Gospodarskj in političen list za KorošKe Slovence.
Izhaja vsako drugo soboto
v Krau ju (tiska Iv. Pr. Lampret izdaja konsorcij „Gorenjca"; odgovorni urednik Lavoslav Mikus).
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročninain in-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 20.	V Celovcu, v soboto, dne 1. oktobra 1910.	Leto IH.
"r"-'	__—____mm - ■	-- .	,	■	____________________________________________________
Deset zapovedi o ljudskem štetju za obmejne Slovence^
1.	Priglaii sa edinole k tvojemu materinemu jeziku tlovenskemu I
2.	Ne prijavi nemščine ali laščine za tvoj občevalni jeziki
3.	Skrbi, da te vsa tvoja rodovina priglaii k slovenskemu jeziku 1
4.	Spoštuj jezik tvojega alovemkefa očeta in avoje slovenske matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi in tvojega naroda!
6.	Ne ponemči in ne poitalijanči tel
6.	Ne odtuji te svojemu slovenskemu narodu 1
7.	Ne pusti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu 1
8.	Ne priCaj po krivem, da je tvoj občevalni jezik nemški ali laški!
9.	Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in ne prikrivaj tvoje slovenske narodnoitil
10.	Tudi te ne daj zastrašiti, Ce na tebe vplivajo in ti grozijo, in ne daj te podkupiti z denarjem I
Imejte to vedno v mislih, in na jezika, posebno pa letos, ko bodo šteli prebivalstvo vaših krajevi Slovenci, pokažite tedaj za vselej, da se ne daste izpodriniti z zemlje vaših oCetov in da prebiva tod od nekdaj slovenski rod, ki zahteva zase enakih pravici
Uradna učiteljska konferenca v Velikovcu in njen „Spiritus“.
«Nemški mogotci so si vzgojili učiteljstvo, kakršnega so želelil> Take in slične misli bi se morale po'astiti vsakega treznega opazovalca, ki bi bil navzoč pri omenjeni konferenci. Učitelji, ki bi morali s ponosom povdarjati svoje slovensko pokolenje, se brez potrebe in odporne sile vdinjajo
PODUSTEK,
O koleri.
Iz vseh strani se čujejo plsšni klici: koleri, kolera je tu, je že v Avstriji 1.1. d. Res je. Tudi pri nas v Avstriji, osobito na Dunaju, so zasledili par slučajev kolere, zanešene k nam U drugih držav. Strašno pa divja kolera po Rusiji in tudi po južni Italiji se je jako razširila.
Bilo bi napačno, ako bi tajili, da je kolera že prav blizu nas. Treba je ljudstvo pravočasno opozoriti, kako naj se upre krutemu sovražniku.
čistost, snažnost je prvo in glavno obrambno sredstvo tudi zoper kolero. Ni torej res, kar pravijo nfkateri: «ah kaj, če jo moram dobit’, jo itak dobim in ji ne uidem I» in se nič ne brigajo proti njej. To so norci in lahkomišljeniki 1 Dokler se morem, se nevarnosti branim.
Kolero provzročajo bacili. Ti bacili so v vodi, osobito v pitni. Če je torej v kakem kraju le sum za obstanek kolere tamkaj opravičen, umivajmo se le z dobro prekuhano in ohlajeno vodo in pijmo enako vodo. Pri kuhanju vode se bacili uničijo. Siritelji kolere so tudi vsa živila, ki so bila v neprekuhani vodi oprana, sadje, zelenjava i. t. d.
Bacili kolere se vgnezdijo v tankem črevesu, kamor pridejo vsi skozi želodec. Kdor ima zdrav Želodec in torej zdravo želodčno kislino, pri njem U kislina bacile pomori in pri takem človeku ni
• nemško-nacionalni stvari, razpravljajoč o korakih in sredstvih, ki jih je treba uporabljati v svrho ponemčevanj‘Slovenske dece. Ob takih prilikah pa zabredejo referentje v trditve, ki ničesar ne pričajo v njih prid, ker sa-dptične ali iz zraki vzete ali pa takoimenovani nemški «Schlagerjr», ki se pod steklom stvarne kritike hitro kak&r milene pene razprše. V tem smislu se namreč smatra trditev, da se kaki uspehi v nemščini dose-sežejo le potom sedanjega sistema. Razume se, zakaj se hvali sedanji sistem. Zato ker omogoči nastavljanje čisto nemških, slovenščine nezmožnih učiteljev in poleg teh tudi veliko uradnikov med nami Slovenci, ne da bi bilo tem privandraucem potrebno, priučite se jeziku svojih kruhodajalcev. Ne razumemo pa,> kako se more učitelj, kojega brat (tudi učitelj) je od pristne nemško-nacionalne strani že dobil hudo brco ter skoraj propadel s prošnjo za lepo mesto napram nemškemu tovarišu, navduševati se za nemška prizadevanja I Pa takih brc dobivajo nemškutarski učitelji večkrat, toda zanje se ne zmenijo dosti, še ponosni so nanje, ker pridejo od «blaženih» Nemčevi
če se pa očigled takim zapostavljanjem očita nemškutarskemu učitelju njegovo izdajstvo, se ti pa lahkomišljeno smeje ali pa drzno roga, češ: «Kaj tebi to mar! Jaz sem pač nemškega mišljenja in to je za moje stališče edino prava, ne pa to c čitano mi pokolenje I»
Hej, sitnež, sedaj moraš pa molčati, ko si slišal «pametno» načelo nemškutarjev! Vedi, da je mišljenje merodajno, delaš li za blagor ali pa v pogubo svojega naroda! Na prvi hip se morda spozna to načelo kot prave, toda pri premišljevanju se ti izjalovi v veliko laži Oikod pa izvira mišljenje? Ali ne iz vzgoje? Gotovo dal la vzgoja naših učiteljev-nemškutarjev je bila od prvega šolskega dne in do danes nemška. Učiteljišče jim je onemogočilo se bolj priučiti materinščini, v ufii-
velike nevarnosti. Pri ljudeh slabih želodcev pa uplivajo bacili strašno in se tudi silno množijo.
