" . v 'C'-- BE. J&a . T f Novi krvavi izgredi v premoprskih okrajih. Pred Cayuga rovom, last Lackawanna družbe, je napadla 2000 oseb broječa množica skebov. —o— REDARJI PRETEPENI. Ko je prišel na pomoč ogroženim redarjem oddelek državne policije.. je padlo več strelov. -o- Sera nt on, Pa.. lO. maja. — ]*rtode politika zdrava in poštena. Tn edini kandidat, za to zdravo, ter pošteno politiko je — on, Roosevelt. Nadalje zatrjuje, da se ne bori zase, ampak edino le za narod. Ta ft, trdi Roosevelt, nima nobenega upanja na zmago, ako mu 'zaslepljeni' narod ne nabere delegatov. aOJAKL NAKOCAJTE SE NA GLAS NARODA". NAJVEČJI FN ».u t vffjp' n\rvx~xrrv • Tiskarski štrajk strt. Listi izhajajo kot prej. -u- Charter unije stereotipistov je bil preklican, ker se člani niso ho- ! teli pokoriti ukazu. I _o_ | * NOVA UNIJA. o S štrajkem chicaških tiskarjev in i stereotipistov se bavi eksekuti-va A. F. of L. Chicago, 11 L, 10. maja. —. James T. F reel, predsednik unije [ stereotipistov, je začel danes zvečer organizovati novo unijo, j Dopoldne je namreč razj til ) staro organizacijo radi nf^osuiš-nosti članov, ker se stereotipisti na njegov ukaz niso hteli vrniti na delo in tako pustiti štrajkujo-čih tiskarjev na cedilu. Charter linije je bi! preklican izkaznice proglašene neveljavnim. kakor tudi izdani potni listi. Danes zvečer je prišel iz Kansas City podpredsednik unije stereotipistov, -J. Summer, da t 'nnasra pri organizaciji nove n nije. Summer je mnenja, da spre j mejo najbrže nekaj članov stare unije v novo, toda le pod tem pogojem, ako se brezpogojno podvržejo sklenjenim pogodbam in anijskim principom. Izdajatelji listov so vsled tega seveda zelo oveseljeni in pravijo, da se je štrajkarski položaj izboljšal. Listi izhajajo sedaj ravno v taki obliki, kakor so izhajali pred štrajkomi namreč na 16 do 20 straneh. Washington, D. C., 10. maja. — Kksekutiva American Federation of Labor se je ha vil a danes s štrajkom tiskarjev in stereotipistov v Chicagu. Cuje se, da so prišle informacije, po katerih so pripravljeni chicaški izdajatelji na vse eventualnosti. Nekateri pa tudi pravijo, da bode še mogoče poravnati nesoglasje. JE CLARENCE W. T. RICHESON. Preiskava katastrofe "Titanica" v Angliji. Nek ladijski strežaj je izpovedal, da se je posadka polastila enega rešilnih čolnov. MORNARJI PODKUPLJENI. —o— Sir Cosmo in lady Duff-Gorden nista dovolila rešiti nesrečnikov ki so plavali v vodi. t -o- London, Anglija, 10. maja. — Pri današnji preiskavi "Titanic" katastrofe, katero vodi trgovska .zbornica pod predsedstvom lord Mersey a, je bilo predlagano odgo-denje zaslišanja kurjača Chas. Hendricksena. Tega bodo zaslišan ;li šele potem, ko bodo izpovedali častniki "Titanic" kar vedo. Hendricksen je namreč zatrjeval, da se nek čoln ni vrnil, in da ni hotel pomagati v vodi plavajočim J nesrečnikom, kper sta se temu uprla sir Cosmo in ladv Duff-Gorden. Lord Mersey je skušal tudi danes dognati, kako re razdeli šte-tvilo rešenih potnikov po razredih. Tekom preiskave se je izkazalo, da so se polastili kurjači " Titanic" rešilnih pasov v tretjem razredu, ko je udrla voda v njihove prostore. S. J. Rule, nek strežaj, je izpovedal, da je bilo v rešilnem J čolnu štev. 15 le kakih 4 ali 5 žen, 3 otroci, a 64 mož, skoraj sa-Jmi mornarji. Fred. Scott, ki je bil [zaposlen v strojnem prostoru, je potrdil, da so bili neprodirni oddelki odprti eno uro po koliziji, da bi mogle delovati sesalke. Oddelkov potem niso več zaprli. -r Revizija zastaranih patentnih postav. Predsednik Taft je pozval včeraj senat, da ga naj pooblasti za imenovanje, odseka, ki bo spora-I zumno z razsodbami vrhovnega zveznega sodišča pregledal zastarane patentne postave. - Debs kandidat socijalistov? Indianapolis, Ind., 10. maja. — | Izvrševal ni odbor socijalistične stranke se sestane jutri tukaj, da i pripravi vse potrebno za narod-! no konvencijo, ki «e začne v ne-t del jo. Najbrže bode nominlran ! predsedniškim kandidatom E. V. j Debs, če pa bi nominacijo odklo-i nil, imenujejo Emil Seidla, J. , Harrimana, M. Hayesa, D. McDo-i na Ida in Ch. E. Russella kot mo-j goče kandidate. j Preprečena linčarska sodba. t Montgomery, Ala., 10. maja. — {Prebivalci v Union Springs bi 'včeraj popolnoma kmalu linčali i nekega belca Alto Griffina, ki je bil aretovan pod obtožbo, da je [Umoril nekega Davisa v prepiru. ! Serifij se .ie še pravočasno posre-| čilo iztrgati morilca razjarjeni i množici in ga spraviti na varno. - Višja plača za delavce. ! Vseh osera tovarn za sukno in ,tkalnice v Rockville, Conn., so ;naznanile včeraj, da prostovoljno j povišajo plače za sedem in pol od-jStotka. Povišanje pride v prid 2500 delavcem. IBdtfdm^^rW* T A Ol Ikt 4 11/ \T\ A 1 Ik <»b Stovemin daily htiTl VeUizamMo - . #3.00 \jf -Li jLjL -L^l Ai/V/J-f 1JL 1 Issued every day eieept Sundays 1 bu ud 8000 mrocaikoT. K and Holidays. | _ ______________________i List slovenskih delavcev v Ameriki. | Ji TOLUrOH FlftJJtNB: 1987 GOKTLAHDT. SnUrad a« Second-Class Matter, September XI, 1903, at the Post Office at New York, H. Y., under the Act of Ooncrees of Kerch t, 1879. TXLXFOX PIIAEN1: 4t87 OOlTLim, NO. 112. — ŠTEV. 112. NEW YORK, SATURDAY, MAY 11, 1912. — SOBOTA, 11. VEL. TRAVNA, 1912. VOLUME XX. — LETNIK XX. Neža današnja slika nam kaže bivšega metodiatovskega pastorja (duhovnika) Richesona. ki Iv Ml radi umora svoje ljubice, Avis Linnell, obsojen na smrt. Za svoj din se bode pokoril na električnem stolu v tednu, ki se sadne s 19. J_____ ----------------- v i i i fcifi^,. ^.m Krasni novi In brasl parnik J MARTHA WASHIHGTOH ! (Avstro-American proge) odpluje ▼ sobot« dne 25. maja vožnja do Trsta samo H dni do Trata aH Rek« - • $3&00 Cena voznih listkov: do Ljubljane ... $38.60 do Zagreba .... $39.20 i Za posebne k »bine (oddelek med IL in III. imsredom) itaae roxn\% 1 f samo S4 00 vee u odrede, u otroke polovica. Ta oddelek posebno I drnilnam priporočamo. " | Vožnje listke je dobiti pri F^. 8AKSEB; 82 Cortlandt Bt., Kew Yofk. | Iz poplavljenih krajev, [i Povodenj vNew Orleans. Vsled vednih nalivov močno na-h rasla voda grozi poplaviti tudi! 1 to mesto. Voda 7 palcev visoka. -o- NEVARNOST SE VEČA. j Deževni viharji so položaj še po-i( ! slabšali. Zadnja poročila iz do-j line Mississippi so slaba. -o- New Orleans, La., 10. maja. —j j<>l> 10 danes ponoči je udrla vo- j o!> vznožju Ksplanada St., v L mesto in poplavila nekaj bližnjih ! j ulie. Voda stoji 7 paleev visoko, v i fer je deloma odnesla na nasipu 1 nameščene vreče s peskom. L i New Orleans, La., 10. maja. —!j j Zadnja poročila iz preplavljene jt j Mississippi doline so kaj slaba. \x j Strašni naliv so nevarnost še po-! večali. Vse težke vreče s peskom.,1 nameščene ob obrežju narasle reke. je odneslo, tako, da se je bati! j najhujšega. ! I Posebno kritičen je bil danes * | • »»lo/aj v N«*V Roads. Vsled tega 'j )H prišlo veliko število rešilnih čolnov, da spravijo vsaj del S 20,000 oseb brojeeega prebival-j stva mesta na varno. Tudi v Mo- 1 : reaville je položaj jako kritičen. f Bati se je, da bo nenadoma na-j stopila poplava zahtevala več-j j človeških žrtev. Guverner Sanders je že prisi- ' I lil večje število brezpolsenili za- S mor cev za rešilno delo. . . ( Natchez, Miss., 10. maja. — Na ? ! rasla voda je preplavila danes 1 evetoče mesto Vidalia. Va. V mestu stoji voda 4 do 6 čevljev vi- ' soko. Žene in otroke so spravili v Natefiez. Škoda na lastnini je ! zelo velika. j London, Anglija, 11. maja. — ( Lloydova zavarovalna družba je j izplačala včeraj $6,875,000 za po-1 top "Titanica". Kaj naredi kavo S franck franck! cl O fc> r o .TRADE-MARK. TRADEMARK. Franckova Cikorijja —rmnwini nfflffi^^tajg^MeawaiBga ntw—«MM>aMfeiiii—«ii mi, m glusoviia primes kave napravi VSAKO k'avo mnogo b-^šo, da ji prijeicn okus in vonj. FRANCKOVA CIKORIJA v štiri voglatih zavitkih je prava skrivnost pripravljanj dobre kave. Najboljši boleli ia krčme rabijo isto brezizjemno. POSKI'SITK k:;dar pripi avljaJ•• kavo v Vašej lastni liisi ils'preprn'nli se l-ail h' i ^hho poboljša. A aš grot-er ima isto t udi v;J Vas. Prepričajte se, da je na v.-ak vstaneš in predno jj> J* ideš k počitku, pij pravi pristni brinjevec in pomagal ti ','jj K bodf," Na tisoče ljudi je ozdravelo, kateri so poslušali 1,! »j. Mrsg: Kneippa nasvete. f> jt Zatorej vsaka družina, kateri je zdravje ljubo, bi se 5 K morala preskrbeti s domačim zdravilom to je pristni Kra- K kerjev brinjevec, katerega se dobi pri izdelovateljili ft | The Ohio Brandy j I Distilling Co. I ! 6102 St. Clair Ave^ Cleveland, O. | r Ali pa pri sledečih tvrdkah, kateri so • edini glavni razprodajalei za Ameriko: j Russ & ^Prendergast Bros. Co., Pueblo, Colo. The Slovenian Liquor Co., Joliet, HI, ■ ' Frank Petkovšek, Waukegan, HL ?! 1 A. Justin, Rock Springs, Wyo. NAZNANILO. Rojakom v državah Wisconsin iu Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik, gospod ANDREJ BOMBACH. kateri je od nas pooblaščen po birati naročnino za Glas Naroda in izdavati pravoveljaviu potrdila, ter ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem 1 TTpravništvo GIa» Narod«. Ako se je kakemu našemu na-: ročniku Pratika za letošnje leto zgubila ali raztrgala, naj nam pi-1 še* karto in mi mu jo pošljemo brezplačno, "Glas Naroda". nem obrazu ni bilo videti tuge; njene ljubke ustnice so se krožile na lahek smeh in v njenih živih očeh s«- jt- svetila solza, podobna jutranji biserni rosi. — bila je, kakor bi jo bila ravnokar blagoslovila ljubeča mati. pn-dno jo je izročila ženinovemil var-1 stvu. . . Naglo se je približala odru. pristavila stol. stopila nanj in se sklonila k mrliču ter mu dahnila na blede ustnice vroč poljubček, za tem št- jednega in še jedneg«, kakor v imenu sv. Trojice. Vmes pa mii ji- šepetala tako milo, tako sladko: "Vstani. ljubček moj. zunaj že čakajo svat je /. vozovi. «la se popeljemo k poroki!** Iu prijela jra je za mrzli roki. da bi ga privzdignila. V sanjah je Janko slušal Slav-kin glas. zadnjič je napel vse svoje moči in se dvignil poUoncu. toda bil je prešibek, preslab, njeno ime mu je zamrlo na ustnih, omahnil je in — izdihnil. V sobi je bil že zavladal mrak i in vzel mrtveca v svoje naročje. Na nebu se jt- prikazala večer- niča. ir .w Ko um bistriš, srce si blaži — v r isi i srce ti bodi vedno in povsod: kn ljubiš domovino svojo, misli: Človeku brat je človek, rodu rod; nregajanja se Varuj in razpora. sovraštvu v srcu m* dajaj prosto-1 ' ra ! Juh. Stritar. vše kriplje, da bi se kazal ravnodušnega. so vendar vsi vedeli, da se mu je moralo pripetiti nekaj izrednega. Kakor bi imeli sočutje z njim radi neznane jim nesreče, ki ga je doletela, ga ni nihče mučil z radovednimi vprašanji, ampak vsi so čakali, da jim sam razloži svoj čuden, žalosten položaj. O11 pa ni uiti z besedico omenil samega sebe. ampak zbijal je šale, da se je moralo smejati vse o-mizje. dasi si nihče ni mogel tolmačiti njegovega vedenja. Iu Janko je pil in pil mrzlo pivo. ne zmenivši s«' za to. da ga je mraziio in stresalo po vsem telesu. da so mu šklepetali zobje, kakor bi mu pregibal čeljusti električen stroj. Slednjič pa se mu je jeio blesti. Tovariši so ga nezavestnega spravili domov... Drugi dan so ga prepeljali v bolnišnico. Lotila se ga je pljučnica, ki ga je za cele počitnice 1 privezala na postelj. Le dobra in močna njegova narava ga je obvarovala smrti. Po prestani bolezni je bil Janko kakor prerojen. Nič več ni mislil na samomor. Spomini na Slavko so 11111 zdeli kakor sanje iz otroške dobe. Čudil se je samemu sebi. da si je hotel vzeti mlado življenje radi ženske, iir najsi bi bila najlepša na širnem svetu, j Poprej je bil- napol otrok, bolezen pa ga je napravila moža. Izgubil je sicer jeden ideal, vero v žensko zvestobo, ostalo pa mu je prepričanje, da je njegovo življenje vredno morda cel koš -takih idealov, in vessel je bil tega spo-' znanja. Janko je sicer okreval v toliko. 1 da je lahko nadaljeval svoje študije; ali dolga in nevarna bolezen je zapustila v njegovem telesu kal, iz katere se je počasi razvijala jetika. Dasi bolehen, je vendar končal svoje nauke pravočasno in postal suplent v mestu 11a deželi. Toda le nekoliko mesecev je mogel uživati prostost; bilo 11111 je od dne do dne slabše, moči so ga vedno bolj zapuščale, v legel 1 se je ter ni več vstal.*.. Do današnjega dne je še upal in gojil nade, da bo zopet okreval. da mu bo še sijalo zlato soln-ce, da bo še živel veselo življenje, danes pa veruje odkritosrčnim zdravnikovim besedam, da je-njegova ladja že blizu pristana... Vse te vesele in žalostne slike, vsi ti raznobarvni prizori, polni presladkih in pregrenkih spominov, ki so se kakor v kaleido-skopu vrstili pred njegovimi očmi. so docela prevzeli bolnikovo dušo in ga utrdili popolnoma. Na prozornih licih mu je zaigrala lahna rdečica, ki se je pa kmalu umaknila sinji bledobi; iz suhih ustnic 11111 je izginila vsa kri. le srce 11111 je bilo burno in naznanjalo, da to mirno ležeče o-kostje še živi. Zaspal je. Ali tudi spauec mu ni prinesel tako potrebnega miru. Njegovi razdraženi živci so ga kmalu začarali v bujne sanje. Videl je prostorno, dolgočasno sobo, tam v sredi je aigledafc čisto priprost mrtvaški oder, brez vsakega okraska, kakor kadar umrje kak berač. Nikjer žive duše, nobenega venca, le nekaj sveč je .zaspano brlelo in metalo slabotno razsvitljavo na mrliča... V tem mrliču je Janko spoznal samega sebe... V sklenjenih rokah je imel razpelo iu rožni venec, oči so mu bile na pol odprte in steklene. Grobna tišina in mir sta vladala okoli njega, le nadležne muhe so 11111 frčale z nosa na brado, z brade na roki, kakor bi se hotele norčevati z njegovo onemoglostjo, ali marsikatera izmed njih je morala plačati svojo predrzno nagajivost iu radovednost s smrtjo vbrezčutnem plamenu sveč... , Mrlič je ležal mirno, nepremično. Tedaj pa so se odprla vrata in v sobo je stopila starka, sklonjena iu vsa objokana, držeča v roki priprost venec. Janko je spoznal svojo mater, ki je gotovo žrtvovala zadnje vinarje, da je kupila svojemu prerano umrlemu j sinu skromen venec. Starka pa je položila venec nad sinovo glavo, i vzela v roke vejico in ga blago-1 slovita, potem pa je padla na ko-1 lena in krčevito ihtela... Slednjič pa so ji usahnile tudi solze, i ki so vsaj nekoliko lajšale njeno I bol — njeno gorje je bilo preveliko... * Mrlič je ležal mirno, nepremično. fn v drugič so se odprla vrata in med njimi se je prikazala deva, mlada, krasna kakor vrtnica. Obleka ji ni bila črna, kakor se spodobi pri mrliču, ampak bela, kakoršno nosijo neveste; na nje- I so postale nakrat grde, ostudne in tudi one so se smejale iu režale njegovi nesreči... Nikjer sočutja, nikjer prijaznega lica! I11 vrgel je od sebe vsa rožnata pisma, ki so obsegala toliko lažij, da so se razletela po tleh... Divjal je po-sobi, kakor bi bil obseden, bil je z glavo ob zid iu si ruval lase; njegove boli ni I10-' telo biti konec, le še bolj mu je razjedala notranjost, le še hujše so postajale njegove muke. Kaj 11111 je Storiti? Da bi nehal ljubiti tega zapeljivega, mameče-ga otroka, tedaj "bi si moral iztr-1 gati iz .prsi srce! Da- bi pa živel brez nje in gledal, kako ljubkuje jz drugim — ha, z drugim, ne, z drugim ne, prej bi 11111 zasadil fnož v prsi... Kako dobrodošla bi mu bila I sedaj smrt! Stopil je k oknu in se ozrl po stopnicah pod njim, ki jso ga tako privlačno, tako demo-1 nično vabile, naj si odpočije na njih. Iz tretjega nadstropja pa do pritličja je daleč in človek se utrudi, ako nima pod seboj trdne podlage... Že ni čutil več nikakih bolečin. že ni videl ničesar drugega, i več, kakor vabeče .stopnice, že se jt- hotel zavihteli... in zažvižga-1 llo bi bilo po zraku, stopnice pa jbi bile jokale krvave solze same-, ga veselja nad svojim plenom, — | [tedaj pa 11111 stopila pred motne in trudne oči podoba njegove lju-l j be, drage mamice, ki je žalostna (Upirala vanj svoje ljubeče oči, kakor bi mu očitala, da je čisto !pozabil na njo, ki ga je vendar1 : ljubila najiiesebičneje, najgorke-|je, najprisrčrieje — in izginile so jstopniee. Janko pa je nezavesten 'padel nazaj v svojo sobo. Kmalu se je Janko prebudil iz: 'nezavesti. Prišlo mu je v spomin, kako ga je podoba njegove drage mamice odvrnila od samomora. J In skoro je bil hud na svojo mamico; ako bi ne bilo nje, bi 011; sedaj že počival in užival mir in pozabijenje; saj je bil tako po-: itreben obojega. Ves razburjen je zapustil sobo.. Ko je stopil na ulico, je lilo ka-Jkor bi izlival iz škafa. In hvale-i j žen je bil naravi, da sočustvuje; jz njim, tla joka mesto njega, ker njemu vsled prevelike bolesti ni j porušila nobena solza razgretega liea. • Tedaj se mu je rodila v glavi; 1 strašna, grozna misel in 11111 hi-1 .