M a r i n k a S v e t i n a Ljubljana R A D I J S K A U S T V A R J A L N O S T ELE P E R O C I Govoriti o tistem delu ustvarjanja pisateljice Ele Peroci, ki je napisano za radio, pomeni govoriti tudi o delu režiserja, izvajalcev, navadno so to naši dram- ski umetniki, in o delu, ki ga prispeva tonski tehnik, včasih pa sta v ta krog vključena še skladatelj in glasbeni opremljevalec. Posebnost radijskega ustvar- janja je namreč v tem, da pri dokončnem oblikovanju, takrat, ko delo slišimo, vemo, da je zelo velik krog soustvarjalcev, ki so avtorjevo zamisel posneli na magnetofonski trak. Seveda je še vedno prvi in najvažnejši ustvarjalec v tem krogu avtor, ki piše z mislijo, da je to namenjeno poslušanju, kjer morajo biti zvok in zvočni efekti, ki spremljajo igralčev govor, izbrati tako, da poslušalcu razgibajo domišljijo. Izredno važna je tudi interpretacija, saj igralci lahko s po- sebnimi glasovnimi niansami podajo tekst tako, kot si ga je avtor zamislil; dogaja pa se tudi, da delo izzveni veliko lepše, kot ga je avtor pri pisanju »sli- šal«, ali pa tudi slabše. Literarno delo, ki je namenjeno radiu, je torej močno odvisno tudi od so- ustvarjalcev ter od tehnike in ne more v celem zaživeti, dokler ta krog ni sklenjen. Vendar pa se moram pri tem zapisu omejiti le na ohranjene tekste oddaj; za nekatere izmed njih ni več tonskih posnetkov (oddaje za dobro jutro), za oddajo Bele posteljice (leta 1964) pa tudi teksta ni več. Omejila sem se torej na tekste oddaj, ki so še na tonskih posnetkih ali pa so v radijskem arhivu le teksti oddaj. Bogato ustvarjalno delo za radio pisateljice Ele Peroci, ki sila tiho in včasih skoraj neopazno že drugo desetletje teče mimo nas, se je začelo septem- bra 1962. leta, ko je uredniško delo pri reviji Otrok in družina zamenjala za uredniško delo na radiu. To je bil tudi njen prvi stik z radiom, ko je začela pripravljati oddaje radijske šole za srednjo stopnjo, od leta 1968 dalje pa skrbi za nižjo stopnjo. V ta zapis pa bom zajela oddaje, ki so nastale do jeseni 1977 v uredništvu mladinskih in izobraževalnih oddaj. Če hočem opisati njeno uredniško delo, moram vsaj na kratko povedati kaj več o radijski šoli. Prve oddaje radijske šole so bile na sporedu 1947. leta in odtlej tečejo nepretrgoma. Namenjene so učencem v osemletki; nižja stop- nja zajema učno snov prvih treh razredov, srednja četrtega in petega razreda ter višja zadnjih razredov osemletke. Ker pa radio ne more pripravljati pro- grama za tako zaprt krog poslušalcev, morajo biti te oddaje take, da jih lahko poslušajo tudi tisti, ki se želijo dodatno izobraževati, in naključni poslušalci. 4 Otrok in knjiga 49 Pripravljanje takih oddaj je torej zelo zahtevno delo, kjer je razen vsebin- skih, jezikovnih in oblikovnih elementov oddaje potrebno napisano tudi »sli- šati«. Prav pri tem pa je delež Ele Peroci izredno velik in neoprijemljiv. Za vsako šolsko leto je sestavila program oddaj (40 polurnih oddaj), poiskala avtorje in se z njimi dogovorila o vsebini oddaje, začrtala osnovno misel, ki bi jo avtor lahko v oddaji uporabil, z marsikom sodelovala med nastajanjem teksta. Marsikatero izmed oddaj, ki je bila sicer dobro napisana, vendar ni bila sprejemljiva za najmlajše poslušalce ali ni bila radiofonsko dobro zastav- ljena, je predelala, prav tako je nemalokrat trdoto izraza omehčala s svojim občutkom za jezikovne tančine, preoblikovala slabo povedano misel ali kaj do- dala, da bi bilo bolje razumljivo, včasih pa je preoblikovala celo oddajo. Tako so oddaje dobivale njen pečat, marsikateri se pozna, da so nastale pod njenim uredništvom, čeprav ni njihova avtorica. Ob vsem tem uredniškem in redaktorskem delu je tudi sama veliko napi- sala za radio. V tri skupine bi lahko razdelila te oddaje: v prvo skupino bi so- dile oddaje, kjer je bila vezana le na programski čas; torej je bil omejen ob- seg dela, medtem