g Posamezna Številka t j 1 krono. : S .TABOR* mt im, nr« * la pruoikm, «V It. al i 1 o o o POBTrnuA PAV^S^O^mansTA a o o inmm « b : ttltltta« ISO K, rolUta. to K, ■ ; fattutM a K, .Min ul ; s Ipamtt f* i»tmra, f|rt T»l>n«t»! * oMmvi r ------ ! *•»«- m »n nn« .TABOU*. ■ > HJlIUBCE, luiiim. : l. s Posamema SterMka j 1 krono* uaauftiftm m mm» ▼ VM> 'Mn, foM&tm «L *. i, l ■»*-itnni. TtUftn htonot. ft. m UPBiVi « utojt v ■IM ib t, »rtttUg«. kat. Mte irofc.lt fes *■ im iNv* U»W» *» — ?irjo samoupravno kompetenc 3° določa Vesni če v ustavni r a bi se uvažile nekatere toči., . >■ Ve£a načrta, temveč so trmoglavo ^trajali na tem, da se morajo demo-l’ati in radikalci odreči svojemu pre-izu kot močnejša skupina in privoli-1 v avtonomno Slovenijo, ki jo sluČaj-.j0. ,Z{ihtevajo klerikalni strankarsko-u* d- interesi- Ker vlada ni mogla tif- *.ti vsem tem med seboj si naspro-Jocim zahtevam raznih polit, sku-»■ 80 razjarjeni politiki zaloputnili a,a konstituante in odšli. Koliko so koristili svoji in koliko vladni Pofrri- ^rug0 vprašanje. Navadno tem a^tinence in eksodusov, kljub Ui 11 j® včasih narekoval trenutki* ni bila uspešna. Ni redek diia u 86 ^ nj° okoristila bas vla- skupina in se. izrabljajoč situaei- Konstituanta se preo&nuje v parlament. TIP Beograd, 21. junija. Podiš- Vidov dan, bo regent slovesno prisegel pozicijah vlade se bo v soboto vriilo na ustavo, dne 29. t m. pa se naj i>-glasovanje o prehodnih odredbah ustave, vrši prisega poslancev v ustavotvorni nakar bo v posebni nedeljski seji glaso- skupščini, ki se s tem dnem izpremeni vanje o. celi ustavi. Dne 28. t. m., na v obični zakonodajni parlament. Upravna razdelitev države. LDU Beograd, 21. junija. Danes jeno, naj se današnje županije oziroma dopoldne je bila v ministrskem kabinetu okrožja pretvorijo v okrožja, od katerih v konstituanti konferenca zastopnikov bi se pozneje dve ali več županij pre-parlamentamih klubov (ožii ustavni tvorilo v oblasti, od katerih pa ne bi odsek). Razpravljalo se je o 8. oddelku nobena smela imeti več kakor 800.000 ter je bil odklonjen predlog dr. Vošnjaka, prebivalcev. O 12. oddelku se bo de-ki je zahteval za oblasti 900.000 pre- finitivno sklepalo na prihodnji seji. bivalcev. Z večino glasov je bilo sklen- Uspeh potovanja finanč. ministra v Pariz. TIP Beograd, 22. junija. Finančni delež na vplačani vojni odškodnini, minister dr. Kumanudi se je vrnil v Kot prvo izplačilo bomo dobili 600 Beograd. Njegova misija v Parizu ja milijonov zlatih mark. imela uspeh. Naša država dobi 5 odst. Proslava tristoletnice čeških mučenikov. Jo vim°Smelila k takim političnim ekspe-(J0 ki si jih s i c e r ne bi upala .Opozicija je v vsajki parla-hvA i ni državi nujno potrebna, celo leži evr6t*na Plat vladnega dela, ker naravi vladanj*, da vladajoči, 80 prepuščeni samemu sebi, veniti nevedfi zaidejo na pota, ki niso Parlamentarna in ne demokrati-stavn t?/Se pasovi, da bo u- UiUs1. °ktroirana če ,e veled krize v stranki ne bi dobilo 211 troj} V’ 80 za potrebni. Ok- to n*.^0 * Parlamentarni zgodovini ze-krito j d°&odki in povejmo čisto od- ^ranjof a ^ ^ tak čin uaši državi v *Coli n°' 7%ovornost Pa ne bo ležala ki J? y*adni skupini, temveč v veliki ni«« j ,.na n3©nih nasprotnikih, Ve^e'i sukati politično kopje, g o sramotno 7n.pnsitili_bojilče. 0 Politiko, ki ni nič drugega^ LDU Prag, Q\. junija. Danes seje vršila v Pragi spominska svečanost na usmrčenje 27 Cehov pred 300 leti. Predsednik narodne skupščine, Tomašek, je imel nagovor, v katerem, je med drugim povdarjal, da so na morišču s 27 mučeniki poleg Cehov in Slovakov takrat umrli tudi nekateri Nemci. Eden prvih voditeljev vstaje, Joahim Slik, je bil po rodu Nemec in ravno on je izgovoril besede: .Nas in naše potomce moramo osvoboditi izpod avstrijskega suženjstva 1* Hauenschild in še nekateri, drugi so bilj tudi Nemci. Zakaj Nemci niso ravno tako priredili svečanosti kakor mi in Slovaki? Morda Slik in Hauenschild nista umrla zanje? Ali nista pomagala osvoboditi svoje potomce iž' Suženjstva ? Zdi se, da so potomci pozabili na tvoie iunašks Finančni položaj Madžarske. DKU Budimpešta, 21. junija. Finančni minister HegedUs je predložil narodni skupščini državni proračun za I. 1921/21. Državni dohodki znašajo 20.3 milijarde kron, izdatki pa 26.8 milijarde kron in primanjkljaj 6.5 miljard kron. V primeri s preteklim letom so se zvišali dohodki za 10 miljard, izdatki pa za 6.5 milijard. Izdatki za vojaštvo so znižani za 1 milijardo. Finančni minister Hegedfls je opisal finančni položaj Madžarske in povdarjal, da je tako Madžarska, kakor reoaracijska komisija dolžna, da krije državni primanjkljaj. Reparacijska komisija ne sme kršiti madžarskih pravic in zahtevati nobenih reparacij s strani Madžarske. Madžarska je r.apela vse moči, da poplača svoj dolg. Preračun izkazuje 2 miljon?. frankov in 160 tisoč funtov šterlingov od skupnega dolga, ki znaša 500 miljonov frankov oz.,4 milij. fundov šterlingov. Madžarska je plačala svoje reparacijske dolgove ii na tri načine in sicer /t zgubila 2 tretjini svojega ozemlja, pri rumunskem vpadu je zgu-bila vrednosti za 120 milijard in dala končno vse svoje imetje za poplačilo dolga. Uioda Madžarske leži v rokah antante. Ce hoče torej ta usodo ma-džarskega naroda zapečatiti, naj po-misli, da bo padec Madžarske uničil tudi se druge. prednike. Češki narod pa se je zbudil iz svojega suženjstva in se oborožil z duhom odpora, dočim je velik del Nemcev s svojo kulturo vsled habsburškega suženjstva zašel na stranpota, po katerih še danes stopa. Upravičeno je vprašanje: Ce so takrat stali Cehi in Nemci ramo ob rami, da bi se danes tudi potomci onih Nemcev zbudili in si rekli, da je njihovo mesto tam, kjer so umrli njihovi predniki. Egoistični interesi so naivečji sovražnik državne samostojnosti. Najbolje je, da se samostojnost opira na notranjo silo naroda. Samo narod, ki stopa na lastnih nogah, lahko uspešno izrabi svoj mednarodni položaj. To je mogoče samo v