Prezzo • Gena Ur 0.40
SpedtefoM In abbommmtft postal« PoStnina plačana v gotovini
Ste?, 95.
IskljnCna poe&laičenka ra oglalevanje Italijanskega in tujeg* izvora) Union« PobblidU ttaliana tl A« Milana
F Ljubljani, v tor eh, 28. aprila 1942-XX
Leto VII.
| Urednlltve la aptavas Kopitarjeva t, Ljubljana. = = Hedarione A ni ministra* ione Kopitarjeva & Lubiana. =
Conceasionarta eiditln pet la pnbBlieiU 91 provenienca ttaliana ed eaterai'Union« Pubblicjtt ttaliana & A. Milana
II bollettino No. 695:
Nuove vittorie ne! cielo d flfrica del Nord
Attivitk di pattugll" e duelli di artiglieric sj sono svolti in talun! settori del fronte Oi-renaico.
Nel corso di riuscite operazioni di attacco contro aeroporti Egiziani la caccia tedesca ha sostonuto vittorfosi scontri con quella nemica che perdeva otto apparecchi di tipo americano.
Altri aeroplani sono stati pure mitragliati al suolo e gravemente danneggiati. Azioni di bombardamento a massa dell’aviazione germa-nica banno suscitato vasti incendi nella zona degli obiettivi di Malta e provocato forti esplo-sioni; postazioni contrarree sono state ridotte al sillenzio.
In combattimento quatro velivoli inglesi risultano distrutti e quattro altri efficacemente colpiti.
Due aerei britannici nella scorsa notte banno lanciato poche bombe nei dintorni di Catania; non sono segnalat' vittime ne danni; un »Hurricane« e stato abbattuto in Kamine dalla difesa contraerea.
Vojno poročilo št. 695:
Novi letalski uspehi v Severni Afriki
Uradno vojno poročilo šlev. 695 pravi:
Delovanje patrol ter topniški dvoboji so se razvijali po nekaterih predelih cirenajškega bojišča.
Med posrečenimi napadi na letališča v Egiptu, je nemško lovsko letalstvo imelo zmagovite spopade s sovražnikom, ki je izgubil osem letal ameriške vrste. Druga letala so obstreljevali na tleh in jih hudo poškodovali.
Skupinski bombniški nastopi nemškega letal, stva so povzročili obsežne požare na predelu ciljev na Malti ter so povzročili hude eksplozije. Protiletalske postojanke so bile prisiljene k molku. V boju so bila sestreljena štiri angleška letala, štiri druga pa uspešno zadeta.
Dve angleški letali sta preteklo noč vrgli nekaj bomb v okolici Catanie. Ni poročil ne o žrtvah ne o škodi. En »Hurricane« je v plamenih zbila protiletalska obramba.
Japonska pred novimi vojnimi nalogami
Prava preizkušnja za japonski narod se šele bliža, zato je treba strniti vse sile za dosego zmage,
je dejal ministrski predsednik v svojem volivnem govoru
Tokio, 28. aprila 6. Japonski ministrski pred. sednik general Tojo je z ozirom na bližnje volitve imel govor, v katerem je dejal: Volitve so tokrat v zelo važnem trenutku. Vojna, ki poteka za veliko Azijo, mirna primere v zgodovini sveta. Ta vojna ne bo odločila samo o usotli Azije, temveč tudi o usodi sveta.
Vojno je treba še vojskovati in bližnje razdobje spopada bo šele prava preskušnja za japonski narod in bo zahtevalo od njega popolne enotnosti. V zvezi s sovražnikovim napadom 18. aprila na japonska mesta se morajo Japonci spominjati, da smo zapleteni v veliko vojno. Zaradi tega morajo. vsi ustvariti si mišljenje, podobno mišljenju voja-
kov, ki 60 v bojnih črtah, pripravljeni moramo biti, da bomo kljubovali slehernemu napadu, ki bi se razdivjal na naše domače ozemlje.
Pomen prihodnjih volitev je v tem, da morajo ojačiti organizacijo japonskega naroda. To ojačenje je potrebno, da dosežemo končno zmago ter popolnoma uničimo angleški in ameriški vpliv. Naloge zbornice 60 zdaj važnejše kakor pa 60 bile v pre. teklih petdesetih letih. Vlada upa, da bo japonsko ljudstvo po novih volitvah in po delu zbornice še bolj sodelovalo pri nadaljevanju vojne za veliko Azijo, kakor pa je sodelovalo doslej. Za dosego zmage je treba izvoliti zares sposobne ljudi. Zaradi tega ne smejo volilci gledali na svojo osebno
Letalska vojna med Nemčijo in Anglijo
Nemški povračilni napadi na angleško mesto Bath — četrti angleški divjaški napad na prusko mesto Rostock
Hitlerjev glavni stan, 38. aiprila. Nemško vtrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na vzhodnem bojišču so krajevno delovali naši napadalni in ogledni oddelki. Več sovražnih napadov in sunkov je bilo odbitih. Na Laponskem so nemške in finske čete po hudih obrambnih bojih zavrnile ponovne sovjetske napade. Sovražnik je utrpel silno krvave izgube. Mnogo oklepnih voz je bilo uničenih. Okrog Murmanska so nemški lovpi v letalskih spopadih sestrelili devet sovražnih lovskih letal, ne da bi pni tem sami kaj izgubili.
V sovemi Afriki živahno ogledniško dedovanje.
Letalski napadi na otok Malto so se nadaljevali z močnimi silami in dobrim uspehom.
Lažja bojna letala so podnevi v ipolno zadela vojašnice in neko industrijsko napravo v jugovzhodni Angliji. Na morju blizu Islandije je bil potopljen ogledniški čoln. Močne skupine bojnih letal so v pretekli noči nadaljevale z maščevalnimi napadi na Anglijo. Ob jasnem vremenu so prav uspešno bombardirale mesto Bath.
Ruske naloge in dolžnosti glede vojne izdelave
Rim, 27. aprila, s. Uradno glasilo ruske komu-
nistične stranke »Pravda« objavlja pod naslovom »V vsakem pogledu najstrožja disciplina« uvodnik,
v katerem najprej pove, da zahteva vojna obilno izdelavo v vseh panogah industrije, potem pa prizna, da bi bil velik greh, če izdelave ne bi povečavali, čeravno dobivajo vojaki na bojišču vedno več orožja kakor pa job začetku vojne. List potem pravi, da sovražnik še davno ni potolčen
in da bo treba še precej naporov, da bo premagan in poudarja, da delajo za bojišča osi tovarne
v Nemčiji, Italiji in v drugih zavezniških državah. Prav to posebej povečuje potrebo, da se z vsemi silami pospeši in izboljša izdelava doma ter izrabijo vse tehnične izpopolnitve pri delu, obenem pa je treba uvesti na vseh popriščih stro-
go štednjo, ki se je morajo držati tudi najbolj napredne tovarne. Potrebno je, nadaljuje sovjetski list, štediti z gorivi, s surovinami in delovnim materialom. Potrebna je najstrožja gospodarnost tudi med tovarniškimi vodstvi kakor tudi na upravnem področju. Končno j# nujno potrebno, da se poostri borba proti tratenju, odpadke pa je treba do skrajnih možnosti izkoristiti. Prav posebno pa je treba štediti z gorivi, kajti najvažnejše premogovno središče, to je Donška kotlina, je v sovražnikovih rokah. List končuje z ugotovitvijo, da se mora štednja raztegniti prav do poslednjega in najmanjšega predmeta, pa naj bo za domačo porabo ali za vojno, kajti tudi stroga štednja je neke vrste orožje, ki bo pomagalo bojevnikom' za dosego zmage.
Indija v novem političnem in vojaškem položaju
Izjave indijskega voditelja o kljubovanju vsem nevarnostim Zanimiv govor Roosevetlovega zaupnika Johnsona
Bangkok, 28. aprila, s. Iz Kalkute poročajo, da je predsednik indijskega kongresa Pandit Nehru dejal časnikarjem:
»Mi ne bomo storili nobenega koraka do angleške vlade in bomo rešili naša vprašanja ter pogledali nevarnostim v obraz z modrostjo in z vztrajnostjo, ki bosta pač potrebni. Če Cripps meni, da se je zaradi njegovega obiska položaj Indiije izboljšal, se hudo moti. Trdil je, da se mi izogibamo nevarnosti, toda to je čudna obdolžitev, v kolikor so nam odrekli ravno pravico do odgovornosti, ki smo jo hoteli prevzeti. Presenetilo me je, da angleška vlada še vedno uporablja svoje zaščitniško govorjenje izpred , vojne in skuša pred svetom nastopati kot nekak razsodnik za Indijo.«
Nehru je potem obsodil sklep pokrajinskega zbora v Madrasu, naj se ustanovi samostojna mohamedanska država v Indiji. Izrekel je tudi začudenje nad tem, da je bivši ministrski predsednik kot član izvršnega odbora indijskega kongresa tudi potrdil to zahtevo. Tako vedenje vodilnega člana kongresa je več kakor čudno.
Run, 28. aprila, s. Polkovnik .Johnson, Rooseveltov zaupnik, ki 6e zdaj mudi v Indiji, je imel na neki pojedini v Patialli ■ propagandni govor, ki ga je končal s trditvijo, da bo ame-irišiko ljudstvo ostalo zvesto indi,jskemii ljudstvu. Odgovarjal mu je maharadža iz Patiale, ki je pokazal največje veselje nad posegam velikega ameriškega ljudstva v indijske zadeve ter razglasil Združene države za orožarno svobodnih narodov. Pri teh govorih ni nihče niti po naključju izirekel imena Anglije, ki torej tudi v svojem indijskem cesarstvu stopa na drugo mesto, umikajoč se svoji podjetni zaveznici. Kar se dogaja v Indiji, prav za prav spada v položaj, ki se vedno jasneje odraža vse odkar so Združene države stopile v'vojno. Moč angleškega cesarstva ugaša in po politič-
znamenja o razkroju, orne riška vlada pa povsod vztrajno dela, da bi si zagotovila angleško dediščino.
