AMP DISTRIBUTED Ha i več ji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa vae leto.........$6.00 Za pol leta............. $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inosemstvo celo leto... $7.00 (We. 566) ATO0K1TBI) BY GLAS yqmBgjD^AHP DnmaBUiro UHim mm (Ho. 5M) AUTHORIZE) BY TBI APT or OPTO«* lil7. Of BUM THB POST OPTIC« or nww YOKE. H. T. By Orto Si tSe PmH. A. B. Burleson, P. ML OA^ NARODA list slovenskih delavcev v AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 9V 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4637 CORTLANDT- NO. 218. — ŠTEV. 218. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 17, 1921. — SOBOTA, 17. SEPTEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. NEMŠKI ZAROTNIKI SE UPIRAJO VLADI REAKCIONARNI VODITELJI V MONAKO VEM ZASTRAŽENI OD POLICIJE. — KANCELAR JE ZA ODLOČNO AKCIJO. — ZAVLAČEVANJE NE MORE KORISTITI. Berlin, Nemčija, Iti. septembra. — Domnevanje, d.: s*> uinor Krz-bergerja zasnovale v Monakovem tajne šovinist!"ue družbe, ki so premestile sv »j slavni stan tj.-t. kjer bi se bilo treba b**ti najmanj vmešavanja. >e bilo potrjeno danes v ir.javi kar i*la»-ja irtha, katero je podal pred državno- zborskim varnostnim komitejem. Kaneelar jo odgovoril na vprašanje, če je resnično. da je l ila v fvezi z umorom Hrzbtrgerja nv toriena Khrhardt *va brigadi-. ko-je vodilni duhovi se nahajajo v Rosenheimu. v bližini Monekovc-pa. Dr. Wirth je prečit il dolpo poročilo dr/avi -ja komisarja >Veis-Milana, ki kaže, da so se izza :\ap-pove revolucije izjalovili \-i p« -tkusi. da se ireti-a polko.nika Bauerja. majorja T>absta In stotnika Ehrhar«!fa, čvprav se ie iz. vedelo, da staral j« jo v bližini M« -nakovega, iskati« zastraženi <»■ 1 bvojih lastnin pristaš« v teV nekaterih članov bavarske p<»!i.,:;e. V poročilu s«' j- dostavljalo, tla je dejanski nemogo-e nrodn t i do njih skrivališča, k< r se na .sake-ga. ki se približat, strelja. Kaneelar Wirth je dostavil, da se položaja na Bavarskem gotovo ne ho moglo izboljšat s pomor jo zavlačevanja. Cilj njegove politike je, doseči «~-im preje odpra»*lje-nje obsednega star.ja na Bavarskem. Neodvisni s icial st Diitiipin i« ostro napadei bavarskega polieij-skega na^lnika P<*ehnerj;;. ker slednji baje ščiti in Ki;riv;i inorii no 1«»1 po. Zahteval je, naj zvezna \ lada napravi konec scd.uueir « položaju na iav.tiskrm. o kate rem je izjav«), da predstavlja veliko nevarnost za flržavo. Nacionalistični poslanec dr. —• Hergt je odgovoril, da niso bile obdolži i ve proti Er rlmrdtu ii: njegovim tovarišem dokazan«- ter p nudil zaprisrv-ne izjave, v katerih s«* i«» glasdo. da niso bili \ zvezi z umorom Krzhergerja. Dr. Witrh i»* rekel nato. da so postala rova n j a skrajnih reakci ona rje v tekom zndnjih d v< 1-t naravnost neznosna in da se j«? nemško uniformo zlorabilo v zločinske svrhe. Knncelar je izjavi!, da ne more sprejeti stališču bavarske vlade, na j se cele vprašuje iz van rednega stanja preloži, do- kler ne bo stvorjeno novo mini-st rstvo. Ehrliardt je bil pred kratkim v stiku s prejšnjim bavarskim ju-stičnim ministrom Rothom. Soglasno z informacijo, katero se je dobilo na policijskem gla ne:;, stanu, pr biva polkovnik Bauer sedaj v Budimpešti. a pred krat-kim se je večkrat mudil v Monr-kovom na obisk n. kjer se jc tudi sestal z Ehrhardteni. Berlin, Nemčija, i G. septembra. — Voditelj tajne špijonske organizacije v Šlez: ji j- bil že aretira:;. On je «1 j »I i il v i eelrtek 1/ H-(Milnica prv. vsebuje na-l , IL'.OOO tuli ter lab! > rt^jme tiso'-; jtotnik.tv tr«'tjejjra ray.! "i!a. Washington, 1). <'.. 