Odpadkov človeka, bolnega na koleri, se bog-nedaj dotikat’, kdor pa se jih je na kakršenkoli način dotakni), naj se takoj očisti in naj vpraša za svet zdravnika.
e
Domovina kolere je v nekaterih krajih ladije, kjer v časi gospodari celo leto. Tamošnji prebivalci silno trpijo, ker ne poznajo zdravniških predpisov ter niti najnavadnejših pojmov o pravem načina življenji in — snage, h teh krajev se zanaša kolera v druge dežele. Največkrat v Rusijo, kjer je že samo letos pomorila nad 50.000 oseb, isto-toliko, če ne več, pa je še vedno bolnih, in vsak dan jih zboli nove stotine. Tudi v južno Italijo se je zanesla in — kakor že zgoraj omenjeno — celo v našo avstrijsko državo.
Bacilov, kateri provzročajo kolero, se s prostim očesom ne vidi, ampak s povečevalnim steklom. Sele po tiscčkratni povečavi se vidi bacil kot mala, en milimeter dolga črtica. ? človeških čre-vesih se razmnože ti bacili t nekoliko nrah strahovito. Iz vsakega posameznega nastanejo milijoni in milijoni novih. Ti bacili vstvarjajo v črevesih strahovito delujoče strupe, ki zopet provzročajo vsa znamenja, ki se pojavljajo pri koleri: strahovita driska, trajao bruhanje, krči v bedrih, nezavest in smrt.
V vsakem človeku, ki je umrl za kolero, se pri raztelesenju najde bacile; brez bacilov ni ko-
teljskih društvih ter pri drugih sestaukih pa so jim ubili vsak čut spoštovanja do slov. materinega jezika in do svojega teptanega naroda. Istodobno pa so jim «udihavali» brezmejno navdušenje, ozr. oboževanje nemškega jezika in nemške kulture, kot nekega «non plus ultra» duševnega blaga! Tej vzgoji se imate torej zahvaliti, vi nemškutarji, za svoje mišljenje, ne pa morebiti, kakor si domišljujete, svojemu lastnemu prepričanju. Vi veste, da je vzgoja sila in verujete tudi v to, zato morate tudi verjeti, če trdimo, da b’, vi nemškutarji, postali tudi lahko ali Lahoni ali pa Madžaroni, ko bi bili vašo vzgojo vodili laški ali madžarski mogotci 1 Ali vas ui sram, če se morejo Tam očitati take reči? Nekdanji Turki so tudi znali «vzgajati» iz slovenske dece — junake Janičarje, ki so klali potem svoje lastne brate, iu tako slično se «vzgaja» na Koroškem slov. mladež, da zaničuje lastno materino besedo, svoje rodne brate in mnogokrat celo svoje najbližje sorodnike! Fej, taka vzgoja po vzorcu nemške nadkulture 1 Vidite, nemškutarji, nemški mogotci so vas z namenom vzgojili v odpadnike, sedaj se pa vi drznete trditi, da ste po lastnem prepričanju nemškega mišljenja, in vi se ne zavedate, da so vam to hva-iisano mišljenje le sugerirali 1
Drugače je, kar se vedno godi, če posamezniki utonejo v drugem narodu ter se s tem tako spojijo, da se čutijo z njim ene krvi in enega mišljenja, a obsoditi se mora sistem, s kojim se namenoma raznaroduje, obsoditi se mora delo tistih ljudi, ki med lastnim narodom delajo v tega pogubo. Seveda so ti v tej točki zopet dragega «prepričanja»! Oni delajo v svoji domišljavosti le za «blagor» Slovencev, čs vtepajo slovenskim otrokom prekrasne nemške besede in stavke, da se priuče v teku 8 mučnih let nekoliko jeziku «blaženega» Herrenvolka, nato pa, ko so otroci okusili krasoto nemščine, smejo to po potrebi
lere. Ti bacili pa morejo priti v človeka le potom zavživanja hrane in Tode.
Ljudje, ki imajo kolero ali ki so bili v dotiki z na koleri bolnimi, raznašajo kolero, in sicer tudi ljudje, ki so navidezno zdravi. Vse, kar je kakorkoli prišlo z blatom ali bruhanjem od na koleri bolnega človeka v dotiko (bodisi da je le ena kapljica od tega priletela neviđeno kam), je sposobno širiti kolero. Kakor že zgoraj omenjeno, so ljudje z zdravimi želodci in z dobro krano veliko bolj varni pred kolero, nego ljudje s slabimi želodci ali taki, ki si kvarijo želodce s slabimi jedmi. Zato se je mnogokje opazilo, da je kolera izbruhnila v kakem kraju v ubožnejših rodbinah, do čim v bogatejših ne. Ko začne bolezen splošno, je seveda lahko mogoče, da nobeni rodbina ni varna pred njo.
S kuhanjem in pečenjem se kolerine bacile uničuje. Zato se ne sme v času, ko grozi kolera, nič surovega jesti in nič nekuhanega piti. Sadje, kumare, solata, redkvica i. t. d. se torej sploh ne smejo zavživati v času nevarnosti s strani kolere. Pred jedjo si vedno umij roke; na cesti imej rokavice; roke ne podajaj nikomur. Jedi si pripravljaj sam doma in vse dobro prekuhaj in prepeci 1
To so nauki za slučaj, da bi se izvedelo, da je tudi v našo deželo že prišla nesreča. Za zdaj še to ne velja. Pač pa velja tudi zdaj kakor vedno geslo: največja čistost in snažnosti N. L.
zopet pozabljati, morda colo zaničevati! Kajti namen naših šol ni splošna in trajne izobrazba, ampak le poduhtenje nemške nadkulture in mučenje dece z vsakojakimi nemškimi jezikovnimi vajami.
