Glas zaveznikov
Leto I - Št. 72
informacijski dnevnik A. i. S.
Cena 2 liri
TRST, sreda 12. septembra 1945
UREDNIŠTVO: Via S. 1'elllco S. • Telefon it 93854 in 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski I* 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice X* 36), objave L. 9, finančni ln pravni oglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Union« Pubbliciti Itallana S. A., Trst, vla Silvio Pelllco it 4, tel. 94044. Cena posamezne številk« I* 2 (zaostale L. 4). 'okoplsov ne vračamo.
Vrni dan sestanka Sneta zunanjih ministrov
Nasprotujoča si vprašanja bo treba rešiti v istem duhu, ki je vodil zaveznike do zdaj
London, 12. septembra
V Ser a j popoldne se je pričela v Londonu prva plenarna seja zunanjih ministrov Velike Britanije, Združenih držav, Sovjetske zveze, Francije in Kitajske. Minister Benin, ki je predsedoval včerajšnjemu sestanku, je predhodno razgova-rjal s sovjetskim in ameriškim zunanjim ministrom.
Seja se je pričela z razpravo o problemu procedure in osnovanju posebnega tajništva. V nadaljnjem so se dogovorili, da bodo tisku predložene uradne izjave, ker seje niso javnega značaja.
Zunanji ministri bodo na sestanku določili glavne smernice, podrobno delo pa bodo kesneje v Londonu izvršili za to določeni pooblaščenci ter številno tehnično osebje.
Konferenci zunanjih ministrov prisostvujeta med drugimi tudi britanska poslanika u Moskvi in Parizu. Med 23 francoskimi delegati je tudi francoski poslanik v Rimu. Minister Byrnes je pripeljal s seboj enajst pomočnikov. Najštevilnejša je sovjetska delegacija; v njej je 33 članov, med njimi veleposlanik v Rimu, pet članov, ki imajo ministrski položaj in osem poslaniških svetnikov.
Byrncso«o izjavo
Kot poroča »Reuter», je ameriški zunanji minister James Byrnes v torek na tiskovni konferenci v Londonu izjavil, da stoji Svet zunanjih ministrov pred nasprotujočimi si vprašanji, ki jih bo pa skušal rešiti v istem duhu, ki je vodil zaveznike pri vojaškemu sodelovanju. Tudi mir, je nadaljeval Bymes, bo sklenjen v tem duhu.
Bymes je dejal, da ne more povedati, kakšno stališče bodo zavzele Združene države v pogledu različnih vprašanj. Ce bi Združene države in ostale vlade javno objavile svoja stališča, bi to bilo v nasprotju z namenom Sveta.
Bymes je izjavil, da bodo razne vlade skušale proti svojim interesom izraziti različnost mnenj, toda ta se bodo morala zediniti v duhu sodelovanja, ki je vladalo med vojno. Dejal je, da upa, da bodo mogli zunanji ministri dokončati delo v dveh tednih, ker je njihova naloga v tem, da pripravijo ono delo, ki ga bodo dovršili njihovi pomočniki. V primeru, da bodo zadeli na težave, bodo ministri znova pričeli z razpravljanjem.
Po Bymesovem mnenju bo Svet zunanjih ministrov pred-t stavljal »koristen poizkus», kajti od srečanja in od sprave različnih mnenj je odvisna veličina svetovnega miru. Dejal je, da izključuje dnevni red, ki j« bil določen v Potsdamu, Vključuje stvarne sklepe o Nemčiji in atomski bombi. Svet bo preučeval priprave mirovnih pogojev balkanskih držav, vpra-
šanje notranje evropske plovbe, prevozna vprašanja ter vprašanja o preskrbi Evrope z živili in s premogom.
Svet bo tudi odločil, če se bo prva točka dnevnega reda, to je mirovna pogodba z Italijo, obravnavala z italijansko vlado.
V torek se je Byrnes sestal z britanskim zunanjim ministrom Ernestom Bevinom, s katerim je razpravljal tudi sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov.
Kot posnemamo, je Byrnes včerajšnji dan uporabil za številna posvetovanja, ki so se tikala spoznavanja britanskega, sovjetskega, francoskega in kitajskega stališča do vprašanj, ki jih bo obravnaval Svet.
Komentaijl tiska
Angleški tisk soglasno pov-darja važnost gospodarskih problemov, ki so bolj važni kot politični. Napoveduje, da bodo morali dati zunanji ministri prednost gospodarski obnovi Nemčije, da bodo tako rešili pred gospodarskim polomom Evropo. »Times, piše: »Ce bodo zanemarili tako važna vpraša-
nja, kot so vprašanje transporta ali premoga, bo vsaka politična ureditev, tudi najbolj skrbno premišljena, zgrajena na pesku in mirovne pogodbe bodo brezpomembne komedije.. List na-, daljuje, da je Nemčija po svojem položaju v središču Evrope in kot takšna važen činitelj pri nje obnovi. V interesu Evrope je, da ss prepreči, da ne bi v Nemčiji vladala gospodarska zmeda ter socialna anarhija »Times, opozarja zaveznike, naj izdajo ukrepe, ki bodo pod njihovim nadzorstvom obnovili ona nemška gopodarska področja, ki so bistveno važna za obstoj Nemčije in za ohranitev določene evropske življenske ravni.
Tudi liberalni «News Chro-nicle. vztraja pri zahtevi, da je treba rešiti gospodarska vprašanja, ki so po njegovem mnenju nujnejša od vseh drugih.
Internacionalizacijo Porurja bi bilo po mnenju lista treba včleniti v obširnejši gospodarski načrt, ki bi se tikal vse Evrope. Vsaka zamuda na tem področju bi pomenila odlaganje obnov^ Evrope.
POSKUSEN SAMOMOR TOJA
Aretacije japonskih vojnih zločincev
Washington, 12. septembra
Včeraj okoli 18. are so nekatere agencije objavile vest, da je bivši japonski ministrski predsednik Tojo zjutraj poskušal storiti samomor. Nekatere poročila pravijo, da je Tojo po 20 minutah umrl.
Poročilo agencije «0. W. I.» iz Tokija pravi, da Tojo sicer id mrtev, da pa je težko ranjen. Neki japonski zdravnik je izjavil, da je rana blizu srca in da bo po vsej verjetnosti smrtna. Neki zdravnik ameriške vojske, ki je izvedel transfuzijo krvi, je izjavil, da je samo 50% možnosti, da bo ranjenec ostal živ. Ameriškega zdravnika so poklicali potem, ko je japonski odklonil svojo zdravniško pomoč.
Tojo je Izvršil samomor ob prihodu ameriških častnikov, ki so imeli nalog, da ga aretirajo. Bivši ministrski predsednik je odprl okno, se častnikom hladnokrvno posmehnil ter potem okno zaloputnil. Ko so častniki prišli do vrat, so slišali pok. Hitro so vdrli vrata in našli Toja težko ranjenega v miki krvi. Ustrelil se je z revolverjem modela 320.
Medtem ko amerlSk« zasedbene sile Izkrcavajo več kot 100.000 mož ln nadaljujejo z zavzemanjem Izhodiščnih položajev japonskega o-
toka HonSu, je glavni stan generala MacArthurja odredil takojšnjo aretacijo 39 oseb, ki jih bodo obto. žili vojnih zločinov in izdajstva.
Generalov ukaz o zapornem povelju obsega vse ministre, ki so pod predsedstvom predsednika Hi-deklja Toja vodili Japonsko v napad pri Pearl Harbourju. Tojo je hotel Izvršiti samomor, da bi s tem onemogočil aretacijo ameriškim oblastem.
Najvažnejša aretirana oseba je zunanji mlnistser Tojeve vlade Si-genori Togo.
Generalni poročnik Masahau Nema, kateremu se je predal v Corre-gidorju general Jonathan Waln-wright ln ki je odgovoren zli številne smrtne slučaje med Američani in Filipinci v Burmi in dru. god, je prav tako na seznamu. Na. dalje so na seznamu Se filipinski predsednik Laurel, nemški veleposlanik na Japonskem Hetarich Stahner, brata Mahanda ln Glorgo Vargas, lutkovni veleposlanik Filipinov na Japonskem.
Dalje so bili aretirani tudi japonski vojaki in oblastniki, ki so obdolženi nečloveškega ravnanja z zavezniškimi ujetniki in drugih zločinov. Med njimi so: neki Američan po imenu Streeter, dva Avstralca In en Nizozemec. Tl štirje so obdolženi, da so med vojno so. delovali pri tokijski radijski postaji.
Letni kongres DEMH5ISI1E
angleških «Trade Unions»
Otvoritveni govor predsednika kongresa Edwarda - Zanimive izjave prof. Laskija
Black Pool, 12. septembra
Na letnem kongresu delavskih združenj, ki se je začel v ponedeljek v Black Foolu, je 750 poslancev zastopalo več kot 6 in pol milijona delavcev.
