foitniM пМшв f fotuifal
Leto LXI1
V Ljubljani, ▼ soboio 24. marca 1934
Štev. 69 e	Cena 1.50 Diu
Naročnina mesečno 15 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletna <X> Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ni 6/III

VENEC
Telefoni Hrediilitva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račnn: Ljubljana Št I (I t, H) jg 10.349 za inserate; Sarajevo št v. 7%3 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2993
Povrateh
Čeprav se nekaterim zdi, da je danes zelo neprijetno živeti, ker podiranje vseh gospodarskih in duhovnih temeljev življenja silno pospešuje nervozuost in duševna obolenja, smemo upravičeno dvomiti, da-li je to gledanje pravilno. Zakaj malokatera doba v zgodovini^ je bila tako zanimiva kakor sedanja in že zato se izplača živeti v dvajsetem stoletju. Naše stoletje je stoletje najgloblje revolucije na vseh poljih, ki z največjo dramatiko pripravlja brez dvoma zelo plodo-noeno bodočnost. Kdor s tega vidika gleda naš čas, mora smatrati za izreden privilegij in srečo, da v njem živi, čeprav zahteva opazovanje sodobnega sveta in sodelovanje z njegovim tokom gotovo trdnih živcev.
V eni najduhovitejših knjig zadnjega časa »Progress and Religion«, ki jo je spisal angleški zgodovinar in modroslovec Chri-stopher Dawson, je rečeno, da se svet danes premika zopet nazaj. Svobodo vesti, svobodo mišljenja in svobodo delovanja smo pretiravali tako daleč, da se vračamo k nasprotni skrajnosti, katero imenujejo maloštevilni pristaši naprednjaštva reakcijo. Znani Os-wald Spengler nam je pokazal, da zgodovina človeštva ne pozna tistega splošnega in nepretrganega napredka, o katerem je sanjal blagi gospod Jean Jacques Rousseau, ampak da vlada v njej zakon postanka, razcvita in neizogibnega propadanja ter vedno na novo nastajajočih kultur, ki začnejo vsaka z nove točke, kar je v glavnem popolnoma res. Bolj-seviška vera v neprestan napredek človeka v vsestransko dovršenost socialnih oblik se zdi današnjemu človeku po pravici smešna in množice ji sledijo samo zato, ker se v svoji duhovni negibčnosti težje in počasneje obračajo nazaj nego intelektualec. Krščanska religija tako globoko korenini v evropskih narodih in v nekaterih bistvenih pogledih tako zelo odgovarja njihovi najno-trajnejši miselnosti, da krščanstvo živi la-tentno v vseh tako zvanih svobodomiselnih pokretih v neki čudno izpačeni, potlačeni iu preobraženi obliki, dokler po par desetletjih ali stoletjih razvoja ne izbruhne zopet na površino in tako čisto izpodje liberalni nazor. V tem smislu je nekoč nekdo duhovito, čeprav nekoliko pretirano povedal, da »liberalizem ni ničesar drugega kakor uarobe obrnjeu klerikalizem«. Dawsou nam kaže ta svojevrstni pojav na ruskem boljševizmu, ki ima svojega preroka Ljeniua, svoje nepo-gresno sveto pismo v Marksovem kapitalu in svojo inkvizicijo za izsleditev in kazen herezije. Boljševiki prodajajo opijum za narod v obliki svoje teorije in zahtevajo od ljudi, da stradajo in se žrtvujejo za paradiž, ki se v mejah tega življenja nikoli ne bo dosegel. Ko pride čas, bo tudi ruska krščanska duša predrla skorjo sedanje naprednja-ške lažireligije socializma.
Na zapadu gre seveda razvoj kakor navadno veliko bolj naglo. Odkar je umrl Des-cartes še ni minulo 300 let in že se je njegovo racioualistično modroslovje »brez pred; postav« razblinilo v nič ter životari naprej samo v brošurah »znanstvenikov« umirajoče druge internacionale. Zanimivo je, da brez-boštvo hira celo v tisti oblasti znanstvenega mišljenja, ki jo zavzemajo naravoslovne znanosti. Razvoj te znauosti v zadnjih 300 letih je sploh kaj interesanten. Naravoslovje je zapadlo vedno bolj v abstrakcijo. Vso empiričnost je razblinilo v brezsubstančne matematične pojme, o katerih pravi eden najbolj znamenitih astronomov sedanjosti, Eddington, da nam o bistvu narave povejo ravno toliko, kolikor nam povejo telefonske številke o svojih lastnikih. Danes imamo že naravoslovce, in sicer zelo znamenite, n. pr. faktor, smotrenost in zamisel, z drugo besedo v naravoslovje zopet ustvarjajoči duhovui faktor, smotreuost in zamisel, z drugo besedo religijo, ki daje vsemu bivanju in postaja-uju smisel. Ni dolgo, ko so se Freudovi psihoanalizi peli brezkritični slavospevi, daues pa jo hočejo čeloma vreči v obrabljeno šaro, dasi so nekateri momeuti te teorije gotovo pravilni. Toda to je razumljivo, kajti psihoanaliza, ki je postavila v osredje bitja se-ksus, je kot univerzalen nazor prav takšna huda zmota kakor n. pr. tisti izmi, ki postavljajo druga božanstva, n. pr. državo, narod, družbo ali ekonomijo. Vemo na primer, da je ekonomizem privedel do razredne filozofije in do revolucije in da je človeštvo, ki je hotelo strmoglaviti religijo, zapadlo suženjstvu sile in interesov. Tudi v tem oziru je zanimivo, da v vseh socialističnih sistemih živi na dnu skrito življenje krščanski etos, ki polagoma zopet prodira skozi ateistično in naprednjaško razumarsko lupino na vrh. Treba je imeti samo veliko potrpljenja in ohraniti optimizem ter vero v zdrav razum, pa se vidi, da vse velike zmote evropskega kulturnega človeka končno le privedejo nazaj v krščanstvo. Ta razvoj seveda ni brez katastrof, ker se evropsko človeštvo vedno vrača k resnici potem, ko je izkusilo in preizkusilo dve protislovni skrajnosti: od na-prednjaškega blodstva do najbolj nazadnjaške reakcije, od boljševizma do fašizma, od skrajnega realizma do skrajnosti spirituali-zma in podobno.
Vse to vidimo prav sedaj. Pojavljajo pa ee tudi druge zmote. Tako n. pr. eni uče, da je Cerkev Evropi potrebna, ker je njena avtoriteta in disciplina potrebna družbi, toda ni je večje zmote, kakor je ta, da se je treba vrniti h krščanstvu iz političnih razlogov. Duhovne vrednote morajo rasti same iz sobe, ne pa iz politike in iz drugih takih tal, kakor pravilno pravi Dawson. Na vsak način pa je upapolno znamenje bodočnosti, da človeštvo čedalje bolj jasno n v i de va, da je religija slejkoprej vir kulture. Evropa je kot kulturna in politična enota postala ivvropa po zaslugi krščanske religije in danes, ko se pojavlja panazijatstvo in amerikanizem, je taka enotna Evropa bolj kot kedai notrabua.
Po polomu avstrijskih socialistov
Zlom kljukastega križa v Avstriji
Iz razgovora z odličnim francoskim publicistom, ki je na Dunaju proučeval položaj po revoluciji
Dunaj, 19. marca 1934.
Med številnimi časnikarji, ki so iz vsega sveta prihiteli na Dunaj, da si sedaj v miru ogledajo »dunajsko bojišče« in sedaj vsemu svetu znano »trdnjavsko cono« okrog Dunaja, ki eo jo zgradili socialisti, je morda najzanimivejši brez dvoma pa najbolj duhovit »časJii-kar« francoski grof d llarcourt, ki sc je nekaj dni mudil na Dunaju, gledal, se informiral, beležil ter slednjič obljubil, da bo svoje vtise objavil v katoliških časopisih svoje domovine. Imel sem le.po priložnost, da se ž njim razgo-varjam Ln sem sedaj silno radoveden na njegove članke, ki bodo že izšli kje, ali v »Les Etudes« ali v »La Croix«, morda pa celo v »Re-vue des deux mondes«, kjer je pov.sod zelo priljubljen sot rudnik. Za danes bom poslal čisto nevezano nekaj njegovih vtisov, ki se mi zdijo zelo objektivni in dajejo jasen pregled o sedanjem položaju v Avstriji.
Sedaj, ko je avstrijska socialna demokracija doživela svoj končni polom, je za vsakega opazovalca seveda najbolj zanimivo vedeti, kako je z avstrijskim narodnim socializmom, ki je od novembra lanskega leta dalje najbolj rjovel po Avstriji. Kje je sedaj, kako se mu godi, kaj namerava?
Računi in dejstva
Sprva se je zdelo, da je bila februarska revolucija v Avstriji voda na njihov mlin. Narodni socialisti se bodo okrepili z vstopom v njihove vrste vse socialne demokracije, tako se je govorilo. Socialdemokrati, vsaj zmernejši med njimi, so bili še vedno pripravljeni, da Dollfussa podpirajo, toda po njihovem polomu po štiridnevnih bojih, so postali brezkompromisni sovražniki in se bodo zvezali s hitlerjevci proti Dollfussu ter tako tvorili po njihovih računih dvetretjinsko večino vsega avstrijskega javnega mnenja.
„Strahopetneži . .
Takšni so bili računi. Kakšna pa so bila dejstva? Računi so logični, dejstva največkrat niso. In to se je pripetilo tudi v Avstriji. Avstrijski hitlerjevci so se po teh računih dali zapeljati v največjo zmoto, ki je bila sploh mogoča: da so namreč stali s prekrižani,mi rokami ob strani, ko je divjala meščanska vojna in ko se je bilo treba odločiti za eno ali za drugo stran. Kadar teče kri, potem je mogoče vse drugo, razun to, da smehljaje stojiš ob strani in paseš radovednost. Tega ljudstvo nikoli ne odpušča. Misleč, da je treba čakati, pa jim bo padla od meščanske vojne izmučena in izkr-vavljena Avstrija zrela v naročje, so modro čakali na sredi med obema frontama, med obema junaškima frontama, med bojevniki v Floridsdorfu in Ottakringu ter avstrijskimi rednimi in izrednimi četami. Avstrijsko javno mnenje tega zadržanja ni razumelo in ga enostavno obsodilo s »svinjarijo« (Schvveinerei). Kajti ljudstvo v velikih trenutkih notranjega raz-burjonja sodi zelo hitro in tudi zelo pravično, zato ne dopušča, da bi kdo delal račune, kadar govorijo puške. Narodni socialisti so mislili, da so modri in prebrisani. Ljudstvo jih je obsodilo kot plašiljivce. Mislili so, da igrajo Macchia-velija, pa so dobili pečat bojazljivih izdajalcev. Mislili so, da bodo želi, pa so postali »ein Haufen feiger histeriseher Weiber« (gruča strahopetnih histeričnih žensk). Tako so zamudili na jk resnejšo priliko in s tem tudi svojo zlato zgodovinsko uro.
„Zavezniki rdečih . .
Avstrijsko javno mnenje pa ima še eno pritožbo. Hitlerjevci so se prej šopirili s tem, da so oni tisti, ki bodo socializem iztrebili. Ravno to jim je privleklo veliko število pristašev, kajti Avstrijec je imel marksizma dovolj, samo otresti se ga več ni mogel. No, in sedaj pa se res začenja boj proti marksistom! Kje so hitlerjevci, tisti baliači, ki so se krstili za uničevalce marksizma? Na barikadah ni nobenega, na ulici ni nobenega. Hitlerjevci so se poskrili po sencah in so čakali, da se konča ž-aloigra na barikadnh. Ko so padle trdnjave Karl-Marks-Hofa in ko so na rdečem dunajskem magistratu zaplapolale rdeče-bela-rdeča in belo-zelena zastava, kje je bil kljukasti križ? Doilfuss in Heinnvehr sta dokazala, da v borbi proti so-
cializma hitlerjevskih rjavih kričačev (braune Schreihansel) ne potrebujeta. S tem so hitlerjevci izgubili na mah tudi največji tlel svoj privlačnosti.
Tretja napaka je bila zadržanje Nemčije. Že Nitzsche je svoje dni rekel, da je ta čudovita nerazsodnost (Dummheit), ki jo nemški narod |K»kaže v usodnih trenutkih, menda nemška narodna predpravica (nationalee Vorrecht). Čisto v duhu tega privilegija je »veliki brat«, kot Avstrijec imenuje nemško državo, takoj zavzel stališče proti Dollfussu, in za marksiste. No, to je bilo zadosti. S tem je med nesociali-stičniini krogi, kjer je štel ogromno število pristašev, izgubil ves svoj ugled in zaupanje. Sicer pa bo spadalo pobratimstvo, ki se je razvilo v revolucionarnih dneh v Avstriji med pol komunistični m francoskim glasilom »Le Po-pulairec in hitlerjevskim »Vdlkischer Beobachter«, oziroma med Leonom Blumom in Hitlerjem, med najbolj vesele politične burke zadnjih let. Komunist Blum in Hitler si v tugi in žalosti podajata roke, ko umira avstrijski marksizem ...
„Ptuj Teutet!"
Vse te nakopičene zmote je avstrijski Heimvvehr znal sijajno izkoristiti ter je Avstrijo preplavil z letaki (en primer Vam pošiljam z isto pošto), v katerih je znal v mastnih bese-
I dah označiti zajčevsko obnašanje hitlerjcvcev.
I »Kje so bili rjavi zunaki, ko smo stali na barikadah? Sedeli so ix> zapečkih z gnusnim nasmehom sovraštva okrog usten ter kuluili svojo rjavo juho iz krvi, ki je tekla |к> ulicah. Ali je bilo takšno obnašanje nacionalno, ko smo gledali v obraz boljševizmu...? Spričo takšnega zadržanja ne more nobeden, ki ima le še malo nacionalnega duha, odgovoriti na lajanja nekega Habichta drugače kot pa »Pfui Teufel«. Pljunite na vse liste, ki stojijo pri radiju in poslušajo zasmehovanja svoje lastn< dežele, ki jih jim pošilja veliki brat!«
Res je, da obstoja šc vedno velika nevarnost vsled sodelovanja rdečih in rjavih izobražencev, res je, da bodo velike skupine rdečih vsled neprestanega pritiska, ki so mu izpostavljeni, šli v narodno socialistične vrste, res je tudi, da še vedno obstoja avstrijska legija "Vl.OOO mož na Bavarskem. Toda kljub temu smemo reči, da je kljukasti križ v Avstriji podlegel, vsaj za enkrnt podlegel, ker je napravil napako, ki je sploh bila mogoča, ko je vzvulovil nncionalno zavest in nacionnlno navdušenje, pa ga ni bilo zraven, ko je prestal življenjsko preizkušnjo nn barikadah.
Mislim, du sliki, ki jo je podal (a duhoviti Francoz, ni treba ničesar več dostavljati.
Ing. Sch. • ••
Starhemberg o novi Avstriji
Duš nočemo kupovati, ker bi dobili samo neznačajneže in renegate
Dunaj, 23. marca. b. Angleški in ameriški poročevalci listov so priredili banket na čast voditelja Heimvvehra, kneza Starhemberga. Na
tem banketu je iinel knez Starhemberg eno uro trajajoč govor. Med drugim je povuarjal, dJ,i je cilj heimvvehrovskega pokreta stanovska država. I' ašizem daje možnost, da so zastopani tudi najnižji sloji naroda, ki lahko ščitijo svoje interese po svojih stanovskih organizacijah. Heimvvehrovski pokret ima svoje radikalno krilo, s katerun je zvezni kancler dr. Doilfuss v tesnih prijateljskih zvezali. Glede restavracije Habsburžanov je Starhemberg dejal, da se o tem problemu govori več v inozemstvu kakor pa doma. Razen majhnega števila legitimistov ne govori v Avstriji o restavraciji Habsburžanov nihče drugi. Druga je zadeva, da se ukine zakon, ki je bil sprejet v prvih dneh revolucije. Nepravično je, da se odvzame družini premoženje in da se izžene iz države samo zaradi tega, ker je njen družinski glavar vodil napačno politiko. To se mora popraviti in v novi avstrijski ustavi ne bo nič več mesta za habsburški zakon. Trenutno pa restavracija sploh ni aktualna. Starhemberg je izjavil, da je sam prepričan monarhist, pravi pa, da ni nihče pripravljen, da zaradi habsburške restavracije odide na barikade.
Nu vprašonje nekega časnikarja jc govoril nato Starhemberg o amnestiji socialnih demokratov ob zadnjih krvavih dogodkih v Avstriji. Starhemberg je izjavil, dn čut maščevanja ni na mestu. Na drugi strani pa sc zopet ne sme pričeti z nakupom duš med socialnimi demokrati. Socialni demokrati so začeli borbo iz globokega prepričanja. S propagando bi se lahko pridobili samo oni, ki računajo s konjunkturo in pa renegati, ti pa so vedno nnjholj nezanesljivi in nepošteni elementi, ki jim jc čast zadnja stvar. Nihče nc pričakuje, da se bodo socialni demokrati naenkrat iz prepričanja pridružili heinivvehrovskemu pokrelu. Socialni demokrati so sc na barikadah junaško borili. Zalo je Starhemberg tudi za amnestijo največjega obsega.
Starhemberg - II. podkancler
rg 1
danes imenovan za drugega podkanclerja Dollfus-
Dunaj, 23. marca. c. Knez Starhemberg bo še pod
sove vlade. Zvečer se vrši tudi seja avsirijske vla-
de, na kateri se bo razpravljalo o reformi avstrijske ustave. Imuniteta poslancev bo ukinjena in bodo imuni samo še državni predsednik, zvezni kancler in ministri državne in deželnih vlad.
Po rimskih protokolih
Iz trozveze v četverozvezo?
Pariz, 23. marca. Z. »Ere Nouvelle« piše z ozirom na Mussolinijev govor, da so sc oni zelo motili, ki so mislili, da bodo rimski protokoli Avstrijo in Madjarsko končnoveljavno iztrgali iz nemškega naročja. Mussolini se nikakor noče Nemčiji odtujiti. Nasprotno. Sporazum, ki je bil sedaj ustanovljen med Italijo, Avstrijo in Madjarsko, nadalje Mussolinijev govor, ki zagovarja nemške težnje po oboroževanju, dokazujeta jasno dovolj, da se pripravlja mesto trojnega sporazuma četverni sporazum, podoben predvojni zvezi med Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Samo ena razlika je med sedaj in preje, ta namreč, da je predvojno trozvezo organizirala Nemčija, sedanjo četverozvezo pa organizira Italija. Toda uspehi so isti in posledice za Francijo enake.	_
Dunajska vremenska napoved: Večinoma, zlasti pa na jugu in vzhodu bo oblačnost znatna. Na Koroškem mogoče lahne padavine. Temperatura se bo le malo izpremenila.
Lord Rothermere v ,Daily Maitu":
Vrnite nemške kolonije
London, 23. marca. Z. Znani prijatelj Madjarske in Nemčije in lastnik skoroda polovice angleškega tiska lord Rothemere je objavil danes v svojem glavnem glasilu »Daily Mail« senzacionel-ni članek, v katerem zahteva od angleške vlade, naj nemudoma vrne Nemčiji njene predvojne kolonije, Togo, Kamerun in južno-zapadno Afriko. Članek začenja s sledečimi zanimivimi ugotovitvami: Portugalska s 6 milijoni prebivalcev ima 800 tisoč kvadratnih milj kolonij,
Belgija, ki ima 8 milijonov prebivalcev, ima
1	milijon kvadratnih milj kolonijalnih posestev
Velika Britanija s 40 milijoni prebivalcev ima
2	milijona kvadratnih milj kolonij, ne vštevši do-minijone.
Francija, ki inu 42 milijonov prebivalcev, ima Х6ЛО.ООО kvadratnih milj kolonialnega imperija.
Nemčija s 65 milijoni prebivalcev pa nima nobene kolonije.
VersailLski mir je »oropal« Nemčijo njenih kolonij iz sledečih razlogov: I. da bi odvzel Nemčiji polovico surovin ki jih je uvažala iz svojih kolonij, 2. da bi preprečili izseljevanje Nemcev pod svojo lastno zastavo, 3. ker sc ie reklo, da Nemčija ni v stanu vzgajati kolonijalne narode. Prvi vzrok je nepravičen, drugi je velika napaka, tretji je pa velika laž. Kam pa naj Nemčija gre s svojimi ljudmi, ki doma nimajo kruha, če ji ne bomo omogočili iztoka njenega prebivalstva v kolonije, če do tega ne pride, mora Nemčija enostavno eksplodirati. In kdo bo nosil posledice te eksplozije? Evropa in ves svet; in to zaradi ene krivice, ene napakr is cr.c velike laži
Italija se opravičuje
Rim, 23. marca. b. »Popolo d'Italia« protestira v svojem uvodniku zaradi tega, ker pripisujejo italijanski duhovni ekspanziji osvajalne namene, in pravi, da se hoče s takimi manevri izzvati dvome in vzbuditi nezaupanje proti Italiji. Mussolini je to pričakoval in je v svojem govoru tudi pojasnil značaj italijanske ekspanzije Tu ne gre za teritorijalna osvajanja. Vsi sosedi. jxisebiio pa bližnji sosedi Italije naj si zapomnijo, da je to le prirodna ekspanzija, ki bo dovedla do sodelovanja z Italijo in alriškim ljudstvom, kakor tudi med Italijo in državami najbližjega in bližjega vzhoda. To je jasno kot beli dan. Kljub temu pa se Mussolinijev govor s hudobnim namenom krivo tolmači v svelovni javnosti. Velika Britanija in Francija imata svobodno |x>t na ocean. Nasprotno pa je Italija, ki povečini uvaža po morski poti sirovine, zaprta v Sredozemskem morju. Bodočnost na morju je življenjsko vprašanje Italije. Dokler se bodo evropske države ODoroževale na kopnem, na morju in v zraku, se mora Italija brigati za svojo varnost. Tako zaključuje »Popolo dTtalia« svoj članek.
Madjari in Čehi
Budimpešta, 23. marca. TG. Nocoj je madjar-ska vlada v skrajno prijaznem tonu odgovorila ua ponudbo češkoslovaške vlade da naj se čimpreje začnejo pogajanja za trgovinsko pogodbo. Madjarska vlada odgovarja, da sprejema to ponudbo z velikim veseljem na znanje in da je prihod češkoslovaške delegacije v Budimpešto dobrodošel vladi in narodu. Tudi vladni lisli z odobravanjem komentirajo Bencševe izjave o sodelovanju med Avstrijo, Madjarsko in Italijo, poudarjajoč pri tem, da bo Mussolinijev podonavski načrt s pristankom Češkoslovaške zares postal resnica.
Inž. Dedek doma
Ljubljana. 23 marca. Nocoj se je z brzovlakom, ki pride v Ljubljano ub osmih zvečer, vrnil iz italiianske internacije inž. Franio Deuck.
S Iran 2.
Junaštva ruskih letalcev
Ljapidevski - rešen
Strašna povest dveh letalcev, hi sta šla na pomoč Čeljushinu
London, 23. тигоа.
Šele sedaj so prišla točna poročila po čn-dežnem načinu, kako so rešili junaškega ruskega letalca Ljapidevskega in njegovega ra-dio-telegrafista 1'etarova, ki .sta dne 14. marca odletela, da rešita »Čeljuskinovo posadko«, a se nista več vrnila. Zgodovina tega junuškega poleta je sledeča:
Raheta je posvetila v temno polarno noč ...
Ko so zaman in zaman čakali povratka obeh letalcev in ko je postalo že precej gotovo, da sc jima jc morala pripetiti kakšna nesreča, so ruske oblasti odredile, da je odletelo od rta vnn Karen in od rta Vellcn večje šlevilo letal, da poiščejo izgubljena letalca. Čel teden so ju neprestano zasledovali, a brez uspeha, ftele pred par dnevi se je nekemu ruskemu letalcu posrečilo odkriti oba junaka na ledeni gori, ki je plula v bližini majhnega otokn. K sreči sta imela pri sebi ra/.svetilne rakete, ki sta jih spuščala v zrak, ki so prodirale skozi 7.elo debelo oblačno plast in so opozorile iskn-joče letalce, da se mora nekje pod meglo nahajati proMo, kjer čakata ua rešitev oba izgubljena letalca. Letalec, ki ju je izsledil, si je bil takoj nn jasnem, da mu je nemogoče pristati in se je zadovoljil s tem, da si je točno zabeležil kraj, kjer se oba ponesrečenca nahajata. Nato se je vrnil nazjij nn rt van Karen, kjer je o svoji nnjdbi poročal. Takoj se je organizirala večja ckspedicija s sanmi in severnimi psi, ki se jc napotila proti označeni smeri, kjer naj bi se nahajala Ljapidevski in Petarov. 12 ur se je borila ckspedicija proli snegu in 7. viharjem ter slednjič prišla do točke, kjer naj bi se ponesrečenca nahajala. In zares, našla ju je še živa, ali v si rasnem položaju, ker že dvn dni nista zaužila nobene hrane. Ljapidevski je bil prisiljen, da zažge vse lesene dele svojega letala, da bi se mogel braniti proti nezaslišanemu mrazu, 50 slopinj pod ničlo, ki vlada po teh krajih v polarnih nočeh.