Zagonetka se nam zdi, da Madžaroni, naprara katerim smo mi Slovenci glede jezika desetkrat na boljšem, niso tako zatelebani v nemško svabščino, kakor naši nemškutarji! Obratno, oni si tudi znajo tako lepo «vzgajati» renegate, kakor naši Nemci, toda žal, tudi mnogim Nemcev se vsili madžarski jezik in madžarska kultura, da utonejo potem v madžarski luži! Tukaj imamo zopet lep zgled o sili vzgoje!
In kakšno je duševno razpoloženje naših nem-ško-nacionalnih učiteljev? O Bog, duhu dvajsetega stoletja čisto neprimerno! Oni niso v stanu z mirnim srcem poslušati kako predavanje o naravnih pravicah narodov, o pametni vzgoji ali o splošno veljavnih etiških načelih, ne, tega oni ne morejo slišati, ker se ne strinja z njihovim mišljenjem, in ker niso več toliko prožnega duha, da bi mogli svojega vsakdanjega naziranja le nekoliko popraviti. Zato jim zelo prija taka duševna jed, ki draži in podžiga njih nacionalno strast Saj so takoj z «Heil» pritrdili onemu referentu, ki je med drugim rekel: «DerStarke abersucht solche Hindernisse um daran seine Kraft zu üben» besede, ki jih more izustiti le človek, ki se je iz celovških in graških nemškonacionalnih listov nasesal germanske surovosti. Sram vas bodi takih načel! Na slabih izkušati svojo moč in se potem drznete imeti za močne. Bi se li, vi, nacionalci, upali, take besede govoriti med Madžaroni v prid vaših teptanih bratov Švabov ? Molčali bi, vi, reveži kot grob, ker imate le tam korajžo, koder vam je hrbet popolnoma zaščiten ! In je li vaše postopanje proti pravičnim prizadevanjem Slovencev, dobiti narodne pravice, moralno ? Zgodovina bode enkrat govorila o vas, trinogih, opravičene besede zaničevanja in obsojanja.
Pravica in pamet govori v naš prid, a vi se sklicujete le na moč, da, surova moč je vaša in nemoralno načelo: «Macht geht vor Recht» je vaša zvezda-vodnica, in dobičkaželjnost je vaš prvi in slednji ideal!
Opomnja: Mi bi ne pisali v tem, ko bi ne bili brez povoda in vzroka napadeni v listu «Freie Stimmen», koder se roga podli dopisun našemu treznemu zadržanju pri konferenci.
Klerikalna panama na Koroškem v deželnem zboru.
Celovec, 28. septembra.
V včerašnji seji koroškega deželnega zbora je stavil deželni poslanec dr. W a 1 d n e r predlog, s katerim se nalaga deželnemu odboru, da poroča deželnemu zboru o klerikalnem panama centralne banke, ker je pri tem prizadeto kmečko ljudstvo iz cele dežele in je torej pravilno poročilo v interesu cele dežele, kajti edino na ta način se morejo razburjeni duhovi pomiriti. Krščansko-socialni listi so namreč celo zadevo zategnili, zakrili in napačna poročila pošiljali v javnost in tudi na občnem zboru zveze zadrug se ni čista resnica o tem klerikalnem panama povedala. Glavni krivec na tem polomu je sicer bivši ravnatelj centralne banke, Weiss, toda v vodstvu krščansko-socijalne stranke so tudi še drugi ljudje, kateri so sokrivi poloma. Razburjenje med prebivalstvom Koroške radi tega poloma je veliko, zaradi tega je nujno potrebno, da se ta afera natančno preišče. Vzrok poloma je ta, da so klerikalci porabili denar centralne banke v svoje strankine namene.
Waldnerju je odgovarjal klerikalni poslanec Wale h er, ki najprvo negira, da bi bili kr-ščansko-socijalni listi celo stvar zamolčali ali prikrili. On poudarja, da je ravnatelj Weiss glavni krivec, da pa se danes ne da določiti, v koliko so bile poloma krive njegove denarne transakcije, v kakem obsegu so se te transakcije vršile In v koliko je ravnatelj Weiss tudi sam denar pri centralni banki poneveril. Govornik je zato, da se stvar kolikor mogoče natančno preišče in je tudi za to, da se uvede posebna preiskovalna komisija, ki naj zadevo preišče in potem poroča deželnemu zboru o svoji preiskavi. Ta predlog Walcherjev pa je pri glasovanju propadel. Koroška duhovščina in sicer tako nižja, kakor višja, bo uredila to zadevo s tem, da prevzame poroštvo za primanjkljaj,
Poslanec Höldinger izvaja, da poslanec Walcher ni tako nedolžen na celi [tej stvari, kakor se dela, ker je bil z ubeglim Weissom najintimnejši prijatelj.
Poslanec Angerer izvaja, da je bila centralna blagajna ustanovljena popolnoma na švindeljskem temelju s tem namenom, da gospodarsko osvoji koroške kmete za klerikalno stranko. Protestira proti temu, da bi se sanacija izvršila s pomočjo državne podpore.
Socijalno-demokratski poslanec Aich se ravno tako protivi temu, da bi se zadeva sanirala z državno podporo.
O ti zadevi govorili so tudi še drugi poslanci, med njimi zopet Walcher, ki se obrača proti liberalnemu časopisju, češ, da s svojim pisanjem onemogočuje sanacijo. Na to je bil predlog drja. Waldnerja odkazan gospodarskemu odseku.
Dopisi.
Borovlje:	Kdor zaničuje se sam,
podlaga je tujčevi seti!
x. y.