V merodajnih krogih domnevajo, da bo v četrtek tej «delavski zbornici* govoril angleški ministrski predsednik Attlee. Kongresa se bo udeležilo veliko število laburističnih članov spodnje zbornice. Na kongresu, ki bo najbrž® trajal do petka, bodo razpravljali ter preučevali vprašanje angleške povojne ob-, nove v angleški industriji.
Tajnik kongresa, sir Walter Ci-trine, je že izjavil, da bodo poslali Izredno resolucijo angleški vladi, v kateri jo bodo prosili, da pospeši demobilizacijo.
Med drugimi vprašanji, ki so na dnevnem redu in o katerih bodo na kongresu razpravljali, so podržavljanje rudnikov in prevozov ter finančna politika.
Za predsednika kongresa so imenovali glavnega tajnika narodne zveze rudarjev Edvvarda, ki je v o-tvoritvenem govoru na prvem mestu podčrtal potrebo, da se pospeši demobilizacija. Poudarjal Je novo odgovornost delavskih sindikatov, da medsebojno tekmujejo pri delu za povojno Obnovo. Rekel Je, da je imela angleška Industrija ob koncu vojne 4 milijone delavcev manj, ka-
fz Jugoslavije
Jugoslovanski trgovinski minister je Izjavil, da njegova vlada nadzoruje zaseben uvoz ln izvoz, kar pa ne znači, da bi hotela država pridržati trgovino s tujino zase. To izjavo je podal minister na prošnjo Francije glede francoske imovine, ki je bila vložene v jugoslovanske rudnike, katere so podržavili.
Po poletnem odmoru beograjskega narodnega gledališča so pričeli z delom za otvoritev nove sezone. Iz domače literature pripravljajo «Dunda Maroje* Marina Držlča, «Rodoljuba» Jovana Sterlje Popoviča, «Stanoja Glavača« Ljube Jakši-ča, »Gospo ministrico* Branimira Nušlča, »Gospoda Glembajevi* Miroslava Krleže, «Matija Gubca* Mirka Begovlča ln «Za blagor narodov* Ivana Cankarja, V načrtu so tudi dramska dela sovjetskih, bolgarskih, poljskih, čeških, angleških in drugih pisateljev.
Za red in mir na južnem Tirolskem
Bolzano, 12. septembra
Včeraj so se sestali v Bolzanu predstavniki italijanskih političnih strank la juinotirolske ljudske stranke ter sklenili .pogodbo za vzdrževanje reda in miru. Pogodba določa: 1) Vsako manifestacijo, ki bi pomenila silo, nerede ali politične žalitve, bodo imen r& izraz preostale fašistične ali nacistične miselnosti. Kdor se bo protivii sedanjemu redu in miru v pokrajini, ga bodo imeli za fašista ali nacista. 2) Vse politične strank* morajo takoj odstraniti z vodilnih mest tiste člane, ki sejejo sovraštvo do prebivalstva, ki govori drugi jezik. 3) Razvili bodo skupno propagando, da dosežejo zbližanja med prebivalstvom.
GOVOR VOJNIM UJETNIKOM
Obsodba nemških grozodejstev
»...bita so del nemškega narodnega načrta"
New York, 12. septembra
«New York Herald Tribune* je v nedeljo objavila besedilo nagovora vseh poveljnikov na nemške vojne ujetnike, ki so v taboriščih pod nadzorstvom pete ameriške armade.
»Videli ste verodostojne fotografske posnetke o grozodejstvih nemškega naroda. Vršili so jih Nemci v Nemčiji in zasedenih evropskih deželah. Ta grozodejstva so bila del nemškega narodnega načrta, po katerem naj bi postali Nemci v Ev. ropi, in kot vemo zdaj, končno tudi na vsem ostalem svetu, vodilna iasa. Ta grozodejstva so se dogajala s popolno vednostjo in po končnem nalogu Adolfa Hitlerja in njegovA svetovalcev — mož, ki so vam obljubljali vse mogoče in ki ste jih častili ter jim z velikim navdušenjem ploskali vedno, kadar koli so se pojavili pred vami. Namesto velike slave, ki so vam Jo ti možje obljubljali, so vas uničili, vam vzeli vašo čast tako, da vas zdaj sovraži veg svet.
Koliko vaših mest je bilo porušenih! Stotipe in tieoči vaših sonarodnjakov, vojakov in civilistov je bilo po nepotrebnem ustreljenih in ranjenih... Zakaj, ko so vaši poveljniki že dolgo časa vedeli, da so za. vojevalno vojno, ki so jo sicer tako skrbno pripravili, že izgubili?
»Ničesar niste preprečili,,
V svobodnih deželah smo od časa do časa slišali govorice o grozodejstvih, pa nismo mogli verjeti in jih tudi nismo mogli zanesljivo do-
kazati. Težko pa boste trdili Vi, Nemci, da vsega tega niste vedeli. Ničesar niste storili, da bi to pre. prečili. Ne samo to; celo nadalje ste častili vaše narodno socialistične poveljnike, v prvi vrsti pa vaš ideal Adolfa Hitlerja.
Vse to smo začeli preučevati Se takrat, ko so naši sovjetski zavezniki začeli zasedati Poljsko, ki ste jo imeli vi v svojih rokah. Na Poljskem »o prvič našli krematorije, ki jih je tam in v drugih zasedenih deželah zgradil vaš narod. Mi ln naši vzhodni zavezniki smo bili vedno pripravljeni, da odkrijemo ta dejstva ko smo zasedali Nemčijo. Bili smo presunjeni bolj, kakor se more izraziti, ko smo na svoje la. stne oči prvič videli te strašne stvari. Toda videli smo malo. Odgovorni vojni Zločinci so velik del prikrili, toda na vsega.
Precej odgovornih Nemcev je mrtvih, mnogo pa Jih bo še umrlo zaradi zločinov, ki so jih zagrešili nad človeštvom. Veliko število jih bo tudi obsojenih na dolga leta zapora. Mnogi izmed vas, ki ne bodo tako strogo sojeni, so že plačali ceno svojih zločinov a tem, da *o izgubili svoje hiše, svoje padle tovariše in svoje sorodnike.
„S trdim delom boate plačevali,,
V bodočnlh letih iboste s trdim, obnovitvenim delom plačevali škodo, ki ste jo povzročili z vojno. Sele ko boste vredni zaupanja, vas bodo ostali narodi sveta spet začeli spoštovati in vas bodo sprejeli v Jgrog
V ZNAMENJU VOLITEV
FRANCIJA
narodov, ki jih je treba spoštovati
Prav dobro vemo, kaj bi nas čakalo, če bi padli v vaše roke. Naši borci so v teku dolgoletne borbe spoznali vašo okrutnost in okrutnost vaš.h voditeljev.
V zadnlh 25-tih letih se je že dvakrat primerilo, da je vaša dežela doživela dolgo ln uničujočo vojno. Ne bomo vam dopustili, da bi Jo še ponovili. Vemo, kaj delamo. Ce pa se naša odločitev ne bi posrečila, ste lahko prepričani, da se boste spet zmotili v vsem, kar bi vam vaši poveljniki hoteli vcepiti v glavo, da bi verjeli. Nimate več zadostne sile, da bi osvojili svet.
Ce pa se vam bi kljub našim u-krepom posrečilo Izzvati proti nam novo vojno, bodo imeli drugi na-rodi dober razlog, da vas bodo izobčili iz občestva narodov.
Globoko smo prepričani, da se bo našel med vami nekdo, ki bo rešil Nemčijo pred lažnimi voditelji in ki bo skušal pripeljati Nemčijo na njeno prejšnje mesto upoštevanega člana narodov. Treba bo veliko truda, ki pa ne bo zaman.*
Poslanci in senatorji
ki so glasovali za Pžtalna
Pariz, 12. septembra
General De Gaulle Je v torek predsedoval seji vlade, na kateri so sklenili izključitev vseh tistih bivših članov zbornice in senata, ki so v protinarodnem svetu v Vichyju leta 1941 glasovali za prenos oblasti na maršala Pčtaina od bodočih volitev.
Pred razpravo v Nilrnbergu
Nacisti pričakujejo kazen
Obsoditi bi bilo treba najmanj 400.000 vojnih zločincev

Pariz, 12. septembra Glavni tožilci Velike Britanije, ®Vancije, Združenin drža/ ter 8o-vjetske zveze za razpravo proti bernskim vojnim zločincem, se bo-septembra sestali v Berlinu, da Pripravijo obtožnice proti prvim 24 V(>jnim zločincem, ki jih bodo so-Jlli v Nurnbergu. Med obtoženci so: *žeas, Goring, Ribbentrop, Doenltz.