Nemiren političen položaj v Perziji
Carigrad, 28. aprila, s. V turških političnih krogih so še vedno pozorni na položaj v Perziji, zlasti, ker ima Perzija skupne meje s Turčijo in vzbiija perzijski notranji položaj pri Turkih opravičen nemir. Turčijo, pa tudi Perzijo veže zgodovinsko prijateljstvo, zato turško ljudstvo neposredno čuti stisko perzijskega ljudstva, v kolikor Perzijci ne morejo nadaljevati poprejšnjih gospodarskih stikov s Turčijo. Upore v Perziji je treba pripisovati angleško-ruski zasedbi. Angleži in Rusi so povzročili pomanjkanje živeža, ker kar na kraju samem zasegajo zaloge za svoje vojske ter uporabljajo železnice in ceste v Perziji zgolj za svoje potrebe in preprečujejo izmenjavo blaga med različnimi pokrajinami ter tako ograža[o civilno preskrbo. Ljudstvo težko prenaša zasedbo. Vsi ti razlogi so privedli do vstaje Kurdov, ki še ni zadušena, kakor trdi perzijska vlada.
Obisk nemškega generala v turški prestolnici
Ankara, 28. aprila 6. V tursko prestolnico ie dopotoval nemški general Guhr, da bi vrnil obisk, ,ki ga je v Berlinu naredil predsednik turške vojne akademije.
Novi milijoni za turško obrambo
Carigrad, 28. aprila 6. Veliki turški narodni skupščini so predložili zakonski načrt, ki se nanaša na nov izredni prispevek za državno obrambo. Pri-
Angleški bombniki so v noči na 27. april obnovili svoje strahovalne napade na stanovanjske predele mesta Rostocka. Civilno prebivalstvo je imelo znova izgube. Po dosedanjih poročilih sta bula sestreljena dva sovražna bombnika.
sodbo, temveč naj volijo samo po navdihu, ki jim ga daje sedanji splošni položaj in ki ga narekujejo potrebe japonskega naroda.
Buenos Aires, 28. aprila 6. Poslanik Nove Zelandije v Wa6himgtonu je imel zelo vnemirljiv govor. Trdil je, da je Nova Zelandija zadnji branik na preskrbovalni poti v Tihem morju. To poslednjo trdnjavo je treba braniti za vsako ceno.
Rim, 28. aprila 6. Po novicah iz Londona pričakujejo, da 6e bo vdala vsa Birma. Edino, česar ni mogoče še vedeti, je vprašanje, ali bo odpor trajal še nekaj dni ali nekaj tednov. Angleške sile so že upehane in 60 izgubile večino orožja, Japonci pa kar naprej dobivajo 6vežih čet in težkega orožja. V Londonu priznavajo, da se zavezniške čete stal. no umikajo proti Mandalayu, Kitajci pa si prizade, vajo braniti vojaško cesto, ki teče po levem boku zavezniške črte do železnice Mandalay-Lashio. Če bi se Japoncem posrečilo napredovati ob iej cesti ter prerezati železnico, bi zavezniški vojski grozila obkolitev. Zdi se, da je japonsko napredovanje hitrejše, kakor 60 računali zavezniki. Ždi se tudi, da so kitajske in angleške zadnje 6traže ob reki Zitan-gu hudo ogrožene. Zaradi tega domnevajo, da bo vrhovni poveljnik angleških čet v Birmi, general Alexander. umaknil 6voje oddelke 6 tega bojišča, da bi prejM-ečil obkolitev.
Nemški tisk o pomenu in smislu zadnjega Hitlerjevega govora
»Hitler je povedal vse,.kar je bilo neobliodno potrebno za pojasnitev položaja pred odločilnimi dogodki«
u ll^li' iVv	a	i	oi	v	u	ll^udu in.	|	vw *	1	I
nih zmotah ter .vojaških neuspehih se kažejo | epevek znaša 30 milijonov turških funtov.
Berlin, 28. aprila, s. Snoči je berlinski ti6k jxxl-črtal najvažnejše točke iz govora nemškega vodje ter poudaril njihov pomen. Naglasil je zlasti, da je prvič v zgodovini, in sicer sredi vojne, prišlo do popolne razjasnitve med vlado in narodom. Dej. r>tvo je, ki mu ni primere, da sta se vodja in narod tako odkritosrčno lahko pogovorila o resnih nevarnostih pretekle zime, o katerih je ljudstvo zvedelo po stotinah in tisočih pisem od vojakov na vzhodnem bojišču, Prav tako je dejstvo brez primere, da se vodja in narod na podlagi doživetih preskušenj in v tako obsežni vojni doseženih uspehov strinjata, da je treba zdaj podeliti kakršno koli pravico nad vsemi in nad vsakim njemu, ki je v trenutku nevarnosti svojo lastno usodo povezal z usodo vo-' jakov na bojišču. »Vodja«, je zapisal list »Nacht-ausgabe« »ni v 6vojem včerajšnjem govoru o bližnji bodočnosti jjovedal niti besede več kakor, kar je bilo neobhodno potrebno za pojasnitev vojaškega položaja, ko stojimo pred odločilnimi dogodki. Ojx>min Angliji o posledicah načrtnih letalskih na. padov na nemško prebivalstvo je zelo resen. Angleži bodo prav 6torili, če o tem ne dvomijo.
List nato poudarja da so Anglosaksonci pričakovali, da bo vodja kaj povedal o bodočih vojaških dogodkih, a so bili hudo razočarani. »Kar nas zadeva« — je zaključil list — »je dovolj, da vemo, da 60 se vodja in zavezniki glede bodočih dogodkov pripravili, kolikor je bilo v njih močeh. Tesno sodelovanje med Nemčijo, Italijo in Japonsko in tovarištvo v orožju vseh zavezniških čet, ki se boju. jejo na vzhodnem bojišču ob strani nemških vojakov, sta varno jamstvo za končno zmago.«
List »Deutsche Allgemeine Zeitung« pa podčrtava stvarnost, ki prevela govor nemškega vodje. Hitler je včeraj stvarno orisal veliko zamisel, da je treba iztrebiti boljševiško nevarnost in Evrppo za vedno osvoboditi od angleškega vmešavanja.
Pred obnovitvijo prometa med Turčijo in Bolgarijo
Carigrad, 28. aprila 6. Nekateri listi poročajo, da bo promet med Turčijo in Evropo obnovljen najbrž 1. junija, ker bo porušeni most čez reko Argo končan 10. maja, čez Marico pa 20. maja. Turške železnice že pripravljajo potrebščine za obnovitev prometa med Turčijo in Evroj>o V skladu 6 pogodbo, sklenjeno pred letom dni, so turške železnice prevzele kos proge, ki drži čez bivše grško ozemlje. Upajo, da bodo po obnovitvi železniškega prometa med Turčijo in Bolgarijo mogli jjcslati velike množine blaga, ki se je nakopičilo in čaka ob mejah obeh držav.
Roj z draginjo v Združenih državah
Rim, 28. aprila, s. Predsednik' Združenih držav je poslal zbornici spomenito, v kateri navaja razloge za ukrepe, ki jih je izdal za preprečen je slehernega nadalnjega zvišanja cen za življenje. Cene so sc v Združenih državah žc povišale za 15 odstotkov in bi se utegnile povišati še za 80 do 90 odstotkov, če ne bodo izdani odločni ukrepi. Treba je ustaliti cene. ki jih zahtevajo pridelovalci in omejiti uporabo vseh bistvenih pridelkov in izdelkov, da bi jih lahko dajali vsem v enaki meri in iih ne bi bili deležni samo tisti, ki lahko plačaio visoko ceno. Ti cilji pa ne bodo doseženi, čc bodo stroški za življenje še naprej rasli.	v
Osrednjo hrvaško policijsko šolo so z velikimi slovesnostmi odprli včeraj v Zagrebu.
Pri nesreči na podzemeljski železnici, ki veže Newyork z New Jerseyem, je bilo po uradnem poročilu 263 ranjenih.
Munchen, 28. aprila. 6. Ves včerajšnji tisk se bavi edinole z govorom nemškega vodje in mu pripisuje kar največjo važnost, ker vidi v njem popolno gotovost zmage, ki se opira na dejstvo, da bodo poslej prav vse nemške sile v 6lužbi najvišje 6tvari. List »Munchen er Neuste Nachrichten-. najprej osvetljuje, kako zgodovinsko važni in odločilni 60 bili zimski boji. Potem pa naglaša, da bo poslej vse življenje in vse delo jx>d vojnimi zakoni, ki so neobhodino potrebni za dosego zmage. »Pooblastila, ki jih je nemški državni zbor slovesno podelil vodji«, pravi list, »dokazujejo, da 6e nihče ne bo mo. gel odtegniti p>otrebi, da se bo zavedal le ene dolžnosti, to je dolžnosti do zmage. Tako na bojišču kakor doma ie Vodja edini predstavnik neomajne volje za zmago, pred katero se morajo umakniti V6e zasebne in osebne pravice.
Vesti 28. aprila
V Kareliji je na bojišču padel finski general Ka-aro Viljanen, ki je bil dan pred svojo smrtjo imenovan za generalnega mujorja.
Srbska narodna banka bo izdala nove kovance in sicer 15 milijonov kovancev za 2 dinarja in po 20 milijonov kovancev za 1 in 0.50' din. Kovancj bodo imeli na eni strani vtisnjen srbski grb z napisom »Srbija«, na drugi pa vrednost z letnico.
Podmorski predor med glavnim japonskim otokom Honšijem in otokom Kiušijem bodo odprli te dni. S tem bo večina prometa med osrednjima deloma japonskega ozemlja šla I>o suhem.
Na ruskem bojišču je na čelu svoje stotnije padel znani nemški zgodovinar prof. Pleyr. Šel je v vojsko leta 1939 kot prostovoljec in si je prislužil veliko odlikovanj.
Na Hrvatskem so začeli s pripravo za delo nove železniške proge med Banjaluko in Okučani. Nova proga bo vezala Bosno naravnost s Slavonijo.
Mednarodni Rdeči križ je japonskemu zunanjemu ministrstvu sporočil imena 227 Japoncev, ki sta jih dali internirati ameriška in avstralska vlada.
Grški minister Gotzamanis se je vrnil z nadzorstvene poti po otoku Kreti ter izrekel zadovoljstvo nad velikimi uspehi, ki jih obeta napredek jjoljedelstva na otoku.
Japonska družba »za razvoj duha cesarskega ukaza« (s katerim je Japonska napovedala vojno Angliji in Ameriki), je izročila italijanskemu, nemškemu in siamskemu častfiiškemu zboru častne meče. Meče so v imenu omenjenih vojska sprejeli poslaniki vseh treh držav.
500 letal je krožilo včeraj nad japonsko prestolnico, ko so v nekem svetišču prištevali med bogove 15.000 vojakov, padlih na kitajskem bojišču.
Nemške oblasti so razpisale nagrado 100.000 mark
za tistega, ki bi našel sled za francoskim generalom Giraudoni, ki je pobegnil iz nemškega ujetništva. Kdor bi generalu na begu pomagal, bo kaznovan s smrtjo.
