SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	•
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspediclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice 8t.;2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, Uvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne,
Štev. 199.
V Ljubljani, v soboto 31. avgusta 1895.
Letnik XXIII.
Gabilo na riaročbo.
SI. septembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
TJpravništvo ,,Slovenca". Pojavi katoliškega gibanja.
Veličastni so bili dnevi tega tedna, ko se je iz vseh nemških krajev zbralo v Monakovem do 4000 mož na katoliški shod, ki se je letos vršil posebno sijajno. Nemško-liberalni listi že dolgo časa pojo mrtvaško pesem katoliškemu središču v nemškem državnem zboru, govorijo o raznih strankah, ki se pojavljajo mej člani središča, in ki neki kažejo, da središče kmalu razpade. Toda na shodu v Monakovem so bili navzoči zastopniki vseh vrst središča, plemenitaši in katoliški demokrati, severni in južni Nemci, agrarci in njih nasprotniki.
Prišli so, da se okrepe ob plamenu večno-mladih idej katoliških, ki kažejo vzlasti v tem svojo silno nadzemeljsko moč, da družijo v edinosti in ljubezni vse, ki so dobre volje, dasi so morda mej
njimi tudi kaka nasprotja v nebistvenih političnih ali gospodarskih stvareh.
Tako se je tudi v Monakovem v nepopisnem krasu pokazala ta katoliška jedinost mej nemškimi katoličani, katera je pogoj in zagotovilo vspešnega delovanja za duševne in gmotne blaginje človeštva.
O posameznih predmetih, ki so se na shodu razpravljali, bomo ob priliki še obširneje poročali. Za danes smo hoteli povdariti važnost vsakoletnih katoliških shodov na Nemškem, kateri so vzlasti izredne važnosti za organizacijo nemških katoličanov. Posebej nam je še omeniti slovesnega sprejema in burnega pozdravljanja, katero so priredili nemški katoličani zbrani na shodu v Monakovem voditelju ogerskih katoličanov Zicby-ju. Govor njegov o trpljenju katoličanov na Ogerskem, o namenih, ki morajo voditi katoličane vseh narodov, je vnel z elementarno silo vdeležence shoda, ki so povdarjali, da se ogerskim katoličanom ni bati za prihodnost, dokler imajo tako žaruo vnete in vednostno vtrjene voditelje kakor je grof Zichj.
Drug vesel pojav katoliškega gibanja je češki katoliški shod, ki se vrši dne 9. septembra v Pfi-bramu. Razmere na Češkem so v verskem oziru zelo zmedene, zlasti se v javnem življenju politične stranke nič ne ozirajo na verski moment, ki je vendar najvažnejši, ker mora biti podlaga vsakemu, torej tudi javnemu delovanju, ako hoče biti koristno in blagodejno ne le za gmotno, marveč tudi za duševno življenje narodovo. Katoliška zastava tudi na Češkem v javnem življenju ni moderna. Zato so češki liberalni listi v posebnih člankih izražali svojo nevoljo, ko so zvedeli, da se snuje katoliški shod.
Kaj tacega pri nas ni v navadi; mi imamo brez tega raznih vprašanj dovolj, od katerih nas že
tako glava boli, čemu torej ljudstvo vzburjati še z verskim vprašanjem. Vsaj nikdo ne napada vere, katero varujejo državni zakoni. Sploh pa v tem času pred volitvami tak shod moramo naravnost imenovati provokacijo.
Tako so pozdravljali češki liberalni listi snovanje katoliškega shoda v Pfibramu.
Tudi „Slov. Narod" je v četrtek v jednakem smislu pozdravil češki kat. shod v Pfibramu v posebnem članku, katerega konec slove: .Iz povedanega je razvidno, da se mi ne moremo veseliti češkega kat. shoda v Pfibramu, ako misli ta shod posezati v politična vprašanja, ker baš v sedanjem času bi utegnila biti osode polna zmešnjava, ki bi jo napravil. Ce se bode pa shod pečal jedino z verskimi zadevami, potem mu pa tudi mi želimo najboljšega vspeha. Sicer se pa zanašamo na narodno zavest češkega naroda, da bode odbila vsak še tako skrit napad na narodne interese."
Te vrstice dovolj jasno kažejo, kako zmedeni pojmi vladajo pri naših nasprotnikih glede vere in njenega vplivanja na javno življenje. Kje se more vršiti kak katoliški shod, na katerem bi se ne označila načela, ki po naukih katoliške vere morajo vladati tudi v javnem političnem življenju.
Ali gospodje pri .Narodu" nič ne vedo, kako umeva Leon XIII. nalogo katoliških shodov, ki povdarja, naj se razpravlja na vsakem shodu vprašanje, kako dobiti v javnih zastopih odločnih krščanskih poslancev. Katere pa so tiste Jedino verske zadeve", katere naj bi razpravljal po »Narodovih" besedah češki kat. shod v Pfibramu in katerih razpravi želi najboljšega vspeha?
Zakaj da se sklicuje katoliški shod v Pfibramu, na to odgovarja .Cech", rekoč:
LISTEK
v.-N.-s.-N.-"«.
Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Barigeljca.
Ortica iz dijaškega življenja; spisal Janko Barle.
(Dalje.)
.Bog daj dober dan" — začne Miško s krepkim glasom. — .Ali se me še kaj spominjate?"
Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — .Naka, pa prav nič vaju ne poznam ?"
BNii, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc."
.Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam ?"
.Po svetu nekoliko, po svetu."
.Pa daleč?"
.Daleč tja v Gorico I"
„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo" — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.
„1 saj ne bi hodila" — menca Miško — .vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva."
„Db te šembraj, k nadškofu ?"

.Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva."
„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi."
.Kajpada" — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočeu, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodi-čiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolma-
čila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.
Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.
.Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?"
„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči" — odgovori Miško. — .Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagaj-nico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš."
Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna
V