Sama v ledeni puščavi
Akoravno je Ljapidevski bil tako izmn-čen. da se ic komaj vzdržal na nogah, je takoj hotel opisati vse podrobnosti svojega čudežnega poleta, v katerem bi bil skoraj izgubil živ. Ijenjc. Pripovedoval je, kako je letalo zašlo med oblake, kako je tam izgubilo vsako smer in knko je padlo, ko se je hotelo vrniti na rt van Karen. v strašne snežne viharje, ki so letalo zgrabili in gn brez usmiljenja podili ven
na odprto, a sedaj hvalabogu zmrznjeno morje. Da bi bila nesreča še večja, je tudi motor začel popuščati vsled mraza in ledu, ki se jc zbiral ua letalu. Zato letalcema ni preostalo nič drugega, kakor na milo srečo poskusiti, dn pristuneta kjerkoli bi bilo. Nekaj čas« sta letala nad morjem, iskala točke, kjer bi mogla pristati, in slednjič na veliko srečo zagledala majhen otok. Se enkrat sta se dvignila, da bi mogla z višine vzeti polet in pristati na otoku. Njun načrt se ni ]>osrečil. er je motor med tein žc utihnil, in letalo se je enostavno zrušilo na led v bližini otokn. Pri tem se je razbil motor in se odtrgal tudi propeler. Kljub najboljši volji torej nista smela misliti na to, da bi letalo popravila, ker pokvarjenih delov nista mogla nadomestiti. Sklenila sta. da se bosta borna proti smrti, kakor dolgo bo mogoče, in čakala, da usoda odloči o njima.
Slišala sva, kaho je naju svet klica!, le naju nikdo ni slišal
Najhujše je bilo. ko sta ugotovila, da se jc pri padcu letala |x>kvarila tudi radio-oddaj-na postaja, ki stn jo imela s seboj nn letalu. Torej tudi ta možnost, da bi po radiu klicala nn pomoč, je izginila. Petarov je delal noč in dan na radio-aparatu ter se mu je slednjič le posrečilo, da gn je v toliko popravil, da sta mogla pri ugodnem vremenu radio-vesti poslušati. Dolge, dolge ure ponoči in podnevi sta sedela pri tem aparatu in poslušala, če se morda kakšen človeški glas ne bo izgubil sem k njima v to samotno ledeno puščavo. Vedela stn, da ju bodo iskali, dn bodo 7.a nju v skrbeh, da jih bodo z radiom klicali in spraševali, čutila sta, kako je včasih vse ozračje nkrog njiju urhtelo in trepetalo, kako so udarjali na njuna slusaln zračni valovi ml vseh sibirskih radio-postnj. čestokrat stn slišala tudi razločne glasove, slišala sta. knko so sc radio-postaje med seboj pogovarjale, Ic nju ni slišal nikdo. Tako sla od dne do dne točno sledila vsem reševalnim poskusom, čuliln sta, da se za oblaki nad njima nahajnio njuni tovariši, ki ju iščejo. slišala celo njihove radio nozive, a ona nista mogla na nje odgovarjati. To je bila brez dvoma, tako јч- rekiil L.i vudevski, najhujša niukn, ki sta jo morala preživeti in ki je njuno živčevje in njuno odporno meč lako strla, da sta se ta dva moža. ki sta smrti brez strahu gledala v obraz, iz obupa dolge ure jokala. Njuna sreča je bila, da sla imela pri sebi še rakete. Kakor hitro stn na radio-aparatu zuslu-tiln. da se nahaja kakšno letalo v bližini, sla snuščala rakete v zrak v trdnem uonnjii. da jih bo vendarle kak lelalec zapazil in jima prinesel rešitev. Kakor vidimo, se je njnno upanje tndi uresničilo, kaiti samo tem raketam se morata zahvaliti, da stn bila rešena.
Nazaj, da rešimo „Čeljuskina-'
Ljapidevski in Petarov sta sieer zdrava, toda izkušnje, ki sta jih prestala, in pomanjkanje. ki sla ga pretrpela, je njuno telesno konstrukcijo tako zrušilo, da bo trajalo precej časa, predno bosta zopet sposobna za nove polete. Т<м1а kljub temu in navz.lic vsem prigovarjanjem je Ljapidevski izjavil, da hoče brez odmora nadaljevati svoje reševalne poskuse, češ, onim v »Čeljiiskiiiovem« taboru se godi ravno tako hudo, kakor sc jc godilo njima. Zaprosil je za novo letalo, ki mu ga bo sovjetska vlada takoj poslala iz Habarovska. To je zgodovina enega, brez dvoma največjih in najbolj junaških poletov, kar jih zmore zgodovina zračnega letalstva.
Poz<sr Ilakodate
Tokio, 23. marca. c. Uradno se javlja, da je pri požaru v mestu tlakodate našlo smrt 047 ljudi in 400 ljudi je težko ranjenih. Parnik »Ushida Maru«, ki je cdplul v mesto llakcdate pogorelcem na pomoč, jc zašel v tajfun in se potopil. 82 mož posadke je našlo smrt v valovih.
I*o najnovejših ugolovitvah bo število mrtvih v katastrofi požara mesta Hakodate veliko večje, kot pravijo uradne številke. Tudi od ranjenih jih je mnogo tekom današnjega dneva že umrlo. Kakor da bi usoda zasledovala Japonsko, javljajo, da je danes popoldne japonski parnik »Neda Maru« s 82 mornarji posadke in potnikov bil zajet v vrtince strašnega tajfuna v bližini Ilakodate ln se je potopil z vsemi ljudmi.
Dr. Beneš zopet govoril
Praga, 23. marca p. V zunanjepolitičnem odboru parlamenta kot tudi senata je imel po končani debati zaključni govor zunanji minister dr. Beneš. Med drugim je dejal, da je avstrijsko vprašanje obravnaval zato tako obširno, ker smatra, da je ureditev tega vprašanja izredne važnosti za evropski mir. Češkoslovaška sc jc izrekla za avstrijsko neodvisnost. Dr. Beneš se je spomnil v zvezi s protirevizionistično kampanjo tudi onega dela Mussolinijevega govora, v katerem jn bilo rečeno, da so za Madjarsko nekatere meje neugodne. Toda vedeti bi moral, da so te meje določile v mirovnih pogodbah velesile. med katerimi jo bila tudi Italija. K svojemu ekspozoju ne bo ničesar dodal, da ne bi zmanjšal možnosti za pogajanja in sporazum.
Kardinal Szeredy, državni tajnih?
Budimpešta, 23. marca. b. V političnih krogih se je razširila vest, da bo knez primas dr. Justinian Szercdy v kratkem pozvan v Vatikan, da prevzame mesto prvega državnega tajnika kardinala Paccellija. Kakor znano, jc Szeredy svoječasno da.lje časa bival v Vatikanu in je bil eden najboljših prijateljev sedanjega papeža Pija XI. ter si je pridoJvil posebne zasluge /a bonifikacijo novega kanonskega prava. Po teh vesteh bi odšel kardinal Paccclli v jioknj, svoti oče pa namerava uporabiti to priliko, da |k> velikanskem razdobju imenuje za prvega državnega tajnika ▼ Vatikanu drugega državljana. Cerkveni krogi beležijo sicer te vesti, vendar pa dvomijo v njih resničnost, kajti v dolgi cerkveni zgodovini je le redkokdaj prišlo do tega. da je zasedel me*»to prvega državnega tajnika inozemski državljan, ^
Ustašhi teroristi pred sodiščem
Modre srajce na Irskem
Dublin, 23. marca. b. Senat jc z večino glasov ukinil zakon, po katerem se prepoveduje nošenje modrih srajc. Zaradi tega je ministrski predsednik de Valera snoči popolnoma nepričakovano predložil zakonski predlog o ukinitvi senata. Svoj predlog je de Valera obrazložil v dolgem in zelo ostrem govoru, v katerem je povdarjal, da predstavlja senat nevarnost za mir in red na Irskem. V političnih krogih je ta predlog popolnoma jasno povzro-čil velikansko senzacijo, ker Ivo sedaj nastal odkrit spor med de Valero in senatom. Splošno mislijo, da se l>o spor končal z. razpisom novih volitev pod parolo ali naj senat ostane ali naj se ukine.
Takoj po zavrnitvi zakonskega predloga o prepovedi nošenja modrih srajc v Irskem senata je de Valera ukrenil korak, ki je vzbudil v javnosti velikansko senzacijo. Predložil je namreč spodnji zbornici zakonski predlog o ukinitvi senata, češ, da ustanova, ki v tako važni zadevi bodočnosti naroda meče polena pod noge narodni vladi, ne zasluži, da še nadape soodločuje pri zakonodajnem delu irske države.
Čehi so že v Rusiji
Moskva. 23. marra. r. V Moskvo je prKpelo danes (5(1 češkoslovaških industrijrer. Njihov prihod so držali t največji tajnosti. Indnstrijri priSli zato. ila proučijo gospodarski položaj sovjetske Rusije v zvezi z pogajanji za trgovinsko pogodbo med CSR in SSSR.
Velika avto-cesta London-Turčija
Monakovo, 23. marca. o. To »e ie sestal me«1-narodni kongres turističnih organizacij. Glavni predmet razprave je bila zgrnititev velike avtomobilske ceste London—Turčija, ki bi šla skozi vse važne evropske države in njih glavna mesta, torei tudi skozi Jugoslavijo. Nemški delegati so posebno p"udar>ali nujnost zgradbe, za katero bo ir^ba sodelovanja mednarodnega kapitala, ker pravijo, naj nova cesta ne služi s*mo prrmetrim potrebam, ampak tudi zbližanju evropskih narodov.
Drobne vesti
P. Španski parlament je v ozirom na težaven položai španske duhovščine v zvezi z izvajanjem ločitve cerkve od države odobril letni krcd't nad 60 milijonov pezet za plačo prizadetim duhovnikom. Glasovalo fe za la zakon 190 poslancev, 9 proti, socialisti pa so sc vzdržali glasovanja.
V Barceloni je stopilo v stavko 6000 delavcev raznih panog ickstiiue industrij*
Belgrad, 23. marca. m. Na današnji dopoldanski razpravi pred Državni aodiščem se je nadaljevalo zaslišanje akademika Begoviča. Obtoženi Be-govič odgovarja na stavljena mu vprašanja, da je takoj po svojem povratku iz Celovca čakal od 5 do 10 dopoldne na avizirane ljudi. Pozval je tudi ujca Podgorelca, naj med tem časom tudi on pazi, da bi on eventuelno ne spregledal teh ljudi. Nekega dne, ko sploh ni pričakoval njihovega prihoda, se je naenkrat pojavil Šarič ter dejal: »Ljudje so prišli,« Takrat je bil pri Begoviču tudi Podgorelec. Begovič je Sariču ob tej priliki dejal, naj ljudje malo počakajo, ker je hotel odstraniti Podgorelca, da bi tudi on ne bil vmešan v to zadevo. Ko je Podgorelec odšel, je Begovič namestil dogovorjeni listek na okno ter odšel na ulico. Tu sta stopili k njemu dve osebi in sta ga pozdravili: »Dober večeri« Ta pozdrav je Begoviča iznenadil, ker je bilo dogovorjeno, da ga bodo ljudje, ki imajo priti k njemu, pozdravili s »Slava Bogu«, on pa bi jim moral odgovoriti na ta pozdrav: »Bogu in Hrvatom«. Pozdrav, s katerim so se mu približali ljudje, je vzbudil v njem sum, toda neznanca sta kategorično zahtevala, da ju takoj odpelje v stanovanje, ker sta čisto pre-mražena. Ko so so bili v stanovanju, sta mu neznanca povedala, da sta prišla v Zagreb, da preprečita proslavo in da izvršita evntuelno atentat na Nj. Vel. kralja Aleksandra. Zato je Begovič mislil, da to morda le niso oni ljudje, ki jih ie pričakoval.
Predsednik senata: »Zakaj pa ste ju sprejeli, čc nista vedela za predpisano geslo?«
»Zato, ker sta mi na ulici zagrozila z revolverji,« je odgovoril obtoženec in dejal, da se je zaradi dvoma, ki ga je imel, hotel otresti neznancev tako, da si je izmislil, da je prišel v Zagreb njegov oče in da mora zaradi tega oditi. Naslednjega dne je Herentii zahteval od njega, da popelje Oreba na železniško j>o«tajo, da tam najde primerno mesto za atentat na kralja in da ga nato še vodi po ulicah, po katerih bi bil moral bežati Oreb po izvršenem atentatu.
Predsednik senata vprašuje: »Ali je Herenčič dejal, da je Oreb sam hotel izvršiti atentat, ali mu je to ukazal dr. Paveldč?« Obtoženec nadaljuje: »Herenčič je govoril, da je Oreb sam hotel v Jugoslavijo in izvršiti atentat.
Predsednik: »Ali je tako govoril tudi sam Oreb?«
Obtoženec: »Da.»
Predsednik: »Ali je govoril tudi Herenčič o svoji nalogi?«
Obtoženec: »Herenčič mu je dejal, da mu je Pavelič pripovedoval, da se mora takoj vrniti, kakor hitro pripelje v Zagreb Oreba, on sam pa da ostane v Zagrebu, da bodri Oreba.« Begovič odločno zanika, da bi bil vedel, da bodo ti ljudje, ki so imeli j»riti, izvršili atentat. Mislil ie, da bodo p<xsikušaLi samo, da preprečijo proslavo. Da bi nil preprečil atentat, je pred-legal, da Herenčič odpotuje iz Zagreba, ter je dejal, da bo prevzel v svoje roke iniciativo za atentat, da bo vodil Oreba na železniško postajo in ga vzpodbujal k atentatu.
Predsednik: »Kako si tedaj razlagate to, da je naročil avto, da odfielje Oreba jx> atentatu?«
Obtoženec izjavlja, da je naročil avto za ves dan v petek. Avto je moral tedaj »tati na železniški positnji, v soboto dopoldne na Lan-govein trgu, od 5—7 zvečer pa ua Jurčičev trgu. To je storil zaradi toga, da bi odvrnil od Oreba vsak dvom in da ga prepriča, da je za atentat vse pri|>ravljeno. lstotako je vodil Oreba v sredo in četrtek po Zagrebu in mu razkazoval, v kateri smeri mora bežati po atentatu. Vse to je storil samo zato, tla bi ne zbudil njegovega suma. llerenčiča je spremil na postajo in se z njim dogovoril, da se dobita po atentatu v Celju v hotelu »Union«. Potem, ko je spremil llerenčiča na postajo, je poiskal šoferja Zajca, nato je jKiiskal še svojega ujca, kateremu je dejal, na j j>oišče fotografa, da bo slikal Oreba. To in ti jc naročil Herenčič pred svojim odhodom iz Zagreba, ki mu je dejal, da bo rabil Orehovo sliko za vstaško taborišče. Sliko bi moral prinesti Begovič v Celje. Nato se je izvršila konfrontacija med Orebotn in Begovičem. Oreb je stalno trdil, da ga je Begovič nagovarjal, naj izvrši atentat. Predsednik senata je |>ozvul Oreba. da reče to Begoviču v obraz. Orel) je to tudi storil in dejal Begoviču, da gn jc. nagovarjal, naj vrže bombo med častnike, če ne bi usjiel atentat na kralja. Begovič tega ne zanika, pravi pa. da je to storil rndi tega, da bi Orehu ne postal sumljiv, vso nkeijo pa je priiiravljal tako, dn je bilo za izvršitev dejanja ve<lno prepozno. Dokazno jKistopanje je bilo nato zaključeno, nakar se je dopoldanska razprava prokinila in se jc nadaljevala ob pol petih popoldne.
Govor državnega pravdnika
Predsednik senata dr. Arnerič je dal besedo državnemu pravilniku dr. Džadrovu, ki v svojem daljšem govoru poudarja, da imamo v politični zgodovini sveta čisto navadne pojave, da se okoli mladih držav zbirajo grabežljive ptice, ki stegajo svoje kremplje, nadajoč se plena. Te grabežljive plice hočejo na vsak način in za vsako ceno, ne da bi pri tem izbirale sredstva, preprečiti konsolidacijo teh mladih držav in jih z vso silo hočejo razkosati in uničiti. Za to svojo trditev, pravi državni tožilec, imamo nešteto dokazov. Ker so naši sovražniki videli, knko naša država napreduje, kako se konsolidira in krepi, so v zadnjih letih podvojili svoje zločinsko delovanje, da prejirečijo napredek mlade države. Nato govori, kako se je v teh letih
skušalo na več načinov in v vseh smereh, z vsemi mogočimi sredstvi, zanetiti nerede in preprečiti ureditev naše države. Poudarja, da so se v tem cilju izvršili najrazličnejši atentati, bodisi od strani posameznikov, bodisi od strani skupin. Zato sta ustanovila tudi ilegalno organizacijo >Ustaša«. Per-čec in Pavelič sta za to hrvatsko revolucionarno organizacijo »Ustaša« sestavila in predpisala tudi ustavo in predpise za izpopolnitev organizacije ter o disciplini >Ustašev<. Ta >ustaška« ustava obsega 13 točk ter v začetku poudarja, da ima »ustaška« organizacija za cilj, da z oboroženo vstajo in z revolucijo osvobodi iz[>od tujega jarma Hrvatsko, da postane popolnoma samostojna in neodvisna država. »Ustaška« organizacija, ki ji načelujeta Pavelič in Perčec, je od svojega obstoja od 1. 1929. pa do da-uee organizirala v raznih državah v inozemstvu celo vrsto najgroznejših zločinov in atentatov, ki so so izvršili v naši državi.
Državni pravdnik navaja tu umor Šlegla, Andreja Beriča, umor ministra Neudorferja in celo vrsto umorov, ki so se izvršili nad državnimi organi. Razen tega so člani te organizacije izvršili celo vrsto atentatov na razne objekte, na državna poslopja, orožniške postaje, železniške proge itd. Državni pravdnik poudarja, da noče niti omenjati gnusnih zločinov, ki so jih Člani te organizacijo izvršili s postavljanjem peklenskih strojev v železniških vagonih, kjer so nedolžne žrtve izgubile svoje življenje. V vseh slučajih se je jasno ugotovilo, da so bile bombe in peklenski stroji, pa tudi revolverji in karabinke vtihotapljene v našo državo iz Italije in Madjarske in da je bilo zločinsko delo te organizacije podprto od naših večnih sovražnikov.
Dr. Džadrov poudarja, da je zločinsko delo te organizacije in njenih voditeljev doseglo svoj višek v organiziranih pripravah Paveliča in Perčeca, da izvršita atentat na kralja. V ta namen sta odposlala razne člane ilegalne »ustaške« organizacije, ki eo imeli nalogo, da izvršijo ta atentat in so hoteli oropati življenje kralju Aleksandru. Državni pravdnik se nato podrobno bavi z delovanjem »Ustašev« v raznih taboriščih, kakor v Borbotaru, Viscetti, r Bresciji in Piazenzi ter pravi, da ni naloga državnega pravdnika, da postavi iz tega mesta kraljevino Italijo in Madjarsko na zatožno klop, toda grešil bi proti svoji vesti, če ne bi ugotovil žalostnih dejstev, da se v 20. stoletju, pred očmi vse Evrope v taboriščih v Borgetu, v Viscetti, v Monte Grosso in drugje vadijo ljudje, katerih naloga je, da izvršujejo v naši državi atentate, da se potem tihotapijo čez mejo v našo državo, oboroženi z bombami in revolverji, da izvršijo atentat na ustvaritelja in čuvarja našega zedinjenja, na našega kralja.
Grešil bi proti svoji vesti, če ne bi tu omenil, da se v Milanu, Commi, Bresciji, Trstu, Benetkah in v Zagrebu nahajajo postaje za sprejemanje oseb, ki se nato pošiljajo v taborišča, da «e tam vadijo za zločinska dela proti naši državi. Državni pravdnik opisuje nato vlogo, ki jo je igrala Piazenza v oevobdilnih bojih, ki jih je začel v Italiji Cavour in poudarja, da je s tem Piazenza stopila tudi v našo zgodovino kot črna točka. Državni pravdnik analizira nato odgovornost obtožencev Be^goviča, Oreba in Podgorelca ter izjavi končno: »Obtoženci so dvignili токо na svojo domovino, na ono domovino, katere temelji «o •• zgradili s kostmi mučenikov, ob trpljenju in umiranju njenih najboljših sinov. Izjavlja, da obsodbe obtožencev ne zahteva on kot državni pra*vdai^, ampak jo zahteva duša vsega naroda.	.LL,
Za njim je govoril zagovornik Oreba DuMk llič, ki je senatu predočil vso tragiko svojega Ui-jenta, ki jo je doživel v svoji mladosti.
Zagovornik Begoviča, advokat Žujevič je isio-tako napadel ostro Italijo ter dejal, da na zatožni klopi niso pravi obtoženci, ampak da se glavni krivci za peklenska dejanja nahajajo v inozemstvu. Poudarja, da je Italija s tem kršila tudi čl. 10 pakta Zveze narodov, ki garantira integralnost državam, ki so pakt podpisale.
Seja senata
Belgrad. 23. marca. tu. Na današnji dopoldanski seji senata so govorili: Gavro CeroviČ, dr. Šu-perina, Jovan Neškovič, dr. Stankovič, Teter Zec, dr. Švrljuga, ki je omenjal zadnji govor predsednika vlade, v katerem je le ta apeliral v skupščini iu v senatu na složno delo za obrambo države. Dr. Švrljuga pravi, da če je hotel predsednik vlade pokazati v svojem govoru na dejstvo, kako se z denarjem kupujejo izgubljene duše zaslepljenih državljanov, je lahko v tem oziru popolnoma miren, ker so njegov apel slišali, še jireden ga je izgovoril. Dr. Švrljuga je poudarjal, da v lem oziru ni razlike med nami ter je rekel: J.laz lo zavestno, jasno in glasno poudarjam, da se ta glas čuje ne samo po vsej domovini, ampak tudi preko njenih meja.« Dr. Švrljuga poudarja, da bodo dali vsi svoje življenje za državo, če bi jo bilo treba braniti in pravi, da bo glasoval proti proračunu. Za njim so govorili Šerif Amautovič, Alibegovič in Stanoje Mihajldžič. Popoldne so govorili dr. Frangeš, Ш-manski, Vujič, Ljudevit Gaj in Banjanin. Nato so je prešlo na glasovanje v načelu. Za proračun je glasovalo 62 senatorjev, proti pa 6. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 9. Na njej sc bo pretresal proračun v podrobnostih.
Osebne vesti
Ljubljana, 23. marca. A A. Namestnik bana podban g. dr. Pirkmajer je daroval 10.000 Din podpore za najbolj prizadete poplavljenee v logaškem okraju za nabavo živil.
Belgrad. 23. marca. Povišan je na državni trgovski akademiji v Mariboru za profesorja v 4. skupini 2. stopnje Josip Čopič.
Utrinki
SPANSKl KATOLIČANI DELAJO Generalni štrajk v Španiji, ki to pa marksisti insceniritli t velikimi upi, se je trušil, ne da bi imelo delavstvo kako korist od tega. Sajdnlje so nemiri trajali v Barceloni, ki ima v mestnem ta-1 stopstru močno levičarsko večino. Barcelona je zad-' njo leta sploh izhodišče vseh poizkusov :a socialne prevrate na Španskem.
Veliki katoliški dnevnik v Madridu >El Debater. ki izhaja v 200.000 izvodih, je pes čas štrajka nemoteno izhajal. Pokazalo se je, da je sestava osebja v podjetju od glavnega urednika do stavcev in tiskarjev popolnoma homogena. Razprodajo lista po cestah pa io prevzeli liani katoliške akcije, ker so poklicni raznašnlci itrajkali.