demokraciji, tako v politični kakor tudi gospodarski. Govornik je končal s pozivom oa boj proti Habsburžanom. DKU Budimpeita, 21. junij*. Finančni minister Hegedfls je predložil načrt za oddajo vsega premoženja. Po tem načrtu pripade premoženje, ki presega 1 milijon in je pridobljeno v Času od 1. julij* 1914 do I. marca 1921, državi. Izpraznitev Gornje Slezlje. LDU London, 21. junija. Reuterjev urad doznava, da je medzavezniška komisija napravila načrt za umaknitev Poljakov in Nemcev iz Gornje Slezije. Obe stranki razpravljati sedaj o tem načrtu. Sicer je položaj neizpremenjen. Kriza graške deželne vlade. LDU Gradec, 21. junija. Glavni odbor in konferenca voditeljev klubov sta *e danes bavila z demisijo dež. glavarja ,prof. Rintelena in namestnika dež. glavarja dr. Ahrerja. Posle dež. vlade vodi z ozirom na ostavko obeh imenovanih funkcijonarjev namestnik dež. glavarja Pongratz (socijalni demokrat). Incident v rimski zbornici. R i m, 23. junija. (Agenzia Stefani.) Na današnji seji poslanske zbornice je socijalistični poslanec, ki je govoril o delovanju fašistov, povzročil proteste. Obe stranki sta se spopadli in sta se medsebojno obdelovali s pestmi. Seja se je prekinila, vendar pa se je kmalu brez incidenta zopet mogla nadaljevati. Sprejetje gojencev v Inženjersko podčastniško šolov LDU Beograd, 21. junija. Vojni minister je sklenil sprejeti letos 150 gojencev v inženjersko podčastniško šolo. Poštnohranllnlčnl promet. LDU Beograd, 21. junija.-Pri poštni hranilnici v Sarajevem in pri čekovnih uradih v Zagrebu in v Ljubljani se je pokazal doslej najvišji promet, ki je znašal 2.190 milijonov- kron, tore '■'* kakor v marcu. nego politika mediokriteta, si ne Some pridobili veljave pred svetom, niti nam bo mogoče izvesti temeljite modema preosnove v državi. Na veeh poljih po trebnjemo duha obnove, .vlado superiornosti, ekonomično ravnanje s produktivno energijo naroda. Potrebujemo mož in dela! Potrebujemo dokaze, da smo narod, ki resno umeva svoj položaj in zahteve časa. Neverjetno je, s kakšnimi zahtevami hočejo zdaj še muslimani spletkariti in ei pridobiti v zadnjem trenutku kaj za svojo malho. To .-»politiko« je treba brez ozira na desno ali levo javno pribiti. čas je že, zadnji čas, da začnemo misliti na evropski parlamentarizem in da poslance, ki nimajo nič drugftga, nego malho, vrnemo njihovim volil-ceon. Za Ferijalni Savez. (Kaj je namen Ferijalnega Saveza fiat kakšnih sredstev se pri tem poslužuje !); Njegova s vrha je omogočati dijakom počitniška potovanja s tem, da jim audi ugodnosti, kolikor je to mogoče, kaj* ti, ako hi bil dijak navezan samo nase, bi sploh le malokateri mogel pogledati čez meje svojega horizonta. Govoriti a pomenu počitniških potovanj bi bilo skoraj odveč, naglašamo samo eno: Ce stopi dijak po svojih študijah v javno življenje in hoče koristiti svojemu narodu ter delati njemu v procvit, je nujno potrebno, da črpa spoznavanje razmer naravnost pri vrelcu, med narodom samim, ne pa iz druge ali tretje roke, niti iz apriornih strankarskih naziranj. »Fer. Savez« je razširjen PO vsej Jugoslaviji, ima nad 100 podružnic po vseh srednjih in visokih šolali in omogoča dijažtvu, seveda samo * pomočjo vsega prebivalstva, spoznavanje naše države: H. Taine, znameniti francoski uče« njak, piše v svoji knjigi; »Les origineas de la France contemporaine«: »Vnaprej sta narava in zgodovina volili nas. Mi se moramo prilagoditi njima« zakaj one se ne bodo nam. Oblika, socialna in politična, ki more vanje stopiti in ostati kak narod, ni prepuščena! njegovi poljubni volji, temveč je strogo določena od njega značaja in preteklosti. Ona se mora do svojih najmanjših potez prilagoditi živim črtam, ga katere je namenjena, drugače razpoka in se bo zrušila. Zaradi tega moreni trditi, da bomo našli svoj cilj, če v tem sploh uspemo, le potom proučevanja samega sebe. In bolj. ko bomo vedeli precizno, kaj smo, z večjo gotovostj rod, je mnogo daljša in težja nego druga; koliko časa, koliko študij, koliko opazovanja, kjer ena istina posve-doči drugo; koliko raziskovanja sedanjosti in preteklosti na vseh področjih' mišljenja in delovanja; kako ogromno delo za stoletja, če hočemo dobiti eksaktno in popolno idejo o narodu, ki j« živel svoj vek in ki še živi! In vendar je to edina pot, če nočemo graditi na pesek, kot smo debatirali tja v en dan. Jaz morem garantirati vsaj za avojo osebo, da bom,' če bi kdaj podvzemal stvariti kako politično teorijo, najpre* študiral Francijo.« jugoslovansko dijaštvo se pridružuje sklepom glasovitega učenjaka, so poda na pot in spoznava za časa svojega dvomesečnega oddiha svojo domovino. Člani Ferijalnega Saveza s’ sicer dajejo vzajemno prenočišče te hrano, tudi žeLaan^e jim, dajejo no- irast, vendar je potrebno, da poslujejo Sr vseh večjih krajih, kakor tudi na pr. ry Mariboru, »Lokalni odbori« Ferija!-[nega Saveza, ki imajo nalogo, člane lFer. Sa.veza v slučaju večernega ali nočnega prihoda, prenočiti in jih pri-knemo porazdeliti pri podpornih članih Ferijalnega Sa-veza. Nadalje Vzdr-Jžujc ozir. snuje Fer Savez »Ferijalne 'Dome« oz. 