[»oma prešla v meso in kri. Iz i okna ne skoei. v vodo tudi ne, krogi je si ne zapodi v glavo, svoji blagi niaiiifn' na ljubo ne stori ,tega, njej noče in ne sme otrova-ti vseh že tako maloštevilnih uric! j njenega življenja, 011a tega ni zaslužila,— toda ako se bode počasi zastrupljal z nerednim življenjem, ako bode polagoma venci, kakor roža, ki je izgubila svojo skrbno gojiteljico, kdo bo, j mislil ob njegovi krsti, da gleda j samomorilca, in njegova mamica se potolažena uda v božjo voljo, saj umrje previden in ga pokopljejo cerkveno... Zanj je minilo vse veselje, zanj ni bodočnosti. Cesa naj se še nadeja na tem svetu, ko ga je varala in zapustila ona, za katero bi bil tako rad dal svoje življe-i nje, svojo srčno kri? Umreti ho-, če. počasi polagoma bode hiral in nihče ga ne bode dolžil samo-ubojstva. In danes hoče storiti j prvi korak, ki ga izdatno približa večnosti, danes hoče izpiti prvo kapljico strupa, ki bode v zvezi z naslednjimi skrivaj, toda dosledno uničevala njegov organizem. dokler 114* omahne, kakor se poruši drevo, katero so razjedli nehvaležni črvi... ! I11 ni se vrnil po dežnik. Kakor bi an bil zapustil razum, je začel dirjati po mestu, da so se ljudje radovedno ozirali za njim. Divjal je naprej in naprej, kakor bi te-, kel za stavo z električnim train-wavem 111 kakor bi hotel prehiteti vse dunajske izvozčeke. Mar-sikakeniu stražniku se je* zdelo sumljivo njegovo počenjanje, toda. ker je bežal kakor burja, ga ni ustavil nihče. Dež pa je vestno ,vršil svojo nalogo. Premočil ga je docela, da je kar eurkljalo od jnjega, kakor bi ga bili ravnokar izvlekli iz Donave. Obleka ga ni še nikdar tako tesno ovijala, a tudi mraz mu še ni nikdar segal .tako do kostij. Ves upehan je dospel do gostilne, kamor so po navadi zahajali njegovi tovariši. Postal je nekaj (časa v veži in otiskal premočeno obleko, ki je solzila kakor studenec, potem pa je mirnega in veselega lica stopil v pivnico, kjer je našel mnogo znancev, ki so za-jčujeni zmajevati z glavo, ugleda vši redkega gosta v takem sta- j n ju. Dasi se * je Janko trudil na GLAS NARODA, 11. VEL. TRAVNA, 1912. nedolžna, otročja, neizkušena!... j Kako goreča ljubezen je kipela i iz njenih naivnih, odkritosrčnih 1 besedi j ! Kako nestrpno je vedno pričakoval njenega ljubkega pi- 1 semea! In jedno je bilo ljubezni-jvejše, jedno slajše od drugega; j jjedno ga je bolj mamilo kot dru- i go, ljubil jo je vedno bolj — do blaznosti... < Na Dunaju se je Janko kolikor j i mogoče ogibal večje družbe. Nič 1 'se ga ni prijelo, da so tovariši de- j lali dovtipe iz njegovega samo- » tarstva. Kaj so mu bili tovariši, j ako ga je ljubila ona.'! J11 še ka- J i dar je bil v družbi, je vedno tre- 3 pel al. da bi kdo izvlekel njemu ■ tako sveto ime in ga valjal po 1 svojih preprostih ustih. Zato pa L je bil najraje sam. Kadar mu je < j bilo dolgčas, pa je vzel v roke j] ; njena pisma, iz katerih je puhtela tako gorka ljubezen in tako ;< blagodejno vplivala na njegovo « bolno dušo... Tako jima je teklo leto. Ljube-11 z en, ki sta jo zlivala v pisma, seji je vedno večala in krepkeja vra- < čala nazaj. Že se j«- bližal čas po- 1 čitnic. Kako sta hrepenela videti ] jdrug drugega! Kako težko je pričakoval Janko trenutka, ko stis- t ne na srce svojo izvoljenko, kako;1 strastno si jt- želel poljubiti jo na . 'listna, na oči! Koliko načrtov, |1 prekrasnih načrtov sta si bila na-jI pravila, mt^d letom ! !| Nekaj dni j pred počitnicami ji ,'pa je dobil Janko tako pisemce: i ti Dragi Janko:— i, 1 I ()'"e so prišli na sled na ji- i] ni zvezi. Kaj sem vse morala !| pretrpeti radi tega! Radi mi- i' i ru v hiši Te rotim, da usta- i* • j ; viš vsako nadaljno dopisovat | nje z menoj! Tudi čas je pre- 1 menil marsikaj. !] Slavka. ] Nesrečnika, ki je bil po nedolž-j1 jnem obsojen na vislice, gotovo ni '. ■ huje pretresla vest, da bode vj^ jednem dnevu visel med nebom1 in zemljo, kakor ie zadelo Janka ! I 1 ;to kratko, a vendar tako uniču- ijoče poročilo. Sprva ni verjel j .svojim očem, neštetokrat je pre- j j jčital usodepolno pismo, a vedno!, je stala v njem ista žalostna res-j' niča, tla Slavke ne more imeiio-i' vati več svoje, da so strte njego- . J . . . . . 11 ve peroti, uničeni vsi njegovi upi, j vse nade, vsi načrti. 1'grabili sol mu njo, njegovo vse, njegovo živ- I jen je.! Da bi se bila ona zlahka 'dala privesti do te lakonične od-j (povedi, to 11111 ni šlo v glavo, to j se mu je zdelo nemogoče. Ne. ona Slavka, ki mu je še pred kratkim ' j prisegala dosmrtno zvestobo in u-'t danost, ki je še v predzadnjem l pismu izražala neskončno hrepe-^ ; i len je. zopet videti in objeti svo- jega ljubčka, ona Slavka ni bila j jZinožna tako bridke prevare. Ne, • naj si je bil kriv ves svet, ona je bila nedolžna... 1 II Ali prava, resnična ljubezen ne ; pozna nikakih ovir, nikakih za- \ prek! Slavka pa se 11111 je odpo- < jvedala le radi ljubega miru, radi | jsniru v biši mu je zadala tako J grozen, strašanski udarec. I11 počasi kakor tat se je vtiho- ( tapil v njegove misli dvom. ga je', li sploh kedaj resnično in istiuito | ljubila, ali pa se je udala le nje- , govim sladkim besedam, ki so ji ( prve obljubljale novo mikavnej-'3 še, še neznanih čarov polno živ- , 1 jenje... ^ Kaj pa pomenjajo besede: i "Tudi čas je spremenil marši- 1 kaj' l Ali je mogoče, da se tako ; vroča, tako iskrena ljubezen iz- s premeni v dveh ali treh dneh, in > naj bi delovale proti nji vse pe- j iklenske sile?! Morda se sama ni 1 zavedala, da vse njeno nagnenje j do njega ni bila prava, pristna \ ;ljubezen, ampak le neko sugeri- t rano čuvstvovanje, podobno , cvetki, kateri vzame mlado živ- j Ijenje prva slana. | In vzel je v roke vsa njena pis- a ma. Za hip se je zatopil v one t sret-ne čase, ko so mu bila ta rož- s nata pisma še v tolažbo iu v s pod- > hudo pri njegovem delu. Sedaj pa t je minilo vse. Ali niso vse te pri- 1 jazne besede, vsi ti presrčni po- \ zdravi, vsi ti najgorkejši poljub- j čki le bridka, krvava ironija?! 1 I11 zazdelo se mu je, da so se i vse te mrtve črke nakrat spreme- š nile v grde ostudne pošasti. A vse t te grde in ostudne pošasti so pri-!t cele plesati pred njegovimi očmi j razposajene, divje plese, kakor bi r se mu roga le, da je nekdaj verjel r mamljivim besedam, ki 11111 jih je č pisalo mlado, neizkušeno dekle...'o Ozrl se je po sobi, kakor bi ho-'r tel poiskati si koga, ki bi imel z s njim vsaj malo usmiljenja, soču- j tja, pa glej, tudi tiste mirne sli- č ke po zidu, ki so ga prej gledale č tako prijazno, tsrko prikupi ji vo,' l zlati časi, ko je ves blažen sedel poleg svoje izvoljenke in kramljal z njo o ljubem božjem svetu! Kako neprisiljeno sta se smejala medsebojnim dovtipom! Dasi je bil Janko prepričan za trdno, da) 1 ga Slavka ljubi, se je vendar bal j govoriti ji o ljubezni, v strahu, . da bi potem minilo 0110 prijateljsko in odkrito občevanje med njima, ni si upal, odgrniti skriv-i nostnega zagrinjala, za katerim, je slutil prepad... Slednjič pa je bil prisiljen, sto-| riti odločilen korak; kajti dnevi počitnic so minevali kakor zgineva spornladni sneg. Na odhodni-1 ci, katero je napravila Čitalnica poslavljajoči se mladini, se je bil namenil, izvršiti svoj načrt. Ves; I dan je izbiral in iskal primernih izrazov, s katerimi bi odkril svo-1 ji Slavki ljubezen. Prihajale so; jinil v spomin besede, katere so junaki iz stoterih romanov rabili v podobnih slučajih, toda nobena j mu ni bila povšeči, z nobeno ni bil zadovoljen. Takoj pri prvi četvorki je po-1 skusil svojo srečo. Poklonil se je! Slavki, ki 11111 je pritrdila smeh-. Ijajoča. Bila je krasna kakor Ve-j sna; neka blažena sreča, spojena s pritajeno žalostjo, ji je sijala iz 1'nedolžnih očij, ko jo je odvedel : med pare. ki so že šetali po ples-' ■ ni dvorani. i Š«- enkrat je Janko premišljal, ni li greh, da hoče tega nedolžnega otroka iztrgati iz d o seda-/ njega mirnega, brezskrbnega živ- i Ijenja in pahniti v vrtinec skrbij; in bridkostij? Že je hotel "žrtvo-1 vati samega sebe, da ne bi kalili sreče temu angelju. Tedaj pa se je Slavka obrnila j k njemu in ga vprašala: "Kaj j tako žalostno premišljujete, go-j spod Gruden? Ali bi mi ne mogli j (zaupati svojih skrivnostij 1 Mor-' tla bi vas potem žalost minila. ' In pri tt-111 ga je pogledala tako I zaupljivo, tako proseče, da bi jo 'bil najraje objel in stisnil na sr-j ce... j "Boli me. ker moram proč od i vas, ne tla bi vedel, ali se boste j kedaj spominjali svojega najuda-j ltejšt-ga oboževatelja ! Oprostite, I gospodična Slavka, nočem vasža-j liti, ali ne tb'< mi miru, moram j vam povedati, kar vam je že ti-i sočkrat povedalo vse moje obnarl šanje in vedenje proti vam, kari leutim že dolgo časa in kar sili z i vulkansko silo na dan, da vas: ljubim, ljubim bolj kot svoje vse,! svoje življenje! Zdaj pa izrecite nad menoj svojo sodbo in povej-j ti* mi, ali smem nest i s seboj za-1 vest. da mi vračate milo za dra-igo?" Kar sapo je zadrževala, da ne bi ji ušla kaka besedica. Prvič v njenem življenju so ji donele na uho take sladke besede... "Ne vem —" In zopet ga jej pogledala tako milo, kakor bi mu! hotela očitati, da še ddsedaj ni uganil, ali mu je naklonjena ali( ne. "Oh, kako bi smel ta vaš "ne, vem'' tolmačiti kot pritrditev!", "Da, smete!" Pri teh besedah se je tako tes-l no pri vila k njemu, da mu je po-j stalo i>ri srcu toplo, tako toplo...' K sreči je reditelj zaklieal: nastop! kajti Janku je šetanje nakrat postalo prepočasno, najraje bi bil prehitel vse pare in vsakemu posebej pripovedoval o svoji sreči... Sam ui vedel, kako je prepletal četvorko. tako je bil omamljen. Zdramil se je šele pri finalu,; j ker je sodnikova Pavla zastokala. ko 11111 je podala roko... Ko 11111 je Slavka pri slovesu v znak ljubezni stisnila v roko vrtnico, katero je prej nosila na prsih, so se obema lesketale v očeh! solze, sladke iu grenke solze.... i * * * 7/ ' Žalosten iu potrt je zapuščal Janko rodno mesto; saj ni zapuščal samo svojih domačih, zapu-, jščal je svoje vse, svoje življenje, svojo bodočnost, svojo Slavko... J Tako težko, tako tesno mu je bilo pri srcu, kakor bi se poslavljal brez nade, da se še kedaj povrne. Toda ta žalost ga je minevala od dne do dne, udal se je v svoj položaj s prepričanjem, da tako mora biti, ako hoče, da bo Slavka kedaj res njegova, da kedaj lahko pogumno stopi pred njenega ponosnega očeta in ga prosi za njeno roko. Izpoznavši, da si < mora svojo miljenko šele priboriti, se je s podvojenimi močmi 1 lotil učenja. ~ ] Cesar si ustmeno nista mogla j povedati, to sta si razodevala v pismih, v katera sta vlivala vsa 1 svoja čustva, vso svojo srečo in ] nesrečo. Iz nežnih Slavkinih pi- 1 se in se je Janku šele odkrivala i njena blaga dušš^Bilk je še tako 1 B o 1 ■ i k. Spisal J. T—s. Suplent Janko Gruden že dva Meieca ui mogel iz sobe. Dasi so mu zdravniki že večkrat izjavili, da je neozdravljivo bolan in ako-ravno je kot izobražen človek dobro vedel, da je jetika nekak prvi stadij smrti, je vendar še upal iu se tolažil, da bo zopet okreval in prieel novo, vse drugačno življenje. Kdo bi 11111 štel v zlo, tla so se mu porajale v mladem srcu še vsakojake nade in želje, da je hotel še živeti, saj je bil star je-dva 26 let... Lilo je spomladi. Vsa narava je vstajala in klicala k življenju. Janko je nervozno ležal na belo pogrnjeni postelji. Pogled mu j.e bil utrujen, a vendar .nemiren, nestalen. Zadnji žarki zahajajočega solnca so radovedno silili skozi pol odprto okno v njegovo izbo. kakor bi se hoteli prepričati. je-li št- diha ta živi mrtvec, ter mu zlatili upalo lice. Koža mu je bila prozorna kakor pajčolan, da so se videle kosti, kakor bi bil spustil nanj Rontgenove žarke... Kavno je bil odšel zdravnik. V "..-dal je Janku še enkrat in odločno, da nima prav nikakega upanja več, da so štete urice njegovega popotovanja po materi zemlji, naj torej uredi vse potrebno ... Osuplo je poslušal bolnik odkritosrčen odgovor. Do sedaj mu nikakor ni hotelo v glavo, zakaj bi bila usoda ravno njemu tako nemila; do sedaj se na nikak način ni mogel sprijazniti z žalostno mislijo, zakaj bi ravno on ne Miiel piti iz opojne čaše življenja, do sedaj ui mogel in ni liotel verjeti, da bo moral tako mlad iz tega sveta, ne tla bi se mu bila izpolnila le jedna njegovih želj... Danes pa je bil nakrat prepričan, da zanj niso upi, uiso nade, da ga ne reši noben čudež več... Nekaj tesnega 11111 je objelo trudno dušo, mraz 11111 je pretresel vse kosti, slednjič pa se je le udal v svojo usodo in se umiril... Zamislil se je v svoje preteklo življenje. Rojenice 11111 niso bile natresle dragocenih darov v priprost o zibelko, delavčevega sina je čakalo le trpljenje, beda. V pomanjkanju in revščini so mu tekla mladostna leta. Skrbni stariši in dobri ljudje so ga spravili v šolo, kjer se je pridno učil ter srečno dovršil gimnazij. Nakrat je stal na razpotju, ali v semenišče ali na Dunaj, tu brezskrbno in mirno življenje, tam boj za vsakdanji kruh. Četudi je njegova blaga mamica že od nekdaj gojila skrito željo, da bi nekoč videla svojega prvenčka pred oltarjem, ga ni niti z jedno besedico silila v duhovski stau, rada se je odpovedala svojemu idealu, da bi le bil srečen njen sinček; hudo ji je le delo, da ga ni mogla podpirati; kajti doma je bila družina narastla samih dobrih in zdravih želodcev. In Janko je odpotoval v cesarsko prestolico učit se filozofije — navezan sam na-se. S pridnostjo in vstrajnostjo se mu je posrečilo, dobiti službo domačega učitelja pri nekem češkem plemiču. Med letom je bival na Dunaju, o počitnicah pa na Češkem. Tako sta mu mirno potekli prvi dve leti visokošolskega življenja. Koncem drugega leta pa je prišel domov, hoteč posvetiti svoje proste dneve svojcem, ki so že hrepeneli, videti svojega Jan-' ka... Tedaj pa se je pričelo za mladega filozofa novo življenj?, ona doba, ki prinaša človeku toliko veselih, pa tudi ne manj žalostnih trenutkov, ona doba, v kateri se čuti človek najmočnejšega, v resnici pa je najšibkejši, podoben trsju, k a tepe ga upogue vsaka sapica — doba sladkostij 111 bridkostij prve ljubezni. Na zabavnem večeru v Čitalnici se je seznanil s Slavko, hčerjo petič nega in ponosnega trgovca. Ko je bil napravil maturo, je bila ie otrok, med njegovim bivanjem na Dunaju pa se je razvila v pravo krasotico, ki je razvnemala srca celo starejšim gospodom. — Njen pravilen, nežen obrazek je očaral vsakogar, njene nedolžne oči bi bile ukrotile leva, taka o-mamna moe je sijala iz njih. Tudi Janko se ni mogel ubraniti njeni nadvladi, v kratkem • času ji je bil udan z dušo in telesom, vse njegove misli so bile pri njej, vae njegove stopinje so ga vedle ▼ njeno bližino. Slavka je opazila, da Janko le radi nje zahaja v družbo, in ni ga podila od sebe, celo prednost mu je dajala pred drugimi. 