Ameriško pomorsko poveljstvo sporoča, da je ob zahodni ameriški obali bil potopljen rušilec »Sturdevand« in sicer zaradi podmorske eksplozije. Rušilec je imel 1090 ton ter 122 mož
posadke.
Iz Washingtona poročajo, da so odposlali ameriške čete na ozemlje republike Venezuele. Venezuelska vlada je sama dovolila prihod čet na svoje ozemlje. Venezuelska vlada in begunska holandska vlada v Londonu sta podpisali dogovor o skupni obrambi holandskih otokov Curacao in Aruba.
Ameriški poslanik Leahy bo pred odhodom iz Vichyja sprejet pri maršalu Petainu in predsedniku vlade Lavalu,
Stran 2.
Lep obračun potujoče skupine narodnega gledališča
Izredno veliko razumevanje in umetnostno čustvovanje podeželskega občinstva Ljubljanske pokrajine
ts ....	,	..	„ Ljubljana, 37. aprila.
i j i?, ,e b.*!3!amo zaključku sezone Narodnega gledališča v Ljubljani, nas je zanimaj tudi obračun njegovega — kako bi rekli — pododdelka, lo je potujoče skupin« članov Narodnega gledališča, o katerem smo večkrat čitali, da z uspehom nastopa v nekaterih krajih Ljubljanske pokrajine. Obrnili smo se zato na enega vodilnih članov te skupine, 8' režiserja Milana Košiča, s prošnjo, naj nam odgovori na nekaj »tavljenih vprašanj. G. Milan Košič pam je takole odgovarjal:
režiser, ob koncu letošnje sezone nam, prosimo, pojejte, kdo ste in kaj ste delali to sezono po pokrajini?«
»Seno skupina članov Narodnega gledališča, ki gostuje po posameznih večjih krajih Ljubljanske pokrajine. Skupino tvorijo režiserji: Peter Malec, Jože Kovič in Milan Košič, igralke Mira Danilova, ra Kraljeva in Ema Starčeva ter igralci Franjo Blaž, Danilo Gorinšek, Just Košuta in Rado Na-krst, seveda pa so igralci tudi vsi trije režiserji, ki običajno igrajo važnejše vloge.'«
»Prosimo Vas za pregled Vašega dela!« »Pregled bi bil naslednji: Igrali smo Knittlovo »Vio malo«, Arxovo »Izdajo pri Novari«, Šurekovo »Pesem s ceste«, »Okence« Scheinpflugove in pa Benedettijeve »Rdeče rože«. Gostovali smo v naslednjih krajih: v Metliki, Črnomlju, Novem mestu, Trebnjem, Višnji gori, Žalni, Kočevju, Ribnici in na Viču. Vseh predstav smo imeli v tej sezoni 381« »Kakšno je Vaše mišljenje o umetnostnem čustvovanju občinstva v naših večjih podeželskih krajih?«
»Dobili smo vtis, da je podeželsko občinstvo mnogo bolj občutilo potrebo po resnični gledališki kulturi in umetnosti, kakor pa občinstvo glavnega mesta pokrajine, to je Ljubljane Podeželsko občinstvo je dosti bolj dostopno, manj nasičeno z umetnostjo in zato tudi bolj dovzetno!«
»In kakšen okus ima občinstvo v podeželskih krajih?«
»Prav izbran! Drame so imele vedno večji uspeh, kakor komedije in veseloigre! To nas le prav presenetilo! Izvajanju resnih dram je občinstvo povsod sledilo izredno zbrano in pazljivo, tako, da niti ne more biti kakega govora o tem, da je pokrajinsko občinstvo dostopno samo burkam
in veseloigram. Trdil bi narobe: da to občinstvo odklanja manjvredno blago in da hoče prebivalstvo visokokvalitetni repertoar, — ki ga pa tudi razume, saj skoraj ni hiše, kjer ne bi bilo nekaj knjig na polici. Dostikrat zastrmim, kako visoko kulturo imajo ljudje in tudi kako izvrstno razumejo književnost drugih narodov!«
»In praktično, Vam je šlo oučinstvo kaj na roke?«
»Praktično! Že s tem se je izkazalo, da je šlo pogosto tudi po ure daleč, samo, da se je moglo udeležiti no.ših predstav, celo visoki sneg je občinstvo gazilo, samo da je prišlo k nam! Da, celo, če smo mogli dvorane le slabo zakuriti, je občinstvo vztrajalo v plaščih in suknjah! Res ganljiva ljubezen ljudi do dramatske umetnosti! In občinstvo je bilo vedno navdušeno ter ni nikoli izpustilo poteke predstave. Ovacije med dejanji in na koncu predstav so nas mogle o tem prepričati!«
»Torej Vam je občinstvo dalo že poguma!«
»Da, občinstvo nam je dalo poguma! To pa kljub naporom, ki jih zahtevajo taka gostovanja! Vedno smo šli z veseljem na taka gostovanja in z veseljem opravljamo to prelepo kulturno nalogo! Ginljiva je bila tudi tvorna pomoč, ki smo jo bili v nekaterih krajih deležni s strani posameznikov, tako pri organizaciji predstav, pri predprodaji vstopnic, pri reklami, pri opremi odra in pripravi dvoran. Povsod so nam šli z izredno vnemo «a roke tudi krajevni uredniki in dopisniki ljubljanskih dnevnikov ter so vedno objavljali naš spored in reklamne notice.
Vojaške in civilne oblasti pa so pokazale veliko razumevanje za naša gostovanja ter so tudi zastopniki teh oblasti tudi dostikrat prisostvovali našim predstavam, o katerih so se izražali kar najbolj pohvalno!«
»Če bo možnost dana, bomo te počitnice dobro izkoristili ter bomo z veseljem zopet odrinili na gostovanja na Dolenjsko, na Notranjsko in v okolico Ljubljane!«
Tako se je zaključil ta kratek, toda zanimiv intervju, ki daje posebno luč in posebno lep vpogled v kulturno življenje Ljubljanske pokrajine, zlasti njenega podeželja.	jr)
Stanovanjski najemniki so tudi zaščiteni
Ljubljana, 28. aprila.
Pri okrajnem sodišču je bilo v tem letu doslej podanih 310 stanovanjskih odpovedi, ki se nanašajo na izpraznitev raznih stanovanj in obratnih lokalov. V prvi vrsti so bila odpovedana mala stanovanja najemnikom, stanujočim bolj na periferiji mesta. V največ primerih so bila odpovedana stanovanja zaradi neplačila najemnine, katero so najemniki ostali dolžni po več mesecev. Treba je omeniti, da sodišče dostikrat zavrne odpoved, ki je bila prepozno vložena in ki je navajala, da je najemnik ostal dolžan najemnino le za pni mesec, za katerega je bila podana odpoved. Mora poteči celi mesec, nato lahko gospodar odpove, možno pa je tudi, da najemnik plača najemnino v poznejšem _J1U roku nekaj dni po 1. v, meseen, Dalje ie bilo letos mnogo stanovani odpovedanih iz razloga, »■taft) Rospodar sam potrebuje stanovanje ali pa ga potrebuje za svojce, v prvi vrsti za sinove / in hčere, odpovedana pa so bila stanovanja tudi najemnikom, ko je bila hiša prodana in je postal kupec novi gospodar, ki je stanovanje sam potreboval, ker ie poprej imel kje najeto kako stanovanje.
Kako je s stanovanjskimi podnajemniki? Tudi oni so po uredbi od 17. ^ktobra 1940 zaščiteni. Bilo je že več pravd, v katerih ie sodišče odločilo v prilog stanovanjskim podnajemnikom. Pri stanovanjskih podnajemnikih pa je treba upoštevati še drugo okolnost, namreč opremo sobe in posteljnino odnosno postrežbo. V pogledu zaračunavanja najemnine za opremljene sobe pa obstaja posebna uredba, ki ie bila objavljena v »Službenem listu« štev. 80 z dne 11. oktobra 1941 in ki jo je bil izdal Visoki Komisar.
V kazenskopravnem pogledu ie bila pred okrajnim sodiščem zanimiva in za hišne gospodarje poučna razprava. Lastnik neke hiše je bil prijavljen sodišču, da je neupravičeno in protizakonito povišal neki stranki« najemnino in s tem storil prestopek po členu 7 protidra-ginjske uredbe, da ie torej navijal cene stanovanju. Hišni gospodar ie v svojem obširnem obrambnem zagovoru navajal, da sam ni nikdar skušal niti hotel zvišati prave čiste, v smislu pogodbe dogovorjene najemnine za stanovanje, pač pa ie bila v dogovoru poleg najemnine tudi določena vsota za centralno kurjavo. katere stroški so se na vse stranke primerno po obsegu stanovanja razdelili in mesečno zaračunavali. Ker je postala centralna kurjava dražja zaradi raznih višjih režijskih - —
stroškov, podražil se je v prvi vrsti premog, zato je gospodar strankam zvišal dogovorjene najemnine. Sodišče je hišnega lastnika oprostilo ()d obtožbe, ko ie posebej še zaslišalo izvedenca, ki ie izračunal v vseh podrobnostih višino prispevka. ki ga ima stranka plačevati za centralno kurjavo. Ta izvedenčev račun se je v bistvu kril z navedbami obtoženca.
S Hrvaškega
Proden so slovaški novinarji zapustili hrvaško« državo, potem ko so prebili nekaj dni na Hrvaškem in videli slovesnosti ob prvi obletnici hrvaške države, so poslali Selu hrvaškega tiskovnega urada tole brzojavko: Slovaški novinarji se najprisrCneje zahvaljujejo hrvaškim tovarišem, da so jim omogočili tako lepo bivanje na ozemlju bratske hrvaške države in da so jiin omogočili spoznati lepo Hrvaško. — Za dom spremni. — Dr. Hanko.
1. maja bo t zagrebškem umetniškem paviljonu prirejena velika razstava, ki bo prikazovala postanek, delovanje in likvidacijo židovstva po celem svetu in končno tudi na Hrvaškem. Ob tej priliki bodo v paviljonu tudi filmski prikazi, ki bodo pojasnjevali težko židovsko vprašanje in druge zanimivosti iz širnega sveta. Vsak, kdor bo hotel, bo dobil na razstavi tudi bogato ilustrirano knjižico, v kateri bo opisano razdiralno delo mednarodnega židovstva.
Po celi Hrvaški bodo na praznik dela t. j. na 1. maj velike proslave, zlasti delavskih organizacij. Največjo prireditev bo gotovo izvedla hrvaška delavska zbornica v Zagrebu. Na prireditvi bodo nastopali znani zagrebški gledališki igralci.