„Kar se je dozdaj oznamovalo v tesnih prostorih društvenih domov, to se sedaj raz streh oznanja katoliškemu ljudstvu. Dokazujmo ljudstvu z vzgledi, vzetimi iz javnega življenja, da s propadanjem vere ob jednem propada blagostanje ljudstva. Da je s propadanjem krščanstva v krogih velikega kapitala in trgovstva propadalo blagostanje malih ljudij. Neomejena konkurenca, železni zakon beraške plače navaljen na najširje delavske in kmetske kroge, je očiten nasledek propada krščanskih načel v krogih manche-sterskih liberalnih.
Sedaj pa prihajajo socijalistični zavodniki ljudstva ter mu govore: Vse te revščine je kriva cerkev, so krivi duhovni. Pač da gcrše laži in hujše zmote ni, kakor je ta. Ravno nasprotno je resnica in to se mora narodu povedati naravnost, brez posredovanja. Pokazati se ima, kako moderno brezboštvo posamezne vrste človeške družbe ščuje drugo proti drugi. S prenovljenjem živega dejanjskega krščanstva se jedino more položiti solidna podlaga tudi gmotnemu napredku.
Mi hočemo na shodu dokazati, da s krščanstvom vsa naša človeška družba stoji in pade."
Črne bukve kmečkega stanu.
12. Nemčija.
a) P r u s i j a.
(Dalje.)
Zakonodajstvo in zasebniki se mnogo trudijo, da bi podprli propadajoči kmečki stan. Nekaj nasvetov in naprav v tem oziru naj tu navajamo. Kako daleč gredo agrarci v svojih zahtevah, da bi zvišali ceno žitu, smo videli v Kanitzevem predlogu.
Rensko kmečko društvo je pri svojem shodu v Bensbergu dne 25. marca 1.1. predlagalo nekaj novega z ozirom na žitne cene:
Zakon naj ustanovi občinske, okrajne in deželne poljedelske zveze. Občinske zveze predstojnik poizvč od udov, koliko prostora je posejanega in koliko se je pridelalo. O tem poroča okrajnemu predstojniku. Okrajna zveza si napravi skladišča, v katera spravi žetev in poroča deželni zvezi, ali zadostuje nažeto žito za dotični okraj ali ne. Deželna zveza preračuna, koliko povprečno stane pridelovanje in voli poslance v poseben državni urad, kateri nastavlja prodajne cene, izravnava prebitek in primanjkljej žita v posamnih deželah in naroča državni vladi, naj nedostatek dopolni z nakupom v inozemstvu. Kar se pri tem napravi dobička, se uporabi za skladišča pri okrajnih zvezah. Ta predlog je dozdaj seveda še samo na papirju.
Pruska vlada ustanavlja rentne domove na državnih zemljiščih. Vsako leto od 1892/93 sem je v proračunu večja svota odločena v ta namen. Kme-tiči dobivajo te domove, ali kot najemniki ali pa tako, da postanejo lastniki, ko izplačajo vso svoto. Na zahodnem Pruskem se je ustanovilo že 3533 rentnih domov; mej njimi jih je 1731 (48 odstotkov),
ki merijo nad 30 juter. V bromberški pokrajini so domovi še obsežnejši; 2548 jih je tam ustanovljenih in mej njimi jih je polovica nad 30 juter. V bližini velikih mest, kjer je mnogo tvornic, so rentni domovi precej majhni; oddajajo se obrtnim delavcem.
Tudi za rokodelce posebej je v tem oziru poskrbela pruska država. Posebni vrhovni odseki*) vrejajo imenovane domove in kolikor se da soditi, je njihovo delovanje previdno, samo žalibog, nimajo Se tiste neodvisne sanostalnosti, ki jo potrebujejo pri svojem poslu. Dne 23. aprila t. 1. se je v pruski zbornici vsprejel predlog, ki zahteva, naj v tem oziru vlada čim najpreje predloži načrt zakona.
Prusija gfidobiva vedno nove zemlje za tako naseljevanje s tem, da izsušava močvirja in ko izvrši v kakem kraju stavljeno nalogo, razdeli takoj zemljišča in jih oddaja poštenim možem kot rentne domove. Dosedaj posebno pridno sušč markardsko močvirje v noriškem okraju. Na izsušenih tleh je ondu že 25 naselbin; sedaj se zida naseljencem šola. Tudi khedinskega močvirja v stadskem okraju, augstumalskega in rupkalvenskega močvirja v gum-binškem okraju in velikega močvirja v konigsber-škem okraju se je že mnogo izsušilo. Na prejšnjem močvirju sedaj stojč prijazne hišice rentnih nasel-nikov.
Za izsuševanje rabijo od letošnjega leta dalje jetnike, katerim plačujejo po 40 vin. (24 kr.) na dan. Minister notranjih rečij, ki je sporazumno s poljedelskim ministrom izdal ta ukaz, je naročil, da se smejo jetniki rabiti le tedaj, če ni mogoče dobiti drugih slobodnih delavcev. S tem hoče za-braniti tekmovanje jetnikov z delavci, a pač premalo je določenega, kedaj »ni mogoče dobiti slobodnih delavcev«. V ukazu se tudi določa, naj so jetniki popolnoma ločeni od drugih delavcev. Močvirja, ki se izsušč, se umetelno pognojč in država sama poskrbi, da se nasejejo za travnike odločeni prostori s travo, drugi nasadč z drevesi itd.
Še neko vrsto rentnih domov moramo omenjati. Pruska vlada posoja namreč gozdnim delavcem, katere potrebuje v državnih gozdih, z zmernimi pogoji svoto, da si postavijo v gozdu hišice. To svoto polagoma izplačujejo; hišica in nekaj zemljišča postane tako njihova last.
Vkljub temu se pa čujejo resni glasovi, da se posestniki rentnih domov ne morejo ohraniti. To se je javno povdarjalo v pruski zbornici imenovanega dne 23. apr. 1. 1.
Važno je dalje, kako se skrbi na Pruskem za poljedelski kredit. Letošnje leto dne 2. in 3. julija je obravnavala pruska zbornica načrt zakona, po katerem naj se ustanovi z državno pomočjo osrednja zadružna blagajna. Ta blagajna ima biti nekaka državna banka, ki bi dajala z zmernimi obrestmi posojila kmečkemu in obrtnemu stanu.
- v
•) „Generalcommission" slove uradno ime.
Država je pripravljena začetkom podpreti to banko s 6 milijoni mark. Posojila se bodo dajala samo zadružnim zvezam, tedaj posamnim zadrugam ne, še manj pa posamnim poljedelcem in rokodelcem. Schulze-Delitzscheve posojilnice so z veseljem pozdravile to napravo; zastopnik Raif-feisenovih se je pa izjavil, da jih te ne potrebujejo, ker imajo navadno preveč nego premalo denarja.
Na Pruskem je sedaj krog 1140 posojilnic po Schulze-Delitzschevih načelih, ki štejejo krog 170.000 udov, večinoma iz poljedelskega stanu. Do 1. 1893 so dovolila 1,400.000.000 mark posojil; mej temi 480,000.000 samostojnim poljedelcem. Prometni kapital teh posojilnic znaša 530 milijonov mark.
Raiffeisenovih posojilnic je pa krog 1460, ki imajo nad 140.000 udov. L. 1893 so posodile 30 milijonov mark; prometnega kapitala imajo 80 milijonov.
Iz teh podatkov se lahko sklepa, kako je poskrbljeno na Pruskem za kmečki kredit. Povedanemu še dodajemo predlog pl. Mendel-Steinfelsov, ki zahteva od vlade naj kmetskim zadrugam, posebno posojilnicam posoja po nizkih obrestih (ne nad 21/2°/0); v to svrho naj določi 20 milijonov mark.
Grof Mirbah je predlagal, naj se kolek za fidejkomise zmanjša, grof Inn — in Knyphausen je predlagal za kmečke fidejkomise 1% kolek, namesto dosedanjega 3 odst. — Grof Schulen-burg-Beetzendorf je pa predlagal to-le resolucijo:
»Da se obranijo poljedelski posestniki, se morajo razbremeniti dolgov, rimsko pravna določila o zadolževanju, delivnosti in podedovanju se morajo zameniti z nemško - pravnimi (pridedno pravo), kmečki domovi in zasebna hipoteka, ki se lahko odpove, se mora spremeniti v hipoteko, ki je ne more upnik odpovedati in ki se v določenem času amortizuje.«	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. avgusta.
Boj za občinske volitve na Dunaju se je zadnji čas vnel z vso silo. Židovskim liberalcem gre za glavo, oziroma za denar in zato se branijo z vsemi sredstvi pred krščansko-socijalnim navalom. Poglavitna pomoč židovskim liberalcem pri agitaciji je denar, sila in zvijača. Posrečilo se jim je, da so rok za volitve preložili za poznejši čas, ko so bogatini že iz toplic, z znanim razglasom namenjenim uradnikom kujejo za-se kapital, Cehe dunajske šču-jejo proti nemškim nacijonalcem, mej male obrtnike bi radi zanesli razdor, zato jih podkupujejo in vzlasti trdo postopajo z onimi, ki so od njih odvisni. Iz tega je razvideti, kako težaven boj imajo krščanski socijalisti pri dunajskih občinskih volitvah in kako jim bo treba napeti vse sile, da pridejo v onem šte-
pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo od-potila dalje proti Ljubljani.
Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostil-nici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:
„PrežIahtna je roža, Prežlahtno drevo, Ki nam je rodilo To vince sladko."
In to je trta „najbolj žlahtna roža" vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.
Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:
„Stara tam stoji Ljubljana, Vse dežele kini in kras"
ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila de-beljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebofn. Vendar
ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in nepri-like. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —
(Dalje slčdi.)
Drobtine.
*	Stoletnica hišnih napisov. Pripoveduje se, da so leta 1795 nabili prve tablice s številkami v Berolinu. Druga večja mesta, kakor London, Pariz, Dunaj itd. so dobila napise še le pozneje. Ulice in ceste so imeli naši pradedi že zaznamovane, toda pri tem niso poznali nobenega reda. Jako pogosto so se imenovale hiše po svojem gospodarju in ptujec je moral obiskati celo vrsto ulic, predno je našel pravo hišo. No, pa vsaj tacih razprav ni bilo potreba zaradi uličnih napisov, kakor se sedaj gode.
*	Avtomatičen nabiralnik je izumil ključavničarski mojster F. M a y r v Brunecku, ki ima to posebnost, da je popolno zavarovan proti roparjem in se sam zahvaljuje za podeljeni dar. Ko se vrže denar v odprt no, pokaže se namreč tablica z napisom : „Bog plačaj", katera se pa takoj obrne in mesto uje je videti krasno podobo lurške Matere Božje.
vilu t mestni zbor, katero so imeli pri zadnjih do polnilnih volitvah.
Novo ministerstvo, „Linzer Volksblatt", ki ima zveze z dr. Ebenhochom, je te dni objavil članek iz peresa »konservativnega državnega poslanca" ki pravi: »Konservativna stranka je mogočna, narode zastopajoča organizacija v državnem zboru. Grof Badeni jo pozna, stranka nima vzroka, moledovati za naklonjenost prihodnje vlade. Ce želi podporo konservativnega kluba, o čemer ne dvomimo, more si jo pridobiti. Za nas bode odločilno postopanje prihodnjega ministerstva. Konservativna stranka stori najbolje, da počaka in uravna svoje stališče po delovanju prihodnje vlade. Vse kombinacije so doslej prazne govorice. Ne da bi gojili optimizem, vendar moramo svariti pred pesimizmom, ki slika položaj v temnejši luči, kakor je. Grof Badeni je konservativen Poljak, kateremu prisojajo veliko odločnosti. Konservativna stranka je jedina in močna. To dvoje je gotovo, zato smemo mirno pričakovati prihodnjosti, ko si bomo volili primerno taktiko." — „Gazeta Narodowa" poroča, da bode podpredsednik gališkega deželnega šolskega sveta imenovan ministrom za Galicijo in vitez Jaworski prevzame zopet vodstvo poljskega kluba. Isti list vč tudi povedati, da bede Badenijev naslednik kot cesarski namestnik gališki bivši finančni minister dr. pl. Du-najevvski.
Poljski gimnazij v Sleziji. Hud trn v peti je liberalnim Nemcem nov poljski gimnazij v Tešinu. Kakor nedavno o Celju, tako sedaj te vrste listi prinašajo dolge uvodne članke, v katerih se silijo z dokazi, kako škodljiv bo nov poljski gimnazij za Nemce v Šleziji. Dunajska „Neue Freie Presse" vidi pri tem zavodu še drugo nevarnost. Poljski listi so namreč poudarjali, naj bi se učenci na poljski gimnaziji učili tudi ljubiti svojo katoliško cerkev. To pa je za dunajsko Židinjo nekaj strašnega, zato kriči, da se s tem kali verski mir na šolskih zavodih, kliče na pomoč državne osnovne zakone, ki tega ne dovoljujejo ter se tolaži, da bo že vlada skrbela za to, kako se morajo spoštovati tudi na tej gimnaziji državni šolski zakoni. — Toda naj cvilijo nemško-liberalni listi kakor jim drago, gotovo je, da poljska gimnazija v Tešinu prične 15. septembra svoje delovanje in da se je že sedaj oglasilo nepričakovano mnogo poljskih učencev, ki so morali dosedaj obiskovati tuje šole.
Vredba profesorskih plač na višjih Šolah. »Fremdenblatt" poroča, da je v finančnem ministerstvu izdelan načrt zakona, po katerem bodo vrejene, oziroma zboljšane plače profesorjev na modroslovskih oddelkih avstrijskih vseučilišč, na tehniških visokih šolah in na višjih šolah za poljedelstvo. Letni troški države se bodo zvišali za 270.000 gld.
Bolgarija. Dragan Cankov je poslal voditeljema Karavelovu in Radoslavovu odprto pismo, v katerem obsoja postopanje večine v sobranju ter na-
*	Nepričakovani odgovor. Na potovanju iz Erfurta I. 1808 je prišel Napoleon v Aschaf-fenburg. Vojaški poveljnik je ukazal mestnemu županu, da se morajo mej drugimi tudi vsi dijaki gojenci raznih zavodov postaviti ob cesti in pozdravljati mimoidočega cesarja. Ko pa je Napoleon dospel do skrajnega desnega krila, je vladala najedenkrat velika tihota. Poveljnik se vsled tega raztogoti in vpraša župana, kdo je tem mladeničem zapovedal molčati. „Kdo neki", odgovori vprašani, „to so gojenci — gluhonemnega zavoda I"