0i»t kje so oni srečni, [ Delo | 3 pri katerem se pripogi- | bate, hodite, vzdigavate, I sklanjate in vspeojate — C delo v vlažnih prostorih | — delo pri katerem sle I 1 razpostavljeni k nagli iz- i l premembi gorkote, oslabi p obisti, toda [ Severova Zdravila f za obisti in jetra i iStnn'i KUbrr ud Livcr R«što, j toda uradniku se je zadeva zdelaj 1 sumljiva in mu je ni izročil: ko ijje vprašal po telefonu glavni u-i rad, je bil njegov sum opravičen.; i Toda lopov je ostal trden pri I svojem načrtu. Sel je v četrti u-i . rad in bil tam končno dobro po-' plačan za svoj trden sklep, ker izročili so mu vrečo z 18,000 kronami. Svojo lopovščino je pro-vzročil na jako enostaven način. Sel je k ženi nekega pismonoše, | o katerem je vedel, da ga ni do-j' »ni; prosil ženo, da naj mu poso-j Jdi staro, ponošeno uniformo, češ,' da jo rabi za predpustno šalo in žena je ugodila njegovi prošnji.! . j Potem je šel v poštni hlev, uka-j izal takoj vpreči poštni voz, češ, potreba ga je za "izvanredno, 'službo : to so mu storili, ne da bi se obotavljali. Ukazal je posti- . Ijonu in dečku, kateri raznašajj brzojave, <|a se vsedeta na kozla, [i kar sta seveda tudi napravila, j I Vozil se j«> oil jednega poštnega i urada do drugega po pismeno po-! što, katero so mu tudi takoj uro-! čili. Te poštne pošiljat ve so bile brez vsake vrednosti, zato jih je tudi oddal na kolodvoru. Potem je šel peš v poštni urad v Kisba-Jehergassc; med potjo si je pri ne- , ikem branjevcu izposodil ročni voz in potem v uradu zahteval jtudi vrednostne pošiljatve* katetre je tudi dobil proti podpisu j" Ernest Brandl". Lopov je od-I potoval še isto noč na Dunaj. Nek poštni uradnik je medtem že uvedel o slepariji in naročil policaju na kolodvoru, da naj strogo ,pazi na vse odpotujoče in gleda, 'da zasači lopova. Uradnik je po-1 j Ani molčala plaho in sramežljivo — mračen in neskončno pokojen je bil pogled njenih brezli-kih očij. in ponosno, kakor carica, je spuščala s svojih pleč prfrpurni od krvi namočeni plašč, čigar rob se j«* zgubljal sredi razmesarjenih trupi. A umira je vsaki trenutek, smo bili neumrljivi kakor bogovi. Iu znova je rjovelo neizmerno mor je človeških teles, iu v vsi svoji sili je udarilo oh steno. In znova se je odbilo in tako mnogokrat, dokler ni utrujeno zaspalo in u-tihnilo. Jaz gobavi sem stal prav ob steni in videl, da se pričenja zibati ponosna carica, in da strah pred razrušenjem krčevito pretresa vse njeno kamnje. j "Ona se rušil" — sem zakričal. Bratje. ona se ruši!" "Ti se motiš, gobavi," — so mi odvrnili bratje. "In tedaj sem jih zaprosil: "In četudi stoji ona, ali ni vsako truplo stopinja k višini? Nas je mnogo, in življenje naše je težko. Pokrijmo s trupli zemljo; na trupla nakopičimo nova trupla iu (tako pridemo do višine. In čeprav ostane samo eden — videl bo nov svet." V veselem upanju sem se ogledal — iu videl sem samo hrbte, 'ravnodušne, tolste in trudne. V neskončnem plesu so se vrteli oni štirje, hodili skupaj in narazen, in črna noč je bljuvala mokri pesek, kakor bolnica, in v nedotaknjeni veličini je stala stena. I "Bratje!" — sem ponovil. 14 Bratje!" A moj glas je bil gnusen in moj dih smrdeč in nikdo me ni hotel j poslušat i gobavega. Gorje!. . . Gorje!... Gorje!. .. __________ - --- MATIJA POGORELO, trgovec t zlatnino. V zalogi imam tudi znake vseh slovenskih Jednot iu Zvez ter prodajam iste po primernih cenah. Matija Pogorele, 20 East Madison Street, -Room 1114. Chicago. Til. ta je bila vsa raz« efrana, da sej je videla žolta koža. njena pleča toščena, in nje grudi, ki so že unogim dale življenje, so bile su-ie in so visele navzdol, vse izpite . »d materinstva. Stegnila je roke < »roti steni — iu vsi pogledi so s jim sledili: izpregovorila je. in v 1 jjenem glasu je bilo toliko bole- j »ti. da je sramežljivo utihnil o- 1 »upni krik gladnega. ; "Vrni mi moje dete!" — je za- . dicala ženska. 1 Iu mi vsi smo molčali in se ško- s loželjno smehljali in čakali, kaj < »dgovori stena. V sivokrvavih 1 isah se je svetil na steni mozeg < »nega, ki ga je nazivala ta ženska -'moje dete", in mi smo nestrpno 1 11 v strahu čakali, kaj odgovori 1 >odla ubijalka. In bilo je takoj ilio, da smo slišali šum oblakov,]' >lavajočih nad našimi glavami, in ;elo črna noč je zadušila ječanje < svojih grud i j, in je le z lahkim ivižgom bljuvala žgoči drobni pc-;ek. ki je razjedal naše rane. In 1 :nova je za donel a surova in gren- . ca zahteva: jI "Neusmiljena, vrni mi moje ' lete!" Vedno bolj strašen in be-j' ;en je postajal naš nasmeh, a po-j i ila stena je molčala. In tedaj je ' itopil iz molčeče t^lpe krasen in J ■mereii starec, iu postavil se je < ik ženske. ji "Vrni mi mojega sina!" — je i :aklical. Bilo je tako grozno in * ,eselo! Moj hrbet se je jezil od i nraza. in moja ramena so se krči- ! a pod nepoznano in silno močjo, J 1 moj tovariš me je suval ob bokJ rrusil zobe, in v šumečih, dolgih alovih se mu je valil smrdeči dih z gnjijočih ust. < In glej. spet je stopil nekdo iz'I olpe in je za klical: "Vrni mi mojega brata!" In spet je stopil drugi in je re-i cel: "Vrni mi mojo hčer!" ,j I11 glej. pričeli so hoditi moški u ženske, stari in mladi, in so f irostirali roke. in neizprosno je!( louela njih grenka zahteva: "Vrni tui moje dete!" Tedaj seni tudi jaz, gobavi, za-, •util v sebi silo in smelost, in stopil sem spred in zakričal silno in j »t rasno : "Ubijalka! Vrni mi samega! sebe!" A ona — ona je molčala. Tako lažnjiva in podla delala sej je. da ne sliši; in zloben smeh jej pretresel moja izjedena lica, in brezumen srd je napolnil naša trpeča srca. A ona je molčala,! ravnodušno in topo, in tedaj je1 r ga, gladnega volka. Njena oble- z ognjenimi strašnimi očmi, ozar-jujočima črna brezdanja brezdna, mračno, ponosuopokojno steno in vsmiljenja vredno kopico dr^eta-jočih ljudi j. Kakor k tovarišu, stiskali so se k steni in jo prosili varstva, a ona je bila vedno naša sovražnica. In noč je bila vsa raz-srjena nad našo malodušnostjo in plašljivostjo, iu pričela je divje krohotati se, tresoč se svojim sivim. lisastim trebuhom, in stare, plešaste gore so lovile in shranja-le ta stanski smeli. Odmevajoč ga je ponavljala mračno razveseliv-sa se stena, razposajena je valila na nas kamnje, ki je drobilo naše glave in raz mesa rja 1 o naša telesa. iTako so se veselili ti velikani iu klicali drug drugemu; veter jiui je žvižgal divjo melodijo, a mi smo bežali in s strahom prisluškovali. kako silno buči nekaj podi zemljo, silno iu votlo, iu tolče in! prosi na svobodo. Takrat smo vsi molili: j Ubite nas!" A vmiraje vsaki trenotek, smo bili neumrljivi kakor bogovi. Prešel je tudi ta izbruh brezumnega gneva in veselja, in noč je plakala solze kesanja in težko vzdihala. bljuvaje 11a nas mokri pesek, kakor bolnica. Mi smo ji z radostjo odpustili vse, smejali-se ' ji izneinogli in slabi, in postali ve-j1 seli, ko otroci, kakor sladko vetje'' se nam je zdelo vpitje gladnega, t in z veselo zavistjo smo zrli naj one štiri, ki so hodili skupaj in narazen iu se vrteli v v brezkončni nem plesu. h In s časom smo se začeli vrteti 1 tudi mi; tudi jaz, gobavi, sem si 1 dobil začasno tovarišico. In to je i bilo tako veselo, tako - prijetno! 1 Objel sem jo in ona se je smejala, in njeni zobje so bili belkasti, bel- , kasti iu lica rožasta, rožasta. Bilo , je to tako prijetno! Ni treba bas videti, kako se je < to zgodilo; veselo so škripali zob- j je, poljubi so postajali vedno bolj . {okusni in z radostnim krikom sva ; pričeli biti se in grizti drug dru- . igega. In tudi ona s s svojimi be-!j limi zobmi me je bila po bolni'; zarivala v moje grudi, in prišla je , I prav do srca — bila me je goba- ; ivega in bednega, tako bednega.1. In to je bilo strašnejše še, ko gnev , noči same in brezdušni krohot zi- d da. Jaz gobavi, sem jokal in dr- . getal od straha, in natihoma. da'j me nobeden ni videl, sem poljub-', Ijal gnusne noge steni, in prosil < jo. naj mene, samb mene. pusti v , ioni svet, kjer ni blaznih, in ni lju-'; dij. ki ubijajo drug drugega. Aj, stena me ni izpustila. In bljuval i |seiu na njo, bil po nji s pestjo in ' kričal: ( , "Poglejte jo ubijal ko! Onase , j vam še smeje." t A moj glas je bil gnusen, in moj [dih smrdeč, in nikdo ni hotel po- 1 slušati me. gobavega. j> III. I I11 zopet sva lazila* okrog, jaz! in moj gobavi tovariš, zopet je bi- f 10 šumno krog naju, zopet so mol-j čeče vrteli se oui štirje, otres&lij prah s svojih oblek in oblizavali ; krvave rane. No mi smo bili trud- -1 ni. bilo nam je tužno, in življenje 1 nas je težilo. Moj sopotnik je se- * del, jeduakouierno je udarjal po ' zemlji z oteklo roko. iu šepetal' naglo s svojim gnusnim glasom : * j "Ubijte nas! ubijte nas!" I Naglo sva skočila na noge in se vrgla med tolpo, a takoj se je razšla, in videli so se bili samo hrbti.. In klanjala sva se hrbtom iu prosila : 1 "Ubijte nas!" A nepremični in gluhi so bili hrbti, kakor stena. To je bilo tako strašno, ko ne vidiš obrazov ljudem, temveč samo hrbte, ne-, premične in gluhe. Moj sopotnik me je zapustil. Zagledal je obraz, prvi obraz, in • bil je prav podoben njegovemu, j ves strašan iu razjeden od ran. Bil je to obraz ženske. Nasinehljal I se ji je, in hodil okoli nje, iztegu-1 joč svoj vrat in razprostiraje oko-; 11 sebe smrad, in tudi ona se mu je nasmehnila in povesila oči, ki ,so bile brez trepalnic. I In pričela sta se ženiti. Iu vi [trenotku so bili vsi obrazi obrnje-| j hi na njiju, iu glaSau, krohotajočj smeh je pretresel zdrava telesa: tako smešno*je bilo videti to ljubimkanje. Smejal sem se tudi jaz, (gobavi: glej, neumno je ženiti se, če si tako grd in bolan. "Norec!" — sem mu rekel z nasmehom. — "Kaj naj počneš ž njo?" Gobavi se je prevzetno nasmehnil in odgovoril: "Trgovala bova s kamnjem, ki . pada raz zida." "Pa otroci?" " Otroke bova ubivala!" 1 Kaka neumnost! Roditi otroke, Stena. Ruski spisal Leonid Andrejev. Prevedel A. G. t I. Oprezno sva se priplazila do zidu, jaz in moj gobavi tovariš, iu pogledala sva navzgor. Grebena stene ni bilo videti; ravna iu gladka je kipela v zrak, in zdelo se je, kakor da bi rezala nebo na dve polovici. Naša poloviea neba je bila temuorujava. a proti obzorju temnosiva, tako, da ni bilo mogoče razločiti, kje končuje čr-iui zemlja, iu kje pričenja nebo. In zadavljena od zemlje in neba. je sopla črna noč, ječala votlo in ♦ e/ko. in z vsakim vzdihom je bljuvala iz svojih grudi ostri in pekoči pesek, ki liani ji* žgal neusmiljeno naše rane. "Poskusiva splezati čez," je1 rekel moj tovariš, in njegov glas je bil ostuden in smrdeč, prav ta- j ko, kakor moj. Nastavil mi je hr-lw-t. iu jaz sem stopil nanj; a ste-nit je bila vse previsoka. Kakor Itebo. sekala je tlldi zemljo iu je ležala na nji podobna tolstemu sitemu zmaju, izginjala v brezdnu. vspeujala se do gora. a glavo in rep je skrivala za obzorjem. "No, podeliva jo torej!" je predlagal gobavi. " Poderiva jo!" s«-ni pritrdil jaz. I nzagnala sva se s prsmi oh >id. in j »obarval s«' je k krvjo na- j šili rau. A ostal je nem in nepremičen. Prijel se nas je obup. "I"hite nas;" sva stokala in la-! ;.ila naprej, in vsi so se z gnusom j obračali od naju: in videla sva. kako »o nekaterim hrbtišča kar vzdrgetavala od velikega studa. Tako sva prilezla do gladnega. j Sedel j«* naslonjen na kamen, in zdelo se je. da sam kamen trpi pod i njegovimi ostrimi, bodečimi kost-1 mi. Na njem ni bilo niti košček a mesa, kosti so ropotale, če se je ! zganil, in suha koža je zaškripala.! Spodnja čeljust mu je visela na vzdol. in iz temne odprtine 11st | mu je prihajal suh in hripav glas:j "Laa—čen sem!" A midva sva se zasmejala in, drsala hitreje dalje, dokler nisva j' treila na štiri, ki so plesali. Hodili j' so skupaj in potem spet narazen, objemali drug drugega in vrteli se. in njih obrazi «0 bili bledi, iz- • mučeni in resni. Kden izmed njih]' je začel jokati: končal je plesati 1 tisti brezkončni ples in je prosil, • la bi nehali, a njegov tovariš ga 11 je molče objel in zavrtel, in ko so: pričeli znova hoditi skupaj in speti narazen. 11111 je ganila pri vsakem j koraku velika iu motna solza na i tla. [ ''Jaz hi tudi rad zaplesal" — ! je dejal moj tovariš; a jaz sem ga povlekel naprej. Zopet je stala! pred nami stena, in pred njo sta} čepela dva človeka. Eden izmed njiju je v enakomernih presled- ] kili bil s čelom ob steno, dokler ni , zgubil zavesti in se zgrudil na tla, j a njegov tovariš je zrl resno nanj, otipaval njegovo glavo iu potem steno, in ko je oni prišel spet k zavesti, je rekel: "Treba še: ni več mnogo osla-' lo." in gobavi se je zasmejal. "To so uorci" — je dejal in na-j pihnil lica. To so norci. Mislijo,! da je tam zunaj svetlo. A tam je 1 prav tako temno, in prav tako lazijo po tleh gobavi in prosijo: u-bite nas." "A starec?" sem vprašal jaz. 1 "Kaj starec.'... je odgovoril j gobavi. Starec je neumen, slep in ničesar ne sliši. Kdo je videl luknjo, ki jo je vrtal v steno? Ali si jo videl ti? Ali jaz.'" In razsrdil sem se in ga udaril po mehurjih, ki so se mu dvigali po črepinji. in zakričal sem: j"A čemu tudi ti satn laziš?" On je zajokal in oba sva zajokala in drsala naprej in prosila: "Ubite nas! Ubite nas!" Orgetaje so se obračali od naju in nikedo nas ni hotel ubiti. Lepe in močne ljudi so oni ubivali, a nas so se bali dotakniti. Podležil j II. Nismo vedeli, kaj je čas, kaj včeraj, kaj daues iu jutri. Noč ni šla nikdar od nas in odpočila za gorami, da bi prišla od tam spet sveža, jasnočrna in pokojna. Zato je bila vedno tako trudna, zasop« la in čmerna. Bila je tudi zlobna. Zgodilo se je kedaj. da ni mogla več prenašati našega kričanja in stokanja, gledati naše rane, trpljenje in zlobo, in tedaj je v divji jezi hropeia nje črna, votlodone-ča grud. In rjoVela je na nas, kakor u k len jena zver, ki se ji je zmešala pamet, in jezno je migala 1 _ ^ W £ rj^HAJLEPŠE, najcenejše ^ g in najbolj trpežne tis-^^ ^ kovine dobijo slavna 11 društva** vseh Jednot v unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstop- • _nice in vse druge tiskovine. if/ jf ~ SLOVENCI, PODPIRAJTE SLOVENCA! ★★★★★★★★★★T^ f^i ritri AUnCVA A UEDIVA *★*★★****★*★* v^LtvtLArlLJoPtA /\MtnlKA itifitifitidtifititifirit _________________ kitiritif !S!HH!!B! 6II9 St. Clair Ave., Cleveland, 0. ******x****** AAlkkkA k M M Jk * GLAB NAHODA, 11. VBL. TRAVNA, 1912. Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare B===== B za Zedlnjen« državo Severrte Amerike. Sedež: FOREST CITY. Pa. lnkorporirano dne 31. j-nut rja 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GERČMAN*. Box 633. Forest Citv. Pa. Po«l|»rednex 508. Concmaugli, Ta. Blagajnik: MAUT1N MUHltL*. Box 537, Forest City. Pa. NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAltOL 2ALAR. Box 517. Forest Citv Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASNIK. 1734 Hatfield St.. Pittsburg. l\u IL nadzornik: FliANK SI NK. 50 Mill St.. Luzerne. Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 23& Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wye POROTNI IN PR IZ IVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBIIEGAIl. Box CS2. Collins vi lit, UI. I. porotnik: MARTIN OBERŽAN. Box 51. Mineral. Kans. II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: 7 L»r. J. M. SKLIKKAR, 6127 St. Cialr Ave , Cleveland, Ohio. Dopisi naj se puSiljajo 1. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v. Forest City. I'a. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". | NAZNANILO. Rojakom v New Yorku uaziui-iiijaui. da seui priče! MESARSKO OBRT na 45 1st Ave., New York:, med li, iu 3. cesto. Pri uicui dobite vedno najboljše meso vsake vrste. Rojakinjam se priporočam za obilen obisk, i Spoštovanjem Josip MitteL, j45 1st Ave.. New York. N. V. Telefon: 4601 Orchard. ; (11-17—5 > NAZNANILO. i i Č lanom društva sv. Alojzija št. J. S. K. J. v Braddocku, Pa., se naznanja, da se bode pri pri-"jliodnji seji dne 1!». maja, to je ^i. • ■nedeljo, v naši navadni dvorani [;izžrebalo za uro. Kakor je čla-liioiu znano, je bilo srečkaujc do-. ločeno na 30. maja in radi važnih . j vzrokov se je prenaredilo na lil. p j maja. Tem potom vljudno vabimo vse člane, da se prihodnje- se-|je polnoštevilno udeleže. Torej ;jna svidenje due lik maja! | (11-13—3) ODBOR, i ——-- NAZNANILO. 1 Podpisani uaznaiijain slovenskemu občinstvu v Chicagu, HI., da držim v mesecih majii in juniju specialno razprodajo z urami, prstani in drugo zlatnino. | Radi tega se nndi sedaj lepa prilika vsakemu, ki kaj potrebuje. 1 Prodajal botlem zelo poceni in za vse blago jamčim. Če kdo ne bi j bil zadovoljen, vzamem takoj nazaj, vrnem denar ali pa dam dru-ijgo blago. Nadalje opozarjam vse {Slovence. tla naj ne kupujejo stvari od ljudi, ki po hišah nudijo. ker taka kupčija je največ-' i krat zelo nevarna. Poročne prsta-ijne imam vedno v zalogi, kakor ■ tudi 20 let jaiučeue ure najboljše vrste. Elgin in Waltham po £10, .$11 in $12. Tudi popravljam vse vrste ure iu zlatnino. V nedeljah I imam odprto do 4. popoldan. Rojakom se priporočam. Josip Murovec, 1569 Clyburn Ave., Chicago, 111. (3x 11.16&23—:»> ! ' ■___ POZOR, CITRARJI! j Važno za vsakega, katerega ve-iseli igranje na citre. Na prodaj iso nove, še nič rabljene "prini citre", vredne $15. brez kake priprave. Sedaj jih pa dam za $13 z | vso pripravo vred. in sicer 31 strun, 2 ključa, 1 vilice, 4 sloveu-,ske partiture ter 4 dele; pouk v citranju v slovenskem jeziku, ^ jkojim se vsakdo sam lahko nauči [citrati brez učitelja. Viljem Pougrac, P. O. Box 275, Coshocton, O. (3x 4,11,18—5) LEPA PRILIKA za onega, ki želi za malo ceno ku-j piti lepo posestvo, ki meri čez sto ijohov njiv, travnikov iu boste. Na posestvu je dobro gospodarsko poslopje, hiša. hlevi, pod in •vse. kar je za tako kmetijo potrebno. Posestvo je v vasi Ajdo-Jvec pri Žužemberku na Dolenjskem. Za ceno naj se vpraša pri: Antoniji Bradač, 6414 Spilker Ave., Cieveland; O., ali pa pri: Charles No vine Saloon, E. St. Clair, . Coilinwood, O. Društvene vesti za Greater New York in okoliei. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO s : PODPORNO DRUŠTVO : - za Greater New York In okolico v obsegu dvajsetih milj, s sedežem v New Yorku. Ustanovljeno 17. decembra 1911. ODBOR: Predsednik: LUDOV1K BENEDIK. 2401 Hughes St- Itidgewood, N. T. Podpredsednik: JOSIP POGAČNIK, i j 56 Ten Eyc-k St. Brooklyn, N. T. ' j Prvi tajnik: VINKO ZKVN1K, L j Silver. St. Ridgewood, N. Y. *! Drugi tajnik: ALOJZIJ ŠKR.ABAR, I j 424 Kast 9th St. New York, N. Y. i Blagajnik: FRANK GIOVANELLI. .! 423 East ldlh St. New York, N. V. - j Nadzorniki: i j IVAN 1XTIHAU. 1 21 Webster St. Newark, N. J. ) PETEIt PETEK. 308 E. 6th St., New York. X. Y. ALOJZIJ ANDOLŠEK, 1700 Pacific St. Brooklyn. N Y. Seje se više vsako četrto soboti« v l mesecu v Siliuetzen - Ilall, 12 Saint „ Marks Place t8. ulica) New York. N. Y. i Rojaki in rojakinje, pristopite - v naš kiog. ker edini namen na-i šega društva je: podpirati drug i drugega in gojiti slovensko ua-i rodno zavest in bratoljubje. . • Naše geslo je: 4*V slogi ,je: - moč!" Prihodnja seja botle dne 25. maja. Društvo šteje že 105 članov 1 j in članic in sodeč po zanimanju i inevvvorških Slovencev in Slovenk , ne bode več dolgo ko bode društ-■ vo štelo 200 članov in članic. j Veselice in izleti v letul912. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo priredi prvi i letni Pic-Nic v nedeljo dne 1. . septembra v Tivoli Parku, Glen-i dale, L. 1. -1 Društvo sv. Frančiška priredi - dne 4. julija svoj letni Pic-Nic v . I Washington Parku, Maspeth, L. -ji., in obenem botle proslavilo 15- llctnico svojega obstanka. Kakor 'običajno vsako leto, tako priredi > tudi letos dne 31. decembra ve-<\-v Silvestrov večer. Društvo sv. Jožefa priredi v > nedeljo, dne 11. avgusta 1912 let- - ni Pic-Nic v Tivoli Parku, Glen-dale, I j. I.. in prvo soboto po • i Martinovem, t. j. 1(>. novembra, > priredi pa običajno jesensko veselico. 1 Društvo Orel priredi svoj letni Pic-Nic v nedeljo dne 16. junija Mv Hotel z um gTunen Wald, Masp-' bet. L. 1. Društvo Bratska Zveza priredi ' svoj letni Pic-Nic v nedeljo dne 2. junija v Hotel zum grunen Wald, Maspetli, L. 1. . Društvo sv. Petra priredi dne 23. junija svoj letni Pic-Nic in družinsko zabavo na zahvalni dan dne 28. nov. 1912. iS ČE SE 12 preiuogarjev nakladalcev s strojem; 51/-; čevljev debela žila. dober strop, brez plinov, nobenih težkoč; Jlurno delo, unijska plača dvakrat na mesec. Ni štrajka. Pripravne hiše iu nizka najemnina. Columbus Iron & Steel Co., Marting, Payette-Co., W. Va. (8—14—5) Blizu Montgomery. Iščem svojega brata JANEZA FATUR. Doma je iz Bača pri Knežaku na Notranjskem. Slišal sem pred par meseci, da je bil ustreljen pri Denver, Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve od njegove smrti, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležen. — Matija Fatur. Box 58. Goldfield, Colo. * (9-11—5). Took Out! You'd better tatecareofYouraelf" Glavobol, bolečine ▼ grin, v prsih C ti j I Zfll ^B in straneh, slabe žleza in drugi znaki ■kcF prehlade ne bodo imeli nevarnih po-^^QlJL—^ sledic, če bodete rabili ^gj^mv? Dr. Richterjev m^EBL) Pain-Expeller J^^ P° predpisih, ki so natisnjeni na § omotu. 25c. in 50c. steklenice. 1 • rnvaJte 86 ponaredb in pazite na § ^^^^H^^A^^H sidro in nase ime. ^^HKl^^^^B^KS^ F. A0. RICHIER A CO.. 215 Pearl St.. Nm Yarfc. N. V. gala ter mogla tako odvrniti njen j ali Stankov pogin. Pa tudi Stan-j ku ni ostalo časa za premišljevanje. Sava ga je oblačil mrzlično 'urno. Komaj je končal, da je odveza 1 konja ter silil Stanka, naj jga zasede. Odjezdita iz griničja. Starec je odjezdil naprej ter spustil konja v dir. Stankov konj je varno cepetal za njim s štulečiiui ušesi in veselo siurkaje. kakor bi čutil radost na začeujajoči sc :poti. j Jezdila sta kake četrt ure, kar j jse nakrat v nočni tišini začuje strel. Oba jezdeca naenkrat pridržka konja. "Za Boga, nekaj se je pripetilo Stanji!" zakliče poročnik |prestrašen. "Obrni. Sava, pojdi-jva ji na pomoč!" Počakaj, ni še tako hudo! To i je bil strel iz njenega orožja. Spo^ Jznal sem to po glasu. Ako se o-glasi še več strelov, bode slabo."' Stala sta še trenutek, toda povsod je bilo tiho. I "Pojdi. Stanko, Stanja je naj {varnem!" reče Sava ter potegne i i uzdo. ''Poznani to dekle; ne boji I !se cele tolpe roparjev. Gotovo je! i zadela onega, ki ji je prišel na i > pot." ' '! Zaman je prosil poročnik. Mo- j ral je slediti starcu, ki je že skokoma jezdil naprej. Sava je bil -pravi gorjanec. Poznal je vsako ► pot in stezico, ter pogumno je i1 lahko šel celo po noči, kamor je . hotel. Saj je bil v mladih letih ijjeden izmed hajdukov, ki so prepluli cela leta na gričih, napadaje od tod turške čete, ki so izžema-* le njegov rojstni kraj. Pa tudi konja sta bila privajena hoditi t.po takih potili. Poročnik ni niti i slutil. koliko sta veljala Savo. s j Moral je za nju prodati svojo ko->čo. ker mu drugače nihče ni ho-I tel posoditi denarja. Kaj je bilo to starcu mar.1 Saj i j je storil to za Stanka. katerega| . je ljubil kakor sina. in za Staujo, liki mu je prirastki k srcu, kakor j iti griči. Za-se se ni brigal. Sam . z ženo že prebije kako do smrti . ter bo hvalil Boga. da jc vsaj nje--gova Stanja srečna, ij Potovala sta brez ovir. Jezdila sta po pustinji in nikjer se ni prikazal kak človek. Poraz pri Poči je bil grozen. Zlasti prvega dne! j so se vstaši razpršili na vse strani in Sav« je smel računati na to. i >da nikjer uc naleti na kako kr-i delo, j Proti jutru se Sava ustavi, j "Stanko, .do Foče imam samo jedno uro", reče. " Od ,tyd ni da-jleč do vojaških straž. Moraui sc i vrnit i. Odloži svojo vrlino obleko ! ter jezdi ob potoku. Bog te spremi!" i Poročnik ga objame in poljubi. (Čutil je. kako ga starec krepko . 7)i*itiska k sebi. ' "Ne pozabi na Stalijo!" ga prosi Sava ganjen. "Veš, da je ona moje veselje. Ne mogel bij (mirno umreti, ko bi bila ona nesrečna. Pojdi sedaj! Ko nas prideš iskat, pojdi v Ostrog in povprašaj po mojem bratu Andre- in." "Kmalu pridem. Sava, oskrbuj j imi Staujo!" je prosil poročnik ter. odloživši obleko, zasedel ko-inja. "Pozdravi mi Stanjo iu Marico! Z Bogom!" j Podasta si roke ter se razideta. (Sava je jezdil nazaj iu Stanko, pustivši konju počasi iti, je šel dalje ob potoku. , Cez pol ure je začul zvoneč 'glas: "Stoj!" -—- LISTNICA UREDNIŠTVA. I Rev. J. C. Smoley, New Hra-;dec, N. Dak. — Potrjujemo, da j niste Vi napisali članka " Dalay ;Lama", in da niste z njim v jzvezi. : Slovenci; in slovenke na : ROCAJTE SE NA "GLAS NAHODA'% NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI skrbele udeležencem slavnosti 'dober prigrizek in razna okrep-čila. — Drugih posebnosti nimam, toda omenim naj še to. tla jiias je tukaj še mnogo brezposelnih. Vzrok temu je. ker sta dva ipremogova rova izčrpana in tre-jtjemu je |»a voda zalila grlo. Zalo ne svetujem rojakom semkaj 'hoditi za delom. — Vreme je sedaj nekaj bolje. Dne 2G. aprila izvcčer nam je hud vihar z dežjem in točo namešan opustošil sadno drevje in napravil veliko jškodo po vrtovih, zato bode slaba letina, — Za dum-s naj bode dovolj. se bom pa še drugič kaj o-glasil. — I. T. Primero, Colo. — Ker se le redko kdaj čita kak dopis iz naše gorske naselbine, zato sem se jaz namenil napisati par vrstic, da opišem tukajšnje razmere. Delavske razmere so tukaj različne, dela se 4—5 eliti na teden, zaslu-iži se pa. kakor ima kdo prostor. Delavskih moči je tukaj dovolj. Na. društvenem polju pa tudi tukaj ne ostajamo zadnji; imamo dva podporna društva, in sicer i Planinski Kaj štev. S S. N. P. J. iu društvo sv. Barbare postaja j štev. 24 s sedežem v Forest City, Pa. Zatorej, rojaki, ne zamudi to lepe prilike, ker dostikrat pride, tla je že prepozno. — Ignac Mi-klavčič. 1 • Klein, Mont. — Tukaj delamc skoraj vsaki dan v premogoven! rovu. Zasluži se pa prav slabo, ker nam primanjkuje vozov za nakladanje premoga, tako. da st ravno za hrano in stanovanje zasluži. — Dne 1Š. aprila nam jt i nemila smrt polivala rojaka Josi-:pa Rjavška v starosti od 54 dc 155 let. Zadela ga je kap. Raujki je spadal k društvu Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze j v Roundup. Mont. Pogreb je bil j v nedeljo dne 21. aprila, katerega so se udeležila vsa tukajšnja I si o venska in hrvatska društva, Raujki je bil tukaj šele kakih j mesecev in je bil doma iz Stranj pri Kamniku na Gorenjskem, j Tukaj zapušča žalujočo vdovo On je bil pri vseh tukajšnjih ro jjakih splošno priljubljen. Bodi mu lahka tuja zemlja! — Fran Grahek. j Slika iz vojne. —o— STANJA. češki spisal Bohumil Brodsky. —o— (Dalje.) Noč j«- bila temna iu na gorah je vladal mir. Nista šla po cesti j koder so navadno hodili v Krs-|tae. Stanja je izbrala drugo, dalj-,šo pot. Poznala jo je dobro tel j vedela, kod ima iti. da ju nihče |ne opazi. Navzlic temu sta morala biti previdna. Kako rad bi bil še Stanji naposled povedal vse, kar mu je v tem trenutku ločitve polnilo srce. toda pri vsakem poskusu ga je Stanja opomnila, naj molči in gleda na pot. Naposled dospeta z griča na ravnino. Stanja je jela iti počasneje ter se ozirala radovedno o-krog. Nato je zamolklo zakričala in na njen klic se je oglasil ne daleč drug »podoben odmev. Napotita se tjekaj. Za grmičjeiu je čakal Sava z dvema konjema. "Urno, Stanko, obleci se!" jc naročil tiho. "Tu iuiaš drugo, varnejšo obleko. A ti, Stanja, dirjaj proti domu ter biti z Marico brez odloga na Črno Goro! Zdelo se mi je, da sem sinoči videl Petra Scmenoviča plaziti se po naših gričih. Vzemi s seboj handžar in samokrese, midva jih dosti ne potrebujeva; pa še itak uisva brez orožja."- Stanja je vzela orožje ter se poslednjič približala k poročniku. "Ostani z Bogom. Stanko! Čakati hočem na-te do smrti." Poljubila ga je na ustnice ter se inu iztrgala. iz naročja. Urno je izginila v temi ter bežala razčiijena,, da se je prema- mil stoji na krmilu drugim, starejšim naselbinam v vseh ozirih. Kakor trdijo, je prišel prvi beli človek v Milwaukee leta 1835 po imenu .lunno Solomon; takrat su bila milwauška tla bojno ali lovsko |H)lje Indijancev. Pozneje je bil Soluiuoii izvoljen prvim župa-jnoin. Ime Milwaukee je baje nastalo po prvi beli hčerki, rojeni po imenu Milwaukee. V 77 letih je mesto naraslo, da danes šteje nad :i7:-t.800 prebivalcev. To število tvori seveda tudi precejšnje 'število Slovencev. kojih število še vedno narašča. Ne sinemo pa misliti ter šteti mihvauško slovensko naselbino napredno le ra-!di števila ondotnih Slovencev, juiarveč so oiidotni rojaki res pravega naprednega duha in tvorijo nekako luč vsem ostalim slovenskim naselbinam. Ne bodem natanko opisoval, ker bi ne mogel zadostno opisati mihvauške zavedne rojake, omenim naj le, da so si vzeli težko nalogo, koji pa bodo gotovo kos, ako s sedanjo zavednostjo vsi rajajo. Milwauški Slovenci si nameravajo zgraditi čim preje svoj slovenski dom; delničarji in ostali rojaki pridno donaŠajo svoje prispevke, želeč, j da se kolikor prej mogoče zgradi slovenski dom. ki bode v ponos naselbini. Zemljišče so že kupili, jkoje meri lOOXIGO, ter je ravno v sredini slovenske naselbine, je i na prostoru, če pride Slovenec iz iztoka ali zapada ali iz vseli štirih krajev. bode dospel ravno I pred slovenski dom in mu ne bode treba trkati na tuja vrata. !Kako poslopje bodo zgradili in 1 kake koristi bode to. prepustim ( tamošujim dopisnikom, rečem le: Naprej z vstrajuosfjo in požrtvo-1 valnostjo in vaša naloga bode go-- tova ! — Dne 1. maja je zaštraj-1 kalo nekaj -voznikov poulične železnice, za kar se je pa družba w ' prej preskrbela s stavkokazi in z ' možmi s kolom v roki. kateri kaj radi udarjajo po ubogem trpinu Milwaukee zelo pogreša prejšnje- • ga mestnega župana E. Seidelja '{Mož je v slučaju štrajka poslal ; svoje redarje, da so takoj od-1 gnali stavkokaze. a sedanji kapi talistični "mestni oče" Bailing naredi ravno nasprotno, iu sicei kol na delavca. Kakor je bilo žc večkrat poročano, se je kapital i 1 zem pri zadnjih volitvah poslužil • j raznih zvijač, koje so vplivale na "izobraženo ameriško ljudstvo" Min tako ga privedel do zopetnega j kapitalističnega gospodarstva. — A. A. Boiubač. Kansas City, Kans. — Posebnosti nimam za poročati. Z de 1 lom gre po navadi, kedor jc rav ; no prav hud prijatelj dela, ga žt 1 dobi. če prav ne najboljšega, to-1 da brezposelnih se pa še vseeno • ne manjka. Seveda večkrat si pa • tudi mislimo, kedo naj bi prodal ' svojo delavsko moč za tako siromašno plačo, katera lic odgovar- ■ ja dragim življenskku potrebšči-1 nam. No pa je že tako, da mora delavec prenašati vse breme. De 1 laj iu trpi. to naj bo v tolažbo. — napredku naše naselbine mi ni ravno znano, ker spimo le bolj ■ simnje pravičnega, morda smo preveč samosvoji in s«* bodem to /adevilo že še oglasil, ker danes •jut- moreni še izreči svoje sodbe, •laz selil Še bolj mlad v tej našel-Jbinj. — Pred kratkem nas je ob-jiskal naš rojak s svojo ljubico, 'jkatera ga vedno spremlja na njegovih potih. Da pa ne bodete ra-Jdovedui, kdo je ta. povem, da nas je obiskal Terbovčev Tone. Kakor že stara prijatelja, kramljala sva skiipaj par veselih ur. Radoveden sem. kako obsodbo bo pa on izrekel o naših slovenskih cvetkah. Gotovo bode njegova obsodba .pravičnejša od one. ki jo je izrekel nekdo v štev. 22 A-nierikanskega Slovenca. Dopis-uik je baje smatral za greh, če se Slovenke udeleže raznih slovenskih zabav. — Dne 5. maja obhajali smo svatbo g. Maksa Guštiua z gospico Ančko Kure. Sukalo se je staro in mlado kasno v noč in zadovoljni smo se pozno razšli. Želimo jima obilo sreče v novem stanu. — Fran Alešu. Frontenac, Kans. — Tudi jaz sem se namenil napisati par vrstic v naš preljubljeni list. Naj-prvo poročam rojakom sirom A-uierike, da smo imeli veliko cerkveno slavnost. katero je priredil naš župnik Rev. Dr. Joseph Pumpy. Praznoval je 251etnico svojega mašuištva. Od blizo iu daleč je prišlo veliko ljudi, tudi okrog 30 duhovnikov, med njimi dva č. gg. škofa, je bilo navzo-,čih. Eden od č. gg. škofov je bil 'iz Wichita, Kans. Dva poljska | društva z zastavami stala sta špa-lir med cerkvijo in župniščem. • Dame iz Frontenaca po pa pre- OLAB HAEODA. 