'Fer. kolonije« v naših pole-|ti divnih krajih, kjer pa seveda vlada velika draginja, n. pr.: na Bledu, Plit-viokih jezerih, Fruški gori, Dubrovniku itd. V to svrho je pač potreben denar in Bopet denar. Zato prirede ^Združene podružnice Ferijalnega Saveza na vseh srednješolskih zavodih v Mariboru« v v soboto popoldne ln v nedeljo pred* poldne »Dan Ferijalncsra Saveza«, na katerem se bodo po ulieah prodajali znaki Ferijalnega Saveza. V drugih mestih je Fer. Savez že priredil svoj j-dan« in občinstvo njegovih nad. ni razočaralo. Upamo, da bo tudi Maribor v korist te velevažne akcije izpolnil svojo dolžnost in s tem dokazal razumevanje za nalogo Ferijalnega Saveza. Afera italijanske vojne misije na Dunaju. O znani aferi italijanske vojne mi-erije na Dunaju in v Budimpešti prinaša »Rote Fahne« naslednjo podrobnosti: Koncem meseca aprila 1919. so zastopniki madžarske vlade sklenili z generalom Segrejem, načelnikom italijanske vojne misije na Dunaju, pogodbo, s katero se Italija obvezuje, da nabavi madžarski sovjetski republiki živila in industrijske proizvode za lir 100,000.000. Polovico to vsote bi Italija kreditirala, za ostalo polovico pa naj ;bi izročila sovjetska, vlada, generalu Segreju akcije budimpeških podjetij, spri katerih je udeležena Italija. — Vkljub temu, da je bila Madžarska tačas blokirana od vseh strani, so odpotovali italijanski, zastopniki iz Dunaja SV Budimpešto ter zahtevali, da jim izplača madžarska vlada 10 milijonov K # zlatu in 24 milijonov kron v bankovcih. Kot protivrednost so se obvezali, da bodo nabavili, mast in obleko za vojake. V zadnjem trenutku je brzojavil ravnatelj madžarskega urada za žito na Dunaju, da se mu cela. stvar zdi sumljiva in vlada naj izplača /Segreju samo 3 miljone kron v zlatu, kar je so-svjetska, vlada tud' storila. Ko pa je Lengyl prevzel posle komisarja za prehrano, je te sumljive pogodbe storniral in vprašal generala Segreja, zakaj ni izročil že plačanih živil. Segre seje izgovarjal, češ da ni še dobil iz Rima dovoljenja ta nabavo. Še danes ni znano, kam jo izginil denar, ki pra je Madžarska izročila Segreju in Romanelli-ju, ker vlada v Rimu o teh »transakcijah« popolnoma ničesar ni vedela. — Znano je samo, da je general Roma-nelli dobavljal orožje za sovjetsko vlado, ter pri tem vselej vtaknil polovico v svoj žep. Za nagrado je dobil pozne-30 od Hortyjeve vlade častni meč kot priznanje za svoje usluge v boju proti — sovjetom. Značilno je tudi, da. so vsi častniki, ki. so bili nameščeni na ‘>Bre-nerju«, da nadzirajo promet med Italijo in Avstrijo v kratkem času obogateti. Pa saj ni. čuda, ko so pa na svoj račun z vojaškim spremstvom prevažali krompir iz Italije na Dunaj kot — železo in ga tam za oderuško cone prodajali. — Preiskava proti generalu Segreju in drugih častnikih italijanske misije na Dunaju je podala popolnoma negativen rezultat; izgle-da, da se bo preiskava zaključila in bodo krivci — oproščeni. 2.-3. julija cvetlični dan Ciril-Metodovih podružnic v Mariboru. C. H. : Dan naraščaja sokolskih društev MariborStudenci Gotovo ostane 19. junij 1921. sokolskemu naraščaju vedno v spominu. To je dan, ko jo sprejel v dar od bratov in sester neodrešene domovini prapor, ki ga naj vedno spominja nooclrešenih ■bratov, dokler se mejniki naše države ne prestavijo tja, kjer morajo biti. Ob pol 15 uri se je pričel premikati dolgi sprevod s spremi je vanjem godbe od šole na Ruški cest; proti Narodnemu domu, k razvitju prapora. Na čelu je korakalo članstvo s praporom Mariborske sokolske žnpe. Za njim so sc vrstili po starosti genski in moški oddelki mariborskega in studenškega Sokola. Bilo je impozantno gledati vse te oddelke, ki so bili po večini že oblečteni po predpisih J uRoelovenskega sokolskega saveza. Dolga vrsta, bilo jo vseh skupaj nad (!00 Sokol i če v in Sokolčj c, i|e korakalo čez državni inosi v ftaroii 'Hi doga, < Notranja in zunanja politika. * Pohod na Reko pripravljajo bivši reški legijonarji v Genovi. Laška vlada je zaradi tega izdala na vsa oblastva ostre odredbe, da to preprečijo. Tako poroča »Giornale d’Italia*. * Vtisi poslanca Wilfana v laški zbornici. Dopisnik rimskega lista »Messagero* je imel s poslancem Wil-fanom razgovor o laški zbornici. Wilfan je izjavil, da se hočejo on in njegovi tovariši aktivno udeležiti vseh parlamentarnih debat. Uradniško vprašanje jih zelo zanima. Zakonski načrt z njegovimi dodatnimi poročili je prejel in ga študira. Moramo seznaniti Italijane z našimi upravičenimi zahtevami iti razbijati dvomnje, ki bi nastale. Treba pa je tudi, da poznamo dušo laškega naroda, ki bo nam gotovo malo tuja. Wi!fan je dejal dalje, da je naredila na njega in tovariše zbornica nov vtis. Pohvalno se je izrazil o govoru zborničnega predsednika in enako tudi o Gio-littiiu, ki ga je sprejelfv teh dneh. Naši poslanci se torej pridno in dobro uveljavljajo. * Nova naloga fašistov. Iz Rima poročajo, da so fašisti preiskali vse trgovine v Rimu in jih prisilili, da so šle s cenami navzdol. * Štajerski deželni zbor je sklican na četrtek dne 23. t. ni. na 5 uro popoldne, da se iznova peča z vprašanjem plebiscita za priključitev, * Nov avstrijski kabinet. Iz Dunaja poročajo 21. t. m. Glavni odbor je imel danes pod predsedstvom dr. Weis-kirchnerja svojo sejo, na kateri je de-signirani zvezni kancelar Schober predlagal sledečo listo nove avstr, vlade: Zvezni kancelar in zunanje zadeve Schober, podkancelar in pouk’ Breisky, notranje zadeve dr. Waber, sociglno upravo sekcijski svetnik dr. Pauer, fi-nanfce dr. Grimm, prehrano dr. Grfin-berger, poljedelstvo in gozdarstvo dr. Hennet, promet sekcijski svetnik dr. Rodler, pravosodstvo Paltant, obrt in trgovino, industrijo in stavbe sekcijski svetnik dr. Angerer, vojaške zadeve posl. Vagoin. Predlog je bil z večino Ker je malo škropilo, se je vršilo razvitje v veliki dvorani. Kumica jo privezala na lično izdelan prapor trak ter ga izročila naraščaju z željo, da naj ga vodno spominja neodrešenih bratov iz Primorja in Koroške. Brat dr. Sernec se jo zahvalil za prapor, govoril o našem Kosovem polju ter pozval naraščajnike k vztrajnemu telesnemu vzgajanju, dokler ne bodo nastopili kot dorasli junaki v boju za svobodo onih, ki so jim daroVali ta bedni spomin. — Nato se je oddalo prapor praporščaku bratcu Vohtarju, opominjajoč ga, naj ga skrbno čuva. Z novim praporom na čelu se je podal ves naraščaj na telovadišče po Tattenbahovi, Prešernovi, Maistrovi in Koroščevi cesti v Ljudski vrt, kjer se je vršil javni nastop. Celo pot ga je spremljala množica ljudstva. Kot prve so nastopile deklice s cvetnimi loki pod vodstvom sestre Mlinaričeve in Skrjančove. Vajo so so izvajalo dobro, vendar je bil tempo 2.. 