*	Pismo španjskega kralja. Iz Madrida se poroča: Ko je mladi kralj Alfonz prejel od sv. Očeta ob priliki svojega prvega obhajila zlati, z brilanti okrašeni križec na zlati verižici, je sklenil pismeno se zahvaliti za to darilo. Ne da bi o tem kaj omenil svoji materi ali učiteljem, jel je sestavljati dolgo pismo na papeža. Toda, ko je bilo pismo gotovo, mu ni bil všeč slog in je je uničil. Zgotovil je drugo pismo, pa tudi s tem ni bil zadovoljen. Sele sedmi nastavek mu je bil po godu, katerega je prepisal na lep papir in radujoč se, pokazal dovršeno pismo svoji materi. Z vsebino je bila kraljica popolno zadovoljna, le v pisavi je našla veliko napako. Mladi kralj je pisal namreč besedo .Pontifice" (papež) vedno z malo začetnico. Mati je prav spretno popravila te napake, tako, da jih skoro ni bilo poznati. Vkljub temu je bil Alfonz zel« nejevoljen; konečno je pa vender rekel: »A, kaj I Se jedenkrat pa vender ne bodem pisal. Sv. Oče tako ne poznajo
svetuje za vse stranke skupen program, katerega točke so: 1. Stara ustava, osobito člen 38. 2. Pomiloščenje vseh bolgarskih častnikov, ki služijo v ruski armadi. 3. Sobranje naj odpošlje deputacijo v Peterburg k carju s prošnjo, da imenuje svojega zastopnika v Bolgariji.
Italija. 2e večkrat smo imeli priliko opozarjati na bedno stanje sicilijanskega prebivalstva, katero strada in hira v žveplenih rudokopih ali v dnini nekaterih veleposestnikov. „Neue Fr. Pre°se", ki navadno simpatizuje z odrešeno Italijo, je nedavno objavila daljši dopis svojega židovskega dopi»-nika iz Rima, ki v temnih bojah slika obupnost si-cilijanskih belih sužnjev, iz katerih se sostavljajo roparske čete ob cestah. Celo rimska »Tribuna", ki je vedno trdila, da so pritožbe pretirane, priobčuje sedaj poročila, ki se vjemajo s poročili druzih časopisov. Ta list nasvetuje, naj se latifundije razdeli v mala posestva, na katerih bode moglo prebivalstvo živeti; uprava občinska naj se izroči poštenim rokam. Ako kralj dne 20. septembra ne pomilosti političnih obsojencev, utegnejo nastati prav nevarni nemiri na S.ciliji. Nič boljše ni naS»rdiniji. Vlada se boji socijalističnih agitatorjev in zato je sklenila, da iz gorenje Italije odpošlje z vsake orožniške postaje po dva orožnika na S cilijo in Sardinijo.
Dogodki v Kini. Iz Shanghaija se poroča o nekem dekretu, s katerim se pozivlje Li-Hung-Tschan, da pride kot cesarjev kancelar v Peking. Ob jednem se imenuje njegovim naslednikom Wang-Wung-Schao kot podkralj v Ci-li. — Dalje se poroča, da je kitajski naslednik osebno naznanil državnemu tajniku, da namerava vlada zadostiti vsem krivicam, katere so provzročili kitajski roparji evropskim priseljencem. V to svrho se uradno zagotavlja, da bodo ostro kaznovani vsi nemirneži in da bode kitajska vlada povrnila vso provzročeno škodo. Vsa zatrjevanja od strani kitajske vlade pa skoro gotovo ne kažejo resne volje, da bi v tej zadevi kaj vspe-šnega ukrenila, kajti ona se ravna pogostokrat po prislovici: »obljubiti in dati je preveč."
Socijalne stvari.
Shod zastopnikov niijeavstrijBkih Raiffeisenovih posojilnic.
Včeraj, dne 30. t. m. se je vršil prvi shod odposlancev Raiffeisenovih posojilnic za Nižje Avstrijsko na Dunaju, kateri je bil nenavadno mnogobrojno obiskan. Mej navzočimi je bilo največ kmetov, potem pa duhovnikov in učiteljev.
Nižjeavstrijske posojilnice se imajo zahvaliti za svoj dober napredek v prvi vrsti deželnemu odboru. Splošno zanimanje za posojilnice nam najbolj potrjuje navzočnost deželnega maršala grofa Abensperg Traun in deželnega odbornika dr. Granitscha. Poslednji je jako obširno poročal o delovanju posojilnic.
Njegovemu poročilu posnamemo sledeče:
moje pisave in vsled tega tudi ne bodo vedeli, kdo je popravil, mati ali jaz." Pri tem je ostalo; popravljeno pismo španskega kralja so odposlali papežu Leonu XIII. v Rim.
*	Potovanje na rokah sta nastopila dva dijaka iz Nancija. Na vzhodnem kolodvoru sta pričela to čudno pot. Jeden teh dijakov hodi po rokah, drugi pa nosi zadaj njegovi nogi. Vsake pol ure se menjata. Na ta način nameravata dospeti pričetkom septembra v svoje rojstno mesto, kjer ju čaka stava. — Jako dvomljivo je, da dospeta tem potom do zaželjenega cilja.
*	Od mrtvih vstal. Ruski časnik »Kijevl" prinaša v jedni zadnjih številk poročilo o zanimivi dogodbi, ki se je pripetila v vasi Vola Kaniovska. Glasi se blizu tako - le: Pred kratkem je umrl po dolgotrajni in hudi bolezni posestnik Zaleski. Mrliča so preoblekli v praznično oblačilo ter ga položili v rakvi na mrtvaški oder. Tretji dan so se zbrali njegovi sorodniki in znanci in vse je bilo pripravljeno za pogreb; čakali so le še duhovnika. Kar najedenkrat pa nastane v stranski sobi, kjer je bilo zbrano občinstvo, velik vrišč; ljudje so tekali vsi prestrašeni ter se skrivali, kamor je kdo mogel. Ta grozen strah pa je provzročil „umrli" posestnik, ki se je prikazal v mrtvaški obleki in bledih lic mej po-grebci. Ko je pa videl, da so ljudje vedno bolj vznemirjeni, se je podal na balkon ravno v trenutku, ko je njegov hlapec pripeljal duhovnika. Hlapec se je seveda zelo prestrašil, pustil voz in konje ter
V teku sedmih let, odkar se je namreč osnovala prva Raiffeisenova posojilnica, so se te razprostrle po celi kronovini, tako, da znaša sedanje njihovo število 268. Jedna tretjina vsega prebivalstva se poslužuje velikih koristij, katere ponujajo poso-jiluice. Vlada dovoljuje na prošnje deželnega odbora vsakovrstue olajšave in podporo ter ob jednem nadzoruje vodstvo posojilni«.
Nato omenja poročevalec nove davčne preosnove ter pravi, da je ta zelo nevarna za vspešni razvoj posojilnic po Raiffeisenovem načinu, kajti tem kot zavodom, kateri ne iščejo niti najmanjega dobička, zamore tudi neznatno obteženje mnogo škodovati.
Za poročevalcem dr. Granitschem se je oglasilo več govornikov, ki so pojasnjevali poslovanje s hra nilnimi ulogami.
Ker na deželi ni lahko nakupovati vrednostnih papirjev, in je to poslovanje večkrat v zvezi z mnogimi ovirami, se je sklenilo, da se bode naložil ves denar v deželno hipotečno banko, katera obrestuje vsakoršne uloge s 4 odstotki.
Nižjeavstrijske posojilnice oldujajo posojila s 4V* odstot.; vender se določi v posebnih ozira vrednih slučajih tudi nižja obrestovalna mera.
Zastopniki raznih posojilnic so stavili potem več predlogov, iz katerih posnamemo le najvažneje točke.
Kakor znano, navezane so po pravilih Raiffeisenove posojilnice v poslovanju s posojili jedna na drugo. Take posojilnice, katere razpolagajo z večjimi svotami, kakor je potrebujejo, morajo odstopiti drugim, manj premožnim posojilnicam. To poslovanje pa ne ugaja vsakemu. Vsled tega se je predlagalo, naj deželni odbor v tej zadevi posreduje, ker so mu namreč bolj znane razmere posameznih hranilnic, kakor pa dotični, ki mora oddajati denar.
Ta predlog je pobijal dr. Granitsch ter opomnil na to, da mora hranilnica, katera prosi denarja, predložiti vse dokaze, iz katerih se lahko razvidijo njene razmere. Deželni odbor bi moral v slučaju, ko bi posloval s hranilničnim denarjem, prevzeti tudi vse poroštvo in s tem tudi celo oskrbništvo, kar bi zelo slabo vplivalo na avtonomijo Raiffeisenovih posojilnic. Po nasvetu dr. Granitscha se je izročil ta predlog dež. odboru.
Redovnik o. M. Kurz je z ozirom na to, da bode deželna hipotečna banka s početkom prihodnjega leta obrestovala zastavna pisma s 3 5 odstot. in tudi denarne vloge ne bode višje mogla obrestovati kakor s 4 odstotki, da se pri Raiffeisenovih posojilnicah kolikor možno zniža obrestovalna mera. Ta predlog se je vsprejel.
Dosedaj običajna revizija se ohrani tudi nadalje ; posebno se bode oziralo na zadostno izobražbo blagajničarjev. Za eventuvalni poduk provzročene stroške bode poravnal dež. odbor.
Koncem posvetovanja se je sklenilo, da smejo Raifleisenove posojilnice tudi juridične osebe vspre-jemati mej svoje člane, nikakor pa ne občine, ker
ubežal. Še - le poklicani zdravnik je pomiril zbrano ljudstvo ter konstatoval, da gospodar ni mrtev, ampak, da je bil samo mrtvičen in bode kmalu ozdravel.
* Nepričakovana pomoč je doletela pred nekaj dnevi nekega starčka Josipa Patakija iz Szekes Baralja na Ogerskem povodom zadnjih vojaških vaj. V ta kraj je namreč dospel pehotni polk št. 34 in vsled tega je bila na nogah cela vas. Mlado in staro je radovedno gledalo ogromno število vojakov. Mej gledalci je bil tudi prej omenjeni starček, ki je imel na prsih zlato svetinjo za zasluge. Ko ga polkovnik zapazi, podil se k njemu ter ga vpraša, kje je zaslužil odliko. Na njegovo vprašanje odgovori starček, da je bil v vojski pri Magenti. Ko sta padla stotnik in poročnik njegove stotnije, je prevzel sam vodstvo ter zapodil sovražnika in mu vzel dva topova. Vsled tega je "bil polkovnik zelo vesel ter povabil starčka na slavnosten obed na cesarjev rojstveni dan. Tu so posadili starčka med dva stotnika, koder je moral še enkrat ponoviti svojo dogodbo iz vojaškega življenja. Konečno so omenili častniki, da dobiva Patakija vsak dan 45 kr. kot premijo za zaslužno svetinjo. Starček jih je debelo pogledal in potem pojasnil, da še ni dobil za to niti jednega beliča. Vsled tega so bili vsi začudeni ter so mu obljubili, da bode dobil vse povrnjeno. Starčku pristoja lepa svota 5913 gld. in vse obresti od 36 let.
mora pri teh posojilnicah prevzeti jamstvo vsak posamezni Član, kar se pa občinam po sedanjem redu ne more dovoljevati.
Ko se je konečno še sklenilo, da se bodo izdajala vsakoletna tiskana poročila o delovanju in razvoju prekoristnih Raiffeisenovih posojilnic, se je zaključilo prvo zborovanje nižjeavstrijskih delegatov.
Tako zanimanje za Raiffeisenove posojilnice vlada drugod, tako se podpirajo ti občekoristni zavodi — na Dolenje Avstrijskem ! — In pri nas ? !
Tedenski koledar.
Nedelja, 1. septembra: 13. pobink.; ev.: Jezus ozdravi deset gobovih; Luk. 17. Angeljev varuhov. Ponedeljek, 2. septembra: Štefan, kralj. Torek, 3. septembra: Doroteja in dr. dev. m. m. Sreda, 4. septembra: Roza Viterb. d. Četrtek, 5. sept.: Lovrenc Just. šk. Petek, 6. septembra: Hermogen m. Sobota, 7. septembra : Anastazij m. — Lunin spremin : Šip 4. septembra ob 6. uri 53 minut zjutraj. Solnce izide 1. septembra ob 5. uri 27 minut; zaide ob 6. uri 34 minut. D a n se skrči v mesecu septembru za 1 uro 38 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. avgusta.
(Prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski) so se danes ob 6. uri zjutraj odpeljali birmovat na Belokranjsko.
(Naznauilo.) Vrnivši se s potovanja je z današnjim dnem g. A. Kalan zopet prevzel glavno našega lista.
(Moška kaznilnica v Ljubljani.) Kakor čujemo, je pravosodno ministerstvo sklenilo, da se opusti moška kaznilnica na Gradu. Kaj država namerava s poslopjem, še ni znano. Na Dunaju je zvedel neki državni poslanec, da nameravajo na Gradu zopet nastaniti vojake. A če je za kaznjence poslopje nezdravo, zakaj bi ne bilo tudi za vojake?
(Tudi polemika bodi dostojna 1) »Narod" se v polemiki vedno bolj pogrezuje v blato. Njegov napad na dr. 2 i t n i k a v št. 198 z dne 29. avg. se sam obsoja, ker poroča popolno neresnične stvari; »Narodovo" poročilo o naši porotni obravnavi ne more utajiti njegovih iskrenih simpatij za slovenski narod prezaslužnega socijalista Grablovica, in »Narodove" vneme za tiskovno svobodo, ker bi najraje videl, da bi bila vrednika »Slovenca" in »Glasnika" obsojena; zadira se v najsvetejše pravice porotnikov in žarek upanja »Narodu" prižiga le še pritožba ničnosti glede te porotne obravnave, katero prireja sloveči jurist dr. Matija Hudnik! Na take podle napade dostojna polemika ne odgovarja.
(Spremembe v frančiškanskem redu) provincije sv. Križa pri zboru v Novem Mestu dne 28. t. m. so naslednje: V Ljubljani: P. Hugolin Sattner gvar-dijan in župni upravitelj, P. Rajnerij Kokalj, proku-rator provincije. V Gorici: P. Kalist Medič, gvardi-jan, P. Bazilij Dolinar vikarij, P. Hijeronim Kno-blehar, lektor bogoslovja iz Brežič. V Novem Mestu : P. Otokar Aleš vikarij. V Kamniku : P. Rudolf Do-linšek vikarij, P. Nikolaj Traven iz Gorice, P. Ka-jetan Kogej iz Nazareta. V Pazinu : P. Hrizogon Majar gre v Karlovec. V Samoboru: P. Zigismund Zega gvardijan, P. Šolan Nadrah vikarij, P. Dijoniz Skalec iz Karlovca, P. Joahim Svetič iz Samobora v Nazaret, P. Gavdijoz Zega v Brežice. V Brežicah: P. Odorik Kreiner gvardijan, P. Gotfrid Hlebec, vikarij. V Jaški: P. Ananija Vračko, gvardijan.
(Nesreča.) Iz Preddvora se poroča: Torek, 27. t. m. se je v Zaplati Katarina Celar, doma z Brega v preddvorski fari ponesrečila. Precej visoko še nad »hudičkovim borštom" je grabila seno in pomagala bratu seno v stog devati. Z vrha doli se naenkrat privale trije veliki kameni. Dekle, opazivša nevarnost, skoči v stran umakniti se hoteč kamenom letečim v divjem teku po strmini. Prepozno — dvema je ušla