Po neuspelem poizkusu levičarjev, s itrnjkom ustrahovati parlamentarno desničarsko večino, je 7elo verjetno, da bo katoliška desnica v blitnji bodočnosti prevzela oblast v državi. Toda li moije t mladim Gil Hoblesom na čelu ne čakajo brezdelno, kdaf jim oblast zdrkne v naročje kol zrelo jabolko, ampak te sistematično in г rsn nnemo, ki je lastna ' miudvnm eiunu, pi ipnivljajo ш vodstvo d) lave.
Osnovali to vrsto strokovnih komisij, ki pridno pro-učavajo bodoče driavne naloge. Komisije formuli rajo rezultate svojega dela v zakonike načrte.
Posebno livahno deluje socialna komisija, ki se bavi s problemom ureditve odnosa med delavci in delodajalci, г vprašanjem brezposelnosti in stanovske ureditve države. Komisija za zunanjo politiko proučava sistem trgovinskih pogodb, od katerih so nekatere zelo nesmotrne in nepraktične. Komisija za narodno brambo izdeluje načrt reorganizacije vojske, vojnega brodovja in letalstva. Komisija za pravosodje je izdelala načrt za delavska razsodišča in poenostavljenje pravnega postopka. Nadaljnja komisija se peča z občinsko samoupravo. Komisija za narodno zdravje študira problem delavskega zavarovanja in brambe proli jetiki. Zopet drugi komisiji je poverjena naloga, da študira promet. Poseben oddelek se peča z elektrifikacijo de-iele. Zelo vaina je agrarna komisija, ki stoji pred težavno nalogo, kako rešiti zamotan agrarni problem v Španiji itd. Španski katoličani se torej zavedajo, da je rešitev ediuole v delu in ne o praznem kritiziranju slabih prejšnjih reiitmv.
џ
Črni dnevi jugoslovanskih izseljencev
Strašna preganjanja izseljencev v Avstraliji
Bivališča oplenjena in pofgana - Nasilnost italijanskega natakarja povzročila preganjanje tujcev - Dva Jugoslovana ubita
Kalgohi, januarja 1934.
Dogodki zadnjih dni bodo v zgodovini jugoslovanskih izseljencev črno zapisani. Jugoslovane so ubijali, jim zažigali in plenili. Ljudje, ki so se že pred 50 leti' naselili semkaj, so doživeli strahote.
V	napornem delu v temnih in dušečih globinah avstralskih zlatih rudnikov — Kalgoorlie, Coolgar-die, Southern Cross, Wiluna itd, — so si služili kruh kot kopači. Te zlate poljane, ki dajo vsak dan težke tisočake funtov vrednosti in ki v njih služi kruh deset tisoče Ljudi, so žalostna puščava, brez zelenja, brez vode, vedno žgoče in prašne. V tem nezdravem ozemlju, polnem jetike, ie jugoslovanski izseljenec iskal kruha zadnjih 50 let. Pa niti Jugoslovan bi se ne bil tega dela rad lotil, ko bi se ga bal hotel oprijeti sam Avstralec. Zato je avstralska vlada, ki ji je manjkalo prebivalstva, odprla vsa vrata tujim naseljencem. Pri tem so se Jugoslovani izkazali za najboljše in najbolj vztrajne delavce.
Kriza, ki se je začela kazati tudi v Avstraliji, je pa tudi domače brezposelne prisilila, da so začeli iskati kruha po zlatokopih. Vrata novim naseljencem so se zaprla ia sovraštvo do tujcev je začelo rasti.
Žalostni dogodki zadnjih dni so se dogodili v Kalgoorlie in Boulder, dveh največjih zlatokopih zahodne Avstralije. V teh krajih še sedaj ob času krize dela kakih 3200 delavcev, ki izkopljejo vsak dan za 6000 funtov šterlingov zlata. Od te vrednosti gre za delavske plače vsak dan 4000 funtov.
V	teh rudnikih dela kakih 500 Jugoslovanov, ki žive po večini skupaj. V Boulder ju imajo lepo jugoslovansko kolonijo ter svoj »Slovanski klub«, ki (e najstarejše jugoslovansko društvo v Avstraliji. Ti ljudje žive kar sami zase, spoštujejo postave in oblastem ne delajo nobenih neprilik.
Dne 29. januarja — bilo je ravno na ponedeljek — je Avstralija praznovala svoj narodni praznik ustanovitve avstralske države. Ta dan je vse delo počivalo. V »Home kom Home hotelu«, ki je njegov lastnik neki Italijan, se je tega dne avstralski domačin Jordan sporekel s hotelskim natakarjem, Italijanom Mattabonijem. V prepiru je italijanski natakar s pesljo udaril Jordana po nosu. Jordan je padel in pni padcu mu je počila lobanja. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je čez nekaj t«r umrl. Ko se je to razvedelo, je že zvečer tega dne bila zbrana velika množica domačinov — nad tisoč — ki so obkolili hotel, ga razbili, popili vso pijačo in poslopje zažgali. Ko so opravili v tem italijanskem hotelu, so začeli razbijati, pleniti in požigati po vseh ulicah zapored vse hiše, o katerih so vedeli, da so njihovi lastniki »tujci«: Grki, Italijani in Jugoslovani. Policija, ki je bila preslaba, je morala mirno gledati, preden je mogla priti pamoč iz sosednjega kraja Perth, ki pa je 400 km daleč. Ko je množica opravila svoj posel v Kalgoor-ob polnoči naskočila tramvaje in se z njimi odpeljala v Boulder. Tukaj so najprvo zažgali in oplenili »Slovanska kluib«, gostilne, trgovine ter nato naskočili siromašne kolibe in šotore Jugoslovanov, ki eo zgrajeni iz trhlega lesa in žakljevine. Tudi to eo vse oplenili io zažgali. Ljudje pa so izbe žali v temni noči lačni, goli m bosi ter ee skrili v bodečem grmičevju sredi vročega peska v suhi puščavi. Tam »o prebili pod žigočim solncem tri dni 'brez jedi m vode. Čez tri dni je iz Pertha pri-ilo na pomoč 200 oboroženih policistov, ki so na-
pravili red ter začeli iskati begunce ter jim do-našali jedi in pijače. Po dolgem iskanju eo vse našli in jih pregovorili, naj se mirno vrnejo, ker ni več nevarnosti. Nastanili so jih pri prijateljih ter odprli javne kuhinje za njihovo prehrano.
Samo v Boulderju je razdejanih 80 hiš. Ljudje so vse izgubili. Le nekaj rojakov je bilo tako srečnih, da so jim prizanesli. Ti so sedaj begunce sprejeli pod streho, da jih po 30 do 40 spi v eni sobi. Domačini so sedaj tudi začeli nabirati za te reveže. Samo en list je nabral tisoč funtov. Mussolini je za italijanske rojake poslal sto funtov. Vsa škoda pa znaša 100.000 funtov.
Omeniti je treba, da so žrtve teh divjih demonstracij celo taki Jugoslovani, ki že 30 let žive v Avstraliji in ki so v svetovni vojni prostovoLjno
stopili v angleško armado. V tisti strašni noči sta bila ubita tudi dva mlada Jugoslovana: A. Krsto, Črnogorec in Josip K a t i č , Dalmatinec.
Razdivjana množica pa ni bila zadovoljna še s tem, kar je storila, ampak je stopila v štrajk z zahtevo, da se morajo vsi tujci odpustiti iz rudnikov. Po petdnevnem štrajku so dosegli, da bodo morali vsi tujci delati skušnjo iz angleškega jezika, da se dožene, ali angleški jezik dovolj inteligentno govore in pišejo, sicer bodo odpuščeni.
Doma v Jugoslaviji pa dela mnogo tujcev, ki ne znajo v domačem jeziku niti govoriti, niti pisati.
Opomba; Izseljenska organizacija v Zagrebu, ki je sprejela gorenje poročilo, kliče jugoslovansko javnost in jugoslovanske oblasti na pomoč, da pomagamo svojtim rojakom v Avstraliji.
Tudi Vam

tf
Slovencu"
se bogato izplača
oglaševanje v
v dnevih pred velikonočnimi prazniki.
Naši trgovski krogi to dobro vedo, zato se od leta do leta raje poslužujejo našega lista. Prav posebne važnosti je pa oglaševanje v izdajah prihodnjega tedna ter v
Velikonočni izdaji
ki izide kot običajno že v soboto zjutraj v zelo pomnoženi nakladi in se bo prebirala po naših družinah v vseh treh prazničnih dneh. Naročite torej oglas v »Slovencu« tudi Vi in
ne zamudite izredne prilike!
Po povodnji v Mežiški dolini
Guštanj, 22. marca.
Sedaj, ko se je voda popolnoma odtekla, se šele vidi, kako škodo je napravila Meža, ki je prejšnje dni tako narastla, da niti najstarejši ljudje ne pomnijo enake. Včeraj se je izvršila uradna cenitev škode, in sicer od Guštanja do vasi Do-brije. V sami tovarni je ocenjena škoda na 45.000 Din. Škoda, ki jo trpe lastniki zemljišč, pa znaša 86.000 Din. Saj pa je odnesla vso rodovitno zemljo z nižje ležečih njiv in travnikov. Veliko škodo trpe tudi posestniki na Dobrijah, posebno Blatnik, Župane in Jurič. Odnešen je tudi velik lesen most pri Blatniku, tako da so posestniki odrezani od glavne ceste. Tudi potok Reka je napravil nad 25 tisoč Din škode. Škoda je tem večja, ker so bile njive že jeseni posejane, sedaj pa je na njih mnogo kamenja ali pa je voda pobrala vso prst.
Trdno upamo, da bo davčna uprava storila
Lep uspeh dolenjske prašičjereje
Dne 26. marca bodo pitanci na ogled v ljubljanski klavnici
Št. Lovrenc, 21. marca.
Decembra smo poročali, da smo prodali svinio, težko 362 kg. Dne 12. marca smo oddali 370 kg težko svinjo. Imela je sedemkrat mladiče, navadno po 10 do 12. Zredila se je od 31. oktobra 1933 do 11. marca 1934 za 204 kg, torej na dan za 1.54 kg. Ko emo jo začeli pitati, je dobila v 15 dneh 35 kg. To je naša domača pasma, lepa in rastna, kakor nobena tuija.
Dati hočemo zgled, da bi lahko naši kmetje pri pravdni organizaciji poskrbeli z boljšimi prašiči, kakor jih zdaj prejmejo od drugod v Ljubljano. Po tej poti je mogoča rešitev kmeta. Ko se bo kmetu dobro godilo, si bodo vsi drugi stanovi opomogli. Navadno se misli, da more kaj takega vzrediti le pitališče. Pri nas so začeli kmetje splošno pitati po našem vzoru in mala pitališča se povsod v okolici napravljajo, da je veselje. Kdor prav dela,
Da sc »e dragi prepričajo, kaj se da doseči s i ie vsele] zadovoljen z uspehom, ker se mu trud pravilnim pitanjem in dobro pasmo, boano poslali v : dobro izplača.
ponedeljek 26. marca avto naših najlepših pitancev iz pitališča in od naših boljših posestnikov na ljubljansko klavnico, kjer si jih lahko vsak ogleda. To eo mladiči z osmimi meseci, ki imajo po 150 kg, lepi, da iph je veselje pogledati, plemenske svinje in dobro izpitane.
Prašiče pripelje naš stalni odjemalec g. Anion Jakoš iz Stične okoli 10 dopoldne na klavnico. Povabimo tudi urade, da se sami prepričajo, kako je treba kmetijstvo pospeševati, da bo več sadu. Državi smo dali le letos za vožnjo krmil 24.000 Din.
svojo dolžnost in bo prizadetim vsaj za letos davke odpisala. To je pač najmanj, kar lahko pričakujemo!
V Loški dolini 900 ha pod vodo
Stari trg pri Ložu, 23. marca.
Visoke vode še vedno stoje. Stanje je na videz neizpremenjeno, kajti v zadnjih 48 urah se je odtekla skozi Golobino v Cerkniško jezero neznatna množina vode. Padec vode namreč znaša le 5 cm.
Že od leta 1872 so se strokovnjaki zanimali za Loško dolino. Starotrška občina in glavarstvo v Logatcu sta se obračala na merodajne oblasti, da bi se uredila Golobina in odpravile vsakoletne velike povodnji. Prvotno je bil zasnovan načrt, da bi se v Golobini napravil velik predor. Prvi načrt je izdelal Tržačan dr. Vincintini. Stroški za izvedbo njegovega načrta so bili proračunani na 212 tisoč goldinarjev. Načrt je propadel. Pozneje je napravil drug načrt pokojni Viljem Putick, raziskovalec kraških jam in pozhavalec terenskih prilik v Loški dolini. Putickov načrt je zahteval 16.400 Din. Še živeči bivši župan g. Anton Ponuda, dalje Janez Škrbec. župnik Peter Havptman in pokojni generalni ravnatelj snežniške graščine Obereigner so delovali neumorno na to, da bi vendarle prišlo do regulacije Obrha in Golobine. Prva dela so se pričela s pomočjo deželnega odbora, države in občine v letu 1902. Trajala so s presledki do 1908. Že delna regulacija je imela uspeh.
Mnoge bo pač zanimalo, kakšen obseg je zavzela letošnja povodenj. Pod vodo je sedaj po mnenju strokovnjaka, ki pozna terenske in druge razmere, do 900 ha zemlje. Že dr. Vicintini je navajal v svojem jx>ročilu, da velike jsovodnji poplavijo do 690 ha ozemlja in da znaša količina vode 26,242.800 ma. Za odtok tako velikanske vode pa je potrebno (X) njegovem mnenju najmanj 18 dni. Ža sedanjo povodenj še ni točno dognano, koliko je vode. Računati je treba, da se je zbralo v dolini do 30,000.000 m1 vode.
Koroški pevci
v Mežiški dolini
Guštanj, 20. inaroa
Na tiho nedeljo so prispeli med nas koroški fantje-pevci pod vodstvom svojega pevovodje g. llartmanu. Na kolodvoru jih je čakalo guštaiij-sko občinstvo ia šolsku mladina. Pozdrav in dobrodošlico jim je izrekel g. Kotnik Rajko, nakar so nam oni zu|>cli v pozdrav pesem.
Popoldne pa so priredili koncert koroških pesmi. Čeravno samo kmečki funtje, vendar so svojimi lepilni glasovi minut h priklenili imhsIu-šalce nase. Skupno so zajicli 19 koroških narodnih pesmi. Vseli pevcev je bilo trideset. Nekaj jMJStui so zapeli skupno vsi trije zbori, druge pa so zopet predvujali posamezni zbori, tako /.bori iz Glol>asiiice, št. Lijxša in Lihuč. Med odmorom jih je v imenu o!>čine pozdravil g. župan Dominik Kotnik, v imenu društev jmi g. župnik Barhič, kot hišni gospodar pu jih je |x>/xlrtivil g. lložmaiu Janko.
Dvorana je bila razmeroma dobro zasedena. Vendar bi jih sprejela vase še več. Večina |x»slu-šalcev so bili kmetje in delavci. Marsikoga, ki smo ga želeli videti meti poslušalci, ni bilo.
Prevalje, 19. marco.
Z vlakom ob 10.30 so prispeli včeraj nu Prevalje koroški pevci. Vlak jili je nalo odpeljal v Guštanj, kjer so imeli koncert. Ko so ee vrnili iz Guštania, so imeli zvečer ob 20 v dvorani g. Rozmana koncert, ki je nad vse lepo uspel. Dvorana je bila nabito polna občinstva, ki je navdušeno za lejjo pesem sledilo točkam sporeda. — Pevce je pozdravil g. dr. Reichmam ter izrekel bratom pevcem dobrodošlico, nokar se je edeo izmed pevcev zahvalil za tako lep obisk.
Peli so same pristne koroške pesmi; nekaj, med njimi tudi »Pojdamo v Škufcec, so morali ponoviti. Občinstvo je pevce nagradilo z burnim aplavzom. Na Jožcfovo so nam poli pri prvi ev. maši. Nato so odrinili v Mežico, kjer so tudi imeli koncert.
Takih prireditev zlasti pa od Korošcev, a Prevaljčani še želimo.
Obrtniško zborovanje na Vrhniki
Na praznik sv. Jožefa so imeli vrhniški obrtniki redni občni zbor svoje zadruge in obenem proslavo 25 letnice, odkar je bila ustanovljena. Udeležba na občnem zboru je bila zelo številna. Posebno živahna razprava se je razvila pri točki: članarina za okrožni odbor. Po novem obrtnem zakonu morajo biti te zadruge včlanjene tudi v okrožnih odborih, ki so štirje za Slovenijo. Članarina za te okrožne odbore je seveda precejšnja in gTe zanje polovica vseh prispevkov. Obrtniki se temu protivijo, češ, kaj nam je treba kar troje obrtniških prisilnih ustanov, namreč Zbornico, Zadrugo in še Okrožni odbor. Obrtniki ne zmorejo prispevkov za vse tri institucije, zlasti ne v sedanjem težkem času, ko ni nobenih naročil. Odbor je bil mnenja, naj bi se delalo za tem, da bi se v tem smislu spremenil obrtni zakon, kar je sedaj v razpravi. Okrožni odbori so nepotrebne obrtniške organizacije in mislimo, da so tega mnenja tudi drugi obrtniki v Sloveniji.
Odposlanec Okrožnega odbora na občnem zboru je bil predsednik g. Filip Pristov iz Ljubljane, ki pa je imel težko stališče, ko je moral braniti okrožne odbore. Obrtniki so mu ugovarjali, češ, da je bolj važno misliti na boljšo zajx>slitev kakor pa na okrožne odbore.
Mnogo je bilo govora tudi o šušmarstvu, kar pa je le posledica brezfioselnosti, ker ljudje hočejo pač kruha. To velja tudi za obrtnike in ako bi vsi ljudje imeli dovolj dela, bi bilo vprašanje šušmarstva rešeno samo ob sebi.
Na zborovanje je prišel kot gost tudi g. Ivan Ogrin, stavbenik iz Ljubljane, ki je pred 25. leti vodil ustanovitev te obrtne organizacije. Temu dolgoletnemu obrtniškemu borcu, bivšemu poti predsedniku Zbornice za TOI itd., so obrtniki priredili navdušene ovacije. Občni zbor je izvolil g. Ogrina in še 7 drugih ustanoviteljev zadruge za častne člane. Po triurnem zborovanju je agilni načelnik aiadruge g. Stanovnik zaključil zborovanje.
Skoiia Loka
Cerkveni zbori loške deknnije se skrbno
pripravljajo na svoj koncert, ki bo v ajiriiu v mestni cerkvi v škofji Loki. Bo nekaj veličastnega slišati okrog 200 pevcev.
Čuje sc, da bo sedež občine Zminec, ki obsega velik del poljanske doline na eni slrani, na drugi strani pa se razsteza v župnijo Sora pri Medvodah, sedaj naprej v Pušlalu. Zadnji čas je, da se to zgodi, zakaj Puštal je nekako naravno središče te občine.
Vsa čast fantom iz mesta in okolice, .ki eo se udeleževali skozi tri dni duhovnih vaj, katere sta vodila gg. univerz, profesor dr. Fabijan in stolni vikar Alojzij Košmerlj. — Veliko truda so fantje položili tudi v izvedbo duhovne igre »Tri modrosti slarega Wmnga«. Pohvaliti jih je trel>a; žal pn je, da mnogi od občinstva tega prizadevanja ne uvidijo v |>ravi meri...
Ne delajte jeziku sile! j
n.
(Berlinsko pismo XIX.)
Ljubimo lepoto jezika! — A kdaj je jezik najlepši? Kadar je naraven, nepopučen, pa tudi ne prisiljen, izumetničen. Najlepši je tak, kakršen je sam na sobi. Poslušaj pristno govorico preprostega naroda — to je bilo za jezik vedno veljavno pravilo in mora tudi vedno ostati. Umetničenje se mu tako poda, kakor če si kdo, da bi bil lepši, tetovira lice i,n si naveže šop perja vrh glave. Kakor znano, je od prisiljenih reči dobro samo — zelje.
Zato pišimo naravno, preprosto, v duhu slovenskega jezika! Da opozorim na nekatere reči!
Kdo prosim govori: Jaki sem dal, Luko §em videl, Matije ni tukaj? Če Leveč pravi, da kdor pri glagolih izgovarja končni 1 »rekel«, »šel«, se spakuje, smemo z istim pravom reči, da se pači. kdor govori: Jako vidim! Sicer pa ni prav nikogar, ki bi tako govoril, ker se vsakemu zdi preneumno, nenaravno, prisiljeno. Če pa nihče tako ne izgovarja, zukaj bi morali pisati?! Prisiljeno, zdravemu okusu zoprno! To je pač latinska sklanjava, ni pa v duhu slovenskega jezika. Jako, Luko Bonaventuro so nam skovali uli predpisali ljudje, ki so se učili, du se v latinščini ne sme reči Culigulo, Caligulum. ani|Mik Caligulae, Caligulain. Da, tako je pač prav v latinščini, tam se sklanjajo moška imena na a po ženski sklanjavi. A vsak jezik ima svoju svojstva, i.n ne gre slovenščine nate-zati niti v nemški niti v latinski jarem!
Moška imena na a: Baraga. Godi na, Rojina,
Porenta, Platiša, Magajna, sluga, kolega, naj se torej sklanjajo po moški sklanjuvi, kakor slovenski zdrav okus zahteva. Nekoliko bolj dvomljivo bi bilo pri imenih, ki pomenijo neko stvar ženskega spola: Opeka, šiška, Preša. Pri teh bi človek že prej mogel misliti, da naj se sklanjajo po ženski sklanjavi. In vendar tudi ne! Oseba | je v slovenščini merodajna, ne oblika. Če ne : verjamete, pojdite na čmuče in tam boste brali ! na znani gostilni nov napis »Pri Rogovilcu«. Ne »Rogovilci«! In kakor govori narod, tako je naravno, tako je pravilno, drugo je umetno prisiljeno.
Vi ne verjamete, da imam prav, ker ste se vedno drugače učili. No, potem pa morate tudi dosledno govoriti in pisati: linragina slika, Ja-kin klobuk, Lukinn suknja, Opekine prit lige, sluginu dolžnost, kolegina knjiga. Prosim vas, kdo na vsem Slovenskem pa tako govori?! In tudi piše ne. Dokaz, kako so ljudje nedosledni, ko ista imena enkrat sklanja jo žensko, drugič moško, ker bi se sicer — smešili ... Kakor tudi nič ne mislijo, ko redno in vedno govorijo in pišejo »polovična vožnja«. To se |iravi: če hočeš priti v Marilior, je dosti, da se |>elješ v Celje, pa si v Mariboru! Torej ne jKilovična vožnja, ampak »voznimi«.
Nekaj let se skoro splošno misli, dn se mora pisati »Poizkušnja. poizkusiti«. Kdo lako izgovarja? Kdor se sili! Primerjajte enkrat besedi »poizkusiti« in »poiskati«! Pa boste videli, kje je i res jiotrebcn, kje pa odveč. Pri drugi liesedi i vsak razločno in polno izgovarja, pri prvi nobeden ne; je torej prisil jen. Dokaz temu ; to, ker isti pisec piše enkrat poizkus, drugič pn poskus. Zakaj? Pozabil je, dn se mora siliti: zapisal je, kakor uiu pamet narekuje. Mursikak
bravec najbrž tega ne opazi, a jaz opazim nehote, kako so vsi pisci nedosledni. — Sploh čemu ta »i« pri besedah kakor »izpregovoriti«, »izpričevalo«, če ga ne izgovarjamo? Izkojml ga je Leveč, dasi je rekel, da se je obrusil, če se je obrusil, je pač obrušen, in ga ne potrebujemo več. Primerjajte besedi »izpregovoriti« in »izgovoriti«! Pri drugi besedi »i« res izgovarjamo, zato ga tudi pišimo; pri prvi ga ne izgovarjamo, zato ga tudi jiisuti ni treba. Sicer beremo take spake: »Nisem ga izpoznal«, »Skupaj sta se iz-rasla«. »Dobro ga je izdelal« (nasprotnika). Iz česa pa?! Nekaj drugega je »izpozneti«, nekaj drugega »spoznati« nekuj drugega »zdelati«, nekaj drugega »izdelati«, nekaj drugega zliti, zgo-voriti. nekaj drugega izliti, izgovoriti. Zato naj se piše »i« le tam, kjer pomeni res »iz« ali »ven«: »iztresti iz malhe«, »stresti za rame«.