3. in •t. vaje prepočasen. Drugi so nastopili dečki, okrog 160 glasov sprejet 98 proti 62. Kot poročevalec za zbornico je imenovan posl. dr. Seipel. * Stanje angleške rudarske stavke. Anglija še vedno trpi na rudarski stavki, ki kljub posredovanju Lloyda Georgea in neprestanim posvetovanjem med delodajalci in delojemalci traje dalje in grozi z novimi zapletljaji. Te dni je Hodge izjavil, da bo delavstvo napovedalo generalno stavko, ako ne bodo sprejete pravične zahteve stavkajočih rudarjev. Izgleda namreč, da hočejo delodajalci vztrajati do popolnega izčrpanja delavskih fondov in na to rudarjem diktirati pogoje za vstop v delo. * Skoda vsled vstaje v Gornji Slezljl. Listi javljajo iz Opolja, da je tamošnja obrtna zbornica uradno ugotovila, da iznaša škoda, nastala vsled vstaje na vsem gornješlezijskem ozemlju, približno tri milijarde mark. Zanimivosti. Tragedija Harry Wa1dena. Te dni so poročali časopisi senzacijonalno vest o samomoru glasovitega kino-igralca Harrija Waldena, njegove žene Fride ter njenega sina, sedaj pa prinašajo nekatere podrobnosti Iz življenja te družine. Frida Walden je bila poprej predno je postala žena slavnega in oboževanega igralca, igralka na Dunaju k:er se je tudi poročila z grofom Hohenthalpm, s katerim je imela pred 15 leti sina, ki pa je bil duševno in telesno abnormalen. Njen soprog, grof Hohenthal je bil spolno bolan in neozdravljiv in radi tega se je Frida ločila ter poročila z Waldenom. Walden je-bil krasne zunanjosti, eleganten in v vsem pravi aristokrat, za njim so ženske uprav norele. Imel pa je neko Čudno, prav demonsko nagnjenje k popivanju in lumpanju. Pretekli so tedni, ko je živel čisto mirno in solidno, naenkrat pa ga je prijelo, izginil je iz odlične družbe ter se izgubil v umazani in blatni družbi nižine, kjer so ga potem našli često pijanega do nezavesti. Ob takih časih je bil > svojo ženo Frido do skrajnosti grob in ona je morala ob njegovi strani mnogo pretrpeti, tako, da ni bila niti najmanje umestna ona zavist, s katero so gledale njeno življenje ob stani Waldena njene tekmovalke Poleg vsega tega pa je bil tudi Walden SDolno bolan, vendar tako, da se je mislilo, da bo ozdravel, kar se pa ni zgodilo, ampak narobe, od njega je dobila bolezen tudi Frida. Njeno življenje ob strani kapricijoznega, demonskega itj bolnega moža ter idijotskega sina je bilo neznosno; vdala se je morfiju, ž njo vred pa tudi nien mož Harry Walden ter njen sin., V takem položaju, ki je postajal tffedno bolj obupen, čeprav je na zunaj slava Waldena vedno bolj rastla, so končno vsi trije sklenili da izvrše samomor in so ta sklep tudi izvršili. 1SS§r Danes vsi na koncert Rijavec-Ličar. GStzova dvorana. Začetek ob 20. uri. po številu, v 3. četah pod vodstvom bratov Kranjca, Hrena in Hočevarja. Izvajali so vaje » palicami. Izvedba ni bila dobra. Vidi se, da jo potreba za tako vaj* mnogo vaj z godbo, ker jo nemogoče, da*bi se naraščajniki po enkratni vaji z godbo navadili pravilnega izvajanja. Police same. so bile veliko predolge. Kritje je bilo slabo, ker je nemogoče kriti brez znamenj pri tolikem številu telovadcev. Skupine obrtnega naraščaja, oddelka brata Coterja so se izvajale dobro. Pod vodstvom brata Lavrenčiča so na- * ipile gojenke s Saveznimi vajami za leto 1921—22. Nastop je bil dober, ako pomislimo na težavno izvajanje raznih korakov in obratov v blatu. Deževalo je vedno huje in zmočena ilovnata zemlja so je oprijemala čevljev. Zadnji so nastopili bosi in brez srajc naraščajniki obrtnih in dijaških oddelkov. Vaje za* vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1922 so izvajali prav dobro, dasiravno so bili v blatu do gležnjev. Oddelek je vodil brat dr. Pivko.!' -%odq. je, da je deževalo vedno huje. Dnevna kronika. Maribor, -22. iunija — Klub N. O. ima jutri v četrtek ob pol 21. uri v zadnji dvorani »Stare pivovarne« v Jurčičevi ulici svojo sejo. ' — Iz katoliške cerkve je izstopil včeraj znani eksp r osi j on is ti en i pesnik Anton Podbevšek. — Skromen občinski odbor0 n»a občina Vrhovdol. Nobeden odbornik noče biti župan. Izvolili so ga sicer, P8 šel je k zdravniku in se izmuznil. Zopet, je bila sklicana odborova seja, da voli predstojnika. Odborniki prigovarjajo eden drugemu, naj se ovenča s častjo, toda nobeden noče vzeti občni; skegq, bremena na svoje rame. Tedaj vstane bivši dolgoletni župan L. predlaga, na,j se prosi vlado, da poveri vodstvo občine še nadalje dosedanjemu gerentu. Predlog je bil enoglasn? sprejet.*.— Da bralci ne bodo mis«11* da loži Vrhovdol v bližini ledenega morja, povem skrivnost, da raste v ej občini na jognjovitejši pekrčan. — Tvrdka Pichler, katere Pns^8?" sko postopanje proti Slovencem že delj časa pozornost, je te dni, kašo izvemo, odpustila 12-16 slovenski" delavcev, ne da bi jim pravočasno oa' povedala službo. Delavci so večin0*” družinski očetje in se nahajajo sed*) , težavnem položaju. Odpuščene delavc je nadomestila z nemškimi. Treba d prijeti to tvrdko za njen ncrasli nem* greben l — Novoizvoljeni župan v Stud***' clh še sedaj ni zasedel županske? stolčka, dasi se na vse načine trudi izjavlja sam in po svoji organizaciji javnosti, da ni komunist, ampak org*«1'' ziran Član stranke JSDS, zvest 1<*i£ slovenski državljan in naroden Slovenj Kdor pozna g. Lojzeta Kallocbl, K temu ne čudi. G. Kalloch je na.n,rl>t med tistimi srečnimi ljudmi, kateri dat* lahko črno na belem dokažejo, da *» naši državljani, Slovenci (celo zaveon ■> in pristaši te ali one stranke, ki n « 1 perjena proti državi. Danes je fl*mrL if tak kurz, da se ne dajo odgovoru* 1 ' uplivna mesta komurkoli v roke nič, tebinič.' Ako bi bil kurz drug***, bi g. Kalloch ravnotako lahko dok*1* ’ d S je komunist. Saj je bil na čelu razite komunistične liste, ki pa \t a0$l, nedolžno' ime »delavska in kn^f*, skupina*. Prav tako bi se mu sML Dosrečil dokaz, da je bil vsigdar m Nemec in rovaril proti naši državi. c bi bila pri nas sedaj republika Avd™ Saj je pobiral podpise zanjo pred dv*1” letoma in se komaj rešil — L Udeleževal se je vseh štrajkov in državnih demonstracij. On kratkoffV lahko danes dokaže, da je vse, karw hoče in kakor veter vlefie. Le efl<8 dokaza ne more doprinesti, da je s*^ stojen mož. Ako prevzame drl*v.