Poštnina plačana v gotovini. DELAVSKA POLITIK GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Posamezna številka 125 Din. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih' oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De-belo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 D. Pri večjem številu objav popust. Št. 167. V Mariboru, sobota 4. decembra 1926. Program SSJ v Sloveniji za oblastne samouprave. Sestavil V. Grčar. O upravi. Ljudska samouprava je nasprotje politične gosposke. Gosposka država izroča svojo upravo uradniški hierarhiji, birokraciji. Ta ustanavlja uradna mesta, ukazuje in u-svarja dolžnosti. Izraža se torej na trojen način: služba, predpis, iz- vršba. Iniciative ne pozna: ta je, v kolikor je je v birokratični upravi opažati, vsebovana že v predpisu, torej ne izvira od birokracije, temveč od zakonodajalca. I udi odgovornosti birokracija ne pozna. I a se vali nazaj na ukazodajalca, končno zopet na predpis, t. j. na zakonodajalca. Usoda uprave zemlje v gosposki državi je vedno odvisna od več ali manj srečne roke zakonodajalca. Usoda gospodarstva v rokah birokracije pa je brezpogojno izročena poginu. Samouprava izroča gospodstvo demokratični zajednici. Nasproti hierarhiji stopa enakopravnost, demokracija. Demokratična zajednica ne postavlja, temveč izvoli: ona ne ustvarja mest, temveč zaupnike in postavlja na mesto dolžnosti odgovornost. V demokratični zajednici je prosta pot iniciativi, ki jo v zavesti svoje odgovornosti vsakdo v svojem delokrogu zamore uveljavljati. Temelj samouprav je ohranitev iniciative ter ohranitev odgovornosti. Socializem stremi za idealom, prevesti vso oblast demokratični zajednici. Ta ideal danes ni dosežen. Revolucionarni boji prejšnjega stoletja, ki pa so dosegli svoj višek v preteklem desetletju, so dosegli uspeh delitve oblasti med gosposko in demokracijo. V razmerju, po katerem je oblast med obema deljena, se izraža napredek kake zemlje. Težnja za povečanjem upravnega delokroga demokratične samouprave je glavna pogramna točka S. S. J. Ta težnja je izražena tudi v strankinem programu, ki pravi v točki A. 1.: »Država naj bo organizirana na temelju popolne občinske, srezke in oblastne samouprave.« O gospodarstvu. 11. Čl. 1. zakona o srezki in oblastni samoupravi z dne 26. 4. 1922 po-vdarja, da so oblasti kot samoupravne edinice pravne’ osebe po javnem in zasebnem pravu. Oblastna samouprava kot demokratična zajednica nima na gospodarstvo v določenem ozemlju samo svojega vpliva, temveč se zamore tudi sama pri produkciji udejstvovati. Vse gospodarstvo v sedanjosti je urejeno po načelih kapitalizma, kateremu ima služiti. Ono podleži kapitalističnemu razvoju, ki se ne nahaja ob istem času vsepovsod na enaki stopnji. Vsa produkcija pa se vendar deli na dve glavni panogi, v obrtno-industrijsko in pa v agrarno proizvodnjo. Obrtno-industrijska proizvodnja je dosegla v kapitalističnem razvoju že visoko stopnjo in že je blizu možnost, da v njeno razvojno pot stopi socializem. To možnost podpreti je naloga SSJ tudi v samoupravnih zastopstvih. Demokratizacijo je uvesti tudi na polju obrtno-industrijske proizvodnje. Ustvarjati in podpirati je težnje, da se privatna samostojna produkcija prevede k organični združbi. Tudi industrija je produkt zemlje. Ona uspeva samo na njenem priroduem mestu. Ni je mogoče poljubno presajati niti je ustvarjati po edinih željah. Ona je navezana na predpogoje, na možnost dobave ali oddaje sirovin, poluproduktov, končnih izdelkov, na delovna sredstva, na delovno moč; na njo imajo vpliv zemlja, zrak, voda in prebivalstvo. Zavedajoč se tega, sprejema SSJ boj proti silam, ki naraven razvoj industrializacije oblasti iz kakršnihkoli vzrokov ovirajo, oziroma onemogočajo. Današnja industrijska proizvodnja je dete kapitalizma. Kapital je industriji isto, kot ribi voda in ptici zrak. Razvoj denarnega gospodarstva pa so politični vplivi zadnjih let usmerili v centre, kjer danes ni predpogojev za industrijski razvoj. Kapital so ločili od industrije in danes trpita oba. Dolžnost samouprave mora biti težnja, da tok kapitala navede nazaj do svoje industrije in ga tukaj očuva. lil. Agrarna produkcija zavzema pri nas v pretežni večini obliko kmečkega poljedelstva. To pa tiči še z obema nogama v tleh naturalnega gospodarstva. Moč današnjega gospodarstva pa je v delitvi dela, ki pri naturalnem gospodarstvu ne pride v poštev. Zato nadkriljuje produkti-viteta obrtno-industrijske proizvodnje daleč ono agrarne proizvodnje. Ker pa se tudi kmečko-agrarna proizvodnja ne more odtegniti vplivu kapitala, ustvarja ta razlika v proizvajalnem procesu obeh panog stalno krizo agrarne produkcije. Kmetu se danes z umetnimi sredstvi ne more pomagati. Treba je od- Enrilo Splošno priljubljen Ravni nadomestek, okusen J