Štev. 13.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
30. marca 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Najnevarnejša povoden.
Strašna poplava. Pod tem naslovom piše list krščanskih delavcov: „Pravica“ v 9. št. ete reči: Listi poročajo od strašne povodni, ki jo dela v našoj državi alkoholna mokrota. Zaistino so velki tej računi, šteri se nam pred oči postavijo kak dosta alkoholnih pijač spije tak jako „siromašno“ ljüdstvo naše države. Človeka strah obleti, kda to šte. Slovenca pa mora polijati rdečica po licih, gda vidi v listih zapisano, da smo Slovenci najhüjši pijanci.
„Po poročili listov povzememo sledeče podatke: V našoj državi se spije letno 204 milijone l. vina v vrednosti 1632 milijonov Din., 312 milijonov l. piva v vrednosti 1248 milijonov Din., 66 milijonov l. žganice v vrednosti 1320 milijonov Din. Na peršono pride 17.04 lit. vina, 26 lit. piva ino 6.6 litrov žganice. Najbole vödrzeči pivci so v Sloveniji, gde pride na vsakoga prebivalca 30.4 l. vina, 26 piva i 5.5 l. žganice. (Na vsakše najmenjše dete, štero ni piti ne ve, pride telko, kelko zato tak moro zapraviti „dobri pivci ?“ Vr.)
V toj vnožini pijače se nahaja 55.650.000 l. čistoga alkohola v vrednosti 248 milijonov Din. V Jugoslaviji popiti alkohol ma v sebi 414.048.962.921 kalorij-a. Iz te vnožine bi se dobilo 62 milijonov kg. cukra.
Število „poplavnih dni“, ki so zrok pijančivanja, se računa na 51.075.000, to pomeni 1276 milijonov Din. zgübička na zaslüžki. Pri pivopivci 975 milijonov Din., pri žganicopivci pa 1650 milijonov Din. znaša zgüba na zaslüžki.
Sküpna letna šuma na narodnom premoženji se računa na 10.391.400.000 Din. zgübe. Idealna düševna škoda, štera nastane zavolo pijančivanja se računa (či je to sploh mogoče računati) na 245 milijard Din. letno.
Iz toga je razvidno, kak strašno gospodarsko škodo nam napravi pit je opojnih pijač, či bi naše delavno ljüdstvo štelo malo misliti ino skrbeti zato, da se iz njuvih vrst iztrebi žela po pijančüvanji, bi prišli za malo časa na bogše. Alkohol je sredstvo velkih bogatašov „ za zaspanost delavnoga naroda. Pijanec nemre biti nigdar istinski i pošteni človek. Pijanec je za vsako borbo nesposoben. Zato kapitalizem nüca alkoholizem za svojo šker, s šterov zaspava (slabi) delavske moči. Delavci nosijo svoje krajcare v žepe svojih škod-livcov.
Kelko škode pa napravi alkohol v düševnom, moralnom pogledi pri poštenje)*. je nemogoče popisati. Siromaštvo, morilstvo, kraje ino drüga nepoštena dela so največkrát edini zrok pijančüvanja.
Delavno ljüdstvo, či ščeš sebi dobro, püsti pijančüvanje (alkoholizem) kapitalistom.“ — Dragi naš dober delaven prekmurski narod, vzemi si te lepe reči resno ti tüdi k srci, če neščeš düševno i telovno propasti, delaš te že doma ali v tüjini. — Vr.
Odgovori na ugovore.
Ugovor: Za to Martinišče je zdaj takša sila, pred par letmi pa niti guča ne bilo od toga. Či so dijaki mogli biti brezi toga več let, zdaj tüdi počakajo.
Odgovor: Vsakše delo ma ednok svoj začetek, tak tüdi to. Pred par letmi se je od Martinišča ne gučalo, nego se je samo molilo, kak pa gda bi se začnolo. Pred par letmi smo tüdi ceste i mosta prek Müre ne meh, zdaj pa je i se ga vsaki Človek veseli. Tüdi železnico komaj letos dodelajo. Vse to dosta košta, nego držáva i vsaki človek vidi, ka se t za .tak hasni, vitno delo ne smejo ‘šparati penezi. Što ne bi želo, ka bi se vam razrezane ceste i podreti mosti popravili kak najprle? Kemi Hiža zgori, bi si rad kak najprle novo postavo. Vsakša dobra občina si žele popraviti šolo, Občinsko hižo itd. Kem bole se odlaša, tem več de strojov za popravlanje, či se pa níšče ne briga, sé za par let vse. podere.
Či so naši dijaki več let lejko bili brezi Martinišča, zato ne smemo praviti, ka so ešče lejko naprej tak par Iet. Pa je to istina, ka so dozdáj lejko bili brezi Martinišča ? Pitajte- nje. Što razmi takše dijakovo. živlenje, se, more nad njim razjokali. Či smo jim pet let ne mogli priti na pomoč, včinmo bar zdaj to kak najprle. Či smo v teh letah kaj zamüdili pri tom,- popravimo svojo falingo kak, najprle* Zdaj se, ešče da popraviti, či bi pa čakali, te se že vnogimi dijak! zna popolnoma podreti tisti most, šteri ga veže ž njegovim Stvarnikom. Što de kriv ? Mi, či njemi ne bi šteli pomagati. Što ne ve, v kak razburkanih morji plava ladjica mladoga človeka? Bi bio med nami Što tak trdosrčen, ka re bi pomagao svojemi bližnjemi, či bi ga vido se potaplati ? Gotovo pega nikoga. Dobro, Rešav-íimo vsešerom potaplajočo se mladino! Starišje najprle svojo, vsi vküp jja našo dijaško mladino i rešili bomo svet pred potopom!
Ugovor: Zakaj so pa ne prle spovali Martinišča, dokeč jé bilo več penez i vse falejše ?
Odgovor: Nam je tüdi Žao, nego zaman je zdaj nazaj gledati. Kelko lüdi se je tak vkanilo. Što je pred vojskov bio dužen par sto ranški, je ne mogeo spati od skrbi, kak se reši. Či bi pa te znao, ka de po vojski vsakša ženkica nosila na robci v kükli par stotk, bi napravo na jezere duga, si küpo imanje i zdaj bi vse polejci rešo. Naprej ne vemo. Da nam pa k leti ešče bole ne bo Žao,. Začnimo letos Martinišče.
Ugovor: Dam te na Martinišče, gda bom že vido, ka so kaj napravili.
Odgovor: Ednok je lisica Štela postati glasovitna. Vzela je boben, Šla ž njim po logi i kričala: Na znanje se davle vsem, ka de vütro pri meni velko zborovanje vseh zverin v tom logi. Vsakši more priti. Tram, tram.. Na zborü-vanji je vsem povedala, ka Či se zverine ščejo občuvati pred nesmilenim človekom, si morejo postaviti okoli loga velki zid, šteri de meo samo edne dveri. Vsem je razdelila delo. Nato se pa oglasi bistra veverice: Botra lisica, ka te pa ví delali? Jaz, pravi lisica, zaklenem dveri . . . To jé pripovest. Ne zamerite.