24. t. m. je nemška narodna skupina ▼ Zagrebu priredila večer nemških klasikov. V prvem delu literarnega večera so brali izbrana dela Goetheja, Schillerja in še nekaterih drugih znanih klasikov. V drugem delu pa so bila izvajana nekatera glasbena dela, kot »Faust«, »Marija Stuart«, »Don Carlos« in dr.
Pred nekaj dnevi je bila v ministrstva za narodno zdravje posebna seja, na kateri so razpravljali o zatiranju spolnih bolezni in prostitucije. Na seji so bili prisotni vsi merodajni faktorji.
Poseben odsek v ministrstvu, ki ima nalogo, da se briga za dobro pleme drobnice, je sklenil, da bo izbral letos le najboljšo plemensko drobnico, ki. jo bodo lahko potem dobili le dobri in umni gospodarji proti majhni odškodnini, neka-
Profesor Tomec in dijakova stanovska dolžnost
Ko sem začel kot dijak zahajati k prof. Tomcu, je napravilo name izreden vtis, kako je pojmoval dijaško stanovsko dolžnost učenja. Do tedaj — do začetka VII. šole — sem bil prepričan, da je najvažnejši cilj učenja dobro spričevalo, ki ga pokažeš staršem in znancem, in pa pohvala, ki jo morebiti od le-teh sprejmeš. Drugi nagibi so se mi zdeli nepomembni. Šele pri prof. Tomcu pa sem spoznal močnejše nagibe, predvsem da je učenje dijakova stanovska dolžnost. Kot mora vsak človek delati, tako mora tudi dijak. Učenje, nam je razlagal, je dolžnost nasproti Bogu in Cerkvi. Če ga zanemarjaš, kršiš s tem božjo voljo. Je dalje dolžnost nasproti slov. narodu; ki je tako .jnajhen in zato še prav posebno potrebuje temeljito izobraženih ljudi, s površno izobrazbo Slovenci ne bomo mogli tekmovati z drugimi narodi. Dijakovo učenje je tudi dolžnost nasproti staršem, ki toliko žrtvujejo in si često pritrgujejo za svoje otroke. Predvsem pa ima korist od učenja dijak sam. Saj s tem razvija svoje zmožnosti, si pridobiva s tem potreben ugled v družbi. S svojim znanjem se boš v življenju preživljal in z njim boš preživljal, dobro aii slabo, svojo družino, če jo boš kdaj ustanovil, je često dejal. »Študij je pred delom v KA,« je njegova značilna izjava. Pri sestankih ni skoraj nikdar opravičil še tako tehtnega opravičila. Če pa si dejal, da si se moral učiti in delati za šolo, je vzkliknil: »No, tu sem pa jaz brez moči!« Zato je slabše dijake le minimalno zaposlil.
Pokojni profesor ,je od dijakov zahteval, da študirajo sproti, da ne odlašajo vsega na koner leta ali' izpitni rok. Dijak si mora znati razdeliti čas in si ne sme pokvariti živcev, češ kaj nam pomagajo ljudje z dovršeno izobrazbo, pa so si pri tem uničili zdravje. In to največkrat zaradi lenuharjenja v začetku. Zato je naravnost tiral dijake, da so začenjali takoj z učenjem. Često je zbranim dijakom razlagal metode učenja, ki jih je odlično poznal. Marsikoga je klical k sebi, da mu je določil rok, v katerem je. moral pokazali poboljšanje v šoli. Primerilo /se je neredko, da dijak ni prestal pripravljalne dobe samo zaradi slabega uspeha v šoli. Stalno je poudarjal potrebo po izvenšolskem študiju. Tu je na prvem mestu zahteval načelno vzgojo. Ker današnja šola naravnost zamori akciiske in organizacijske sposobnosti, namesto da bi jih razvijala, mora dijak le-te razvijati v dobri organizaciji. Vse to izven-šolsko delo mora šolo dopolnjevati.
Visoko je -cenil intelektualno izobrazbo, toda dajal je prednost vzgoji značaja. Talent ni vse, je stalno ponavljal. Za uspešen študij je potreben poleg talenta značaj. Tega pa današnja šola malo ali nič ne vzgaja. Strogo je nastopal proti hvalisanju mladih talentov, ker to močno škodi značaju. »Koliko talentov smo s tem že zgubili I« je često dejal. Njegova posebna sposobnost, ki je nisem doslej opazil pri nobenem profesorju, je bila sposobnost krepiti in razvijati fantovo voljo. Znal je fanta voditi po potu najmanjšega odpora. Često je bilo mogoče spoznati, kako temeljito zna odkrivati in odpravljati težave in ovire, ki slabe voljo. V tem je bil sijajen teoretičen in praktičen psiholog. V tej zvezi je često poudarjal, da naj dijak čim prei začne stvarno misliti in se naj čim prej otrese fantastičnega in lahkomiselnega pojmovanja šole in življenja.
teri pa celo zastonj. Namen tega je, da bo na Hrvaškem v kratkem času le najboljša drobnica
tako za zakol, kakor tudi za izvoz.
Zagrebško mestno poglavarstvo bo izdalo za bodoče poletne mesece 48 dovoljenj za prodajanje sladoleda po zagrebških ulicah.
Duce imenoval novega podtajnika stranke
Rim, 27. aprila, s. Na predlog tajnika stranke je Duce imenoval za podtajnika Stranke fašista Maria Permesia, rojenega leta 1910, po poklicu odvetnika, člana stranke od 21. aprila 1928, častnika pilota, prostovoljca v Vzhodni Afriki, v Španiji in v sedanji vojni, trikrat odlikovanega za vojaško hrabrost. Novi podtajnik je bil poprej že nadzornik stranke. Novemu podtajniku je bilo poverjeno vodstvo političnega tajništva stranke.
Novice-iz Države
Pristanišča na Adriatiku in ureditev balkanskega
ozemlja. List »National Zeitung* iz Essena piše: Bodoča ureditev balkanskega ozemlja bo odprla Italiji nove ^perspektive za njeno bodočnost. Trie-6te in Fiume bosta poklicana, da razvijeta pomorski in kopenski promet med Italijo in balkanskimi državami v mnogo večji men, kakor pa doslej. Trieste je 6 Slovenijo dobil svoje zaledje in že sedaj deluje v Ljubljani poseben odsek triestinske trgovske zbornice. Poseben uspeh 6e obeta Fiumeju ki je iniel doslej malo prometa zavoljo konku. renče Borgonova. Jugoslavija je ovirala izvoz iz Ma džanske proti Fiumeju Sedaj se je v tem pogledu mnoao izboljšalo. Zraven pristanišča bodo uredili posebno industrijo, ki bo pripadala tako imenovanemu svobodnemu pristanišču. Razen Madžarske bo tudi Hrvaška usmerila 6voj izvoz v to pristanišče. posebno pa bo izvažala les in boksit. Prav tako bo moral Fiume poskrbeti zablagov-ni in potniški promet ob dalmatinski obali. Promet z Albanijo in Crno goro bo v glavnem potekal 6kozi Bari in Brindisi. Bari bo imel najboljše zveze, kajti na nasprotni 6trani morja 6e bo uredila prečna železniška zveza, ki bo tekla skozi Albanijo do Skoplja in se bo zvezala z Grčijo in Bolgarijo. Ta železnica, ki bo imela zvezo tudi s Carigradom in Atenami, 6e bo začela v albanskem pristanišču Drač.
Pohojene gredice v Kongresnem parku
Ljubljana, 28. aprila.
Skoraj slehernega meščana zanese pot od časa do časa v naš lepi Tivoli, morda še v kiik drug mestni park ali pa čez Kongresni trg. Brezbrižen pešec še videl ne bo, kai vse morajo trpeli naši lepi nasadi in vrtne gredice zavoljo brezobzirnih ljudi. Zalostno'sliko nudi Kongresni park. 'Mestna občina ie bila prepričana, ko je urejala novi park, da bodo meščani pazili na gredice, in jih zato tudi ni ogradila. Pa se ie uračunala. Kar poglejte, kakšen je ta park! Zelena trata je zelena samo delno. Ob robovih gred pa ni o travi niti duha ne sluha. Vse ie pohojeno, da se trava sploh ne bi mogla več let zarasti. Kdo pa nai bi hodil okrog gredic, če pa ie pot čez trato hližja. Tudi kuharice in gospodinje in številni tisti, ki imaio opravka v bližnjih trgovinah, io mahnejo preprosto čez zeleno trato, lepo shojena pot vodi kar čez trato, kar ie spričevalo za to. kako znajo meščani varovati lepote mesta. Mestna občina se na vse načine trudi, kako bi mesto polepšala, meščani pa ha id na zelene gredice kot koze na pašo. Cč ne 'bodo zalegle proSnie. bo morala pač občina tvegati še nekai dennria za visoke in debele mreže, da ne bodo ljudje zamenjavali lepe in posule sprehajalne poti z zelenimi nasadi trave. — Prijatelj bele Ljubljane.
Bog je v svojih nedoumljivih sklepih poklicni k Sebi prvega boren Katoliške akcije, gospoda profesorja
Ernesta Tomca
Naj mu bo dobri Bog plačnik za zvesto delo v njegovem vinogradu. Gospod profesor pa naj pri Bogu izprosi blagoslova za naša prizadevanja.
Ljubljana, dne 28. aprila 1942.
Odbor Katoliške akcij«
\Vallace
RDEČI KROG
ROMAN
»Zakaj? — Oh, saj me jc prav včeraj prosila, če bi ji mogel dati pet funtov predujma,« je dejal. — »Dejala mi je, da nujno potrebuje nekaj denarja in da ne more priti drugače do njega. Seveda ji ga niscin dal. Ni namreč moja navada, da bi plačal delo prej, preden jc opravljeno,* je dejal Froyant samozavestno. — »Dajati denar vnaprej, veste, to spravi človeka lahko na beraško palico.«
»Znano mi je, da imate veliko število starinskih predmetov, gospod Froyant, in nekateri izmed njih so prava dragocenost. Ali vam je kakšen izmed njih v zadnjem času zmanjkal?«
Fr^ant je kar poskočil. Ze sama misel, da bi ga kdo utegnil okrasti, ga je pretresla do dna duše. Ne da bi kaj rekel, je kar zdirjal iz sobe. Dobre tri minute ga ni bilo nazaj. Vrnil se je ves bled v obraz in z izbuljenimi očmi.
»Moj Budha,« je zasopel. — »Vreden je sto funtov! Še danes jo bil na svojem mestu.«
»Pojdite po gospodično Drummondovo,« jc dejal kratko detektiv.