cenen. Sol»Iva se v vse O dobro asorliranlO RoIoniJalniO iroovlnaft. straniti ovire, ki njegovemu poljedelstvu ne puste dovoljnega razvoja. Kmeta je treba potegniti iz tal naturalnega gospodarstva. V to svrho je uvesti v kmečko-zemljiško produkcijo predvsem stroj. To vprašanje je danes rešljivo, ker je v elektrifikaciji zemlje, kakor tudi v uporabi eksplozivnega motorja na razpolago kmetu pogonska sila, ki je na vsakem mestu, ob vsakem času in v vsaki množini uporabljiva. Samouprava si lahko steče v tem pravcu ogromnih zaslug. Nič manj važna, kot uvedba pogonske sile pri kmečki zemljiški produkciji pa je uvedba delitve dela. Bistvo naturalnega gospodarstva je, da te delitve ne pozna. Še danes je po nekod kmet ne samo sam svoj producent in konzument, temveč je poleg kmeta tudi svoj lastni kovač in kolar in mizar itd. Delitev dela je treba primeniti na zemljiško produkcijo samo. Ako mora kmet poleg pridelane pšenice pšenico še za lastno porabo kupovati, je boljše, da mesto nje producira kaj drugega. Moč delitve dela v industriji tiči v proizvajanju enotnih produktov. Industrija gospodarsko visoko razvitih dežel je že prišla do normaliziranja in tipiziranja produkcije. Ta princip je bilo na zemljiško produkcijo težko primeniti, dokler je veljalo v kmečko-zemljiškern gospodarstvu načelo absolutne samostojnosti. To načelo pa je že padlo in oblastna samouprava ima možnost .primenit-ve prisilnih sredstev. S sodelovanjem poljedelskih stanovsko-stro-kovnih udruženj ji bo dana možnost izvesti normaliziranje agrarne produkcije po načelu skupinske delitve dela. S tem pa bo otvorjena možnost, da se produktiviteta zemljiške produkcije približa oni industrijske. Izravnana bo velika razlika, ki danes loči mesto in selo in padlo bo nasprotstvo, ki danes oba razdvaja. Seveda je pa tudi tu povdariti stremljenje za prehodom od privatnega dela k organizirani zajednici; to je v danem slučaju tem lažje izvesti, ker bo zemljiški proizvodnji potrebna moderna delovna sredstva treba šele ustvariti in bo, v kolikor bo pošteno sodelovala oblastna samouprava, popolnoma svobodna, komu in pod kakimi pogoji se izroče. Pri tej priliki ne smemo prezreti važnosti strojnih zadrug, kjer bi kmečko delavstvo postalo lastnik delovnih sredstev, ker bi se s tem ločila njihova lastnina od podjetnika samega. Poleg navedenega se ima posluževati samouprava tudi \'seh drugih sredstev za povišanje intenzivitete poljedelske proizvodnje, kakor bo to govora v posebnem delu. (Dalje sledi.) Angleška ustavna reforma in Jugoslovansko ustavna . . . reakcija. Državna konferenca angleških do-minionov in kolonij je, kakor znano, postavila radikalno na glavo dosedanje ustavne osnove angleškega imperija. Zastopniki dominionov so sklenili, da gredo lepo narazen, in angleška vlada ni temu niti najmanj ugovarjala. Pristala je nato, da si vsaka doslej angleškemu imperiju priključena država uredi svoje odnošaje do Velike Britanije kakor jej drago. Nekateri dominioni so že javili, da se hočejo popolnoma osamosvojiti, da bodo odslej zastopani pri angleški vladi samo potom svojih poslanikov, kakor katerakoli druga država, itd. Osamosvojitev posameznih drža,v ogromnega angleškega imperija — največjega imperija, kar jih je doslej bilo —, je tako popolna, da se ne more več niti govoriti o angleškem imperiju, kakor je eksistiral še pred petnajstimi dnevi. Pred našimi očmi se je izvršila kolosalna revolucija, vsi nešteti, ogromni dominioni, kolonije, države in državice polovice sveta so šli vsak svojo pot, in angleška vlada ni niti trenila, nasprotno, še celo soglašala je s to preureditvijo, nanjo pristala, in v Londonu ni bilo niti enega nacionalističnega protestnega shoda, in nobenemu ni padlo niti v glavo,' da sestavlja o tem resolucije, ali pa pošilja vladi svarilne depeše. Angleški zakoni bodo odslej veljavni le za Anglijo, in še tam bodo imeli le okvirni karakter, vsak okraj jih bo lahko po svoje uveljavljal; zunanjo in notranjo politiko pa bodo osamosvojene države vodile po svojem preudarku, po lastnih zakonih, po lastnih mednarodnih ugovorih z Anglijo in z drugimi državami, itd. ... Z materjo Anglijo bodo te države ostale le v personalni zvezi, in nič več, in nekatere niti ne v tej sila rahli zvezi... Ali se niso ježili lasje in ali se jim ni šibilo telo našim ljubim centralistom in unitaristom vseh mogočih branž, ko so to čitali? Velika Anglija pristane sama na najširšo ustavno reformo, izpremeni meni nič tebi nič z največjo nonša-lantnostjo in hladnokrvnostjo vse dosedanje, itak široko samoupravne ustavne osnove, v najširšo in najpopolnejšo federalizacijo držav — preuredi iz temelja svojo ustavo, in to dandanašnji, ko so vendar... Pribi-čeviči, Pašiči, Radiči in Korošci žive priče, kako se pri pametnih Jugoslovanih take stvari