Naj se níšče ne boji, ka njegovi dari ne bi bili *v te namen ponücani. Vse se lepo za-pišüje i v Novinah pa v M. L. objavla. Či bi se kaj pozabilo, ve j Bog ne pozabi. Vsakši naj, takrekoč, sili eden pred ovoga, ravnotak, kak či bi namesto davanja dobivali. Či boš čakao, gda de že Martinišče z vekšega stalo, Bog zna, či boš živ. Či boš pa živo, znova daš kaj, pa ešče večkrat, zato ka do potrebščine vsikdar velke. Zatogavolo je pa nabiranje tak razdeljeno, ka de trpelo deset let. Letos je prvo leto.
Ugovor: So ništerni vučeni lüdje, šteri sami pravijo, ka je Martinišče ne potrebno.
Odgovor: Tistomi, ki tak guči naj bo vučeni ali r.e, moremo povedati to dvoje. Ali ne
pozna takšega dela ali je pa hüdoben. Či ne pozna, njemi nemremo tű vsega razlagati. Priporočamo njemi pa, naj skrbno čte »Novine" i M. L., pa Zvedi dosta. Gda de pa že Martinišče, naj pride gledat, pa de vido. Či je pa te človek hüdoben, se nam jako smisli, ar se postavla proti takšemi- deli, štero Bog sam šče. To je pa žalostno. Mi se takšim ne čüdimo pa se jih ne bojimo. Ne čüdimo se zato, ar vsakše dobro delo, kak je tüdi Martinišče, ma svoje težave i svoje nasprotnike, ne bojimo se pa zato, ar je Bng z nami.
   Ugovor: Moja deca tüdi daleč hodijo v šolo pa so záto li živi i se doma včijo.
Odgovor: Kak deleč hodijo tvoja deca v šolo? Vö z domače fare gvišno ne. No, sobočki dijaki so pa iz vseh far v Prekmurji. Poznam dijaka, šteri je tak deleč meo do Sobote, ka je obetežao i zato v štrtoj šoli zaostao. i zdaj more razred ponavlao. Poznam drügoga, šteri je dobro zvršo dva razreda, zdaj je pa že dve leti doma, zato ka je ne meo pravoga stanovanja. Poznam tretjega, šteromi je oča nanagloma vmro. Do konca toga leta do.njemi dobre düše pomagale, za drügo leto pa Bog zna kak bo. Pa je te dijak prvi v šoli Pri tom si pa trbe ešče jako dobro zapomniti to. Martinišče svojim dijakom ne bo davalo samo streho pa hrano, nego predvsem dobro, krščansko vzgojo. Dnesden je tüdi najbole krsčanska šola rte zadosta za vtrdifev mladoga srca v pravom jakostnom živlenji. Mora biti ešče drüga roka poleg, ali starišov ali pe njihovih namestnikov.
Tüdi je naopačno malih", ka či se dijak v šoli dobro vči, je to .že zadosta za njegovo srečo. Ka njemi pomaga, Či ma glavo puno svetne znanosti, srce pa prazno, brezi Boga! Ali ne vidile, kak vse peklenske sile segajo za mladimi srci? Božna društva, božni spisi, igre itd. To so peklenske zanke. Jezuš je pravo. Što je z menov, je proti meni. Inači tüdi biti nemre. Mi krščeniki tedaj ne smemo samo gledati, kak šatan s svojimi vernim! hlapci toga sveta lovi našo mladino, nego jo moremo braniti. Martinišče bo zavetišča.
Ugovor: Šteri se nemajo občen včiti, naj doma okaplejo!
Odgovor: To so stari lüdje nigda sveta radi pravili. To je pa te bilo, gda so mislili, ka dijaki hodijo v čarno šolo včit se kak" se toča dela. Zdaj je inači. Svet se vrti mi pa ž njim. Vse se je tak spremenilo, ka kmet ravno tak nemre naprej brezi vučenih lüdi, kak te brezi kmetovoga dela ne. Potrebno je oboje. Moremo eden ovoga včiti, se podpirati, živlenje lcjšati. Bog vse tak ravna, ka či ga lüdje bogajo, da vsem delo pa jelo. Bilo bi Škoda, ka bi tisti dečkec ali deklica, šteri čüti v sebi veselje do včenja, pa ma tüdi glavo za to, ostaö doma pri kmečke m deli. Ravnotak bi bilo Škoda na tistom, šteri nema zmožnosti do včenja, pa hiše k tomi silo. Či tedaj poznate kakšega mladeniča, ka bi ž njega lejko kaj bilo, Pomagajte njemi, či je potreben. To je jako dobro delo krščanskoga smilenja. Kak de vam takši človek kesnej hvaležen! Kelko düšnih dobrot dobijo od njega vsi, ki so njemi pomagali pri včenjej, posebno či je postao dühovnik.
Ugovor: Dnesden bi vse vsaki rad za gospoda včio, samo ka njemi nebi trbelo delati.
Odgovor. Čüdno je na sveti! Šolani človek pravi. Kmeti se najbogše godi. Ma peneze, ma krűh, jaz pa tak, od dnes na vütro! Kmet si pa zasükne rokave i od poklivühastoga kren-ščaka čemerno gleda na gospoda rekoč. Jaz morem celi den delati, oni pa lepo v senci sidijo, dobro pijejo 1 Što ma pri tom prav , , ? (Dale.)
2
NOVINE
30. marca 1924.
Prevrat 1918.
Prevratne dogodke v Maribori i tik ob našoj severnoj meji na Štajerskom, v Prekmurji i Mežiškoj dolini bom popisao v posebnoj knigi. Pozive za podrobne podatke sam poslao ljüdem, šterih požrtvovalno delo mi je osebno znano. Mogoče sam koga ne sam rad spüsto. Što takšega poziva ne bi dobo, pa se je udeležo v gori omenjenom ozemlji oslobodilne akcije i bi mi šteo pomagati s kakšimštéč poročilom iz onoga časa, naj mi to naznani, da njemi pošlem okrožnico s vsemi pitanji.
Prevrat je, se zna, potreso na Slov. Štajerskom i Prekmurji i v Mežiškoj dolini tüdi mesta i drüge podeželske kraje, šteri so ne bili ravno v neposrednoj bližini dnešnje državne meje, a se je po odločnom nastopi našega življa vnogo spremenilo nam v dobro. Istina je da takšim krajom zavolo nedovoljnoga gradiva ne kaže posebi uvekovečiti svojega prevratnoga dela, bi škoda bilo, ka bi se pozabo požrtvovalni trüd posameznika ali cele občine. Tüdi zadevna poročila po novinah iz prevratne dobe so večinoma pomanjkljiva i še ta zdaj iz spomina.
V dosego celotnoga pregleda tükajšnjega prevratnoga gibanja nameravam tüdi to gradivo, se zna, če i kelko ga pravočasno dobim — vplesti v istočasne zgodovinske dogodke na našoj severnoj meji i prosim vse državne, občinske i župnijske urade, šolska vodstva, drüštva i z ednov rečjov vse, šteri želejo, ka se njuvo delo očrta: naj pošlejo potrebne podatke na moj naslov v Maribor do 15. aprila 1924. Posebno poročevalci naj omenjajo prevzetje uradov, narodne straže, shode itd. Neobhodno so mi potrebni zapisniki i uradni spisi narodnih svetov. Po nücanji je nazaj dam, ali pa — se zna z dovoljenjom lastnikov — prek dam z drügim dobljenim gradivom v hranitev zgodovinskomi drüštvi v Maribori.