Da se je ta pregovor že toliko in tolikokrat uresničil, vedo vsi pametnejši Borovljauci in morajo, žalibog, to tudi sami bridko občutiti. Vsem je znano, da se je ustanovilo pred kratkim novo konsumno društvo, ki ima menda namen, staremu delali konkurenco. Ker pa dosedaj še uima dosti članov, pritiskajo na vseh koncih in krajih in prisiljujejo ljudi, da pristopijo k novemu kousumu. Najprvo se je seveda treba samo podpisati, potem šele pridejo druge težavne stvari. Pri tem pritiskanju in prisiljevanju ima pa privandrani davkar Hötsl prvo besedo. Tako je prišel pred kratkim v občinsko pisarno in zagrozil vsem občinskim uslužbencem, da se morajo podpisati kot člani novega konsuma, kar so ti v strahu tudi storili. Sedaj pa jih že pritiska in izžema, da bi dobil tudi 50 K od posameznega, ker od samih podpisov konsumno društvo baje ne more obstati. Dolg nos je pa dobil na Dobravi, kamor je občinskega uslužbenca poslal s pristopno knjižnico in s strogim poveljem, da ima prinesti od dotičnega gospodarja 50 K. Tako delajo pri nas davkarji! privandrane duše in trepasti domačini lazijo pred njimi po kolenih in iz vseh kotov slišiš ponižno «guatn tog». Vam pa, gospodje okoli novega koosuma, rečem: Uboge reve, kaj prisiljujete reve ljudi k novemu konsumu. Saj vam je dal menda nek Simen 15.000 K in Südmarka vam tudi lahko da kakih 50.000 K in šulverein tudi kakih 100.000. pot em je še «bmajua», ta ima tudi toliko, da ne ve kam bi dejali, in «Genossenschaft» ravno tako. Hoj, denarja imamo dosti.
Spodnji Rož. Gospod dr. Janko Brejc iz Celovca nam pošdja tale dopis: Sklicevaje se na § 10. tis. zak., zahtevam glede na dopis «Spodnji Rož», objavljen v vašem listu z dne 3 /9. 1910, da na zakonit način priobčite nastopni popravek. Vi pišete v navedenem dopisu sledeče: «Pred par leti so hoteli Brejc, Podgorc in Krek zapeljati slovenske koroške posojilničarje, da bi pristopili k nemški klerikalni zadružni zvezi. Vsled odločoega nastopa naših narodnjakov se je to preprečilo. Zdaj pa je uastal pri tej zvezi velik «krah», radi katerega vzdigujejo ljudje deuar iz nemških klerikalnih posojilnic. Razumljivo je, da bi tudi slovenske posojilnice trpele radi tega, če bi se svoj čas ta proti-uarodna nemško-klerikalna nakana iu namera posrečila lepi trojici «narodnih voditeljev» kakor so Brejc, Podgorc, in Krek. Popolnoma neresnično in iznršljeno je, da bi bili jaz, Podgorc in Krek hoteli kdaj slovenske koroške posojilničarje zapeljati, da bi pristopili k nemški krščansko-socialni zadružni zvezi. Ravno nasprotno je res. Sklicali smo namreč pred par leti slovenske koroške posojilni-čarje v Celovec, na posvet, ne da bi jih priganjali k nemški krščansko-socialni zadružni zvezi, ampak, da bi tiste slovenske posojilnice, ki so bile takrat še pri nemški krščansko-socialni zvezi, od te zveze odtrgali in jih pregovorili, da se pridružijo ljubljanski zadružni zvezi. Da se naš namen takrat ni popolnoma dosegel in da one slovenske posojilnice, ki so bile takrat še pri nemški krščansko-socialni zadružni zvezi, niso hkratu pristopne k ljubljanski zadružni zvezi, nismo zakrivili jaz, Podgorc in Krek, ki smo želeli in zagovarjali takojšnji prestop vseh koroških slovenskih posojilnic k slovenski ljubljanski zadružni zvezi, tako onih, ki so bile takrat pri nemški krščansko-socialni zvezi, kakor onib, ki so bile pri celjski zadružni zvezi, tie bi se bila torej naša namera posrečila, bi danes ne bila nobena slovenska koroška posojilnica pri nemški krščansko-socialni zadružni zvezi. Torej je bila naša nakana vse prej kakor protiuarodna». Priobčujemo ta popravek dasi ravno ni najmanje zakonit in bi lahko romal v koš ter vzlic temu, da smo že v zadnji številki to stvar pojasnili.
Vodična vas. (Slovenska šola). Za to šolo, katero namerava, kakor znano, graditi družba sv. Cirila in Mütoda, se je vršil dne 15. t. m. komisijonalni ogled na licu mesta. Zoper to stavbo ui bilo nobenega ugovora, le nemčurski župan
Baumgartner je čutil v sebi potrebo, imenom občine izjaviti, da ta šola ni potrebna, ker se itak zida javna šola iu ker so občani itak dobili svojo šolo, katero je začel graditi nemški šulferein. Od mejašev se je oglasil edini krčmar po domače Politisch, kateri je izjavil, da kot mejaš sicer ne more ugovarjati zoper stavbo slovenske šole, da pa ne podpiše zapisnika, ker bi ga ta podpis stal pri lüdraarki 100 K. Zanimivo pa je, da je nem-čurski župan Baumgartner član slovenske posojilnice v Ločah. Kaj takega je samo na Koroškem mogoče. Zato ga je nek koroški Slovenec takole popisal. Baumgartner je na eni strani «deutsch-freiheitlich», na drugi strani pa «schwarz-windisch» — če ga pri luči pogledaš, je pa ... ?
Prevalje. Nekaj časa sem imamo v Prevaljah in pri Fari elekrično razsvetljavo, ki je naravnost izvrstna. Zasluga za to umestno iu zares napredno napravo gre vrlemu g. trgovcu Fr. Lahovniku.