# oblast riziko, da izvrši tako velik® važno obmejno občino v roke č!oyel J ki je delal na to, da bi ti kraji priP*^ tuji državi, potem je sama odgovofn tudi za vse posledice. — Kriza v družbi sv. Mohorja-smrtni udje na£e ljudske matice, Ln niso mogli nastopiti vsi oddelki * -di z drugimi telovadnimi panoga101’ so jih imeli na programu, kakor * } rodno telovadbo, z igrami, teko# zaprekami in zastavnim tekom. V splošnem lahko rečemo, da ^ od pretečenega leta dobco napredov* , bodisi v tehničnem oziru, kakor tu po številu. Spominjam se, da je 11» % nem zletu 1. 1919. v Ptuju nastop^? 40 naraščajnikov mariborskega la, l. 1920. je nastopilo ob dnevu raščaja 3GS in lotos bi bilo število stopajočih, ako ne bi bilo slabo vrea1 doseglo gotovo nad 550. ^ Naraščaj je pokazal to pQt ^ vzorno sokolsko disciplino. Ak°ra' je deževalo, je vztrajal do zadnjog* telovadišču. „ Polagal je častno računi Pr(i^oce,0( zime in pomladi. Bil je to tudi odg° . kričačem, ki vedno delujejo ^ pretege proti nam. Vendar naše vr® ne rušijo, temveč pomnožuj^0’ ^ k;i.j držimo se načel«: ne,kriči.-te*1?*,/ delaj, ker le tako nun/ je zagotovi.)-\K>J>q!U3 Jtofcnbor, 23, junija I9?k ,T A ® O «e sfilSTa tatf sv. Mohorja, prejemajo te dni izia-Ve> ki jih morajo podpisatL Gre nam-re« za vprašanje, ali ostane sedež dru-®e v Ceiovcu ali pa v Prevaljah ozi-i roma kje drugje v Sloveniji. Celovški lenegati se sklicujejo na dvužhma pranja in zahtevajo, da ostane- družba v r°kah. celovškega odbora. Na ta. način & hočejo polastiti premoženja te važne "utdrne institucije in izogniti kon-’ro'i vse naše javnosti. Dosmrtni člani jnorajo odločiti, se 1i dovoli spromem-j ^ Pravil ali ne. Seveda bo vsalc gla-, ®°v'al za spremembo. Podgorcu,* ki jo j zaduje dni nastopal proti slovenski | J‘^aki na Koroškem, je treba jfove-$ti, ija tudi pri Mohorjevi družbi ni-več mesta. Tranzitni promet Maribor—L.iu- omer. Prvi tranzitni vlak med Mari-p0rom in Ljntomerom preko Špjlja in ‘ar-gone je srečno privozil v Ljutomer. To ja po 11 mesecih prvi vlak, ki j® vozil preko murskega, mostu pri /adgoni. Vlak — dva vagona — je niel sjitno 3 potnike. Ker naj višja in-»Oherinspektor Nnwnk.“ v Goz-1S(,u šo ni ratificiral celovškega spo-^nma, ,ge redkokdo upa podati na j. • ^°> P« Nemci se bodo že sprijazni-1 s tem, da so bo treba, z Jugosloveni Sliliat«. v ~~ Tatviiue In porota. Ministerski '^.3° ustregel zahtevi pravnikov in 0^H’Om na. sedanjo vrednost blaga, in ..^arja,.zvišal pri tatvinah in goljufiji ^ueske za 20 krat, nu. ta način bosi' težki slučaji teh deliktov pri- Pod poroto. Jugoslovenska Matica, podruž-‘Ca V Mariboru, priredi svojemu .za- služ netnu odborniku g. dr. I.čnarltz, ki Odh *v službo v Beograd, ton j1**00 danes zvečer v restavraciji doma. G. dr. Len srd je Jucr^i. ves svo’ prosti čas delu za šoslovetisko ^ )tico jn v pričanje r°doljubnegra dela naj eca 'ežb 6e vrši član®* "a r°doljubnega dela naj ■“^n Vr»i‘ M. počasti ,s številno ude-__2 podružnice J. M. * °hrtna razstava v Mariboru 28. avn" ”epreIer ^ opozorja gg. v«iko nedeljo pa y- d<> 12. ure. i5metov«1c,» pozor! Kmetijska .u*n«ca Maribor in okoliš naznanja, Orajo Pr'hodnjo nedeljo, dne 26. t. m, ^»dv n* 2emiii5ču barona Rosmanita v Ta ®‘vlu * Fordovim motornim plugom, liltj;, 10 oranja je za nas nov; pri vest 0 ?raWinah je tuintam uveden, ker irin0a,e ^nofto hitreje (1 oral veni uri), kaziti«? Ceneie in mnogo hitreje, kar dotlej v*ci« množina pridelka, ki se ga posam Vsled oranja s tem strojem. Za ne"e* m»leg* posestnika stvar baVj " lahka, pa si motorni plug na-vijo nr lr-Uga’ ki )0 v ta namen ustano-*CI ene V85^ Oranje priredi Kei^p,a.tvrdka Ford, ki motorje in plu* 9b ter prodaja. Začelo se bo orati za c! DoP°lcJne. Kmetovslci, zanimajte ^ v*r in pojdite gledati 1 vojni • za P^redltev koncerta re|(a v k°rist ruskim lr 'f.n 1,- Potom svojo Z8li» n r^v’1,1, f° PriDomogli, da - !? •Haterr , s,abemu vremeni. r;o ceni*L-no vsPcl». Posebna' zahvala Samara, ki so prodajale Glatk • I’lete> Tr,#riboi skemu Sokolu '«*bem Matid teT vi«m, ki ,0 podarili predmete za srečolov in obilo praktičnih potrebščin za ruske beguncem. — Cisti dohodek se bo razdelil rjiskim beguncem po potrebnosti. — Iz odborove seje Slovenske Matfce 2 dne 17. junija 1921. Prejeli smo:Odber konštatira: Preden je podal odbornik dr. Alojz Kraigher svojo izjavo, je povdaril, da s tein ni v nobenem oziru dotaknjeno dr. Lahovo razmerje do Matice. Predsedstvo je dovolilo izjavo, ker se je obračala le proti načinu dr. Lahovega nastopa napram dotičnim podpisancem, izmed katerih so nekateri obenem tudi odborniki Slovenske Matice, a se ni spuščala v meritorno presojo tega ali onega političnega prepričanja, zakaj ni šlo za politično, temveč za častno zadevo. Ker se afera ni poravnala v notranjosti, kamor spada, smatra odbor, da je za Matico rešena. Obenem konštatira odbor, da tajnik Milan Pugelj ne odstopi. Vesti o teni so prišle _ v javnost brez vednosti odbora ln tajnika. — 1. obrtna razstava v Mariboru. Kakor se nam poroča, daje tehnični vodja razstave arh. ■ l;lugon Seli informacije, in pojasnila glede razstave izključno^e popoldne od 15. do 16. ure v svojem ateljeju Slovenska ulica št. 2, I. nadstropje. Tekom tega tedna se bodo doposiale udeležencem prijavnice in razstavni red, iz katerega bodo razvidne podrobnosti. — V 1. artilerijsko podoficirsko šolo v Kragujevcu se sprejme letos 200 gojencev. Pogoji za sprefem so isti kakor za 11.' artilerijsko podoficirsko Solo v Mariboru. Natančnejša pojasnila daje vsaka vojaška komanda. — Maribor. (Novi državni most.) Kje je desna,' kje je leva, to ve pri nas vsak otrok. A le, na državnem mostu v Mariboru ve to’ malokdo. Ko večkrat opazujem pohod črez most, vidim, da se nikdo ne zmeni za. tiste napise na vsaki strani moslu. Gotovo so premale črke, da jih nihče ne more brati. Občinstvo, nai st bo kmetiško ali gospod-sko pohaja po trotoarjih na mostu ne amenivši se, gre. li po desnem ali po levem. Umestno bi bilo, da bi varnostni organi brez ozira ustavili vsakega in ga opomnili na obstoječe predpise. — Državne srečke. Posojilnica v Narddtienj domu .je prejela srečke državne razredne loterije drugega kola ter so na razpolago občinstvu pvi po-sojilnični blagajni dnevno do 11. julija t. 1. — Prošnja iz Koroške in mežiške do. line: Da. utrdimo naši mladini ljubezen do domovino, moramo ji dati priliko. Ako hočemo doseči to, mora se mladina izučiti kake obrti v domovini, zato se obračamo na vse obrtnike in;trgovce, ki rabijo obrtni in trgovski naraščaj, da se pismeno obrnejo na podpisani urad. Učenci morali bi. imeti seveda celo oskrbo pri svojem gospodarju. Mladina so zanima osobito /.a ključavničarstvo in mehaniko, zato .