Poročila naj bodo popolnoma nepristranska i naj je podpiše več oseb, če li mogoče takše, štere so sodelovale pri prevrati.
Dobrodošle mi bodo fotografije, slovenski nasprotni tisk onoga časa (letaki, lepaki, časopisi), z ednov rečjov vse, ka je v zvezi z našim oslobojenjom.
Imena poročevalcov bom navedo v knigi med viri.		General Maister.
NEDELA.
IV. Postna. Evang. sv. Jan. VI. 1—10. Pét jezero moškov. nabrani Jezuš s petimi kolači krűha i dvema ribama, pa H se ešče drobtinja več nabere vküp, kak jé same hrane bilo. To čüdo je dober Jezuš zato včino, naj nam da živi zgled, ka mi svojega v nevoli bodočega bližnjega tüdi z dejanskov smilenostjov moramo ljübite
Ljübézen do bližnjega.*)
Ravno sam pravo, da je pohüšanje najvekša pregreha proti lübezni do bližnjega. Istinsko, jako velka je. Vmor na düši je, i kelko je düša več od tela, telko je düšni vmor groz-
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
nejši od telovnoga. Najstrašnejši vmor je vmor düše, pravi sv. Tomaž iz Viilanove. Či jezero ljüdi v teli vmbriš, je Škoda ne tak velka, kak á edno düšo ognji zroči!. I či je Abelova krv tak glasno kričala k Bogi za maščüvanja nad svojim bratom, kelko bole bo kričala krv düše, štera je obsojena na večno pogüblenje, proti svojim morivcom! O, kak bodo preklinjali {iste, šteri so bili zrok njihove tak grozne nesreče! Grozno bodo preklinjali na düši vmorjeni vse tiste nesramne tovariše, šteri so kak dobri prijateli z grdim govorenjöm zagiftan njihove düše. Grozno bodo preklinjali tiste drüge prijatele svoje, šteri so metali blato na verske istine i zapovedi i so z dvomom 1 neverov napunili njihova srca. Grozno bodo preklinjali tisto žensko, štero je brez sramežlivosti razkažüvalö svojo nagoto na vulicaj i kavarnaj, po koncer-taj i šetališčaj i je podžigalo njihove čütne strasti. Grozno bodo kunoli vse tiste pisatele, matere, šteri so s svojimi deli vlekli v greh njihove misli, žele i djanja.
Preklinjali bodo, grozno bodo preklinjali vse to tej vbogi pogübleni, na veke obsojeni. Ne dvojimo, da se je pri takših grešnih prilikaj naselo v srce prvi smrtni greh. kak čaren, grdi puž je prilezeo v düšo i jo je vso onečasto s svojov zagiftanöv slinbv ... I od teda naprej je greh rodio greh, i grešno živlenje je rodilo grešno smrt i grešna smrt se je spremenila v strašno večnost . . .
O da bi bilo samo malo tej düš, štere pogübla pohüšanje! Pa jih je ne malo. Brez broja jih je legijon. S pohüšanjom se širi grešnost tak, kak naraščajo morski valovi v velkom viheri; tak, kak se množi vöda veletoka, šteri teče proti morji. Ti si na priliko petim, desetimi ljüdem v pohüšanje; vsakši tej peti, deseti drügim petim, desetin! i tak dale i tak dale brez konca ... I či pohüšaš ednoga samoga — i v nedoglednost bo rasteo broj zapelanih ... To je, kak či vržeš kamen v vodo: Iz ednoga vodnoga krega rastejo drügi, vsigdar Štofi, vsigdar vekši . . . Nešterne pregrehe so vko-rlnjene v celih drüžinaj, celih občinaj, celih naredaj. To vse je odpohüšanja! Grozno je to — i popraviti se ne da. Za sebe ma vsakši svojo volo v svojih rokaj; či šče, se lehko vrne od greha nazaj k jakosti, pa vsaki samo za sebe. Vole tistoga, šteroga si pohüšao, pa nemaš v svojoj oblasti,
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dari na „Martinišče“ v dinaraj; Deli Štefan, kaplan, v Sombatheli 100, Serec Juliana nabiralka v Mürskih Črncih nabrala 241, na gostüvanji Kregar Števana v Bakovcih Šadl Števana z Tišine i Knez Franc z Bakovec nabrala 50 50, Glavač Andraš, Chicago, 300, Marič Leopold, Večeslavci 10, glavni nabirač Terenčak Jožef iz Gumilic 537, glavni nabirač Špilak Ivan z Brezovice 205, glavni nabirač Žerdin Martin v Žižkih 98, na gostüvanji Horvat Franca i Benko Ane Domajinci pri Benko Jožefi nabrao drüž-ban Šnurer Leopold i doposlao po Zilavec MihaIi 80, Zver Jožef drüžban pod Lipov na gost. Antolin Mihala nabrao 20, drüžban Zad-
ravec Števan Lipa na gostüvanji pri Zadravec Ferenci dobo 18, v Ižekovci N. N. na fanjšček nabrao 17-25, v Dokležovji na gostüvanji pri Klemenčič Ivani drüžbana Klemenčič Franc i Balažič Ivan nabrala 100, Pauker Marija, Dokležovje na gostüvanji pri Forjan Števani dala 5, Hajdinjak Anton, starišina, na gostüvanji pri Antolin Jožefi, Odranci hš. 7. nabrao 60 Din., neimenüvana osebe dale 100 Din. — Bog plačaj, o le naprej 1
Kep (slika) sv. Jürja v jürjenskoj fari. (Prekmurje). Podpisani lepo prosim, da mi blagovoli sporočiti, što zna kaj Zgodovinski!! podatkov — őd slike (kepa) sv. Jürja nad glavnim oltarom 'pri Sv. Jürji v cerkvi. Što pošlje nájveč ino najbogše podatke, dobi za nagrado knjigo. Kornhauser Drago, dijak na I. drž. gimnaziji v Ljubljani.
Velka Polana. Na gostüvanji Kelenc Katice (Pršova) se nabralo 36 Din. za gasilsko drüštvo. Prav lepa hvala vsem darovnikom.
Srednja Bistrica. Naša kmečka zveza je mela svoj zavüpni sestanek preminoče dni. Pogučali smo si od početka pa do zdaj, Od vsega ka je napravila naša stranka za naše ljüdstvo i naš kraj. Segnoli smo si vnovič v roke 1 si zvolili novi delaven odbor, šteri bo delao v našoj občini za naše potrebe. Predsednik. Cigan Ivan, podpredsednik. Skledat Mihal, tajnik. Marko Godina, blagajnik: Balažič Martin. Odborniki.. Ivan Kreslin, Vučko Števan, Horvat Števan 1 Matjaž Krapec.
G. Bistrica. Ponovili smo pri velikoj vdelečbi naroda kmečko zvezo. Predsednik je Horvat Sabo Ignac. Ljüdsvo, ar vidi, da se edino naša stranka bori za nas male ljüdi, je v velikom broji pristopilo k zvezi i Kustec Števani blagajniki više dvesto dinov dalo do rok na pisarniške potrebe tajništva. Drügoč obširno poročamo.