ko je ustvarjalno fantazijo lahko sprostila. V drugo skupino sodijo oddaje, kjer se je morala držati programskega časa in tudi okvirne te- me (oddaje radijske šole). V tretjo skupino pa uvrščam oddaje, ki imajo tako kot vse druge, določen programski čas, tema pa je natančno določena s sinop- sisom, ki ga pripravi strokovnjak (psiholog, zdravnik . . . ) . Avtor oddaje mora to strokovno napisano analizo problema preoblikovati tako, da napiše drama- tizirano zgodbo, ki mora vsebovati glavne elemente sinopsisa (npr. za oddajo Nenavadni pogovori). Glede na to sem ta zapis razdelila v naslednja poglavja: — ustvarjalno delo pisateljice Ele Peroci v mladinski in izobraževalni re- dakciji radia, — drugo radijsko in televizijsko delo, — povzetek. I. V prvo skupino oddaj, kjer si je pisateljica sama izbrala temo, omejeval jo je le programski čas, sodi zgodba Za deževne dni, ki je bila na sporedu 1971. leta. To je počitniška nadaljevanka, sestavljena iz 10 oddaj, vsako nada- ljevanje je dolgo 15 minut, celotnega teksta pa je približno 50 strani. Za deževne dni je lirična pripoved o odraščajočih sestrah Potoniki in Pi- kapolonici (tudi ti dve imeni nas uvajata v liričnost pripovedi), iz drobnih dogodkov, ki jih pisateljica niza, pa sledimo zorenju teh dveh deklet. Prvo zgodbo o tem, kako bo, ko bosta odrasli in bosta imeli dojenčke, stopnjuje v nežno občutje pričakovanja sreče in prve ljubezni; v enem izmed naslednjih nadaljevanj to poudari s pričakovanjem prvega pisma, ki ga Pikapolonica dobi in je to njena velika skrivnost, Potonika pa ostane žalostna in razočarana; a pisateljica pripelje zgodbo do srečnega konca. Neodvisno od te zgodbe, vendar pa tesno povezana z njo, ker jo pripove- duje, živi svoje življenje njuna igrača — punčka. Pisateljica jo je oživila, to pa je skupaj s srečnim koncem tudi edini pravljični element v tej zgodbi. Ob bogato doživljanje obeh sester je postavila to statično igračo, ki sta jo bili se- stri nekoč imeli zelo radi. Ta punčka je tu vez med svetom otroštva in svetom odraslosti in k njej se sestri zatekata samo, kadar sta žalostni ali osamljeni. Punčka torej tu pomeni tisti svet, ki ga poznata in ki se ga v negotovosti okle- pata in se vanj vračata, kadar se bojita stopiti v neznano. V tej pripovedi ima punčka funkcijo pripovedovalca, povezovalca in ko- mentatorja dogajanja ter vzdržuje stik s poslušalci. Ker je pripoved pisana za radio, je treba povedati, da imajo v njej velik delež tudi glasba in drugi efekti. Niz zgodb, ki jih je tudi lahko svobodno oblikovala in jo je vezal le program- ski čas, je šest nadaljevanj za jutranjo radijsko oddajo Dobro jutro, otroci — za vsak dan v tednu eno nadaljevanje. Nekoliko predelane (izpuščeni so stavki, ki se nanašajo na poslušalce) je nato pripravila še za zbirko Na oni strani sre- brne črte (Mladinska knjiga, 1970) in jim dala naslov Babica pride v sredo. V teh zgodbah je vsakemu dnevu v tednu pripisala neko lastnost: torek je na primer dan, ko se spominjamo pozabljenih stvari, zato je tudi torkova zgodba o pozabljeni lutki; ali četrtek, ko je četrti dan v tednu in ves dan delaš štiri stvari (štiri šolske naloge, vprašani iz štirih predmetov itd.). V drugo skupino oddaj spadajo oddaje radijske šole. Doslej je napisala 13 polurnih oddaj, vsaka ima približno 12 strani. Ustvarjalno izhodišče pri tem tipu oddaj je pedagoško didaktično. Okvir- na tema je tu določena in če pogledamo, katerih tem se je pisateljica Ela Pe- roci lotevala, vidimo, da bi te oddaje lahko uvrstili med naslednje šolske pred- mete: jezik in književnost — sem spadajo oddaje Mladi smo in veseli (izbor pesmi s komentarjem), priredba ene izmed pravljic Svetlane Makarovič iz zbir- ke Miška spi (Mladinska knjiga, 1972), Žalostni stekleni maček (kako napiše- mo spis) in Brez naslova (kako recitiramo); spoznavanje narave — O listku, ki ni hotel odpasti, Dvanajst