—	tretji jo je tako močno v levo nogo zadel, da ji je precej kost zdrobil. — V strašnih bolečinah je ponesrečenka bila prenešena iz gore doli ua kolovozni pot — kake dve uri do kolovoznega pota — od tod pa z vozom v Preddvor, kjer stanuje z svojo družino občeznani dobrotnik-zdravnik veleč, gospod dr. Viktor Urbančič, profesor dunajske univerze. Tu je bil le-ta hitro pregledal zlomljeno nogo in prvo storil, kar in kolikor je za silo storiti bilo mogoče.
—	Ob tej priliki — moram v imenu vse Preddvorske fare in tudi v imenu vseh pacijentov, kar jih je ravno kar imenovani zdravnik zdravil, tukaj izraziti
najprisrčnejšo zahvalo sa uprav velikodušno delo krščanskega usmiljenja. Kratek čas počitnic, kar jih tu prebije, vporabi vsako leto tudi zato, da ubožne bolnike iz naše fare zastonj zdravi. In če še rečem, da uboščku-bolniku še lečila sam daje, kaj čuda, če bi še drugi ubožni bolniki iz naše okolice te dobrote radi deležni postali. — Ker mu ubogi bolniki povrniti ne morejo, kar je že dobrega ta blagorodui dobrotnik-zdravnik storil, povrni mu mili Bog stotero in stoterokrat!
(Iz Št. Jerneja.) V fari Sv. Jerneja na Dolenjskem je bila letos vpeljana procesija za odvrnenje potresa. Vršila se je veličastno. Na stotine ljudij se je je udeležilo. Bogati in revni, stari in mladi so bili pričujoči. V prihodnje se bode obhajala vsako leto na dan sv. Aleša iz St. Jerneja v gorenjo Staro-vas, kjer je oltar sv. Aleša. — Lepa je naša fara, ali vsako leto jo obišče neljubi gost — bolezen. Od vznožja Gorjancev do Krke je razširjena griža. Bolnikov je veliko. Od 1. do 28. avgusta jih je umrlo 48, večinoma otroci do 16. leta. Tudi mladeničev in deklet je veliko bolnih. Jeden dan smo imeli devet mrličev. Ljudje nočejo verjeti, da je griža nalezljiva bolezen. — Posojilnica naša, kateri je načelnik naš ueutrudljivi preč. g. župnik, lepo napreduje. Prometa ima že nad 20.000 gld. Žalostno je, da je ravno bogatincem trn v očeh. Kakor se sliši, odvraču-jejo od nje ljudi rekoč: »Kaj boste v posojilnici iskali denarja, mi vam ga bomo posodili." Neki bogataš je bil vprašan, ali ne bi hotel nekaj denarja v posojilnico naložiti ? »Zakaj ne," je odgovoril, „ako mi boste 7 odstotkov od njega plačevali." Kolika požrtvovalnost!
(Priznanje.) Presvetli cesar je podelil na.lpaz-niku v ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem, g. Vincenciju Greinerju v priznanje njegovih zaslug srebrni zaslužni križ s krono.
(Veselica) šentpeterske ženske in moške podružnice sv. Cirila in Metoda vršila se bode jutri v nedeljo, dne 1. septembra na prijaznem tudi pri slabem vremenu s platneno streho zavarovanemu vrtu. Jako zanimiv in in obširen vspored je pod naslovom »Društva" v današnji številki in se je nadejati mnogobrojne udeležbe.
*
* *
(Iz Gorice) se poroča: Grof Frančišek Coro-nini je izjavil z ozirom na govorico, da mu slovenska stranka ponuja deželnozborski mandat, da hoče prevzeti mandat le iz rok sedanjih svojih volilcev goriškega mesta.
(Imenovanje.) Vodja naučnega ministerstva je podelil profesorju na državni gimnaziji v Kopru, g. Antonu Zernitz-u izpraznjeno mesto na državni realki v Trstu.
(Amerikanske novice.) Letina po severo-za-hodnih zveznih državah je prav dobra. V obče cenijo, da Minnesota in Severna Dakota pridelati po 45 milijonov bušlov pšenice, Južna Dakota pa 35 milijonov. Farmerji so s to številko zadovoljni. — Delo po rudnikih se je zopet začelo. Povsod iščejo pridnih in dobrih delavcev, katerim se obeta dober zaslužek. — »Jednota", katero »Amerikanski Slovenec" po pravici imenuje »narodni dom amerikanskih Slovencev", prav dobro napreduje. Vedno več društev pristopa k tej vseslovenski zvezi. Podpora se je na zadnjem zborovanju zvišala. Vsak član dobi ob smrti soproge 200 dolarjev, a vdova ob smrti moža 600 dolarjev. Letni doneski so se vkljub temu znižali. — Strašni viharji so divjali v Dancanu in Reusselaer, kjer je razbitih 30 hiš in poškodovanega mnogo rodovitnega polja. — Denarja Amerikancem ne manjka. V Washinghtonu imajo v drž. blagajnici 183.282.523 dolarjev; zlata zaloga pa je znašala 103,031.151 dolarjev.
(Železnica Velenje-Spod. Dravograd.) Pri političnem obhodu projektovane deželne železnice Ve-lenje-Spodnji Dravograd je izjavil zastopnik vojnega ministerstva, da vojna uprava ugovarja zgradbi te proge kot lokalne železnice ter zahteva, da se gradi kot glavna železnica drage vrste. Troški, ki so pro-računjeni na tri milijone, bi se zvišali za 700.000 gld. Vsled te zahteve je železnica dvomljiva.
(Iz Zagreba) 29. avgusta. Umetniško društvo je pod predsedništvom grofa Ferd. Pejačeviča sklenilo, da priredi povodom kraljevega prihoda v dvorani naučnega poslopja razstavo slik domačihume-n i k o v. — Mesto Zagreb bode ob tej priliki priredilo v prostorih .Narodnega doma" velikansk ples, za katerega je občinski zastop ie dovolil 10.000 gld.
kredita. — Novo proti socijalno demokratičjo delavsko društvo se je venderle tudi osnovalo, katero bode pospeševalo materijelni in dušni napredek delavcev ter jih odvračevalo od socijalno-demr kratičnih brezdomovinskih teženj. Sedaj je dolžnost slehernega rokodelca in delavca, da pristopi k novemu društvu, katero bode tudi v kratkem začelo izdajati lastno glasilo.
(501etni nadškofijski jubilej sv. Očeta Leona XIII.) se bode, kakor se poroča iz Rima, dne 19ega januvarja 1896 slovesno obhajal. Takrat bode namreč preteklo 50 let, odkar je Gregor XVI. Leona XIII. imenoval nadškofom v Perugiji. Sedanji nadškof peružijski, monsig. Foschi bode poslal oklic do vsih katoličanov, vabeč jih, naj pridejo k tej slavnosti s svoiimi škofi v Rim.
(Ruska naselbina v Trstn.) Tržaški »Matino" preklicuje svoje poročilo, da se je naselilo v Trstu nekaj ruskih družin. Prišli so marveč v predmestje sv. Ivana nekateri Prusi, ki so stanovali ob ruski meji in imajo že več hiš in posestva v Trstu.
(Semnji po Slovenskem od 1. do 7. septembra.) Na Kranjskem: 2. v Premu, v Radečah, na Skaručini, v Višnji Gor, v Vipavi ; 4. v Preski pri Medvodah; 7. v Zagradcn, na Veseli Gori pri Rakovniku. — Na Slov. Štajerskem: 2. v Mozirju pri St. Lovrencu v Prežin; 4. v St. Ilji, pri sv. Rozaliji; 6. v St. Vidu (blizu Ptuja); 7. v Kozjih. — Na Koroškem: 2. v Pliberku. — Na Primorskem: 2. v Boljuncu, Gradiški in v Suti v Izoli ; 4. v Korminu (3 dni).
Društva.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji ttden poslali: Podružnica v St. Janžu v Rožni dolini 37 gld. 05 kr. in za velikovško šolo 6 gld. 06 kr., »Neimenovana Gorenjca" pa tudi za velikovško šolo 3 gld. 26 kr. Hvala! — Ako se izrecno ne zahteva, družba sv. Cirila in Metoda ne potrjuje prejemkov po pošti s posebnimi pobotnicami. Tako se družbi prihrani nekaj soldov, gg. odpošiljalcem pa oddajo denarja potrdi že najpreje pošta in potem v šestih časnikih podpisano blagajništvo, kar gotovo ugaja podružničnim članom.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Kot pokrovitelj k družbi sv. Cirila in Metoda) je pristopil z doneskom 100 gl. pri podružnici za Šiško predsednik te podružnice g. Jakob Matjan, veleposestnik v Zgornji Šiški. Bog daj obilo takih podružničnih predsednikov!"
(Ustanovni shod) mizarskega strokovnega društva bode v nedeljo, dne 1. septembra dopoludne pri Perlesu. Upamo, da bodo pošteni slovenski mizarji pokazali socijalnim demokratom, ki silijo mej nje, da se ne dad6 zaplesti v socijalistične mreže.
(Vabilo na veliko vrtno veselico,) katero priredita St. Peterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v nedeljo, dne 1. septembra 1895 na vrtu Ferlinčeve restavracije »pri zvezdi" na cesarja Josipa trgu št. 13.— Iz posebne naklonjenosti sodelujejo: častita gospodična Ivanka Hočevar, slavni ženski čveterospev: gospodične Minka Košir, Antonija Pavlič, Slavica Bitenc in Minka Novak; slavni tamburaški zbor ljubljanskega »Sokola" in slavni pevski zbor »Slavec". — Vspored: 1. Nagovor predsednika podružnice, preč. g. Martin Malenšek. 2. Knobloch: »Sokolska", koračnica, udarja tamburaški zbor. 3. Volarič: »Kviško bratje", zbor, izvršuje pevsko društvo »Slavec". 4. Slavnostni govor, govori podružnični blagajnik gospod Mih. Bulovec. 5. Mil. pl. Farkaš: »Svračenje", udarja tamburaški zbor »Sokola". 6. Jenko: »Na moru", zbor, izvršuje pevsko društvo »Slavec". 7. „Deklamacija", deklamuje gdč. Ivanka Hočevar. 8. V. G. Brož: »U boj, u boj", koračnica, udarja tamburaški zbor »Sokola". 9. Hudovernik: »Naša zvezda", zbor z bariton-samospevom, izvršuje pevsko društvo »Slavec". 10. V. G. Brož: »Spavaj sladko", serenada. I. brač-solo, izvršuje tamburaški zbor »Sokola". 11. Volarič: »Colničku", zbor, izvršuje pevsko društvo »Slavec". 12. Mascagni Alf.: »Intermezzo" iz opere »Cavalleria rusticana", udarja tamburaški zbor »Sokola". 13. Eisenhut: »Bojna pjesma", moški zbor, izvršuje pevsko društvo »Slavec". 14. Weiss-Sestak: »Sumi Marica", koračnica, udarja tamburaški zbor »Sokola". — Vstopnina za osebo 20 kr. Radodarnosti se ne stavijo meje. — Začetek veselice točno ob 7. uri zvečer. — Veselica se vrši pri vsakem vremenu. — K obilni udeležbi vabita uljudno	odbora.
(Kroparskain K a mno g orišk a p o-družnica sv. Cirila in Metoda) priredi v nedeljo, dne 1. septembra t. 1. veselico.
(Vabilo h koncertu) ki bo na dan zborovanja »Zaveze učiteljskih društev" dne 4. septembra 1895 v dvorani Narodnega doma v Novem Mestu, pri katerem sodelujejo iz prijaznosti gospice tamburašinje. Po koncertu ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 50 kr., vstopnice
30 kr. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila iu Metoda. Sedeži se dobivajo pri gosp. J. Krajcu in na večer koncerta pri blagajni. — Vspored: 1. Geslo: Dr. G. Ipavec: .ZiVeza", poje unisono zbor s spremljevanjem orkestra. 2. Mendelsohu • Bartholdjr: Ženitvauska koračnica", svira orkester. 3. Anton Nedved: »Nazaj v planinski raj", poje mešan zbor. 4. .Venec slovenskih pesni", udarjajo gosp. tamburašinj*. 5. Dr. B. Ipavec : .Oblaku", poje mcški zbor. 6. F. Gerbic : .Lovska", poje mešan zbor s spremljevalni rogov. 7. Abt.: „Spančkaj sladko dete ljubo", Hladnik : .Vesela pevka", valček, udarjajo gospice tamburašinje. 8. Ant. Nedved : „Viio-ličin vonj", poje mešan zbor. 9. Fr. S. Vilhar: .Bojna pesem", poj« moški zbor. 10. A. Nedvnd : .Venpc slovanskih o&rodnih pesni", pojf mpšau zbor s spremhevaujem orkestra.	Odbor.
Telegrami.
Dunaj, BO. avgusta. „Presse" objavlja razglas ministerskega predsednika grofa Kiel-raansegga, v katerem se objavljajo navodila zoper razširjanje kolere. Ta ukaz velja posebno za Volhinijo.
Tarnopol, 80. avgusta. Pred nekaj ■dnevi za kolero obolela oseba je danes umrla. Od tedaj se ni pojavil nobeden nov slučaj.
Sigmaringen, 30. avgusta. Knez in rumunski prestolonaslednik s soprogo so odpotovali v Švico, kjer se dalje časa nastanijo v gradu Weilburg.
Berolin, BO. avgusta. Tukajšnjim bra-zilijanskim poslanikom je došlo uradno poročilo iz Rio de Janeiro, da vlada v državi Eio Grrande del Sol popolni mir.
Pariz, BO. avgusta. Francoski poslanik v Pekingu je naznanil zunanjemu ministru Honotaux-u, da je kitajska vlada vsled mnogih reklamacij pripravljena, kaznovati napad-nike in plačati 4 milijone odškodnine.
Madrid, 30. avgusta. Novoimenovani poslanik na dunajskem dvoru, marki Hoyos, je danes odpotoval na svoje novo mesto.
Amsterdam, 30. avgusta. V Seghanu, v severni Holandiji, je pogorela v letu 1460 sezidana cerkev in poleg nje stoječe župnišče. — V Rotterdamu je vničil požar veliko Svehnisevo tovarno za stroje.
8'mrli ho:
29.	avgusta. Jauez Hlebi, delavčev sin, 2 meseca, Tesarske ulice B, črevesni katar.
30.	avgusta. Alojzija Ibic, ključarjeva hči, 1 mesec, Travniške ulice (baraka), želodčni in črevesni katar. — Marija Lužove, gostija, 55 let, Karolinška zemlja 25, plučni edem.
V h i r a 1 n i o i: 29. avgusta. Neža Mohar, gostija. 79 let. marasmus.
Meteorologično poročilo.
i «	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
U9	9. zvečer	7--19-3	20-1	lirezv.	lasno	
30	7. zjutraj 2. popol.	73-93 7380	147 28-8	sr. jvzh. m. vzb.	soparno jasno	00
Srednja včeraišna temperatura 20-5°. za 4 3° nad normalom.
Dva dijaka
spodnja gimnazijca ali realca sprejmeta se za šolsko leto 1895/96 ca hrano in zdravo stanovanje. — Natančneje pome se v Katoliški Tiskarni.	517 3—1
V podpisani tiskarni
izpraznjena je
Prosilci, kateri morajo biti slo-venSčine in nemščine popolnem veSSi, vlože naj svoje z dokazili dosedanjega službovanja opremljene prošnje do 5. septembra v pisarni tiskarne	511 3-3
Ie. dL KlBinmayr & Feflor Bamberg.
_ ^