Dolnja Bistrica. Naša Kmečka zveza je mela svoje spravišče v hiši g. Godina. Naš tajnik Koren pozdravi vse navzoče, med njimi tüdi nešterne Radičove. Zatem je strankin tajnik Horvat povedao od dobiote radikalne vlade, štere Že mi vsi na svojih plečaj čütimo, potem pa delo naših poslancov za naše kmečko lüdstvo, za štero smo njim prav iz Serca zahvalni. Novi odbor se je Zvolo sledeče. Predsednik. Kolenko Janoš, podpredsednik. Bedernjak Janoš tajnik. Koren Jožef, blagajnik. Horvat Števan, odborniki. Godina Marko, Maučec Daniel, Kelenc Janoš, Kolenko Jožef i Kolarič Jožef, Zatem predsednik se zahvali vsem navzočim i njim Obeča, da bo delao za kotriga K. Z. i. tüdi vsi vküp — se vüpa, do delali, ka se nam Müra kem prle regulera. Zatem so se vpisali, ki so do zdaj ne bili člani K. Z. notri tüdi tisti, ki so Radiča volili ino plačali pošteno za Pisarniške . potrebščine strankinoga tajništva.
Opomin Amerikancom. Več Amerikancov nam piše, ka so nam v pismi poslali dolare. — A tej so se zgübili z pismami vred. — Nikdar ne pošiljajte zato v pismi penez, nego samo po poštanskom čeki ali po banki. 1 v Ljubljani i v Sarajevi zo zgrabili tovaje, ki so dolare z pisem kradnoli. Držite, se vsi toga tanača. Da čeravno včasi vujde dolarsko pismo tovajskim očam, to je ne stalno i se na to ne morete na-našati. — Vredništvo .Novin* i ,M. Lista".
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
»Punta? i izdajalec si!"
Kak divje zverine škodijo na klopi učenci! Korvinovo Srcé se razveseli i si misli. to so že pravi; nato pa pravi:
„Dečki, ali mate kaj radi svojega vučitela ? Tüdi moj vučiteo je bio nikda, pa njemi mam to 1 ono ešče povrnoti!"
Mladeniči skačejo i besnejo pó klopeh.
»Če je tak," nadalüje Korvin „mam tű veselo novost od casara Maximilljana, da smete z njim napraviti, ka ščete 1"
V tom hipi so letale table v vučenikovo glavo, kak da bi toča Šla; on pa je mirno s sklenjenim! rokami stao pred svojimi napadalci! Ništerni še skačejo s klopi i se njemi protijo, na to se pa oglasi Korvin.
,,Cakajte, čakajte, ne tak brezi pameti," zamislo se je v svoja Šolska leta, ka bi njemi delalo tistokrat najvekše veselje i nato zapovedao tem mladim divjakom, kak i kaj naj včinijo.
Zvezali so ga i nato so se neusmileni mladeniči vrgli na njega, kak kakši tigrišje na svoj plen. Ništerni so ga smicali i škrabali z železnimi palčicami, drügi so ga na drügi način mesarih tak, da je zgübo telko krvi i teliko pretrpo, da je od slabosti vküp spadno. Novo veselje, novo mantranje; potom so se pa tej hüdobneši razšli po varaši i razglašali svoje junaško delo.
Za nesmileno zmantranoga i razmesarje-noga starčeka so se več ne brigali, püstili so ga ležati v krvi; ali vören Kasijanov slüžabnik ga pomore na noge, odnese ga i položi v posteo; nato pa pozove Pankracij, kak so se prlé dogučali. Jako se je potegno miadenič za vučenika, kda je zvedo za nesmileno mantranje starčka, veselio se je pa, kda je vido telko stanovitnost! v njem. Ár niti edna reč pritožbe ali nevole njemi ne prišla na jezik, nego sama goreča molitev je kipela iz njegovoga srca.
Kasijan je ešče spoznao Pankracija, njemi stisno roko i se nasmejao, gučati pa je več ne mogeo i na drügo jütro je že vmro. Skrivoma i neopaieno so včinoli vse, ka je bilo v navadi pri sprevodi krščenikov, ár hiža je bila Kasijanova, potom pa je Pankracij s svojim tovarišom bežao iz toga strašnoga kraja, kde je brezsrčen divjak kak zverina, Spravo s sveta svojega poštenoga vučitela!
Ali tüdi pri tom divjaki se je oglaso črv düšne vesti. Kda si je v maščevanji oblado Srcé, ga je gratalo sram, da je tak napravo. B >jao se je, da toga nebi zvedo njegov oča ka je včino s Kasijanom, šteroga je njegov oča, vsigdar jako spoštüvao; bojao se je pa tüdi starišov, ki so k Kasijani pošilali svojo deco, ár je nje zapelao, tüdi po pogansko]" veri, najmenje do vmoritve Oče. Naglo je mislo vpregati, ali pravili so njemi, da ešče konji morejo počivali. Da bi pa svoje skrbi pregnao, je šo i se napio do grla.
Nato se je odpelao, ali med potjov se je večkrat stavo i na novo jbopivao. Pelao se je po grdoj cesti celi den i celo noč je najmre rosilo — pa tüdi po preci nevarnoj cesti, ar je
kre ceste bio napravlen veliki jarek, v šteroga se je stekala mokroča pontiške dnike.
Korvin, ves segreti od vina i ár njemi je srce telko na Oči metalo pa ga je pekla vest, je ne mogeo strpeti počasnih stopajov trüdnih konjov i je začeo biti, kelko je pač mogeo. Kda sta živinčeti začeli bežati, žalüje za seov cepetanje konjov, ki so naglo bežali i to jivi spravi v divji podrk. Naskori so Slugi ostali daleč Odzaja, kola so pa letela kre jarka kak blisk. Kda sta jahačačüla pred sebov to velko ropótanje, kričanje slugov i cepetanje konjov, sta ešče bole pognala svoje konje. Kda sta povrgla četo otröjenih slugov, sta čüla močen tresk i čapuka-njel Kola so zadela v kameno soho pa se prevrgla i Korvin se je prekupicno v vodo. Itaki sta Pankracij pa njegov srpevajač sposkakala s konjov i sta bila pri jarki.
Mesec je malo posveto od oblákov i zdaj sta zaglednola v mlaki Korvina, ki se je preku-picavao po vodi. Voda je toti tam nej bila globoka, pa bregovje so bili visiki i strmni, mokri i šklizki, kelkokolikrat se je šteo Korvin skoba-cati vö, vsikdar se je poškalo i pali spadno nazaj v mrzlo vodo, tak da je bio že ves trdi.
,,Prav bi se njemi zgodilo, da bi ga tu nihala/ zamrmra Kvadrat.
»Tiho, tiho, centurij, (rimskoga of cira ime), kak moreto tak gučati? Le za roko me trdno Primite 1 Tak, dobro jel"
Kda je to povedao, se je vtegno Pankracij proti jarki i zgrabo Korvina ravno te, kda je šteo sptistlti sühi grm, za šteroga se je držao,
Ž spadnoti nazaj v vodo. Venda bi zdaj zadnjič spadno!	Dale.
3
NOVINE
30. marca 1924.