^prosi, da se omonjeni obrtniki zanimajo za to željo. Mladina je iz Mežiške doline in deloma tud; iz zgubljene Koroške. Dopisi naj se pošiljajo na urcdni-štvo_, lista pod ^Koroški obrtni naraščaji. Tatvina. G. Mariji Berger stanujoči v Levstikovi ulici št. 29. je nekdo na nedeljski veselici v vojni realki ukradel iz dvorane sledeče predmete: sivo žensko suknjo, plavi ženski slamnati klobuk, rjavi površnik, Čm dežnik, belo ročno torbico, v kateri se je nahajal zlat ženski prstan in ključi v vrednosti 2500 K. Pred nakupom ukradenih predmetov se svari. _— Modbr ženski slamnik se je našlo po veselici v vojni realki. Dama ki ga je izgubila, naj se oglasi v adju-taoturi realke. — V Muro je skočila v Gradcu lSletna Slovenka, natakarica Marija Peršič, doma iz Studenca pri Ljubljani. — Romuni v Istri dobe ramunslce šole. Eumuncev, takozvanih čiribircev je sicer samo dve vasi, a dobe svoje šole. Naših pa je na1 tisoče in tisoče, toda ne dobe ničesar. Se več! Šo tiste Šole, ki jim jih je dala mačeha Avstrija, je zaprla »rešiteljica« Kalija. — »Svojo »odrešitev« in svojo opravi-čnost« *i pač dene lahka Italija v, okvir! — Iz Zrkovc. Pri nas se Se vedno ni izvršila volitev župana. Gospod gerent Rebernik, ki sploh nima več niti pasivne niti aktivne volilni pravice se drži svojega. sedeža kakor da bi bil s smolo namazan. Zadnje čase, ko uvl-deva, da se bo moral vendarle posloviti, postaja silno razburjen. Tako je 17. t. m. oklofutal v uradu neko Marijo Petek. Je pač hudo ločili se od županskega stolčka. Sv. Lenart pri. Veliki Nedelji. Tukajšnje liobraževaltio društvo priredi v nedeljo dne 3. julija l. 1. na vrtu g. Ferda Korparja v Osluševcih veselico. V sporedu je burka .prepirljiva soseda*, srečolov, šaljiva pošta, licitacija in prosta zabava. Svira ormoška godba pod vodstvom g. Serajnika. Udeleženci iz Maribora in Ptuja se stavijo brezplačno na razpolago vozovi k vlaku, ki pride ob 10.'45 na postajo v MoŠkanjcih. ako se potom dopisnice pri društvu pravočasno prijavijo. K obilni udeležbi vabi odbor. — Nenavadno drzna tatvina. 19. t. m. d op o 1 dn f; se ;ie v Parizu na Boule-vardu St. Martin pred trgovino z dragulji in zlatnino ustavil avto s o pa-san li. Trije so- izstopili, razbili s kladivom jzložbono okno in se polastili, dragocenosti, na to pa urno skočili v avto ter zdrčali naprej. Vse to se je zgodilo v velikanski naglici in pred očmi številnega. mimogrodočega občinstva. — Banditi so spustili mad občinstvo par strelov, ker so se nekateri zavedli in jih skušali ujeti. Avto je bil ukraden na Boulcvard Cliehy in so ga v Rue Alborcv zopet našli. Ukradena zlatnina je ,,yredn.a pol milijona frankov. Ta drzna, tatvina, kateri ni tako lahko najti primere, je vzbudila v Parizu vtjikansko senzacijo. Kultura in umetnost. x Epilog k dijaški predstavi Cankarjeve Lepe Vide. V pondeljek so dosegli dijaki to, na kar so so z vso vnemo pripravljali tedne in tedne. Niso jih strašile niti prve in zadnje zapreke, niti'težavni čas sredi izpitov; navzlic vsemu niso obupali. — Res menda ni bilo najbolje, da so si izbrali naše najtežje delo, n mladina ne meri svojih moči : vendar pa še mora priznati. da so rešili svojo nalogo častnO; če bi ne bilo drugega kakor ono umevanje, ki je zvenelo takorekoč iz vsake besede, hi bilo dovolj. Dokazali so, da so borbe o pok var j enosti' današnje mladine, o pomanjkanju idealov in navdušenja vsaj pretirane in V splošnem neresnične. — Priznalno je treba omeniti gospoda Skrbinška, ki jo iz prijaznosti in požrtvovalnega idealizma vodil vaje tedne in tedne; v današnjih tako ma lo požrtvovalnih časih ros prava izjema! — Zahvaliti pa'se j* tudi občinstvu, ki je zasedlo gledališče sko-ro popolnoma navzlic temu, da je zaznalo za. prireditev šele tekom dopoldneva. Izkazalo je svoje zanimanje in ljubezen do učeče se mladine. — Po vsem teni smo videli pri tej prireditvi samo lepe strani naših dni in zato smo je resnično veseli. Dr. P. S. x Slovenska Matica je ravnokar izdala kot izredni izdanii dve knjigi, in sicer F. S. Finžgarja ljudsko dramo »Razvaline življenja14 in liriko zbirko Pavla Golje »Pesmi o zlatolaskah«. — Obe knjigi sta na prodaj v matični pisarni na Kongresnem trgu št. 7 II. od treh do potih popoldan. Cena broširanim knjigam je 24 kron za izvod, vezanim pa !30 kron. Tisti člani, ki so članarino za tekočo loto že poravnali, dobe po en izvod broširanih knjig četrtino, po en izvod vezanih pa petino ceneje. — Redne publikacije za tekoče leto, 4 po številu, se tiskajo in bodo kmalu gotove. x Zrnje: Izšla je 27. številka z nastopno vsebino: O. Wilde -r Al. Benkovič: Sphinx. (Konec.) — Dr. M, Kovačič: Josip Jurčič. (K uprizoritvi »Desetega brata*.) — Antun Ivanovič— Mecger: Fran Govekar. — Dr. M. Kovačič: Deseti biat. — Antun Ivanovič— Mecger: Alojzij Remec: ..Učiteljica Pavla". '(K uprizoritvi v Narodnem gledališču.) -- Gostovanje naJe drame v Ljubljani. — Repeitoite. — Zadnja letofaii številk« .Zrni«- izide dne 22. t m. ter bo vsebovalai med dragim tudi naslovni list in kazalo za celo leto, tako da bo mogoče cel letnik vezati. Slovan, narodno gledališče, Repertoire