ubij a ni, dne 26. avg.

Važno za kmetijstvo, tehnike in industrijo.
katere niso zvarjene
iz tovarne tvrdke
iojtppiagtr $»
?
Gtpjpeaiske«
Unzerreissban
Prednosti nasproti zvarjeni verigi: 1.) 2l/» večja gotovost proti prelomu; 2.) prihranitev pri teži; 3.) brezpogojna varnost.
Izdelujejo se vsakovrstne verige za na noge iu vodilne, adjustovane verige za krave, konje, pse, ojesa itd. itd. močne 18 do 6 5 mm.
Edina zaloga za Kranjsko pri
515 (m) ERNESTU HAMMKRSCHMIDT-u v Ljubljani
na Nemškem trsu.
IO£JQQEH3Q»
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani. •GO-O-D-GO-i
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
iHJ Uradno opravičeni in zapriseženi stavbinski inžener [H^ FJ in stavbinski mojster
Jaromir Hanuš
priporoča se za izvrševanje vseli
v stavbinsko stroko spadajočih del,
M Prevzema poprave hiš po zelo nizkih cenah, naprave Jljj vodovodov, načrtov in proračunov, mirjenje oest [H
Ijl in posestev itd.
fcfl Ustna ali pismena naročila prejemajo se v novi hiši ^