Hotiza. Lepoga sprotolešnjega dneva smo se zbrali okolik 80 pri gos. župani. Strankin tajnik Horvat nas je obisko i v poljtidnom govori razložo program naše stranke i njeno stališče, štero zavzeme proti vladnoj večini. Vsi navzoči smo ednoglasno odobrili delo naših poslancov i je oprosili, da naj li delajo s svojimi m črn5, dokeč ne dosegnemo naše Slovenske ljüdske autonomije. Novi delavni.odbor stoji etak; Predsednik. Lackovič Mihal, podp.. Kolman Martin, tajnik: Zvér Ivan, blagajnik: Balažič Števan Odborniki: Horvat Jožef, Škrbenta Ivan, Magdič Števan, Kotnjek Ivan.
Drüga krčma v Dokležovji, kak nam iz merodajne strani javijo, se je zato odprla, ar 1) prosilka je Vojna dovica, štero je priporača^ zdrüženje vojn:h invalidov i je ženska na dobrom glasi; 2) ár že obstoječa gostilna v Dokležovji na drügom kraji občine ne mogla zadostiti več. stotin delavcom i inženirom; 3) ar so v občinskoj seji samo štirje poglavarje bili proti otvoritvi nove krčme, ovi poglavarje so pa glasali za Otvoritev. — Uredništvo ta pojasnila z zadovoljstvom vzeme na znanje, a drži se pa li svojih načel: kem menje krčem, pač samo prepotrebne naj se odprejo i oster red drži v njih, da se strašno razširjeno pijanstvo zatere. Poštenost naroda je vekši dobiček za državo, kak pa dohodki, čeravno bi milijarde Znesli, pravimo, kak pa dohodki öštarij.
Ženske, vertinje, jako važno. Čas je nasajati! Goske, kokvače, pure, rece, pač vsa pernata stvar zača sedeti! Le nasadite. Nasadite iz vsake fajte kem več, kelko te li mogle zredite. Plačila je vnogo, za dohodke se tüdi morete poskrbeti. Pa kda se zležejo ali zvalijo picek! (piščanci), žibeki, purike i recike, te dente bar ednőj toj máloj stvari, — če pa večim, tem bole, — edno znamenje gor na hrbet, štero se ne de dalo doli zbrisati. Kakše naj bi to znamenje bilo. Vam prepüstimo. To znamenje teliko pomeni, ka to stvarco nekam odločbe. Kama koli?
Na „Martinišče“. To naj bo vaš dar letos za svetišče maloga Jezuša, za nedužne düše njegove mladine, to naj bode hvala dobro mi Bogi za njegov blagoslov pri vašoj pernatoj stvari. — I či bi ta zaznamüvana stvarica prejšla? — Te dente znamenje na drügo. Jeli ka ne za merlte te šale, štera pa istino ma v sebi. Do vertov pa drügoč naznanimo svoje žele.
„Drüštvo sv. Križa“ v Chicagi, štero so naši prvi prekmurski izseljenci nastavili, i štero je bilo napunjene z krščanskim dtihom, je, kak nam z Chicage naznanjajo, preišlo v proti verski tábor i postalo popolnoma proti versko drüštvo. Vsi pravi krčeniki so zato to drüštvo povrgli i si ustanovili drügo, ar na spraviščaj toga drüžtva se je hujskalo proti veri i slugom sv. Materecerkvi: Opominamo vse naše ljüdi, ki majo koga v Ameriki, naj svojim naznanijo, ka z drüštva sv. Križa vöstopijo, ar je to proti versko postalo. Pravo krščansko drüštvo za naše ljüdi v Chicagi je drüštvo sv. Ivana Krstitela i drüštvo sv. Ane. V to dvoje naj se dajo vaši spisati.
V slovo. Dneva 5. t m. je mro Ivan Camplin posetnik i lončar v Bogojini. Bio je načelnik kmečke zveze 3 leta, zdaj je bio podnačelnik lončarske zadruge. Bridka žalost nas je obtežila pri njegovoj ranoj smrti. Ar je pokojni bio za istino pravi mož, jedrnati značaj, veren pristaš naše, Slovenske Ljüdske Stranke, šteri je za njo dosta včino, njo podpirao tak s penezi kak z drügimi sredstvi, krivico je odürjavo, pravico je iskao i zdaj jo je najšeo tam gor vu večnosti. Pri njegovim pokopi je bilo 300 lüdi, ešče iz sosidnih far, a tüdi Murske Sobote i. iz Renkovec. Gos. vučitelje so spevali žalostinke pri njegovom grobi. Gos. vučiteo. Karnar so govor držali pri njegovom grobi, ka Ivan je hib moški, ka je vüpao povedati pred Madjari, ka je on Slovenec, j Pa ka to pomeni »moški?" Nej je tisti moških šteri 'zna kunoti pa tisti ki krivico dela, liki tisti, ki pravico brani, pravico zagovarja. Zato njemi želemo, naj njemi bo Slovenska zemla lejka. Z Bogom naš veren pristaši Predsednik S!. Ljüdske stranke. Štefan Horvat, tajnik: Štefan Hajdinjak, zavüpnik. Vogrin Janoš v Imeni stranke v bogojanskoj fari, — Predsedništvo stranke za celo Slovensko Krajino se zdrüži v žalosti z bogojanskov farov i žele pokojnomi večni mir, östavljenim sirotam pokojnoga pa tolažbo. Z ednim naznanje Vodstvo, da so g. poslanec Klekl dali za šolanje pokojnoga sinü dovici 500 Din. podpore. — Vodstvo stranke.
Na Martinišče samo Martjanske fare smo dobili sledeče šume: Horvat Jánoš nabrao na gostüvanji pri Legen Trezi v Noršincih 95, Piv Jožef nabrao na gostüvanji pri Horvat Antoni v Martjancih 222, Durič Ivan, glavni nabirateo v Gorici 130, Kovačič Koloman, glavni nabirateö v Mlajtincih 170, Puhan Alojzij, glavni nabirateö v Tešanovcih 365, Jančarič Mikloš, glavni nabi-ratecr v Noršincih 16V50, Balaško Števan nabrao na gostüvanji pri Cipot j v Mlajtincih 160 Din,
Ta mala fara je zaistino pelda vsem Pri prvom nabiranji so spravili vküp tak lepo šumol V prvoj vrsti se moremo zahvaliti njuvomi gorečemi dühuvnomi pasteri g. Horvat Jožefi, potem pa vsem tistim, ki so kaj delali. Vam že zdaj oblübimo, ka se bomo na vas. marijanska farnike, posebno spominali tam v Martinišči. Ste pa že tüdi zdaj talniki svetih meš i molitev, štere opravimo za vse dobrotnika. Pri toj priliki opozarjamo vse farne odbornike,naj nabrane peneze pošilajo po položnicah »Martinišče" M. Sob. številka 13682.