Zadnjih par let mislijo, da so mora pisati le »ae bi bil«, češ, da je to pravilno, ali vsaj lepše, finejše, kakor »bi nc bil«. Zakaj neki? Vprašajmo se, kako govorimo! Zaknj bi se silili? Pač izgovarjajo v nekem delu Dolenjske ali Notranjske »ne bi bil«, zato ta oblika ni napačna. sme se pisati, ne pa mora. Daleko pretežno večina Slovencev, vsa Gorenjska, Koroška in šta jerska, |>a tudi večina Dolenjske ne govori tako, in nevem, zakaj bi sc morala vso Slovenija ravnati samo po Velikih Laščah, če-
Prav so bili tam doma Trubar. Levstik in Stritar, a je tudi najbolj logično, da nikalnica stoji neposredno pred besedo, ki jo zanika: Bi ne rekel. Tudi v tem so pisci nevede nedosledni; opažam: večkrat pozabljajo, da se je treba siliti. pa pišejo naravno, kakor govorijo. — Svoj ГП5 s« nekateri pisnli: »Potem šel je«, kakor da ie to finejše. Kasneje je to prenehalo, ker w>
sjjo/.nali, da je nenaravno, prisiljeno. Zato pa nobene sile jeziku I Kakor govorimo, tako je najlepše.
'ludi akcenta nikar vsiljevati! Akcent se mora predpisovati tujcem, ki se slovenščine učijo, ne pa domačim; ti določajo akcent sami. Kakor namreč poudarjajo, tako je ravno prav. Ker narod dela akcent, nc slovnica; slovnica ga mora po narodu |»ovzeti. Na ra/.nih krajili razne besede različno |x>udarjajo. Kranjci in Štajerci so ločimo najbolj po jvoiidarku. A kdo bi mogel trditi, da je edino njegov poudarek pravi? Zato nevem, zakaj bi se moralo |x>iidarjuti blagoslovi jćn, če so j m ljudje drugače vajoui. Zakaj bi morali svoj akcent opustiti in se novega ojiri-ieti? »Ker slovnično pravilo tako zahteva«. Toda кај niina vsak jezik obilo izjem? Oba |K»udnrka sta pravilna: blagoslovljen in blagoslovljen Štajerci se zadnjega niso oprijeli, neki Korošec je rekel, da mu je blagoslovljen sploh »neizrekljiv«. Torej nič sile, le lepo naravno! Soj tudi pišemo »popir« in »tobak«, kakor izgovarjamo. Zato tudi nevem, zakaj naj bi pisali »run«, če izgovarjamo »ven«. Tudi ne zakaj »odraste!«, če vsi govorimo »odrasel«. In zakaj moramo pisati »ničemuren«, če splošno izgovurjamo »nečinirn«. »Ničemrn« bi še bilo. Če bi hoteli vsako bcscd<i prevesti na prvotno obliko, kaj ti pa nastalo?!
Morila se bo kdo spotikal nnd mojim »ravno«; ravno prav, češ, da je nemški; zakaj mi potem ni prav, če se slovenščina obliku je |x> nemščini. — Poda nekaj čisto drugega so stare udomačene, četudi iz tujega vzete ali po tujem narejene Inisede, nekoj drugega |>a nove tujke in skovanke. Te udomačene »tujke« -so dobile domovinsko pravico, zato jih ni pametno izganjali. Kako uaj pa aicor rečomo: »prav i>rav«
etru 4
»81/)VENEC«, dne 84. marea 1984
Stev. 08.
Ljubljanske vesti t
Postreščki stradalo. • .
Ljubljana, 23. marca.
V tako obupnem položaju, kakor so sedaj ljubljanski postreščki, menda niso bili se nikoli, zakaj njihov stan doživlja prave črno dni. Govorili smo z raznimi postreščki in ti so se nam pritoževali in opisovali svoje stanje v najbolj obupnih barvnh. Stanu postreščkov, ki je bil med prvimi poklici, ki so začutili krizo, je že dolgo kazalo, da bo doživel bedo, toda, da bo tako slabo, si ni nihče predstavljal.
»Čeprav nam ni nihče obetal lepše bodočnosti, vendar so se zadnja leta naše vrste celo pomnožile, mesto, da bi se skrčile. To je povzročilo pomanjkanje dela v drugih poklicih. Kjer je v debelih letih stal samo eden naših, stoje sedaj navadno trije in vsi trije ne zaslužijo niti tretjino tistega, kar jo včasih samo eden. Povem, da stradamo. Naše družine so lačne in srečen jo med nami kdo, ki ima spretno ženo, da zasluži kot jKJstrežnica po raznih družinah. Vsaj za kosilo je. Kar možje zaslužimo, ni niti za ve; čerjo. Včasih smo bili gospodje in smo si inogli privoščiti malico v gostilni, dandanes ali vidite kopa kje? Nekoliko imamo še po: nosa in se ne postavimo v vrsto pred mestni socialui urad kakor brezposelni, toda če bo šlo še tako dalje, nam ne bo ostalo drugega.
Najprej nas je uničil telefon. Odkar so v mestu dobre telefonske zvezo, ne zaslužimo skoraj nič s prenašanjem pisem. Napitnine so sedaj za tako stvar tako malen-
© Za mole in mladeniče drevi ob 8 prvi govor v Križankah. Pridite!
© Sv. maša za smučarje in turiste bo jutri, na
cvetno nedeljo, v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol ti.
O Apel na prosvetni oddelek. Prejeli smo: Ce se prav spominjamo, je svoj čas izdalo prosvetno ministrstvo odredbo, da se šolski otroci ne sinejo obremenjevati z raznimi izvenšolskimi denarnimi prispevki. Te dni pa so razdelili po ljubljanskih šolah srečke Jadranske straže, n sicer jib je moral vzeti vsaki učenec najmanj po tri. Lep je namen Jadranske straže in zasluži, da jo podpirajo v izdatni meri tisti, ki lo morejo. Med starši šolskih olrok je pa mnogo takih, ki večkrat zjutraj ne vedo, kaj bodo opoldne dali otrokom jesti, ki nimajo dinarja, da hi dali zakrpati otrokom čevlje itd. Vsaj take reveže, posebno še tiste, ki imajo po več otrok v soli, oprostite teh dajatev. Prepričani smo, da bo prosvetni oddelek dal v tem smislu navodila šolskim vodstvom.
0 Na zborovanju ljubljanskega učit. društva se je poleg tekočih društvenih zadev obširno razpravljalo o redukciji poročenih učiteljic, o ukinitvi stanarine in zastopstvu učiteljstva v občinskem svetu, o počitniški akciji Jadranske straže in o učnih načrtih. Soglasno je bila sprejeta resolucija proti ukinitvi stanarine od strani mestne občine, čemur je vzrok nezadostno zastopstvo učiteljskih interesov v občinskem svetu. Po odobritvi delovnega načrta Jadranske straže v korist revne dece je bila z odobravanjem sprejeta zaupnica vodstvu sekcije za njeno vsestransko posredovanje v korist članstva in organizacije sploh. Podrobna razprava o učnih načrtih se v svrho intenzivnejše poglobitve preloži na prihodnje celodnevno zborovanje.
© Pogajanja z |ugo-Steyrom. Poročali smo, da se bodo pošlne delavnice preselile v prostore Jugo-Steyra v Frankopanski ulici in da tečejo o tem pogajanja z mestno občino, ki mora poštnim delavnicam preskrbeti nov prostor zaradi ureditve Linhartove ulice. Pogajanja o odkupu delavnic še tečejo in kakor čujemo je Jugo-Steyer dal mestni občini precej ugodno ponudbo. Delavnice Jugo-Steyra z vsem posestvom so vredne okoli 2 milijona dinarjev, vsaj gradbeni urad jih je ocenil na ta znesek. Jugo-Steycr pa je šel precej pod ta znesek. Jugo-Steyer zahteva od meslne občine, da se mu polovica odkupnine izplača v gotovini, druga
kostne, da bi so nam kmalu več no splačalo. Potem nas je uničil avtobusni promet. V okolico sploh ne nosimo več, še manj pa vozimo kdaj. Nato so prišli uvtotaksiji in nam odžrli velik del zaslužkn. Zboljšanje tramvajskega prometa nam je tudi veliko vzelo. K vsemu pa je prišla še kriza in tako smo postali skoraj nepotreben stan v mestu. In vendar hočemo tudi mi živeti.
Včasih smo kaj zaslužili pri pogrebih, pri žeiiitovanjih, kdo se nas danes spomni, da bi nas poklical pomagat. Mestni pogrebni zavod ima dovolj svojih ljudi in nas potrebuje le redko. V »Slovencu« imate ankelo, kakor spraviti ljudi do kruha. Mestna občina bi napravila za nas dobro delo, ako bi pogrebe prepustila nam, da bi samo mi bili mrliški varuhi in urejevalci pogrebov, saj mostni ljudje imajo drugega dela dovolj in mestni pogrebni zavod dosti zasluži že z vozovi in drugim, česar mi k pogrebom ne moremo preskrbeti.
Tudi s selitvami ni danes nič. Okoli prvega, ko so se ljudje selili, smo kaj prida zaslužili. Danes ti po navadi stranka najame tovorni avto in zn kovača nekaj brezposelnih delavccv, pa je selitev v redu. Na vsak način hi bilo treba naš stan zaščititi in bi nam moralo oblasti vrniti naše delo in n-aše pravice, ki smo jih imeli včasih. Verno, da tistih lepih časov, knkor so bili nekoč, j nc bo nikoli več, toda nekoliko pravice do življenja pa le moramo imeti!«
KINO KODELJEVO
Danes ob 8: Velika kneginja Aleksandra in Volkovi na Preriji —
Tet. 31-62
— Marija Jerica Georg 0'Brien
polovica pa naj se odpiše na njegovem dolgu v Mestni hranilnici. Zadevo ima v rokah gradbeni odsek mestne občine, ki se v tej zadevi še ni posvetoval. Sklepi gradbenega odseka bodo predloženi finančnemu odseku in končno občinskemu svetu.
0 Ugodna ponudba mestnim uslužbencem. Trgovsko bolniško in podporno društvo je stavilo te dni bolniški blagajni mestnih uslužbencev zelo ugodno ponudijo. Društvo namreč ponuja za primer bolezni oskrbo v Šlajmarjevem domu za vsakogar, ki bi poleg prispevkov za bolniško blagajno dopla-j čeval še po 10 Din mesečno za društvo. Bol-I niška blagajna sedaj plačuje po 93 Din za
^^^^^^ Številke tudi varajo I Potrebno je znati Citati I V znamenitem kopališču ^НМу Nauheim je v litru vode 33 gr minera-lov. Od tega je 27 gr kuhinjske soli. V-eh ostalih mineralov je samo 6 gr V Itadencih pride na 8'/» gr samo 4, gr kuhinjske soli. Kaj te močnejše? V Radenskih vodah ul prostih mineralov (kubiniske, grenke soli i. t. d ), nego so sami važni za zdravje. Zato so tudi Radenske vode boli zdravilne in boli pitne kot druge, ф po par dnevih rednega pitja opažate velike spremembe na sebi in seči.
vsakega bolnika za oskrbljeni dan v Slajmarjevem domu, v bolnišnici pa v drugem razredu 70 Din in v III. razredu po 25 Din. Bolniška blagajna hi bila ua ta način precej razbremenjena, obenem pa bi imeli mestni uslužbenci v Slajmarjevem domu v primeru bolezni mnogo boljšo oskrbo, kakor jo uživajo običajno dosedaj. Kakor čujemo, vlada med mestnimi uslužbenci za lo ponudbo veliko zanimanje ter je pričakovati, dn se jih bo oglasilo precej. Na kakšen sku-t>en vstop mestnih uslužbencev in celotne bolniške blagajne v Trgovsko bolniško in podporno društvo pa seveda ni misliti.
O »Triglav« razpuščen. Pravkar i/.išli »Akademski glas« poroča, da je Jug. akad. društvo »Triglav« oblastveno razpuščeno. Motivi razpusta nam niso znani.
O Surov napad z nožem. Včeraj popoldne je šol 23-letni Avgust Zupec, trgovski sluga pri tvrdki Anton Legat z vozičkom na tovorni kolodvor po dva sodčka vina. Na lo-vornom kolodvoru in okoli se radi zbirajo takozvani »štokglajzar.ii«, ki čakajo nn slučajen zaslužek z nakladanjem iu nekateri tudi na priliko, kje hi so dalo ka.i zmakniti. Med temi in trgovskimi slugami, ki sami nakladajo na svoje vozičke ter ne dajo tem nič zaslužiti, vlada staro sovraštvo. Tako jo prišlo tudi včeraj do spora med Zupcem in enim teh »štokgiajzarjev«. Potepuh jc pograbil nož in z vso silo sunil z njim Zupca v trebuh. Zupec se jo zgrudil ves okrvavljen na tla. S kolodvora so poklicali reševalni avto, ki je nevarno ranjenega Zupca prepeljal v bolnišnico. Potepuh, ki je ranil Zupca, .je po dejanju pobegnil, vendar pa je znan in so njegovi tovariši že povedali policiji, kdo je bil.
© Srajce modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, rokavice in nogavice, kupite najbolje pri Miloš Karničnik, Stari trg 8.
© Zveza gospodinj opozarja, da se bo v njenih prostorih Breg št. 8 jutri ob 16 predvajalo nazorno pranje po najboljšem načinu. — Predvajalo se bo tudi pranje s Schichtovim Radionom, Vabljene vse gospodinje. Vstop prosti
LJUTOMERSKA IN RADGONSKA
ViNA
v sodih in steklenicah
ter svoj priljubljeni
SEKT nudi
Vinogradniško veleposestvo in vinske kleti
С10Ш BOUVIER v GOR. RADGONI
Zastopnik: KAKGL FAVA1.
Ljubljana, Celovška ce3ta 44, istotam
ZALOŽNA KLET IN BUFFGT
Mariborske vesti:
Nove cestne zveze
Tri važna eestno-pvometnn vprašanja bodo rešena v Mariboru v bližnji bodočnosti: končna ureditev stika med Strossmajerjevo in Smetanovo ulico, vprašanje Turkove hiše in regulacije Pobreške ceste ter podaljšek Kacijanerjeve ulice do tekstilnih tovarn v Molju. Križišče Smetanove in Strossmajer-jeve zapira šo vedno Selimidererjeva hiša. S podiranjem zapreke se bo pričelo v najkrajšem času. Mestni delavci so že pričeli z od-važanjem zemlje in grušča, ki je nakopičeno za hišo. Smetanova ulica ho urejena še tekom letošnje pomladi. Se važnejše je vprašanje regulacije Pobreške ceste, oziroma po-rnšen.ia Turkove hiše, ki sc vleče že par let. Pogajanja med občino in hišnim lastnikom so sedaj že tik pred zaključkom. Laslnik je svoječasno zahteval, da se mu poslopje, na Pobrcžki cesti zamenja z drugim stanovanj-
□ Mariborski upokojenci. Društvo državnih upokojencev je imelo občni zbor v Narodnem domu. Vodil ga je zaslužni predsednik svetnik dr. Kronvogl, poročala sta pa poleg predsednika še tajnik Ogorelec in blagajnik Purkhard. Društvo državnih upokojencev v Mariboru se je lani osamosvojilo ter se je po reorganizaciji zelo uspešno razvijalo. Pristopili so k njemu tudi upokojenci iz drugih krajev Štajerske, tako iz Sloveti jgradca, Ptuja. Slovenske Bistrice, Celja, Ljutomera. Št. Ilja. Šoštanja in Ruš. Vseh članov šteje društvo 858. Zanimiva jc razdelitev na stroke: 197 jo profesorjev in učiteljev, 121 državnih upravnih uradnikov, 112 od železnice, 108 od vojske in mornarice, 98 iz finančne službe, 80 sodniških in sodnih upokojencev, 67 poštarjev, 58 orožnikov, 17 pa iz drugih panog državne službe. Društvena uprava se jc zelo trudila ter mnogo-
ali »uprav prav«? Vidite, da ne gre, da moramo pri »ravno« ostati! »Manjkati« je italijanska; a ker je od nekdaj splošno v navadi, je postala dotnačinku, kakor so poeiali naši domačini oni Italijani, ki so ee pred mnogimi desetletji pri nas naselili. Nemško pa je, kakor pišejo in govorijo šele nekaj časa; manjka mi kruli, obleka, denar. Slovensko: manjka mi kruha, obleke, denarja. — Iz ravnokar nnvodenepa razloga bi bil jaz tudi želel, da bi bili ostali pri stari »postavi«, pa so namesto nje uvedli novi »zakon«, Li pa pomeni že nekaj drugega. Pa mi poslovenite »Ehegesetz«! Zakonski zakon?! Jezik je za to, da se lažje razumemo, ne da se mešamo. Če imajo drugi Slovani za Gesetz »zakon«, imajo pa tudi za sveti zakon drug izraz. Ako ima beseda »svet« dvojen ali ccio trojen pomen, ne moremo za to, ker je bilo od nekdaj tako. Novih dvoumnih besedi pa nikar uvajati! Starodavna »postava« jc slovenskemu ušesu še vedno desetkrat ljubša, kakor novopečeni .izvleček'. Ce celo vrli Čeli rieni«kvali imisi, potom tudi pri nas ni trelin pretiranega purizma. Saj ima vsak jezik v sebi tuje elemente. Nemci imajo mnogo francoskih besedi, ki jih trpijo, a novih ne uvajajo. Udomačene »tujke« rabiti je naravno; nove skovanke brez potrebe uvajati je prisiljeno. In najlepše jc naravno. Zato jaz tudi raje berem kakor čitum. ker je bolj domače.
Sc eno stvar je treba odločno grajati. Da se v spisih in listih, namenjenih inteligenci, ni mogočo ogibati tujk, to jc jasno. A več jih tudi ni treba, kakor jili je res treba. Kdo bi hodil po vile in grabijo k sosedu na posodo, če jih ima doma sain?! Desetkrat bolj napačno in nespametno pa je, v neri>7iiml jivih tujkah govorili in pisati nrcDrostcmu ljudstvu. Velikokrat sem že
občudoval, kako jc inteligenca v tem nerodna in nerazsodna, da ne zna s preprostim človekom govoriti tako, do bi ga mogel popolnoma razumeti. Saj lii m ii morala vendar zdrav« pamet povedati: tega in tega neuk človek ue more uineti, kaj um boš torej govoril v jeziku, ki ga ne razume! Saj jezik jc za lo, da se razumemo, ne «1« svojo učenost razkazujemo. Zadnja let« pa opažam, kako n tši večinoma preprostemu ljudstvu namenjeni listi, posebej še nabožni, tc dobre ljudi mučijo 7. nepotrebnimi tujkami. Ali ni nesiKimetno v takih listih pisati o »problemih«, o »avtonomnih organizacijah«, o »etičnih vrednotah«, o »življenjskem standardu«?! lepo vas prosim, kaj pa inislitelTnke besede so kakor neužitni pesek med žilnim zrnom. Dn vam lega pamet nc pove! Z otrokom govori otroško, s preprostim preprosto, z učenim pa o etičnih vrednotah in življenjskem standardu. Saj se da vse to slovensko povedati: samo znnli je treba slovensko! In kdor javno piše, bi /e moral znali! Čc se p« kdaj kake tujke res ni mogoče ogniti, jo je pn treba pojnsniti. Edini dr. Coser je storil tako, ko je enkrat v Mohorjevem koledarju v oklepaju vsako tujko pojasnil, ki se je ubraniti nI mogel. Le na t« način se ljudje tudi polagoma na tujke privadijo, drugače se nc inorejo. Seveda le toliko, v kolikor je potrebno.
Težko sem se pripravil k temule pisanju, ker iinnin drugega dela dosti. Le sila me je prignala, ker je težko: IjuhKi lep naraven domač jezik, zraven pa mirno gledali, kako se po eni strani pači, po drugi brez potrebe umetnici. Zalo še enkrat prosim poklicane može: Sl abile /« lepoto slovenskega jezika! j.u sem Vam le [x>t pakazaL
skim objektom v mestu. V nevarnosti je bilo radi te njegove zahteve Marijanišče, ker bi potem mestna hiša v Gregorčičevi 18., v kateri so nahaja zavetišče služkinj, prešla v zasebno last. Sedaj pa je g. Turk odstopil od svoje zahteve ter so se pogajanja pričela na drugi bazi. — Za meljsko predmestje je veliko važnosti nameravana otvoritev Kaclja-narjeve ulice v onem delu, ki gre med vojašnico Kralja Aleksandra ter uradnim poslopjem vojnega okrožja. Ta del ceste je bil doslej zagrajen ter se je uporabljal kot vo-jašniško dvorišče. S podaljškom Kacijanar-jeve ulice dobe tekstilne tovarne v Melju novo dovozno zvezo v smeri proti mestu. Glede otvoritve Kacijnnarjeve ulice se še vršijo pogajanja med vojaško upravo in občino. Občina bo v nadomestek uredila 2itno ulico za topniško vojašnico.
kaj storila za svoje člane. Važno je bilo zlasti delovanje propagandnega odseka, ki je priboril upokojencem razne ugodnosti, ler pravnega odseka, ki se jo pečal z vprašanjem prejemkov starounokojencev ter polovično vožnjo za upokojence na železnicah. Društvo je bilo tudi v stalnem stiku z drugimi npokojeniškimi organizacijami v vseh delih države ter se je udeleževalo važnih skupnih akcij po svojih delegatih. Podprlo .je tudi z denarnimi podporami najbednejše člane. Pri volitvah jc bil Izvoljen zopet dosedanji odbor z dr. Kvonvoglom kot predsednikom, le dosedanji blagajnik Purkhard ni sprejel vnovič te funkcije ter je bil izvoljen za blagajnika g. Koudelka.
□	Novo vodstvo rezervnih častnikov. Odbor Društva rezervnih častnikov, pododbor Maribor, se je ua svoji prvi seji naslednje konstituiral: Predsednik prof. Škof, podpredsednik odvetnik dr. Knpus, tajnik Kor-ber, blagajnik Lušin. Predsednik nadzorstva ravnatelj Piarlc, podpredsednik vodja mestnega konskr. urada Ivranilierger. Dosedanji mnogoletni predsednik Perhnvec ni hotel več sprejeti predsedniške funkcije radi preohlo-ženosti z drugimi posli.
□	Delodajalcem sporoča mariborska ekspozitura OUZD: Pri posameznih obratih se jc uvedla praksa, da se za vsak bolezenski slučaj kliče telefonično rešilno postaja na račun mariborske ekspoziture OUZD, da od; premi bolnika v bolnišnico. Ta praksa naj sc v bodoče spremeni v (oliko, da sc kliče rešilna postaja samo v slučajih, kjer jo potrebna strokovna odprema bolnika, v vseh ostalih pa se je posluževati lc tzvoščkov. Telefonično se laliko kliče v vseh primerih Velika kavarna telof. 20—2G, ki l«o izvoščka avi-zirala. Avtolaksiji ne pridejo v poštev. Urad bo odslej priznal prevozne stroške^snmo v višini izvoščkovne tarife, stroške rešilne postaje pa samo v slučajih, kjer sc ho zdravniško ugotovilo, da jc lillu strokovna odpremo bolnika tos potrebna.
□	Smrtna kosa. V Wildcnralnerjevl ulici 15. jc umrl Ivan Poseb. poštni poduradnlk v p. In dolgoletni garde rob ar Narodnega gledališča. Naj počiva v mirit.
□	Mestna pođ'ctja so se preselila. V četrtek sc je preselila pisarna MP iz začasnih prostorov v posvetovalnici Mestne hranilnice v novo pisarniško prostore v prvem nadstropju lirntillničnega poslopja. Pisarne MP sc sedaj opremljajo.
□	Za brata napravil Izpit. Zanimiva in vesela zgodba se je ohrnvnnvnln včeraj pred malim senatom m ari bovškega okrožnega sodišča. Na zatožni klopi je sedela bratovska
dvojica, 28 letni posestnik Albert Lenarčil iz Markovcev ter njegov 25 letni brat Ludvik. Albert Lenarčič je namreč v smislu navedb obtožnice obtožen, da jo šel v Ludvi-kovem imenu k bauski upravi v Ljubljani delat izpit za strojnika pri parnih strojih ter izpit tudi napravil. Soobtožen pa je tudi Ludvik radi nagovavjanja bvata h kaznji-vemu dejanju. Obsojena sta bila oba na mesec dni zapora, pogojno za dobo 2 let.