pametno rešujejo ... Angleži se pa držijo svojega mnenja, in pravijo celo, kar ravno in odkrito, da je vsaka ustava sama na sebi le brezpomembna krpa papirja, glavno da je življenje, njega potrebe, človeški socialno gospodarski in kulturni razvoj, in da kdor hoče narazen, lahko gre, glavno je, da ostane veliki Angleški imperij... Da ... Veliki angleški imperij obstoja namreč še vedno, in ga ni prav nič konec, kajti izpremenila se je le ustava, to je tista krpa papirja, angleški imperij je pa le ostal, ker je ostati moral... Ker so namreč medsebojne gospodarske in druge poglavitne in bistvene vezi med dominioni in kolonijami in kakor se ti ogromni kontinenti imenujejo tako močni in mogočni, da tvorijo z veliko Anglijo še vedno skupni imperij bilo v obliki personalne unije ali pa čisto enostavnih gospodarskih ali kakih drugih pogodb. Izpremenila se je namreč le pisana ustava, skupno življenje in ogromna moč in razsežnost angleškega imperija je pa ostala. Angleži namreč mislijo, da je svobodna zveza, najboljša zveza. Tako so si modri Angleži čez noč in brez hrupa dali novo ustavo, ohranili pa staro moč in bogastvo imperija, še več: s to ustavno reformo so celo ustvarili možnost, da se veliki imperij teritorialno še poveča in okrepi. Tako Angleži, mi Jugoslovani pa drugače.., Vsak po svoji pameti pač. Jiahor je delala že Pasa *stara mati, bilo je pravilno. Kuhala ie svojo kavo samo s Pravim Franckam kavnim pridatkom. Ta je danes še vedno Tako fin kakor izvrsfen pridatek K zrna Ti in žilni kavi ler bo to Tudi zmeraj ostal. Za eno delaasRo listo. V četrtek je imelo pokrajinsko načelstvo naše stranke v Celju svojo sejo in je soglasno sklenilo delati na to, da nastopijo vse socialistične grupe v Sloveniji z eno listo v volilnem boju. Delavstvo v ljubljanski oblasti je že doseglo sporazum in nastopi pri volitvah enotno. Na Štajerskem se pa vrše v nedeljo okrožne konference, kamor so bile vabljene tudi one marksistične grupe, ki so za enoten nastop. Zmaga delavcev pri teh volitvah je odvisna od dobre volje vseli skupin. Vsi na delo za združeno socialistično listo! Ansiežl hujskalo proti Rusiji. Londonski »Daily Mail« poroča, da se je obrnilo 200 strankinih članov na konzervativnega angleškega ministrskega predsednika Baldwina z zahtevo, da naj ne pusti Anglija po Krasinovi smrti nobenega sovjetskega poslanika več v London, dokler ne opusti Rusija svoje akcije na Kitajskem, kjer so ogroženi interesi angleških kapitalistov vsled zmag rdečih čet. Angleži so res modri ljudje. Sami zasužnjujejo lOOmilijonske narode in se vmešavajo v njihove interese, drugim pa odrekajo pravico delati v bistvu isto, le za druge cilje. Preložite centrulnejn komiteju Itolllonsklh socialistov. Vsled strašnih preganjanj italijanskih socialistov v Italiji nameravajo italijanski sodrugi preseliti svoj centralni odbor v Pariz. »Avanti« bo izhajal kot tednik v Parizu naprej. Ogrska bo volila kralja. Grof Bethlen, ki vodi sedanje madžarske volitve na svoj »eclit« madžarski način, je obiskal nadvojvodo Albrechta. Pravijo, da bo novi parlament izkli-cal Albrechta za madžarskega kralja. S tem bo madžarskemu narodu mnogo pomagano. Dnevne novice. Vsako nedeljo se vrši odslej v ljubljanski in mariborski oblasti nešteto volilnih shodov za zmago združenih delavcev in kmetov. Na vseh teh shodih morajo naši zaupniki širiti naše ideje, pridobivati socialistični stranki novih članov in zlasti pa pridobivati novih naročnikov za »Del. Politiko«. V tem volilnem boju mora priti naš socialistični glasnik v poslednjo delavsko in kmečko vas. Mi ne delamo samo za volitve, nego pred vsem za razširjenje socialistične ideje. Naš program za oblastne skupščine priobčamo danes na prvi strani in bo končan v treh številkah. Opozarjamo čitatelje, da ga pazno čitajo in primerjajo s programom kapitalističnih strank. V kratkih in nazornih člankih bomo tekom volilnega boja skušali podrobno obravnavati vse naše socialistične zahteve iz našega programa, tako da bodo postulati združenega socialističnega delavstva razumljivi za vsakogar. Na delo za zmago! Narodni socialisti pojdejo na Kranjskem in na Štajerskem skupaj z demokrati v volilni boj. Torej, z izrazito kapitalistično stranko. Ne vemo, zakaj so se v Ljubljani sploh udeleževali tistih duhovitih pogovorov pod Lipo. V nedeljo so imeli štajerski demokrati v Celju svojo konferenco in te se je udeležil tudi do sedaj še najvztrajnejši nasprotnik demokratov, g. Tumpej. Sicer pa prav: Le skupaj, kar skupaj spada. Kapitalisti na eni strani, delavci na drugi strani. Tega načela se držimo tudi mi. Zato bomo pa šli zopet enojno v volilni boj, kot ob priliki volitev v Delavsko zbornico. Naj se nasprotniki že sedaj pripravijo na svoj poraz. Za vodje narodnih socialistov je ta korak sicer razumljiv, ker