»Associated Press* javlja, da je predsednik Truman sprejel sodnika jbcksona. Jackson je dobil dovo-knje, da začasno zapusti mesto pri Vjšjem sodišču Združenih držav in V Udeleži kot ameriški delegat rak-"Uve proti nemškim vojnim Zlobcem. V ponedeljek bo Jackson Potoval v Evropo, u^dijska postaja New York jav-da bodo morali po odkritjih v jbahingtonu kot vojne zložince ob-najmanj 400.000 nacistov.
Odgovorni ljudje bodo predvidoma obešeni, ker bi bila smrt z ustrelitvijo zanje preveč častna. Manj odgovorni bodo obsojeni na prisilno delo, s katerim naj popravijo to, kar so porušili v Sovjetski zvezi in drugod.
Iz Slovenije
Minister za konstltuanto Edvard Kardelj Je izdal pravilnik o ustanovitvi ln delu komisije za ustavo misije dr. Mihajla Konstantlno-Imenoval je: za predsednika Komisije dr. Mihajila Konstantino-viča; za člane: dr. Jovana Djordje-vlča, dr. Iva Krbeka, dr. Stanka Franka, dr. Aleša Baeblerja, Dušana Kermavnerja, Blagoja Hadži-panzova in dr. Nikold Stjepanovi-ča; za tajnika pa dr. Lea Gersko-viča.
Manila/ prestolnica Filipinov
S
Pristanišče glavnega mesta na Filipinih so japonske čete meseca februarja pri svojem umiku zelo poškodovale. Takoj po osvoboditvi so začeli zavezniki pristanišče popravljati pod vodstvom izkušenih pristaniških gradbenikov, tako da je danes pristanišče zopet obnovilo v polni
meri svoje predvojno delovanje.
Za enako število volUcev tudi enako število kandidatov.
Zastopniki petih levičarskih organizacij: Splošne delavske »veze, Zveza za človeške pravice, ra-dihalne stranke, sooiaHetiine *n komunistične stranke, »o v znak protesta proti volitvam, ki jih ie predlagala francoska vlada generala De Gaulla, izdali spomenico, v kateri trdijo, da je v predloženem votivnem sistemu število volivcev, ki je potrebno, da izvoli ja poslanca, v raznih francoskih pokrajinah različno.
JUGOSLAVIJA
Za sestavo vlade narodne
koncentracije...’
Beograjski dopisnik poročevalske agencije •■Reuter* poroča, da so štiri opot/icijske stranke za bližnje parlamentarne volitve sklenile predložiti svoje kandidate. Gre za demokrate pod vodstvom, bivšega ministrskega podpredsednika v TitoVi vladi Milana Grola, za radikale, socialiste in skupino zemljoradnišlee srbske stranke, katere voditelj je Wvži jugoslovanski minister v Londonu Milan Gavrilovli. Pričakujejo, da bodo imenovane stranke v najbližjem času zaprosile »a dovoljenje javnega udejstvovanja in zahtevale sestavo vlade narodne koncentracije na široki podlagi »a izvedbo volitev in nekaterih sprememb v državni upravi. Ce jim bo dovoljeno udeležiti se volitev, bodo vse štiri opozicijske stranke izbrale in postavile za skupne kandidate najvplivnejše osebnosti v vsakem volilnem okrožju, m brez ozira na njihovo politično pripadnost.
kor jih Je bilo zaposlenih pred vojno in da je treba odstraniti nevarnost, da bi se ponovili Incidenti zaradi brezposelnosti, ki so se pojavili Oib demobilizaciji koncem prve sve. tovne vojne.
Predsednik Edward j« podčrtaj, da so delavne moči nujno potrebne za rešitev vseh vprašanj, ki as tičejo povojne obnove. Dejal je, da treba odločno odstraniti težave, ki nastajajo zaradi odklonitve velikega števila mož in žen, da bi «e vrnili na svoja prejšnja mesta, kjer so bili zaposleni pred vojno iz razloga, ker so pogoji tistih služb slabši od onih, kjer so bili zaposleni med vojno.
Izbojšati je treba pogoj« raznih služb, da bodo podjetja pritegnila delavce, ki bodo premeščeni is vojne industrije v civilno. Edward je poudarjal važnoet sodelovanja med organizacijami delavcev ln delodajalci Dodal je, da morajo delavski sindikati pregledati in modernizirati njihove organizacije. Podržavljanje premogovne industrije je o-značli kot napredek aa socializacijo, ki »e bo od rial pri bodoči organizaciji ln delavnosti drugih indu. strij.
Napraviti bo treba nove načrte za industrijo in m čim večjo proizvodnjo. Vlada mora vedno gledati na to, da prehiti spremembe, ki so v zvezi z napredkom Industrije. Ed-ward je tudi izjavil, da je Izum a* tomske bombe popolnoma spremenil načelo ravnovesja sil in da je angleška zunanja politika zaradi tega postala ničeva In varljiva. »Tre, ba nam je spremembe in kongres mora preučiti, kakšne posledice bd lahko imela za sindikalno gibanje, za vprašanj« ohranitve mednarodne varnosti in za vprašanje sredstev, ki morejo zagotovlci mir.*
Laski o demokratičnem
Prof. HaroM Laski, je govoril o nalogah lastne vlade, o svobodi Indije ln o »osvoboditvi španskega ljudstva in fašistične ječe.*
Dejal je, da je naloga laburistične vlada, da spremeni politično demokracijo v dejansko socialistično
BOLGARIJA
Vlada Je dovolila opozicijo.,.
Dopisnik lista »Neto Tork Times* San Pope Brevoer poroča, da je vlada bolgarske domovinske fronte odobrila vrsto ukrepov, ki imajo namen omogočiti svobodo volitev in dati opoziciji večjo možnost delovanja.
Breioer dodaja, da so amneslirali nad tristo oseb, ki eo jih obsodila ljudska sodišča, nad štiristo osebam pa so kazen znižali. Najvažnejši ukrepi, ki jih Je izglasovala vlada na svoji seji so:	dovoljenje, da
smejo poslati štiri opozicijske skupine zakonito priznane stranke, da smejo te stranke izdajati liste in vršiti volilno propagando.
Moskovski radio je objavil izjavo bolgarskega mtnlatra za informacije Dima VOzasova, da bo voditeljem bolgarskih političnih strank dovoljeno izdajati lastni strankarski dnevnik. Prva, ki bosta izkoristila to dovoljenje, ki pomeni začetni korak k tiskovni svobodi, sta zastopnika agrarne stranke, bivši minister brez Ustnice Nikola Petrov in bivši minister za eooial-ne zadeve Grigor Kezmedizev.
Vzpostavitev sončnega časa
Rim, 12. septembra «Ansa» sporoča, da bo 15. septembra o polnoči vzpostavljen sončni čas.
Cesarshe loraarice 11
Oh predaji v Manili so japonski odposlanci potrdili domneve ameriškega mornariškega ministrstva o izgubah japonske mornarice: da je bila ob koncu vojne japonska mornarica le skoro dobesedno vsa potopljena.
Od dvanajstih bojnih ladij je ostala samo še telko poškodovana eNagato». Izmed 21 letalonosilk so ostale še 4 ruševine. Štiri križarke (izmed 43) so še vedno bile na vodi, vendar zapuščene. Vse, kar je še ostalo od cesarske mornarice, je bilo 26 rušilcev (od 165) in 16 podmornic (od HO).
Atomska bomba torej ne bi imela več dosti opravka z japonsko mornarico.
demokracijo, in sicer kljub opoziciji bogatih, katerih namen je on«, mogočitl laburistične napore.
»Laburistična vlada se bo morala predvsem lotiti težkega in vedno bolj zamotanega problema demobilizacije, nato stanovanjskega vprašanja ter pokojnin, končno pa po časovnem redu, ne pa po važnosti, vprašanja indijske samovlade in svobode.
Podpreti moramo Grčijo pri njenih naporih da doseže svobodo, odgovarjajočo načelom reda in demo. hracije, y kateri n« bo grožnje z diktaturo ne z levice in ne z desnice. Doseči moramo, da n« bo ostala naša dvajsetletna pogodba s Sovjetsko zvezo le kos papirja, marveč da se bo spremenila v živi jensko resničnost H» vir medsebojnega razumevanja. Dve prejšnji laburistični vladi sta propadli s svojimi na. črti predvsem zato, ker sta raje gledali, da bi sl pridobili naklonjenost svojih nasprotnikov kakor pa da bi prisluhnili navdušenju svojih pristašev. Val ukrepi, ki sta Jih izvedli, so biti polovični. Zdaj Je napočil za laburistično stranko odločilni trenutek: ali bo uspela pokazati narodom, da so demokratska načela uresničljiva v socializmu, ali pa ae bo morala umakniti ljudem, ki so pripravljeni izvršiti kak drug poskus, ki nasprotuje načelom demokracije.
Doba kapitalizma nahaja; dolžnost Imamo, da pričnemo s to vlado v Veliki Brltanji dobo demokratičnega socializma.