П Itibe in žabe. Včerajšnji ribji trg jo hil dobro založen. Cena ribjih in žabjih dobrot pa jc bila dokaj slana, Savdel je bilo 20 kg ]io 20 Din, acial 10 kg po 28, kalamaj 15 kg po 32, bobi 20 kg po 26 in moli 20 kg po 32 Din. Sladkovodne ribe: živi knrpi 25 kg po 16, somiči 15 kg i »o 12 iu belice 30 kg po 9 Din. Raki 15 kg po 32 Din, venec žabjih kvakov, ki so se včevaj prvič pojavili na trgu, po 3 Din
□	Veja se je prepozno vtrgala. Pred mesecem dni in sicer 21. fobvua-rja je odšel od doma iz Wolfove ulice 1. 58 letni delavko Jožef Jerčič. Rekel je, da gre iskat de'a. Sedaj pil je prišla iz Brestevnlce vest, da so ga našli v bližnjem gozdu mrtvega. Truplo je ležalo ua tleli г zadrgnjenim hlačnim jermenom okoli vratu, jermen pa je bil privezan za odtrgano suho borovo vejo. Na podlagi lega položaja se je ugotovilo, da je šel Jerčič prostovoljno v smvt. Obesil se je ria borovec, privezal pa je hlačni jermeD na suho vejo, ki se je pod težo telesa utrgala, toda očividno prepozno, ko jo že nastopila smvt. V žepu so našli delavsko knjižico ter kosce suhega kruha, ki so pričali, da ni ni-k :pv našel zaželjerega dela tev je moral po hišah bevačiti za živež.
□	Nož v trebuhu. Iz Pvngcvskega so pripeljali v mariborsko bolnišnico 23 letnega posestni ko vegn sina Franca Miklavčiča и vazpavanim trebuhom. Postal je žrtev napada od strani šc nei/.sledenih storilcev, ki so navalili nanj v temni noči.
□	Konjerejsko društvo opozarja lastnike športnih kobil ameviknnske pasme, da ima mesar in hišni posestnik Vinccnc Pirš v Ve-trinjski ulici licenci ranega žrebca amerikan-ske pa«me »Corrngio«, katerega rekord znaša 1 :24:6. dobitkov pn ima nad 500.000 Din.
П Nočno lekarniško službo vrši v prihodnjem" tednu od 25—31. mavca lekavna Maver »Pri Zamorcu« v Gosposki ulici.
Celje
0 Za »Materinsko proslavo«, ki jo priredi jutri, v nedeljo popoldne DMK v veliki dvorani Ljudske posojilnice ob pol 4 pop., vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Na programu so pevske, orkestralne točke, govor o materi, rajanje in »Živa beseda o materinem trpljenju«. Ker je prireditev zvezana z velikmi stroški, zato se bo pobirala prostovoljna vstopnina.
Savinjska podružnica TK Skale je z izvolitvijo novega odbora prenesla svoj sedež iz Mozirja v Celje. V novem odboru so: načelnik: g. Smi-govec Ivan, namestnik: g. Kozina Franc; tajniki g. Soline Još'ko; blagajnik: gdč. Horvat Slavka; gospodar: g. Kocmur Tine, vsi iz Celja: v nadzornem odboru sta g. inž. Žumer Alojzij, Nazarje, in g. Prislan Jože, Črna.
& Umrla sta'v javni bolnišnici Tcvčič Rudolf, 35 letni uradnik iz Celja, in Mlakar \Jurij, 60 let, iz Vitanja. N. v m. p.	jVhi
-Gr Ženska zlata zapestnica, vredna 30Q.,Din, je bila pozabljena že meseca decembra lanskega leta v neki celjski drogeriji. Dobi se pri predstoj-j ništvu mestne policije v Celju.
0 Izpraznlevanje grezničnih jam. Opozarjamo hišne posestnike na tozadevni razglas mestnega načelstva, ki je nabit na uradni deski mestnega načelstva.
£J Lastnikom motornih vozil. Lastniki motornih vozi! se opozarjajo, da zamenjajo še v teku tega meseca evidenčne tablice in sicer pri prer'stoj-ništvu meslne policije za mesto Ce!;e in pri okrajnem na^elstvu v pritličiu za cel;ski okraj.
& Dumping v Celju! Tvrdka Pšeničnik, Celje, Kralja Petra cesta 5, prodaja od dne 24. t. m naprej moderno, trpežno, čisto vo!neno blago za dam-ske obleke globoko izpod dnevne cene, meter po Din 29.
Pr Z»resIiivo kilj'va senena, vrtna in poljska, pri tvrdki Anton Fazarinc, Celje.
Pluj
Duhovne vesti. Župnik pri Sv. Vidu, patet Gabriie! Cevc, odhaja na bolezenski dopust ter ga bo začasno nndomestoval pater Konstantin Ocepek iz P tu i a. Želimo, da bi g. župnik kmalu okreval. _
Združenje trgovcev za mesto Pti«! in Breg je imelo preteklo soboto svoj redni občni zbor z obširnim dnevnim redom. Zbor je vodil predsednik Združenja Franc Lenart, ki ie poročal o delovanju ! uprave v preteklem letu. Med drugim ie omenil, I da slavi 7drtiženje 50 letnico svojetfa oibstoia v !e-i tu 1935. Nadalie ie posneli iz ta;nikovega poro-i čila, da šteje združenje 167 člnnov, 137 trgovskih pomočnikov in 34 vajencev, Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo Združenje v preteklem letu 59 565 Din dohodkov in 26.749 Din izdatkov, saldo koncem leta ie znašal 40.138 Din, skupno premoženie pa 53 356 Din. Proračun za teko'e leto predvideva 12.390 Din dohodkov in 32.018 Din izdatkov. Primanjkljaj se bo kril z znatno povišano članarino. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor.
Trbovlje
»Čudno predavanje« bi naj bilo prejšnjo nedeljo v Društvenem domu — po mnenju dopisnika Del. politike. Iz dopisa pa je jasno, da mož sploh navzoč ni bil. Zato fantazira in je vsled tega lahko napisal takšno kolobocijo Predavanja ni priredila »proslula katoliška akcija«, ampak JSZ, v katero glasilu je bil v zadnji številki priobčen kot uvodnik ce! govor g. predavatelja. Tam ga preberite gg. sodrugil Videli boste, da je bilo jedro govora iz-va;anje marksističnih naukov v Rusiji — po sovjetskih virih. Iz njih je jasno, da kar dobrega uvajajo v Rusiji, ni po Marksovih načelih, ampak povzeto iz krščanstva, kar pa je trdega in slabega tam, pa je izvajanje brezbožnega marksizma, la dejstva potrjujejo sovjetski podatki, zato ne more biti kriv tega g. predavatelj TerseiMav. če se je govornik v mali opombi spomnil tudi tudi evropskih marksističnih voditeljev, ki so med vojsko glasovali za vojaške kredite, po vojski imeli odločilno moč v večini evropskih držav — a tega niso porabili v prid proletariata, ampak v glavnem za ustvarjanie dobrih služb raznim soc. tajnikom in voditeljem, so to dejstva, drugačna ko po židovsko liberalnih I listih posnete laži o blagoslavljanju orožja
Malo več stvarnosti in mirnih živcev bi pričakovali od gg. eocijalistov. Drugič pa naj pride vsai dopisnik poslušat nad vse zanimiva predavanja v i Rusiji, ki bodo še sledila.
Vlomi na deželi se množe
Vlom v Trsteniku
Trstenrk, 22. marce.
Davi ob 3.30 so vlomili pri cerkovniku Roglju Antonu, ki ima malo trgovino, s katero preživlja svojo družino. Zliikovci so skušali priti v trgovino pri zadnjem oknu, pred katerim so z drogom iztrgali mrežo in vlomili okno. Ker pa je bilo okno zastavljeno z omarami, so se lotili drugega okna ob potu, vdrli in odnesli raznega blai'a v vrednosti do 2500 Din in v gotovini kakih 1C0 Din. Mežnar-jev sin, ki je spal nad prodajalno, se je zbudil in šel klicat očeta, nakar »o tatovi izginili, ne da bi bili mogli dokončati svoje delo. Zdi se, da niso bili domačini, ampak od drugod, in da so morali imeti pomočnike, ker so odnesli tudi lonec masti, težak 20 kg.
Po stopinjah je spoznati moškega in ženskd. Upamo, da bodo orožniki prišli na sled zlikovcein. Žal je orožniška postaja pri nas tako zelo oddaljena in nujno želimo, da bi že na Golniku prišli do svoje orožniSke postaje.
Dva vloma na Jezici
Ježica, 23. marca.
Prejšnjo noč sta bila na Jezici izvršena dva vloma. Vlomljeno je bilo v gostilni pri »Alešu« in pri »Angelci«. Oba vloma sta bila izvršena med 1 in 2 zjutraj. Vlomilci so menda najprej zastavili pri »Alešu«. Tu so prišli s ceste skozi mala vrtna vratica ter se spretno lotili železja v oknu. Morali so delati zelo tiho, ker imajo Aleševi na dvorišču hudega psa čuvaja, ki pa ni dal od sobe nobenega glasu. Imeli so s seboj posebno pripravo, s katero so brez truda razširili rešetko ter si e tem pripravili pot v zadnio gostilniško sobo. Iz te sobe so hoteli v sosednjo gostilniško sobo, odtod pa 6'kozi okno v malo sobo in v kuhinjo, Z vitrihom so sicer že odprli vrata v gostilniško sobo, toda naprej v malo sobo skozi cikno si najbrž niso upali, ker je tam tik pod oknom spal domači Tone, Tega so se svedrovci seveda ustrašili ter so zato brez plena odšli.
Večjo srečo so imeli pri »Angelci«. Tu so vdrli v hišo kar pri glavnih vratih, ki so jih odprli z vitrihom. Tudi pri »Angelci« imajo psa čuvaja, ki se vsako noč nemoteno sprehaja po hiši od enega konca do drugega. Izvabili so psa v točilnico in ga tja zaprli. Še prej so z vrelo otrobov zaslonili vrata, ki vodijo iz spodnjih prostorov v gornjo spalnico, kier sta gospodar in gospodinia mirno spala, V trgovini so pobrali veliko množino kave,
Kaj pravite?
Vi gospodi? še ne veste, kako se mora vesli, kdor je res od pet do temena narodnjak. Naj vam dam ta-te nasvet, vam osem seveda!
Najprvo glej, da dobiš kje kako korito, ki bo vedno zvrhano,- Volem gle], aa bnš vsakega drugega odrinil vstran in da boš dobil nekak monopol nad tistim koritom. S tem postaneš upoštevan na-rodnjakXPo motnosti celo glej, da več takih zvrhanih korit sam zasedeš. S tem postaneš kur ieniialen n,y^y6fodnjak in boš upoštevan ler čis'an od Triglava do Vardarja.
l\o "boš vse to dobro in lepo uredil in pospravil,
li ne bo teiko dobiti novih korit. S tem pa prihaja na le doliriost, da se narodno udejslvuješ ludi v družbi. Mislim namreč družbo, kjer si gospodje drug drugemu s cilindri odkrivajo, gospe pa na golih vraiovili in plečih nosijo zlatarske izložbe na. ogled, svojim prijateljicam v veliko jezo. To mora biti zaradi duho-vnih potreb te družbe.
Torej tvoja žena naj prireja družabne večere ali pa naj se zanima za slovensko literaturo, v kolikor slovenski umetniki o njej še govore. Ampak paziti moraš, da vse to ne bo imelo videza, in zunanjosti oškorjane kmeliške kulture, ampak da bo vse projinjeno, kakor se sedaj lepo umetniško glasi la beseda. In da bo profinjenost tudi na zunaj izražena, mora vsaj tvoja žena čim več nemško govoriti. Veš, nemški jezik se k zlatarski izložbi in delcolteju mnogo bolj poda ko pa naša kmetiška slovenščina. Sploh! Glej, da tvoja žena čim prej pride o krog tistih narodnih dam, ki pravijo: '■Znamo tudi slovensko govoriti, ampak nemško se lepše in finejše sliši.*
Če bi pa kdo tvoji ženi kaj zameril zarodi nemškega govorjenja, ali pa tebe holel odrinili od korita, tedaj ne bodi figa mož! Postavi sc, izboči prsi in zagrmi proli korilarstvu. Boš videl, da ti bo vse ploskalo in da postaneš še virodni junak, reformator ter klicar kristalne čistosti v javnem in gospodarskem življenju! Mučeništva se nikar ne boj, ker take reči se rade odpuščajo in so celo plodonosne.
No, te stori tako in ne bo li žal!
rozin, toaletnega mila, raznih dišav, celo zalogo tobaka, cigaret in vžigalic. Vse to so nabasali v dve vreči ter s plenom mirno odšli. Hoteli so vdreti še v shrambo, pa niso mogli. Kuhinjska vrata se namreč trdo zapirajo in bi bil nastal prevelik šum, če bi jih bili s silo odpirali. Denarja pa niso našli, ker ga gospodinja vsak večer spravi na varno. Vendar so samo v blagu napravili nad 3000 Din škode.
Včeraj so črnuški orožni/ki ves dan preiskovali. Aretiran je bil neki mlad lant, ki pa najbrž ne bo imel nobene zveze z vlomoma, ker je ie opolnoči doma spal, vloma pa sta bila izvršena pozneje. Orožniki so primerjali fantove čevlje s stopinjami pod Aleševim oknom; zaradi velike podobnosti so fanta aretirali.
Preprečen vlom
v kamniško žapmšče
Kamnik, 23. marca.
Pred kratkim so neznani vlomilci poizkušali vdreti v župnišče v Mengšu, v noči od četrtka na petek pa so obiskali kamniško župnišče. Preplezali so visoko zidano ograjo od vzhodne strani! prislonili k podstrešnemu oknu veliko lestev in vdrli v podstrešje. Po vseh znakih bi sklepali, da so vlomilci prišli na vrt še pred polnočjo. Ker pa so videli, da gori v sobi g. dekana še luč, so počakali, da ie postalo v župnišču vse mirno. G dekan je postal ob nenavadnem ronclu v podstrešju pozoren in je poklical hlapca. Tatovi eo 'tili glasove in so naglo pobegnili pustivši lestvo prislonjeno na zid.
Kakor vse_ kaže, jc na delu organizirana družba, ki uprizarja razne vlome v kamniškem okraju. Sodijo, da prihajajo od bogvekod od časa do časa I tudi v Kamnik na obisk. V zadnjem mesecu je bilo pri nas že pet poizkušenih vlomov, k sreči pa so v vseh slučajih lastniki prepodili nezažel ene sroste, le v trgovini na šutni se jitn je ]X)srečilo odnesli iz blagajne' nekaj drobiža.
Zaradi povečanega obsega kamniške mestne občine bi bilo nujno potrebno, da bi imeli v Kamniku še enega stražnika. To je ugotovil v proračunski seji tudi občinski odbor, ki je poedarjal, da se je območje mestne straže zelo povečalo in da dva stražnika za Kamnik nc zadostujeta. Zaradi varčnosti pa je občinski odbor ostal še pri slarem in je fioleg tega še sklenil zmanjšati stražniku dohodke. Sklep sledi gotovo iz logičnega zaključka; čim več ima kdo dela, tem inanj ima časa za zapravljanje denarja.
Požari v ptujski okolici
Ptuj, 23. marca.
Radi neprestanih požarov na Dravskem polju, je naše ljudstvo že obupano. Požari sc vrstijo drug za drugim. Vse povzroča zlobua roka, nc da bi bilo mogoče priti zločincem na sled. Pred dnevi jo začelo goreti pri kovaškem mojstru Martinu Ribiču v Vurbergu na še nepojasnjen način. Brezdvomno jc požar povzročila tudi tu zlobna roka. Goreti je začelo v listnjaku, ki jc zgorel s svinjami vred do tal. K sreči so sosedje ogenj opazili in ga pogasili, j>redno se je razširil na druga poslopja, škoda znaša 6000 Din.
Velik j>ožar bi bil kmalu nastal pri Svetem Mar/ti pri Ptuju. py jiosesiniku Pavlu Klincu. Le srečnemu naključju jo pripisati, dn je bi! zaneteni |>ožar preprečen. Na podstr-. sje imenovanega posestnika je namreč nekdo nanosi! kup cunj in jih zažgal. Dim, ki sc je valil iz podstrešja, je opazil Kline, ki jc bil slučajno doma. Skočil je na podstrešje, kjer je našel kup gorečih cunj tik slamnate strehe. Prišel je ravno v trenutku, ko so plameni dosegli že streho. Neustrašeno in v veliki nevarnosti je porinil kup gorečih cunj od strehe in jih teptal z nogami, tako da je zadušil plamen. Na j njegove klice je prihitel njegov sin s škafom I vode, nakar sta šele s skupnimi močmi ogenj j pogasila. S tem junaškim delom sta preprečila j velik požar, ki bi bil lahko [»ostal usoden za i vso vas, ker so hiše tamkaj oddaljene druga od druge le 10—15 korakov in so vse krite s slamo. Orožniki so ugotovili, dn je bil ogenj podtaknjen od zlobne roke. Storilcu so že na sledu.
— Adresar industrije, obrti, trgovine, bankar-stva, zadružništva in drugih ustanov ter tuisko-prometnih industrij, ki ga je pravkar zelo pregledno urejenega za dravsko banovino izdal Ju-goslovenski industrijsko gosjjodarski kompas, se naroča pismeno pri redakciji: Jugoslovenski industrijsko gospodarski kompas, Ljubljana-Moste, Po-hlinova 3. — Cena 120 Din.
Koledar
Sobota, 24. marca: Gabriel, nadangel; Simeon.
Osebne vesti
= Izpit SO napravili za čin rez. «an podporočnika mornarice rez. mornariški kaplnr dr. Rudolf Lcskovar; za čin rez. inž. podporočnika pod narednik dijak tehnik Karlo lolnaner: za čin rez. san. majorja rez. san. kap. I. razr. dr. Vcselin Krajčič; zn čin akt. lekarniškega kap. II. razreda poročnik Milan Krnic; za čin nkt san. kap. II. razr. poročnika dr. Feodor Jakunln in dr. Modrko Muntner; za čin akt. konjeni-šk kap. II. rnzr. poročnik Juro Rcmcnar: za čin nkt. topniškega kap. II. rnzr. jioročniki Jožef Goleč, Rudolf Vajs, Božidar Sekulič, Slavko Andre, Vil i m Ogorclcc in Branko Pečar in za čin akt. peli. kap. II. rnzr. |ioročiiiki Nino Brnetič, lCdvard Fulsozi, Branko Sorak, Marko Lišnjuk, Zvonimir I lun. Vitomir Tc.rzin, Boris Ivane in Mirko Sušinelj.
Ostale vesti
—	D:mes ali jutri vam pride prav to-le obvestilo: Kdor išče vajenca za trgovino ali obrt, kdor bi sprejel i/, usmiljenja kakega siromašnega otroka v začasno oskrbo ali za svo-ego, kdor išče pastirja ali pestunjo, ali nudi kakršnokoli naiueščonjo za moške ali ženske, za daljšo ali krajšo dobo, kakor tudi vsakdo, ki si v svoji loža vi som no more ali znn pomnentl in vsakdo, ki ,je pripravljen ob prostem času delovati za »Ion božji« (jio navodilih društva) bodisi v mestu ali na deželi, v korist trpečega bližnjega, naj sporoči po dopisnici svoj naslov na: Dobrodelno društvo »Varstvo« v Ljubljani, TyrSeva (l)tinajskn) cesta St. 17.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 23 od 21. t. ni. je objavljena »Naredba o izpremembah in dopolnitvah v uredbi o specialnih dikladah v denariu in naravi za držav, uslužbence kazenskih in |>odobnih zavodov«, dalje »Izpremembe in dopolnitve v pravilih o opravljanju završnih izpitov na umetniških šolah«, »Odločba o uporabi ter.atev inozemcev iz vnovčitve kufionov in vrednostnih papirjev«, »Odločba o uvedbi novih meničnih golic« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin«.
—	Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju tn utrujenosti pospeši naravna •>Franz-Josel«-tJrenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josei«-vodo z najboljšim uspehom pn moških, ženskah in tudi otrocih.
—	V prilogi Službenih novin št. 66 je objavljena »Naredba, s katero se izpreminja in dopolnjuje naredba o spojitvi občin v dravski banovini z dne 8. septembra 1933, ter določajo občinam v dravski banovini sedeži«.
—	Birmovanje za letošnje leto je razglašeno. Za to priliko priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledečo: slika prevzv. škofa dr. Rozmana (velikost 39 krat 29 cm — fotografija) 50 Din; tiskovine: Vizitncijsko poročilo. komad 3 Din; Katchctsko poročilo, jiola
I Din; Zapisnik cerkvenih govorov, pola 75 par; Liber confirmntorum, jx)la 1.50 Din; birmanski listki, 100 komadov 10 Din.
—	Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti glavobolu, migljaniu oči. razdraže-(lih živcih, nespaniu, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica odprto telo in olaiša krvni obtok
—	Pozor! Različne ostanke raznovrstnega blaga, jako ugodno lahko kupite v novem Ilazarju Ivanka Štrukelj, Ljubljana, Kopitarjeva 1.
—	Za svoj denar kupujte prvorazredno nlago! Vedno in povsod zahtevajte Radensko Slatino!
—	Svet pridobiti zamorejo samo dobro stvari. K takim dobrim stvarem se prištevajo tudi že nad 30 let jioznane Bayer-Aspirin tablete in sicer samo radi tega, ker to zdravilno sredstvo še ni nikdar odpovedalo pri nobenem prehladu, glavo- in zobobolu.
—	Za zdravje deteta jo velike važnosti, kakšno obutev nosi. Mnogo otrok hitro razgnzi pete. Kriva hoja je nevarna za nežne otroške členke. Najboljša zaščita proti temu so Palma gumi podpetniki. Palma guini peta varuje živce in mišičevje. Palma gumi podpetniki so poleg tega izvanredno trpežni in poceni.
JVazznanilat
Liubliana
1 Kino Kodcljevo: Danes ob R: »Veliki
kneginja Aleksandra« (Marija Jerica) in »Volkovi na Preriji« (Georg O'bricn).
1 V dvorani Zadružnega doma v Trnovem
bo igrana v nedeljo, dne 23. marca ob 8 zvečer ljudska igra v 5 dejanjih »Revček AndrejČek«.
1 Sestnnek za zdravnike se bo vršil v po-ncdeljrk, 26. t. m. ob sedmih zvečer v prostorih restavracijo štrukelj. Vabimo gg. kolege, <la »o tega sestanka udeležijo v lastnem interesu. — Zdravniška zbornica.
1 Ustanovni občni občni zbor društva »Delo iti eksistenci!« bo v nodoljo. dno 25. t. m. ob 10 dop. v salonu restuvracljo »Pri Lovu«. Društvo »Delo in eksistenca« ima po svojih pravilih namen, pomagati dozorelim ljudem vseh stnnov brez razlike spola do eksistence ln skrbeti za zaposlitev brezposelnih in se .-jplnli hnvi!i z gospodarskimi in socialnimi problemi ler s proučevanjem in ugotavljanjem vseh možnosti v dosego gornjega smotra.
1 Nočuo službo imajo lekarne; mr. Baho-vcc. Kongresni trg 12; mr. I tata r. Sr. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34.
Cerkveni vestnih
Duhovne vaje za inteligente bodo dne 26., 27. in 28. marca jiri jezuitih v hišni kapeli. Pričetck govora ob jiol 20. Vodil jih bo g. P. Vrtovec D. J. Vabljeni so vsi inteligenti, ki jim je. mar dnhovna obnovil v teh resnih časih.
Maribor
m Kristusovo življenje in trpljenje v slikah. Drevi ob 8 ima univ. prof. dr. Ijinibert Ehrlich v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 predavanje л skiop'ičnimi slikami o Kristusovem trpljenju in življenju. Vstop prost.
in Tujsko-promctna zveza v Mariboru ima redni občni zbor v sredo, 28. t. m. ob 16 v gornjih prostorih hotela Orel v Mariboru.
m V francoskem krožku (v Vesni) bo drevi ob 8 predavanje gospe S. Jeraieve.
m Mariborski akademski sabljaški klub ima v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 20 v lovski sobi hofola »Orel« redni letni občni zbor.