Iz Karavank. Nekje na Karavankah so poškodovale zlobne roke kažipote nepotrebnega planinskega društva «Karavaukengau» in hitro so naši nemški lističi pisarili o slovenski kulturi, da je tega zločina kriv sam — Hribar, ker ni potrjen za župana in še več drugih takih neumnosti. Kriv mora biti seveda Slovenec. Taka hudobija bi menda Nemcu še v glavo ne padla. Pa bijejo se ti lističi sami po zobeh. Ni dolgo še temu, kar so morali ravno ti listi priobčiti okrožnico «Nemškega Alpen-vereina», ker je bilo strtih v okrožju sekcije Gmüad Nemškega Alpeuvereina — torej v zgolj nemškem kraju — nešteto takih kažipotov iu se je opozarjalo občinstvo, da take zločince javi oblasti. — No, gospodje, se zdaj zastopimo?	Planinec.
Celovec. (Velika nesreča.) Pri podzida-vanju tretjega nadstropja pri poslopju strojno-obrtne strokovne šole se je podrl oder, vsled česar sta se ubila dva delavca Simon Hafner in Giovanni Gorsano. Dokazalo se je, da je bil betonski okrajek slabo obit, vsled česar ni mogel držati z opeko preobloženi oder. Tramovje se je zlomilo ter potegnilo oba delavca v globočino. Enemu delavcu je bila glava zmečkana. Oba sta kmalu izdihnila. Hafner zapušča vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok. Zidovje, ki se je podrlo, je imelo po sodbi strokovnjakov teže kakih 8000 kilograma.
Vabilo.
Pozori Slovenke In SlovenciI
Telovadi Mio „Sokol“ i loroiljab
priredi
v nedeljo, dne 9. oktobra 1910. leta ob pol 3. nrl popoldne ? dvorani pri Clngelcu =—na Trati
veliko tombolo.
Kdor hoče torej kaj lepega zadeti, naj pride in pripelje tudi druge. Za zabavo po tomboli bo skrbel pevski in tamburaški odsek «Sokola». Za dobro postrežbo s pristnim vinom in raznovrstnimi jedili pa bodeta skrbela Prhka in Janez Fric.
Ker je čisti dobiček namenjen v sklad za «Sokolski Dom» v Borovljah, prosi uljudno za aajobilnejšo udeležbo
o cit» or.
Narodne zadeve.
Slovensko šolstvo na Koroškem. Zopet je imenoval deželni šolski svet celo vrsto Nemcev in Nemk na slovenske šole, a slovenski abiturijenti in abiturijentke še vedno čakajo zaman namešče-nja. Izmed 9 prosilcev ima dosedaj le edea borno suplenturo. In kaj je z obljubo, ki jo je dal lani deželni šolski nadzornik poslancu Grafenauerju, da bo v enem letu vrnil slovenskim šolam slov. učitelje, ki jih je poslal na Gor. Koroško — nemščine učit ? Najbrž sta pozabila na obljubo — oba. Sola na Ojstrici nad Spod. Dravogradom se razširi v H.raz-rednico. Začasno vodstvo te šole je dobil Slovenec Kuhar.
Sankcljonlran koroški deželni zakon. Cesar je sankcijoniral zakonski načrt o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta za vojvodino Koroško.
V koroškem deželnem zboru je poročal deželni odbor o svojemu poslovanja, nakar so se vršile volitve v posamezne odseke. Izmed Slovencev je bil samo Ellersdoifer izvoljen v finančni odsek, v ostale odseke ni bil izvoljen noben Slovenec. To je pravica nemške večine.
Koliko Slovanov je v Ameriki ? V Zveznih državah ameriških živi okolo 4 milijone Slovanov in sicer 1,900.00 Poljakov, 500.000 Čehov, 500.000 Slovakov, 300.000 Rusinov, 300.000 Hrvatov, 200.000 Srbov, 100.000 Slovencev in 150.000
Rusov. V Južni Ameriki je število slovanskih naseljencev majhno in jih je le nekaj tisoč. Razen tega najdete Slovane v Avstraliji, Novi Zelandiji, Transvalu in Indiji.
Gospodarska vprašanja.
Klanje živine in sekanje mesa doma.
Nikdar ni bilo dvoma o tem, da je kmet, če zakolje doma v sili živinče, opravičen meso sekati in razprodajati. Drugače je pa s klanjem živine sploh. Tu so uradi razsodili včasi v korist kmetovalcu, včasi pa tudi nasprotno, da si n. pr. niso nikdar nič rekli proti temu, če je kmet vse žito doma zmel, delal iz moke kruh in ga prodajal, češ, da bi s tem oškodoval drugo obrt. Na isti način vsak kmetovalec lahko prodaja sadje na debelo ia drobno in ne posega s tem prav nič v pravice sadnih trgovcev. Vsakdo lahko zakolje jagnje ali kozlička in prodaja njih dele. Vsak lahko Zakolje perutnino in jo prodaja bodisi celo, bodisi v kosih po okusu in potrebi odjemalcev. Zato je splošno presenetilo in se je občutilo kot krivično, če je bilo kmetovalcu prepovedano sekati goveje meso.
Končno je na tozadevno prošnjo poljedelskega ministrstva razsodilo trgovinsko ministrstvo sledeče:
Ako kmetovalec v posameznih slučajih, ne redno posamezne živali lastnega pridelka iz kateregakoli vzroka zakolje in meso razprodaja, se ne-sme tak zakol smatrati za nedovoljeno obrt in za prestopek obrtne postave. Razuma se, da se mora ta posel opravljati le kot postranski posel. Število zaklane živine mora biti v razmerju z obsegom gospodarstva. Zakol mora izvršiti ali kmetovalec sam ali njemu podrejeni pomagač. Zakol se ne sme izvršiti in meso ne prodajati v posebnem za to prirejenem prostoru. Pripomni se še, da je brez pomena, če si kmetovalec v «posameznih slučajih» k zaklanju pokliče v obrti izučeno osebo.