BESEDE
Atomska bomba
Iz londonskega „Timesa"
Atomska bomba pomeni zaključek revolucije, ki Jo je začela prva svetovna vojna 1. 1914.
Predvsem je atomska bomba s tem, da je zbrisala dve japonski mesti, zbrisala tudi razliko med civilnim prebivalstvom in vojaškimi objekti kot cilji napadov. Koliko ljudi v Ameriki in Evropi ae že danes spominja zahteve, katero je prvih dneh vojne, vlada Združenih držav naslovila na vse bojujoče se sile v Evropi, noj bombardirajo samo strogo vojaške cilje?
Nadalje je atomska bomba potisnila v ozadje prav gotovo vsa druga orožja modeme vojne — tanke, vojne ladje, topove, puške in izvei-bane vojske — in Jih poslala ▼ muzej, kamor so ista prej poslala starejše vrste orožja — meče, sablje in kopja Ce pogledamo is gospodarskega stališča, bi vojna z atomskimi bombami bila sorazmerno cenena vojna. Stroški poskusov pri iznajdbi atomske bombe, petsto milijonov dolarjev, so malo v primeri celotnimi vojnimi izdatki ali pa z izgubami, ki Jih utrpi gospodarstvo v dobah miru zaradi brezposelnosti. To odgovarja približno vrednosti neizkoriščenih odpadkov v Veliki Britaniji pred vojno. Vrednost neizkoriščenih odpadkov v Združenih državah pa je še mnogo večja Atomska bomba je dvignila proti vsemu pričakovanju ceno miru na tako višino, da je vredno poskusiti vse, da ga dosežemo. Pred nekaj meseci smo izjavili v poročilu liberalne stranke, kjer smo obravnavali sklepe konference v Dumbar-ton Oaksu: »Nekdanje ln današnje vojne so bolezni različne vrsta Lahkomiselno je reči, da ae moramo zaradi dejstva, da so vojne bile v preteklosti, sprijazniti s tem, da Jih bomo imeli tudi v bodoča To pomeni prav toliko kot reči, ker smo dozdaj trpeli zaradi mraza, se bomo v bodoče morali sprijazniti s kugo ali kolero. Mir sl moremo pridobiti kot katero koli drugo stvar, samo čt smo pripravljeni plačati njegovo ceno. Trajni mir Je danes več vreden kot kdaj koli prej, ker je izbira, katera za nas pomeni vojna, toliko bolj strašna, Mi se moramo za vsako ceno rešiti vojne in sc osvoboditi strahu pred njo, ker Je to njen glavni vzrok*. To Je bilo jasno dalekovidnim ljudem še pred Hlrošimo. Toliko manj more to hiti problem za kogar koli danes. Vse starokopitno govoričenje o vztrajanju vsakega naroda na svojih suverenih pravicah in na pravici dokončno odločati sam o svoji usedi v stvari vojne ali miru, Je zastarela stvar.
Odločitev, da uporabijo atomsko bombo proti Japonski, je j edvoinno pospešila konec sedanje vojne ln tako rešila številna življenja v Burmi, na Kitajskem in drugod. Proti tem življenjem stoji manjše število izgubljenih življenj na Japonskem. Končno opravičilo uporabe atomske bombe pa ni v tem. Mn> go važneje Je, v koliko Je uspelo pokazati človeštvu nevarnost, katera mu grozi, če bo dovolilo, da se vojna ponovi. Ta odločitev nas Je prisilila, da zbrišemo vojno s sveta. Tega ne moremo doseči, če samo zmanjšamo priliko za spore, ukrenemo vse potrebno za zvečanje gospodarske blaginje in gospodarskega sodelovanja. Takšni ukrepi so zaželeni sami po sebi, toda ničesar ne prispevajo k našemu končnemu cilju.
Prav tako pa ne moremo prepre Biti vojne s popolnoma negativnimi ukrepi, s tem da se JI odrečemo ali Jo prepovemo. Naš uspeh je odvisen od tega, če bomo našli kakšen pozitiven način za reševanje sporov med narodi namesto današnje vojna Ta rešitev mora obsegati ves svet; noben narod se ne more zadovoljiti s tem, da doseže mir v svojem predelu ln zanemarja ureditev tega vprašanja v drugih delih sveta. Edina rešitev more biti prisilno razsojanje vseh sporov pred nepristranskim razsodiščem, ki mora biti pristojno za razsojah Je vseh sporov med narodi in katerega odločitve izvršuje mednarodna oborožena sila, kateri ni nihče kos. Samo tako lahko Združimo svetovni mir s svobodo in samoodločbo narodov.
Dejstvo, da Je skrivnost atomsae bombe kot sredstva za izvedbo takšne sile last majhnega števila Američanov in Angležev, daje človeštvu še kratek oddih, ko se javno mnenja po vsem svetu še lahko seznani z novim položajem. Toda to je samo zelo kratek odmor. Tajnost ne bo dolgo ostala več tajnost Tisti, katerim je trenotno poverjena skrb za človeštvo — če hočejo biti vestni vršilci svojih dolžnosti — so odgovorni poskrbeti, da ne bo mogoče nikdar več uporabiti tajnega orožja v tej obliki kot se je zgodilo v primeru Hirošlme in Nagasakija.
Sir W. H. BEVERIDOE vodja angleške tlberalne stranke
Učinek atomske bombe Tržaška /fr o n/Ir a G or iška kronika
v Hirošimi in Nagasakiju
Vorocilo ameriškega nouinarja
Por:<5ita o učinku atomskh bomb, kateri sta padli na japonski mesti Hiroiima in Nagasaki, so še vedno v ospredju zanimanja svetovnega javnega mnenja. Nekaterim so postala ta poročila neprijetna, ker pomenijo jasen znak, da se Je s tem tudi razmerje oboroženih sil na svetu nagnilo 6e v znatnejši meri na stran demokratičnih sil, čeprav so upali, da bodo uspeli propadli nacistični totalitarizem nadomestiti s svojim še hujšim totalitarizmom. V zadnjem času pa postajajo nervozni, ker vidijo, kako se Jim njihovi, na zaupanje v silo zgrajen! načrti rušijo ter bodo prej ali slej prisiljeni odstopiti od svojih totalitarističnih stremljenj.
Dopisnik lista «New York Times* Javlja iz Nagasakija, da se Je pri svojem obisku v Nagasakiju in Hirošimi prepričal, kako strašno uničenje Je povzročila atomska bomba. Japonci sicer skušajo pretirati in izmaličiti njen učinek, ker hočejo na ta način vzbuditi v svetovnem javnem mnenju simpatije za svojo stvar in zatemniti spomin na svoja grozodejstva, ki so Jth v zadnjih desetih letih s takšno nepopisno hladnokrvnostjo izvrševali.
Tako Je n. pr. policijski ravnatelj v Nagasakiju zelo pretirane opisoval uničenje cerkva, Sol, bol. nlšnlc ta klinik, ni pa niti z besedico omenil uničenja velikih tovarn Mltaubl, ki so stale v središču področja, kjer je padla bomba. Dalje trdi, da še danes umira po 18.000 ranjencev dnevno. Dopisnik pa mifll, da je to število pretirano, ker po njegovih podatkih umrljivost »daj ni večja od 10-20 oseb dnevno.
Uničenje v Nagasakiju je mnogo manjše kot v Hirošimi. Učinek je bil manjši zaradi hribov, ki v loku obdajajo mesto. Mnogo večjo silo bombe v Nagasakiju je mogoča ugotoviti pri pogledu na kraj, kjer je bomba eksplodirala, kar so poslopja tu mnogo bolj izra/vnana z zemljo kot v Hirošimi. V Nagasakiju j* po eksploziji nastala popolna praznina in niso ostali na mestu nobeni ostanki zidov. Poslopja je učinek bombe dobesedno odpihnil. V veliki livarni Mltsublil Je ostala velika količina »vitih jeklenih traverz, toda nobene sledi zidov.
Japonski novinarji pravijo, da bo področje, kjer je padla atomska bomba, Še 70 let neuporabno za naselitev. Vendar še danes hodi po uničenem predelu mnogo ljddi brez kakršnih koli vidnih slabih pošledic.
Pri eksploziji atomske bombe j« po poročilu tega dopisnika Izgubilo življenje tudi 8 zavezniških vojnih ujetnikov, ranjenih pa je bilo 38. Očividci pravijo, da je brmba v Nagasakiju eksplodirala dne 9. avgusta približno ob 11 uri. Padala je s padalom ta eksplodirala, ko je prišla na vlllno 300 do 800 metrov. Velika poslopja so izginila iz zemeljskega površja kot da bi bila Iz papirja. Ogenj so videli na mnogih krajih. Številne osebe, ki so bile na cestah, so dobile opekline samo na tistem delu telesa, ki je bil obrnjen proti središču eksplozije, najbolj tanka obleka pa Jih Je obvarovala pred opeklinami. Iz tega izhaja, da opekline ne izvirajo od ognja, temveč so jih povzročili nekakšne vrste žarki. Takšne osebe so pozneje dobile hudo vročino, ki Je bila posledica zmanjšanja števila belih krvnih telesc v krvi. Nekatere osebe, ki so dobile hude opeklin« na glavi, rokah ali nogah, bodo po vsej verjetnosti okrevale.