11. VKL. TtAVHA, 1912. Slovenske vesti in dopisi. Naš rojak Josip M it tel »tvoril j«* v sredini slovenske naselbine [na štev. 45 L Ave. v New Yorku 'med 2. in cesto novo lepo urejeno mesarsko obrt in ga roja-Kotti toplo priporočamo. ^^^^^^ Delo v Milwaukee, Wis, — Rri Vitanjem delu za deset odstotkov povišano plačo. Delavce so celo že iskali po hišah. kar sc prej že dolgo ni zgodilo. Hud mraz. — 1/. New Hradec. N. Dak.. nam poročajo, da imajo tam silen mraz. O ddneva 7. maja naprej morajo kuriti. Pet dni je lilo. tla je bilo groza. Voda je višja, kakor je bila takrat, ko se topil led. Obilo mostov je porušenih. Temperatura menjava /ndnjiii osmih dni od '54 do 48. Karmerii se tolažijo, da bo dobra letina. New York. — Podpisani prosimo. da sprejmete par vrstic v predale edinega slov. dnevnika Glas Naroda. V prvi vrsti hočemo izraziti naše popolno prizna-".M" K- Frank Sakserju, kakor njegovim uslužbencem. ('itate-IIjeni lista pa priporočamo, tla se Iv vsakem obziru zaupno obrnejo na omenjeno tvrdko. Sprejmite torej iskreno zahvalo za nam izkazano vljudnost in prijazno naklonjenost. Ogledali smo nove stroje v tiskarni Glas Naroda in občudovali smo izvrstno uredbo i v Sakserjevem poslopju, kjer se tiska dan za dnem dva dnevnika iu vse se vodi v najlepšem redu. Čestitamo slovenskemu podjetju in želimo mnogo napredka. Obenem kličemo vsem prijateljem iu znancem po širni Ameriki, posebno pa svojim družinam v i 'levelandu: na srečno svidenje! i kakor tudi onim onkraj oceana, 'kamor hitimo, da se srečno |>o-(zdravimo. Bog daj srečno svidenje! —- Anton Grdina. Jernej Knaus. Terezija Petkovšek. Marij:« Bi/,jak. Ana Blatnik. Frančiška Alič. Moon-Run, Pa. — Ker žc ni bilo dolgo nobenega dopisa iz naše precej velike slovenske naselbine, sem se jaz namenil opisat nekoliko tukajšnje razmere. Z delom gre še precej dobro; tlela se si-eer vsaki dan. zaslužek jc pa različen. kakoršen ima ktlo prostor. Delo se tukaj dobi težko, zato ne svetujem rojakom semkaj hoditi za delom, ker je še mnogo brezposelnih. Sedaj »mo imeli tudi par tednov počitnice v mesecu aprilu, nakar je nam družba privolila povišano plačo za pet odstotkov otl tone. — V društvenem polju smo na dobrem; imamo štiri slovenska društva, katera spadajo k raznim Zvezam in Jfduotaiii, tako. da se lahko vsak zavaruje v slučaju bolezni ali smrti; ali žali bog. so še nekateri, ki niso pri nobenem društvu. Posebno lepo napreduje društvo sv. Barbare štev. :{ s sedežem v Forest City, Pa., katero si je zgradilo svojo lastno društveno dvorano. katera bode v ponos vsem tukajšnjim Slovencem, kakor tudi v okolici. Slavnostna otvoritev l>ode dne :J0. maja. Podpisani sem žc razposlal povabila na vsa sosedna društva iu vabim še eu-krat v imenu društva sv. Barbare vsa sosedna društva, da se te slavnosti udeležiti blagovolijo. V .enakem slučaju bodemo tudi mi !vedno na razpolago. Vsi člani jdruštva sv. Barbare št. A v Moon i Kun, Pa., naj se zberejo skupaj ločno ob pol uri zjutraj dne •50. maja v prcinogarski dvorani, i odkoder potem »skupaj odkorakajo na kolodvor in sprejmemo do-šle goste. Društva se sprejemajo jod H. ure zjutraj do 9.:J0. potem I odkorakamo do nove dvorane, nakar ob 10. uri uagovornika g. j Valentin Veber in g. Fran Maček otvorita dvorano. Po otvoritvi korakali bodemo malo po glavni eesti in potem nazaj v novo dvorano, nakar se prične prosta za-ibava, ki bode trajala do drugega ; dne. Svirala bode domača godba na pihala. Vstopnina je prosta; j pri vstopu dobi v«ak gost krasen šopek, kateri stane samo en dolar. isa dame 25 centov. Za okrepitev želodca in salio grlo bo vse preskrbel v to izvoljeni odbor. Da se stvar tako Mtro vrSi, je te-jinu vzrok, ker bo imelo društvo v Willocku, Pa., enako slavnost, ali kedaj. to še ne vemo, a vseeno pričakujemo veliko udeležbo.! Vsi dobrodošli! — Fran Močnik.i Milwaukee, Wia. — Naselbina' Milwaukee je i* mlad* kljub te-i "SLU NARODA" iSlov«nlc Dally.; Owned and puUte-bed by tb* Slovenlo Publlahlng Co. (a eorpomt k»n.) FRANK SAKSKK, IV«P»Jest. JANKO PLEŠ KO, SffrrvUry. LOUIS BEN EPI K, Ttnsarrr. Hkt of f limine^ of the corporation am! nd : 82 t ortiandt •trret. Bor. >u^h of Manhattan, New York Oty. ir. V. """' ■ — — I Zm »*k> It tn Telja li.«t /a Ann-riko in Canu'lo.........*."t.oo " Pol U ta................1.50 1** Ir'o 7Jt t« York . . 4.00 " p. 1 I^u zm mc**o Now York . 2.00 I ** Evropo /i i * letv . . . 4 S0 *' " " jk>1 leU.....2.50 " " " četrt '?U .... 1.7S •"Cil>AK NAiO U A" itltaja v««k dan i Tzc-m^i n«iieij in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice ot the People") MUl I »vary dav, holidays an-1 Holidays. f>uliarripi »• »n yearly $1.00 Ad v»rtln*ntanta on ngrMn wit. TV»pt-i l»r«z po-ljii« in ocobno3ti n# aatiFnejo. I^nar nuj ne bla«'>voh pošiljati — M i i'i<-y l »r.|«>r. f'ri Ppr-'tneinhi kraja naročnikov Cf i o it, Ha -«• nuni tn
  • '» na lo\ nika. Dof^jeoin »n jio.-iljat vam naredite ta na rtlanUi : oj. in ko so /. največjo | • fe v t« I liosl l odplli zavit»'k. se j«' i/.ka/ido. da je bilo \ njem neko patentno zdravilo. Poceni rekla-m.i /a posiljiit»'lja iu prejemnika. * • * ''OjM-raeije' Italijanov na otoku Kllod so liani zopet osvežile spomin, da vemo sedaj, da petelinji boj s, vedno ui končati. • . • * Za kt al ko vo/njo v avtomobilu .i- treba plaeitli tri dolarje — iu proti (.m a\toiiiohiluim roparjem polieiju ne more nič opraviti. /op. t nov rekord. Neki Char-I's iJv.iti j« .»:{ ur uepretrgoma »gral n. ulas4»vir. Kdo vraga ga j* in Ui poslušal toliko časa! Bogatin tuli. da b«»gastvo ue osre. nje Siromak pa. da je siro mastvo nesreča. Rešitev socialnega vpriisanjft: bogatin in siromak naj izpreiiicnita svoja mesta. Nek slovenski lisi v osrednjem zapadu. glasilo velike slovenske organizacije, je zadnje čase popoln.mi a zgrešil začrtano mu pot. Svjika f»da do vreiueiia. 'pravijo bratje Hrvati, iu lo bo držalo tu- II j tu % P<» podpornih orgatiizaei-jah tu in b« uganjati ne te iu ne one politike S,i j je IjsloV dovolj. I ki se havijo s tem. \* nasprotnem slučaju iiKin nastali spor. kar hi bilo h- obžalovati. * * * Omenjeni liM je izračunil. koliko ■ tudi v nekem li-l Mu, ki j. pisal, da so tajniki glav-! nih odborov te ali one organiza-' eijv "hlapci" vseh članov. * * * Slovenske podporne o r ga u i za-1 evje ne zahtevajo velikih pri-1 spev ko v. I u t i prispevki se nc I plačujejo, da bi člani gospodarili' nad "hlapecm' tajnikom, ampak v svrho bratske podpore, bratske vzajemnosti. # » * Pustimo tedaj vsakomur svoje iu ne uiečimo okoli z izrazi,* ki niso za nikamor iu ki zabavljača i samo suieftijo. So<\ po^laiirr liei ffer ohljuhu-! ■ » • je p repo roti socialistične stranke. V prvi v rs! i bodo na soc. konvenciji temeljito* |Hunedli z anarhi-1 stičnimi elementi in jih vrgli ven.1 CV ne ostane pri obljubi, je stranki lej>ši napredek zagotov- i. Ijeu. | # • ' Tudi med našimi socialisti do- ( bitim osebe, ki so bolj anarliistič- i nih kako« socialističnih nazorov. Kaj na p rn v i jo t L ki hodijo sedaj pod rdečici praporom? * " _ 1 = ZLATA ZRNA. = S v i ^ - --4 | Zbirka slovenskih citatov in aforizmov. j GLAS NAKOPA^ VBL^TBAVNA, . ! jLažnjivi Kljukec, —.20 Xeban, ato beril, —.20 'Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka, 5.— Mali vseznalec, —.20 Marija hči polkova, —.20 Mav: Kri, —.20 j Mir božji, —.70 ; Mirko PoŠtenjakovič, —.20 M uso lino -—,H0 i Mlinarjev Jauez —.35 , Na krivih potih, —.35 i Na preriji, —.20 Naseljenci, —.20 Naselnikova hči, .—.20 Naš dom 4 z v. 1.— Navihanei 1.— Navodilo za spisovanje ra- j , znih pisem, —.75 , Nedolžnost preganjana in pc- veličana, —.20 Nezgoda na Patavanu, —.20 | Ni kola j Zrinski —.20 Nove kuharske bnkve. vez. —.80 Občna zgodovina vsi zv. 2.— Ob tihih večerih, —.80 Ob zori, —.50 0 jetiki, —.15 Odkritje Amerike, —.60 j Spilmanove pripovesti: 1. zv. Ljubite svoje sovražui- ke. —.15 j 2. Maron, krščanski deček, —.15 3. " Marijina otroka, —.15 ■j 4. " Praški judek, —.15 5. " Ujetnik morskega ro- parja, —.20 6. " Arumngam, sin indij- skega kneza, —.20 7. .. Sultanovi sužnji —.20 8. .. Hoj in zmaga —.20 9. " Kraljičin nečak, —.20 . 10. " Zvesti sin. —.15 <12. "Korejska brata. —.20 14. " Prisega huronskega glavarja. —.20 15. " Angel j sužnjev, —.15 ZEMLJEVIDI: Zmljevid Avstro - Ogrske, mali —.10 Zemljevid Krunjske dežele, i mali —.10 ,' Zemljevid Evrope, —.25 i mali • —.10 Zemljevid Združenih držav, —.25 Zemljevid Gorenjske z novo j bohinjsko in tržiško železnico, —.25 | Zemljevid celega sveta —.25 OPOMFiA: Naročilom je prilo-, i žiti denamo vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pfi (, vseh teh cenah že vracuniaa. Hamburg-American Line. Redni prekoocemnaki promet iz NEW Y0RKA do HAMBURGA , preko PLYMOUTH in CHERBURG , ■ dobro poznatimi parniki na dva vijaka: ' j Kaiser 1 d August« Victoria, America, Cincinnat I Cleveland, President Lincoln, President Orant, Pennsylvania, Patricia. Pretoria itd. ' Veliki moderni parniki nudijo najL-o'jfte udobne« t za primerne cene; ncprekoBljiva kuhinj* in ' postrežba. >; Opremljeni so z vsemi modernimi aparati. ) Odhod Iz New York«« 1 AMERIKA — odpluje 10. maja ob 3. dopol. J PRESIDENT GRANT—odpl, ls. maja I o. dopol. } (PENNSYLVANIA - odpl. J3. maja ob 11 dopol, j CINCINNATI — odpl. 25. maja 1 pop. ■ Vozijo tudi v Sredozemsko morje. > Hamburg-American Line, \ 41-45 Broadway, New lork City. » Pisarne: Philadelphia, Boston, Pittsborf, ) Chicato. St. Louis, S&n Fraaetoco. .. . i Zavod ima svojega hišnega j zdravnika, ki je za slučaj potrebe, vsak hip na razpolago; za obolelo gojenko je vestno preskrbljeno v posebnem oddelku, ki je od drugih prostorov popolnoma ločen ter ima tudi svojo kabino za ko-j pel. V peuzionat Mladika'' se' sprejemajo notranje iu vnanje go-jjenke. I Not ran j«- gojeuke stanujejo v i pen/iona tu ter uživajo on d i vso joskrbo; vnanje so v zavodu le čez i dan. i Vpisnine je plačati 4 K. Notranje gojenke plačujejo po 170 K na mesec in sicer vsaj za en mesec naprej. Za perilo se plačuje posebej K na mesee. Vnanje gojenke, ki ostanejo čez dan v zavodu, plačujejo 25 K na1 mesec; za posamezne dneve po 1 K. j Vpisani gojenki. ki pa ne vstu-;pi. s«- ne vrne vplačana nieseeni-na. Ako izstopi gojenka med letom', i )plača vsaj za en mesec. j i Pri vpisovanju je predložiti, jzdravniško izpričevalo, j- Pred vstopom v zavod naj se daj j gojenka pregledati zobe in oči. . ' Vsaka notranja gojenka prinese si s seboj primerno zalogo z interuatsko številko zaznamovanega život nega iu posteljnega perila. i Natančnejša pojasnila daje I društveni odbor pismeno ali listino v društveni pisarni v Ljubljani, Subičeva ulica št. I. nad-i strop je. knjig, = obe ▼ zalogi hing Company New York, N. Y. i ;Dona iu na tujem —.'20 Dobrota in hvaležnost —.60 \ ; Dve povesti, —.20 Dve čudapolni pravljici, —.20 Elizabeta, —.25 lErazem Predjamski —.20 ■Evstahija, dobi'a hči —.20 ■ Pra Diavolo, —.25 Friderik Baraga, —.35 j George Stephenson, oče želez-j nic, —.25 i Golobček in kanarček, —.20 ' Godčevski katekizem, —.20 Grof Radecki, —.20 'Grofica beračica, sto zvezkov 4.—! :Hedvika, banditova nevesta, —.20 Hildegarda, —.20 Hirlanda, —.20 Hubad, pripovedke, I. in II. | zvezek po —.20 i i Izdaja vec —.35 j Islandski ribič 1.— •Izlet v Carigrad —.20 ' Izdajalca domovine, —.20 j Ivan Resnicoljub, —.20 j Izanami, mala Japonka, —.20 i j Izidor, pobožni kmet, —.20 Mama nad Dobrušo, —.20 jjaromil, —.20 Jazbec pred sodnijo, —.50 •letnikovi otroci, —.50 Jurčičevi spisi, umetno vezani, 11 zvezkov po 1.— Kaj se je Makarn sanjalo —.20 Kako postanemo stari. — Kako se je pijanec izpreobr- nii —.60 Kar Bog stori je vse prav, —.15 Kraljica Draga, —.20 Krištof Kolumb, —.20 Križe msveta —.35 Krvava osveta —.20 Krvava noč v Ljubljani. —.40 Penzioaat "MLADIKA" j v Ljubljani. 0 Rodoljubne slovenske dame soj ustanovile žensko vzgojevalno in j izobraževalno društvo 'Mladika',! ki si je med drugim postavilo tu-1 di nalogo ustanoviti in vzdrževa-' ti peuzionat za deklice, ki v Ljub-; Ijani obiskujejo kako šolo ali kij žele izpopolniti svojo izobrazbo v5 kaki stroki. Meseca septembra 1911. se je« za peuzionat "Mladika" dogradi-! lo posebno dvonadstropno poslop-! je, ki se nahaja v najlepšem delu mesta, poleg mestnega dekliškega liceja, na oglu Subičeve in Levstikove ulice ter ima svoje. glavno pročelje obrnjeno proti Tivolskemu gozdu in je obdano krog in krog z vrtom in parkom. Poslopje je popolnoma moderno opremljeno, ima vodovod, elek-j triško razsvetljavo. centralno j kurjavo, sedem kabin za kopeli in veliko dvorano za igrišče v zim-' skeni času. V njem je prostora' za 100 iu več gojeuk. V penzionatu "Mladika" dobi-j vajo gojenke skrbno vzgojo. Skr-j j bi se tudi za to. da se priučijo le- C j pirn vnanjim občevalnim oblikami iter da se sploh vzgojijo za do-imačnost in za praktično življenje. ! V penzionatu "Mladike" se goji glasba in petje. Gojenke se u-deležujejo p.i*i merili h umetniških prireditev iu imajo v zavodu naj razpolago posebno knjižnico, V higijeničnem oziru je za go-_ J jenke "Mladike" kar najboljše preskrbljeno. ! = Cenik katere se d« Slovenic Publis 82 Cortlandt St., MOLITVENIKI: DUŠNA PAŠA, vezana $—.80 ; z zlato obrezo 1.—-i POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano —.85 RAJSKI GLASOVI, z zlato obrezo —.40! SVETA URA, zlata obreza fino vezana 1.20 SVETI ROŽNI VENEC, —.50 VODITELJ V SREČNO VEČNOST, zlata obreza fino ve zano 1.— VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —.70 ! POUČNE KNJIGE: Abecednik slov. vezan —.25 Ahnov nemško angleški tolmač, . —.501 ! Angleščina brez učitelja, —.40 i Evangelij, vezan —.50 i Grundriss der slovenischen j Sprache, vezan 1.— i Hitri računar, vezan —.40 ! Katekizem, mali —.15 Pesmarica, Glasbene Matice, fino vezana 1.25 Prva računica, —.30 Slovenska pesmarica, I. in II. po . —.60 Slovar slovensko-nemški (Ja-nežič - Bartel) nova izdaja, 2.5Q. Slovar nemško-slovenski (Ja-nežiČ - Bartel) nova izdaja 2.50 Slovensko angleški n angle-. ško slovenski slovar, —.30 Zgodbe sv. pisma, stare in nove zaveze, vezane —.50 Žirovnik, narodne pesmi, vezane, I., n., III. in IV. zve-! zek, vsaki po —.50 ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Andrej Hofer, —.20 Avstrijska ekspedieija, —.20 Avstrijski junaki, broš. —.70 vezan —.90 Baron Trenk, ' —.20 Bele noči - - - , —.20 Belgrajski biser, —.15 Beneška vedeževalka, —.20 Beračeve skrivnosti, sto zvezkov, 6.— Beračica -—.20 Boj za pravico, —.35 Bojtek v drevo vpreženi vitez, —.10 Božični darovi, —.15 Bucek v straha, barka —.25 Barska vojska, —.25 Car in tesar —.30 Črtice iz življenja slavnih mož -»-.30 Cerkvica na skali, —.15 j Cesar Fran Josip, . —-20 i Človek in pol 1.— j Črni bratje —.20! Ciganova osveta, * —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov 5.