Naravno se mora tudi v tem slučaju plačati tozadevna užitnina in se mora dati žival, ki je določena za zakol, ter tudi meso pregledati osebi, ki je za to nastavljena. Brez dovoljenja te osebe se ne sme sekati.
Ako pa kmetovalec kolje živino redno in sicer toliko, kolikor je na svoji kmetiji ne more prirediti, ako torej kolje z namenom, imeti iz tega stalni dobiček, in če pusti klati živino od strokovno izučenih oseb ter v prostoru, posebej za to določenem, se tak posel ne more smatrati kot postranski posel kmetovalca, ampak kot samostojno obrt; v takih slučajih se ima proti kmetovalcu nastopati, ker izvršuje nedovoljeno mesarsko obrt, na podlagi kazenskih določb obrtne postave.
Ali čebela pozna svojega gospodarja?
Najdejo se ljudje, ki ne smejo v bliž no čebel, ne da bi jih opikale drugi pa zopet lahko goloroki potresajo ruje, pa se jim ne zgodi n Ć. Stare čebelarske knjige trde, da čebela pozna svojega gospodarja in da ga ne napade, kakor tujca. Danes se marsikateri čebelar tej trditvi nasmehlja, dasi se pripoznava, da je čebelo mogoče priučiti občevanja z ljudmi. Izkušnja nas uči, da so čebele, mimo katerih neprestano hodijo ljudje, mnogo manj «zbadljive», nego one, ki so osamljene in daleč od prometa. Te se takoj razburijo, če jim kaj pride na pot. Znamo tudi, da se čebeiini sluh in vid lahko navadi na razne človeške kretnje in ropot; vendar bo vsak čebelar gledal, opraviti svoje delo pri čebelah čimbolj mirno in tiho, ker je to prvi pogoj prijateljstvi! in dobremu občevanju s čebelami.
Izkušeni čebelar tudi ve, da panj s premakljivim satjem, ki ga je treba večkrat premikati, postaja vedno mirnejši, kakor da se na to navadi, in da ne napada čebelarja tako ljuto. Zato čebelar — začetnik ne sme kupovati panjev, ki so bili kje ua samem in so jih imeli ljudje, kateri so gledali samo na to, kako bi čim več meda v denar spravili, a jim do čebel in do lepega pobratimstva ž njimi ni. Tak panj rad napade začetnika, kar mnogemu vzame veselje do čebelarenja. Čebela pa ne samo, da se navadi na človeške kretnje in na ropot, ampak ima tudi fino razvit vonj (voh). S tem Čutilom zna ona nezmotljivo najti v svoj panj, spozna vskako tujo čebelo, voha že odda-leč med in medne trave, ki je potrebuje za hrano in odgojo svojega naraščaja. Komu ni znano, kako čebela hitro najde tja, kjer je □. pr. razlitega kaj medu ali košček satjaI «Tujka» bo bitro izvohala paoj, kjer ni vse v redu in kjer lahko kaj pripleni. Iz tega se da sklepati, da se čebela privadi na različni duh in tako posebno tudi na Človeški vonj. Če divjačina spozna že po zračnem toku človeka, ki jo preganja, kako da ne bi čebela po duhu in izhlapevanju človeškem spoznala gospodarja, ki je v bližini P Znamo iz izkušnje, da je paoj razdražen, če se z zračnim tokom pomeša tudi vonj medu.
Pes, ki s svojim tankim vohom najde med stotino stopinj baš ono svojega gospodarja in ji sledi, nam očitno kaže, da ima vsak človek pa tudi vsak panj svoj poseben duh ali vooj, po katerem se razlikuje. Brez dvoma bi se ljudje spoznavali z vohom tudi v najtemnejšem prostoru, ko bi jim bil tako razvit kakor pri psu.
Čebela spozna svojega gospodarja z vonjem. Razdražena je, če pride čebelar oznojen, če diši po medu ali kakem drugem nenavadnem duhu, če pride recimo kak tujec; mirna pa je, če pride gospodar po vsakdajni navadi, da pregleda čebelnjak.
Kdo more zameriti panju, če postaae nemiren in razdražen, ako se mu približa neprijatelj v osebi neusmiljenega in nenasitnega čebelarja, takozva-nega «Bienenrchinderja» ?
Resnica je, da spozna čebela svojega gospodarja z vonjem, vendar pa se mu ni tako pokorila, kakor udani iu pokorni psiček, ki gospodarjeve udarce hitro pozabi in jih povrača s še večjo zahvalo in privrženostjo.	Po «Hrv. Pč».
♦
Zlata pravila za pridobivanje mleka in za pravilno ravnanje z istim.
1.	Skrbi za dober zrak v kravjem hlevu.
2.	Skrbi v kravjem hlevu za največjo snažnost.
3.	Ne krmi krav s pokvarjenimi krmili.
4.	Nastiijaj zadostno in le z zdravo slamo ali nastiljem.
5.	Ne shranjuj krme v hleve ali na vlažnih krajih, oz. shrambah.
6.	snaži krave vsak dan redno.
7.	Bolne krave molzi nazadnje, a mleka od njih ne dajaj v mlekarsko zadrugo.
8.	Uporabljaj za molzenje krav le zdravo in snažno oblečeno osobje.
9.	Pred vsako molžo si umij roke.
10.	Izmolzi vimena dobro. Popolno izmolzenje razvija vimena, pospešuje naraščanje množine mleka in najzadnje mleko ima največ tolščobe.
11.	Ne izpraznjuj vrčev in posode, ki je namenjena za opravo, oz. odpošiljanje mleka, nikdar v kravjem hlevu, ampak vedno na zračnem prostoru.
12.	Precedi namolženo mleko takoj na zračnem kraju in je ohrani potem do odpošiljatve v zračnih in hladnih prostorih (ne v zaduhlih čum-natnah, kleteh itd.).