Jasno je, da Orožje takšne sile V2buja strah pred odgovornostjo za njegovo uporabo celo v mislih tistih, ki z njim razpolagajo, kaj šele pri tistih, ki so računali na vojaško šibkost in izčrpanost demokratičnih »11 pri uveljavljanju svojih totalitarističnih stremljenj.
Tržaško borzo
bodo v kratkem odprli
Tržaško borzo bodo v kratkem odprli. V teku je prošnja za snižanje 25% takse na promet, ki jo je postavil fašistični režim, na 3%.
Dopisniki VZN so danes obvestili s finančnega oddelka Zavezniške vojaške uprave, da Je vprašanje borze po dolgem odlašanju prišlo končno do rešitve. Strokovnjaki oddelka bodo najprej napravili seznam bank in oseb, ki so akreditirane na borzi. Poleg tega so v toku preiskave za prečiščenje sistema, ki Je sedaj v veljavi.
Med osebami so odstranili z borze advokata Uga Trevisinia, bivšega predsednika nadzornega sveta kompenzacijskega urada v Trstu. Nadomestil ga Je advokat Guido Sadan, ki so ga nedavno imenovali za izrednega komisarja tržaške hranilnice. V sestav sveta za tržaško menjalnico so imenovani naslednji gospodje: Arrigo Oolla-marini Blsogni, predsednik dr. Ettore Fonda, podpredsednik, dr. Giorglo Rizzardl, član.
Dopisniku VZN so ob tej priliki prikazali tudi stalen dvig vlog v tržaških bankah, kar kaže porast zaupanja v normalizacijo in upravo tega predeta.
DROBTINE
Znam.nhte dragocenosti, katere poznamo pod imenom 4Dragulji whrttember&ke krone*, so odkrili častniki francoske vojske, ko so Iskali vojne aločlnce. Vrednost dragocenosti, med katerimi Je predvsem krasna zlata krona, okražena s pravilno brušenimi dragimi kamni, diamantna tiara, diamantna ogrlica, zapestnica, uhani ta žezlo iz ebenovine in zlata, cenijo na ved milijonov zlatih frankov. Nakit je fcii svoječasno lastnina wilrt-temberšklli vojvod.
Polkovnik i C. Bovmaa pri jugoslovanskih, četah
PmL &'e ’ ^ mm
Polkovnik Alfred C. Bouiman, vitji častnik za civilno upravo, je bil povabljen od Metane zavezniško-jugoslovanske gospodarske komisije na obisk v Opatijo, kjer je pritel v stik z
jugoslovansko vojsko.
©FORT
Sovjetski lahkoatleti
v Ljubljani
Pretekli petek Je prispelo z letalom v Ljubljano" zastopstvo sovjetskih športnikov, in sicer 4 za discipline v lahkoatletikl ta 2 plavajo*. V čast športnikom — gostom je bil prirejen na Stadionu velik lahkoatletski miting, na katerem ao pokazali svoje sposobnosti tudi sovjetski gostje.
Pred začetkom tekmovanja sta sovjetska gosta pozdravita v imenu slovenskih tahkoatlstov sprinter Račič ta skakalka Vrhovčava in jim izročita ovetje.
Tehnični remdtati so naslednji;
Znana zprinterka BsSenova je tekla 100 m v Času 12A sekunde ta je pustila vse ljubljanske tekmovalke daleč za seboj.
Znana rekorderka Dumbadste je zalučalo disk 47.78 m dolet.
Srednjeprogai Pugačtvski je 800 tn pretekel v času 1:08.1.
Kontno je Četrti sovjetski gost Osolin, skakaleo s palico skotil v vitino 9.80 m, kar je do ,zdaj najboljši doseženi resultat v Ljubljani.
Vsi gostje so prvaki v svojih disciplinah v Sovjetski zvezi.
Ostali rezultati ' ljubljanskih tekmovalcev »o bili naslednji:
Kladivo: 1. Zupančič 32.50; 2. Korče 8180.
Troskok: 1. Nabernik 12.82;	2.
Smolej 11.41.
DaUinU: 1. Podlogar 8.98; 2. Pop 8.78.
t/OO 1. Skušek 53.8; 2. LuSicky MO.
sen m: Novak 2:09.8;; 2. Glonar 2:7.3.
Novi plavalni prvaki Jugoslavija
Pretekli petek, soboto in nedeljo sc V Ljubljani v kopališču Ilirije tekmovali za državno prvenstvo v
Dve leti zapora
zaradi nezakonite poeestl orožja
Glavno sodlščs Zavezniške vojaške uprave je spoznalo zaradi nezakonite posesti strelnega orožja za krivega 40 letnega Matea Ri-baldia, stanujočega Gu&vdiella Scolietto št. 260. in ga obsodilo na 2 leti zapora
Rlbaldi, ki je delavec v ladjedelnicah sv. Marka Je bil obtožen poleg prekršltve razglasa št. 1. Zavezniške vojaške uprave, poglavja 4 ta odd. 16 a, še navalitve na vojaka Zavezniške vojaške policije ki mu je s tem ogrožal njegovo oseb* no varnost. Obtoženec je izjavil, da se čuti krivega. Dejanje je Rlbaldi izvršil tekom demona ta rcij, ki so sledile proslavi zmage ra trga TJn.ita 19. avgusta.
Politična zrelost?
Prt slavnostnem igranju nekaterih narodnih himen je skupina nepremišljenih oseb na zavezniškem avtomobilu začela kričati politična in naciomtt stična gesla. To je dokaz slabe politične vzgoje in razen tega kake. zelo majhno spoštovanje do padlih.
Danes zvečer zadnja vojaška prireditev na Montebellu
Tržačani bodo imeli dane« zadnjič priliko prisostvovati »Search-kUht Tattooju*, na dirkališču Mon-tebello.
Včerajnjl prireditvi Je prisostvovalo okoli 11.000 oseb, med katerimi Je bilo mnogo gledalcev iz vse Julijske krajine, ki so prisostvovali tej edinstveni prireditvi na tem delu Evrope.
Razglas polkovnika Smutsa
Obvestilo
Spodaj navedene osebe, uslužbe-
ne pri raznih ustanovah in upravah, so predložile Komisiji za čiščenje prošnje za zopetni sprejem v službo:
Semprevivo Giuseppe, S. NavT gazlone »Italla*; Zuccheri Nerio, Vooe Glrolamo, A.C.K.G.A.T.
Kdor kolt bi imel zoper gori navedene osebe kakšen ugovor, mora vložiti svoje pripombe v sedmih dneh po objavi tega obvestita na Urad komisije, Trst, Via Nizza št. 16.
Namestitve na srednjih šolali
plavanju, skokih in waterpolu. Udeležili so se ga številni ptavaloi iz vse države, kot posebna točka pa je bil nastop dveh sovjetskih plavalcev. Končni rezultati za dr žavno prvenstvo v plavanju so bili naslednji:
100 m hrbtno-možld: 1. Pelhan Ciril (Slovenija) 1:12.g j 2. Miloeta-vlč Naroj« (Jugoslovanska armi-ja) 1:14.1; 8. Potočnjak Boris (Hr. vatska) 1:16.9.
50 m Prosto ženske:	1. Bear*
Dana (Hrv.) 33.8; 2. Superina Dana (Hrv.) 35.8;	8. Tarasov Na-
talija (Cm* gora) 27.5.
400 m prosto - moški: 1. Vidovič Branko (Hrv.) 5:26.1; 2. Gazzarl Tonko (JA) 8:36.2; 3. Struoelj Anton (Hrv.) 5:86.4.
100 m hrbtno - Zenske: 1. Bear* Dana (Hrv.) 1:30.4;	2. Ciganovlč
Olga (Hrv.) 1:84; 8. Engl Sarlota (Vojvodina) 1:44.2.
8x100 m mešano • moški:	1.
Slovenija (Pelhan, Cerer, Skaber re) 8:39.4;	2. Jugoslovanska ar-
mlja (Mllostavlč, .Barbieri, Ctat-zarl) 8:45-4.
4X60-ženske: 1. Hrvatska (Superina, Roje, Ciganovlč, Bsara) 2:26.2; 2. Slovenija (Keržan, Martin. Maraidoaek, Grcael) 2:36.2.
100 m prano - moški:	1. Csrsr
Tone (Slov.) 1:18.8; 2. Barbieri Blago (JA) 1:23.8. V tej disciplini je nastopil tud! sovjetski plavale! Meškov Leonid, ki je zmagal brez konkurence v času 1:11.