i
'J na
j^vojašnioe.
1—1
na Poljanskem predmestju nasproti domobranske g!
V
I
Prevzeta e zaloge.
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel z dnem 14. t. m.
zalogo ljubljanskega parnega in I i na
v Ljubljani, Medarske ulice 3
in ravnotam napravil za drobno prodajo mojih priznano izvrstnih mlevskih pridelkov
zalogo moke.
V zalogi imam vedno sveže blago najboljše vrste, in sicer: graham, pšenični in polentni greš, vse vrste belih in črnih pšeničnih, rženih, ajdovih in koruznih (polentnih) mok, moko za krmo, drobne in debele pšenične otrobe, pšeno (kaša) in ječmenček (ješprenj).
Vsi ti pridelki se dobivajo tudi lahko v celih vrečah in še v večjih partijah.
Priporočam se
z odličnim spoštovanjem
Vinko Hajdrt,
valjični mlin v Kranja, zaloga v IJubljani.
505 3-2
šjfeCfrl tijbapl	P,	Ejtanja |
iS! iffit :JSc MSKa
domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj o en j naši naročniki in čitatelji ^Slovenca" blagovolijo uvaževati,
tivisi isž 'JŽJ,r Blfis©, Ss
11mimm&m



S Fr. Petrič
v priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega
r blaga za moške in ženske obleke	u-
vzlasti domačega in trnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažaste
===== glavne i ■■	b*«i 4 -
Š V Ljubljani, ""
a . , ■ i	■ ■	Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. ""o Q
^ OpiX3lSK6 UIICO Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. ^
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
'v Ljubljani, Poljanska cesta \ št. 8, pol. Alojzijevišča
priporoča se prečastiti duhovščini. cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
monštrano, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd.
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni.
Filip Fajdiga
«"M > ! 1 -
t mm*
mizar in založnik pohištva
v Ljubljani
Slonove ulice št. 50
"pozarja preč. duhov-očino in si. občinstvo na izborno zalogo
najraznovrstnejšega
pohištva
izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa.
Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno
hišno opravo
po nizki ceni. Ilustrovanl ceniki so na razpolago.
A V
iJ o.