bodočih dni: V sredo 22.: Zaprto. j V četrtek 33. t ,Orfej r podieraljn“. Imf | abonementa. V petet 54„Deseti brat«. Ab. C—40. ■ . y s°b.oto_25. •• »Carifjne amaconte*. C**tn'i Tečer Marija Šimenca. Izven »bon. Mariborska porota. Maribor, 20 juniji Smrtna obsodba morilca. Danes je sedel na zatožni klon! pred porotniki znani morilec Josip Eferl ix Rošpoh?, O njegovem zločinu, ki ga je izvršil na dan Sv. Treh kraljev v Gornji Kungoti, smo svoječasno že obširno po* ročali, tako, da je zadeva našim Citate-Ijem gotovo še v dobrem spominu. Josip Eferl je vstrelil Marijo Sori, matef osmih otrok in sicer pomotoma, ker je hotel v resnici vstreliti svojo ljubico, natakarico Elizabeto Runts. Pred poroto je stal obtožen umora. Porotniki so zločin umora potrdili in tako je bil Josip Efer’ obsojen v smrt na veSalib. Maribor, 21. junija Poneverbe protežlranega uradnika. Okrajna bolniška blagajna v Ljutomeru je bila predlanskim proti volji vseh obrtnikov spodnjega Murskega polj* prestavljena iz Ljutomera v Gornjo Radgono radi tega, da se je mogla preskrbeti lepa in lahka služba enemu uradniku. Do-čim so namreč ljutomerski obrtniki brezplačno sami opravljali posle bolniške blagajne, *je bil na posebno ustno priporočilo poverjeniVa za socijalno skrb nameščen od ljubljanske bolniške blagajne meseca oktobra 1919 kot vodja okrajne bolniške blagajne v Gornji Radgoni, 24 let stari Josip Spazzapan iz Gorice. Toda kakor nobena protekcija, se t* di nastavitev Spazzapana ni obnesla. De loval ni v prid blagajni, ampak je že po kratki dobi svojega službovanja zašel i poštene poti. Od 30. jun. 1920 do 19. tebr, 1921 je poneveril blizu 30.000 K v Škode bolniške blagajne. Denar je v veseli družbi zapravil. Dejanje seveda ni mogel tajiti, Izgovarjal pa se je na nesrečno špekulacijo pri kupčijah. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje aa hudodelstvo poneverbe. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe, poostre* ' ne s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Josip Spazzapan je bil obtožen tudi hudodelstva tatvine, češ, da je 20. marca 1921 ukradel iz sobe učitelja M- D. v Mariboru, pri katerem .je prenočil na zofi, zlato zapestnico njegove zaročenke Gu-stice Zdovc, ki jo je tam pozabila. Spaz zapan je trdil, d* te zapestnice ni ukradel, pač pa, da jo je kupi v kavarn? Central od nekega neznanca za 1000 K, Sest porotnikov je glasovalo za krivdo šest proti, tako, da je bil oproščen tatvine Predrzen vlom. V noči pred Sv. Tremi kralji je bilo vlomljeno v vilo Josipina pl. Kodolič v Ljutomeru. Pri zasledovanju tatov se ja izvedelo, da sta na vse zgodaj dva ne* znana možka najela hlaoca ljutomerskega trgovca Martina Mihaliča, da bi jima zapeljal eno veliko košaro in dva nabasana nahrbtnika v Ormcl Mihaliti sta rekla, da sta nakupila blago v Murski Soboti in bi ga rada spravila na železnico v Ormož. Med potom v Ormož sta se pri različnih gostilnah ustavila in dobro jedh in pila, ob enem pa prodajala obleko in perilo. Ko sta se pripeljala v Ormož, sta bila aretirana od orožnikov, ki so bili že obveščeni. Spočetka sta tajili, ker pa je bil na košari nalepljen listek z naslovom Josipine Kodolič, v košari se nahajajoč blago pa je bilo zaznamovano s „K“, sta morala tatvino priznati. Sodna cenitev je dognala, da \i imelo ukradeno blago vrednost 34.343 K. Storilca sta - Dragotin Svager it Brežic, mehanik, in Stefan Er k er, posestniški sin, oba iz Zagreba. Svager je bil obsojen i;a dve, F-rkcr pa na ("ve ki l uoi leti težke ječe, poostrene >. potom 1 trdim ležiščem to temnica. Sokolstvo. o lz jugoslovenskega Sokolstva. pne 12. t, m. so se vršili župni zleti v Mengšu, Zagrebu, Kostanjid in v Banjaluki. V Banjaluki se je vršil T. (župni zlet po letu 1914. Zup« je bila [sedaj na novo ustanovljena ter so ji bila prideljena društva, ki so med jvojno zelo trpela in katerim je bilo uničeno skoraj vse premoženje. Vzlic temu so dosegla sokolska društva na župnem zletu lep uspeh, kar dokazuje, fda se Je v društvih pri vseh težkočab, jlr! vladajo v onih krajih velo veliko [delalo. V soboto dne 11. t. m. so prišla že vsa društva v Banjaluko. Drugi dan ob 6. uri zjutraj se je začela tekma, pri kateri so nastopile 4 vrste. Tekma se je vršila v skoku v višino in daljino, v metanju krogle, v dviganju bremen in v teka. Uspehi so bili dobri. Popoldne pa se je vršila iavna telovadba, pri kateri je nastopilo 70 telovadcev, 86 dečkov sokolskega naraščaja, članic 54. "Razven tega je nastopilo društvo Prjiavor z dvemi točkami in sicer z deco in članicami. Nastop tega društva je bil vzoren. Sploh je bilo opažati med članstvom in med deco velika disciplina. Zleta so se udeležili tudi zastopniki starešinstva Saveza in T. O. — Veliko rečji je bil zlet sokolske župe v Zagrebu, ki je bil sijajna manifestacija sokolske misli v Zagrebu, vzlic temu, da so skušali nekateri razdiralni elementi zlet onemogočiti in povzročiti prepire v Sokolstvu. Pri zletu je nastopilo 1900 dece zagrebških šol. Poleg tega je nastopilo vojaštvo s prostimi vajami, jratere je izvajalo naravnost vzorno. Nastop 2200 telovadcev-Sokolov in vojakov je povzročilo med občinstvom velikansko navdušenje, saj je _prvikrat nastopilo naše vojaštvo s Sokolstvom. Razen teh so nastopile tudi Sokolice in izbrane vrste telovadcev na orodju. — sZlej sokolske župe v Bjelovaru se je ršil isti dan v Koprivnici ter je uspel ravnotako dobro. Nastopilo je pri javni ‘elovadbi okoli 300 telovadcev in o Češki Sokoli na potu v Osijek prihajajo v Maribor v petek, 24. t. m., ob 12.40 uri. Sokol v Mariboru-priredi dragim češkim bratom in sestram časten sprejem na glavnem kolodvoru. V ta namen se pozivajo bratje in sestre v kroju, da se zbirajo v petek ob 12.15 na vrtu Narodnega doma, odkoder odkorakajo skupno na glavni kolodvor. Ravno to velja za ženski in moški g Naš železniški program. Udruže-nje jugoslovenskih inženirjev in arhitektov je izdelalo načrt za splošno državno železniško