Vmro je pri Sv. Križi na Štajari i od naših ljudi poznani i priljübljeni nadučitelj g. Anton Hercog. Pravi krščanski vučiteo je bio pokojni i z ednim kantor lepe križevske cerkvi. Želemo pokojnoga düši večni mir, tužnoj familiji pa izrazimo naše globoko sožalje. — Škoda, da smo pozno dobili to žalostno vest
V. Polana. Na mali fanjšček je pri nas do polnoči bila plesna zabava v krčmi. Brez znanja župana je oblast dovolila v postnom časi, gda Kristušovo trpljenje obhajamo, to pohüjšanje. Če bi v V. Polani tüdi drügi verniki bili v precejšnjem broji, štere ne veže zapoved kat. cerkvi bi ne meli juša na nje se tožiti. Ali v V. Polani smo sami katoličanci pa oblast iz živa našo kat. Osvedočenje z dovoljenjem pies-. nih zabav od Kristušove cerkvi v prepovedanom časi. To je jako žalostno i grdo delo. Če ljüdstvo v tom vidi preganjanje svojega verskoga čüta, prav sodi i či zavolo toga ne poštüje oblast, si je ta sama kriva.
Položo je izpit na višjem deželnom sodišči v Ljubljani, Klar Jožef, domačin, uradnik na sodniji v M. Soboti. Čestitamo.
Postavo se na orožnika vojaški begunec, Cigan, Vincenc Horvat iz Fokovec, gda ga je Orožnik aretirao. Ar je orožnik ne mogo nači cigana vkrotiti, ga je strelo vu levo ramo.
Narodni poslanec i urednik Novin g. Klekl so na konci meseca febr. na kratek čas prišli domo svojo betežno mater gledat. Zdaj so že dugši čas od doma. Kí kakši poseo má Ž njimi, naj piše v Belgrad, parlament, jugoslovanski klub, broj 20.
Uradna naznanila.
Što se ne smejo voziti na poštnom automobili? 1) Ki majo nalezljivi (zgrabljivi) beteg, 2) pijani ali norci, 3) nečisti ljüdje, 4) deca pod šestimi leti brez sprevodnikov, 5) robi, vlovljenci i nasajenimi bajoneti. (Člen 32.)
Ka se ne sme voziti v poštnom automobili? Živali, nevarne reči, nabite puške raznesli e (eksplözivne) zapalne (ka se hitro vužgejo), smrdijive i vse takše reči, štere bi znale automobil ali potnike poškodüvali ali zamazati (čl. 57.)
Ka se ne sme delati v poštnom automobili? Kaditi i pljüvati v automobili je prepovedano (čl. 50).
Što ma prvi juš do mesta? Do mesta ma tisti prvi juš, ki si je prostor prle naročo (čl. 30.). Naroči se pa lehko prostor tüdi z brzojavom, če se zvün voznine tüdi 10 Din. naročnine plača i se naznani den i linija potüvanja. (U. L. 14. čl. 37.)
Politične drobnije.
Murska Straža i Szabadság. Hartnerov »Szabadság" v 1. št. navdüšeno pozdravlja ,,M. Stražo" zato, ka je odala svoj program i zbrsala tisto dühovčino, Štera je list nastavila, gordržala. Ar M. Straža piše proti dühovnikom, se vidi Hartneri.
Szabadság i ministerske pa poslaniške plače. Hartner v svojem »Szabadság-!" (7 št.) hvali Macdonalda, Angleškcga ministra, ka je z svoje določene ministerske plače en deo ne gori vzeo. I zaistino, te minister je vreden hvále. I gda to hvalo popeva Macdonald!, brsa v narodnoga poslanca g. Jožefa Klekl, ka zakaj prej bár 10 dnevno svojo plačo, štera znese več kak tri jezero dinarov, ne da na siromaške dijake. Na to trditev ob prvim to odgovorimo, ka plača ne znese več vö kak trijezero dinarov, ob drügim pa, ka naj večkratni mílijonar g. Hartner prle povejo, keliko so dali za naše dijake, te Klekl tüdi ovadijo, ka de svet vido razliko kak pomaga milijonar i siromak našemi dijaštvi.
Odgovor M. Krajine. Urednik i lastnik „M. Krajine", ka je pred sodnijov dokazano, je za peneze prestopo iz demokratske v radikalno stranko. Samo obsebi se razmi, ka glavni düh njegovoga lista tak more biti radikalni. I ka je takši, se vidi z več člankov, posebno iz hvalenja kuluka i drügih krivic radikalne stranke. To na odgovor ,,M. Krajine*, ka je ne radikalne stranke, list. Nadale odgovorjamo to. Radikalna strankapodpira v Beogradi novi list »Beograd",'Šteri glasi te program, ka v Jugoslaviji vse more postati i po jeziki srbske po veri pa pravoslavno. Mi smo pitali M. Krajino,
ka pove na te program radikalne stranke ? Zakaj smo jo pitali to ? Zato, ar gospodje okoli M. Krajine so na xse štiri agitirali i se Čcbarili, naj brate evangeiičance.odvrnejo od naše stranke, ka njim prej ta vzeme vero. I toga nameni naša stranka ne je mela i ga nema i ga ne bo. To nam lehko potrdi i. je tüdi potrdo že g. Šiftar ev. vere poslanec. Zdaj pa gospodje okoli M Krajine, ki so medtem postali radikali, mučijo, gda radikali zaistino jemljejo vero i materno reč. Zato so pitala Novine, zakaj so tiho zdaj, zakaj ne kričijo zdaj, gda je zaistino v nevarnosti evang. vera i Slovenska reč ? I njim mi damo odgovor, ar so ga oni nej. Zato ne kričijo zdaj, ar se vüpajo dobiti od radikalne vlade lepe dobičke. Zdaj ne je v nevarnosti vera i jezik, gda se pred lepom odpirajo puna vreča. Gda to odkrito Povemo, glasno naznanimo zdaj kak vsikdar na „odgovor na pitanje Novin" v 7. št. M. Krajine, ka slovenski jezik M. Krajine, je nej naš materni jezik, je špot za naš jezik, tak níšče pri nas ne guči, kak M. Krajina piše največkrát. Od toga pa, kak dela naša stranka za naš kraj i keliko je dosegnola, pa ne Čakamo priznanja od M. Krajine, da čeravno vse dosegne naša stranka, de te list U pisao, ka nikaj ne je, ar sovraštvo ne pozna pravice. Na grdo ogrizavanje, ka bi naša stranka Štela evangeličancom vero vzeti, je pa najlepši odgovor to, da mamo vsikdar več evangeličancov v našoj stranki i nieden se ešče dozdáj ne tožo, da‘njemi je vera v nevarnosti.
Što ne verje, naj posküši,
da jako dosta penez prihrani, če küpi:
cement, vapno, deske,
late tesan les, traverze, pleh, cveke, cementne rore, vse priprave za stüdence itd. pri V. BRATINA, KRIŽEVCI pri Ljutomeri. (Lotmerki).
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Barvajte piruhe le z
Realitetna pisarna v Ljutomeri
Stari trg. 47.
oda dva broda
na Müri na Gr. Bistrici, 8 oralov njiv, travnika i gozda (šume) pri gostilni „Kregar“ Razkrižje — Sp. Bistrica — Pristova vküp ali na malo. Mlatilnico skoraj novo H. 4¼ 530 s parno lokomobilo 8 Mm. 6 HP.
Deske,   late,    štaflni
i tüdi stavbeni les se dobi najfalej pri tvrdki
I. Lovrenčič i drug trgovine z mešanim blagom, v Križevcih pri LJUTOMERI (Poleg cerkve).
Dobi se tüdi najboljši premog za kovače.