Talija Dritmmondova je prišla. Stala je pred svojim delo-dajalcem, hladnokrvna, samozavestna, s sklenjenima rokama na hrbtu in pri tem le od časa do časp pogledala detektiva.
Sestanek jc bil zelo kratek, a zato za gospoda Froyanta nič manj bolesten. Na dekleta pa, kakor je bilo videti, ta sestanek ni imel nobenega vidnega učinka. Iz Froyantovih strogih in
»Vi, vi ste ukradli nekaj mojega!« je končno izbruhnil, ob vsaki priliki, je bil v slikovitem okolju policijske dvorane Njegov glas je bil skoraj zadirčen. Tako je bil razburjen, da še bolj izrazit in očarljivejši, se je njegova obtožujoča roka kar tresla. — »Vi, vi, vi ste na-
vadna tatica!«
»Prosila sem vas za denar,« je dejalo dekle skoritj hladno. — »Ce ne bi bili tako lakomni in hudobni, bi mi ga bili gotovo dali.«
»Vi,« je potem blebetal Froyant in nato ves zasopi jen nadaljeval: »Obtožujem jo, inšpektor, obtožujem tatvine. Vi boste
Sodnik se je sklonil in pogledal na obtožnico, ki je ležala pred njim na mizi. V obtožnici jc bilo navedeno, da je obtoženka stara 21 let in da je po poklicu osebna tajnica.
Ta mož postave, ki je doživel v življenju že veliko pretresljivih presenečenj in ki se ni čndil niti najbolj nenavadnim in neverjetnim dogodivščinam, ni mogel tokrat drugače, kakor
uuncvai. fwwiu/.u li ni iti,	   -	.	-	,	,
morali v ječo za to. Zapomnite si moje besede, dekletce! Po- tla J« * obžalovanjem zmajeval z glavo.
Y_l._i.A_ X _ 1- _ II _ .. S   • A   /n cr»r>4 V7fl il/nll CVOIA tl\\1 	. 4 1! ! .	y	.	1	v	i	•	•
čakajte, počakajte,« in pri tem že spet vzdignil svojo foko. »Pogledal bom, če mi je še kaj drugega zmanjkalo.«
»Lahko si prihranite to pot,« je dejalo dekle Froyantu, ko se je pripravljal, da gre pogledat. — »Budha je edina stvar, ki sem jo vzela. Navsezadnje pa je bil ta vaš Budha le majhna, zmaličena stvar.«
»Dajte ml ključe!« je zagrmel razjarjeni mož. — »Ah, če le pomislim, da ste odpirali tudi moja trgovska pisma!«
»Da, odprla sem tudi eno, katerega vsebina vam gotovo ne bo prijetna, mr. Froyant,« je dejala nadvse mirno ln potem je šele Froyant zagledal, kar jc držala v roki.
»Ali je ta ženska že od prej pri nas kaj slabo zapisana?« je vprašal in je istočasno čutil, da je skoraj bedasto, če bi govoril o tej vitki in skoraj otroški jetnici kot o ženski.
»V zadnjih dneh je bila pod nadzorstvom, gospod sodnik,« je odgovoril inšpektor Parr, »toda dozdaj še ni imela nobenega opravka s policijo.«
Sodnik je pogledal čez naočnike na dekle.
»Ne morem razumeti, kako ste mogli priti v tako težak položaj,« je dejal dekletu, ki je bila na videz vzgojena kakor prava dama. »Obtoženi ste, da ste se omadeževali s tatvino nekaj fun-
.	.	,	,	•	.	. .	, .tov.	To je vse, kar vam jc prinesla vaša nepoštenost,	čeprav je
Čez mizo	mu je	podala p.scmsk	ovitek in z izbuljenimi očmi ...	't,.,..« vreden Liiv«
se je zagledal v rdeči krog. Toda besede, ki so bile zapisane v krogu, so bile meglene in nerazločne. List je spustil iz rok, sam pa se je sesedel na stol.
IX. poglavje.
TALIJO ZASLIŠUJEJO
Sodnik je bil dobrosrčen človek in zdelo se je, da mu je vsa stvar neprijetna. Njegov pogled je šel od neobčutljivega
bil predmet, katerega ste ukradli, vreden veliko več. Mnenja sem, da ste bili v hudi stiski in da ste zelo potrebovali denar. In prav zaradi tega je bil kipec za vas velika skušnjava, vsekakor pa to ne opravičuje vašega dejanja. Zdaj vas začasno odpuščam in vas pozivam, da se boste javili takrat, ko vas bomo spet poklicali na sodbo. Obljubim vam, da vas bomo tedaj sodili tako kot one, ki pridejo prvič pred nas. Najresnejše pa vas opozarjam, da se morate odslej obnašati pošteno in sc izogibati podobnih neprijetnih dejanj.«
mrzlih pogledov bi bila vsekakor mogla spoznati, da so prišli gospoda Parra, ki je stal kot priča, pa do dekleta, ki je sedelo] Talija se je nalahno priklonila in zapustila zamreženi prostor
njeni tatvini na sled. Nekaj čafca je trajalo, preden je mogel za zamreženo ograjo. Bila je skoraj tako hladnokrvna in samo- (ter se podala v drugi policijski Froyant kaj pametnega začeti.	I	zavestna kakor Parr sam. Njen lepi obraz, ki je zbujal zanimanje naslednjega obtoženca.
urad. Za njo pa so poklicali
Ljubljančani potrebujejo mnogo gnoja
Novi val kmetovanja je spravil na dnevni red tudi to vprašanje
Ljubljana, 28. aprila.
Novi val kmetovanja, ki je letos zajel toliko Ljubljančanov, je ustvaril tudi razna vprašanja, s katerimi se Ljubljančani dosedaj niso bavili. Tako je nastalo sedaj veliko vprašanje, kje dobiti dovolj raznovrstnega semenja in sadik za vse te, ki hočejo letos prvič postati »mestni kmetovalci«. Posebno za semnski krompir vlada veliko povpraševanje in poročali smo o velikem navalu na mestni gospodarski urad. Za silo in na razne načine pa bodo Ljubljančani le spravili skupaj potrebno semenje, tako da njive ne bodo prazne.
Že pred meseci je bilo med Ljubljančani veliko povpraševanje za zemljo in kar srečnega se je počutil, kdor je dobil v obdelavo kako njivo ali parcelo. Tudi mestna občina je letos razdelila med prosilce še več svoje žemlje v obdelavo 1 kakor lani in le občudovati je te marljive nove . vrtnarje, s kako vnemo so se vrgli na delo. *
S tem pa so nastala zopet nova vprašanja. Ponekod je bilo treba namreč ledino zorati, torej kje dobiti orača, drugi so bili zopet v zadregi, kje dobiti potrebno orodje, zlasti motike. No, Ljubljančani so dobri ljudje ter si radi pomagajo drug drugemu. Zgodi se, da z eno motiko ali rovnico obdeluje svoje njivice kar po troje in še več družini
Veliko pa je tudi vprašanje, kje dobiti dovolj gnoja za vse te njivice. Ljudje si pomagajo na vse mogoče načine. Ponekod v predmestjih s straniščnico, s kurjim in zajčjim gnojem in podobno. Ti ljudje pač niso živinorejci in nimajo gnojnih jam, torej ne govejega in ne konjskega gnoja. Gnoje s pepelom, s cestnim blatom, s smetmi in podobno. Sedaj vidimo, kako res bi bila Ljubljani potrebna velika kompostarna, kamor bi mestna občina dala dovažati pobrane smeti, iz dozorelega komposta pa delila gnoj med te male pridelovalce. Na ta način bi imela Ljubljana sa-
ma dovolj gnoja, ne vštevši tistega, ki bi prišel iz raznih gospodarskih poslopij, kjer imajo dosti' živine in konj, pa sami gnoja ne potrebujejo. Ideja je bila že sprožena lani in čas bi bil, da bi se izvedla. Nikoli ni prepozno. Ko so ti mali ljpdje v Ljubljani spoznali lepi užitek vrtnarstva, ga ne bodo opustili niti tedaj, ko bo živil na pretek in bi mestna kompostarna tudi tedaj prišla prav.
Ni treba še posebej omenjati, da je Ljubljana postala zaradi teh novih vrtnarjev tudi velik kupec umetnih gnojil. Trgovci, ki prodajajo kajnit, kalijevo sol, razne dušikove spojine, fosfate, apno itd., zatrjujejo, da Ljubljančani sami neverjetno mnogo pokupijo teh umetnih gnojil in da trgovci kbmaj sproti obnavljajo zaloge onih gnojil, ki so še na razpolago!
Taka so torej nova vprašanja, ki so nastala za Ljubljančane zaradi njihove nove. toda umljive in razveseljive vneme za kmetovanje in vrtnarjenje, umljive, ker izvira iz skrbi za prehranol
(r.)
»SLOV. DOM« v vsako liišo !
Lastnikom radijskih aparatov
Ljubljana, 27. aprila.
Tiskovni urad Visokega komisariata sporoča:
Z naredbo, ki se pripravlja, je Visoki komisar odločil, >da posestniki radijskih prejemnikov, ki so predloiili prošnjo za spregled dolžnosti predaje aparatov, lahko v pričakovanju rešitve prošnje počakajo z oddajo do 10. maja 1942-XX.
. I
Ljubljana
Koledar
Danes, torek, 28. aprila: Pavel od K.
Sreda, 29. aprila: Peter, mtič.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Cetlovška c. 62; mr. Gartus. Moste, Zaloška cesta.
V ponedeljek, dne 4. maja t. 1., se prične
ob štirih pop. v Higienskem zavodu, oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok tečaj o negi in prehrani dojenčka. Vpisovanje v tečaj, ki bo samo popoldanski, so vrši vsak delavnik dopoldne tudi telefonsko na štev. 44-71 istotam (Dečji dom). Ure in dnevi tečaja se bodo določili po ustnem dogovoru.
Popis vseh dimnikarskih del bo po nalogu Visokega^ Komisariata izvršen prihodnje dni v Ljubljani Hišni lastniki (upravitelji) bodo prejeli za vsako zgradbo 2 enaki vprašalni poli, ki jih je treba natančno izpolniti s črnilom po navodilih, ki se nahajajo v opombah na poli sami. Če se nahaja pod isto hišno številko več zgradb (začelne stanovanjske zgradbe, tovarniški objekti itd.), je treba izpolniti za vsako zgradbo, v kateri so kurišča, po 2 vprašalni poli Izpolnjene vprašalne pole bodo pobrali mestni uslužbenci po preteku 5 dni po dostavitvi pol.