oni so se že zdavnaj vdinjali demokratom, nerazumljiv je pa za njihove pristaše, ki sfržele odločne razredne orientacije. Praznik ujedinjenja se je praznoval po celi državi, kakor običajno. Bilo je tudi dosti patriotskih govorov. Govori so artikel zase. Drugo so čustva. In ta čustva niso baš taka, kakor dober patriot misli. Kajti baš ob osemletnici ujedinjenja je naš narod še bolj razjedinjen in razdedinjen kot pred 8. leti. Mesto na-pred reakcija, mesto blagostanja kraja in korupcija. Naš primer kaže, da tam, kjer ni razvite buržuazije. ne more tudi biti državne in narodne razvitosti. Naša buržuazija je do mozga neumna in skozinskoz nesposobna — pa naj se čudimo, da je tudi proletariat zaostal! Nerazvita buržuazija, nerazvita država. Na dan letošnjega praznika ujedinjenja bi se moralo pravzaprav praznovati brezprimerno neumnost in rudimen-talnost vladajoče buržuazije, ki krade in korumpira, ne zavedajoč se, da s tem ne škoduje samo delovnemu ljudstvu, nego tudi razvoju lastne buržuazne države. Zopet stara poštnina. Od prvega decembra naprej veljajo zopet prej-šne poštne pristojbine. Čičerin in Stressenian. Cičerin je prispel v Berlin in obiskal Stresse-mana. Temu obisku pripisujejo iz-vanredno važnost. Čičerin bo obiskal tudi Brianda v Parizu. Slučaj prof. Valenta. Znani ljubljanski ginekolog, bivši primarij ljubljanske bolnice, se je ustrelil in naši listi so sevejia o samem samomoru veliko pisali, niso pa povedali vzroka. Prof. Valenta je bil značajen, sposoben in plemenit človek: ker je pa bil po narodnosti Nemec, so reševalci domovine začeli tudi njega reševati in niso dali miru, dokler ni bil prof. Valenta, najboljši naš ginekolog, vzoren primarij, vpo-kojen. Prof. Valenta je sicer tudi spisal edino slovensko knjigo o porodništvu in je bil tudi drugače Slovencem naklonjen. Pa kaj to iskrenim slovenskim patriotom in naši pravicoljubni vladi. Vpokojili so ga po 20. in več letih službe in mu za njegove odlične zasluge priznali ce- lih 22 Din mesečne pokojnine! Pa naj ne bo človek duševno deprimi-ran in naj ne seže po revolverju! Slovenski lažinacionalisti! Samomor prof. Valente je vaša sramota 1 Borba za prestol v Rumuniji, Ru-munski kralj je težko bolan in nekatera poročila vedo povedati, da je že umrl in že se v Rumuniji vrši srdit boj za njegovo prestolonasledstvo. Kakor Princ Karol, najstarejši sin kralja, se je moral začetkom tega leta odreči prestolu, vendar uživa on še vedno velike simpatije zlasti v delu armade, in pri duhovščini. Brati-anu in Avarescu, ki pravzaprav v imenu vsemogočnih bojarov vedrita in oblačita v celi Rumuniji, sta pa takrat sklenila, da naj preide v slučaju očetove smrti, kraljev prestol na Karlovega sina, ki pa šteje sedaj komaj 5 let . . . In ker ni bilo računati, da bo sedanji kralj mogel živeti do nečakove polnoletnosti, so sklenili, da ima v tem slučaju voditi do odraslosti predestiniranega prestolonaslednika, državne posle posebno državno re-genstvo, v katero naj bi prišli tudi Bratianu, Avarescu in grof Stirbej, Ta rešitev bi morala v glavnem služiti pač Bratianu in Avarescu, odnosno bojarom, da še bolj ojačijo svojo moč in prestiž v državi, tega pa noče del javnega mnenja. Take so torej trenutne težave v Rumuniji, in kakor vse kaže, se ta spor ne bo še zlepa rešil. Nekateri listi trdijo celo, da so že izbruhnili resni nemiri. Glasilo rumun-skih socialistov »Socialismul«, iz katerega smo te informacije posneli, je bil celo posvarjen, ker je vlada mnenja, da ima vprašanje rešiti ona, in ne ljudstvo .,. Na francoskem je uradništvo v sporu z vlado, ki misli ravnati z državnimi uradniki na jugoslov. način. Uradniki so pokazali vladi zobe. Marx Belford, najstarejši angleški social, teoretik je v 72. letu preminul. Madžarski volilni boj je podoben italijanski politični svobodi. Delavski agitatorji se zapirajo, preganjajo in izganjajo. Vkljub vsemu temu ima naša stranka najlepše izglede na uspeh. HEKTOGRAFICNI APARATI LUP. BARAGA, LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 61. - TELEFON ŠTEV. 98o! ZVITKI, MASA, ČRNILO, TRAKOVI DOBITE VEDNO IN NAJCENEJE LE PRI 87 Jack London: Železna peta. (Socijalni roman. Prevel I. V.) (Dalje.) Kolona, dolga pol milje, je zginila — kako in kam, nisem nikdar zvedela. Še do danes ne vem, kaj se je iz tega pol inilje ljudstva zgodilo — ali se je na kak način razletela in bila uničena po kosih, ali je ušla. Ali mi smo bili tu, v načelu, mesto v sredini kolone in nas je tok množic gnal naprej. Kakor hitro je smrt razredčila gnjcčo, je peljal Garthwaite, ki me je še vedno držal, del preživelih v širok vhod nekega uradnega poslopja. Tu smo bili od trepetajoče množice potisnjeni v ozadje. »Lepo stvar sem naredil,« je zastokal Garthvvaite. »Sedaj sem vas pa zares privedel v past. Na cesti bi imeli šanso igralca, a tu nimamo prav nobene. Ostane nam še samo klic: Vive la revolution!