Podpirajte Novine!
4
NOVINE
30. marca 1924.
„Barica“.
Igrali sö jo vidonski i kdvačevski dečki i dekline dneva 24. februara 1924.
Pred petdesetimi leti je živo v naših grabaj bogati, pošteni, svoje i Boga pošttivajoči mož, Grabarov Vanči. Njegova mlada sestra je bila najlepša rožica našega Goričkoga, — pravili so njoj t- Bariča. Od te Salice popeva narod Žalostne pesmi, da je prej sám — Oh odpüsti mi Bog, da tak morem napisati, ali Itak istina je, — da Je sam hüdi prišeo po njo, v žarečih rdečih kočüjaj.
Prišeo je po njo, ali dobo jo je ne, ar nikoga ne dobi v svoje roke, či se tüdi kesno, ali itak spokori. Pa Začnimo tam, gde pesem začne, pri Čarnom golobi.
Grabarov Ivan orje na Hrastovom. Hlapec, Martfnek njemi pomaga. No, ednok pa sede pred nje čaren ftlč, Stepe, se, pa pravi:
»Brat, püsti, oranje, pa pojdi domo, ar tvoja scstrica se .ženite, bo*.
Ivan ne vörje, ptici:
»To jaz ne vörjem, pa to je ne res, je moja sestrica premláde za to". .
Grabarov Vanči ne vörje čarnomi ftiči, kak bi njemi varvao..., „Amen“ je povedao na to, da svoje žjdane cote bode nesla Bariča za herbijo, či se proti njegevoj voli oženi. On pa samo kmeta šče meti. za zeta, ar kak sam pravi: »Kmetom je dobro, oni lübijo zemlo i zemla je tüdi lübi". On si je že zebrao dečka za. Barico, svojega hlapca. Martineka, ar je te pošten, delaven, zdrav; v Slavno} fari, Jürjanskoj se tüdi ne dobi dečko, šteri bi ne več, samo telko vreden bio —kak njegov Martinec
— Dobro Iván, če ti je tak jako za Martineka, daj njoj Barico, spravi drüžbane, posnejalje, svatbice, goslare pogodi, pa slüžimo gostüvanje sedem dni i sedem noči! Tak bi mogli povedati i Ivan se toga držati, Ja... ja... či ne bi bili tüdi mati pri hiži, Grabarova Treza, trda ženska, štera brezi verta. brezi hlapca zorjejo njivo, či samo ščejo. Grabarova Treza lübijo Ivana, ali več njim je Barica; Barica njim je roža goričanska, Barica je tüdi rožica njuvoga srca. Či Ivan kmeta šče, njim je kmet premali, roža goričanska je ne za kmeta, šteri po zemli diši. Grabarova Barica si drügoga more vzeti za moža, ne Martineka ar. „Kmetje smo, kmetje smo bili, — bodimo več“. To ščejo Grabarova Treza, tak so povedali svoj „amen“.
Kak pa Barica? Ona samo svojo mamo boga, ar jo lübi, kak to žele štrta zapoved božja.
Trije so pri hiži na tri strani vlečejo, pokopan je krščanski mir. I da bi kem dale bio pokopan, ciganica, Geta, tüdi porine svoje prste v zmešnjavo. Tü laže, tam s šatringov spravla greh na prvle bele düše. Ivan, Barica, Mati, Martinek, vsi grešijo, najvekši krivec pa je itak ciganica Geta, štera nesmileno dela na peneze i spravlja dobre düše v oblast hüdomi.
Tetica Verona iz Pešte zobston prinesejo svojega krojača (sabola). Lejkovörni Peter je zabston odrezao svoje duge mustače, nikaj ne pomaga. — „Ne Kmet, ne Martinek, več more biti, amen“ —- to ponavljajo mati zajtra i večer, oni ne razmijo več pametno reč, njim že boži prst more pokazati, gde ta je prava pot, po šteroj naj hodi vsakši dober krščenik.
Dekline v vesi niti ne poglednejo Barice, frlico popevajo od nje, puni so vsi Grabarje špota i sramote. Ivan zobston prosi, se protivi, nikaj ne pomaga. No, ka pravim, itak pomaga ploja pomaga, štera pride kak hitronogi vöter, pa ravno tak tüdi odleti.
Bliska i grmi se na odri, tetica Verona zajočejo, oni že vidijo „rdeča kočüja“ od šterih se frlica popeva, Petri vogledniki od Svetoga
Jürija, po žvepli smrdi, moč grmlenja ino bliskanja mater tüdi na kolena pritisne, glasno se zajočejo:
„Bog moj, oča moj, odpüsti mi! Pomagaj mati Marija!“
Grabarova Treza neščejo držati več svoj grešni „amen“. Ivan se tüdi rad spokori, ar Barica je tüdi pametna postala. Samo Martinek more ešče priti i smejejo se vsi, kak se smeje toplo poletno sunce, da nas, gizdave črvičke zemle, pošteno zosaga z bliskanjom i grmlencov...
Telko na kratci od igre, štero so v domačih rečaj igrali naši pridni dečki i dekline.
Dostakrat se je čülo praviti, z našimi dečki se nemre napraviti igra, ar pismene slovenščine ne razmijo, igre.v domačih rečaj pa ne mamo. Naši dečki so pokazali, da so več zmožni, kak ki to mislo on, što se s tem oponaša, da dobro pozna domačine. Edno bi se pa itak mogli navčiti naši šolani lüdje, najmre to; spravimo vküper nekaj iger v domačoj reči i potem lejko pokažemo sveti, da prekmurski Slovenec, šteri celo leto motiko i kosö obrača, v časi počitka lejko stopi na cder i pokaže, da je ne samo v teli nego v düši je tüdi močen.
Radi bi pohvalili ešče igralce, ljübeznivo Barico, kak železo trdo Mater, možatoga Ivana
i vse drüge po imeni, pa bodi njim rajši za ednok za plačilo dobra, vest i spomini na lepe večere, štere smo meli pri včenjej i špomin na lepi večer, da smo pokazali našim: gde ta pela pot — delati za narod.
Kama smo dali čiste dohodke, Povemo, da sklenemo račun. .	P. D.
Gospodarstvo.
Čuvajte i skrbite za staro drevje.
Mlado sadoveno drevje je dendenešnji pri splošnoj dragoči jako drago ali je pa tüdi za drage peneze težko dobiti. Zatglioramo vekšo pažnjo obračati na tisto sadoveno drevje, štero še mamo, na naše stare sadne Invalide. Vsako Sadno drevo je gotov kapital. S takšim ne da bi sí djali meni nikaj tebi nikaj. Tüdi če je drevo že staro ino morebiti celo betežno, trebe dobro prevdariti, Predno se odločimo, da je odstranimo. Ljüdje se navadno ne zavedajo, ka je drevo vredno, posebno podcenjujejo njegovo vrednost, če je zanemarjeno ino kriči za pomoč. Ka hasni izsekavati staro drevje 1 saditi mlado, če to pali prepüstimo svojoj usodi. Kak rečeno, mladoga drevja primanjküje ino ga bo primanjküvalo še vnogo let. Mlado drevje tüdi ne rodi taki, kak je pcsadimo, nego trebe je gojiti, skrbno gojiti še vnogo let, predno mamo od njega v Žitek. Naposled je posebno mlado Sadno drevje do gotove dobe v vedno) nevarnosti pred najrazličnejšimi sovražniki, šteri njemi segajo po življenji. Dosta žmetnejše je drevo vzgojiti, kak že odraslo drevo oskrbljavati. Zato je nujno skrbeti, da se ohrani i na vse strani obdela vse še količkoj živo staro drevje, štero že dava gotov užitek.