0		
h O		P
> a ta L.	O	sJ sS C
losa, poli barvi	velja sj	S l-H O C5
d tij		TH A
■a		li
N		K
| GABRIJEL OZELJ jfe
^ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $
>f( se priporoča preč. duhovščini in si. ob-M činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko Št J, spadajočih predmetov, kakor: garnitur, -t 4 divanov, žimnatih in modrocevna peresih + J« itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po >K M najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-a ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- a M tere tudi špalira. Osobito se priporoča za Sc ^	delo na deželi.	$
I
i
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
Joaip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 1 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim T predstojništvom in p.n.občinstvu v vsako- * « vrstna stavbinska kltučarska dela X Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, T ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej ^ še se priporoča v izdelovanje cerkvenih A spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in T napeljevanje hišnih telegrafovintelefonov. .
™	Delo trpežno in natančno, cene nizke.	t
S Frane Pavšner
=1 krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji
se priporoča prečast. duhovščini v izde' ln lovanje vsakovrstne
™ Jtž* duhovniške obleke "sa*
m in si. občinstvu v naročila na izvrševanje | lil civilne obleke po poljubnem kroju zago- j [Jj tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno j nj postrežbo in kar možno nizko ceno.
QE5555555H5E5^55H555E555E5I3
emmmmmmmmmmmmmm
Zajamčeno pristne čebelno-voščene i j sveče, voščene zvitke in med priporoča j preč. duhovščini in si. občinstvu OEOSLAV DOLENEC
svečar in lectar, trgovina z medom in voskom
v Ljubljani, GledaliSčne ulioe St. 10. Dobiva se tudi med v satovji, pitanec [ in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje.
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
l
Anton Belec-a
delalnica kleparskih, ključarskih In kovino Specijalist tiskarskih del Specijalist
v Št. Vida nad Ljubljano	k
za kritje zvonikov in raznih streh; za izde- 9 lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. "" Cerkvene svetilnice so na izbero v različnih velikostih in oblikah.
X Fr. Breskvar pr. Sverljuga X
♦	knjigovez v Ljubljani	X
♦	Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ i se priporoča prečast. duhovščini in slav. X + občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig.
♦	Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska
J dela; vse po najnižji ceni. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
^^ Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen
kruh, flno namizna in slaščičarska pecivo
iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosili in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih.___
*	FB. T«EC I
n pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 £ H se priporoča preč. duhovščini in si. ob- , 3 činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del S-
•	in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, jL *j križevih potov, podob svetnikov itd. za- p 5 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. S
HENRIK ZABNIKAR
izdelovatelj oerkvene posode v LJubljani
Sv. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo ; oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, ;
svetllnlo, kadllnio itd. v raznem /.logu izvršenih. ; Vsprejema tudi naročila ua nove predmete ter pre- ; navija stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljivo ; kovine po nizki ccui.
J€3-E3-£3-E3«
FRANC VELKAVERH $
sedlar in jermenar v LJubljani
Sv. Petra cesta št. I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene sedlarske ln jermenarske proizvode in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in popravo ter je izvrši po prav nizki ceni.
«€30-E3-E3-E3-€3«€3€3-€3-E3€3-€3i
Franjo Toman t
podobar in pozlatar, Krlževniškl trgi, Ljubljana £
se priporoča proč. duhovščini za izdelo-vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ~ ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- fc 2 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), J S slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^
Karol Hinterleehner
; čevljarski mojster v Ljubljani t Francovo nabrežje št. 23	J
J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu a t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo ▼ f čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T
♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. T 1---
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6.
| EFVsa®	I
i pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f
* se priporoča preč. duhovščini in si. ob- $ $ činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple-
tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri 4 novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * § inceno. Prenavlja tudi obrabljene predmete, f
IVAN ŠTRUKELJ
slikar v Ljubljani
- na Dunajski ccstl štev. 7 -
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela.
Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke.
iDrag. Matliovičil
ji	brivec in vljasuljar
■ v Ljubljani, Stolni trg §tev. 11 ^ se priporoča v najtančnejše izvrševanje [4 jj vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt'
J| spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna.
——. ,—*1—i ^
Mej dobrimi stvarmi najboljša >j|
5l	je kemično čisti zdravilstvenl
I l^mfiM lite i w
iz planinskih zellič
iS •? n
n
U IGNAC ČAMERNIK, kamnosek M
C v Ljubljani, Poljske ulice 49 U
n priporoča preč. duhovščini zalogo razno- J U vrstnih nagrobnih spomenikov, pre-f: vzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in || n stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. JJ
^ZZZZZMCZZZZZ«
■OOOOOO^OOOOOOB
O Lorene Blaznik O
A v Ljubljani, Stari trg št. 12 0 X priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a A hovščini svojo izborno	J
Z — zaloga galanterijskega blaga — a V po najnižji ceni od 6 kr. ln viSJe. V
Q Zaloga in produja smodek in raznega tobaka. Q
■oooooo^ooooooa
E JERNEJ CERMELJ j
trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo r., v Ljubljani, Semenišče (za vodo) ■ (i priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu ' HI' svojo bogato zalogo v»ega v
jio na^nižji ceni

J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu' pr.Skofijo
Ta speoljallteta prve vrste
glede dobrote in vplivanja na prebavne o r g a n e se dobiva pri izdelovatelju in v if vseh boljših špecerijah In v kavarnah.
Fieeoli
-9^11 „pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta
K »1 o j* aa
mediSs
Aleksander GOtzl ' podobar in pozlatar v Ljubljani ' Glediške ulice it. 8	1
opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo j | na svojo izborno urejeno podobarsko In I pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa 1 dela natančno incenb. Obrisi na razpolago.
Alojzij Vodnik
kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34
priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov u mramora,-granita, sijenita; križev s cveticami iz anežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld 20-— naprej.
Edina zaloga: Porfir kot priznano najtrši materijal za hodnike, veže. dvorišča in kleti; mramormozalk za tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe imirgeloement-ploide od gld. 2-— □»! n n prej.	173 34—25
3SJT Delavnica za splošno izdelke za. cerkve, stavbe in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago.

f Fran Stare,
sobni slikar,
v Ljubljani, Breg št. 20 £
Driooroča se v izvrševanie 5

* * Največja izbera
t nagrobnih vencev i. trakov |
**	brez in z napisom.	T
t Črni klobuki ±
T za dame ob priliki žalovanja preskrbe se £ "H	najbrzeje in točno. 412 9-9 c T*
Zl S? Najcenejši vir nakupovanja. 3S
2 K. Reeknagel
v Ljubljani, Mestni trg št. 24,
nasproti rotovžu.
Tovarna oerkvene oprave.
Premovana
1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Frane lirlickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpravilnejši obliki. 12 24—16
a«
I I
\

Cerkveni paramenti.
JfaznanilO in priporočilo.
Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu 16. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo	336 52—16
najraznovrstnejših klobukov
cilindrov, čepic, slamnikov itd.
W samo na Starem trgu (god Tnalo) št. I poleg čevljarskega mosta
Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobio blago po nizki ceni.
Velespoštovanjem
J. SOKLIČ
v L j nl>l j sini,
Stari trg. st 1.
I
Za pokrivanje
kakor tudi
za kritje barak
ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in seeunda
(Strangfalzziegel)
kakor tudi nepremoeni
strešni klej
250 30 (1 )achpappe)
zavoj (to je ion metrov) odi gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr.
in
nasade za dimnike
c£ «£ tfidic S &omp.
sprejme t stanovanje iu hrano
Karolina Malenšek
502 5-4
v Študentovskih ulicah št. 2.