— Cvetke, —.20 Cm je zlato, —.25 {Darinka mala Crnogorka, —.20 Devica orleanska - - —.25 Lepo je. da se govori navdušeuo za dom in poje, še lepše pa se meni zdi, če zanj gre vsak na delo .svoje. Jos. Stritar. \ , ' , Lepa je priroda, lepša in višja pak je nje krona, človek. In ako I ji ostane zvest, ako se more olira-|niti"v soglasju ž njo, ima \tsc, ker ima mir. I Jos. JurčiC. Lepo je biti brezskrben popotnik. — vse se je v prsih raztrgalo, i izkrvavelo je že vse, nobene bole-jeine več, nič upauja, in hrepenenja, v nobeui gubi ni več ostala ikaplja, ki bi časih zaskelela, da bi se zdrznil ter zajokal. Vse mirno in tiho, človek hodi po svetu kakor po pokopališču in se smehlja z nasmehom, polnim mrtvaške modrosti. Življenje seka rane, trudi se ^neprenehoma v krvoločni •zlobi, toda moti se jako: meso je I neobčutljivo, nobene kapljice ni i več iz njega, in človek se smeje, J da je bil tako prešerno opeharil j .življenje. Iv. Cunkar. jLetoiu se naglo umikajo leta, (dan porodil se iz prejšnjega dne, venec nevesto nocoj še opleta, prazne si jutri pročeše lase. Fr. Levstik, j iLev v jasnem valovju pokojnega j • srca i ■prekrasno nebo vesoljno se zrea j iin zrea se v njem uešteti cvet, ki ž njim življenja breg ie odet. isim. Gregorčič. ! Le verjemi: življenje že ve, .kam sune klado; kakor stori, je ;najbolje — iu norec, kdor se sam prevali, zakaj ne prevali se nika-jmor drugam nego v globel, da tam strohni in segnije. Iv. Cankar. I I " ' i Ljubezen — bolezen; slabo se rima, j a zmisel med seboj dober ima ; zaljubljenec vselej malo bolan je-i naj že kristjan, naj uiohamedan je. Jos. Cimpcrman. J i Ljubezen enega edinega vdanega srca premaga vse in zaceli vse Irane, ker je močnejša nego ves svet. Najmočnejša pa je ljubezen [materiuu. Fr. Ks. Meško. , 4 . | Ljubezen je možu nekaj izbor-jnega, ženski pa pomeni ves obsta-jnek; ona je nje ponos, nje življenje. Pavi Pajk. Ljubezen je vir vse bolečine. L Trinko. Le kdo občutil sam je kdaj gorje, jtrpiu mu, brat njegov, v srce se j . smili; lin v kočah, uc v palačah, še vsek-l dar (človekoljubi so se porodili. I A. Aškerc. j * Krvi naloče kdaj se žejna tigra, 'Jhijeno gladilo plen krvavi pase. sovraštvu moči ni napasti glada. Jos. Citnperinan. I Koliko lepše iu predrznejše so jisaiije, letu bolj umazana je resni-_ ca. Iv. Cankar. Komur je "karijera" vse uebo. krog tvoje glave išče on le niinba za svoj namen — in če ga ne dobo, ljubezen mu spočne in hči je — hlimba. - Ant. Medved. l i ' Komur je sreče dar bda klofuta... » kjer hodi, mu je s trnjem pot posuta. Kjer si poišče dom, nadlog jezero nabere se v okrog in eno mero s togotnimi valiui na steno buta. Fr. Preftaren. Kos kruha! Človek je lačen, rad Bpi nekje pod streho, ne nosi rad čevljev brez podplatov, ne uma--jzane srajce, raztrgane suknje. Za--ito zviješ hrbet, prodaš kos znača-lija, malo pameti, nekoliko prepri-ijčanja. Svojo dušo našemiš in jim i S jo pokažeš, vzameš srce v roke in i I delaš eksperimente: "Prosim go-t spoda, le bliže! Izvrstna zabava - in ceno! Moj želodec je prazen in - palci mi silijo skozi čevlje. Vrzi- - te mi par krajcarjev. Prosim po- mžnol,r ' * Zo&a Jaloyiak. Krvna vez je vendar še vedno najtrdejša na-svetu za človeka, ki ima srce. Prva ljubezeu, ki blaži človeka, gotovo je ljubezen do mile matere, do skrbečega očeta in do tistih, ki so z nami vred z enega vira dobili življenje. Naj tudi občudujemo ostro zakouo-ljubje in natauki patriotizem, slo-, večega Rimljana, ki je z roko svo-' jo umoril siua, kateri se je pre-j grešil zoper domovino, z naravnega stališča ga nihče ne bode opra-j vičeval. Vse ideje, bodisi še tako vcepljene v srce. umakueje se' včasih čuvstvom. ki jih je stvar-' nikova roka modro vsadila v človeško srce, da vežejo očeta s si-J nom, brata s sestro. J«.'£ .litruC. ! Kultura je vrednost naroda. jHariiiouska popolnost in svobod-jua vzvišenost te kulture pa je posamezniku. v kolikor ga more pri-! J siliti, da s češčenjem stremi do nje. edino merilo njegove narod-! ! ne dolžnosti. i Vlad. Levstik, j J Lačen človek, ako ima le količ-| (kaj upornosti proti usodi, se ne j strelja iz nesrečne ljubezni in ne 1 pije ciankalija na zdravje Duict-i ne je. Vlad. Levstik. Lahko pa strast pripelje v past in sreča, ki je sanjajoč uživaš, se lahko gredoč izpremeni in le gorje ostane, ki ne raztope ga v svojem morju vse solz« in vzdilif vsi ne prepode. E. Kiistaii. j i ' ■ 1 i ...laže oponašati uspehe j in slabo delo drugim, nego sam , kaj boljšega storiti. Jos. JurCiL-. ' i i I 1 t Laž je greh samo takrat, kadar! !nič ne koristi. Če vam je izbirati! med lažjo in resnico in vas uobe— iua nič ne stane, odločite se za res-| Juico, zakaj toliko lažje se boste ob potrebi zlagali. Iv. Cankar. j Laž ne ubija s kolom, ali plazi j s«- po žilah kakor strup, počasi in .oprezno, ne opazi se. kako deluje. Iv. Cankar. Lehke noge. lehko srce. iz prsi mladih pesem glasua! i Tako k dekletu vas se gre. i tako mladost se uživa jasna Jos. Stritar. j Lehko verjameš tak nemir, j da je neizrečeno hud; lehko verjameš, tak prepir j notranji, da je grozno ljut, ko um pogubija ti nebesa, predsodkov se tesnih otresa. Mat. Valja ve c. Le kadar zdela vedeli trud telesom našim slehern ud. tedaj šele spoznamo, kako je pot življenja hud. Ant. Medved. Leka rad bi. ki nesmrtnost daje, Ipil zdravilo, ki ti večnost daje?... j Sam imaš jo čašo čarodejno, sam naredi pitje si nesmrtno! (,'aša tvoja je — življenje tvoje sam napolni z večnosti jo lekom! A. Aškerc. . i Le pravda svetu je postava in večno trdna je veljava, a krut in silen ji korak; zakonov večnih-samo pazi, njej ear je in berač - ,'in reguliral deželne doklade, ta- ; ko, da bi privedel deželo iz fi- u.oine kri«. ■ ■ •. . . -v-::.' " ■ ' ■ . r,'' ■. " Vdibonočia židroka povest. V dolenjem iztočnem židovskem delu mesta New Yorka se vedno pripeti kaj zanimivega in tudi uprav karakterističnega. Zato se nam vredno vidi. navesti nastopno židovsko velikonočno po%*est. V Delaneev Street živi pošten krujač. kateremu je ljubi Bog naklonil marljivo ženko in d^se-j tero cvetočih hčera. No, ui sicer prav. da pravimo • cvetočih hčerah, ker najmlajša at' je uprav povsj>eia kakor cvetka v poj»ovju, najstarejša pa je že vsnhnola. kakor pozno v jesen pozebla astra. Teh deset marljivih in ubogljivih hčera je pa dalo ubogemu krojaču zelo mnogo skrbi. Pri vsem njegovem trudu in varčnosti z zaslužkom deset do dvanajst dolarjev iu z zaslužkom hčera se je vedno moral boriti s skrbmi in prebiti za silo. Vedno je bila kaka hči ali bolna, ali brez posla. Nikdar ni zamogel ubogi krojač do kaj dospeti. Misli, kako bi svojim hčeram pridobil najpotrebnejšo doto, mu pa niso dale spati. Ko so se bližali židovski velikonočni prazniki, se je zopet pojavilo pomanjkanje v malem sta-novauju Ua Delaneev - Street. Brez j»osIa je bil oče iu šestero hčer«. Zato pobit je bil stari krojač, ko se }* v večernem mraku podal v sinagogo in iskal je v tempeljuu svojo tolažbo. "Moj Bog", molil je na tiho. "samo do petdeset dolarjev mi pomagaj, da zainorem omožy.i najstarejšo hči. Saiuo petdeset dolarjev!" ^ pobešeiio glavo jc korakal ubogi krojač mimo hiš in mrmra-je molil. Sedaj je obstal in se pri-pognil. Debela denarnica je ležala v senci pod veznimi vrati. Previdno je krojač pobral denarnico iu se plaiio okolu sebe o-zrl. Nihče ga ni videl. Urzo je hitel domu. tam se zaprl v svojo sobo in preiskoval debelo listnico. Petsto dolarjev je bilo v de-j narniei! Petsto dolarjev! Desetkrat petdeset ! Ljubi Bog je uslišal njegovo molitev! Za vseh deset hčera mu je doto naklonil. Tresočih rok vsled velike sreče in presenetenja je krojač shranil deuarnieo v praznično suknjo in hitel nazaj v sinagogo. V sinagogi jc bil krojač zelo zamišljen v obrede in v molitvi i*e je zahvaljeval Stvarniku za veliki dar. Kaj pa to pomeniPo pridigi se je rabbi še eukrat obrnil iu o-znanil. da je starosta cerkvene občine, bogati, skopušni mesar izgubil denarnico s petsto dolarji. Pošteni najditelj je naprošen isto oddati proti nagradi petde-bet dolarjev staremu rabhitu. Hud duševni boj je imel prestati marljivi krojač. Ta zaklad bi ga rešil vseh nezgod. Ali ou je Boga prosil samo za jM'tdeset dolarjev. Ali ui velik greh. obdržafi tuj denar? Težkega area »e je zvečer |k>-dal di»bri uiož k častitljivemu rabbit u ter iuu izročil denarnico. Itabbi je krojača zelo pohvalil fflede njegove poštenosti iu ga v božjem imenu domu poslal. Po božji službi drugi dan je rabbi k sebi povabil bogatega okopuhu in ubogega krojača. Rabbi je naznanil razvi-seljene-iuu mesarju, da je njegovo denarnico našel krojač iu je ta o-pravičen do nazuanjene nagrade petdeset dolarjev. Ko je skopuh čul o nagradi, se je stemnil njegov obraz. "Ali je to vse. kar je bilo v denarnici?" je vprašal rabbinarja, iu ko mu je ta to potrdil, je strupeno pričel kričati na krojača: "Ti tat, slepar, lopov! Kje pa so! one igle z diamanti, katere so se nahajale v denarnici V' T bogi krojač ni zamogel pregovoriti besedice, iu ko je skopuh to videl, je nadaljeval zmago-uosuo: "Moje igle z diamanti si mi ukral in sedaj zahtevaš še nagrado ? Bodi zadovoljen, da te ne puatiui zapreti in te ne tiram pred sodnika!" Ubogemu krojaču so se solze utrinjale iz oči pri tem nepričakovanem psovanju o njegovem poštenju; toda rabbitu so se oči zalesketale. "Torej tudi dve dragoceni igli ■ta bili v denarnici f" je pričel govoriti učeni mož. "Aii zamore-te to tudi zaprisečiT" j Mesar je pričel,prav marljivo » Slave kusjrti, medtem pa^je 1 PhOnt 346. i •FRANK PETKOVSEK, f 718-72» Market St., WA UK EG AN, ILL. ? PRODAJA fina Tina, najbolje tganje t«- irvrstne smotke — patentov ana xdra £ vila. Ta PRODAJA votne Ustne rseb prekozaoi} 1 akih trt. POŠILJA denar v star. kraj sanesljiv« £ In pošteno T? UPRAVLJA vse v notarski posel spada- i jočadeta. ,| > Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt SU. New York. | ft* m VU 1 ■» as VU'1 h » w W*11 w V^'w Of* Velika zaloga vina In žganja. fgf* MaWja drill I Prodaja bela viae po..............70c. galloa gfi • HK črno Vino po.............50c. Oroialk 4 galone sa....................flLOC Brinjcrcc 12 steklcnic sa...............$1X00 H a^^mf 4 gal. (aodiek) sa ................... Za obilne aaročbo ae pdporoCa TP MARIJA QRILrL, 03Q9 fit. Glair Ave^ IS. B., Cleveland, O r "VJJ'V "*lvV ZA SMEH IN KRATEK ČAS. ! Svet nepotreben j 14 Moj mož dobi tako lahko morsko bolezen, gospod kapitan." je rekla potnica. "Ali mi ne morete povedati, kaj naj stori, ako ga j napade '." 1 "Ni potrebno, gospa. " ja odgo-jvoril apitan. ' bo že sam to sto-' ! I Brag za drusim. Mojster: "No, ali še nisi osna-ži! čevljev, lenoba ti?!" I čenee: "Takoj, mojster, takoj. saj že drugi čevelj snažim". Mojster: "No, kje pa je sedaj prvi čevelj'" '"čenec: "Prvega pa zbiksam, koj ko bo ta drugi gotov". ŽIVLJENJE MU JE REŠIL. Sef (svojemu uslužbencu, ki je prišel pod železniški stroj): "Hvala Bogu. še živite. Ali ste kaj ranjeni .'" I slitžbenec: "Ne.,če bi bil I«- malo bolj debel, bi bilo p" meni.' Set': "No. ali sedaj uvidite. kakor dobro je bilo. da vam nisem zvišal plače!" Na žcnitvanjskem potovanju. < bij« < piše staršem 1 : "... V sedmih m>«esili sva. in vsak dan sva si dražja..." "On; "Prav dobro, sedaj pa še zapiši, da naj pošljejo draginjsko 'doklado! * * Komu škodi tobak? "Ali vam nič ne de. če kadim tobak.' je vprašal mlad pobalin starega moža. s katerim se je vo-jzil po železnici. "Meni nič!" odgovori mu star-[•Vk. "če le tebi ne!" Kar jc zraven. Gozdar: "I)a, psa dobite /;i-stonj. če plačate stroške vzgoje!" — " Res ljube/.njivo! ' >:ta malenkost — " — "Znaša 1 li.~> dolarjev!" — "Kaj/ Toliko sne.'" — "To ravno ne. toda razi rgal je tri pare škorenj, dvoje hlač. nov namizni prt. previa ko na zofi in še nekaj drugih malenkosti!" Zagovorila. Gospa A.: "O, prosim vas ne trudite se!" Gospa B.: "Ni nobenega truda: prav rada vas spremim ven!" HUDOBNEŽ. Otroci izraela. Sprevodnik: "Vi ste-stari naj-I manj 50 let in se hočete voziti s polovičnim listkom kakor otroci. To ne gre in ne gre! Doplačajte. Žid: "Doplačati?! Kaj pravite, da listek ne velja, saj smo mi o-troei izraela". Iz šole. Tčiteij: Zdaj torej razumete, kaj pomeni pregovor "Ožgano dete se boji ognja". Ali mi more kdo imenovati podoben prego-.vor.'" I čenec: L" mit i otrok se boji vode. i Edina pot. t ... A.: 'Si li zblaznel brate? S svojo kuharico se misliš poročiti, ko vendar veš da ii krade kakor sraka B.: "Sa j ravno zato jo mislim poročiti, ker bom tako na najlepši način dobil vse svoje ukradene stvari nazaj." Sufragetka. ZLOBNO. Vedno izgovor. Gospod Khon, premožen trgo- j jvec judovskega rodu. je poslali sina leka v gimnazijo, da bi po-j stal advokat. Toda v šoli leku ni šlo dobro j in prvo polletje je-prinesel domov j pošteno trojko. Ko je oče videl j njegovo izpričevalo, se je prijel za glavo: { "Ti falot, ti lump, ti razbojnik! jStaneš nie toliko denarja, pa se ;ne maraš učiti'" je zaklical stari Khon obupno. "Saj se učim!" je leik odvrnil, toda kaj početi! Profesorji so sami antisemiti in naj Judek zna kar hoče. vedno dobi dvojko!" Nato je dal Khon takoj krstiti svojega sina in je bil prepričan da pojde sedaj bolje. Toda koncem drugega polletja je prinesel leik domov še slabejše izpričevalo. "No. zdaj pa nisi več lud! Za kaj te ne*puste v drugi razred?"' leik je pa odvrnil: "Saj vendar veš. da kristjani nimajo takoj prebrisane glave, kakor Judje. Izgovor. Sodnik : Ali priznate, da ste ta revolver ukradli? Obtoženec: Da. ampak samo, ker sem se hotel ustreliti. Sodnik: Zakaj ste ga pa potem zastavili v zastavljalnici?" Obtoženec: Ker nisrun imel denarja. da bi bil kupil natrone. PRED S DDNIJO. Telegraf. Neki grof si je napravil > svoji graščini domači telegraf. Kmet iz bližnje okolice pride nato v grad! ter zasliši o tej čudni napravi. Ko pride domov, pravi sosedom: "Vi našem gradu se je zgodilo nekaj ; čudnega, samo ne vem prav, ali je sedaj grof tele, ali jc tele grof.