mesecev ter vzgojne Drobno pisemce potuje (koga naj s pismom razveselimo), Darilce (medsebojno obdarovanje za novo leto), Ka- ko naj se učim, Dedki, babice in vnuki (odnos do starejših) in nazadnje še praz- nične oddaje: za dan žena z naslovom Za praznik ter za začetek novega šolske- ga leta oddaja Bob ob steno. Te oddaje so torej pisane z natančno določenim namenom in v osnovi niso zastavljene kot literarno delo, zato tudi bolj ali manj ostajajo v pedagoško didaktičnem okviru (Kako naj se učim, Za praz- nik), nekatere med njimi pa to didaktično snov presegajo, ne da bi pri tem njihov prvi (šolski) namen ostal v ozadju. Med te oddaje sodijo Žalostni stekle- ni maček, O listku, ki ni hotel odpasti in Bob ob steno. Osnovna misel oddaje Žalostni stekleni maček je, da moramo natančno vedeti, kaj bomo v spis napi- sali, in da mora vsak sestavek imeti začetek, jedro in zaključek. Ob tej misli in v želji, da bi mladim poslušalcem pomagala pri pisanju spisov, je razložila svoj ustvarjalni postopek. V osrednjem spisu, napisala je pravljico, je dala raz- mah svoji fantaziji. V oddaji zaživi igrača, stekleni maček, ki je žalosten zato, ker ga nihče ne razume. Zaključek pravljice pa je tak kot v Tacku: zgubi se v noči in se več ne vrne. Vendar pa otrok ne pusti v ugibanju, kje je zdaj ža- lostni stekleni maček, zato ponudi za nadomestilo živega mucka, ki spi v isti košari, v kateri je prej spal stekleni maček. Tudi v oddaji O listku, ki ni hotel odpasti je iz delovne teme, kako se l ju- dje, živali in rastline pripravljajo za zimo, napisala pravljico, kjer je vse te elemente upoštevala. Nastala je pravljica o brezi na vrtu, ki ji je veter počasi otresal liste, le zadnji list ni hotel odpasti vse dotlej, dokler ni na gredi omrtvi- čen zaspal zadnji cvet krizanteme. V to pravljico, ki jo čustveno stopnjuje vse do konca s pričakovanjem, kdaj bo odpadel še zadnji list, je z dialogi to priča- kovanje stopnjevala tako, da je medtem nevsiljivo povedala učno snov. V oddaji Bob ob steno — dogajanje je postavila na predvečer novega šol- skega leta in na prvi šolski dan — je ustvarila čustvena razpoloženja otrok in 4" 51 oddaja izzveni kot liričen zapis o počitnicah, v katerega je vnesla vse polno barv. V oddaji poslušalcem prepušča izbiro med »Počitnic je konec« in »šola je spet tu« in med tema dvema točkama, ki se stikata, je stkano vzdušje poslav- ljanja od počitnic in pričakovanje novega. Glavno vlogo je pisateljica namenila dekletu, ki rado sanjari in svoje sanjarjenje prelije v pesmi. V realnost pa jih vračata mama in učitelj. Še preden začnem zapis o tretji skupini oddaj, o Nenavadnih pogovorih, ki so v tem sklopu najobsežnejše in so nastajale od 1969. leta dalje, moram pove- dati, da je podlaga za te oddaje sinopsis, ki ga napiše psiholog, v katerem stro- kovno opiše vzroke in posledice za različne čustvene napetosti in deviantna ob- našanja mladostnikov, s katerimi se srečujejo v vzgojnih posvetovalnicah in drugih vzgojnih zavodih. Na tem mestu ne bi govorila, iz kakšne potrebe so nastale te oddaje in kakšen je njihov namen, omejila se bom le na literarno ustvarjalnost, ki jo je v te oddaje vložila Ela Peroci. Sem se uvršča 20 oddaj, od katerih traja vsaka med 15 in 20 minut (to je od 6 do 10 tipkanih strani) in 9 oddaj, dolgih med 5 in 9 min. (to je 2 do 4 strani). Oddaje opisujejo psihične situacije, dogajanja v človeku; izbor tem, o ka- terih piše, je širok, zajema pa odnose med mladimi, med starši in otroki, med vzgojitelji in otroki in njihova razmerja do sveta. Med najprepričljivejše in izpovedno najmočnejše dosežke ustvarjanja v tem sklopu oddaj bi uvrstila naslednje: Vrni se točno ob uri, Pismeni opomin, Mama mi je posvetila vse svoje življenje, Jaz že ne zmorem in Mama nima ča- sa zame. Značilno za te njene oddaje je, da so podane izredno čustveno in da so nosilci teh dramatiziranih