Leto 1897.
cor>
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XL. — Izdan in razposlan dne 4. maja 1897.
Vsebina: St. 111. Ukaz, s katerim se izdajejo izvršitvena določila k zakonu z dne 6. julija 1890.1. o zajmih, ki se vzprejmejo zastran zboljšave sveta ali tal (melijoracijskih zajmih).
lil.
Ukaz ministrstev za poljedelstvo, notranje stvari, pravosodje in finance z dne 20. aprila 1897.1.,
s katerim se izdajejo izvršitvena določila k zakonu z dne 6. julija 1896.1. (drž. zak. št. 144) o zajmih, ki se vzprejmejo zastran zboljšave sveta ali tal (melijoracijskih zajmih).
P« zmislu 2., točke 7. in 8.. §. 3., odstavka 1. in §. 4. v zakonu z dne 6. julija 1890. I. o zajmih, ki se vzprejmejo zastran zboljšave sveta ali tal (rae-iijoracijskili zajmih), se izdajejo nastopna ukazila:
A. K §. 2., torki 7. zakona.
§. 1. Največa izmera upravnega prispevka se ustanavlja z i/4 odstotkom vsakikrat še nepoplačane glavnice zajma. Pri zajmih nad 50.000 gl. se pak del zajma, presegajoč ta znesek, ne vpošteva za odmero upravnega prispevka.
Na vkupni znesek, ki ga je potemtakem dati, dokler traja rentna dolžnost do upravnih prispevkov, se je sicer ozirati ob presoji razmerja med koristjo, ki se pričakuje iz melioracijske podjetbe, in med stroški, ki se porabijo v to (§. 2., točka 2. zakona), vendar ga ni vpoštevati med stroške, kateri določajo |m §. 2., točki 3. zakona največo pripustno mero zajma.
IV E §. 2., točki 8. zakona.
§. 2. Varščina za kake pravdne in izvršilne stroške ne sme pri zajmih do vštetih 10.000 gl. presegati 10 °/0, pri viših zajmih ne 5°/0 tiste vrste, katera vstreza trojnemu znesku melijoracijske rente, ki jo je dati na leto, če se prišteje ves zajem in ko nastopi popolna (ne po zmislu §. 2., točke 5., odstavku 4. v zakonu omejena) rentna dolžnost.
C. K §. 3. zakona.
§. 3. Gledč pristojnosti za vgotovitev koristnosti melijoracijske podjetbe, gledč stroškov, potrebnih za nje izvedbo in eventualno gledč vrednostnega prirastka, ki ga je pričakovati po podjetbi (§. 3., odstavek 1. zakona), je merodajna naredita §. 9., odstavka 2. v zakonu tudi tedaj, kadar bi za izvršbo podjetbe ne bilo potreba oblastvenega dovolila po zmislu zakonov o pravicah do vode.
g. 4. Na to vgotovitev mereče postopanje se uvaja po zaprosilu prositelja zajma.
On mora priložiti svoji prošnji vsa tista pomagala, ki so potrebna v presojo prašanj, katera je po §. 3., odstavku 1. zakona odločiti po upravnem potu. Zlasti mora predložiti domembe, vkre-jene začasno z zajmodaVcem glede na obrestovanje in razdolžbo zajma, potem glede na upravne prispevke (§. 2., točka 7. zakona), 1er privzeti v proračun tudi zneske, ki so prav tako potrebni za od-škodbo drugih zemljiških lastnikov ali vpravičencev do vode.
(Slovenisch.)
104
606
Kos XL. 111. Ukaz ministrstev za poljodelstvo itd. z dne 20. aprila 1897.
Pristojnemu političnemu oblastvu je prepuščeno, zahtevali od pi'ositelja kaka dopolnila njegovega zaprosila in priloženih pomagal, ki bi se mu zdela potrebna.
§. 5. Vsled prošnje, obložene tako, kakor je povedano spredaj, mora pristojno politično oblastvo preskusiti namerjano podjelbo, privzemši izvedence, in to, če treba, na mestu samem, ter pri tem vrav-nati po natančnejših določilih nastopnega odstavka tudi, kako bo o svojem času nadzirati podjetbo.
K ti razpravi je povabiti prositelja zajma in zajmodavca in pavdeležence pri zgoraj (§. 4.) omenjenih prašanjih odškodbe; na to razpravo se uporabljajo zmisloma določila zakonov o pravicah do vode gledé komisijskih razprav, ki jih je opraviti po povodu prošenj za dovolitev naprav v rabo, vodbo in zabrambo vodâ.
§. 6. Na podstavi opravljene pozvedbe in razprave mora potem politično oblastvo izdati presitelju zajma rešilo, v katerom je vgotovili, je-li od melijora-cijske podjetbe pričakovati za dotično zemljišče kake poljedelske koristi, presegajoče vkupni potrošek (stroške za izvedbo podjetbe, obresti za glavnico zajma, upravne prispevke, stroške za nadziranje) in v primeru §. 2., točke 4. zakona tudi, koliko bo znašal prirastek vrednosti, ki ga je pričakovati.