« Nato se je zgodilo, kar smo pričakovali. Plačanci so ubijali brez usmiljenja. Spredaj je bila*gnječa strašna. Popuščala pa je z morijo. Mrtveci in umirajoči so padali in delali prostor. Garthvvaite položi svoja usta na moja ušesa in zakriči nekaj. Ali v strašnem hrušču ga nisem mogla razumeti. Ni čakal, nego me je prijel in vrgel na tla. Nato je potegnil umirajočo žensko na me in se splazil s trudom in naporom k meni in deloma, tudi preko mene. Gora mrtvecev in umirajočih se je kupičila preko naju. In preko te gore so plezali stokajoč in teptajoč tisti, ki so bili še pri življenju. Ali tudi s tistimi je bilo kmalu kotiec. Nastopila je navidezna tišina, ki je bila motena s stoki in umiranjem. Bila bi poteptana, ako bi ne bilo Garth-\vaita. Kako je bilo, mi je nerazumljivo, da sem lahko vzdržala takšno pezo in ostala živa. In vendar sem čutila, razen bolečine, da sem radovedna. Kakšen bo konec? Komu je podobna smrt? Tako sem prejela svoj rdeči krst v klavnici Chicaga. Prej mi je bila smrt teorija. Ali odkar je postala čisto navadna resničnost, je tako lahka. Plačanci niso bili s tem, kar so naredili, zadovoljni. Prišli so v vhod, ubijali so ranjence in iskali so neranjenih ter jih takoj ubijali. Spominjam se nekega moškega, ki so ga potegnili iz nekega kupa. Opravičeval se je zaničljivo tako dolgo, dokler ga ni podrla krogla iz revolverja. Bila je neka žena, ki je streljala in zmerjala. Šest strelov je oddala, predno so jo ubili. Koliko jih je podrla, nisem mogla zvedeti, ker sem le slišala in po zvoku znam. Prizorov, kakor ta, je bilo več in vsak je dosegel vrhunec s strelom iz revolverja, ki je naredil konec. Vmes smo slišali vojake govoriti in preklinjati, ker so bili od častnikov podžigani, da naj hitro pregledajo trupla. Naposled pridejo tudi v našo bližino. Čutimo, kako popušča teža, ker jo odstranjujejo s tem, da odmetavajo mrtvece in ranjence. Garthvvaite da znak. Sprva se ga ni slišalo. Nato je povzdignil glas. »Slišiš!« slišimo govoriti vojake. In potem oster glas častnika: »Stoj! Previdno!« O, tisti prvi sveži vzduh, ko so nas izvlekli! Garthvvaite govori prvi. Ali moral se je podvreči kratki preizkušnji svoje službe pri »Železni peti«. »Agent provocateurs v redu,« odloči častnik. Bil je brezbrki mladi mož, brezdvonmo mlajši sin neke velike oligarhijske rodbine. »Vrag vzemi ta posel,« mrmra Garthvvaite. »Zapustim ga in stopim v armado. Vi ste junaki.« »Zaslužili ste to,« odgovori mladi častnik. »Imam nekoliko vpliva. Poskusil bom, če se da narediti. Povedal bom gospodi, kako sem vas našel.« Zabeležil si je ime in številko Garthvvaita in se obrnil k meni: »In vi?« »O, omožim se,« sem odgovorila veselo, »in sem vsega rešena.« Tako smo govorili, ko se je morenje ranjencev nadaljevalo. Sedaj, ko se tega spominjam, mi je vse, kakor sen. Garthvvaite in mladi častnik sta se pogovarjala o razdražljivem razločku med takozvanim modernim vojevanjem in sedanjim pouličnim bojem, ki so divjali po celem mestu. Napeto sem jima sledila ter si istočasno uravnavala lase in raztrgano obleko. In ves ta čas se je nadaljevalo ubijanje ranjencev. Večkrat so oglušili streli revolverjev glas Garthvvaita in mladega častnika, tako da sta morala svoje besede ponavljati. Preživela sem tri dni chicaške komune. Lahko si predstavljate, kako je bilo raztegnjeno mesarjenje, ako povem, da ves ta čas nisem v resnici nič druzega videla, kakor klanje ljudi iz brezdna D z" čni boj med rušilci oblakov. Po enostavnem kuhanju z „R a d i o n o m‘ postane perilo v pol ure čisto in snežno belo POZOR! podpisani klub SSJ, da mestna občina otvori: Dnevno zavetišče za brezposelne delavce in delavke. Zavetišču naj se da po možnosti in začasno na razpolago potreben prostor v mestni ubožnici ali pa v kakem drugem mestnem, ali od mestne občine najetem poslopju. Zavetišče naj bo odprto vsak dan od 8. do 20. ure in v času med1 1, novembrom in 31. marcem primerno zakurjeno. V zavetišču' naj bodo na razpolago vsi lokalni časopisi in po možnosti tudi primerna knjižnica. Zavetišče obiskujočim in ostalim brezposelnim delavcem in delavkam, naj se nudi vsakih 14 dni po eno brezplačno kopelj v mestnem kopališču. Zavetišče naj se otvori najkasneje do 1. januarja 1927. V pokritje stroškov za vzdrževanje dnevnfega zavetišča za brezposelne, za kurjavo, razsvetljavo, osobje in kopelji, naj se vpostavi v proračun za leto 1927 znesek Din 30.000. Ta predlog je bil sinoči tudi soglasno sprejet! Vajeniške preizkušnje skupne zadruge v Mariboru se vrše dne 12. decembra t. 1. v zadružni pisarni. Slovenska ulica št. 2. 