Drugi brali
Novo mesto. Katoliška akcija žen priredi v proslnvo Materinskega dne v nedeljo 25. t, m. v dvorani Prosvetnega doma ob 5 popoldne akademijo s pestrim sporedom.
Novo incsto. Občni zbor vinarskega in sadjarskega društva v Novem mostu bo dne 25. t. m. ob 10 dopoldne v prostorih hotela \Vindiseher v Kandiji.
Novo mesto
Skrivncst sv. maše v Novem mestu, uprizorjena od igralcev Kat. akcije v Prosvetnem domu. Calde-
ronova skrivnost sv. maše zahteva velike skrbnosti tako pri izbiri oseb kakor zunanjem efektu dejanja, ki obstoji iz dveh prizorov: Kristusa na križu in oltarja, j>red katerim naj se odigrava dejanje svele maše. Gesp. režiser Polokar je imel srečno roko pri sceneriji, svetlobnem efektu in opremi, dočim пека-lere osebe, tako Poganstvo, Judovstvo, Janez Krst-nik in lanez Evangelist ter končno Savel — Pavel niso bile izklesane v globino in niso dale resničnosti jirepričanja o njihovem duhovnem razpoloženju. Brezhibna je bila Modrost in krasna v na-stopu Nevednost, dočim je očak Mozes bil premalo dostojanstven in njegova maska premlada. Celo Kristus (Potckar) nas ni osvojil tako, kakor si človek misli Učenika, to pa zaradi izredno mrkega in strogega fiogleda, ki ga pri Kristusu nismo vajeni. Adam je bil dovršen, zbor angelov neoporečen in slikovit. Nemogoč je bil moment viharja, ko se jx> odrskih stenah opazi silnost vetra, a drevesi na odru stojita nepremični kot da bi bila v zemljo zabita stebra btez življenja. V splošnem pa je napravila lep vtis na gledalca in je g. Polokarju česlilati tudi k tej uprizoritvi. Ne razumemo, zakaj gledalce vabijo v Dom z zatrdilom pričelka ob 8, če pa je treba čakali vedno jx> cele pol ure ali še več, preden se zastor dvigne. To ni privlačnost in nemalo ljubiteljev gledališke umetnosti je zaradi stalnih zakasnitev že izostalo, kar naj režija za bodoče vendar ujx>števa.
— Pri ishijapu -dedi na	kozarec naravne »Frnol
Josefove« grenčice. popite	zjutraj na tešče. brez
truda izdatno iztrebljenje	črevesa, kar povzroči ugodeu občutek olaišuuja.
Kulturni obzornik
Dr. P. Roman Tominec, O. F. M. s Naša ljubezen Tebi, Gospa l
Ljubljana 1934.. — Nabožna knjiga je včasih pomenila dolgočasno in pusto knjigo, včasih prazno sladkobno branje, včasih retorizirano dogmatiko. Med onimi našimi zaenkrat še ne preštevilnimi pisatelji, ki so razmišljanje o svetih osebah in rečeh povzdignili iz neobčutenega, naučenega in zgolj posnemajočega, čisto brezosebnega deklami-ranja v resnično doživljano, to se pravi, pristno religiozno gledanje in podajanje iz osebne globine, je gotovo P. Roman Tominec prvi. Nakazal je pot nazaj v nabožno osredotočenost krščanskega človeka, ko ga še ni razjedalo pod verskim plaščem razumarstvo — seveda v čisto sodobnem stilu in pod vidikom sodobnih vprašanj ter z nekaterimi osobitostmi, svojskimi njemu kot človeku, predvsem z nežnostjo, ki se zdi časih naravnost nadihnjena, ne da bi prešla v maniro ali zastrla časih kruto realnost nabožne misli ali deja. Vse te osobine je Roman Tominec v največji meri združil v knjižici, ki jc pravkar izšla pod naslovom »Naša ljubezen Tebi Gospa« in ki tudi po zunanji opremi, na katero sme biti ponosen tako tiskar in knjigovez (Jugoslovanska tiskarna in knjigoveznica) kakor založnik (g. Sfiligoj), izpolnjuje to, kar se predvsem od nabožnega dela mora zahtevati: da prav tako kakor v idejnovsebinskem oziru predstavlja dovršenost tudi s formalnoestetske atrani. S tega stališča je bila zamisel avtorja, da je v tej knjigi razmišljanja o Mariji navezal na slike najboljših upodabljavcev Madone in njenega
živlienja _ vseh ni nič manj ko dvaintridesot — I
nad vse »rečna in jo je tudi z vsem mojstrstvom I »voic besede izvedel. Poglavja kakor Jezus dora-
šča, Marija darovana, Marija molči, Marija moli, Ro,stvo malega Jezusa, Tvoj Jezus je zasipal, ln če se zbudi?, Jczušček Ti vse zaupa, Mati kraljica, Angeli dvigajo Marijo iz groba, so pravi biseri, ki so skrbno izdelani. Znano je, da ni o nobenem svetem liku tako težko pisati kakor 0 liku Matere in Device, najpopolnejšega človeškega stvora, ki je rodil sinu Božjega, in da je življenje tega lika tako v svojih nadnaravnih in naravnih izvorih Kakor po svo.em poteku gotovo skrivnost vseh skrivnosti, ki se najintimnejše dotika z božansko skrivnostjo samo. Zato je pisati o njem najtežja naloga za um in pero Zemljana in pisatelj dr. Roman Tominec zasluži toplo priznanje za teh stopeiindvaj-set strani, na katerih nam je življenje naivzviše-nejše žene približal do tenkočutnega umevanja, kakor nam ga more posredovali samo resničen pesnik, ki obenem gleda realno življenje v vseh njegovih vsakdanjih podrobnostih in nam zna naše veselje, naše skrbi in naše probleme osvetljevali v luči Božje in Marijine popolnosti. Knjižica, ki se more meriti z najlepšimi proizvodi modeme tiskarske umetnosti, je silno poceni: 30 Din in bo zato gotovo dosegla svoj namen: da j>o;e čast in lepoto Marije v premnogih njenih častivcih [>o slovenski zemlji.	F. T.
Mladina in Cankar
(K ponedeljski predstavi »Lepe Vide«)
V ponedeljek zvečer bodo nastopili v Narodnem gledališču ljubljanski učitcljiščni-k i s Cankarjevo »Lepo Vido«. Ni to prvi p-imer idealnega slovenskega dijaštva najsibo iz ljubljanske klasične gimnazije ali državnega učiteljišča, ki kaže posebno vnemo za Cankarjeva dramatska dela. To moramo omeniti s posebnim priznanjem, ker se zdi, da ima doraščajoča mladina mnogo več ljubezni in umevanja za domača dela, zlasti ona, v katerih je zajeta vsa problematika našega naroda (in vprav v Cankarje vili delih je ta najres-
| ničneje pozajeta in najgloblje oblikovana), kakor 1 naša poklicna gledališča.
Trodejanska dramatska pesnitev »Lepa Vida«, I ki jo je Ivan Cankar posnel po enako imenovani narodni pesmi, je simbol večne lepote, vere in upa v srečo, po kateri hrepeni sleherni človek. Lepa Vida je privid resnične sreče, katero iščejo ljudje vse življenje, a jo najdejo nekateri šele ob uri smrti. Tri dejanja imajo tri svetove, iz vseh, ki so zaključeni v eno celoto, pa veje dih Lepe Vide, ki pomirja jx> sreči hrepeneče ljudi. »Lepa Vida« je v osnovi lirska pesnitev, ki nima dramatskega razgiba, zato je izredno težko vprizorljiva. To je čudovito lepa knjiga, ki jo človek le v tihoti svoje duše do dna doživlja, gledališki oder pa je ne bo mogel nikoli do zadnjih odtenkov prikazali. V tem delu je Cankar združil dvoje svojih osrednjih misli, ki prevevata vsa n egova dela: hrepenenje kot gonilna sila življenja, na drugi strani pa tragično razmerje med vzorom in resničnim življenjem. Ljub-lionsko gledališče je dvakrat dajalo »Lepo Vido«. Prvič za življenja Cankarjevega (leta 1912), drugič pa 1928. leta. Vendar ni nobenkrat izrazilo dobesedno tega, kar je Cankar mislil. Učiteljiščniki so se postavili na stališče (kakor nam je pripovedoval režiser ponedeljske »Lepe Vide«, g. Silvo M e -h o r a), da pokažejo »Lepo Vido« brez sleherne zanesenosti, preprosto in življenjsko resnično, kakor je resnično življenje v delu samem. Tudi sce-neria bo temu odgovarjala. Pokazati hočejo, da je tudi »Lepa Vida« kljub notranji nedramatičnosti živa in uprizorljival In še; kako jo oni kot povojna generacija doživljajo!
K ponedcljslki predstavi vabimo IjubFansVo gledališko občinstvo ne le, da podpre plemenito stremljenje doraičaoče dijaške mladine, marveč tudi zato, ker bo čisti dobiček namenjen za podporo revnejšim učiteljiščnikom, ki bi se radi udeležili poučnega izleta v Dnlmaciio in Rosno, Za velikonočne dni namerava namreč sku-ina nčite-ljiščnikov-igravcev odiootovati na bližnji jugovzhod
in nastopiti z »Lep>o Vido« v Splitu in Sarajevu. Želimo mladim fantom mnogo uspeha in vedno lepše rasti v plemenitem strcmljenjul	—bič. ★
0 teologiji Homjakora, voditelja ruskega slav-Janofilskega bogoslovja, čigar ekstremno protika-toliške nauke jo sprejela tudi mlada srbska cerkev, je napisal v zadnji številki >Bogoslovnega veslniknt profesor Orivec izčrpno in strogo objektivno razpravo. Avtor je pokazal Homjakova v vseh lučih njegovega vztrajnega dela in pomena za rusko rer-kev, zlasti pa je poudaril njegovo veličino, ki je v idealnem ajjajanju verske misli in odločno religioznega življenja. Njegov nauk ni bil gola teoriia, marveč življenje, ki ga je sam z vso iskrennslio živel. S to razpravo je razkril firivee popoln lik Homjakova s 6enčne in sončne plati.
Zdravstveni iematizem kraljevine Jugoslavije, Založil »Cirilmetodijeki nakladni zavod u Zagrebu«. Prejeli smo dve obširni knjigi (vsaka nad 8Г0 strani) zdravstvenega šematiznia, ki obsega ce o-kupni resor našega ministrstva za socialno poliii-ko in narodno zdravje. Ta šematizem je razd?l cn v dva dela; prvi del vsebuje vse zakone, pravilnike, uredbe, odloke itd., ki regulirajo socnlno politiko in nerodno zdravije; drugi del pa obsega v pregledni aillabetslti in sistematično ure:eni vrsti vse zavode socialne politike z osebjem, vse zdrav-etvende zavode, lo je spisek vseh bolnišnic, snni-torijev, hi|}iijenskih zarvodov itd., spisek vseh zdravnikov, zobozdravnikov, apotelk im apotekairjev. veterinarjev, opis vseh naAih kopališč, vseh zdrav-»tvenih ustanov OUZD itd. Kniigi sta zares točno sestavljeni, jjreijlcdni za vsalio banovino in bosta porabni za slehernega človeka, ki se kako k >li bavi e socialno jx>lit»ko ali z zdravstveno prakso v naši državi, zato ju priporočamo. Dob« se pri založnici: Cinlmclodski naklndni z>vod, Zagreb, GitnduUčeva 24 Staneta vezani 250 Din.
Radioaktivnost je mogoče prenesti
Odkritje Curiejeve hčerke
Pierre Curie, ki je s sodelovanjem svoje žene odkril radij, je zapustil hčerko Ireno Curie, ki je zdaj tudi sama prišla na glas odlične znanstvenice. Zanimivo je tudi, da Irci Curie raziskuje fizikalne in kemične pojave s svojim možem Francoisoin Jollio-tom. Kakor sta torej zakonca Curie prodirala v tajne snovnega življenja, tako tudi njihova hčerka Irena sledi s svojim možem po zgledu svojih velikih staršev. Tudi ona raziskuje še nadalje pojave v zvezi z radijem. Francoski učenjaki si mnogo obetajo o njej. Značilno je, da se ženske kaj rade ukvarjajo z raziskovanjem radija. Morda jih k temu navaja prav okolnost, da je bila ženska t i.-. t h, ki je pripomogla k odkritju radija. Tako se n. pr. bavi Romunka Marazie-aiiu z vprašanjem radioaktiviziranja raznih kovin. Nedavno je o tem predmetu predavala ua francoski akademiji. Takrat so pričakovali učenjaki velik preobrat glede tega vprašanja, toda pričakovanega preobrata ni bilo.
Svojo romunsko tovarišico je zdaj prekosila Irena Curie. Ona je namreč prišla na to, da je mogoče ploščice aluminija s prav enostavnim ravnanjem radioaktivirati. Ce namreč zvežemo aluminijeve plošče z radioaktivnim preparatom za delj časa, ostanejo te ploščice radioaktivne le za nekaj časa. V začetku je ta čas prav kratek. Ko je Irena Curie držala več ur aluminijaste ploščice v evezi z radioaktivnim preparatom, so te po
odstranitvi tega preparata oddajale žarke še tri minute 10 sekund. Tudi druge snovi, tako n. pr. bor, so prav tako reagirale, kakor aluminij; bor je ostal celo radioaktiven cel četrt ure. Tudi z niagnezijo so napravili poizkuse in pokazalo se je, dn je ta element obdržul komaj dve minuti prisvojeno izžarevanje. Da bi onemogočili vsak dvom, so ta radioaktiviran aluminij preiskovali v ta-kozvani Wilsonovi kameri.
Ta kamera je ženijalna priprava za fotografiranje žarkov, ki jih oddajajo radioaktivne snovi. Prostor je v njej napolnjen s paro. Elektroni, ki jih oddaja radioaktivna snov, letijo skozi to puro in tam ustvarjajo kristalizacijska zrna za vodne kapljice, ki potem padajo na tla. Na vsej poti za letečim elektronom nastaja radi tega meglen trak, ki ga je mogoče fotografirati in ki kaže jasno pot in navzočnost elektrona. Poskusi z radioaktiviranimi aluminijastimi ploščicami v Wilsonovi kameri so pokazali, da se je radioaktiviran je aluminija v resnici posrečilo.
Drugi rekord na tem področju so dosegli na Angleškem. Zaslugo za to imata učenjaka Waltou iu Cockroft, ki sta znana po svojih poizkusih, da bi razbila atome. Njima se je posrečilo tako radioaktivirati grafit, da je še 20 minut po odstranitvi radioaktivnega preparata oddajal žarke.
Zaenkrat imajo vsi ti poskusi samo znanstveui pomen, vendar je bila z njimi ustvarjena podlaga za nadaljnje poskuse, ki nam bodo gotovo prinesli praktične koristi.
Največja ladja na svetu
Angleška brodarska družba »Cunard-Line« gradi največji parnik sveta. V ladjedelnici nosi skromno številko 534. Takšen bo, ko bo popolnoma dograjen.
Vsako leto praznujejo v Curihu zmago spomladi nad zimo. Na trgu postavijo slamnato punčko in jo nato zužgejo, medtem ko okoli goreče grmade jahajo jezdeci v slikovitih
oblekah.
Odkril je strup revmatizma
Revmatični izloča revmatične strupe
Gandhi je prepričan,
da bo sveta zavladal en pastir
Na svojem potovanju po Indiji je sprejel Gandhi nekega francoskega jezuitskega misijonarja in v razgovoru z njim razvil svoje religiozne nazore.
»Vse vere so resnične in upam. da bo prišel nekoč čas, ko bo na svetu samo ena vera. Tudi ne bo med narodi trajnega miru, dokler bo kak narod hotel imeti zase nadoblast nad drugimi. Vsi narodi bi se morali združiti v mednarodni zvezi, v kateri bi vsak narod ohranil svojo samostojnost in svoje bistvo. Tako bi se morale tudi vse vere združiti pod znamenjem božanstva. Sama verska strpnost ni dovolj, treba je odkritega priznanja samostojne vrednosti vsake vere.«
Ko je pater namesto te nemogoče zveze predlagal enotnost vseh ver, »eno čredo in enega pastirjn«, se je Mahatina čisto določno izrazil: »Prav v tem se bistveno razlikujemo.« Videti je bilo, da se hoče izogniti debati o katoliškem pojmovanju take verske edinosti. Ne vemo, kako bi mogel on pričakovati od misijonarjev, da bi postali nezvesti Kristusovemu naročilu: »Pojdite in učite vse narode!«
Trenutno se Gandhi ne ukvarja s politiko. Hodi po južni Indiji in oznanja križarsko vojno v korist parijev, najbolj zaničevane indijske kaste. Poleg tega zahteva povsod denarne podpore za svojo akcijo. Skoro pri vsakem zborovanju nabere do 30 tisoč dinarjev. Po nekaterih večjih mestih nabore tudi do 200 tisoč dinarjev. Z mnte-rlelne strani dosega Gandhi gotovo velike uspehe. Stvarni uspehi so pa kljub temu zelo majhni. Štiri ali pet hindujskih svetišč je odprlo svoja vrata tudi parijem... To je približno vse.
Kljub temu moramo priznati Mahatmi Izredno zaslugo, da prinaša južnoindijskim masam oznanilo, ki zveni tu neverjetno. Gandhi ne štedi niti r krepko grajo na jav-
nih zborovanjih in pove svojim poslušalcem naravnost v obraz: »Tukaj v Malabaru imate najbolj nazadnjaško pokrajino v Indiji. Pravite, da so pariji s svojo usodo zadovoljni. Prinesite mi njihove podpise, sicer Vam tega ne morem verjeti.« Seveda se dvigujejo tudi Gandhijevi nasprotniki; brahma-ni na eni strani, na drugi strani pa boljševistična propaganda. Gandhi se brani s trditvijo, da zanj ne eksistira nikako versko ali politično vprašanje, temveč, da hoče iz-rezati iz telesa hinduizma raka socialne kri-vičnosti. Priznava tudi, da v krščanstvu ni mesta za kaste in njihovega duha. Na drugi strani pa se zelo pnzi, da bi se to vprašanje ne reševalo v korist krščanstvu. Eno je gotovo: Če bo njegova reforma zmagala, bo imelo to silne in nepregledne posledice v religioznem in političnem življenju Indije.
Četudi ni Gandhi danes več politični voditelj Indijcev in se mora pri razširjanju svojega socialnega programa boriti z nerazumevanjem in sovraštvom, vendar je še vedno magnetična osebnost, ki privabi tudi v dežju na svoja zborovanja 40 do 50 tisoč ljudi.
Gandhi ni originalen — vsi indijski reformatorji so se borili proti duhu kastov-stva — vendar je za tisoče in tisoče glasnik socialne pravičnosti. Škoda samo, da noče spoznati, da bi njegovo seme socialne pravičnosti stotero vzklilo samo v nej>otvorje-nem krščanstvu.
Sarkastični redar. Truma pijanih dijakov rogovih ponoči po mestnih ulicah. Redar jih ustavi in zahteva legitimacije. Da bi se norčeval iz redarja, mu pomoli razigran dijak jedilni list. Redar čila »Telečja glava, svinjske noge.« nato premolri dijaka od nog do glave ter reče: »Popolnoma pravilno! Tu imate svojo legitimacijo!«
Slavnemu dunajskemu raziskovalcu raka prof. dr. E. Freundu je usoda res mila. V svoji raziskovalni omari hrani posodo, v katero je spravil strup revmatizma! Če živali vbrizgneš nekaj tega strupa, oboli za rev-matizmom.
Že pri raziskovanju raka je prof. Freund ugotovil, da se kaže škoda, ki jo povzroča rak ua danki. V danki bolnega za rakom nastaja strup, od koder se očividno razteza po vsem telesu in povzroča rast oteklin in ovira, da se celice raka ne razkrojijo. Praktični poskusi, da bi se s hrano brez živalske masti preprečilo zbiranje rakovega strupa i v danki bolnih za rakom in tudi disponira-nih za raka, so v teku v bolnišnici Pearso-nove ustanove na Dunaju.
Tudi glede revmatizma je prišel prof. Freund do podobnega odkritja. Že dolgo od tega so zdravniki opazili, da revmatični ljudje kaj radi slalio prebavljajo. Toda po večini se doslej za to okolnost niso brigali. Šele prof. Freund je pričel preiskovati to dejstvo in iskati zveze. Pomagala mu je pri tem dunajska medicinka E. Kolmann. Seveda ni bila stvar posebno prijetna in zato je bilo treba tudi krepkega želodca. Ko je bilo onkrat ugotovljeno, da so motnje v prebavi v zvezi s sklepnim revmatizmom, da se v danki revmatičnega vrši nekaj patološkega, ni preostajalo nič drugega, kakor da se blato revmatičnega temeljito preišče.
Iz njega je dr. Frennd pripravil razne
izvlečke in jih potem pričel gojiti v svojem laboratoriju. Najboljša hrana za to je bilo mleko. Končno je prišel prof. Freund do snovi, ki je vsebovala strup bolnega za sklepnim revmatizmom.
Treba je bilo še ugotoviti, ali je odkritje resnično. Nekaj tega strupa so vbrizgnili živali. V kratkem so se na njej pojavili značilni znaki sklepnega revmatizma. Živali, ki so bile doslej vesele in so skakale, so nenadoma ostale mirno v kletkah. Skoro se niso premaknile, saj jim je vsak gib povzročal bolečine. Le počasi so se bližale h koritu, kjer jih je čakala hrana.
Ko je profesor eno izmed teh živalic vzel k sebi, je v svoje veliko začudenje opazil, da so sklepi otekli. To so bili tipični znaki sklepnega revmatizma in revmatičnega sklepnega vnetja. Tudi mikroskopična preiskava je pokazala, da so nastale v sklepih teh živali izpremembe, ki se pojavljajo tudi v prvem stadiju sklepnega revmatizma. Kaj se je torej zgodilot Snov iz danke revmatičnega človeka so vzbrizgnili živali in le so obolele za revmatizmom.
Se na drug način so dognali, da ta snov vsebuje strup revme. Z lahkoto so namreč ugotovili, da tega strupa ni v blatu bolnikov, ki so bolni za drugo boleznijo, torej ne za revmatizmom. Čeprav so živali vbrizgnili velike množine snovi, pridobljene iz tega blata, so ostale zdrave.
Japonski cesarski par v spremstvu svojega dvora pred ogromnim kipom Buddhe v Ka-makuri. No snmo pobožni budistični romarji in radovedni turisti kaj radi prihajajo na to mesto, temveč tudi japonska cesarska družina.
Nemci ne marajo Hitlerjevih listov
Dosedanji ameriški generalni konzul v tier-linu, g. Mesersmith je bil imenovan za ameriškega poslanika na Dunaju.
Zvonik bosta zgradila
Lord Vestey in brat sir Edmund Vestey sta izjavila, da sta pripravljena darovati za zgradbo zvonika, ki naj bi. stal v spomin na njihovega očeta barona Vesteya, 220.000 funtov. Zvonik bodo zgradili v novi katedrali v Liverpoolu. Lord Vestey vodi znano brodarsko družbo »Blue Star« in je obenem lastnik podjetja za prevažanje zmrznjenega mesa. Načrt za liverpoolsko katedralo je napravil Giles Scott, eden najbolj znanih arhitektov na Angleškem. Krasna stavba je zidana v novogotskem slogu. Začeli so jo graditi že 1. 1904. Zvonik bodo zgradili do 1. 1939. ★
Hribolazec, ki se vzpenja po vrvi nad prepadom: »Kaj pa, če se vrv odtrga?«
Vodnik: »Nič škode, saj jih imam doma še več.«
V Berlinu so te dni odprli veliko javno čitalnico, v kateri je tudi mnogo inozemskih listov. Vstop stane 20 fenigov. Dvorana je neprestano polna in bralci se kar trgajo za inozemske liste. Nemci so se pač naveličali svojih listov, ki smejo pisati samo to, kar hočejo Gobbels, Gorlng in Hitler. Čeprav je čitalnica naročena tudi na 20 izvodov ne-knterih inozemskih listov, so navadno vsi s,a-riedeni. Pomisliti moramo še, da smejo v Nemčijo prihajati samo listi, ki pišejo o Nemčiji zmerno. Tudi Nemci so pač žejni resnice.