Drogi gost iz SSSR je plaval solo na 100 m ln dosegel odl čon Cbs 1:00.88.
Skoki - mo*kl 3 ms 1. Prltošek (Slov.) 78-00 ;	2. Janovskl (JA)
67.54.
Watirpolo: 1. Hrvatska (6 te-
kem, 5 zmag) 10 točk; 2. JA (6 tekem, 4 zmage, 1 pora*) 8 točk ta 3. Slovenija (8 tekem, 2 zmagi, 3 poraz!) 4 točki.
Višji šolski nadzornik v Trstu objavlja, po odredbah Zavezniške vojake uprave, sledeča določita za namestitve:
Namestitve v šolah ln učnih zavodih srednjih, klasičnih, znanstvenih, učiteljskih ln tehničnih ter strokovnih šol, so objavili ravna-telji zavodov za šolsko leto 1946-40.
Kdor želi biti nameščen kot su-plent, naj vloži prošnjo kolekovano z 8 lirami na vodstvo zavoda do 12. ure, 22, septembra, z navedbo mesta, kjer želi biti nameščen.
Prošnji morajo biti priloženi sledeči kolekovani dokumenti: overovljen krstni list; overovljena domovnica nravstveno spričevalo ln potrdilo o nekaznovanju; zdravniško spričevalo, kjer mora biti navedeno, da prosilec nima telesnih napak, ki bi mu ovirale opravljanje učiteljskih dolžnosti To spričevalo mora izstaviti pokrajinski ali vojaški zdravnik. Zdravnikov podpis mora biti overovljen. Originalna diploma in spričevalo, s katerim dokazujejo usposobljenost za poučevanje ali pa enakovreden dokument o doktoratu z navedbo klasifikacije; nekolekovano potrdilo, da Je prosilec politično neoporečen. V primeru zakasnitve predložitve te izjave. bo eventuelno imenovanje začasno ln ga bo mogoče preklicati, dokler ne bo predložena izjava; vsi drugi dokumenti, ki služijo za dokaz opravljenega službovanja, kar kor tudi prednostni naslovi, ki bodo določili stopnjo namestitve.
Navesti Je treba bivališče prosilca. Prošnje Je možno predložiti na različnih šolah, v tem primeru se morajo originalni dokumenti priložiti eni prošnji, medtem ko naj se drugim prošnjam predložijo prepisi z navedbo, v kateri šoli so predloženi originalni dokumenti. V primeru, da prosilcu ni mogoče predložiti vseh dokumentov, smejo voditelji zavodov sprejeti tudi, prošnje, čeprav niso popolne. V tem primeru, morajo prosilci dati izjavo, da So v posesti teh dokumentov. V primeru pa, da to ne bi odgovarjalo reznlci, bodo prosilci odpuščeni iz službe ln bodo eventuelno odgovarjali pred oblastmi.
Voditelji zavodov bodo delili prosilca v dve različni skupini: v prvo bodo spadali oni, ki so sposobni po javnih natečajih in usposobljeni, v drugo pa bodo spadali prosilci z diplomo doktorata.
Tisti, ki so diplomirali leta 1940 ali pozneje in ki se zaradi vojaške službe niso mogli udeležiti natečajev ln Izpitov za usposobljenje ter tisti, ki čeprav niso biU v vojaški
službi, a so diplomirali po 18. novembru 1941, bodo enakopravno upoštevani, dokler ne bodo razpisani pivi prihodnji izpiti za usposobljenost z onimi, ki so že usposobljeni in to za vključitev v prvo ali drugo skupino prosilcev za namestitev.
Za sestavo seznama po vrstnem redu bodo prišli vpoštev Izključno sledeči naslovi; zmožnost pridobljena pri javnih natečajih; potrdilo o usposobljenosti; potrdilo o izvrševanju službe v zadnjih šestih letih v državnih ali njim sorodnih sred-nih šolah; druga potrdila o šolah in izobrazbi.
Tisti, ki so bili iz političnih ali lastnih razlogov izključeni od nastavitev v vladnih ter njim sorodnih šolah, imajo pravico na štetje izgubljenih let v svojo službeno dobo, ln sicer v meajh zadnjih šestih let.
Pri enakih pogojih imajo prednost: vojni pohabljenci in vojni invalidi, vojn« sirot«, vojn.1 ranjenci, otroci vojnih invalidov, mater*, neporočene vdove in sestre padlih, ki so vdove ali le samske; tisti, ki so opravljali vojaško službo kot borci, pohabljenci in invalidi i* osvobodilne borbe, sirote in družinski člani padlih v osvobodilni borbi; patrtoti-borci in državljani, ki jih je sovražnik depoctiral izven domačega ozemlja zaradi represalij ali kot talce.
Vrstni red prosilcev mora biti objavljen v seznamu vsakega zavoda vsaj do 10. oktobra. Do 15. oktobra bodo ravnatelji zavodov izvršili Imenovanja po vrstnem redu seznama. 8 predhodnim dovoljenjem ravnateljev, je dovoljeno sprejeti nameetltev samo še na eni, njej »orodni ln zakomtto priznani šoli.
Proti seznamu Je mogoče napraviti pritožbo na šolsko nadzor-nlštvo do 21. otkobra.
Šolsko nadzorništvo bo odločilo o pritožbi do 30. oktobra ta njegova odločitev Je dokončna.
Za učne predmete, ki niso redni predmeti, bodo imenovani prosilci s potrdilom o usposobljenosti in vpisani v poklicni seznam, in sicer za dobo treh let.
Triletne nastavitve i* prejSnjih yet, ki še niso potekle, ostanejo v veljavi.
Učno osebje s tri letnim imenovanjem ni dolžno vložiti novih prošenj.
Pouk verouka bodo opravljale osebe, ki Jih bodo Izbrali ravnatelji v sporazumu s cerkvenimi oblastmi.
Gledališče Verdi. Jutri »večer ob 19.30 bo napovedan koncert pod vodstvom dirigenta Igorja Marko-vitoha.
PREHRANA
Rit, maščobe in sladkor
eSepral* sporoča, da se bo rae-deljevanje riža, maščob in sladkorja, ki s« Je začelo pretekli petek, zaključilo jutri 18. septembra v občini Trst ln v soboto v ostalih občinah tržaška pokrajine.
Pregled nakaznic za težke delavce Ob izdaji novih živilskih nakaznic za težke in najtežje delavce »a dobo od 1. novembra 1945 bo Mestni prehranjevalni urad pregledal vse dosedanje upravlčenoe. Zato poziva vse delodajalce da naj kasneje do 20. t m. predložijo Mestnemu prehranjevalnemu uradu
—	oddelek za dodatke za delavce
—	(Ultoa Proč uren! * It. 1) seznam sprememb, ki so nastale v a postanem osebju. Takšen seznam mora kot običajno vsebovati osebne podatke delavcev, ki so bili uvrščeni v kategorijo težkih ln najtežjih delavcev, pa so lz službe izstopili ali na novo vstopili. V primeru opustitve prijave, bo ustavil izdajanja živilskih nakaznio vsem upra-vičencem dottčne tvrdke.
Ukinitev veljavnosti oblačilnih nakaznic Zaradi ugotovitve količine moških oblačil, katere so prodali veletrgovci na podlagi oblačilnih nakaznio, ki jih je izdal občinski urad, je bilo odločeno, da vse obtač'lne nakaznlče začasno izgube veljavo 20. sept., če jih lastniki do tega časa niso izkoristili. Izkaznice bodo ostale brez veljave, dokler ne bo občinski urad ugotovil količine odgovarjajočega blaga. Obč,n*k| urad pa ho še nadalje »prejemal prošnje za Izdajanje oblačilnih Izkaznic vsem osebam, ki so za to upravičene po določbi Zbornice za. trgovino ta industrijo (vojni ujetniki) interniranci, ki »o se vrnili 1» koncentracijskih taborišč), vendar bo prošnje zadržalo nerešene, dokler ne bo ugotovljena količina blaga, k! je še na razpolago. Vse trgovce ■ tekstilnim blagom) opozarjamo, da smejo izdajati blago na oblačilne nakaznice, ki so izdane na osebe moškega spola, samo do vključno 26. septembra. Do 30, m. bodo vsi trgovci predali občinski uradom vse oblačilne nakaznice, da bodo lahko točno ugotovili zaloge pri posameznih trgovcih.
Krajevna uprava
Okrožni komisar, podpolkovnik Smuts, Je včeraj podpisal razglas, katerim je obvestil 110 tisoč prebivalcev gorlškega okrožja, da bo pričel postavljati upravo čeprav ne bodo sodelovali «lzvestni krog! prebivalstva*, ker so njihovi voditelji odklonili soudeležbo. S tem Je Zavezniška vojaška uprava dokazala svojo trdno odločenost v vprašanju krajevne uprave, v vprašanju, ki je povzročilo velika politična nesoglasja in javne demonstracije, ki so v zadnjih tednih zahtevale odločno intervencijo policije.