Ves čas zime, od oktobra do aprila, lehko uporabimo za takša dela. Je skoro ‘neverjetne, da bi se v vsem tom Časi ne dobilo nekaj dni v šterih bi se posvetili našemi sadovenomi drevji. Če je že prevnogo zanemarjeno^ sadovenoga drevja, te si pač delo razdelimo na več let?
Zato zovemo pred dverami spomladi (sprotoletja) vsem nemarnjakom: Življenje ino rodo-vitnost starejšega sadovenoga drevja se podaljša do skrajnosti s snaženjom ino gnojenjom.
Snažiti. začnemo na vrhi i to z žagico ino škárjami v rokah. Odiagati i odrezati trebe: vse Sühe veje, štere se ne dajo rešiti; veke ino vekice, štere se kriiajo ino med sebov čohajo; vse pregoste veke, štere si med sebov -jemljejo svetlobo ino se ovirajo v razvoji; vse preveč pobešene ino k tlom viseče veke, štere ovirajo promet pod drevjom; vse ropare (vodene poganske ali divjake), šteri neso potrebni za vzgojo novih vej ino vrbov. Posebno se morajo odstraniti poganjki iz stebla ino korenine.
Tam, gde odstranimo veko, nastane vekša ali menjša rana, štera je vsikdar nevarna za zdravje ino obstoj dreva, če se ne začeli. Napačno ravnanje z vekšimi ransmi je poglavitni vzrok, da prerano merje toliko sadovenoga drevja. Predvsem trebe veko pravilno odžagati, da je rana kim menjša. Navadno ödšagamo vsako debelejšo veko pri njenom nastanka tok da zastavimo žago zgoraj tik pri stebli i nameri mo rez poševno na vö (ne pa navpično pri stebli), nekak pravokotno na veko, štero žagalno. Da se veka ne začasne, jo najprej spodaj nažagamo. Vsako vekšo rano trebe bar na robi z nožem gladko obrezati.
Tüdi votlo, prhneti začeto ino od vihéra nagnjeno ali celo podreto drevje se da včasih še ohraniti vnbgo let. Vso gnjilobo odstranimo, votline očistimo i zazidajmo s cementom i od-peljamo vodo, da se ne cedi vnje. Nagnjeno ali podreto drevje naravnajmo v pravo lego ino dobro podporno. Navadno se še prizastejo, posebno če zemljo pod njimi zrahljamo ino je izdatno gnojimo.
Potem se še s štriglom ino kéfov lotimo odprte skorja, maha ino lišajov. Slednjič sadovenomi drevi pod drevnim kapora primerno pognojimo.
Če bomo tak ravnali, si btirao prihranili, nedovedoč, ne malo premoženje.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice	330	 Din.,
„	žita	310	   „
„	ovsa	245	   „
„	kukorice	    250   „
2. Meso.
govedina   teletina      svinjina v Zagrebi  1 kg.  27—28 D. 28—32 D. 32—35 D. v Ljubljani  „	23—25 D. 29—30 D. 30—33 D
	3. Krma.
 Sena m. 50—100 D., slame m. 50.— D.
 	Zagrebečka borza
dne 24. marca 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 319.—
Austrijska krona 100 K	K	—.45
Čeho-Slov. krona 1 K	K   9.30
20 kronski zlat	K 1200.—
Francoski franc 1 frank	K 17.40
Madjar. K 100 (nova em.)	K —.32
Švic. fran. 1 fr.	K  56.28
Talijanske lire 1 lira	K   14—
Zürich:
Dinar 100 Din.	Sv. frcs 7 10
Pošta.
Majcan J. Rankovci. Dobili 234 Din. naročnine. — Hvala. — Vogrinčič Marija je prinas plačala 10 Din. Za M. List, davajte njej ga. Pozdrav! Rogan Jan. Večeslavci. Dobite nazaj gda g. poslanec pridejo z Beograda, ar se čeki na njihovo ime glasijo. K, d. Turnišče. Verjemo, da je tista spaka istinska, da se cele noči karta tam v nekoj gostilni i je drüžinski mir podkopan, ali pisec naj se popolnoma podpiše, ovak glasa ne moremo objaviti, glas, se zna, ka objavimo brez njegovoga podpisa. Grabar Ivan. Fokovci. Pod št. I. A. 226/1 ex 1924 delegacija ministerstva financ naznanja narodnomi poslanci g. Jožefi Kleklni, da je na njuvo prošnjo vaša dača znižana i da je davčno okrajno oblastvo v M. Soboti pod gornjim brojom to dobilo na znanje. Tak pravi te dopis, ka ár delate samo 2-3 mesece v leti i te tüdi samo staro obüteo popravljate, se oprostite po § 155 osebne dače od l. 1922 do 1924. More se vam odpisati tüdi dača na poslovni promet (forgalmi adó) i če mogoče po zakoni ešče pridobnina za l. 1922. i 1923.- Zadnje dni februara je obveščeno z Ljubljane davčno oblastvo v M. Soboti. Zglasite se tü. Odgovor g. delegata tüdi lehko poglednete v M. Soboti na tajništvi naše stranke.
Razglas.
Seja dolnjelendavskih vinogradnikov se vrši v hotelu „Krona“ v Dolnji Lendavi dne 13. aprila tega leta pred poldnevom ob 11 uri. Dnevni red:
1. Napravo brvi čez kobiljski potok.
2 Volitve novih vinogradskih čuvajev.
3 Popravilo vinogradskih potov.
4 Slučajnosti.
Pozivajo se vsi vinogradski posestniki, da se te seje v lastnem interesu gotovo udeležijo.
Županstvo v Dolnji Lendavi.
MALI OGLASI
Odam taki celi mlin na Müri, tüdi prešo za olje delati. Alois Kegl Hrastje Mota. Pošta Radinci.
POZOR!
Prodaju se u Štrigovi radi odlazka dva vinograda (gorice) jedan pokraj drugoga; jedan velik 1 mekut a drugi 2½ mekuta. U prvom lijepa kuča sa velikom pivnicom i lijepim stanom i drugim prostorijama, te bračve, preše i druge mašine moderne, kuča prikladna za krčmu. Vinogradi su na najlepšem položaju i najfinije vrsti. Prodaju se jednom ili dvema kupcem. Opitati se: Androlič bilježnik u Štrigovi.
Najnovejše moške obleke, v najvekšoj izberi
i po najfalejšoj ceni se dobijo v D. Lendavi pri ŽIGI WEISZ. Za firmo velka zaloga. Športne obleke od 700 D. Šimi obleke od 600 D., obleke za dečkece od 150 D. naprej. Štof za edno obleko s vsemi potrebnimi rečmi D. 325 Na senji v Murskoj Soboti bom navzoči z vsov svojov zalogov.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.