*
Pred vseučiliščem v Manili, glavnem mestu Filipinov, je postavljena velikanska solnčna ura, ki je gotovo največja na svetu. Ta ura kaže točno ure, snvnda samo podnnvL Toda
ko ja vreme oblačno, pač oo »teoecl
Čudno vprašanje
V kaznilnici vpraša razbojnik svojega sotrpina: »Ali obglavljen je povzroča kaj bolečin?« — »Ne 1 vem« odvrne mirno drugi, »jutri me bodo prvič ot^lavili,«

Gospodarstvo
Za naš tujski promet
Na četrtkovi plenarni seji Zbornice za TOI je predaval g. dr. Jure Koče o tujskem prometu v Sloveniji. Iz njegovega referata. posnemamo te-le važnejše misli in predloge:
Mnogokrat se pri/nas slišijo pritožbe, da imamo v nekaterih krajih Slovenije že ogromne hotele, ki za naše razmere niso prikladni. Toda pri presoji tega vprašanja je treba imeti na umu, da imamo dve vrsti letoviščarjev: ene, ki si žele ua letovanju ves komfort, druge pa, ki si žele narave itd. Za drugo vrsto ne pridejo v poštev moderni veliki hoteli. Gostje, ki spadajo v prvo skupino, so z našimi hoteli zadovoljni in z zadovoljstvom ugotavljajo veliki napredek te stroke, posebno na Bledu.
Gradnja našil hotelov ima svoj začetek v dobi stalnega dviganja tujskega prometa. Poleg tega je baš tedaj prišel zakon o ugodnostih za hotelsko industrijo, ki je vzgojil mnogo nadej, čeprav je praktična izvedba zakona v času sedanje krize izgubila mnogo na svoji efektivnosti. Iz govora trg. ministra je posneti, da znašajo dolgovi hotelske industrije v vsej državi okoli 270 milijonov, od česar odpade na Slovenijo okoli 75% ali 200 milijonov Din, zato bi bilo umestno, da se pripomore hotelski industriji pri plačevanju obresti z dotacijo države v znesku 20 milijonov Din, ki naj bi služili za kri.tje efektivne obrestne mere in obrestne mere, ki naj jo plačajo hoteli.
Število majhnih hotelov je še premajhno. Glede malih gostiln v najbližji ln daljši okolici letovišč se slišijo pritožbe, da ni dobiti lažje in osvežujoče hrane, kar bi morali naši gostilničarji upoštevati.
Priv. agrarna banka
V »Službenih novraah« je objavljena bilanca Priv. agrarne banke za preteklo leto, iz katere posnemamo v primeri s prejšnjimi leti te-le postavke (v milij. Din):
Aktiva:	1930	1931	1932	1933
gotovina in žiro .	13.7	3.5	2.8	1.9
vloga pri bankah .	122.2	46.7	41.0	42.6
blag. zapisi ...	—	23.0	38.0	30.0
posojila: hipotek. .	323.7	4S9.9	481.1	473.8
vodnim zadrugam .	?	?	?	7.5
zadrug, (t. r. in men.) 253.4	250.8	256.0	244.2
efekti fondov . . ,	21.0	8.7	Г2.3	15.5
Pasiva:
glavnica ....	700.0	700.0	700.0 700.0
rezerve..........7.4	10.6	20.7	35.6
hranilne vloge . .	9.8	26.6	23.5
čisti dobiček . . .	26.8	44.4	39.4
32.7
38.8
Likvidnost banke ie vpoštevaje še blagajniške zapise pri Narodni banki nekoliko nazadovala. Istočasno pa so se zmanjšala tudi posojila. Vsa posojila so znašala 1930. leta 579.4, naslednje lelo 742.65, 1932. leta 733.2 in lani 729.2 milij. Din. Kar pomeni, da je stanje posojil skozi tri leta ostalo skoro praktično neizpremenjeno, kar veliko pomeni.
Zanimivo je, da je še vedno postavka med aktivi: delničarji, kar pomeni, da vsi delničarji še niso vplačali svojih delnic: ta postavka je že od 1930 1931 padla od 19.7 na 6.6, prihodnje leto se je jfvjšala aa 11.16 milij. in se je lani zmanjšala le na 11.13 milij. V bilanci še ni postavk o nepremičninah banke, jjfič pa vedno narašča postavka: nepremičnine, ki jih je banka kupila od svojih dolžnikov: 1933 2.9, 1932 pa samo 1.45 milij. Din.
Med pasivi so predvsem narasle vloge zasebnikov na tek. računu od 0.7 na 6.4 milij. Din. Postavka nedvignjena dividenda se je močno zmanjšala: od 11.7 na 5.7 milij. Nova je postavka kapitahzira-ne obresti v znesku 6.2 milij.
Donos poslovanja je bil naslednji: obresti 52.5 (53.4) milij., provizija itd. 0.3 (1.3) milij. itd., skupno 52.66 (54.8) milij., račun izgube pa izkazuje tele postavke: plačane obresti 1.33 (1.16) milij., upravni stroški 11.5 (12.45) milij., odpisi 0.97 (1.78) milij. Zmanjšanje odpisov je pripisovati zlasti nižjim odpisom pri hip. posojilih, pri novih nabavah inventarja. efektih itd., odpadli so tudi stroški ankete o zadolžitvi kmeta in tiskovine v znesku 130.671 Din (pa še danes nimamo objavljenih vseh detajlnih podatkov te ankete).
Ker je čisti dobiček ostal v glavnem neizpre-meujen, je pričakovati, da bo tudi dividenda ostala neizpremenjena. Po zakonu je zagaranlirana 6% dividenda, ki bo tudi izplačana, dočim bo država obenem z razredno loterijo dobila samo 2% kot lansko leto.
Gospodarske razmere v kamniškem okraju
Kamnik, 22. marca.
Ko so se lela 1927 gospodarski krogi kamniškega okraja potegovali za gradnjo železnice iz Kranja preko Kamnika in Tuhinjske v Savinjsko dolino, so • polno upravičenostjo kazali na naraščajoči promet, (katerega bi tako važna prometna zveza še povečala in dvignila gospodarski napredek okraja. Res sta bila takrat in še do leta 1930 promet in trgovina na višku, žal pa je kmalu nastopila splošna stagnacija baš v tistih panogah gospodarstva, od katerih je imel kamniški okraj največ dohodkov. Na prvi pogled se sicer vidi, da so razna poročila o krizi morda nekoliko pretirana, statistika pa nam nudi točen vpogled v gibanje gospodarstva in nam daje najzanesljivejšo oporo za ocenitev.
S tališ tika, o gibanju trgovine v letih 1930 do 1933 nam kaže, da sta Kamnik in ves kamniški okraj res hudo prizadela. Navajamo samo nekaj podatkov o najvažnejših gospodarskih panogah našega okraija, katere je zbral predsednik Združenja trgovcev za kamniški okraj g. Anton Stergar in jih podal na zborovanju trgovcev v Domžalah.
Glavni in ponekod sikoro edini vir dohodkov našega okraja je les. Na kamniškem kolodvoru so ga še leta 1930 naložili 2378 vagonov, naslednje leto 1040, leta 1932 779, lani pa le še 520 vagonov. V Domžalah so ga naložili leta 1930 ekoro 3000 vagonov, lani pa niti 300. Kljub naporu in stremljenju sekcije lesnih trgovcev se ne posreči doseči večji izvoz. Ogromne zaloge lesa propadajo na skladiščih in trgovci ga ne morejo spraviti v denar. Poleg splošnih vzrokov zastoija lesne trgovine, dalje zaradi povišanja železniških tarif in raznih težkoč zaradi valutarnih in deviznih odredb, ki ovirajo izvoz lesa, imamo v kamniškem okraju še posebne neprilike, ki tlačijo našo lesno trgovino. Predvsem je to naša železniška proga, ki je izredno slabo zgrajena in ne prenese težko natovorjenih vagonov. Lesni izvozniki smejo nalagati les samo na 15 tonske vagone in še tu le po 5 5 tone na osni pritiski To dela velike neprililtc pri izvozu, lesni trgovci pa imajo od tega preccrinio škodo, kajti inozemski kupec prevali odškodnino za neizrabljeni lovor na prodajalca. Poleg tega pa je znatno
Zbornica jo prejela predlog, naj se tudi za hotelirje, kavarnarje in gostilničurje uvedejo mojstrski izpiti.
Iz statističnih podatkov je posneti, da je edina država, iz katere je dotok tujcev večji, Češkoslovaška; precej ugodno je število obiskovalcev iz Avstrije, število obiskovalcev iz drugih držav, zlasti pa iz Nemčije, stalno pada. Pri sedanjih trgovinskih pogajanjih z Nemčijo bi bilo nujno potrebno upoštevati to dejstvo in poskrbeti za povečanje dotoka nemških obiskovnlcev.
Glede ovir, ki jih dela devizni promet tujskemu prometu, predlaga poročevalec, naj se dovoli čiin-večja poraba vezanih dinarjev za tujski promet.
Glede prometnih vprašanj se mora izboljšati stanje cest. Železniška uprava naj uvede Weekend karte, ki bodo služile za oddih od sobote do ponedeljka, veljale za vse karte in relacije. Poleg tega naj prometno ministrstvo odstopi kompetenco za izdajo ugodnosti znižanih voženj železniškim ravnateljstvom.
Propagandno delo je sicer obsežno, za kar se je n. pr. med drugim zahvaliti Miss Copeland, katere propaganda je privedla veliko tujcev iz anglosaškega sveta.
Končno je potrebna tudi večja vzgoja v tujsko-prometnem oziru, čeprav moramo priznati usj^ehe že dosedanjemu delu. Nujno potrebno je preurediti seznani naših turističnih, klimatičnih krajev in kopališč. Potreben je tudi zakon za zaščito kulturnih zakladov naše države. Pripravlja pa se tudi žo okviren zakon o turizmu.
Spoti
V Planici padajo rekordi.. •
Avstrijec Holl skočil 83 metrov, Sigmund Ruud 82 metrov l
oškodovana tudi železniška uprava, ker se ne izrabi polna nosna teža agonov. Vsi poizkusi za izbolišanje kamniške proge so dozdaj ostali brez uspeha. Pač je bil leta 1925 nakazan kredit 800.000 Din za izboljšanje proge, vendar pa je izostal. V dobri lesni konjunkturi trgovci niso toliko gledali na izgubo pri tovornini, danes pa je to odločilnega pomena za lesno trgovino in mnogi se že bavi'0 z mislijo, da bi pričeb s traktorji aH pa konjsko v , e-go voditi les na postajo v Kranj, kakor lo dela o v Liki.
Važna gospodarska panoga kamniški, okolico je produkcija aipna, ki daje zaslužka gozdnim delavcem, težakom v kamnolomih, voznikom in posestnikom, ki lahko spravijo v denar slabši les za kurjavo. Tudi ta gospodarska panoga je zelo opešala. Včasih so izvozili iz Kamnika menda do 1000 vagonov apna letno, lela 1930 še 317 vagonov, lani pa komaj 152 vagonov.
Pomanjkanje kredita in zvišanie železniških tarif in trošarine na cement ie ustavilo tudi gradbeno delavnost. To nam kaže tudi padec konzuma cementa. Leta 1930 so ga v kamniškem okrani porabili še 247 vagonov, lani pa le 126 vagonov.
Koliko ie zaradi padca dohodkov v omenjenih gospodarskih panogah poouslila kupna moč našega kmeta, bo najbolj vedel trgovec, ki je v stalnem stiku s kmetom. Še leta 1930 se je v kamniškem okraiu norabilo 29 vagonov umetnega gno'ila, lani pa le 13 vagonov. Ta razlika ima na drugi strani tudi za posledico nazadovanje količine in kakovosti kmetijskih pridelkov. Kmet tudi nima dfnaria, da bi si nabavil dobrih semen. V letu 1930 se ie na pr. prodalo v okraiu 2700 kg semena črne detelie in 1400 kg lucerne, lani pa Ic 1150 kg črne detelje in 6°0 kg lucerne itd.
Številke nam pač dovoli povedo o naših gospodarskih razmerah in ne potrebuješ komentarja. Nujno pa nas silijo, da posvetimo Gospodarskim vprašanjem največjo pozornost in skušamo nai>ti drugod zaslužka, da omejimo brezposelnost in ublažimo revščino, ki ponekod že obupno tare prebivalstvo.
★
Poravnalna postepania: M. Spreifzer, trgovina z mešanim blagom v Ljubliani, upravnik dr. Milan Koron. Kvota 40%. lanko Šabec, bivši trgovec v Liubljani, upravnik dr. Anton Andreičič. Kvola 40% in Rozalija Hren, jx>seslnica in postilničarka v Zg. Ši5ki, upravnik dr. Stanko Žilko. Kvota 50%. Za vse tri poravnalni sodnik Anion Avsec. Prijava terjatev do 24. anrila. poravnalni narok 30. aprila pri okro/nem sodišču v Liubljani. — Aloiziia Der-mota, posestnica in usnjarka v Železnikih. Unrav-nik Niko Žumer, župan v Železnikih. Kvota 50%. Prijava terjatev do 24. aprila, poravnalni narok 30. aorila pri okr. sodišču v Skofji Loki. — Tere-ziia ševar. posestnica in trgovka na Rakeku. Upravnik dr. Ciril Kraševec, odvetnik v Cerknici. Prijava terjatev do 25. aprila, poravnalni narok pri sodišču v Cerknici 30. aprila. Kvota 40%.
Borza
Dne 23. marca 1934.
Denar
V današnjem prometu so ostali neizpremenjeni tečaji Curiha, Pariza, Prage in Trsta, popustila sta le London in Newyork, dočim so Amsterdam, Berlin in Bruselj narasli.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 9.15—9.25, na zagrebški po 9.11 in belgrajski (X) 9.1275. Grški boni so notirali v Zagrebu 32.50-34, v Belgradu 34 -34.25 (34).
Ljubljana. Amsterdam 2310.13—2321.49, Berlin 1357.36—1368.16, Bruselj 799.41-803.35. Curih 1108.35—1113.85, London 174.42—176.02, Newvork 33S8.83—3417.00. Pariz 225.88—'227, Praga 142/34— 143.20, Trst 293.79-206.10.
Promet na zagrebški borzi 56.326 Din.
Curih. Pariz 20.38, London 15.79, Nevvvork 308.75, Bruselj 72.125, Milan 26.55, Madrid 42.20, Amsterdam 208.45, Berlin 122.7, Dunaj 73.3 (56.4), Stockholni 81.40. Oslo 79.35, Praga 12.85, Varšava 58.325, Atene 2.94, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Dinarski papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni. Pač pa so nadalje čvrsti dolarski papirji. Na zagrebški borzi je prišlo do prometa samo v 7% inv. pos., katerega je bilo zaključenega 70.000.
Ljubljana. 7% inv. [»s. 71—73, agrarji 36 bi., vojna škoda 313—315, begi. obV. 53-54, 8% Bler. pos. 56-57. 7% Bler. pos. 53-54, T/o pos. DHB 66 -70. K rani. ind. 250 lil.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—72 (72), agrarji 36-36.75, vojna škoda 313—315, 4. 312— 313, 5. 313 bi., 6. 310-312, 6% begi. obv. 53—53.75, 8% Bler. pos. 56.25-57.50, 7% Bler. pos. 52.75 -53.50, 7% pos. DHB 67—70. — Delnice: Narodna banka 4200-4400, Priv. agr. banka 258 -260, Nar. šum. 10—17.50, Osj. sladk. lov. 145—170, Impex 50 den., Trboveljska 108-115.
Belgrad. Drž. papirii: 7% inv. pos. 72—72.50 (72), agr. 36- 36.5 (36 5), voj. škoda 313.5-314.5 (314), 6% begi. obv. 51.50—53.75 (54, 53.30), 7 Bler. pos. 53- 53.25 (54, 53.50), 7% pos. DHB 07 den. (66). — Delnice: 1'riv. agr. banka 257.50 - 258 (259.50, 257.50).
Pri današnjem popoldanskem treningu se jo razvilo že popolno tekmovanje ter so postavljeni sledeči rezultati: •
Norvežani Alstad 03 m, Jonsnn G7 m, Ho! in Uuttormsen po 09 m, Ulland in Lassen Urilal 70 m, Sbrensen 72 m, Birgor Ruuil 70 m, Sigmund Ruud 82 m in Gregor Ubil 83 m.
Od naših smučarjev so skakali: Novšak, Bohinj, 49 m, Palmo Fr. 58 m, Sramel 60 m in Istinič 63 m. Že rezultali treninga so presenetljivi ter so prekosili vse, kar je mogoče v tem pričakovati. Treningi se bodo uadnljevali še jutri ves dan in bodo tafas skakalnico še bolj uredili in ker se je hodo lahko tudi bolje privadili, je pričakovati So boljših rezultatov. Najdaljši skok v konkurenci je bil dosežen z 82 m, v treningu lani v Villars 8(> in, obakrat po bratih Ruudu. Ta primerjava najbolje kaže, kake izvrstne rezultate bodo dosegli na tekmovanju. Brez dvoma bo nedeljska tekma zainteresirala vse svetovno časopisje, s čimer bo naša zimsko-športna pokrajina poslala na mah znana po vsem svetu.
Darila. Kakor znano, je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo minister za telesno vzgojo dr. llanžek ter poklonil za zmagovalca zlato uro. Nadalje bo poklonili darila za tekme ban Dravske banovine dr. Marušič, župan ljubljanski dr. Pue ic zveza za lujski promet v Ljubljani.
Poscbui vlaki. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak točno ob pol 7 in pride ob pol 9 v Planico. Spotoma se ho ustavil na gorenjskem kolodvoru, v Škofji Loki, v Kranju, v l.escah, na Jesenicah in v Planici. Povratek iz Planice je oh 11). Ako bo do opoldne danes dovolj prijav, bo vozil še drugi vlak ob 7, tako da bo iinol zvezo na Vrhniko in Kamnik. Ta vlak bo vozil v Planico in bo odpeljal goste po tekmi v Kranjsko goro, od lam pa ob 17 nazaj v Ljubljano. Ta vlak jo namenjen predvsem izletnikom nesmuSarjem, da morejo bolje razvrstiti se pri kosilu. Ustavil se ho na istih poslajah kol prvi. Ako bo vozil, bo objavljeno v popoldanskem listu, pri Putniku in pri trgovini Goreč (telefon 30-06). S posebnimi vlaki se morejo voziti tudi oni z režijskimi kartami, ali imeti morajo vstopnico h tekmi, ki so žo v predprodaji.
Zagrebški Hašk : Primorje
Jutri, v nedeljo ob /5*30 — Ob i4 zanimiva predlehma
Haškova enajstorica je brezdvonvno ono пај1н>1ј simpatičnih nc samo zagrebških ampak vseh nogometnih moštev, ki so gostovala v Ljubljani, llaškovo moštvo se priljubi občinstvu vsled svoje lepe igre, kjer prevladujeta finesa in tehnično znanje. Zato je llašk vsepovsod priljubljen, brez ozira, če toknio dobi ali zgubi. Jutri nastopi Hašk deloma prenovljen.
Rezultat, ki ga je ligaška enajstorica 1'ri-morja dosegla proti Bapidu prožlo nedeljo, po-
K. A, J, : Ilirija
> nedeljo, 25. t. m. bo na igrišču Ilirije ob Celovški cesti ob 15.30 odigrana prva letošnja med narod na nogometna tekma med koroškim prvakom KAC in našo Ilirijo. KAC je moštvo solidnega nogometnega znanja in ga moramo smatrati najlx>ljšim klubom, ki ga je iz bližnje okolice sedaj mogoče dobiti. Enajstorica se odlikuje .posebno po svoji fizični kondiciji in moremo vsled tega pričakovati tako živahnega tempa do konca tekme kakor ga je videti le redko. Ilirijani, ki sc vedno bolj približujejo visoki formi, naletijo to pot na žilavega nasprotnika in nc bodo smeli v dosego uspeha ostati prav nič dolžni. V slučaju suhega vremena bo ob 14 zanimiva predtekma.
Crosscountry prvenstvo Ljubljane
Jutri oli 11 pod Cckinovim gradom.
Jutri priredi Ilirija pod Cekinovim gradom prvenstvo Ljubljane v gozdnem teku. Za prvenstvo so je prijavila sama Ilirija, ki nastopi z velikim številom tekačev in bo to nekaka preizkušnja za sestavo moštva, ki nastopi v Zagrebu 8. aprila na državnem prvenstvu. Na startu bomo videli vrsto nam že znanih dolgoprogašev, na čelu jim Starman Adolf, ki se bo boril za prvo mesto, dalje Sporu, Starman Lado, SenČar, Osterman in nekaj novih moči, ki bodo prvič nastopile. Pričetek je točno ob 11, start in cilj pri drsališču Ilirije. — Vstop vsakomur prost.
Tekma v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj
Smučarski klub Celje razpisuje tekmo v smu-■ ku na dan 2. aprila s Savinjskega sedla na Okrc-šelj. Start ob 11 na Savinjskem sedlu 2001 m, cilj pri Frischaufovem domu na Okrešlju, Tekma se vrši po pravilniku JZSZ in je dovoljen start samo verificiranim tekmovalcem, ki se izkažejo z veri-fikacijsko legitimacijo Prijavnina Din 10 za tekmovalca, katero je poslati oberem s prijavo na naslov Herman Pibernik, tvrdka D. Rakusch, Celje do 31. marca ali v Frischaufovem domu. Žrebanje ob 8.30 v Frischaufovem domu, skupni odhod na start ob 9. Darila: prvi prejme srebrno spominsko plaketo in častno diplomo, drugi srebrno plaketo in diplomo, tretji diplomo in praktično darilo. Prvi trije tekmovalci SK Celje prejmejo diplome. Objava uspeha in razdelitev daril bo po tekmi v Frischaufovem domu. Odhod iz Celja z avtobusom v nedeljo 1. aprila ob 5 in 8 do Luč, od tu peš približno 2 km radi pokvarjene ceste, nakar sc presede v drug avto, kateri vozi udeležence v Logarsko dolino. Povratek na isti način na velikonočni ponedeljek, tako da zunanji gostje še pravočasno dospejo do večernih vlakov.
Pomladna sezona na Pokljuki
Ogromne množine snega, ki leže na krasnih terenih smučarskega doma Ljubljane na Pok.liuki, obetajo zelo ugodno pomladno sezono. Vedno daljši dnevi bodo dopuščali vse težje ture na bližnje planine Triglavskega pogorja. Smučarska šola na Pokljuki bo nadaljevala s svojim delom do konca sezone. Poleg stalnih smučarskih tečajev za začetnike in za izvežbanc smučarje so v programu tudi eno- in večdnevne ture. Da sc omogoči tudi smučanje v visokih planinah, je najelo vodstvo smučarskega doma posebno kočo na Lipamjski Planini.
SK Ilirija (nogometna sekrija). V nedeljo dopoldne ob 10 igra rezerva nu igrišču Mladike pri Mladinskem domu na Kodeljevem v postavi: Živa-novič, Kocb, Srimšek, Gognla, Rahoček, Cvlrn, Smerdu, Rihter, Glušič, Aljančif, Pečan; rez. Frnn-zot A., Miiller, Vodnik. Opremo vzemite žo danes popoldne, zberete pn se v nedeljo ob 9 pred Evropo. — Juniorjl igrajo ob 10 na našem igrišču proti SK Panoniji v postavi: Krp»P". Bizi, Goršič, Stuv-jnnik, Aljanči? O., Kogovšek, Rože, 1'erc, Scagnettl, Dež man, Eržen; rez. Marinko, Žargi, Snierkolj, Er-ber. V garderobi bodite pol ure pred tekmo.
SK Ilirija (smučarska sekrija). Odhod aktivnih člnnov smučarske sekcije v Planico v nedeljo zjutraj ob 0, vozne izkaznice se bodo dobile pri tajniku proti vplačilu zneska 28 Din. Zbirališče pred hotelom Metropol.
SK Ilirija (lahkoallctskn sekcija). Za prvonslvo Ljubljane v counlrv teku so prijavljeni: Bručnn Jo-. sip in Lado, Glavnik, llabič, Ilovnr, Jamar, Leika, ! Majhcnič, Osterman, Senčar Ladi in Polde. Star-
trjujc, da se nahaja v dobri formi. V kolikor to odgovarja dejstvu, se bo pokazalo jutri. Toda zavedati se morajo fantje sledečega: Ako hočejo količkaj uspeti proti Hašku, morajo igrati izredno požrtvovalno in z elanom. Našemu občinstvu se bo torej jutri nudila prilika, cla si oplcdu lopo športno prireditev na igrišču Primoria ob 15.30. Ob 14 predteknin. Obe tekmi ob vsakem vremenu.
man Adolf in Lado, Sporn, Vrečko, Zuccatto Remi-gij, Pikš, Gruin in Mav. Imenovani morajo biti jutri ob 10 v garderobi na nogometnem igrišču. Atleti izven Ljubljane so opozarjajo, da bodo pravočasno dopotovali. Zapisnikar g. Finec.