1. Mežica. Dramatični odsek »Svobode« v Mežici vabi na gledališko predstavo »Stari grehi«, salonska komedija v treh dejanjih, katero vprizori v nedeljo 5. decembra 1926 s pričetkom ob 15. uri v dvorani nad konzumom v Mežici. Med odmori sodeluje tam-buraški odsek »Svobode«. Igra je zelo zabavna in sigurno ne bo nikomur žal, ki si jo ogleda. Za mnogoštevilen obisk se priporoča odbor. Prva redno sejo delavskega občinskega zastopa v Trbovljah Po dolgem, težkem pričakovanju in ob veliki napetosti in nestrpnosti trboveljskih, občanov, se je vršila v soboto 27. nov. ob 2. pop. v občinski posvetovalnici prva plenarna seja legalno izvoljenega in konstituiranega občinskega zastopa v Trbovljah. Ob splošni tišini in navzočnosti vseh odbornikov in poslušalcev, ki so zasedli vso posvetovalnico, je otvoril župan s. Sitter i. plenarno sejo in je v svojem otvoritvenem govoru iznesel naslednje: »Ravnokar je preteklo 8 let, odkar se je rešil naš slovenski rod bivšfih Habsburških tiranov, ki so mislili v svoji mogočnosti, da bo njim večno hlapčevalo vseh 10 narodnosti, bivše avstro-ogrske monarhije. Z zrušenjem Avstroogrske monarhije smo dobili v novi državfi splošno enako volilno pravico tudi za obč. zastope. Te pravice so se poslužili tudi naši delavci, katerih je v naši občini 90°/o in, kateri, lahko trdim, nosijo v pretežni meri davčna bremena, kolikor ne direktno pa indirektno, mislim zlasti na užitninski davek, kateri se pobira na živila in pijače. Zato je popolnoma upravičeno, da imajo tudi delavci možnost sodelovanja in odločevanja v občin- skem gospodarstvu. Mnogi, ki se ne morejo uživeti v to demokratično nastojanje, gledajo nevoljno na vse to in pripisujejo celo našemu delu in borbi protidržavnost, nezmožnost in bojijo se, da bi se reševali gospodarski problemi partizansko. V tem nastopnem govoru naj povem, da se popolnoma zavedamo svoje naloge in odgovornosti, in da smo poklicani reševati vsa obč. vprašanja popolnoma objektivno, ker nam je enako pri srcu interes vseh občanov, brez razlike. Nekateri so se celo drznili trditi, da je to odbor T. P. D,, da bo moral delati, kakor mu bo ona ukazala. Izjavljam, da smo mi odbor, katerega je izvolil Trb. davkoplačevalec, t. j. delavec, kmet fin obrtnik, ter da pozdravljamo vsako obrt in industrijo v naši občini, ker vemo, da je dobro razvita industrija prvi pogoj kulturnega in socialnega napredka naroda, občine, dežele in naroda. Zato bo naše stališče napram T. P. D. isto, kot na-pram vsakemu našemu občanu davkoplačevalcu. Težko breme sem prevzel. Še težje je to breme, ker je bil vladal celfih 8 let po-polen zastoj v občinskih poslih, še več: celih 13 let, ako vpoštevamo vojna leta, se ni ničesar ukrenilo in podvzelo na področju občinske politike. Tako je ostalo polno gospodarskih, socialnih in kulturnih problemov, nerešenih. Veliko občanov gleda na nas z mislijo, da bomo na mah ustvarili raj, seveda, ker ne poznajo težav s katerimi se bomo borili, če bomo hoteli izvršiti najnujnejše socialne, kulturne in gospodarske naloge. Treba bo, da složno nastopamo, ne oziraje se na strankarsko pripadnost, da uravnamo našo občinsko politiko v reden pra-vec, ki bo odgovarjal našim razmeram in potrebam. Delo, katero mislimo v prihodnjem letu izvesti, boste spoznali iz proračuna, katerega Vam bodo referenti razložili v posameznih postavkah, in katerega boste imeli priliko izpopolniti. Vem, da bi bilo treba po mnenju marsikoga še uvrstiti še marsikatero koristno stvar v proračun, a prepričan sem, da bo večina uvidela, da je zaenkrat že to mnogo, kar smo predvideli v tem proračunu. Rekel sem, da sem prevzel težko breme, če pa pogledam po sejni dvorani, me navdaja radost, ker vidim okolu sebe može, katere poznam, kot izkušene in trezne, in v katere lahko zaupam, dobro vedoč, da mi bodo vedno pomagali, bodisi z nasvetom ali z dejansko pomočjo prfi reševanju vseh občekoristnih vprašanjih. S tem otvarjam prvo plenarno sejo novega obč. zastopa, izvoljenega na podlagi splošne enake volilne pravice.« Za zapisnikarja sta bila izvoljena nato šolski ravnatelj g. Vodušek in s. Klenovšek. Na predlog s. Krušiča je bil sprejet poslovnik, proti glasovom klerikalcev. S. Malovrh, kot glavnfi referent za občinski proračun za leto 1927, je prečital proračun, kakor sledi: Proračun dohodkov in izdatkov okrajne občine Trbovlje za leto 1927. Dohodki. I. Dozdevni prebitek tekoč. 1. 1926 za prihodnje leto 1927 (glej dodatek 1) 4.500.— D II. Iz obč. premoženja (glej opom. 3) a) Zakupnina od zemljišč 7.000.— » b) Dohodki iz občin, zemljišč oskrbovanih po last. obdelovanju z gozd. doneski vred 2.000.—» c) Donesek ribnikov in tekočih vod 1.500.— » d) Najemnina od poslopij 6.000.— » e) Obresti od naloženih glavnic 2.000.— » HI. Iz podjetij občine in sicer iz: f) mostne tehtnfice 400 g) občinski kamnolom 60.000.- h) konji 38.000,- Vkup 98.400,- Iz pristojbin in odredbin: a) Sejmskih prostorov 6,000.