Zlato nalivno pero ie v'torek. 21. t. m. v svoji službi pri dostavljanju izgubil starejši mestni služiteli na poti od stražnice na Blei-\veisovi (prej Tvrševi) cesti 62 po Einspielerjevi, Lavričevi, Parmovi in Kamniški ulici do bežigrajske šole. Kdor se zaveda sedanjih razmer nižjih javnih uslužbencev, se bo gotovo usmilil in najdeno pero vrnil v mestnem ekspe-ditu v III. nadstropju leve hiše magistrata ali pa v našem uredništvu.
. Ljubljansko gledališče
Drama:
Torek, 28. aprila: ob 17.80: »Ifigenija«. Red A. Sreda, 29. aprila: ob 17.30: »Zaljubljena žena«.
Red Sreda.
Četrtek, 30. aprila: ob 17.30: »Vdova Rošldnka«.
Izven.
Opera:
Torek, 28. aprila: Zaprto (generalka).
Sreda, 29. aprila: ob 17: »Prijatelj Fric«, Premiera. Red premierski.
Četrtek, 30. aprila' ob 17: »Prodana neVčeta«.
Izven. (Zelo znižane cene od 13 lir navzdol.)
Wolfgang Goethe: »Ifigenija«. Osnovna misel te klanične igre v petih dejanjih je zmagovita moč človečnosti in požrtvovalnosti, s pomočjo katerih je možno uničiti prekletstvo in zlo. Usoda Ifigenije in Gresta, Againemnonovih otrok, je prikazana v odločilnih trenutkih, ko vračata rodu Tantalidov spet srečo in pokoj. Igrali bodo: Ifigenijo — Saričeva, Toasa — Milan Skrbinšek, Gresta — Jan, Pilada — Na-krst, Arkasa — Gregorin Režiser: Jože Kovič.
Uprava Narodnega gledališča opozarja
p. n. obiskovalce gledališča na sledeče: tdlefo-nična naročila za nedeljske predstave sprejema dnevna operna blagajna samo ob petkih in sobotah. Naročene vstopnice morajo biti dvignjene do sobote ob 19, sicer bodo na razpolago novim reflektuntom.
Prva slovenska uprižorit-v Mascagnijeve opere »Prijatelj Fric«. V sredo bomo slišali pod taktirko dirigenta Demetrija Želireta in v režiji Roberta Primožiča prvič v slovenskem jeziku delo Pietra Mascagnija:	»Prijatedj
Fric«, ki je poleg njegove »Cavullerie rusti-cane« najbolj znano delo. Komponist ga je na-zval »lirična pesem«. Opera ie polna intimnih razpoloženj in lepot, ki najdejo izredno doj-mljiv izraz v invencioznih skladateljevih melodičnih linijah. Za ljubitelje lepega ariozne-ga petja in melodične glasbe bo tu opera velik muzikalni užitek. Peli bodo: Suzo — Vidali-jeva, Frica — Franci, cigana — Golobova, doktorja — Popov, Hansa — Dolničar, Friderika — Kristančič, Katarino — Poličeva.
Dal 15 al 30 aprile vengono emesse le nuove serie dl
BUONI DEL TESORO NOVENNALI 57. * PREMI
Interessi e Premi esenti da ogni fimposta presente e futura
PREZZO di emissione: L 97.50 per ogni cento lire di capitale rtominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ainmesse in sottoserizione. PREMI: ciascuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoserizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia:	/
Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazionl — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per PAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d’Italia — Banco di Napoli — Baaco di Sicilia — Bunca Nazionale del Lavoro
— Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Kisparmio — Istituto di Credito per le Casse di Rispdrmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Coinmcrciale Itaiiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d‘America e d'ltalia — Banca Popolare Cooperativa Anonimn di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Itaiiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assieurazioni Generali di Trieste — Coinpagnia di Assicnrazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicnrazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio:
Banca Nazionale dcITAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto —	Credito Commerciale,	Milano	—	Banco Santo Spirito — Banca Toscana
— Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera	Ligure	—	Banca Vonwiller	— Credito Industriale,
Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unionc, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Itaiiana dl Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bcrgamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano >— Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese
— Banca di Calnbria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lulno — Banca Cooperativa .Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare ui Modena — Bnncn Popolare. Cremona — Bar.ca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
— Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza Consorzio Risp. e Prestiti per Commcrcio e Indnstria, Bolzano — Banca	Popolare Pesarese.
Tutte le altre Casse di Risparmio. Banche e Banchieri, e Banche	Popolari, iseritte alle	Federazioni di Caiegoria,	nonchč gli Agenti di
Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio..
4 '
-j-	'	-v
Cd 15. do 30. aprila bodo emitirane pove serije
S letnih 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in Premije so opro&ene sleherne sedanje In b#odofe davščine
EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev.
Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia.
Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per PAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro “ , . 5?°	?; £?°*° di, Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito
per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Itaiiana — Credito Italiano — Banco rti Koma rederazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d’Ameriea e dTtalia — ”anf" PoP°*are Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Itaiiana per le Strade Ferrate
Riunfone Adrlatica^d^sfrurtn	L d* Trieste — Compagnia di Assicurazioni df Milano - Societa Reale Mutua Assfcurazion? Torino -
Kiumone Adriatica di ='(,urta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio:
_ Rnn,T^rirnU°Mnnne«L	~ B?"ca Cattollca del Veneto - Credito Commerciale, Milano - Banco Santo Spirito - Banca Toscana
Banca Agricola Milanese Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonvviller — Credito Industriale Venezia Credito Lomngnolo Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione Milano — Banca Belinzaghi — Societa Itaiiana di Credito, Milano — Banco LarinnA _ Predita Var»«in«	D	i»anra	unione.
Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S Paolo Brescia” Kan™"°Pii mtalizta Sella & C„ Biella - Banca A. Grasso e Figlio. Torino - Banca Mobilfare Piemontese - Bancadel Sud - Ban« Sralo^Credito^vZese - Ban« Cesare Ponti, Milano — Banca Privata I'inanziana, Milano.— Bdnca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo - Banca Popolare Lecco - Banca Popolare, Lnino - Banca Cooperativa Popolare. Padova - Banca Mutua Popolare, Verona - Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi - Banca Agricola Popolare, Ragnsa - Banca Popolare di Intra - Banca Popolare di Modena - Banca Popolare, Cremona - Banca Mutua Popolare Aretina - Banca Popolare, Sondrio - Banca Piccolo Credito Valtellinese _ Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana _ Bnnca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare. Vicenza -Consorzio Risp. e Prestiti per Commcrcio e Indnstria, Bolzano — Banco Popolare Pesarese.
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki so elani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.
KRIMINALNI ROMAN
S. S. van Dine
»Zastrupljeni?« je ponovila Šibila, kakor da bi prišel od nekod odmev in kakor da ni razumela pravega pomena • /.govorjene besede. Vrtela se je na stolu in njene oči, ki so postale kar nekam steklene, so se zapičile končno v Markhama. »Ravnala se bom slednjič le po vašem nasvetu. Imam neko prijateljico v Atlantic Cityju... I opoldne odpotujem«
»Vaša odločitev je zelo pametna. Odidite čim prej in skušajte ostali tam, dokler ne bo vse pojasnjeno.«
Šibila je pogledala Vanceja nekam prezirljivo.
. »Zdi se mi, da ne bom mogla ostati zdoma večno... Smatram, da sta mati in Ada obe .. .<	,
»Samo vaša mati... Ada je rešena.« »O, res...?« je dejala zaničljivo. »Zdaj ostanem samo še jaz med njo in milijoni Greenejeve hiše.«
»Vaša sestra je prestala veliko nevarnost,« je ugovarjal Markham, in če ji ne bi zdravnik takoj prihiteJ na po-
moč, bi bili vi zdaj edini dedič teli milijonov...«
»To lahko vzbuja sum, ni res?« je dejala zbegano in odkritosrčno. »Toda, če bi si b:la jaz .zamislila to spletko, vam zagotavljam, da Ada ne bi bila rešena.« _	/
Preden je Markham mogel odgovoriti, je Šibila skočila .pokonci.
»Grem, da si pripravim vse potrebno za pot. Ne bi mogla niti ure več ostati tu.<
»In ji pustite odpotovati, gospod Markham?« se je začudil Heath ter ga pogledal, kakor bi dvomil o tem. »Od vseh Greenejevili je zdaj ona edina, ki ni bila... napadena.«
Spričo te resnice, ki si je nihče od nas ni upal povedati, smo umolknili.
»Gotovo je ne moremo prisiliti, da bi ostala,« je slednjič spregovoril Markham. »Če se kaj zgodi...«
»Razumem, gospod. Na vsak način i bom takoj, čim odide odtod, poslal za ' njo dva najsposobnejša tajna poli-‘ cista.«
Podjetni Heath je brž odšel telefonirat svoja povelja.
Vrnil se je skupaj z dr. Doremu-som, ki je prav tedaj prispel.
Dobri možakar je bil nekje pozabil svoj blaženi nasmeh in njegov pozdrav je bil zdaj sila kratek in površen. Dramim in Heath sta ga pospremila v gornje nadstropje, mi pa smo ga počakali spodaj. Ko se je čez kakšne četrt ure spet vrnil, je bil njegov obraz čisto spremenjen
»Torej?« je vprašal Markham. »Kaj nam morete povedati?«
»Nič več kot to, kar vam je že dr. Drumm povedal. Umreti je morala med prvo in drugo uro ponoči.«
»In kdaj ji je bil zadan strihnin?«
»Opolnoči ali še prej. Preprosta razlaga, poslušajte. Nedvomno je ugotovljeno, da ga je použila s citrokar-lionatom. Pokusil sem, kar je ostalo v kozarcu.«.
»Bi nam po mrliškem ogledu lahko podali poročilo, v kakšnem stanju so mišice na nogah, ki so se sušile?« je vprašal Vanče.
Doremus ga je osuplo pogledal in odgovoril kratko:
»To se razume.«
»In zdaj?« je vprašal Markham. ko smo bili spet sami. »Rad bi zaslišal Ado. Kako ji je bilo danes dopoldne?«
»Kar dobro,« je odgovoril Drumm nekam samozavestno; »obiskal sem jo
takoj potem, ko sem ugotovil] smrt stare gospe. Nekoliko slabotna in zbegana je, to je razumljivo, sicer pa je njeno stanje še dosti dobro.«
»Ati ve, da je mati umrla?«
,	»Ne.«
»Ni ji treba tega praviti. Boljše bi bilo, če se ji to pove ob navzočnosti zdravnika,« je svetoval Vanče.