§. 7. Prositelj zajma sme zahtevati, da se vgo-tovitev, ki jo je po §. 3., odstavku 1. zakona dolžno opraviti politično oblastvo in katera je natančneje vravnana tu spredaj (§§. 5. in 6.), združi s kakim postopanjem zastran pravic do vode, ki bi bilo morda potrebno za izvršitev melijoracijske podjetbe.
Na drugi strani sme tudi pristojno politično oblastvo, v kolikor bi sev §. 3., odstavku 1. zakona oznamenjene točke ne dale popolnoma vgotoviti pred izvršbo postopanja zastran pravic do vode, opraviti to vgotovitev še le, ko se pravnomočno odloči o pravicah do vode.
I). K 4. zakona.
§. 8. Kako je nadzirati izvedbo melioracijskih del in njih vzdržbo med trajanjem rentne dolžnosti, to vredi politično oblastvo ob postopanju, ki se za primer, da se sklene pogodba o zajmu, opravi po zmislu §. 3., odstavka 1. v zakonu, oziroma po zmislu zgoraj pod C vkrenjenih določil.
V ta namen je pri komisijski razpravi, ki jo je opraviti med tem postopanjem, zaslišati uradoma
privzete izvedence tudi o odredbah, ki jih je izdati po predlogih stranek zastran nadziranja, oziroma uradoma, ter je potemtakem v odločilu, ki je izda politično oblastvo, tudi ustanoviti, kako bo, če se sklene pogodba o zajmu, opravljati nadzorno službo, s katero je združiti tudi izdajanje za pobiro zajemnih obrokov potrebnih nakaznic in preskus stavbnih računov.
§. 9. Kadar dâ država, dežela, deželni zemlje-delski.svèt ali kaka poljedelska družba brezplačno na razpolaganje primerne organe za nadziranje meli-joracijskih del ali njih vzdržbe, tedaj je pri vredbi, ki jo je opraviti to §. 8., poveriti nadziranje tem organom.
Kadar se ne da doseči brezplačno opravljanje nadzorne službe, tedaj je paziti na to, da se kolikor moči zmanjšajo stroški, ki nastanejo iz nadziranja zajmojemcu, in da bo temu mogoče, še preden sklene pogodbo o zajmu, kolikor moči natančno presoditi breme, ki ga zadene s tem.
V ta namen se je najprej držati tega, da bo, če se dela izvršč pod vodstvom deželne melijoracijske pisarnice, opustiti vredbo kake drugačne nadzorne službe med dobo, ko se vrše ta dela, in da bo inimo tega primera nadziranje izvrševanja in vzdržbe, v kolikor se ono ne dâ brez škode svojega namena zagotoviti ceneje, izročiti bližnjemu c. k. stavbnemu okraju.
§. 10. Nadalje je v odločilu, kije vkrene politično oblastvo, na podstavi mnenja izvedencev določiti tudi, v katerih obrokih in po katerih pogojih (nastop povodnji i. k. e.) mora nadzorni organ med izvrševalno dobo in po nje preteku opravljati pregled, in koliko bodo previdoma znašali letni stroški nadzora med izvrševanjem del, oziroma med trajanjem rentne dolžnosti.
§. 11. Kadar se po §. 10. proračunjena vsota stroškov prekorači v tem ali v drugem letu, tedaj mora pristojno oblastvo na zaprosilo tistega, ki je dolžan plačati, preskusiti presežek in eventualno s pripravnimi navodili, ki jih dâ nadzornim organom, ali če treba, s primerno premembo dosedanje vredbe ukazati, kar je treba, da se v bodoče pride temu v okom.
§. 12. Premembo nadzornè službe mora uvesti pristojno politično oblastvo med izvrševanjem meli-
Kos XL. 111. Ukaz ministrstev Za poljedelstvo itd. z dne 20. aprila 189/.
607
joracijskih del ali med trajanjem rentne dolžnosti, če Se pokaže, da dosedanja vredba ne vstreza zakoni-Icmii namenu nadzorne službe ali da se ta dd zagotoviti tudi ceneje. Novo vredbo nadzorne službe je v takih primerili izvršili takoj, uporabljaje zmisloma v §§• 9. in 10. ustanovljena načela.
E. Končna določila.
g. 13. Zoper vgotovitve, ki jih vkrenejo polifona oblastva prve stopinje, izvrševaje §. 3. zakona 0 melioracijskih zajmih, oziroma dotična določila
tega ukaza, ni dovoljen po g. 9., odstavku 2. ravnokar navedenega zakona priziv.
§. 14. Odobrilni ogled (kolavdaeija) izvršenih melijoracijskih del, ki pristoji morda političnim oblastvom na podstavi zakonov o pravicah do vode, se ne prikrajšuje z vredbo nadzorne službe, ki jo zahteva zakon o melijoracijskih zajmih, vendar ga je kolikor moči združiti z opravljanjem te službe.
Badeni s. r.	Bilinski s. r.
Ledebur s. r	Gleispacli s. r.