Nedeljski nogomet v Mariboru. Jutri pridejo v Maribor Celjani. Igra SK Celje proli ISSK Mariboru ob 16 na igrišču v Ljudskem vrtu.
Občni zbor Mariborskega smučarskega kluba
se je vršil v sredo. Poročal je o društvenem delovanju predsednik Bruno Parma. Klub šteje 75 članov. Blagajniško poročilo izkazuje 6384 Din premoženja in 2562 Din prebitka. Pri volitvah je bilo izvoljeno novo vodstvo in sicer: predsednik Miloš Gnus, odborniki; Franjo Vetrih, Pcpo Lasnička, Viljem Forstnerič, Pirnat, Vezjak, Heinrich, Ribič, Kajzer in Jakše. V nadzorstvu sla Peric in Jakšc.
Težkoatletska sekcija SK Jugoslavije v Celju
friredi jutri ob 19 nastop v Roblekovi dvorani ♦ alcu. Na sf>oredu bo rokoborska gimnastika, ro-koborba, j>redvaianje raznih gibov itd. Prijave za težkoatletsko sekcijo se sprejemajo vsak torek in četrtek od 19.30 na treningih.
Nogometne tekme v nedeljo 25. marca. Ob pol 11 dopoldne bo na Glaziji trening tekma med SK Celjem in reljskim vojaškim teamom. Sodil bo g. Svetek. — Ob 2 popoldne bo predlekma med rezervama SK Celje in SK Atletik. Ob pol 4 bo pa istotam otvoritvena drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Atletiki. Sodil bo g. Lukežič iz Ljubljane.
Vremensko poročilo: Mozirska koča na Golteh, 23. marca: na stari podlagi 30cm suhega snega. Smuka idealna. — Koritskega koča na Smrekovcu, 23. marca: na stari podlagi 30cm novega, zn smuko izvrstnega snega.
Kovce, 23. marca	Temperatura —fi
stopinj, snega IV) cm, srenj, smuka prav dobra.
Kongres mednarodne tenis zveze
Pred kratkim se je vršil v Parizu kongres mednarodne tenis zveze, na katerem so se obravnavale nekatere zelo važne zadeve. Na novo so sprejeli Estonsko, kolonijo Кепуа, Coluimbi.o in Peru. Daljša debata se je vnela glede oficielnih prvenstev v Italiji in Grčiji; obe o ni ene eni državni zvezi namreč hočeta, da se proglasi njihovo prvenstvo za oficielno, tako da bi se tekmovalo za sredozemskega obmorskega prvaka. Končno so sklenili, da se prireditev razdeli. Ker pa italijanski predlog ni dobil potrebne večine, je tudi Grčija umaknila svoj predlog, Italija pa dobi kot nekako odškodnino izvedbo prvenstvenih tekem v prihodnjem letu o priliki otvoritve velikega stadiona.
Kakor po vseh športnih zvezah, taiko fe tudi lu zavzelo nesrečno vprašanje amateretva največ časa. Tozadevno komisijo so tvorili zastopniki Amerike, Franoije, Anglije, Nemčije in Švice. Poročilo, ki ga je sestavila ta komisija, jc bilo zelo ostro in v prvi vrsti naperjeno proti irrodkom in tako zvanim prvakom, ki tega častnega naslova — tako namreč pravi poročilo dalje — že zdavnaj več nc zaslužijo. V tem pogledu so slavili več predlogov j>redvscm glede znižanja časa o priliki tekem. Odbor jc dalje predlagal, da naj se v h o,1 oče prepovedo tako zvani »odprti turnirji« kakor tudi posamezne tekme med amaterji in prolesionali. Ako bi se kje pokazala izredna potreba za od.igranjc takih tekem, je treba izposlovali predhodne odobritve mednarodne zveze. Komisija se je bavila tudi s prestopi iz amaterskih v profesionalne vrste in zavzela tudi v tem pogledu ostro stališče. Kljub temu, da je bila ost proti profesionalizmu zelo ostra, se je ameriški delegat vendar zavzemal za odprte turnirje, češ, da ameriška javnost hoče imeti take turnirje. Vendar ni uspel, ker tn točka niti ni bila na dnevnem redu kongresa. Tudi amatersko vprašanje se je odložilo na posvetovanje, ki sc vrši 30. julija v Londonu Jasno, da je tudi nemški delegat slavil svoj predlog glede turnirja, ki naij bi se vršil o priliki olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu, zlasti še zato, ker to vprašan/je šc danes ni rešeno. Kanada je nadalje predlagala, da nai bi >e glasovanje v mednarodni zvezi na novo uredilo. Predlog stremi za tem, da bi se premoč tako zva-nih velikih teniških držav napram malim narodom primerno regulirala. Tudi ta predlog je bil odkazan posebni komisiji.
*
Carnera (n Baer se bosta borila ta svetovno prvenstvo. Managerja Primo Carnere in Maksa Baera sla sc pogodila, da se bosta borila Carnera in Baer za naslov svetovnega prvaka v ležki kategoriji. Borba »« bo vršila 14. junija v 15 rundah.
Radio
Evropski koncert U Londona. V nedeljo zvečer prinaša London svoj evropski koncert, v katerem bo izvajaj skladbe Lockeja, Elgerja (ki je pred nedavnim umrl), Waltona in DeJiusa. Ta koncert bodo prenašale skoro vee evropske države razen Nemčije in ItaJije. V nafti dria-vi prenašala Zagreb in Belgrad.
Programi Radio LJubljana:
Sobota, 24. marca: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13 00 Čas, plošče. — 18 00 Plošče, stanje cest. 18.30 Interviev z reporterjem. 19.00 Lj. nauk o dobrem in zlu III.: Razumnostna zveza med čuvst-vom in vestjo (prof. Veber). 19 30 Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.00 poje M. Jelačin ^lagerje s spremljevanjem jazza. 20.45 Saxofon eolo (Miloš Sicherl) 21.15 Resni samospevi, izvaja Jože Liko-vič. 21.45 Čas. poročila. 22.05 Klavir in harmonij, izvajata (*di. Gnjezda in g. Kaškarov.
Nedelja, 25. marca: 7.45 Čebelarsko vprašanie naše dobe (prof. Verbič Josip). 8.15 Poročila, 8 30 Telovadba [PueMšek Ivko). 9.00 Versko predavanje (dr. Mihael Opeka). 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 9.45 Plošče. 10.00 Sionski spevi (St. Premrl) za sopran solo s »premij. Radio orkestra. Poje gdč. Dolenčeva. —11.00 Prenos mednarodnih skakalnih tekem iz Planice. 12.30 Čas, ruska vokalna in instrumentalna glasba na ploščah.
16	00 Staroslovenske velikonočne narodne pesmi (R. D ost al). 16.30 Maks Mell: Igra apostolov 17 30 Reproduc. angleška lahka glasba. 20.00 Prenos operete iz Ljubljane. V odmoru; čas in poročila.
Drugi programi t
Sobota, 24. marca Belgrad: 20.20 Pe*ter večer. — Zagreb: 20.15 Radioork. s eodel. Iraide Koma-revske, 21.15 Lahka gl. 21.45 Plesna gl. — Donaf:
17	40 Koncert dun. simfonikov. 20.05 Lanval, simf. uvertira. 20.25 Lanval. drama Ed. Stnckena, 21.45 Dun. simfoniki. — Bud mpešta: 1700 Sal. gl 20.00 Cig. gl.. 21.00 Peter in Pavel, vcseloig a. — Milan— Trs!:: 20 40 San Marino komična opera Silverja. — Rim: 20.40 Plošče. 21.00 Prenos opere. — Praga: 19.35 Radijski potpouri. 21.00 Grška gl. — VarSava: 18.20 Viol. gl. 20.C0 Lahka gl. 21.20 Klav. gl Chopina. — vsa Nemčija: 19 00 Porenski Abderiti.
Nedelja, 25 marca: Belgrad: 15.00 Ljudski popoldan, 19.00 Nar. pesmi, 20.50 Pomladno hrepenenje. Zagreb: 20 00 Koncertni večer, 21.00 Vok. koncert. Dunaj: 16.55 Dun. simfoniki, 8.15 Štefanov ptoip (radijski potpourri). Budimpešta: 17.00 Sal. gl, 19.20 Voj. godba, 21.05 Prenos iz kav. Valeria. Milan-Trst: 21.00 Prenos opere. Rim: 20.45 Modri mazur, opereta (Lehar). Praga? 12.15 Na rožicah, opfreta, Weinberger 1600 Pomlad 19.30 Pravljica o neumnem Hansu fNevhalov balet). Varšava: 17.15 Poljska gl., 19.50 Ork. in vok. koncert, 21 15 Vesela ura iz Lvova. — Monakovo: 18.35 Matejev Pasijon iBach). Vratislava: 20.00 Nočni tabor v Granadi (opera). Lipsko: 20.00 Več. koncert.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Drama
Začetek ob 20 Sobota. 24. marca: »Kariera kanclista Vincikac.
Bed C in poletni. Nedelja, 25. marca ob 15: »Visoška ктотка«. Izven Znižane cene od 6 do 20 Din.
_ Ob 20: »Belgrad nekdaj in sedaj«. Izven.
Znižane cene od 24 Din navzdol.
Opera
Začetek ob 20. Sobota, 24 .marca: »Knez Igor«. Red B. Nedelja, 25. marca ob 15: »Pri belem konjičku«.
Izven. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol.
_ Ob 20: »Ples v Savoyu«. Izven. Globoko
znižane cene od 30 Din navzdol. Gostuje Mirko
Jelačin.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20. Sobota, 24. marca: »Vijolica z MontmaTtra«.
lled C. Gostuje Erika Druzovičeva. Nedelja, 25. marca: »Gospodična«. Poelednjič.
Globoko znižane cene.
Pasion v Cerknici
Veliko senzacijo za naš kraj vzbuja vpri-zoritev Kristusovega trpljenja v cerkveni dvorani v Cerknici pod spretnim vodstvom č. g. kaplana Kovačiča. Kar vse vloge so dobro podane, posebno so posrečeni: Kristus, Kajfež, Juda, stotnik, Pilat i. dr. Pravijo, da ni treba iskati boljših igralcev. Vprizo-ritev pasijona se ponovi na cvetno nedeljo, veliki četrtek in na belo nedeljo ob pol 8 zvečer, ter za oddaljene na velikonočni ponedeljek ob 3 popoldne. Pridite, ne bo Vam žal.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja rsaka beseda Din 1'—; ženi tovanjski oglasi Din 2 — Najmanjši zauseb za mali oglas Din 10-- . Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-б0. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Staroznana tvrdka
F. M. Sehmitt
Lfubljana, Pred Škofijo 2
priporoča bogato zalogo ročnih torbic. 1 ist-nic, denarnic, kovčkov za praaiike po znatno znižanih cenah. Ogle jte si izložbe in cene I
Službe iščejo
Mlinar
zmožen kmečkega in valjčnega mlina, vojaščine prost, z dobrimi spričevali, želi zaposlitve kjerkoli v Sloveniji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3237.	(a)
flužbodobe
Krojašk. pomočnika
sprejmem takoj. - Alojzij Bele, krojaški mojster, Št. Vid nad Ljubljano, (b)
I
Vajenci
ii
Kot vajenec
bi vstopil zdrav, čvrst dečko za ključavničarstvo ali mehaniko. Naslov pri župnem uradu Mirna, (v)
Vajenec
za trgovino železnine v Ljubljani — se sprejme. Oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slov.« št. 3180. v
Hranilne knjižice
Kmetske posojilnice kupim ugodno proti gotovini. Ponudbe pod »Gotovina 90« 3235 na upravo »Slovenca«.	(d)
Hranilno knjižico
približno 3 do 5000 Din -kupimo. Ponudbe na ogl. odd. »Slov.« pod »Takoj« št. 3270.	(d)
Hranilne knjižice
in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov iemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne. Ljubljana, (r)
Davčne prijave
pridobnina, rentnina, izvršuje strokovniaško — »Gospodarska pisarna«, Miklošičeva 7-II. nadstr.
Hranilni knjižici
Mestne hranilnice ljubljanske za 26.000 Din in Ljudske posojilnice v Liubljani za 30.000 prodam. Več se poizve v trgovini Tyrševa c. 55. d
Velikonočna darila
lepa i" fira kakor tudi velikonočn pecivo dobite v slaščičarni I. Pelikan, Maribor, Gosposka št. 25.	(r)
Objave
Izjava!
Podpisana preklicujem vse žalitve in klevete, ki sem jih izrekla proti g, Stirn Anici, prof. v ! Kranju in se zahvaljujem že v naorej, da odstopa od kazenske tožbe.
Leber Ivana.
Prireditve
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncert, (h)
Stanovanja
Stanovanje treh sob
oddam s 1. majem. Parket, elektrika. — Rožna dolina cesta X štev. 25 (pod Rožnikom).	(č)
Dvosobno stanovanje
s kopalnico in pritiklina-mi oddam s 1. aprilom. Velik vrt. - Gerbičeva 3.
1'Ш!
Restavracija
Napredek v Sarajevu se odda z vsem inventarjem 1. junija t. 1. v najem. -Ponudbe je poslati na naslov: Središnje uprave Napretka, Sarajevo, Aleksandrova 51, najkasneje do 10. aprila t. 1. (n)
B
Lili
Namočeno polenovko
vsak dan do velike noči dobite pri I. Buzzolini, za škofijo.	(1)
V najem se da
ali proda večja trgovina na zelo prometnem kraju. Kdor razpolaga s potrebnim kapitalom, ga v to trgovino naloži najugodneje, ker so podani vsi pogoji za trgovino na debelo, zlasti z mlinskimi pridelki. — Proda se tudi posestvo, pribl. 7 oralov, ležeče ob prometni cesti. Več se izve pri upravi lista pod št. 4036.
Lokal
z vpeijano slaščičarno se odda proti odkupu inventarja. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Najemnina 600« št 3291.	(n)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Krušno
moko
fn vse mievske izdelke vedno »veže dobite pri A. & M ZORMAN Liubliana Stari trn
Jalta
pomaranče
sladke in sočne, v prvovrstni kakovosti
prodaja GOSPODARSKA ZVEZA Liubliana, Tyrševa cesta.
Parcela
na Tyrševi cesti naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 2958. (p)
Dvotečajen mlin
in 9 oralov posestva proda za 30.000 Din Zagorski, Maribor, Slovenska ulica 26.	(p)
Orehova jederca
in cele orehe — nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta
- J._w
Jajčka so cenejša!
Za velikonočne praznike prodamo originalni jajčni brandy (cognac) po reklamnih cenah, dobite pa tudi vse vrste likerjev ter pristni brinjevec in sli-vovko. »A 1 k o« , Kolizej (dvorišče). Na drobno in debelo.	(1)
Pesa za krmo
naprodaj. — Vidovdanska cesta 4.	(1)
Prodam valilna jajca
prvovrstnih »Rhode Island« kokoši. A. Lott-speich, Rimske Toplice,
Lanene tropine
to draga krmila oodi oajcenje reletrgoTina ftlta la moke
A VOLK. LJUBLJANA
Reelje»e ceata 24.
Kdor rabi
pisarniške in šolske potrebščine, pisemski papir, kipe, križe, svečnike, svetinje, slike, masne knjižice ter nabožne knjige, kupuje pri





s*
ker imajo veliko zalogo, zelo bogato izbiro, solidno nizke cene ter točno postrežbo.
Trgovci Imajo primeren popust!
I--
Nogavice - rokavice
kompletne potrebščine za krojače in šivilje,
nadalje
bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah
pri tvrdki
osip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Hotel „Slavija Hvat
Novo preurejeni hotel, tik ob morju — cel dan solnčno, lastne specialitete: prošek in muškatelec. Pension: 55—70 Din.
Lastnik M. Miličič
za veliki teden
Sveta ura v čast žalostni Materi Božji: Mati s prebodenim srcem
Cena Din 3'-Svetaura: Z Jezusom na oljski gori
Cena Din 3"-Sveta ura: Jetništvo na veliki četrtek, jetništvo v tabernakelju Cena Din 3'-
Vee te knjižice ima v zalogi prodajalna
H. Nlčman - Ljubljane
Kopitarjeva 2
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
WDD1 PO IZREDNO OOODNIB CEN AB
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNB PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 6 IL NADSTROPJE
»Pravkar ste mi rekli, da je moj mož ustreljen, zdaj mi zopet pravite, da so ga povozili. Kaj je prav za prav z njim?«
»Gospa, oprostite, ne vem kako bi dejal, g. ravnatelj mi je naročil, naj gospo počasi pripravim na vest, da je propadel...«
To se vendar že mora nehati! Vojak v jedilni omari! Kaj naj to pomeni!
Eh, mislim, da ga je pustila prejšnja kuharica.
Ludvik Ganghofer:
47
Samostanski lovec
»PolzerI Polzer! Nikari ne tajile je dejal gospod Sehlutlemann z najbolj milini glasom, ki ga je bil sploh zmožen. »Drugače te bo moral vpra-teli nekdo, ki ima žareč jezik in železne zobe!«
Bledi Wolfratov obraz je poprstenel. »Ni nii treba ničesar tajiti in nič priznavati. Ne vem, kaj hočele od mene!«
»Polzer, Polzer! Cisto zdobra ti povem.. .c valpet je umolknil, kajti skozi vmta je stopil gospod Henrik. Gospod Schluttemann se je samo priklonil in pokazal na ujetega. Dolgo je gospod Henrik molče gledal VVolfrata, Voda U je pogled vzdržal in ni trenil z očesom.
»Razveiite mu rokelc
Gospod Schluttemann je debelo pogledal. »Re-verendissime, prosim, da pomislite...«
»Pomislil sem.« je odvrnil gospod Henrik kratko. »Kazvežite ga in naj pride k meni.< Stopil je v gospodnjo izbo.
\Volfrat je globoko zadihal, stegnil proste ro-ке in odšel za proštom.
»Pokličite fratra!« je rekel gospod Schluttemann hlapcema in stopil za Wolfratom. Komaj je stopil v izbo, ko je po lestvi s podstrešja zdrknila Gitka z zmešan i ni i očmi in smrtnobledim obrazom. Glasovi so jo bili zbudili. Opotekla se je bila sko-z\ vrata, ni čula, kaj je zaklical za njo brat Severin, ni vidola hlapcev, kako sta stala in strmela — s stegnjeniina rokam« in vihrajočimi lasmi je planila proti lovski ko« in se z ihtečim vikom zgrudila pred Hajmovim leiiičem na kolena.
»Jezus inoj! Kaj pa ti je?« se je ustrašil Hajmo, da skoraj spregovoriti ni mogel.
»imajo ga, o Mata Marija, imajo gal«
»Koga, Gitka?«
»Tega, ki je storil! Moj brat, Hajmo — moj brat je!« Ječaje je stegnila roke čez postelj in pritisnila, krčevito ihteč, obraz v odejo.
Hajmo je pobledel. Njen brat! Beseda inu je domala vzela vso moč, niti prsta ni mogel zganiti in z bridkosti polnimi očmi je strmel na Gitkino glavo.
Počasi je dvignila obraz, šla si z drhtečo roko preko čela. drsala na kolenih bliže, se oklenila potem njegovih rok in se zagledala vanj, kakor oka-menela v obraz, z brezupnimi, vprašujoči mi očmi.
N1 ji bilo treba kaj povedati, razumel je vprašanje. Vroče je zardel do čela in čez. »Ne smem prikrivati, Gitka — ne smem I«
»Hajmo I Hajmoli! Poglej, poglej vendar, kako te prosim!« Sklenila je roke in iskreče solze so se ji vdrle prek ustnic, ko je ihtela: »Saj je vendar moj brat in roko mu bodo odsekali in ga bili do smrti kakor Grtinvvieserjevega Konrada v Salz-burgu, ker je ujel jelena — in svakinja, uboga svakinja bo morala umreti, ko bo to čula, in poglej, šele na veliko noč ji je ugasnil otročiček, tak majhen, dober otročiček... Hajmo, Hajmo!...«
»Ne smem — ne smerni« je jecal Hajmo s pojemajočim glasom. Burno je zajokala, si zakrila z rokama obraz in se opotekla skozi vrata. Stegnil je roke za njo, »oda uatnice mu niso hotele najti njenega imena.
Za kodo, med globoko povrfenim smrekovim vejevjem se je gineno ihteč zgrudila na tla. Ako bi mogla prisluškovati, bi skozi odprto okno lahko
čula, kako so govorili v goepodnji izbi.
Wolfrat je stal pred gospodom Henrikom, kakor da bi okamenel. »In če me stokrat vprašate, gospod,« je rekel ledeno mirno, »ne vem, kaj bi drugega odgovorili Napravil sem pot, ker mi je Egger posodil za fevdnino. Zanesel sem Boga sem gori, ga pribil na križ, še pred dnem sem bil gotov, nisem nič videl in nič slišal, napotil sem se nazaj in sem bil doma pred devetimi. Ker pa dekle čez noč ni prišlo domov, me je seveda začelo skrbeti. Toda do opoldne sem — Sem...« Premolknil je. »Imel sem delo.«
»Pokopaval si otroka?«
Prikimal je. »ln do večera sem moral biti v solarni. Sele ponoči sem mogel oditi in pogledati 7.a dekletom. Ko sem potem na planini čul, kaj se je dogodilo, sem si mislil: naj le ostane, pri takih stvareh so ženske vedno pripravne. In sem odšel domov, ln ali bi pripovedoval to okoli, če bi storil sani?«
»Povej, zakaj je odšla sestra v gore?«
»Ne vem.«
»Ali je hotela nabrati telogov za otroka? Za angelski venček?«
Okleval je z odgovorom. To bi bila rešitev I Todia ne, lagati na svojega otroka, tega ni spravil iz sebe.
»No?«
»Ne vem!«
Gospod Schluttemann se je priklonil. »Reve-rendissime, mar ne bi bilo dobro poklicati dekle?«
Gospod Henrik je zamahnil z roko. »Ne mešajte dekleta v to stvar!«
VVolfratove oči so se posvetile, prsi napele. Odtod nekod miglja pomoč! Tega je bil zdaj gotov:
Gitka je držeila svojo besedo. Zdaj se mora bati samo še nečeea in o tem se bo kmalu uveril, kako je. Kajti gospod Schluttemann se je spet prikloiil in dejal: »Reverendiseime! Potem bi bil pa menda čas, da priča proti njemu Hajmo!«	* %
»In ste mnenja, da bomo prišli tako resnici na sled?«
»Prav gotovo!«
»Tako? Tako?« je rekel gospod Henrik z glasom, o katerem bi se skoro moglo domnevati, kakor da bi prošt bil drugačnega mnenja. »Dobro, pa pojdimo!« Dvignil se je. »Pojdil« je ukazal Wolf-ratu. »Ako si govoril resnico, se nimaš itak ničesar bati!«
Wolfrat ni spravil niti besede iz ust. Za hip se je zdelo, da ga zapušča vsa prisotnost duha. »Priseči ne more, da sem bil jaz,« si je začel dopovedovati v svojem žilavem upanju, »obraz sem imel namazan, še žena me ne bi spoznala.« Dvignil je glavo in se s težkimi koraki napotil za gospodom Henrikom. Odšli so proti lovski koči, pri čemer valpet niti za hip ni spustil Wolfrata iz oči; tudi je na skrivaj potnignil hlapcema, naj bosta kje blizu.
Pri vratih svoje koče jim je prišel Hajmo na, sproti; roko je noeil v zanki; v obraz je bil bel ko platno. WoIfrat je povesil pogled.
»Oglej si tega moža, Hajmo i« je spregovoril gospod Henrik. »T« je baje storil. Ali ga spoznaš?«
Wolfrat je dvignil oči in zatrepetal pred pogledom, ki ga je uprl vanj Hajmo; kajti iz oči ,nu je razbral, da ga je lovec prepoznal. Toda Ha j-move ustnice so ostale zaprte.
»Govori!« je opominjal gospod Henrik. »AH ga prepoznaš, da je tisti, ki je to storil?«
&a »Jugoslovansko tmkarnoc v Liubljani: Karel Cei,
izdaiatelj: Ivaa Rakove«.
Urednik; Lojie Golobi*.