Ada je sedela pri oknu in si podpirala brado. Gledala je na vrt, ki je bil pokrit s snegom. Zganila se je, ko nas je zagledala, da smo prišli v njeno sobo in oči so se ji razširile, kakor da se je nenadno nečesa prestrašila. Zaradi svojih žalostnih skušenj ki jih je bila doživela, je postala nenavadno bojazljiva, in to se ji je očitno poznalo na obrazu
Vanče in Murkhum sta jo skušala pomiriti in je bil slednjič Markham tisti, ki je načel vprašanje strupa.
»Zelo radi bi videli, da nam ne bi bilo treba omenjat,; mučnega dogodka, toda to, kar nam v zvezi s tem lahko poveste, je za nas temeljne važnosti. Ste bili včeraj dopoldne, ko vas je jio-strežnicu poklicala, v salonu?«
»Du,< je odvrnila Ada s težavo. Njena usta so bila čisto suha. »Mati inc je prosila za revije in sem šla dol ponje.«
»Postrežnica je bila na presledku med stopnicami, ne?«
»Da, videla sem jo. da je odšla proti stopnicam za služinčad.«
»Ni bilo nikogar 'v vaši sobi, ko ste prišli tja?«
»Kdo naj bi bil tam?«
»To je ttsto, kar bi radi zvedeli, gospodična Greene. Nekdo je moral vendarle dati strup v juho.«
Ada je vztrepetala, h odgovo-rila ni nič.
»Ni pozneje nihče več prišel k vam?«
»Nihče.«
»In...« nestrpno je posegel v besedo Heath, »ste popili juho takoj,
ali...«
»Ne, nisem je popila takoj. Zeblo ine je in sem si šla v Julijino softo iskat staro špansko ovratno ruto «
Heatliu je bilo videti po obrazu, da je zelo nezanovolien
»Vedno je tako. Vedno je kakšna stvar, ki nam uide. Go*pixlična je pustila krožnik sam tara in lahko je kdo vrgel strupa.«
Ada nos je pogledala potrto.
»Zelo mi je všeč, gospod Hpath ...«
Vanče pa j: je zagotovil:
»Ni vaša krivda. Ada. Narednik se ni čisto pravilno izrazih Povejte mi rajši, če ste takrat, ko ste šli iz sobe, videli v njej Sibilinega prička?«
»Ne,< je začudeno odgovorila Adg. »Kaj pa ima opraviti SibilLn psiček z menoj?«
\
Aifdrejčkov 3 o ž e:
Žalost in veselje
Risal lože Beranek
Besedilo priredil Mirko Javornik
574.
Toda morje je nestanovitno in premoti najbolj skušc-nega mornarja. Nekaj dni sta ladji mirno pluli po valovih, kar se začne nebo temniti. Valovi so pograbili ladji ter ju začeli gnati s sabo. Tema je bilo kakor ponoči, le bliski so zdaj pa zdaj pretrgali grozeči mrak.
umu 'i uiiiiiiuiii •tiiMiiiiiiaaiairiiiii|l||i‘!
575.
Robertova ladja se je kmalu izgubila od »Lastovice«, ko je nna tej vse pokalo in škripalo od viharja, se je Aleš stisnil v svoj kotiček ter tam prav goreče molil, da bi Bog odvrnil hudo uro in rešil brata, s katerim sta sc komaj dobro sešla.
Roman v slikah
576.
Že drugi dan je vihar pojenjal, toda »Lastavico« je zaneslo precej daleč proti Kitajski. Krenili so torej proti luki Kantonu, da bi ladjo popravili. Nekega dne so pa zapazili, da se jim bliža veliko majhnih kitajskih jadrnic, džunk, ki so navzlic nasprotnemu vetru urno plule.
Zemlja v starem in novem ogledalu
Od časov, ko so zemljo smatrali za ravno ploskev, podprto z 12 stebri, do danes, ko so jo vso že natančno premerili in stehtali
V starodavnih časih so si nekateri pisatelji, kakor se vidi iz njihovih spisov, predstavljali našo zemljo kot ravno ploščo, podtrto z dvanajsterimi stebri. Drugi so si jo zamišljali kot v neskončnost raztegnjeno ploščo. Hesiod si jo je predstavljal tudi kot ploščo, ki visi nekako na sredini med nebom in peklom. Nakovalo boga Vulkana — pravi Hesiod — je nekega dne padlo z nebesnih višav in je potrebovalo devet dni in devet noči, da ■je prispelo do zemlje. Sodobniki so se Hesiodu smejali. Dejali so, da je prenapetež, oziroma pravi norec. In Hesiod res ni imel prav. Ne bi potrebovalo devet dni in devet noči tisto »nakovalo«, da bi priletelo na zemljo, če naj bi padlo z najvišje točke na nebu. Če bi v Hesiodovih časih odletelo s tiste točke v vsemirju, še danes ne bi padlo na zemljo. Niti s še tako natančnimi daljnogledi je ne bi mogli videti, kako z neznansko naglico hiti proti zemlji, Zemljo bi doseglo šele čez kakšno milijardo let.
Učili smo se potem tudi, da je zemlja osamljena krogla v svetovnem prostoru, ki se je bila nekoč pognala v večni ples okrog sonca s hitrostjo 100.000 km na uro. Poleg tega se zemeljska obla vrti tudi okrog svoje osi s takšno hitrostjo, ia točka na njenem ravniku naredi v eni sekundi
metrov poti.
is roc
Čudovita naravna ura
meri ritem stoletij in tisočletij. Je to dragocena prvina radij in druge, njemu sorodne radioaktivne snovi, ki se pretvarjajo počasi v druge snovi, in sicer v določenih časovnih razdobjih, ki se v laboratorijih lahko natančno preračunajo. Sedemnajst stoletij je bilo treba, da se je komaj polovica določene količine radija spremenila v druge snovi. Na podlagi poučevanja radioaktivnih rudnin, ki jih vsebujejo razne hribine in spričo dejstva, da se te radioaktivne snovi neprenehoma pretvarjajo v drugačne, je bilo možno sklepati na starost zemlje. Izračunali so, da je zemlja stara približno 570 milijonov let. Po tem takem radij bije vsemirske ure zemeljskemu življenju. Ni potrebno deveti našega planeta na skodelo ogromne tehtnice, če hočemo zvedeti, koliko tehta. Zadostuje, če določimo s kako različno silo zemlja dvoje teles rta zemeljskem površju privlači. Številka 6, za katero sledi še dvajset ničel, nekako približno podaja težo (bolje rečeno: maso) zemlje v tonah.
Telesa bi izgubila težo ...
Če bi se zemlja vrtela okrog svoje osi sedemnajstkrat hitreje kot sc v resnici (v tem primeru bi bila dan in noč dolga samo še po 42 minut), potem zemlja na ravniku ne bi imela nobene pri-
vlačne sile več. Telesa bi izgubila vso svojo težo. Ali si sploh morete predstavljati, kakšno nenadno presenečenje bi bilo za človeka, ko njegov trup ne bi čutil več, da ga glava kaj teži, in noge prav tako ne, da morajo nositi vse ostalo telo?
Merjenje teže se je razširilo tudi na ostale svetove. Kubični centimeter snovi, iz kakršne so nekatere zvezde, tako imenovane bele pritlikavke lahko tehta 36 toni... Drobec, debel toliko kot glavica male bucike, bi ubil človeka, če bi se vanj zadel.
Pa poglejmo še malo, kako. je kaj s temperatu-
ro — 70 stopinj pod ničlo so baje namerili na nekem kraju v Sibiriji. 63 stopinj vročine so imeli v Olbiji v italijanski Somaliji. To sta najvišja in najnižja toplina, ki so ju dozdaj ugotovili na zemlji. Pri raznih poskusih, ki jih učeni možje delajo po laboratorijih, se lahko precej približajo tako imenovani skrajni ničli, ki predstavlja nekak skrajni tečaj mraza in smrt vsake snovi (273 stopinj pod ničlo). Najvišja temperatura, ki so jo dozdaj dosegli, pa je znašala 4300 stopinj nad ničlo. Takšno temperaturo so dosegli s pomočjo ognja pri eksploziji nitroglicerina.
Mnogo skrivnosti naše zemlje torej človek vendarle že pozna, čeprav jih je odkril počasi, drugo za drugo. Nedostopne pa so doslej ostale tajne, kakšna je prav za prav v resnici zemlja v svoji globlji notranjosti, do katere človek dozdaj še ni mogel dovolj na široko odpreti vrat in vsaj mala pokukati vanjo.
»Pastor angelicus« - film o Piju XII.
»Prvi popolni življenjepis še živečega slavnega moža«
Skoro pri kraju so že pri snemanju in izdelovanju lepega filma, ki se ga je lotila Osrednja katoliška kinematografska družba v Rimu z namenom, da z njim čim dostojnejše proslavi papežev jubilej ter v njem v najverodostojnejši luči prikaže življenje in delo sedanjega papeža Pija XII., kakor tudi veliko delo, ki ga je opravil pred svojo izvolitvijo za vrhovnega cerkvenega poglavarja. Film se bo imenoval »Pastor Angelicus«. O njem beremo v italijanskih listih tele zanimive podrobnosti.
Zadnji prizor filma »Pastor angelicus« bo prikazoval sv. očeta, ko bo 14. maja letos šel iz svojih prostorov, kjer navadno biva v .vatikansko baziliko k ljubilejni sveti maši. Film bo obstajal v glavnem iz dveh delov. V prvem bodo prikazovali življenje sedanjega papeža, preden je zasedel prestol sv. Petra. Gledalci bodo imeli priliko videti, ko je živel in kaj je delal sedanji vrhovni verski poglavar v mladeniški dobi, potem v času njegovega šolanja, njegovo življenje in delo v dobi, ko je bil papeški nuncij v Nemčiji ter končno njegovo delo v času, ko je bil vati-
kanski državni tajnik.
Prvi del filma »Pastor angelicus« so izdelali s posebnimi tehničnimi pripomočki. Pri izdelovanju tistega dela, v katerem bodo prikazovali delo in življenje papeža Piija XII. v najmlajših in mladih njegovih letih, so uporabili nešteto papeževih slik iz njegove mladosti, oziroma vse fotografsko gradivo, kar so ga le mogli dobiti na razpolago in je bilo primerno in uporabno za filmanje. Kar pa se tiče življenja in dela sedanjega papeža v dobi, ko je bil nuncij v Nemčiji in pozneje kardinal in državni vatikanski tajnik, so izdelovalci filma našli lahko obilo kinematografskega gradiva.