- b) Pristojbin za ogled živine (glej opombo 5) 500,- c) Pristojbin za ogled mesa 1.000,- d) Pristoj. za grobe fin grobarja 5.000,-ej Odredbin za stavb, komisije 300,- f) Prispevek mesarjev za pota živinozdravnika 22.000,- — D - » D D Vkup 34.800.— D V. Iz samostalnih občin, davkov in pristojbin odkupa tlake: a) Psetina (glej opombo 5) 3.500.— D Vkup 3.500.— D VI. Iz prostovolj. podarkov, sporočil in darov: a) Občini prepuščena lovčna zakupnina 14.660.— D Vkup 14.660.— D VII. Iz posojil: a) obresti 7°/o drž. posojila 700.— D b) iz posojil, ki se morajo občini vrniti in sicer terjatve od zadružne elek. v Hrastniku III. obrok 25.000.— » Vkup 25.700— D Stroiki. I. Za ohranitev, uporabo in upravo občinskega premoženja : a) za obdelovanje zemljišč 5.000.— D b) za ohranitev poslopij 30.000.— » c) za dokup premičnega blaga 3.000.— » d) za davč. in prostojbinske na-mestke 18.000.— » e) zavarovalne premije 3.000.— » Vkup 59.000.— D Za splošno upravo: a) Županovi letni prejemki 45,500.— D b) letni prejemki obč, svetovalcev in odbornikov 37.000.— » c) letni prejemki obč. uradnikov in nameščencev 171.600.— » d) letne plače obč. slugam in obč. poslom 13.200.— » e) pokojnine in doneski k pokojninskemu zakladu 46,000.— » fjsnaženje, kurjava, svečava uradnih prostorov itd. 4.000.— » g) pis. potrebščine, tiskovine, razglasi, kolki, poštnina itd. 25.000.— » h) pohištvo, zakoniki in knjige 4.000.— » i) odvetniki, notarji 5.000.— » j) merski stroški 2,000,— » k) sod. uradni dnevi v Hrastniku in revizija obč. računov 8.000.— » Vkup 361.300—D m. Za podjetja: a) za vodovod, razne poprave in dopolnitve, nabava nove črpalke na Tereziji 30.000.— D b) za regulacijo Trboveljščice in dotokov 30.000.— » c) za vodovod: Vode-Bevško 90.000,— » d) za vodovod Terezija, Dimnik 50.000.— » c) za klavnico (fond) 25.000.— » f) za kopališče 25.000.— » g) za vodov, v Hrastniku (fond) 100.000.— » h) za mostno tehtnico 500.— » i) obč. kamnolom 50,000.— » j) za obč. konje 12.000.— » k) plača vodovod, nadzornika 12.000.— » 1) obč. hlapca plača ___15.000.— i Vbiin 18.S00.— D Vkup 439.500— D V Avstriji so postavili socialisti krščansko socialni vladi nož na vrat. Brez delavskih poslancev je dunajski parlament delanezmožen. Socialisti zahtevajo povišanje podpor za brezposelne in takojšnjo uvedbo modernega starostnega in invalidnega zavarovanja. Njihova zahteva se glasi: Najprej te zakone, potem pride šele vse drugo, ali pa nove volitve. Avstrijski klerikalci bežijo pred socialno politiko in skoro sigurno bodo v Avstriji spomladi volitve. V Nemčiji so zborovale strokovne organizacije delavcev in so odločno nastopile proti nadurnemu delu v tovarnah in delavnicah, ki je velik vzrok brezposelnosti. Delavec mora v 8 urah toliko zaslužiti, da lahko pošteno živi. — V saksonskem deželnem zboru so volili ministrskega predsednika. Socialisti in komunisti so oddali svoje glasove za socialista Fleis-nerja, ki pa ni dobil večine. Nove volitve se vrše dne 7. decembra. — V saksonski tekstilni industriji je izključenih 26.000 delavcev. Neizbežen spor med rudarji in posestniki rudnikov na Češkem, Delavci so prejeli od delodajalcev tak odgovor, ki sili v spor. Prof. Kropač, eden naših najboljših rudarskih strokovnjakov je zapustil ljubljansko univerzo in se namerava izseliti. Kdo in kaj je temu krivo, ni treba povedati. Kako skrbi vlada za naše univerze in za naše najboljše javne in prosvetne delavce, je itak znano. Le tako naprej in na univerzah bodo poučevali vratarji in na šolah snažilke. Mnogo zasluževati, delati in pridobivati denarja moremo edino le s povsem zdravimi rokami in nogami. Ako se naših udov polo-te vztrajne bolečine, ter začne trgati, zbadati, bosti in mučiti, tedaj je to velika zapreka h pridobivanju. Kako blagodejno se izkažejo v teh težkih urah drgnjenje in umivanje z našim že skoz 28 let priljubljenim bolečine olajšujočim domačim sredstvom Fellerjevim blagodišečim Elsaflujdom! Zelo koristen je pri reumatičnih bolečinah, pri glavobolu, zobobolu; krepi in osvežuje mišičevje in živce, pa prinese zdravo spanje in novo moč za delo. Od znotraj in od zunaj močnejši, izdatnejši in večjega dejstva kot francosko žganje in najbolji kosmetikum te vrste. 