1<;. s. j>r. - Pftr <1 >>la i/ I>< '-lii«;i 1 - . ! kažejo, da su odredili Neni -i vse potrebno, «1 n /.opet razvijajo sv« zastavo na vst;ii morjih. Pričakovati .i''. Ma b nl«» dospele \ kratkem v jJaiuburij nadaljn« ladje, katere se jt- kupilo v frliji. PREMOGARFJI V PASTI. Scranton, P «., H- sept.-mbra. Oddelek petdeselih iiu»ž. ki 11 <■ ki izmenoma. vjtrizoril skrajne napore. da reši š»*st delaveev. v zakopani v ^V* i I son ''reek rovu Hudson Coal "oiupam v Caihon-flale, vsled ej^a. ker se j«' Sesili « slr.dia. Možje so bili zaposleni pr; dru-peni kopanju, taki:zv:;iit*ni "pillar robbing" ter v nekem delu rova, katerega se smatra r.a zelo reva v-mira. Ko so jim odstranili ^odpo :•<» ali stebre, >•«* je udal strop med njimi ter izhodom ter .»im ocirezrl pot na j>rosto. Ztrodaj ve,«raj r^eeer so b reševalci prepri'aili, ^la eujejo *jia-sove na driijri strani posipa, a r. i P«djaki aji p^ Jiusi. NEMIRI NA MEHIŠKI MEJI Nogales, Ariz., j G. E»»ptembr? Na temelju povelj, ki so prišla ori vojnejra tajnika V erksa. je odšel oddelek zveznih <" lt, obstoječ iz enetra častnika ter sedemnajstih mož. iz Camp Stephens D. Little ter se napotii v Ari vat a, štirinajst milj oil Ruby. Oduelek bo patru-liral mejo med Ar: vac a in Ruby, da prepreči vpade od strani mebi-ških maroder.iev. Čete se je odposlalo na prošnjo prebivalcev v Santa Cruz okraju, v kateri so domačini opozorili na djestvo, da so band it i dne 2d. av. pusta umorili poštnega mojstra ter Mrs. Pearson v Kuby. ___ f I Ena priča trd t, da se je izpilo na "prireditvi" Arbuckla celih ntiri- \ deset kvartov žganja. San Francir.co, Cal.. IG. s« pt. — j Fatty ArbtK-k'e. ki je obtožen v j zvezi s; smrt jO Virjrmije Uappe, • je bil včeraj v višjem s;jod jamščino .^10 0 v bondih ali $5000 v gotovini. Kljub temu pa bilo inopo'c i*j)ustili Arbuekb*. ker se bo raz-pra\ Ijalo še danes o obtožbi rani umora j>o prvem redu. ki j«* bila ' dvignjena piv.t i njemu v policij- ' skem sodišču. Okrajni pravdnik i Hratlv bo ob tej ]>riliki objavil, \ r hoče nastopiti, na temelju obtožbe radi uboja ali one- radi ' umora. Zagovorniki obtoženega, v kojc-ga hotelski sobi je baje dobila zamrla smrtonosne poškodbe, so . zelo optimistični glede kon< eiie-^ ^ra izida. Oni pravijo, da bo Ar- j buckle v ned. ljo zopet na svojem domu v Los Angeles in da je n i razpolago štirinajst prič. meti nji- j mi več odienih oseb, ki so priprav- j Ijene pričati zanj. Zagovorpiki ! pravijo, da s-- bo predvsem ugoto- j vilo na poziliven »»»»čin. da :ii Ar- j buckle zavlekel zaio-b- v sobo. . temveč da je šla. v sobo povsem | prostovoljno^ Frideriek Fisciibach. ki se jc vdeležil pivske priredi?ve v sobah Arbuckla, je naje izpovedal, da se jei zjilo pri tej priliki ve" kot štirideset kvartov žganja. Iz Avstralije j nočajo, da so ^ bile po eeli dedo postale razmere v Nemčiji zopet take. da jim bo omogočen oovritek tjakaj. Hči prejšnje*ra kajzerja. A ikto-rija Lujiza. edanja vojvod in ja iz Brunšvika. je dospela včeraj semkaj, v spremstvu moža in otrok. Nadalje je prišel semkrj Adalbert, tretj! sin Kajzerja. V kolikor je bilo mogoče izvedeti, bosta kmalu orišla tudi prejšnja ' princa Eitel Fried rik in Oskar. LIhOYD G.