13.	Ne zmešaj nikdar jutranjega in večernega mleka poprej, predno se ni vsako za sebe do dobrega ohladilo.
14.	Če pošiljaš mleko zadrugi, pusti mlečne posode (vrče) stati odprte; poknj jih le s čisto tančico (gaze); varuj jih nadalje pred mrazom in vročino.
15.	Odpravljaj mleko na voz, oz. na železnico le v dobro osnaženih prezračenih in ne zarjavelih vrčih.
16.	Skrbi vedno za snažno mlečno orodje in zlasti za snažno odpremno (transportno) posodo, kar je pač prav lahko mogoče doseči z neznatnimi stroški. Golide (molzniki, žehtarji) in vrči se morajo po vsaki uporabi takoj umiti z vročo soda-raztopino ali s primešanjem apnenega mleka od znnaj in od znotraj in se morajo potem še z vročo vodo večkrat pokrtačiti in sicer tako dolgo, da odteka voda čista in se med prsti ne čuti več mehka in gladka. Kadar so posode na naveden način osnažene, potem se jih postavi narobe, da se odtečejo, na kar se morajo na zračnem in vsakega duha prostem kraju prezračit’, ker smrdijo sicer po piesnobi. Posode naj stojijo odprte do takrat, da se jih nalije.
17.	Uporabljaj molzno in mlečno posodo edino le za mleko in nikdar za donašanje vode ali podobne druge namene.
18.	Ta pravila prečitaj tolikokrat, da jih znaš na pamet in se vedno strogo po njih ravnaj!
Kako molzlti kravo, ki je prvikrat stebla? Dostikrat se zgodi, da se nekatere krave, posebno če so prvikrat stelile, ne spuste od nikogar molzli, ampak skačejo in letajo po hlevu, če se jim približaš. Vzrok leži v tem, da gospodar ni znal s takimi kravami pravilno postopati. Da se ti to ne zgodi, postopaj tako: že ko je krava breja, jo večkrat pogladi po vimena in jo vlači za sise, kakor bi jo hotel molzli. Na ta način se krava počasi privadi na molžo. Splošoo pa: ravnaj s kravo vedno lepo in mirno; večkrat jo pogladi po ledjih. Ce boš s kravami tako ravnal, boš zadovoljen in ne bo ti treba živine pretepati.
Svetovna politika.
0 rakonitrakciji Bienerthovega kabineta pišejo krščansko-ioc. listi. Kot ministra-rojaka bi vstopila v kabinet Nemec dr. Urban in Ceh dr. äkarda.
Spravne konlerenoe med C;hi in Nemci v Pragi so se po poročilih listov ugodno završile, tako da se bo lahko vršilo zasedanje deželnega zbora vsaj za nekoliko sei.
Nemikl oeaar na Dnnajn. Nemški cesar je prišel na lov na Ogrsko, potem se je podal tudi na Dnnaj. Mestni svet dunajski je votiral 20 000 K v namen, da so so okrasile ulice in magistrat povodom bivanja nemškega cesarja na Dunaju.
Pasivna rezistenca na |uinl železnici je konec. Ugodnosti, katere je ponudilo ravnateljstvo, so sprejeli z zadovoljstvom. Žjlezniški uradniki so dosegli lepo zmago.
Ben dr. TomaiiS je govoril v nedeljo v Osjeku o političnem položaja na Hrvaškem. Ban je govoril lepo «icer, želel, ds postane hrvatski narod
velik in ponosen. Zavzemal se za srbsko-hrvatsko slogo, omenjal je, da je srbsko-hrvatska koalicija v nasprotju sama s seboj, on potrebuje močne stranke v dosego cilja; zvečer na banketu pa je navdušeno napil Khuen-Hedervaryju, kojega tiranstva se spominjajo Hrvati s trpkimi občutki.
Obletnica boja na Varvarinskem polja. Poteklo je 100 let, ko je Karagjorgje s pomočjo ruske vojske pod poveljstvom grofa Oruzka potolkel tnrško vojsko na Varvarinskem polju v južni Srbiji. Turkov je bilo 15.000, Srbov z Rusi samo 4000. Odkrili so sedaj na onem polju dva spomenika.
Raznoterosti.
Dva otroka ae v kovčega zadužila. V odsotnosti svojih staršev sta zlezla v Devinu nek dietni deček in njegov lOletni tovariš v velik kovčeg. Pokrov kovčega se je zaprl in dečka nista mogla iz kovčega. Ko je mati domov prišla, sta bila otroka že zadušena. Požarna hramba je tri ure poskušala dečka oživeti s tem, da jima je dovajala kisik; toda ves trni je bil zastonj.
Najnevarnejša žival na sveta. Neki Ameri-kanec z imenom Jackson pripoveduje v «American Review of Reviews», da je aajnevarnejša žival na svetu naša domača muha. Po njegovem mnenju so najbolj strupene kače, levi in tigri prava nedolžna jagneta. Kakor je izračunal nčeni gospod Jackson, nosi muha s seboj 6,600.000 bakterij, ki provzročajo najrazličnejše bolezni, kakor kolero, jetiko, vročinsko bolezen, bolezni v grlu, drisko itd. Jackson trdi, muhe umore štiri milijone ljudi ene generacije.
Dsmonatracijn proti patra Drozda. V Pragi je došlo 12. m. m. do velike demonstracije proti bivšemn ravnatelju svetovaclavske hranilnice, patru Drozdu, ki je bil poneveril več milijonov hranilnih vlog in sedaj po preteku svoje kazni živi v Pragi. Šel je po mestu, pri čemur sta ga dva mimoidoča spoznala in ga začela zasramovati. Takoj se je nabralo do 800 ljudi, ki so mu tako grozili, da je moral zbežati v vežo neke hiše. Šele policija ga je oprostila.