6 dvojnatfih Sli 2 veliki specijalni steklenici 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 specijalne steklenice za 99 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V, Feller, Stubica Donja, Elsatrg 202, Hrvat-ska. Za tiskovni sklad je daroval sodr. J. Vodopivec iz Celja 50 Din. Lepa hvala. Posnemajte. — Uprava. Prijatelj k meni jo primaha, »Napraviva partijo šaha«. Sneg naletava, nikjer ni bogve kaj, Prinašam vse, ti vari »BUDDHA« čaj! Kino. KINO »DIANA«, STUDENCI. Od sobote 4. dec. do vključno torka 7. decembra: HARRY L1EDKE: ŽENA NA 24 UR. Veseloigra v 6. činih. Vsebina tega filma je izvanredno zanimiva, oprema razkošna, ker se odigrajo skoraj vsfi dogodki v palačah v Berlinu in Dunaju. Sicer pa jamči že ime tega priljubljenega filmskega igralca za prvovrstnost tega filma. Maribor. Nujni predlog. S. Petejan je predložil seji mariborskega obč. sveta v imenu Socialističnega kluba, naslednji predlog: Z ozirom na to, da je zlasti v zimskem času, veliko brezposelnih delavcev in, delavk, ki so brez lastnega stanovanja ali brez kuriva in prezebajo zato cele dneve v dežju in snegu po ulicah in po hišnih vežah, izpostavljeni mrazu in mokroti, predlaga „kiju6u IV. Za varnostno redarstvo: a) za napravo, znotranjo opravo in vzdrževanje ječ 500.— D b) za varnostne in ponočne čuvaje 154.000.— » c) za monturne prispevke 15.000.— » d) za odgonstvo 200.— » Vkup 169.700.— D V. Za sejmsko redarstvo: Nagrada živinozdrav. 2.400.-in čiščenje prostorov 960.— 3.360,— D VI. Za požarno redarstvo: a) za obč. požar, brambe: Trbovlje 5000 Hrastnik 10.000 15.000,- b) podpore požar, brambam, župa Trbovlje 2.500.- c) za požarni ogled, gasil, odsek Klek 1.000,- -D Vkup 18.500,—D VI. Za zdravstveno oskrbo: a) prispevek k stroš. distrikt. zdravnika glas. priloge A 80.300.— D b) babice 1.600.— » c) za mrliškega oglednika 8.000.— » d) za oglednika živine in ži-vinozdravnika 40.000.— » e) za samotne prostore — izolirnica - 65.000.— » f) za napravo javnih stranišč 100.000.— » g) za vodotoke in razkužev. 20.000.— » h) desinfektor 17.700.— » i) za snaženje cest, škropljenje 5.000.— » j) za obč. pokopališča 10.000.— » k) za konjederca 6.000.— » I) za odvoz fekalij v obč. hišah 800.— » m) za grobarja 9.000.— » n) za obč. zdravnika 37.200.— » IX. Za poljedel.: bikorejske zadr, 4.000.— D a) Kmet. podruž. Trbovlje 20.000.— » b) Čebelarsko društvo 1.000.— » Vkup 25.000— D X. Za bogočastje, prosveto in umetnost: a) proštov, prispevki za cerkve in cerkv. prireditve 10.200.— D b) skladni doneski za ljudske šole in sicer: za šolo v Tr bovljah 238.000, Sv. katarina 24.250, za šolo v Trbovljah- Vode 175.600 437.850— » za šolo v Hrastniku 275.452.25 » c) meščanska šola 30.600.— » d) obrt. nadaljevalna šola (za strokovne šole vseh vrst) Trbovlje 19.750.—, Hrastnik 19.222.50 38.972.50 » e) za knjiž. Trbovlje-Hrastnik f) za rudar, nadaljeval, šolo 25.671.— » Vkup 818.745.75 D XI. Za podpore, društ. prispevke-ustanove: a) za otroški vrtec Trbovlje 3.000.— D b) Rdeči križ 500.— » c) za držav, posvetovalnico za matere v Trbovljah 5.000.— » Vkup 8.500.— D XII. Za popis ljudstva in državoptis (statistiko): a) za drugačne državopisne zadeve 1.000.— D Vkup 1.000.— D Vkup 400.600.— D VII. Pridavek obč. blagajne k ubož-ni zalogi glas. proračuna krajnega ubož. sklada 159.300.— D VIII. Stroški za cestne, vodne stavbe prometstvo več stroški za elek. napravo v Gabersko 38.000.— D b) za vzdržev. cest in mostov 110.000.— » c) za javno svečavo cest 40.000.— » d) za popravo ceste Vode-Pe-telinova vas-Terezija in razširjenje 27.000.— » e) plače cestarjem 48.000.— » f) večji izdatki 1. 1926 po neurjih poškod. cest in mostov 50.000.— » g) cestne table 500.— » h) prispevek k pošt. in brzojavnim napravam, telefon 4.000.— » i) prispevek k škarpi za staro bolnico Vode 10.000.— » XIII. Za vojaške namene: a)za nabor b) za pregled, (kontrol.) shod 4.000— D 4.000— » Vkup 8.000.— D XIV. Vkup 327.500— D Za občinske, okrajne, oblastne in državnozborske volitve 10.000.— D Za obč. dolgove glasom dodatka II.: a) za obrestovanje in amortiz. dolga za ljudsko šolo 60.000.— D b) za obrestov. in amortiz. novega posojila za grad. mešč. šole v Trbovljah in osnovne šole v Hrastniku in zidavo ene stanovanj, hiše za stare vpokojence 300.000.— » Vkup 360.000— D XV. Za premoženje obč. osnovnega premoženja: a) naprave na trž. prostoru 10.000.— D b) več izdat, za gradbo stanov, hiše in ograje fin instalacija vodovoda, elektr. razsvet. 98.000.—» Vkup 108.000— D NOVO BUČNO OLJE toletne žetve, sveže pridelano, jam-čeno pristno in čisto, dobavi po jHliiiniiiH!!^^ najnižjih dnevnih cenah tovarna olja Vielhaber & Btthm, pisarna Maribor, Tattenbachova u.15. DELAVCI! polagajte največjo važnost na dobro obutev. Najboljša v Sloveniji je sedaj „DOKO“-obutev, ki se ■DOKO“ prodaja v prodajalni ppl v Ljubljani v PraSarnovl ulici 9, dvorišče. Vsak deseti kupec dobi par čevljev zastonj. m s s M. RAUCH trgovina stekla Celje, Prešernova ul. priporoča steklo za okna, zrcala slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd. Na drobno! Na debelo! JUGOMETALIJA nudi po najsolidnejših cenah vse v stroko spadajoče izdelke: patentirane peči, ogrevalne aparate, kotle za žganjekuho, vsakovrstno kuhinjsko posodo, petrolejske svetilke na plin ter vsakovrstno galanterijsko robo iz kovin. LJUBLJANA isc uvmm^:ta=ž£ž3.:xm=ž£ž\:tmšžs