^OKUE BOL^N. Invernes, Škotska, 16. sept. — Lord Dawson, imuredni zdravnik kralja Jurija, je bil poslan k Lloyd George-u ministrskemu Kartford. ' ..nn. IG. septembra Med jM-r ti>..r- .d; v.'č pis'ni. 1 . žeb* info!-in:o j za izdelovanje — "doma na|>ravljef."jja vina", so s.- nahajala t.nli pisma iia.'inanj ducata duhovnikov, kot je objavil tukajšnji urad za notranjo carino. I rad je bi! preplavljen s korespondenco, odkar j - Robert O. Matop objavil, da sme vsak družinski jrlavar naprivit" na leto po tralon vin i po l posroj^iii, da j. dobil dovolj »i: je od urada za not ran jo carino. Washington, D. C. in. sept. — 1 rndniki notranjega «*arir.skega r.rada so dar. -s prostodušne priznali. da lahko načelniki dražm izdelajo vsako leto po dvesto g,-.-loii vina za «loma'o porabo pod pogojem, da obveMijo o tem krajevne carinske korektorje. Regulacije zakladniškega urada. ki uveljavljajo tako določbo, jc izdal komisar z«: n< tj-anj » cai-I-»:o Koper z odobri'iijem zakladni-skega tajnika At-Adoo-ja v oktobru 191^ iii radi splošnega j; v-nega nepoznavanja te določ ie ni kongres nikd *r sjn-ejel zakonodaje. ki bi raz.eljavila to določbo. Določba se tiče preedvsem oproščen ja plačevanja davita, a uoora ba te dolo.-b" omogočuj«* izdelovanje vina za domino porabo pod jMigojeni. da '.apravi vino načcl-r:k družine d: se napravljenega vina ae prodaja ali odstrmi iz prostora, kje.* Se j^a je izdelalo. Columbus. Ohio. ig. septenbra — Resolucija, katero je sprejela konvencija International Assotl-«-■ t ion of Fire Fighters, zahteva i<-premembo Vidsteadove postave tako. nažne postave. ki še niso rešrni ter zopetno uveljavi jen je pravice prostega t:->ka. prostega govora Tn prostega miroljubnega zborovanja. Konvencija razmišljal je tudi o predlogu, da se prestavi glavni stan organizacije "Washington.! v rliieago. Delegat je iz Van ouv-ra si na vse načine prizadevajo, da bi se vršila prihodnja konvencija v njih mestu. predsedniku, ki se je prehlad?! ter trpe- na nevralgiji. Tako je bilo objavljeno tukaj danes. Z zdravnikom vred je bil odp.i-slan tudi neki zobozdravnik. STAVKA SE ŠIRI V SEVERNI FRANCIJI V INDUSTRIJSKEM OKRAJU LILLE JE SEDAJ SO 'MJO STAV KARJEV. — MESTA BREZ RAZSVETLJAVE — KABINET BO RAZPRAVLJAL O POLOŽAJU. Pariz. Francija. 16. septembra. — O stavkarskem položaju v Lil-le industrijskem okraju se bo razpravljalo na s"ji francoskega kabineta. ki se b«.» vrnila jutri iti kateri bo predsedoval predsednik francoske republike iidlerand. — -To je bil odgovor in sicer edini cdgovor, katerega je e bolj sl .bi I i bojeviti še bolj bojeviti. .d«-->t i Koubaix in fl ourciomr >ed;vj brez vsakega plina. \'si stavkarji - > ila-u-s vztrajali pri svojih z htevah in r \ ..tkii • dnem izgledajo prizadeta mesta bolj zapuščena n zancniatjetia To Cestah ill die: Il je vi.b-ti le sprevode stavka*-j"v. Y>e j '-odd-jalne so zaprv*. z izje no omh. k prodajajo živila, i še te -o odp'• t« le po par ur na dan. Danes ni prršlo do nikal iii nemirov ali motenj j.ivu.