Razglas ne pove natančno, kdo so ti voditelji in koga po svojih zatrdilih zastopajo. Po govorjenju civilnih oseb so Narodno osvobodilni odbori, ki Jih vodijo Slovenci, popolnoma odklonili sodelovanje z zavezniškimi oblastmi pri ustanavljanju krajevne uprave. Razglas pripominja, da so bili ti ljudje velikokrat naprošeni, naj predložijo imena kandidatov za upravna mesta. Neki zastopnik Zavezniške vojaške uprave Je dejal, da so slovenski voditelji zatrjevali, da so oni ljudski zastopniki, izvoljeni od ljudstva. V zvezi s tem pravi oglas; «Volitve niso mogle biti svobodne In demokratične, ker so bili izvoljeni samo nekateri ljudje, dočim niso bili izvoljeni zastopniki drugih slojev prebivalstva, V vojni ali v režimu vojaške uprave — kakršna ;|e sedaj tukaj — niso možne svobodne volitve. Možno pa Je izbrati zastopnike ljudstva na različne načine in Zavezniška vojaška uprava Jih skuša sedaj na ta način najti.
Goriški tednik «11 Lunedl* Je danes objavil celotno besedilo razglasa ln Imena vseh onih ljudi, samih Italijanov, ki so bili že imenovami. Vsi so predsedniki občin, razen enega, ki Je okrožni predsednik. Dva od imenovanih sta komunista, eden Je socialist, eden pripada k stranki akcije, trije pa ne pripadajo nlkaki stranki. Komunistična strahka je sporočila, da, se razen dveh imenovanih članov ne bo več udeležila krajevn* uprave, utemeljujoč to svoj ukrep z dejstvom, da Je slovenska skupina komunistična ln ker je komunizem mednaroden, člani njene stranke ne motejo voditi drugačne politike, kakor njihovi bratje.
Razglas znova ponavlja, da je Zavezniška vojaška uprava pripravljena. sprejeti v upravo zastopnike
širokih slojev prebivalstva ter izraža upanje, da bo .prebivalstvo še
enkrat premislilo sklep svojih voditeljev* ln da se tem skupinam, katerim fašizem toliko let ni dopuščal njihovih zastopstev, ne bo zdaj zgodilo isto zaradi njihovih voditeljev.
Razglas tudi pravi, da bodo v nekaterih področjih, kjer je prebi valstvo skoraj vse slovensko, upravljali \upravo zavezniški častniki.
Neki dopisnik VZN, ki Je govoril s tamkajšnjimi ljudmi, Je Izvedel, da se maloštevilni Italijani v teh krajih ne upajo prevzeti mest v krajevni upravi. V vsej pokrajini je okoli 60% slovenskega prebivalstva ln ni mogoče reč.l, ko^ko teh ljudi predstavljajo disidentski vo-
povedati svojega stališča o tem vprašanju. Neka politična osebnost je izjavila, da čakajo na sklepe mirovne konference o Julijski krajini in da pred temi sklepi nočejo povedati svojega mišlenja.
Imenovanje članov sosveta
v področju gorlškega okrožja
Sklicujoč se na splošno odredbo št. 11, je guverner področja imenoval za člane sosveta v področju gorlškega okrožja naslednje gospode:	za predsednika De Braunl-
»erja Gulda, trgovca v Gorici, in člane Angela Culota, odvetnika v Gorici; Corubola Carla iz Koprive; De Lorenza Angela lz Krmina; Danelona Franeesca, zdravnika v Gorici; Fomaalna Pia, odvetnika v Gorici; Gagglollja Marina, železničarja iz Gorice; Me-linza Antonija, zavarovalnega uradnika v Gradišču; Faulettla Piera, dijaka iz Gorice; Poterzla Lulgla, uradnika trgovske zbornice v Gorici; Pocar Giovannlja, zagovornika v Krminu; Puls Gulda, dijaka iz Gorice; Quaina Maria iz Gorice; Stecchlna Giovannlja, od vetnika v Gorici; Testa Glrolama, ga tajnika v občni Berginj.
Nadalje so bili imenovani: Mianl Rodolfo za predsednika občine Fara; Gerln Napoleon za predsednika občine Krmln; Baali Vera za občinsko tajnico v občini Kobarid tn Filipič Francesco, za občinske' ga tajnika v obinl Berginj.
Opozorilo
Zveza primorskih partizanov sporoča vsemu prebivalstvu, da hodijo po mestu neznana osebe, ki se predstavljajo kot (partizani* ln kakor policija partizanov pobira denar za Zvezo.
Zveza prosi ,da vso takšne osebe prizadeti takoj prijavijo oblastem, ker ni ona za takšne posle pooblastila nikogar.
ditelji, ker mnogi Slovertcl nočejo
»poraziuinu S ivvvuiuu vi/raouu'., I# I	I v »
Nastavitve v strokovnih tečajih ■ KuOf OOlUSUIt bo izvršilo neposredno šolsko nadzorništvo	I
ta napreduje!
Vpisovanje v slovenske šole
Vpisovanje v slovenske osnovne šole bo v Gorici ln na deželi dneh od 17. do 22. septembra od 10. do 12. ure dopoldne in od 16. do 18. ure popoldne. Vpisovanje bo v poslopjih šol, kjer pa so. ta razru šena na občini ali v prostorih, ki jih bodo za to določili. V Gorici bo vpisovanje v osnovne šole v ulici Leopardi in ulici Cappella.
Vpisovanje v slovenske srednje šole v gorici bo v dnevih med 10. in 15. septembrom od 10. do 12. ure dopoldne ln 16. do 18. ure popoldne v prostorih učiteljišča na Corsu Verdi.
“Granovit rumianca,,
«Granovit rumianca* lahko rabi mo za razkuževanje žita z uspehom — kot ga imamo pri uporabi navadnega bakrenega prahu ter drugih bakrenih sestavin — proti sneti in raznim boleznim, ki okužujejo žitno zrnje.
»Granovit Rumianca* J« prašnat! proizvod, ki ga uporabljamo izključno na suho. Uporabimo ga lahko že mnogo Časa pred setvijo in to brez vsakršnih neprijetnih po-sledlc.
Za vsak stot semena vzamemo 200-250 gramov prahu vse Je treba večkrat premešati, da se prah sorazmerno porazdeli. Z uspehom u-porabljamo zato posebne plnje za razkuževanje na suho ali pa razsu-je-mo žito na enakomerna suha tla ln ga večkrat skrbno premešano s lopato.
Med uporabljanjem Granovita
moramo paziti, <1* g* na vdihujemo, treba je biti previden kot pri uporabi drugih bakrenih prahov.
PREHRANA
Delitev stra. »Sepral* javlja, da bodo danes razdeljevali sir na odrazek št. 5 nove živilske nakaznic«. Vsaka oseba dobi 100 gr, cena je 186 lir za kg.
Dovoljenja za uporabo vozil
Goriško združenj* avtoprevoznikov »poroča, da morajo biti dovoljenja za promet z vozili (Permlt) po nalogu Zavežnlške vojaške u-prave nameščena vidno na začČit- | nem oknu pred vozačem. Dalje o-pozarjamo vse avtoprevoznike, ki uporabljajo vozove z večjo koristno nosilnostjo kot 10 ton. da morajo vsako vožnjo s svojim vozilom dvigniti pri tukajšnjem združenju rumeno spremnico, da Je lahko kadar koli na prvi poziv pokažejo prometni poUoljl. Po vrnitvi z vožnje morajo pravočasno vrniti spremni-oo tukajšnjem združenju.
Gorivo in mazilo za poljedelske traktorje
Zbomioa za trgovino in industrijo sporoča, da Je prišlo nakazilo goriva in mazila za mesec september. Zato so vabljeni vsi prizadeti, ki potrebujejo gorivo in mazilo, da se nemudoma javijo Pokrajinskem inšpektoratu za poljedlstvo, kjer bodo dobili nakazila.
i
OBJAVA
VSe, ki so vložil i protin jo za vstop v Policijski zbor Zavezniške vojaške uprave za Julijsko krajino (ne pridejo v poštev bivši pripadniki kvesture, finančne etraže ln ka-rabinerjl), vabimo, da pridejo V 1 justlžno palačo, trg Ulplano, št. 1, soba št. 96 po naslednjem redu | od začetnice:
A	do	D	v	torek	11.	sept.
E	do	L	v	sredo	12.	sept.
M	do	R	v	četrtek 13.	sept.
S	do	Z	v	petek	14.	sept.
vedno med 14.80. in 19. uro.