rlin"
uči ?1-1 ■ čudovito! Usmrti — kot nobeno drugo
sredstvo — vsakovrstno golazen in je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. NJega znaki so: 1. zapečatena steklenloa, 2. ime ,Zaoherl'.
Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kon- | J. Klauer.	I Iv. Ev. Wutscherja
sumno društvo, i Josip Korditi Ivan Fabian, j Anton Krisper, Karol J. Holzer, Ivan Jebačin, Anton Ječminek, Jeglič & Leskovic, C. Karinger, J. Kastner, Mihael Kastner,
nasl.V. Schiffer, Jakob Spoljarič, Ivan Luckmanna nasl. A. Stacul, M. E. Supan, Prane Terdina, Ub. pl.Trnkoezyja
lekarna, H L. Wencel.
Peter Lassnik, Mih. Lavriča nasl. Alojzij Lenček, Ivan Perdan, Karol Planinšek, Jernej Reitz, A. Scharabon, Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičah. Kočevju, Krškem, Hribu, Idriji, Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu, Koprivniku , Mirni , na Vrhniki, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Šentjerneju, Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Čr-nomlju, Bledu in Cirkmici.	168 15—14
Št. 2450.
512 3-3
Služba učitelja katoliškega veronauka.
Na desetrazredni c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji spraz-neno je mesto učitelja katoliškega veronauka vX. čin. redu državnih uradnikov z letno plačo 500 gld. ni z letno aktivitetno doklado 100 gld. in s pravico na 6 peteroletuih doklad po 50 gld
Prošnje za to službo morajo biti postavno kolekovane in se imajo do 1. septembra 1895 pri podpisani c. kr. rudniški direkciji vložiti.
O. l*r. rudniška direkcija
v Idriji, dne 15. avgusta 1895.
__________JVfc
JFr. C>»cl C-9B. |
urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu
priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših
švicarskih zlatih in srebrnih zepnili ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino itd. itd.
po zdatno znižani ceni.^i
Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje.
V ceniku zaznamovane cene znižal sem za lO°/0-
V prav obilno nakupovanje se priporočam naj-uljudneie.
a.	Vidiš krasno uro, katera točno	.....
in zanesljivo ka«.?	Ceniki se zastonj razpošil ajo.
B.	Ali, ros presenetljivo! hja si jo neki kupil in koliko velja? ' —----------------------------
a.	Pri znanem marju Oudnu v	K~ Edina z.iloga blciklov in raznih pri-
b.	^ strojev za vozarenje slovite tvrdke Iv Puch podobno uro. v Gradcu, ^ti	285 23
inJVlmmmmmmMmimM^MjVUfUfllVh
38

Ravnokar je izšel
VIII. zvezek
cffialan: ovesti.
B
Cena 20 kr., po pošti 23 kr.
Dobiva se v Katoliški Bukvami in Tiskarni.
Dobe se tudi še vsi zvezki razven prvega.
q ^ ov zdravstveno oblastveno preizkušeni
K?C4iX	(Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.)
mnogo mllijoiikraf
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše
zobe čiščeče in ohranjujoče sredstvo.
fgtT Dobiva se povsodi. Hj 620 40—40
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera8
Wien,
I. Bezirk. tefansplati
J»r. 11, Partcrr«
Utttanovljouo leta, 1870.
Izdelava perila
za gospode, gospž in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
4> >
c* h P« o
o
I—I 0 o
xt
•3
O
&
V
Srajoe za gospode,
beli chlffon, gladke na plsih, brez ovratnika, brez inanšet, 27 vrst jedna od gld. 1 10 do 2'70 šest „ „ 0-25 „ 15 — Srajoe za dečke, v 4 velikostih. sicer kakor gornje jedna od gld. 1 — do 1'40 šest „ „ 5-75 ,, 7-75 Svltioe za groapode, 6 vrst
jedne 80 kr. do gld. 1-40 šest gld. 4-50 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20.
Dvanajst manšet od gld. 3-30 do 4-60.
, 12 predlog
(Vorhemden) od gld. 3-25 do5-—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
•J, O- Hamami
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo e. in kr. častnikov in o. in kr. mornarloo.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 23
I
J. Hafnerjeva pivarna
v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 47
priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu novo uvedeno okusno in zdravo 395 26-12
gossko marčno pivo,
katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenloah.
Restavracija je priznano Izvrstna z veliko dvorano za konoerte, družbe, društva itd., ter lepim senčnatim vrtom.
22* Koffijiš^o jo na razpolago.*£&
Vhod tudi v Poljskih ulicah.
Želodčne kapljice.
Te kapljice so zel<5 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloženem želodciz jedili ln pijačami itd.
Steklenica z rabilnim navčdom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
449 51 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po posti proti povzetju.
Ravnokar Je izlila:
(516 7-1)
„Sičara"
die Wunderquelle Bosniens.
Ova brošura, v kateri je tudi analisa svetovno-znane lurdske in 3 analise gori omenjene vode, se dobi v samozaložbi spisatelja Maksa Ivanetlč-a v Celovcu, St. Veiter-Ring št. 18.
Gena knjigi 1 gld., po polti 10 kr. več.
3 zlate 15 srebrnik
kolajn. 12 častnih in priziinlulh diplom.
249 8—2
Franc Iv. Kwizda.
Paziti je na varstv. znamko in zahtevati le Kwizdov restituoljakl fluld.
Kvvizdov rcstitucijski fluid
c. in kr. priv. osnaževalna voda za konje.
Cena 1 steklenice 1 gld. 40 kr. a. v.
Rabi se vže nad 30 let v dvornih hlevih; v vojaških in zasebnih hlevih z izrednim učinkom v krepčanje pred in po dlje trajajočem naporu, pri izvinjenju udov, otrp. nelosti kit itd., in usposablja konja za urno tekanje.
o M
N<5 P K h- H-K .
■ 51
O
Glavna zaloga Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
330 2H-6 I.
Dobiva bo t vseh lekarnah in
droguerijah avstro-ogerske dežele.
DflliVnVPTIP zara(ii njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU.llJvU V dilld) slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu.
Tinktura za želodec
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodeo ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre.
To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Fiocoli v LJubljani proti povzetju.
Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1-36, po 55 steklenic gld. 5'26 (zaboj tehta 6 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr.	617 50-37
JJ-JJ- .U „<£* J+ I*	Ja .
Otvoritev narodne (nacijonalne) kavarne
v ZvezcLi.
Za Narodno kavarno, v katerej stojita dva biljarda, zgradil
je gosp. Josip Lenarčič z Vrhnike
elegantno barako.

A cRazlične rastline, Korenine, $ 66 so luBje in semena kupuje ^ A
Prostori so jako prikladni in ponudijo obiskovalcem vsako ugodnost. — Točile se bodo le pristne pijače ter bodo na razpolago v največji Izberi tu- in Inozemski časopisi.
Slavnemu p. n. občinstvu, prijateljem in znancem izrekam o tej priliki toplo zahvalo za dosedaj mi naklonjeno zaupanje ter uljudno vabim, da me tudi v novozgrajeni kavarni počaste z ranogobrojnim obiskom, jaz pa se bodem prizadeval s točno prav prijazno postrežbo in najboljšimi pijačami ohraniti dosedanje in pridobiti si novih cenjenih gostov.
Velespoštovanjem
503 3—2
France Krapeš, kavarnar.

Ig fej
(j^ flb-
Vele
častiti
duhov-
o
co
■v V
scim
usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato
zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd.
Izdelujem sama paramente v poljubne] obliki, " istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena.
Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil.
Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovole vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati.
Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana. istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej moram postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di-> rektno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili.	Velespoštovanjem
cfina cJCafGauer
vdova dež. tajnika,
v Ljubljani, Gledališke ulice.
Ustanovljeno 1. 1870


m
X> u n a j s k a borza.
Dnč 30. avgusta.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4$.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
20 mark......
20 frankov (napoieondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
. 101 gld.	— kr.
. 101 .	25 .
• 122 „	40 .
. 101 „	35 .
. 122 .	40 .
. 99 .	95 „
. 1066 .	
. 407 ,	40 .
• 120 „	85 „
j. 59 „	12»/..
• 11 .	81 ,
• 9 r	59'/,.
• 45 n	70 „
. b *	71 „
Oni 29. avgusta.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke i. 1860, 100 gld. . .
Državne sreCke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 6% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
151 gld. 75		kr
159 .	—	n
196 .	76	
99 -	70	n
H7 „	—	
130 .	75	
107 „	70	
112 „	—	
99 „	25	1»
99 „	90	
225 .	—	
172 „	—	
132 „	—	
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld................207 gld. — kr.
41o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 . — „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17 „ 50 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 „
Salmove srečke, 40 gld........70 „ — „
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 „ — „
VValdsteinove srečke, 20 gld......53 „ — „
Ljubljanske srečke.........22 . — „
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	174
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3560
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	551
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	111
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	77
Montanska družba avstr. plan.....97
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168
Papirnih rubljev 100........129
25
25 50 80
50
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kilantna izvršitev naročil na borsl.
Menjarnična delniška družba
„M EBCU
follzeili it 10 Dnnaj, Ririakllfirstraisi 74 B.
66
Pojasnila TE& v vseh gospodarskih in Inančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoijtklh vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti M- naloženih gf iavnlo.
Izdajatelj: Dr. Ivan ianeiifi.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.