mrežo. Načrt loči proge, ki so se že začele graditi ter bodo dovršene v 3—4 letih, nadalje one, ki bi se morale zgraditi v teku 10 let in končno mani potrebne proge. Projektirana je železniška zveza z Reko, Senjem, s splitskim in šibeniškim pristaniščem, kakor za ženski in naraščaj v kroju. Sokol v Mariboru j tudi z Gružem, Boko in Barom, pa vabi tudi vse drugo jugoslovensko občinstvo, da prisostvuje v čimvečjem številu sprejemu na kolodvoru in tako izkaže svoje simpatije, ki jih goji Jugoslavija naoram bratskemu češkemu narodu. Zdravo! Odbor Sokola v Mariboru. < Gospodarstvo. g Državni proračun. Finančni minister je pozval vsa ministerstva, da reducirajo izdatke, ker bi 6e v nasprotnem slučaju državni izdatki od 8 milijard dinarjev krili z dohodki, ki jnašajo samo 4 milijarde dinarjev. Vojni minister je odgovoril, da svojih zahtev, ki znašajo 2 in pol milijarde, nikakor ne more znižati. Druga ministrstva, razen ministerstva za nauk, so avoje zahteve prilagodila državnemu gospodarstvu. g Železniška delavnica za Jugoslavijo. Na račun vojne odškodnine odoo-šlje te dni Nemčija v Beograd kompletno železniško delavnico, kjer jo bo prevzela od nemških strokovnjakov posebna, v to svrho določena komisija. g Odprava monopola na .vžigalice. Monopolna uprava je sklenila predlagati odpravo monopola na vžigalice. Na vžigalice naj bi se naložil samo monopolni davek. V varstvo domače produkcije bi se naj pa zvišala uvozna carina, kakor bi jo predlagali fabrikanti. g Llcencovanfe bikov. Dne 2. t. m. je bilo na ptujskem sejmišču licencova-nje bikov. Prignanih je bilo 88 bikov, od katerih je bilo 65 licencovanih, 23 pa zavrnjenih, ker niso bili primerni za ple- menitev. Nagrad in potnino se je razde [telovadk. — Zelo razveseljivo dejstvo j lilo 21.939 K. Vladni zastopnik in živi-ipri društvih teh žup je to, da sodeluje S norejski inštruktor Martin Zupanc je pri-jv velikem števila tamošnja inteligenca. [ poročal, da naši živinorejci opuste pinc-Tako je n. pr. nastopil pri javni telo-j gavsko in se oprimejo marijadvorske in vadbi tudi okrajni glavar, ki je vodil rauropoljske pasme, tudi naraščaj, dalje državni pravdnik, ki g Trošarina na kislo vodo. mineral-je vodil sokolsko godbo, ter odvetniki no vodo in sodavico Je z naredbo finan-in učitelji. Vsi sodelujejo z veliko čnega ministrstva ukinjena. Na vino osta-vuem pri sokolskih društvih in imajo ne še nadalje trošarina in znaša od litra tudi velike uspehe. Lahko bi služili ;1 K, od vina v steklenicah do tričetrt marsikateremu za vzgled. ; (litra pa 1.60 K. g Francoski parohrodnl promet na Jadranskem morju. Trgovska in obrtna zbornica javlja, da Je francosko parobrod-no društvo »Les affreteurs reumV iz Pari a uvedlo redni parohrodni promet na A*driji. Parniki vozijo iz Trsta, Reke, Splita, Dubrovnika in Kotora v Anvert. Havre, Bordeauxin Algier. Obenem vzdržuje redni promet med Belgijo in Francijo z Aleksandrijo, Beyrutbom, Smyrno, Carigradom. Črnim morjem, Solunom in Marseillom. V naših lukah vozijo niki Venus, Libertas in Lsver (po 3< a« 3 in pol tisoč ton). Imenovano dru tv poseduje vsega okoli 50 parnikov 160.000 tonami. g Zvišanje kapitala. Centralna banka dd v Zagrebu zviša svoj kapital ou na 100 milijonov kron. Glavni urednik: R a d I v o ] Rehar. Odgovorni urednik : F r a n l&ala oznanila. Vrtnarskega valenca iprejm« velevrtnariia Džamonja in dr., Maribor, Čopova ni. 17. 847 Trgovski pomočnik Špecerijske stroke išče službe. Vešč je slovenskega in nemškega jetika v povoru in pisavi. Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Špecerist“. 851 2-5 Kontorlst, absolvent Slo ven. trgovske šole. s prakso, vešč slovebščine, nemščine in drugih jezikov v govoru in pisavi, stenograf in strojepisec, išče službe. Cenjene ponudbe pod „Kontorist* na upravo lista. 860 Otročji voziček /Brenabor) te prod* Glavni trg št. 18 na dvorišču. -858 Velika izbira! Moško perilo, čevlje, obleke, klobuke, pasove, dežnike, palice za sprehajanje, tržne torbice, potovalne košare ter razno galanterijo kupite najceneje pri tvrdki JAKOB LAH 854 Maribor to-2 Glavni trg štav. 3. Po veščega slovenskega ali hrvatskega in nemškef>8 išče Špedicija na Aleksandrovi cesti št. 41, I ctrnnlo Invn Strojepiska zmožna samostalne korespondence ▼ slovenskem, škem in eventuelno srbohrvaškem jeziku, kakdt stenografije, sprejme se z začetno plačo 2000 K-viti se po šesti uri pri Skladišno I otp^flrt,,’ d. d., Maribor, Aleksandrova cesta 61. 857 MAGACIN Gostilna „Pri lipic% Radvanje V četrtek, dne 23. junija pojedina praženih plščanceo h kateri uljudno vabita A. in J. Anderle. želi v Mariboru kupiti ali vzeti v najem domače tvorniško podjetje v bližini kolodvora. fSSHSf Naznanilo! Razprodaja radi Izpraznitve raznovrstnih pred' Ponudbe pod „Skladišče“ na m*tov *a ročna de,a- predtiaicsnih in izgotov. upravo tega lista. Ijenlh ročnih del, kakor tudi šolskih in pisarniških 855 3—51 potrebščin pri 716 Vlljemini Beri, Šolska ulica št. 4 Restavracija na južnem kolodvoru v Maribora •e priporoča potu* ločemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja Pristna vina In sveča pivo. Fr. StlckW' f POHIŠTVO Spalne, Jedilne In gosposka sobe, saloni, ktubgarnlture a fini In preprosti Izoellavl. Sobe Iz mehkega lesa K 5000*—. Ku-hlnle, lepo barvane, K 1800*-" Vloikl, modroce. stolice, k*k°r M vse vret« lesenega, železnega In tapetniškega pohištva zelo P° cenf v zalogi p oh litra Karol Preis, Maribor Slomškov trg 6. Svoboden ogled! Cojilkl *a*toi»l* menenmae Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Mariboru Obrestuje vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredita Centrala v LJUBLJANI. — Podružnice: SPLflV CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. Delniška glavnin in rezerve 95,000.000’" Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije. feirtM>"ViW' Mii" 5'WV i -Vfc aimfLJbksv^ . Lastnik in izdaiateli: »Konzorcij Tabor* — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.