oddaj dekleta, le v oddaji Mama mi je posvetila vse svoje življenje (oddaja je napisana v obliki pisem) si vlogo delita enako- vredno s fantom. V nekatere probleme, npr. pretirana odvisnost od matere, stiska, ob kateri pomisliš na smrt, pomanjkanje čustvenih stikov med starši in otroki in druge, se je močno vživela, v nekaterih, npr. problem oblačenja in dolgih las pri mla- dini, problem starokopitnosti staršev in podobno, pa ne toliko, zato nekatere izmed teh oddaj tudi niso tako doživete in nas ne prepričajo. Zgodbo zgradi iz drobnih in dobro izbranih detajlov, v oddaji Jaz že ne zmorem na pnimer go- vori o dekletu, ki v šoli ni tako uspešna kot njena sestra, in o njenem počas- nem umikanju na rob dogajanja. V oddaji Pismeni opomin je izrazila stisko dekleta, ki doma išče primerne priložnosti, da bi to povedala in da bi ji šolski opomin podpisali. Stisko stop- njuje od »v mamino ploho besed ga nisem mogla vtakniti« do »tega čaja ne bi rada pokvarila ne njej ne sebi« do tovarišičinega opomina »upam, da bo ju- tri podpis tu«, ki jo je pehal v laži in ko je bila stiska največja, si je želela, da bi ji kdo pregledal torbico in v njej našel podpis. Nazadnje beležko pusti na mizi in z očetom se potem v miru pogovorita o problemu. Z drobnimi detajli (iz šole do doma gre po najdaljši poti, mamina ploha naročil, kaj naj ji hitro po- maga, pranje perila in mamino veselje ob opravljenem delu) je mojstrsko po- dala čustvena razpoloženja in jih stopnjevala do razrešitve problema. Ti elementi so prisotni v vssh oddajah. NcnctvadTiih pogovoTOv, vGndar pa celota zaživi šele takrat, ko jo slišimo in bo o teh oddajah mogoče celoviteje pisati šele takrat, ko bodo dosegljive tudi na kasetah. Ob tem delu, ki je ostalo zapisano ali ga je mogoče slišati, pa je pisateljica Ela Peroci napisala še celo vrsto stvari, ki so izginile v etru: Za oddajo Enajsta šola (oddaja vzpodbuja ustvarjalnost mladih) je pomagala izbirati celo vrsto tem, o katerih se ji je zdelo, da bi se mladim pišočim ljudem lahko razmahnila fantazija. Njihove spise in pesmi prebira in izbira najboljše, ki so objavljene v oddaji. K oddaji je nekajkrat napisala tudi kratek uvod, kjer je povedala svoje misli ob branju njihovih spisov. V teh letih se je pojavljala tudi drugje v radijskem programu, v kulturni redakciji na primer, z izborom pesmi in z literarnim večerom in s celo vrsto intervjujev, napisala je otroško silvestrovsko popoldne (1974), sodelovala v od- daji Spoznavajmo svet in domovino (1975). Za televizijo je napisala 11 nada- ljevanj o Ivu in Nini (zgodbe so izšle kasneje tudi v zbirki Na oni strani sre- brne črte, MK 1970). Izven tega okvira pa je bila na radiu in na TV predvajana še cela vrsta del, ki so bila napisana za tisk in pri radijski ali TV priredbi avtorica ni sode- lovala. III. Pisateljica Ela Peroci se nam v ustvarjalnem delu za radio kaže kot ten- kočutna ustvarjalka, ki ima čut za tanjčine v otrokovem doživljanju do naj- manjših detajlov. Zato tudi vsa svoja dela gradi na čustvenih razpoloženjih. Te poudarja na vizualni in slušni način, ki je močno izražen v barvah in zvoč- nih efektih. Prav tu pa zaznamo zelo občutno razliko med pisanjem za knjigo in delom za radio. Pri pisanju za knjigo je avdiovizualni način že vključen v avtorjev tekst. Pri pisanju za radio pa se slušni efekt v tekst vključuje drugače in ob režiserjevi ter glasbenikovi soustvarjalnosti dobi še nove razsežnosti. Zato se je tudi naknadna predelava teksta, ki je bil najprej napisan za radio (Žalostni stekleni maček na primer) pokazala kot neuspešna, medtem ko je obratni po- stopek (oddaja Breskve in Violinski ključ) boljši, ne dosega pa del, ki so bila pisana za poslušanje. Značilne za njeno ustvarjanje so tudi poenostavitve opisa. Na nekaj zelo izbranih stvareh zgradi celotno zgradbo, izlušči samo detajlne karakteristike in lirično zgodbo gradi v