RADIJSKI SPORED
Sredo, 12. septembra 19 poročila v angleščini B.B.C.; 19.15 obvestita svojcem.; 19.30 glasba na ploščah; 20 poročila v j slovenščini; 20.15 poročita v italijanščini; 20.30 Glebov; Zadnje srečanj«. Enodejanka; 21 simfonični koncert; 22 pestra glasba;
23	vesti v italijanščini; 23.10 vesti! v slovenščini; 23.20 pisana glasba;
24	zaključek.
DIREKTOR
poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik. Trst Glavni urednik! PRIMOŽ B BRDNIK
MALI OGLASI
ttrika tn moško kolo ter dober (
radio prodam. Foecolo 31, vrata 15.
12311 Q j
V “Centru za obvestila,, Piazza delta Borsa št. 8 dobite te publikacije v slovenščini:
- S. V. BcnAt: »Amerika*, cena 10 lir. (Kratka In r .« nimivo pisana zgodovina Združenih ameriških držav).
»Ameriške znanstvene zanimivosti*, cena 10 Ur. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki), «1989-1944», cena 8 lir. (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi slikami).
Jltrs-J&fc
Idealna krema *® Vtro In prljatno britje bres uporab« vod« čopiča
SHERWOOD ANDERSON
5.
SESTRA SMRT
Don Je spet ponovil:
«Ne boš tega storil.*
«KaJ ne bom storil?*
«Ne boš posekal onih dreves.*
Na to ni oč« niti odgovoril: samo obrnil se je, ter nadaljeval pot pro-tl pristavam. Sonce je »e sijalo v svoji polni moči. Hrasta sta žarela proti gričevju kot dve grmadi.
Bile so prve popoldanske ure. Mlada moža. ki Sta delala na farmi, sta živela v neki majhni hišici za pristavo. Eden Izmed njih, s presekano ustnico, je bil oženjen; drugi, lep ln resen mladenič, Je bil pri njemu na hrani. Ko sta končala obed, sta odšla na pristavo. Bill so prvi dnevi Jesenske žetve in oba sta ita na oddaljena polja.
Oče se J» kmalu vrnil lz pristave z dvema delavcema. Nosila sta sekiro in dolgo žago.
«Posekali bomo tista dva hrasta.* Jz besed Je »veneta kruta ln gluha odločitev. *>»'■"*»?«**	1
V tistem trenotku Je njegova žena, mati njegovih otrok... Oh, nihče
izmed otrok ne ve, koliko takih trenotkov je morala prestati In pretrpeti. Poročila je Johna Greya. John Grey Je bil njen mož.
«Ce boš storil to...» Je vzkliknil mrzlo Don.
»Poslušajte mei Posekajte hrasta.# Je ukazal John delavcema. Tisti, ki Je imel presekano ustnico, se je nasmehnil; nasmeh, ki Je bil podoben riganju oslička.
«Ne», Je prosila Louise Grej, A tokrat se ni obrnita do moža, temveč do Dona, kateremu je položila roko na farno: «Ne, Don.»
«Ne, ne smeš mu oporekati. N« oporekati mojemu možu.»
Kako naj bi Sl vse to razlagata štirinajst letna deklica Mary? Dosti časa j« potrebno, da se razumejo življenske zadeve. Sele počaal pron'caj0 V razum. Mary je »tata pri Tedu, na čigar mladem in bledem obrazu Je bilo rasvldetl čudno napetost. Smrt mu Je stala ob strani. Vedno! Vedno!
«Ne5tetokrat sem trpela. Na ta
način se Je mož, katerega sem poročita, vzpel v življenju. Nlkdo ga ni mogel ustaviti, Jaz sem ga poročila, On Je oče mojih otrok.«
»To je bolj moja zadeva kot tvoja, Don, edn moj.«
»Me ženske, se maramo vedno prilagoditi možu.«
Zena Je, ki dela za svojo stvar, za družino, ki sl Jo je ustvarila. Sin tega ni razumel. Spustil Je roko lz materine roke. Louise Grey Je bita mlajša pd moža; medtem ko se Je John Grey bližal šestdesetim, se j* bližata ona petdesetim letom. V tistem trenotku pa je izglodala bolj Šibka ln mnogo nežnejša. Nekaj Je Imela v svojfem nastopu... Končno Je vendar nekaj Imela v svoji krvi? Mogočo je tedaj, deklt-oa Mary težko razumeta. V tej dobi je zanjo obstojal edini moški: njen brat Ted. Pozneje se Je mnogokrat spomnita na Izraz njegovega obraza; čuden resen izraz, skoraj starikav na mladem obrazu. Zlovoljen Izraz, kakor da bi ob pobledu na očeta ln na brata rekel samemu eebl;
»Dbro, dobro, Bomo videli. Le borite se med seboj. Vem, da ne bom dolgo živel; a dokler živim, bom skušal kaj ukreniti in kaj predstavljati.*
»Mogoče'Je bil tedaj premlad, da
bi vse to premišljeval«, Je pozneje preudarita Mary.»
Don ee je približal očetu;
«Ce boš to napravil, oče...«
»Ce bom to storil?«
»Sel bom od hiše ln nikoli več me ne boš videl.«
«Dobro Je. Pojdi člmprejl«
Ne da bi se še nadalje ukvarjal z njim, Je nadzoroval delavce, ki so takrat začeli z žaganjem hrastov. Mož, s presekano ustnico se je neprestano smejal s svojim nasmehom, podobnem riganju oslička.
»Nehaj!« Je ukazal ostro John Grey. Nasmeh J* takoj prenehal. Don je odšel proti pristavam. Pri prvi se Je ustavil. Mati, ki Je poble-dela, je odšla v hišo.
Za tem se Je Don vrnil proti domu ln prehitel otroka, ne da bi jih pogledal; toda ni šel čez hišni prag. Oče se ni zmenil več zanj. Neodločen je Don krenil po stezi, katera Je zavita okrog hiše ter končala na glavni cesti. Glavna cesta se Je vila več kilometrov daleč v dolino nato se je ob ovinku vzpela na hrib, kjer se Je razprostiralo
mesto.	\
\	•	* *
Zgodilo	se	Je	tako, da	je	samo
M8ry videla	starejšega sina,	ko	se
Je vrnil domov. Potekli so trije ali štirlje dnevi velikega napetja. Mo-
goče sta bila vso dobo mati ln sin v stikih. V hiši so hnell telefon. Oče je preživel svoje dneve na polju in pri obedu Je le redko kdaj spregovoril besedo.
Mary je bila na pristavi, ko s« je vrnil Don. Ko sta se srečata ln sin je bilo kaj čudno snidenje.
Sin se je plaho predstavil (Mary( tega ni mogla nikdar pozabiti) in v žadregl. Oče Je prihajal lz konjar-nice, kjer je dajal krmo vprežnim konjem. Nihče ni opazil Mary. Avto-mobil Je stal pred pristavo in Mary je tiho sedla na sprednji sedež: držala Je roke na vodilu in oponašata veznika.
«Si tu?» je vprašal oče.
»Tu sem«, je odgovoril sin. «Vrnll sem se.»
«Res», ter dodal »žanjejo žito.«
Napravil Je neki) korakov proti vratom pristave ter se ustavil: «V kratkem bo vse tvoje« je dodal, «tedaj boš lahko tl gospodar,«
Oba dva sta *« oddaljita: oče proti 'oddaljenemu polju, sin proti hiši. Mary Je bila prepričana, da nista spregovorila nič drugega.
Kaj Je hotel s tem povedati? «Vse to bo tvoje ln tedaj boš tl gospodar?« to Je bilo preveč za deklico. Spoznanje prihaja počasi, počasi z leti: in počasi šele razumemo smisel besed. «Tudl ti boš jutri na nad-
zorovalnem mestu. Tudi zate bo neobhodno potrebno držati oblast ^ vsemi.«
To je hotel povedati. «Taki možje kot smo mi, se ne smejo Izgubiti v sentimentalizmu. Obstojajo možje, ki ukazujejo in možje, ki bodo ubogali, kadar pride tvoja ura «Obstoja neka vrsta smrti tudi za žive.«
«NekaJ mora umreti v naši notranjosti da dosežemo oblast in moč-’' Ree Je; ra«lWne smrti imam0' Ena Je bila te Dona Greya, druga za mladega T«da.
Mary Je t*®11 dan odšla s pristave. Hotela J« Pobegniti v prosto svetlo luč gorečega dneva. Ni ra** mlšljata dalje o tem, kar se J* dogodilo. Večkrat j« pred Tedov« smrtjo govorila o dveh dre vesli1' Nekega mračnega dne sta šla k što rom» ter sta položila nanje rok«-čoka »ta bila mrzla.
Ted je vztrajal pri svojem nju ter trdil, da lahko samo m«" šklm odrežejo roks ln noge; Mo” mu Je nasprotovala. Skupaj -sta d«' lata vse, kar so Tedu propoveda*1, a nihče jima tega ni več očital, vf to pozneje je deček umri; nenad" na Je izdihnil neke noči v svoji r stelji.
»Konec)