-ira miru • » ret I a in vojaške sib v nkra.a dosti močne, da zalro v kali vsmc }w-skus. da se v prizori izgrede v večjem obseun. Pariz, Fra:. -ija. IG. septembra. — Stavkal^' gibanj«* v erni Franciji rast -, k:■ ;J i število ^ta'--karjev znaša ^ed.•, i /. K).uOu mož. VETERANOVA MATI JE BILA DEPORTIRANA TURKI BI KMALU UJELI GE ŠKEGA PES7L0NASLEDNIKA. Brusa, Mala Aziia. 16. sent. — Xeki odtlclek turških nenilnib čet na kojih ki se je v pričetku tega tedna ,-raeal v to mesto z bojnega polia. bi kmalu ujel gr škega prestolonaslednika Jurija. Avtomobil v katerem se j«, voz d prestolonaslednik v družbi častir kov proti Ksivišerju, je zašel ogenj oddelka Tnrkcv. ki so se nahajali na nekem griču. Krogi je so prižvižgale že v in* varno bližino kronprinca. ko šofer pritisnil na "gasT* ter sprn vil avtomobil iz ogroženega oženi Ija. To je že drug;c v štirinajstih' dneh. da je ušel prestolonaslednik. Ko se je nahajal v glavnem , Mati veterar i. ki je hotela preži veti zadnja Teta pri s /o jeni sinu. je bila deportirana. ni k. Ko s»" st anu v 1 zumbek. vprizoiili neredni nacionalistični vojak: drzen poskus, da ga ujamejo s celim neralnim štabom vred. Vnel se je boj. a napadalci so so morali umakniti pred ognjen gr* škili strojnih pušk EL PASO PROTI K. K. K (KL KLUX KLAN.) El Paso, Texas. 16. septembra. Občinski sveč pe sprejel včer «j po prvem čitanju predlog, s katerim se prpeoveduje javna zborovanja ter demonstracije naskiranih lju di. Kdor hoče vprizoriti maskira-ne plese ali karnevale, mora naj prvo dobiti posebno dt vol jen je t>«' policijskega načelnika Oni. ki s , podpirali ta občinski sklep, i..jav-lajo, da je naperjen proti K-i KJux Klan organizaciji, o kateri se je v zadnjem času izvedelo t » liko čtidnih stvari. Potni listi. P« najnovejši odredbi belgraj-§ke vlade dobe Jugoslovani potne lista same tedaj, ako prinesejo ■ seboj kako listino iz starega kraja, da je rarvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaika knjižica, lastni list in dosnomica. Navadna pismo na zadostuj« ▼e?. Kdor tedaj nima nobene take listine, ps želi potovati v stari kraj, naj pi&e županstvn ene občine, v katero je pristojen, po do-movnieo, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v Ne« York v namenu, da bi potoval v atari krpg, ako nima kake gori AlBsnjete listine. >R ^M^^TwM. T. __________ (AdrtrtlatamU I Xadaljna skupnia nesrečnih ljudi, broječa nekak«* 'I't *ruk, j» bila preblasii sm jih t*osla j b* iz Kllis lsi;»nda. d i prepreči/ . i stik / žalostnimi sorodniki in nri-' jatelji. ki so eakali nanje.. Ženske, ki sn se ;koro izstraki <■.'.•! ki s., prodali v Evropi svoj** y.ulnjo stvar, da plač,-jn ,,, ,.v /nin* v A-merik'o, so pričeli nm.dio - -i ni I"»ti k mostičn. vod« <-t mu n « \>ny vozni «"-oln. Stra/p ki sami. ginje ni ob pogledu im t. n'dolžne ži ;-v. razmer, so morali »irijet: obupane inozetm- 1 fer lili j ,,t \ n i ■ pr«*j. Kden najbolj pateti»:ni?i ''!••. -jev je bil oni Mrs. Ks»er S-nossi-an. Armcnk • stare (U) let. ki }■-prišla v Ann- ik<*. da preziv. svoja zadnja let i m i ivoj.