Od mrtvih vatni. Na Reki se je splazil neki potepuh brez strehe na dvorišče pogrebnega zavoda, kjer se je vlegel v krsto. Da ga ae bi dramil nočni mraz, se je pokril s smrekovim obličjem in zaspal. V jutro ob zori je pa šel prek dvorišča pekovski učenec ia ko je čul smrčanje v krsti, je začel vpiti in klicati ljudi. Speči ponočnjak je slišal hrup in se je probudil. Vstal je, a ko je zapazil mladi pek, da vstaja nekdo iz krste, se ga je polotil tako grozoten strah, da je pobegnil, tresoč se kakor trepetlika.
Sam naznanil ivo) pogreb. V Orleansu je umrl 63 letni romanopisec Boussenard. Pred svojo smrtjo je Boussenard sam sestavil mrtvaški list ter ga odposlal svojim znancem. V listu naznanja, da ga je smrt njegove žene tako potila, da ae more več živeti. Pozdravlja vse svoje prijatelje ter j h povabi, naj se udeleže njegovega pogreba, ki bo v pondeljek, dne 12. septembra, četrt na dve popoldne. In kakor je mož naznanil, tako se je tudi zgodilo.
V pijanosti prodal hlio. Čevljar Steinhäuser] oče šestenh otrok, je bil svoj čas prav priden obrtnik in si je celo pridobil lepo hišico. V zadnjem času pa je začel popivati in je svojo obrt čisto zanemaril. Ko je zadnjič sedel pijan v gostilnici, mu je nekdo ponudil za hišico 2000 K — in čevljar jo je res prodal. Doma ga je zato seveda žena pošteno ozmerjala, drugi dan pa so čevljarja našli pod streho obešenega. — Kupčija seveda ni veljavna, ker je Steinhäuser ravnal v pijanosti.
Br&t nitrelll brati, v Bremenu je bil neki vrtnar obsojen radi tatvine v šestmesečno ječo. Glavna obtežilna priča je bil obsojenčev brat. Po končani obravnavi je šel obsojeni vrtnar v stanovanje svojega brata, pomeril nanj revolver ter ga takoj ustrelil. Vrtnar je nato še sebi pognal krogljo v glavo.
Izjava.
Jaz Prano Kancijan, urar v Prevaljah, označujem vse ob-dolžitve, katere sem navedel v pravdi proti moji ženi Heleni Kancijan glede gosp. Leopolda Pristova, župana v Prevaljah, za popolnoma neopravičene in neresnične. Priznavam, da je g. Pristov postopal doslej na-pram meni pravično in zakonito, ter se zahvaljujem gosp. Pristovu, da je odstopil od zasebne tožbe.
Pliberk, 24. avgusta 1910.
u -i franc Kancijan.
Podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu.
Akcijski kapital K 5,000.000.
Rezervni zaklad K 500.000.
Denarne vloge obrestujemo po
— 4 U —
00 dne vloge do dneva vzdlga.
X Kolodvorska oesta št. 27. x
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške in ženltninske kavcije.
Eskompt in ink&aao menlo. :: Borana naročila.
Prodili mb vrst vred piplrlev proti tjotovlol po doevoem korzo.
Centrala V Cjubljani. Podrnžni« 1 Jpljetn, Trsln, Sarajevu in Gorici.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8— za komad.	1 52—55
Tiske srečke s 4°/q obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10*— za komad.
Edina slovenska kisla voda
r
je po idravoiikib strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami,”je
Izborno* zdravilo
u«	.."Z . 1
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča
namizna-kisla'voda.
«o»*
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.	8 12- a
Naroča se pri OSkrbnIŠtVU Tolsto-vrške slatine, pošta GuötanJ (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
SlovenciI Svoji k svojimi Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edno slovensko kislo vodo.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinsko cikorijo.
Slovenci, n* zabito družbe SV. CIRILA IN METOV Al
Varstvena znamka:
„SIDRO“.
£inement (apsici cotttp
nadomestek za	40
sidrov - pain - expetler
je vobče priznan kot Isvrstnoi bole6lne to-lažefte in odvajalno vmotenjo pri prc-hlajen ju i. t. d. Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 1*40 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in škatlje z našo varstveno znamko DSldro11! kajti potem je gotovo, da se je dobil izvirni izdelek.
|r.Ulerja lekarna pri „zlatem lef
v Piraggi
Ellzabetna ulloa štev. S, nova.
i Razpošiljate/rsak dai.
Lovske pnške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarnlška dražba
Peter Wenüg M 6
družba z omejeno zavezo t Borovljah, Koroiko. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga	282 52-42
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Mestna hranilnica v Radoviijci
je prvi, najvarnejši In največji denarni zavod za nalagaqje denarja
na	Oorenj s Is: <3 m.
Mestna* hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4 V* od sto. Vse narasle infnedvignjene obresti priplule dOflltraf na leto h kapitalu in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačice Mestna hranilnica sama, tako, da dobi vsak vložnik 4 K 25 vin. od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto.
Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev potrjenih pravil MF” mesto Radovljica "^Mi z Taem sv°jim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, ki znaša sedaj čez 200.000 K.
Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost st hranilne vloge Izned vseh drngih denarnih savodov na Gorenjskem. Kato nalagajo c. kr. okrajna sodišča in dragi c. kr. uradi vse vloge nedoletnlh otrok in drage denarje le pri te] mestni hranilnici.
Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama.
Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere
so vsakemu na razpolago.
Posojila ne zemljišče
dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 167*,
197*, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let.
Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane torej še vedno 300 K dolžan. Dolžnik Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela Iznebi, dasl plača v celi dobi že sa 97 vin. manj.
Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev.
Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem.
Kdor želi najeti posojilo ali dobiti kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se uraduje OSah dan od pol D. do 12. are dopoldne In od pol 3. do 5. nre popoldne razen ob nedeljah in praznikih.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.