica pa po enega. Smuška komisija šteje eno mesto več (8), ki pripade Franciji. V imenovano komisijo so bili izvoljeni: za Švedsko: Nordenson in Norling, za Norveško: Horn in Amundsen, za Finsko: Bacius, za Francijo: dr. Minelle, za Švico: major Weber. — Z ozirom na splošno mednarodno olim-piado 1. 1924. v Parizu se je sklenilo, da se vršio isto leto mednarodne smuške tekme posebej v Chamonixu. Prihodnji Prihodnji mednarodni smučarski kongres se vrši leta 1923. v Pragi, kjer se bo skušalo osnovati mednarodni smučarski sa-vez. — Dne 13. t. m. se ustanovi v Ljubljani Jugoslavenski zimsko-sportski savez. Če bo agilno deloval, bomo Jugosloveni lahko kmalu stopili v mednarodni krog smučarjev.	D. Z.
LITERATURA.
R. Badjura: Vodič kroz Jugoslovenske Alpe, Slovenija,
514 strani, 7 zemljevidov, 74 slik, cena Din 110—.   Kot plod
dolgoletnega truda in dela je izdal znani naš športnik g. Badjura knjigo, na katero smo lahko ponosni. Knjiga je jugoslovanski Baedecker, obsega vso Slovenijo ter ima sestavljene vse naše alpske ture pregledno in praktično. Vrhu tega lažje izlete, pre-‘ gled Alp, navodila za turiste itd. O knjigi prinesemo še obširnejšo oceno, menimo pa, da nikomur ne bo žal, kdor bo segel po knjigi. G. Badjuri pa na uspehu prav iskreno čestitamo.
Prof dr. Fr. Bučar: Bibliografija za tjelesni odgoj na hrvat-skem jeziku do god. 1922. Dr. Bučar je izdal pregled vseh del in listov, ki so izšli v hrvaščini in ki obravnavajo telesno vzgojo naroda. Bibliografija obsega prva dela iz 1. 1773. Naše športnike bo zanimalo, da je izdajal Etbin Kristan 1. 1892. v Zagrebu »Hrvatsko-slovenskega ciklista« in 1894.—1896. leta pa v družbi drugih bržčas prvi jugoslovanski sportski list Šport. Knjiga je jako interesantna.
SPORT izhaja t. in 15. v mGs©cu. ^3 Naročnina četrtletno (6 številk) D 10*50; posamezne številke 2 D% inserati po tarifu, mm Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. mm Izdaja Športna zveza Ljubljana, mm Urejuje Stanko Virant, mmm Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, m
sa«
IS
IS
IS
IS
s
s
IS
s
IS
IS
IS
ES
Delniška glavnica: Din 60,000.000-
Jadranska banka Beograd
Rezerva: Din 30,000.000-
Podružnice:
Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice^ Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojavke :	Jadranska.
Afiliirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. — FRANK SAKSER STATE BANK : Cortland
Street 82, New York City. — BANKO VUGOSLAVO DE CH1LE:
Punta Arenas, Puerto Natalos, Pervenir.
Valparaiso, Antofogasta,
IS
s
(S
m
m
s
s
IS
IS
IS
IS
BI
IS
I
i
„IN D US”
d. d. za industrijo usnja in usnjatih izdelkov ::
LJUBLJPm
izdeiuje med drugim tudi
čevlje iz chrom-usnja
za tennis, čevlje za nogomet, . žoge za nogomet, dokolenice (gamaše) ter nahrbtnike in športne pasove ild.

Le
prvovrstno blago in delo po solidnih cenah
Bencin m Olje ej Mast. Pnevmatika
Vsa popravila in vožnje
Vugo-fluto
d. 3 o. j.
Ljubljana
Medič, Rakove & Zanki,
d. d. z o. z.
preje ZANKL sinovi LJUBLJANA,
ima v zalogi
pravi firnež
v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti; barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FedervveiB), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče kakor ludi druge v lo stroko spadajoče predmete. — Ceniki se ne razpošiljajo.
Osebni in tovorni avtomobili tvrdke
uFIAT“
WI€N -TldRIN
takoj dobavni
0. Žužek, Ljubljana, Sodna ulica 11
Tel. interurb. 461
fT^ohištvo in tapetniška delavnica.
Y Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelji, garniture za klube.
Žimnice.
Po nizkih dnevnih cenah.
Kuhinje.
Brata SEVER
LJUBLJANA -=
Gosposvetska cesta 13.
I Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani I
g)	prodaja iz slovenskih premogovnikov	g)
I velenjski, šentjanški in trboveljski 1 j	premog	f
§ vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava:
Prima čehosl. in angl. koks za livarne in domačo uporabo, kovaški in črni premog ter jajčne brikete. S
Naslovi: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva p. 15.
ostsasszjsostsasszssisoezsasescsisszjsisszsasscsas©