prepletu teh detajlov, ki so enostavni in iz sveta sta- rostne stopnje otrok, za katere piše. V tem je treba iskati njen značilni literar- ni pristop in literarno vrednost radijskih oddaj za otroke, ki pa lahko marsikaj povedo tudi odraslim. Izhodišče pri ustvarjanju oddaj radijske šole in nenavadnih pogovorov je sicer vzgojno didaktično, vendar pa je v večini njenih oddaj viden ustvarjalni napor, da bi vzgojne in didaktične cilje dosegla na način, ki ni niti prevladu- joč, zato se namembnost oddaje vraste v celoto dokaj naravno; mnogokrat (Žalostni stekleni maček, Vrni se točno ob uri, Jaz že ne zmorem, Bob ob steno in dr.) pa ji je uspelo to občutno preseči in oddaje doživimo kot dobro litera- turo. Ta uspešnost se pokaže predvsem v temah, ki so ji blizu in kadar opisuje to, kar je doživela in se v različnih transformacijah pojavlja v oddajah, manj uspešna pa takrat, kadar ti elementi manjkajo. V radijskem delu Ele Peroci opažamo v zadnjih letih tudi premik od pisa- nja za najmlajše na odraščajoče (Za deževne dni, Nenavadni pogovori) in ob tem tudi stilni premik. Tu pa se odpira novo in obsežno področje obdelave, saj je novost, ki ga s stilom vnaša v mladinsko književnost, prav stiliziran pogo- vorni jezik, ki ga vnaša tudi v redaktorsko delo. Pregled oddaj Drobno pisemce potuje (1965) Bele posteljice (1965) O listku, ki ni hotel odpasti (1965) Žalostni stekleni maček (1965) Brez naslova (1965) Dvanajst mesecev (1967) Darilce (1968) Za dobro jutro (1969) Grdi mali raček (1969) Pismeni opomin (1969) Mama nima časa zame (1970) Nismo vsi enaki (1970) Dolgi lasje (1971) Mladi smo in veseli (1971) Za deževne dni (1971) Vrni se točno ob uri (1971) Povej, ne bodi reva (1971) Za praznik (1972) Starokopitnost (1972) Jaz že ne zmorem (1972) Iščemo dobro vol jo za imamo (1972) Kako naj se učim (1973) Dare je vzel (1973) Usoden korak (1973) Mama ni nikoli prijazna z menoj (1973) Družinski poglavar (1973) Bob ob steno (1974) Miška spi (1974) prir. pravljice S. Makarovič Vse imaš, kar potrebuješ (1974) Fantje, pridite, jaz plačam (1974) Otroci niso krivi za grehe svojih staršev (1974) Dedki, babice in vnuki (1975) Najraje bi kar umrl (1975) Breskve (1975) Če boš takšen, bom žalostna (1975) Najraje bi kar umrl (1975) Mama mi je posvetila vse svoje živ- ljenje (1976) Ne maram svojih staršev (1976) Violinski ključ (1977) Kakšen je moj otrok (1977) Summary The work of Ela Peroci written for the radio presents a special trend of her creating, keeping at the same time all the characteristics that we meet in her book collections. The particularity of this creating lies in the fact that writing for radio is bound to the programme time and the themes about which she has to write. At the same time the written text has to be »heard« well also, so that her co-creators of the transmission (director, actors, music selectors, technicians and others) can make her work alive. Radio creating is a team work and writer has to be aware of this. Ela Peroci wrote for the radio transmissions, where she was tied only to the programme time. In these transmissions her creative imagination found the right place, representing the summit of her creating for radio. In other transmission where she was bound also to the theme and the basic purpose was peda- gogic or didactic (transmissions of Radio School and Unusual Talks), she sometimes reached beyond the framework and we can enjoy this broadcasting as good lite- rature. A part from the transmissions preserved in the Radio Archives and the Phono- teque, there are so many transmissions that are lost in the air, for the Archives only mention that they were on the programme. In her work for radio Ela Peroci is a very sensitive creator for children and adolescent young people. She introduced in her work a stylized spoken language achieving an emotional relation with the listener.