-m sin*- II rvjn. ameriškemu voj-iku t. koir vojne ter s«>dr*j ameri^kemr. državljanu. Si?i ie bil v priseljeniškem uradu ter pr »sil za j • loži- tev deportaeij ■. ko so i.jeiroi . m; -ter poslali na^jij. iloteli so jo <>l* držati tukaj toliko čas;«, da 1 i o. -šel osebno v Washingt n ter »reri-b»žil delavskemu t.:jndcu cel* sip čaj. < »n /ivi ni iziočni L1.-*. *< ,ti \ New Vorku. »bda t-.io. zaslugi v« kot potrebno /.-i vziir/evan;1 si mega sebe in matere ter se ■ prostih urah uči angleškega jezika ter ameriške zgodovine. V njegovih prnsajah ga je podpirala r\li-s. M a rrearov. socijilni delavka za (»rke. Turke itd., na Kllis Islandu. Če bi prišla T\|i s-^anossian mes«»ea avgv.sta. •*: bila pripuščena. ka'ti delavski taj-n.k Davis je /a mesec avgn-t napravil izjemo za matere, prihajajoče k svojim sinovom, ki s > služili v armadi »er nostali državljani. ^rrs. Sanoviian pa je dospela v pristanišče tri irdnute j»o polno-ei dne 31, a v grist a. 'To je birokracija!^ Pomožni komisar "Landis. načef-nik apelacijskega od0Za Inozamstvo za colo lato Za Cotrt lota $1.50 za pel iota 97jOO U^O •7X0 OLAS NARODA (Voice of tho People) loouod Every Day Except Sundays and Holiday«. Subscription yearly »6.00 Advertisements on Agreement. DopM tares p*dplaa In ooobnooU ao po prk>b«uJ«Jo. Donar naj aa blacoroll po-§U]aU p© Money Order. Prl sfrememM kraja naročnikov p o al mo, da M OUT tudi prtrjdiijo tiralice naznani, da hitreje fi&Jdtma naslovnika GLAS NARODA ■t Cortisndt Street, Soroush of Manhattan. Now York, N. Y. Telephone: Cortisndt 2876 ?]couwčg> MIGLJAJ ZADOSTUJE. Želja ]»remogarskili baronov v West Virginiji je washing! onskini senatorjem povelje. Pred dnevi so namignili, da bi jim ne bilo posebno ljubo, rr bi senatni odbor uvedel v West Virginiji preiskavo. In ^lej, iz Wasliingtona pride takoj odlok, da bo senatni odbor preiskoval, toda ta preiskava bo trajala samo — dva dni. Koliko se laliko v dveli dneh dožene, si zamore vsakdo misliti. Preiskovalna komisija nikakor ne bo mogla v dveli dneli dognati vzroka obrožene majnarske demonstracije, vznikov štrajka in bojev med premogarji in kapitalističnimi kozaki. Preiskovalna komisija se bo morala zadovoljiti s podatki glede prodiranja majnarjev. In komisija bo dognala, da so se bili majnarji res skupili ter začeli prodirati proti earstvu pravega amerikanizma, deželi ]>remogarskili baronov, gospodarjev nad življenjem in smrtjo, ki lahko izženo vsakega, ki jim ni povolji. Ki treba dvakrat reči, da bi tudi komisijo izgnali, če bi jim delala kake neprilike. Prodiranje proti temu okraju v West Vifginiji je kaznjivo dejanje, katerega je treba s smrtjo kaznovati. Sodnik Bland je namreč sporočil veliki poroti, da je treba dvigniti obtožbo zastran umora po prvem redu, če se dokaže, da se zbira kje kaka obrbožena tolpa v namenu, da začne prodira.ti v Logan okraj. Vsako osebo, k ise vdefeži takega pohoda, je mogoče obtožiti umora. Majnarji so bili pozdravili zvezne vojake kot odreši t <-1 je. Kako naivni so bili! Vojaštvo je samo premogarskim baronom ugladilo ]iot k večjim pravieam na sodišču. sedaj naj gresta jetnižki stražnik in rabelj na delo. * Vsakemu "je še v spominu obravnava proti