Drugi del filma »Pastor angelicus« prikazuje, oziroma bo prikazoval življenje in delo Pija XII. kot papeža, in so vsi prizori posneti tako, kakor so se v resnici odigrali.
Na pristojnih mestih pripominjajo, da bo ta film prvi popolni življenjepis slavnega moža, ki še živi. Upajo, da bodo ta zanimivi film po vsem svetu prikazovali skoro istočasno lahko že v letošnjem juniju.
Električna namesto bodeče ograje
Tudi živina ima pred električno žico hujši strah kot pred bodečo
Berlin, aprila 1942. Napeljava bodeče žice prav gotovo ni najboljša rešitev, če hoče kdo ograditi svoj travnik, vrt ali kaj drugega, že zato ne, ker se pri takšnih ograjah človek ali žival lahko hudo opraska ali celo nevarno rani.
Nek Amerikanec iz državice Wisconsin je na svojo žalost moral večkrat gledati, kako hudo se je njegova živina, ki se je pasla na travniku, ogra-
jenem z bodečo žico, ob tej ograji opraskala in si razrezala kožo. Prišlo mu je spričo tega na misel, da bi bilo dosti pametnejše napeljati okrog travnika kakšno drugačno ograjo, da njegove živali ne bi bile vedno izpostavljene nevarnosti, da se zbodejo in si razrežejo kožo. Sicet ni znano, zakaj je prav za prav sklenil odstraniti žično ograjo in jo nadomestiti z boljšo. Morda tega ni storil zato, ker se mu je živina tako zelo smilila, pač pa le,
ker goveja koža — in seveda vsaka druga tudi — ni več toliko vredna, če je vsa porezana.
Bodečo žico je torej tisti Amerikanec sklenil nadomestiti z gladko. Pritrdil jo je na porcelanaste izolatorje in vanjo napeljal tok majhne jakosti, Živina, ki se je pasla na tistem travniku, je kmalu spoznala, da ni prav preveč prijetno dotikati se žice in se je tega kmalu tudi čisto odvadile. Električni tok, ki ga je iznajdljivi Amerikanec napeljal v žico okrog, svojega travnika, seveda ni bil smrtno nevaren.
Takšne vrste ograje so poznali in se jih posluževali tudi že v prejšnji svetovni vojni. Že takrat so z žico, ki so vanjo napeljali električni tok, ograjevali strelske jarke in koncentracijska taborišča, v katerih so imeli vojne ujetnike. Pozneje so sprevideli, da bi se ta iznajdba dala uporabiti še kje drugod, tudi v mirnem času. Znano je vsaj toliko, da so v Ameriki na tisoče ograj, za katerimi se pase živina, vprav na ta način spremenili.
Žične ograje, v katere je napeljan električni tok, je svoj čas začela zelo priporočati najvišja kmetijska šola v Pensilvaniji. Tovarne so začele izdelovati posebne transformatorje, ki se lahko zvežejo bodisi z akumulatorji ali pa priklopijo na navadno omrežje električne žice.
Električne ograje so seveda morali delati pod nadzorstvom strokovnjakov.
Za konec še tole zanimivost: Konj, ki se je kdaj kakorkoli dotaknil električne žice. da ga je streslo, se neznansko boji vsake kovinaste žice in se je skuša na vsak način izogniti, če je v njej električni tok, ali ne.	,,
Najstarejše Ijubavno pismo
V Kaldeji so pred nedavnim našli med drugimi zanimivimi stvarmi iz davnih časov tudi Ijubavno pismo, ki ga je neki mladi fant pisal svoji ljubljenki že pred približno 3800 leti. Pravijo, da je to Ijubavno pismo sploh
najstarejše, kar so jih dozdaj našli. V njem pa je napisano takole: »Gimil Marduh naslavlja tele besede na najprijaznejšo gospodično Kasbujo. Naj bi božansko Sonce razsvetljevalo
in večno ogrevalo Tvoje življenje! Pišem Ti, ker bi rad zvedel, kako Ti kaj gre. Daj, da dobim čimprej Tvoj odgovor. Živim v Babilonu in sem zelo žalosten, ker Te že davno nisem videl. Povej mi, kdaj bi lahko prišla 6em. Srečen bom. ko me boš objela in jaz Tebe.«
Kakor se vidi iz tega prvega ljubavnega pisma, napisanega pred 3800 leti v Babilonu, že tedaj zaljubljenci niso dosti drugače pisali svojim izvoljenkam kot pišejo še danes.
Zahtevajte povsod naš list!
llllll	'Sl	II'	llllll	llllll	II IVI
imiii				llllll	1 Ir lili
'umi		II	llllll	llllll	t lil 22
'usmmmm
1. RENARD
ROMAN GRDEGA OTROKA
Gospod Leipic Korenčku.
Drugi moj Korenček.
Pisatelja, ki mi ju omenjaš, sta bila človeka kakor si Ti in jaz. Kar sta storila ona dva, lahko storiš tudi Ti. Piši knjige, potem jih boš bral,
Gospod Lepic Korenčku.
Dragi moj Korenček.
Tvoje davišnje pismo me zelo preseneča. Zaman ga prebiram. Ni v njem več Tvojega običajnega sloga, govoriš o čudnih rečeh, ki zanje nisva pristojna ne Ti ne jaz.
Ponavudi nam pripoveduješ o svojih drobnih zadevah, pišeš nam o redih, ki si jih dobil, o dobrih in slabih lastnostih, ki jih odkrivaš na vsakem profesorju, poročaš nam imena svojih novih tovarišev, javljaš, kako je s tvojim perilom, kako spiš in
k*j Jež-	i
. TV) me zanima. Danes pa ne razumem nič. Čemu, prosim, <«Mitavek o pomladi, kp smo sredi zime? Kaj hočeš povedati? Ali potrebuješ pahovko? Tvoje pismo nima datuma in tudi ni razvidno, ali si ga pisal meni ali našemu kužku. Celo oblika tvoje pisave se mi zdi spremenjena in begata me razvrstitev vrst ter množica velikih začetnic. Skratka, zdi se, da nekoga vlečeš. Domnevam, da vlečeš samega sebe. Ne štejem Ti tega v zlo, pač pa naj ti bo v opozorilo.
Korenček gospodu Lepicu.
Dragi moj papa.
V naglici kratko pojasnilo k mojemu zadnjemu pismu. Nisi opazil, da je bilo spisano v verzih.
Kurnik.
fcumik, kjer so prebivali po vrsti kokoši, zajci, prašiči in je ztjpj prazen, je med počitnicami Korenčkova lastnina. Vanj ni težko priti; ker kurnik nima vrat. Nekaj drobnih kopriv zakriva prag in če jih Korenček gleda, kadar leži na trebuhu, se mu zdijo kakor gozd. Droben prah pokriva tla. Kamni v steni se svetijo od vlage. Korenček se dotika stropa s svojimi lasmi. Tu je doma, tu se zabava in mu nd treba nerodnih igrač, zadošča mu njegova domišljija.
Njegova glavna zabava je v tem, da z zadnjico izkoplje štiri gnezda v tla, v vsakem kotu po enega. Kakor z grebljico grabi z roko k sebi kolobarje prahu in se z njimi zasipava.
S hrbtom se naslanja na gladko steno, kolena ima skrčena, roke drži prekrižane na kolenih. Tako je v zavetju in se dobro počuti. Manj prostora res ne more zavzemati. Pozablja na ta svet, ne boji se ga več. Samo krepek grom bi ga utegnil splašiti.
Voda od pomivanja, ki teče nedaleč od ondod skozi odtok kuhinjskega lijaka, zdaj curkoma, zdaj po kapljah, mu prinaša svežino.
Nenadoma poplah.
Bližajo se klici, koraki.
»Korenček? Korenček?«
Skloni se glava, Korenček se skrči v Kepo, se zrine v zemljo in v 6teno, neha dihati, obtane z odprtimi usti in srepim pogledom, čuti, da pogledi iščejo po temi.
»Korenček, si tu?«
V senceh mu razbija, Trpi. Zdaj, zdaj bo vzkliknil od groze.
»Ni ga, kujona. Kje vraga tiči?«
Kdor ga je iskal, odide, in Korenčkovo telo se nekoliko razmakne, se udobnejše razšopiri.
Misel mu prehodi še dolga pota molčanja.
Toda šum mu najmlni ušesa. Na stropu se je mušica ujela v pajčevino, brenči in se vrti. In pajek se spusti po niti. Tre-
bušček mu je bil kakor krušna sredica, Za hip obvisi, nemiren in zgrbatjen.
Korenček	se čepe vzravna, oprezuje, čaka,	kaj	bo, in	ko se
pajek zažene,	ko stisne mušico v zvezdasti objem	svojih	nožič,
ko zadavi svoj plen, tedaj Korenček vstane. Zavzeto gleda, kakor bi hotel imeti svoj del.
Nič drugega.
Pajek se vrne pod strop. Korenček spet sede, se potopi vase, v svojo zajčjo dušo, kjer vlada tema.
Kmalu se	njegova sanjarija kakor curek	vode, ki ga zastavlja pesek,	brez poleta razleze in presahne
Maček.
L
Korenček je slišal praviti: Pri lovu na rake nič ne odtehta mačjega mesa, ne čreva piščanca, ne mesarski odpadki.
Korenček pa pozna mačka. Vse ga zaničuje, ker je star, bolan in t uin tam že gol. Korenček ga povabi na skodelo mleka v kurnjk.\ Sama bosta. Lahko, da se prikaže kakšna podgana za steno, toda Korenček mu obljubi 6amo skodelo mleka. Postavil jo je v kot in priganja mačka:
»Posluži se.«
Gladi ga po hrbtu, mu daje prijazne priimke, ga opazuje, kako pridno mlaska, potem se razneži.
»Ubogi stori, kar privošči si za slovo.«
Maček izprazni skodelo, poliže dno, pobriše rob in si oblizuje šamo še z mlekom namazane U6tniee.
»Si končal, čisto končal?« vpraša Korenček in ga kar naprej boža. »Gotovo bi rad pomlaskal še eno skodelo. Ampak sem mogel ukrasti samo tole. Sicer pa — malo prej ali malo pozneje.«
Pri teh besedah mu pritisne na čelo cev svoje puške in sproži.
Za Ljndsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj; Ini. Sodja — Urednik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slov en*ki dom« t*ha]n ob delavnikih ob I* — M*, sečna naročnina 6 Ur, za inozemstvo 13 Ur — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava; Kopitarjeve ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-03 — Podružnica* Nove mesto