* . Sodnik: "Vaša starost, priča?" Priča 'devica v srpanu1 molči. Sodnik liho : "Koliko ste bila stara pred dvajsetimi leti?" Piiča (glasno : "Osemnajst let!" Po ukazu. Stari gospod baron je bil bolan: ker je- pa bil zelo siten, je zauka-zal zdravnik, da ne sni" nihče bolniku ugovarjati, ker bi ga to le razdražilo. In ko se je stari baron nekoč zopet razjezil, je dejal ne-j voljen: "Že vidim, da jc najbolje' da uinrjem". *Res je tako. milost i vi gospod je sočutno trdil strežaj. Pravična razdelitev. General pri inšpekciji vojašnice: "In kakšna je hrana? Ali se pravično razdeljuje ?" Prostak (salutir-a >: ".Javim pokorno. da. gospod general ". General: Ali ne dobivajo nekateri velike, drugi pa majhne por-eijc mesa ? Prostak: "Ne. gospod general, vse porcije so majhne". HITRA ODPOMOČ. Ta gospa ima pa res lepe zobe!" "Da, danes ima svoje nedeljsko zobovje!" Po ovinkih. On: "Kaj pa je hotela ona nadležna ženica od tebe?" Ona: "Ponošeuo obleko!... Ta namreč tudi nima ničesar obleči." I Prav enostavno. "Pred sedmimi leti sem prišel v to mesto s samo enim dolarjem, a ta dolar mi je pripomogel k vspehu. "Torej ste ga prav dobro naložili '" "Seveda. Brzojavil sem domov po denar!" Čudno. ' "Ali nie res več ne poznate, gospodična Ivanka?" "Ne!" j "Čudno, jaz sem vendao oni mladi mož. ki pred petimi leti n; mogel brez vas živeti!" Prav ima. ; Zdravnik: "Izpod petsto dolarjev ne prevzamem te operacije; , toda. če hočete ozdraveti. . . j Bolnik: "Da. da. pri vas velja načelo: denar ali življenje!" V ZRCALU ŽIVALSKEGA SVETA. M VVj^ Poizkus. i Gospa (soprogu) : "Ti. t a-le tvoj prijatelj Vrtavee je grozno nadležen. Vse. kar vitli, hoče imeti." Gospod : " Veš kaj. predstaviva mu liajinij^najstarejšo hčer!" Odgcvor. Prvi dijak: "Zakaj neki so ribe neme?" Drugi dijak: "Pa govori ti. če imaš gobec v vodi!" Lepa kupčija. A.: "Kakor pravijo, je odprl Kovač banko!" P,.: "Res, ali je kaj imel?" A.: "Seveda — vitrihe!" Čudež. "Koliko mleka daje krava?" "Osem kvortov na dan." "In koliko ga prodate?" "Deset kvortov!" Težko izvedljivo. Bolnik: "In za sjranje. gospod doktor?" Zdravnik: "Vzamite vsak dan ta prašek." Bolnik: "Kdaj?" Zdravnik: "Četrt ure prej. predno zaspite!" i Otročja radovednost. Pepček: Teta, pokaži mi no svoj jezik! Teta: ('emu pa? Pepček :Maina so rekli, da je vaš jezik s hudičevem oljem namazan. Dvoumno. Brzojavka trgovca z živino drugemu trgovcu z živino: "Jutri vsi presiči na kolodvor! Vas tudi pričakujem. Jaz pridem šele jutri, ker osebni vlak ne sprejema telet. — Kupčija gre slabo: če potrebujete bike. mislite na me." Go«! : "No. to je pa že preveč, tako majhen košček lilesa lia takšnem krožniku!" Natakar: "Takoj vam prinesem manjši krožnik!" T Bo držalo. Prvi fajiiiošter: "Pridig, dragi tovariš, takih pridig potrebuje , naš narod, ki ga probudijo!" Drugi fajmošter: "Nct moj dragi, kar potrebuj**, so pridige, < pri katerih ljudje ne zadremlje- j jo!" Slonova zibelj. Ravnatelj inenažerije:... In poglejte tegale slona, lep je iu ve- i I>k, kot malokateri dragi slon. Njenega /i bel j je tekla v vshod-nji Indi ji. . . Oospa Majem : ".Ježeš na. jc pa to morala biti velika zibelka." I Na pravi peti. "Ali je to ona p« hciii. ki ste mi jo dali pi t brati ?" "1>H. in Ke«lf|j sem JIJI poti v u-redništvo. Kad bi se je znebil." "Me piav nič i:e čudil" Prijetno c-iv-ritje. Soprog (svoji mladi ženi): " Ves iz sebe sem. Danes je bil be- > rič pri meni. Da bi vsaj že dobil tj od tvojega očeta dotof" jI Ona; "Ne razburjaj se vendar. Saj je tudi k nam prihajal vsak if dan!" J, - "ii&ste'a«- ird'f . ff » • - Hitro ozdravljen. lierae; *"l bogi .slepe'- pl'O^ill a kak milodar. . . " Gospod: "Slepi ste? Aii res?" Berač; "Da, popolnoma sen lep". /"C ! Tl| |e Ililate »lesetieo*. Berač; "Na. veste, tako sl»*p p* ■ejolar h* nisem ". Njeno stališče. On: "Res dobra slika." Ons!: "Ampak moderna ni." . On: "Nasprotno: slika je celo zelo moderna." Ona: "Toda obleka ne!" Služinčad dandanes. Gospa, (kateri je poslala modi-stinja lep klobuk na ogled): 'Lep j je lep. a predrag zaine. Nesite ga le nazaj.* Kuharica (pristopih: "Oh nikar ga ne pošiljajte nazaj; bom ga i pa jaz vzela 'V • Obrambeni govor pijanca. V Philadeiphiji je bil poklican 'pred sodnijo neki pijanec. Predsednik ga po očetovsko nagovori: K*j torej. Jim, ali se ne sramujete 11|| p . • i Jim odgovori mirno: "Seneca je rekel, da je Cato po trudu in delu pil vino, ko sc j jje Sokrat, najmodrejši vseh Gr-| [kov. pošteno opil. mu tega ni štel j ni kdo v zlo, Aeshil je pisal svoje j tragedije in pri tem pil Bachov i sok iz velikih timfor, Hasdrubal | •in Scipio, Grassus in Gicero so se** r esniK. jnahajali vedno pri časici dobrega j j vina. Pa tudi sv. Avguštin pri-1 znava, da je večkrat in rad pil. ^ ali vsi so pili za to. ker naša duša * i ne ljubi suše; anima erte, quia 1 . . i ispirrtns est. in sioco habitare non \ potest". Ta obrambeni govor pijanca je i sodnika obmehčal. Posebno je s vplival nanj sv. Avguštin. Ali j vendar ni bila sodnija še popol- t j noma prepričana o nedolžnosti < , pijanca. Prigovarjali so mu in ob-Itnženee je navedel mimo glavni argument svoje obrambe: '< "In sveto pismo nas uči: dajte pivo razzaloščeniui. vino pa onim, ki imajo bolečino v duši; naj piT-jejo, da pozabijo na to, kar jih muči." "To da je v svetem pismu?" je vprašal sodnik. Jim izvleče iz žepa malo izda-nje biblije, odpre in pokaže predsedniku stran: "Tu, gospod predsednik, knjiga pregovorov, šesti in sedmi stih dvanajstega poglavja." 'Vraga! V resnici imate prav!" In Jim je bil pusčen na svobodo t*r tip. SITIaI fini-i** f Toda gospa Malnar, saj je vaša obleka čisto iz mode!" "Da, a ko sem jo naročila, je bila v modi. Sedaj po nekaj dneh pa je nikdo več ne nosi." Fin čut. Ona: "Koliku je teh strašnih Iničel okoli naju!" On: "Zivaliee čutijo, da uživa- 1 mo medene tedne!" Premeteno. i Taka ui hot vi dovoliti bogatemu samomorilcu cerkvenega pogreba. S{imomori!ee\a vdova se je pismeno obrnila do škofa. Pismu priloženi ban; ovci so škofa prepričala. u;; je mrlič v: "tleli cerkvenega pogreba in pokopanja v blagoslovljeni zeiinji. Škofovemu po', el ju r.e je Jaka uklonil, koj po pogrebu je pa neutolažni vdovi s krščansko nežnočutno.-t jo rekel: Veste, obveljala b* moja! Dal sem namreč izkopati devet čevljev globok grob. zemlja je pa [samo šest čevljev globoko blago-! slov! jena. Potrebna previdnost. "No, kako se ti dopade moj novi klobuk?" j "Hm — pokaži prej računi" Moc navade. Gospa (mesarju): "Prosim stehtajte mi mojega fantka." Mesar: 'S kostmi ali brez njih .'' Menjavanje mode. ————ml i i i. , "Od dne do dne je kava bolj podobna vašim lasem, gospa!" "Kako to! Saj vendar nimam črnih las.'" "No. saj pravim...!" w , - ■ — j t želodčne BOLEZNI Revmatizem ;n. .. ..m«,.-,. Tfi-rS^f, dom" >vori o teh boleznih. Potc vam zakal trpite in se ie naveličali, trošiti denar, ne da bi dose^S po to dragoceno knjižico. MJIŽIC ZASTONJ ie Vredna $10 Bolnemu Človeka. perfektno zdravlje, inoč in krenost s nnm^in t, sebnje ravno tiste s'tvari, kate^TK^LJSSf?«£ amec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezUžni dna stotine dolarjev. n sdravnik, kateri ie leta in leta »rir^il ?„„.::.,„„ lra*'t je 4eč kot M ££ mol Pomoliti ^i ol ^a dovoljni in ne morete delati terui flati IliljS? lraviti; ako hočete imeti bogato čisto kri V S Brezplačno Knjižico. ov, izrežite in pošljite 2e danes. PiSite razloCno. 500, 22 Fifth Ave., Chicago, I1L d bolezni, zato prosim, pobite mi va5o brezplačno --^a—a——M—vm^^mm i' Burdine. Pa. in okolico: Frank Ferlan. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Brougthon, Pa. in okolico: Anton D«m-. Sar. Forest City, Pa.: Karl Zalar. .Irwin, Pa. in okolico: Frank I>«-mšur. Johnstown, Pa.: Frank Gubr^nja. Meadow Lands, Pa.: Geo. Beliultz. Moon Run, Pa. in okolico: Kr. Mnfek. Pittsburg, Pa.: Ignacij 1'odvasiiJk. Steelton, Pa.: Jos. A. Plbernlk. Willock, Pa.: Frank Seme. Scofield, Utah In okolico: Ivan Sem. Black Diamond, Wash.: Gr. Pore rita I Ravfnsdale, Wash.: Jakob ItomSak. I Benwood, W. Va.: R. Hoffman, i Thomas, W. Va. in okolico: Josip Rua. I Frank Kocjan in Frank Bartol. j Milwaukee, Wis-: Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: I-eo Beniger in Mar-j ko liadovinec West Allis, Wis.: Frank Skok. ; Rock Springs. Wyo.: A. Justin in Val. ; Stali.h. ' Za vsebino tujih oglsa**- ti odgovorno n* ni»r»vT!iAtvo. ne nrodnilt*«. calumet, Mich in okolico: Pavel Shaltz. f Manistique, Mien, in okolico: B. Ku- j tzian. South Range, Mich. In okolico: M. I>. ! I LlkoviC. Chisholm, Minn.: K. Z(?onc In Frank , Medved. j Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže in J. Mkerjanc. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: I.ouis Vesel. Duluth, Minn.: Josip Sarabon. Hibbing. Minn.: Ivan PouSe. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. I Aldridge, Mont.; Gregor Zobec l ' .Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. I Little Falls, N. Y.: Frank Gregorfta. ! i Raton, N. M.: Frank Korl.ar. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J, Ma- j : rinčiC in Chas. Karlinger. Bridgeport, Ohio in okolico: Andrej! j i Hočevar. i CollinwoocJ, Ohio. Math. Slapntk. Loratri, "OT in okolico: Andrej Romba«* j Youngstown, O.: Anton Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. NAŠI ZASTOPNIKI, | kateri so pooblaščeni pobirati naročnino j za '*GI.-«s Naroda" in knjig-, kakor tudi ' za vse druge v našo stroko spadajoče j posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Denver, Colo.: John liebevc In A. J. i Terbovc. Pueblo, Colo.: Petar Cull®. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). Trinidad, Colo.: Anton Saftich. Indianapolis, Ind.: Alojzij Itudman. j Depue, III.: Dan. Badovinac. Chivago, III.: Frank J u rjoveč. ' Muddy, III.: John Halirh. I La Salle, III.: Mat. Kump in Josip Me-j die. Joliet, II!.. in okolico: Frank Bambiih 1 in liudoir Po^ek. Mineral. Kans.: John Stale. Waukegan, III.;. I't^nk Petkovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, ill.: Frank t'erne. Springfield, III.: Matija Harborič. ' Frontenac, Kans. in okolico: Frank Frznožnik. t . ' * i ! Nenavadna bolezen. I $ ' "i t ____ * ; ifp^jn j |l h H Mnogo ljudi je podvrženih napadanju nenavadnih bolezni, 5 J ; I vzroka teh se ne more tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov ^ f lil ,: Pii» naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. { > Ff^f^iss^lP Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Za- * > mjiilM more nastati radi bolezni v želod »u. jetrah ali črevesih. slabi krvi ; >? Iw^^SBi : , i živcev. Taike osebe večkrat poskušajo razne zdravila, ^ I MZm ' kakor na primer pilule, deeoti sili močne žganja, toda brez vsakega i> ^ Uspeha. To kar one potrebujejo je to znano zdravilo, ktero vpliva ] 1 nalmi izoisti celo telo in fr iuhm krepi celo telo, j* Bil naredi bogato kri; >} JI llfflb3raj{l uredi prebavo. * ■ j ^^j^k To zdravilo, ktero morejo rabiti vsi člani družine in ktero vi j J^g^gB^^^^SK^Km^^j^. morete rabiti v vsih slučajih, če s slabo počutite, je dobro poznano ^ TRINERJEVO j I r^HBJ, I AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO, j i " ELIXIR To naravno zdravilo, ktero j«- narejeno i/, grenkih zelišč in i * \I/lWF "udečega vina, ima široko poljo delavnosti, ker iina zdravilno moč • 1 LtiV WiM*' v nerodnostih prebavnih organov, ktf i so temelj zdravja eele^a ] j, v telesa. To zdravilo morate rabit pri i j \ boleznih želodca in čreves, i /l zaprti ji in nje posledici, i ^ v večkratnem glavobolju, l ^ ^f^^t ^ reumatičnih napadih, l / tter win ^ neuralgui in nervožnosti, ♦ TRINEROVO - ... 5 UAr ? _ ' MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, I nynKE V IjfvJ v KOLIKIH IN KRČIH, l ^^.^^EPH TRiNtR VZDIGAVANJU IN KOVCANJU f ciŽrin pri vseh takih bolezulh, pri kterih je znak bolezni, izguba teka : ^ in slabost. V LEKARNAH. JOSEPH TRINER, j [ 1333-1333 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, IU. ] t • * • : ■ , ,. ; 1 i COMPAQNIE GENERALE TRANSATLANT10UE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta do Havre, Pariza, o vice, I no mosta in Ljubljane. Poštni Gkapre« parnlkl «o:j '-A PROVENCP*' ^K SAVOIE" "LA LORRAIN£" "f.j^ TOUR \IN r» Arm vijaka na dva vijak« na dva vijaka aa dva vilaVa PoAtnl parnlkl aoi "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" am vijmka Glavna agencija: 19 STAJE STREET, NEW YORK, corner Ptarl St., Chcsebroagh Rolldlof Puniki odplajejo od tedaj naprej vedno ob četrtkih b prutaoiiča (Uw. 57 ;North River in ob sobotib pa iz pristaniiča 84 Nortb River, N. T. #LA SAVOIP: 16. maja 11)12*LA PRGVENCE 6. junija 1912 *LA LORRAINE 23. maja 1912^LA LORRAINE 13. jun. 1912 FAANCE 30, maja 1912FRANCE 20. junija 1912 POSJRENA PLOVITBA V H1VK1: Parnik CAROLINE odpluje s poola št. 57 due 18. maja ob 3. popol Pa mrk TiA BRETAGNE odpl. s pom. št. f» 7 dne 18. maja ob 3. pop Parnik ROCHAMBEAU odpl. s poni. št. 57, 25. maja ob 3 popol. Parnik CHICAGO odpluje s pomola št. 57 dne 8. junija ob 3 popol. I'»»»llii i »»»•» r»?Mir«viil Imata p» J*t «l|ahi DELO V GOZDU. Dejo dobi 60—80 mož za beliti hoje. Drevje je zelo lepo in vse , v lepi ravnini. Plača $2.50 od klaftre. Belilo se bode za Muni-sing Paper Co. Torej tisti, kateri jznajo beliti, naj pridejo na spo-Idaj označeni naslov. Kdor hoče fše nadaljue podrobnosti izvedeti, j I naj pi^e na : f Frank Debeljak, -P. O. Box 17, Steuben, Mich. (9-13—5) NA PRODAJ. I Hiša z gospodarskim poslopjem in zemljiščem je na prodaj, na Gori v Vagovki. Lepa prilika za iste, ki imajo zmožnost za gostilno ali za kako drugo obrt. Ceno povesta lastnika: Levstek & Mikolič, „ Sodražiea. __ -Austria. Kranjsko. I (9-11—G) Samo $1.00 velja 6 zvezkov (1776 stran V Padišahovej senci s poštnino vred. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St^ New .York Navodilo kako se postane državljan Zjed. držav je dobiti povravljeno sa pet centov. Upravništvo "Glas Naroda", 0 !jt-j jt* uiicla obleka. tako Sloven-r»*v, 24 Hrvatov ter 56 Maeeilon-ee\ in liolgarov, 40 Maeedoneev in Bolgarov je prišlo pa i/. Amerike. 20 Hrvatov je šlo v Pasavo. 32 v Heb, 13 v lnomost, 20 pa v Ktltlolfovo. 18 Slovencev s»- je odpeljalo v Št. Viti na Koroškem. 450 Lahttv je šl»» pa v Spodnjo Avstrijo in na Ogrsko. Požar v Rožni dolini. 24. aprila okoli 4. ure zjutraj je naznanil strel /. ljubljanskega gradu ogenj. Velikanski plamen je švigal v jutranjem mraku proti nebu ravno nad tobačno tovarno iu hitro se je raznesla po mestu strašna iu vznemirjajoča vest: "Tobačna tovarna gori." Po uelem mestu se je alarmovalo gasilec in kmalu je že drdral prvi gasilni rešilni voz lia dozdevni kraj nesreče. Izkazal«) se je pe, da tobačna tovarna ni v ognju, pač pa tla gori v Rožni dolini. Tamkaj se je vnela hiša gostilničarja iu trgovca Alojzija Marua, pri kateri je pogorela streha, zgornji del hiš«-, leseni salon pa do tal. Hišni stanovalci so sicer ogenj precej pozno zapazili, a so zamogli še vendar pravočasno rešiti svoje imetje. Le nekaj kuretnine je zgorelo. Ljubljansko reševalno in gasilno društvo je vodilo gasilno akcijo z največjo požrtvovalnostjo skupno s požarno branibo z Viča in Gline. Gašenj** jc bilo posebno olcikočeuo vsled tega, k^er so morale vodo do-našati v škatih. Ljubljanski gasilci so napeljali cevi od Tribučeve hiše pod železniškim tirom dp Rožne dolih"? ter s tem obvarovali Rožno dolino večje škode in nesreče. Škodo cenijo do 5000 K. Kako je ogenj nastal, ni znano. Specialist. Leta 1870. v Št. Vidu nad Ljubljauo rojeni, ter v Šmartno pod Šmarno goro pristojni Fran Jovan, je sicer odkritosrčen, a malopriden človek. Ne dela posebno rad, a temrajši je godec. Harmonika mu je vse. In če je nima, si jo pa preskrbi in z nj tudi denar. Jo poneveri, jo ukrade, samo da nekaj časa igra. Kadar se pa vsega naveliča, jo pa proda ali za večno zastavi, potem pa groše požene po grlu, nato ga pa zapreio in harmonika je plačana. To se mu je že češče pripetilo, a godec ostane godec. Tudi sedaj ga je ta nesreča dohitela. Do 4. aprila je delal v Srednjih Ga-meljnih. Ko je že imel na hrani 28 K dolga, se je splazil ponoči skozi okno v tam nahajajoče se opekarniško kantino iu izmuznil Jakobu Travnu 70 K vredno harmoniko potem jo pa {>opihal proti Zidanemu mostu, kjer jo je prodal za 30 K, nato pa prišel v Ljubljano. O tatvini po orožništvu obveščena policija je Jovana prijela in izročila sodišču. Tatvino je, kakor običajno, takoj priznal. Značilno je, da je bil Jovan vedno kaznovan le zaradi harmonik. Ko obsedi svojo kazen, bode nekaj časi pridno delal, potem pa o-stal stari godec. . PRIMORSKO. Petrolejka je padla na 181etno kmečko dekle Marijo Novakovo s Sezanšcine, ko je delala v kuhi .ji Dobila je poškodbe, ker ae GLAg JSTAR0DA, JU-. VEL- TRAVMA. 1912. i Pred odhodom v staro domovino še enkrat pozdravljam vse j svoje prijatelje in znance širom i Amerike ter jim želim zdravja in iobilo sreče. Bog z vami! New York, 9. vel. travna. Anton Klepac iStanfel. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno I prijatelje in znance v Leadville, j Colo., ter izrekam gospodu in go-! spe j Zaje iskreno zahvalo za darilo. katero sta mi podarila pri slovesu. Bilo' srečno! New York. 9. vel. travna. Filip Stare, j Pri odhodu v staro domovino! i še enkrat pozdravljam vse Slo-; vence in Slovenke širom Amerike. posebno prijatelje in znance v Leadville. Colo., ter sestre in svake v Pueblo, Colo., kakor tudi brata Ivana Lešnjak istotain. Na j veselo svidenje! New York, 9. vel. travna. Martin Lešnjak. - Pred odhodom na atlantišl^c morje pozdravljam rojake in ro-1 jakinjfe po širni Ameriki, posebno one v Chisholmu in Keewatirni, Minil. Živeli! New York, 9. vel. travna. Anton Intihar. __ • Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno Petra Knavsa, njegovo ženo in vse fante, kateri so pri njem na stanu, ter Fran Vesela, njegovo ženo in vse fante v Keewatiim. Minn. Z Bogom! New York, 9. vel. travna. Rok Mihelič. Prod odhodom v staro domovino, kamor se podajam na kratek obisk, še enkrat pozdravljam vse prijatelje in prijateljice, posebno pa mojega moža in Andreja Poljaka. Z Bogom! New York, 9. vel. travna. Neža Pelko. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLAS NARODA". K/JVECJI D* TVTfiVN tk • padla oba v jamo za smeti. Ko sta i se s težavo skobacala ven. je I sjak isvoj boj nadaljeval, vrgel ; policaja na tla in ga davil, tako da so ga morali priti drugi ljudje) reševat. Konec tega boja bo seve \ pred sodiščem. Prememba posesti. Elektrarno lin tovarno za škrilj v Laškem trgu, dozdajno last O. Wilthalma v Gradcu, je prevzela neka nem-j, ;ška družba z omejeno zavezo. Ponočni napad. Ko se je predj1 dnevi vračal posestnik Jurij Pav-j! jlič iz svojega vinograda od Sv., Križa pri Krškem proti Brežicam j! domov, ga je s polenom napadel i neki neznanec in ga pobil na tla, tla je težko ranjen obležal neza-j 1 vesten. Ne tla bi Se bil zavedel. j! so ga spravili v Brežiško bolnico. Kot napadalca sumijo posestni-^ škega sina Janeza Klemenčiča od', Sv. Križa, katerega so naznanili | orožnikom. | KOROŠKO. Celovškega škofa dr. Kahna je zadela kap. Desna polovica telesa | je popolnoma ohromela, tudi go-i voriti ne more škof več. Tekom ii dopoldneva se je stanje škofa ne- j koliko poboljšalo. Ji Nesreča v kamnolomu. V kam-[i nolomu posestnika .Mihaela Šokli-J ea v Celovški okolici, je položili neki delavec dinamitni naboj na i ognjišče vJ\oči, da bi ga nekoliko, ogrel. M«', ki se je s silnim ^ pokom razi e tel. Kočo je popolnoma raztrgalo. Delavcu je odtr- ^ galo roki. pretrgalo mu je trebuh ^ in ga silno osinodilo. K sreči so ^ bili ostali delavci od koče zadostno oddaljeni. _:_i POZDRAV. Pred odhodom v staro domovi- , no pozdravljam vse rojake in ro- ( jakinje širom Amerike, posebno ] pa L. Petriča, L. Koširja, J. Tula, j J. Lavriča, F. Krajca in P. Kiiav- j a tudi Frana L'ampa. njegovo ženo in otroke v . Chisholmu, Minn. Z Bogom! New York, !>. vel. travna. * Karol Kordiš. * Jopslovanski Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ii f uradniki: I'r«Nl*-Hx S"? nradd<«-k. Pa_ I'imIiji filseiitiik: IVAN PKlMOŽIt', Kv»leih. Minn. Box, Ml. Glavni lajiilk: ub»IM fiiAlt. Ciimul'I, Midi. 11^ — 7th St. PETEK Sl'EHAR, Kansas City, Kal.«, 422 No. 4th Rt. POROTNIKI: IVAN KEItZlS.VIK. liurdin**. Pa, Pox 123 FHANK UOUZE, Cblslflm. Mir.n, B-ix 715. MAMIN KOCHEVAIL put-blo. Colo., 121» Elter Ave. Vul dopisi naj «« pošiljajo na gtavnoea tajnika, vse denarne puSiljatve pa Od Klavnega i Ittgajnika Jednote. Jednotino glasilo: "GLAS NARODA", NOVICE IZ STARE DOMOVINE. 8ZAHTEVAJTENOVE ^^SgBB^Kk CIGARETE ^^^fmf^^Mk 10 za Sc. Y§r A ^ ^S3fflH| f ^^žžpB AjjS^L ^H H 9 Izvanredna I iMfepllil novost iz svile I E^,..-.. K v vsaki škatljici 1 -- ' ' NA PRODAJ PRI VSIH PRODAJALCIH. The American Tobacco Co. 9 IMAŠ ZADNJO PRILOŽNOST POCENI KUPITI. Prevzel sem razprodajo zapuščine dedičev sledeče zemlje is pod naslednjimi pogoji. Okolica Taft, Mo., ali severno-zahodno Neelevville. Vsa zemlja je zraven slovenske. Vsi kosi so ; absolutno prvega razreda ravni-|na, absolutno suha zemlja. 2. kmetije skupaj, vsaka 80 akrov, od katerih ima vsaka 35— 40 akrov Dolja, hiše. hlevi in ena ima lep vrt. V najemu za 1912. Cista zemlja po $5.00 aker. Ako prodano do 1. junija, dobi najemnino novi posestnik. Cena akru $30. 160 akrov gozda, ležeč ob glavni cesti zraven šole, izvrsten les. Cena akru $26. 160 akrov. ležeči ob isti cesti, isto veliko lesa in prvega razreda kos. Cena akru $22. 360 akrov, svef. enak drugim, z razločkom novih delanih cest. ! Aker $20. Prodam 40 ali več akrov jedni •stranki. Pogoji: $10 na aker takoj, drugo 5 let s 7% obresti. Slovenci, kateri želite kmetije, poglejte ta svet! Ako ga ima A-jmerika enakega za enak denar, -ne stane centa. Ves svet leži 1— :j2 milje od železnice in mesta. Povabim Slovence, kateri imajo de-inar, ogledati te ponudbe. Ni ibanke na svetu, isto ne podjetja, i kjer se more denar tako dobičkonosno in gotovo naložiti. Da pod-iprem svojo trditev, povem le to, da se je enak svet pred 4. leti prodajal po $8 aker, kar se vsakdo prepriča, in danes je težje ■ svet dobiti, kakor pa prodati. Ponudba do 1. junija samo Slovencem in ne prodam drugemu narodu ; ako kaj ostane po tem dnevu. vsakemu ku'pcu. F. f!ram, Nay 1 or, Mo. Ali bi radi znali angleško? Mi poučujemo že peto leto ANGLEŠČINO in LEP0PI3JE potom dopisovanja. Lahka in praktična metoda. Popravljamo jnaloge ter smo v vednem stiku z učenci. Posebni učni zvezki z besednjakom. Se lahko učite do-;ma. Pogoji ugodni. Pišite po pojasnila še danes. Slovenska Korespondenčna Sola, 1 6119 St. Clair Ave. (S. B. 10), Cleveland, Ohio. POZOR ROJAKI! ^flriMK Dobil sem iz f IHH^^L Washington* 1 SLS^ jg^f^EK^Mg^^ zasvojezdrm- l! ! itevilko. kte- i v tffiVi teP^E r* j L^P" T^S?1 WW prava in ko- Po dolgem 1 faau se posrečilo ARm^F ' 1 ' najti pravo Alpen tinktu-ro in Pomado Proti iapada- , v—- ii i^m i* nJu in zaraat las. kakorsnc 5e do aedaj na aretu nI bilo. od katere inotklm m lenakttn gjttl ta dol d iaij« raanK-no popolnoma aMiteio In tf bodo r*( izpadali, ter m osiveli. Ravno tako moiki-n v S. tednib krasni brki Docoltmns zrastejo. lUamatiz« m ▼ rokah no*»h In kr ttt»h » 8 dneh popolnoma os-dtmvim.kerjaočeaa beadavie* potne note in ozeblin« ae popolnoma odstranijo. Da je to reenlca Jam*lm • «600 PUtts po cenik katere za poUjem ! zastoju. JAKOB VAHČIČ. 1 P. O. Box «9 Cleveland, O ! NOVA SLOVENSKA NASELBINA. Sporočamo rojakom, da smo -nopet začeli s prodajo zemljišč v Wex ford Co, Michigan, kjer je lansko leto kupilo dvajset rojakov svet za svoja domovja. Naš jsvet je svet trdega lesa, se zelo j lahko Čisti in vam jamčimo, da Ibodete pridelali prvo leto najmanj petkrat toliko na aker. kolikor bodite dali zanj. Mi imamo dokaže v rokah, lahko pa se pre-I pričate tudi pri državnem uradu. ■Letos pride do tisoč farmerjev iz ilndiane, Ohia in Illinoisa v tisti i del Miehigana/ kjer imamo mi zemljo. Ti so se prepričali, da je Michigan res dobra dežela. Pridelate z najmanjšim trudom več i na aker, kakor na svetu, kjer bo-j dete plačali po sto in več dolar-;jev za aker. Cena akru je od $16 do $24; plača se na 40 akrov sto dolarjev ' takoj, ostalo po deset dolarjev na mesec, dokler ni vse izplačano. »Kdor kupi najmanj 40 akrov, mu plačamo vožnjo t je in nazaj. . Kdor hoče svet kupiti od nas, ga ; mora videti sam, ker ga drugače • ne prodamo. Kdor želi postati kdaj samostojen, naj ne čaka, ampak naj se ' takoj poprime ugodne prilike. ijKar je v Michigan u dobre zemlje, kot je naša, ta hitro gre. Naj-I lepše podnebje, raste in obrodi !vse. Pridi in prepričaj se, dokler ni prepozno. I • Krže-Mladič Land Co., ; 2616 South Lawndale Ave., j(17—4 v d)_Chicago, 111. J&LXJ VENCI 1JN CtbUVHiNttUsi NA FlOCAJTE SE NA "GLAiS NAJEt* i »A", NA.TVEC.7I EN NAJCENEJŠI , . ! »""P \ «c v 1 • ,T "-»-"-VI I y . | [ Pozor slovenski farmerji! ^ Vsled občne zahteve, smo tudi »letos naročili večje ?.tevilo j pravih domačih V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajerskem. Iste se pritraiio na kosišče z rinkcami. e- Cena 1 kose je $ 1.10. --—j Kedor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla ; ========== cena garnituri je $1.00. ===== j Dalje imamo fine Jeklene srpe po SOc. i Pristne "Bergamo" brusilne kamne po 30c. komad. 1 Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje ^ tudi bližno železniško. j Naročilu priložiti je denar ali Poslal Money Order. 2 Slovenic Publishing Co. i 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. OGLAS. Velika izbera slovenskih grafofonskih plošč in vseh vrst grafofonov. Istotako tudi ur, verižic in najrazličnejše zlatnine in srebrninine. Pišite po cenik, ki Vam ga pošlje-|mo zastonj in poštnine prosto! A. J. TERBOVEC & CO. 1622 Arapahoe St, _Denver, Colo. cedi človek življenje, je dvajsettisoč frankov na leto premoženje :di pa beračija. Dvajsettisoč frankov na leto je približno tri louis-lorjo na dan. Kaj pa so trije louisdorji za ljubeznjivega labko-dvca, ki zajutrkuje in kosi v najboljših restavracijah, ki si da de-;.-iti obleke pri najboljšem krojaču, ki za sto frankov niti hlač ne i reže? Kuj so trije louisdorji za domišljivega bedaka, ki mora •neti za vsako predstavo svojo ložo, ki igra. ponočuje. vodi na iz-• rehod rmeiiobise tla me in vzame delež na dirjalca? Ko je primerjal gospod Wilkie ta proračun s svojo častihlep-mštjo. je uvidel iiemožnost. strnifi oba konca leta skupaj. ' . ' Kako delajo neki drugi?" se je -izpraševal. Resno vprašanje! Med sože d'Antin in predmestjem Mont-iiartre se izprehaja vsak večer na tisoče gospodov, ki se postavljalo z rožo v gnmbnicah in smotko v ustih, ki poznajo vsakogar in iatere vsakdo pozna, a niktlo nt pozna virov, iz katerih zajemajo j redstva za to krasno življenje. S čini se preživljajo? Znano je. da nimajo premoženja, da nič j ie delajo, |>a kljub temu ne strašijo izdatkov; delo Zametujejo ! u varčevanju se mgajo. Iz kojega umazanega rudnika dobivajo ivoje zlato .' tiospod Wilkie ni dolgo razinišljeval o tem. "Mene pa pustijo m ret i lakote." je rekel sam pri sebi. "Toda ie — s t «• 111 mi ne pridejo do živega. Bomo videli —*' In vsedel se j<- ter pisal gospodu Pattersonu. Resni Anglež ;e takoj poslal tisoč frankov — neznatna kaplja; gospod Wilkie, x 57. Cont-maiigh, Pa. Ponininl tajnik: AlXUZIJ BAVDEK. R«x 1. Dunlo Pa. Olavnl blafajnik. IVAN PAJK. L. Box V^H. Cf»n«"maugh, Pa. P«ifn«žni blagajnik: IVAN BREZOVRC, Box 6 Conemaugh, Pa. nadzorniki: I riadimmk FRANK HARTOI^ Box 274. Thoman. W. Va. II nadiorrnk; ANDREJ VIDRIH, P O. Box 523, Conemaugh. Pa. III nnrfzorlk: ANDREJ ROSI B At", 1«C!» F. 3Snl St.. I.orain. Ohio. POROTNIKI: I porotnik: JOSIP SVOIK »PA, Maple Ave . Johnstown, Pa II |«rf-otnlk: ANTON PINT A It. Box 2 Prancoakl splaal Emil Gaborlau. » Priredil za "G. IV." Bert P. Lakner. > \ 5 1 iiwmw«rwmwwmi»iw»fwwmmf?mm^ DRUGA KNJIGA. -o--——— (Dalje.) Za to ceno v posesti dragocenega spričevala, ki mu je odprlo vsa pota, je upal gospod Wilkie, da mu bodo dobro napolnili žepe in mu pustili svobodo — toda motil se je! Oowpod Patterson ga y> izročil nekemu staremu vzgojevaleu. ki je prepotoval z njim vso Kvropo tla neznani s življenjem in ga priučil vedenja z ljudmi. Ta vzgojevatelj j.- imel ključ do blagajne, in tako je bil Wilkie prisiljen mu slediti ua Nemško. Angleško iu v Italijo. Ko se je vrnil v Pariz, je bil *tar dvajset let. Takoj drugi dan ga je peljal gospod Patterson v Helder ulico, v kater', je Stanoval še seda), in mu rekel s svečanim glasom: "Tu-k*j ,'e vhsi lasi no domovanje, gospod Wilkie, sedaj ste prišli v starost, ko morete sami soditi o svojem počenjanju, in upam. da se bodete obnašali kot pošten mož. <>d tega trenutka ste prosti. Ž.di s«*, da bi s.- posvetili pravosodju; na vašem mesto bi to storil. Ako hočete kaj biti, in si pošteno služili kruh. morate delati, kajti od nikogar nimate nič pričakovati. Opozarjam vas na to. Po nojem mnenju previsoka svota. ki jo dobite vsako leto, more naenkrat ifcoMj.ti — tega vam ne morem zamolčati. Do tedaj imam nalog, da vam izplačam vsakega četrt leta pettisoč frankov — tukaj *o. V treh mesecih vam pošljem enako svoto. Pravim vam, da pošljem, ker me /.a d rž u je jo moji'opravki do povratka na Angleškem. Tukaj j»- moj londonski naslov; za slučaj, da pridete v resic neprilike, mi pišite. S tem sem se rešil svoje naloge. Zdravi!" • • Idi k vragu, stari bedak!" je zagodrnjal gospod Wrilkie, ko ko >e zaprla vrata za gospodom Pattersonom. "V blaznico pojdi, prid ■ gar!" To je bilo vse. kar j»* rekel, ko se je ločil od moža. ki mu je {minili deset let nadomestoval družino. Wilkie je bil namreč že teda j mučnega znaeaja. \ »j« j v teoriji, in vzvišen nad mnenjem velike muo/ice. Dasi je temeljito zanemarjal v zavodu učenje, je bil tembolj izkušen v drugih stvareh, katerih se pa ni naučil od pro tenorjev. Nekateri njegovi zaupni prijatelji, istotako leni, a bogatih atarišev. so g« u peljal i v skrivnosti visokega življenja, in nam ili razločevati, kaj je lepo in kaj ne. i V zavodih, posebno v parižkih. je vedno najti odsev običaje^ £a*a. Vratar niore sicer paziti, da se ne utiholaplja tobak -in li- 4<«-rji. toda neumnih, nezdravih misli, ki jih prinesejo učenci seboj, m ««ie more zavriitti. Današnji postopali naj se potolažijo, da jim ne bode nikdar zmanjkalo posnemovalcev. Mladi Wilkie je kmalu pozabil pametne nasveie gospoda Pattersona. Kakor pravimo, so inu šli skozi eno uho notri, skozi drugo ven. Kdino kar si je zapomnil, je bilo dejstvo, da je sedaj sam svoj gospod in «la ima premoženje — kakšen sen! — Tot I m m*, resnica je bila! Tam na mizi jc bilo pettisoč frankov, v lepem zlatu, zloženih v kupčkih. Ako bi si vzel toliko truda, um bi si stanovanje natančno ogledal, bi opazil, da je kazala oprava ljubeznivo skrb. Vse je bilo novo iu presieeno življenja. To ni bilo eno onih hladnih, mračnih stanovanj, ki so opremljena /ti vsako eeuo. Vsaka malenkost je izdajala nežno, skrbno materino roko. Vse, eesar si poželi mlad mož, je bilo tu. Na mizi je najdel najfinejši smotke. na kam itn zavitek izbornega turškega tobaka za svaleiee. Toda. kje naj bi vzel gospod Wilkie čas. da bi si vse to ogledal f Kolikor hitro mogoče je vtaknil petsto frankov v žep, zaprl ostanek svojega bogastva v miznieo, tej- se vrgel v tok življenja. y. obrazom, kakor bi bil ves Pariz njegov, in tla si ga more kupiti. Sedaj je pa potreboval človeka, da bode praznoval z njim dan nicgovcgM osvobojenja. in tako je tedaj začel iskati tovariše iz zavoda Naiel je dva. Eden je bil na najlepši poti, da postane postopač najslabše vrste, drugi pa je tekom osemnajstih mesecev odkar *e niso več videli, pognal ponižno svoto štiridesettisoč frankov — vse svoje imetje. Dasi ga je bilo sram, je moral WTilkie vendar priznati svojima tovarišema, da si jo šele pridobil prostost, in da je nekako v zadregi, kaj naj počne. Seveda sta mu prisegala, da sta popolnoma izkušena in da ga kmalu npeljeta v življenje, ki ga more voditi v Parizu pameten mladenič. Da n>u to dokažeta, sta sprejela povabilo na večerjo. Zabava je bila izborna. Prišli se še drugi prijatelji, po jedi so nekoliko igrali bakarat v boljšo prebavo, in nato so šli na ples. Ko se je začelo daniti, ni imel gospod Wilkie niti* vinarja več v žepu. In vrh tega je moral iti v spremstvu natakarja domov, ter mu poravnati dolg v znesku štiristo in še nekaj frankov. Toliko ga je atal prvi večer. Ta prvi poizkus bi ga sicer že lahko izpametoval, ali ga vsaj privedel do premišljevanja. A nič takega se ni zgodilo. Sredi teh živahnih in veselih postopačev ter ualičenih dam se je počutil r svojem elementu. Zavzel'se je, da ostane zvest temu krogu, in da si pridobi ugled v njem. Toda to je bilo lažje rečeno, kakor P'i izvedljivo. ) O tem se je prepričal, ko je preštel koncem meseca denar, ki rtm je ontal od petih tisoč frankov, s katerimi naj bi izhajal četrt teta. Bilo je petnajst louiadorjev in nekaj drobiža, Kakor si u- * RED STAR LINE. j PIO vit bo mad N«w Yorkom f n A"t w«rpom Redna tedenska zveza potom poštnih pamikov i! fcrioparniki na dva vijaka. LAPLAND nfr ^HOOMjUNL j FINLAND Kratka in udobna pot u potaike> Avrtrijo, n* <>*i»o, tftoraaako, Hrvata*« • ia Os lici j o, kajti med Aatwerpotn ia iroaaovmaimi deieUini je