new-vorškeinu jwjlieijskemu poročniku Beekerju, ki je najel morilee, da so umorili igralca Rosentbala. Tedaj so prišla senzaeijonalna razkritja na dan. V Kew Vorku je na tisoče oseb. ki so pripravljene za par dolarjev spraviti tega ali onega s sveta. Policij a je posvečala v tedanjem času pozornosti takim bandam in jih tudi še precej iztrebila. Iztrebila jih pa ni. Pred par dnevi sta dva lopova pred sodiščem priznala, da sta dobila za umor vsak po trideset dolarjev. V New Yorku je še vedno v veljavi staro geslo, *Me ne za manj, za petdeset dolarjov pa prav gotovo lahko najamete morilca". Reorganizacija poštnih hranilnic. Ravno pred koncem poslednjega zasedanja zastopniške zlorni-ee (House of Representatives) je Postmaster General Hays posla! zbornici zakonski načrt. ki »a je poslanec Steenerson predložil zbor niči kot Bill H. R. 8334. Ta načrt zakona vsebuj - nekatere spremen -l>e poštnih hranilnic, ki jih glavni poštar priporoča v zvezi < reorganizacijo te panoge njegovega delokroga. Te spremembe so v krai-kem sledeče: Obrestna mera. plačljiva vlagateljem, se zviša od 2 na 3 oci-stotke. Največja vložba glavnice, ki je dovoljena vsakemu vlagatelju, se zviša od $2500 na $3000. Odstrani se omejitev, da' mori biti vlagatelj vsaj 10 let star. Dopuščajo se naj vloge na skupen račun, kakor tudi v zaupno shrambo (trust.) Stori se konec dosedanji praksi, po kateri je vlagatelj snel v zameno za svojo vlogo dobivati kupone in registrira-ie bonde Združenih držav. Uvede se reorganizacija uprave poštnih hranilnic, v zmisln kt« tere se zlasti ukrene potrebno, da se poštno-hranilna služba r:-zteg-ne na kolikor mogoče več poštnih uradov, ki jih .ie v vsej zemlji 53,000 Dosedaj sprejema poštno-liranilne vloge 14.0300 uradov. Vložene svote naj se zopet vložijo v lokalne banke, pri čemur naj veljajo bolj liberalni pogoji glede bank, katerim se daje pra\i co poslovati kot hranilnice za ta denar. Način obračunan ja obresti na i se spremeni tako, da sme vlagatelj dobivati obresti na vloge, ki so v shrambi manj kot eno leto. Poveča se število upravnih odbornikov, eden izmed katerih nr;, bo tudi Federal Reserve Bank. Sedanji upravni odbor (Board of Directors) je sestavljen od Secretary of the Treasury, Attorney General in Postmaster General. Prične se prosvetna kampanje v povspešitev varčevanja potom postih hranilnic, zlasti med tujerodnim prebivalstvom. Okoli 75 odstotkov vseh vlagateljev obstoji iz ljudi, rojeuih v inozemstvu ali pa inozemskega pokoljenja. Posebna pažnja naj se posveča razdeljevanju okrožnic iu bro šurie, tiskanih v tujih jezikih, med pris«Vjence, kadar dospevajo v razna pristanišča Združenih držav. Vporabijo se tudi druga vzgojevalna sredstva v svrho v»opu lariziranja poštnih hranilnic, zlasti med deco, tako da se mtadina še v ranih letih privadil na varčevanje in dobro gospodarstvo. Vlagatejeni od $50, in več izr .či se usnjata listn.ca za shranilo vložnih certifikatov m-sto dosedanjega zavitka iz težjega papirja. Kakor hitro mogoče se uvede sistem prstnih odstisov v svrlio identifikacije vlagatelja, ali za enkrat naj obvelja sedanji sistem identifikacije potom navedb poditkov iz osebne zgodovine vlagatelja; prstni ed.fisi so le doknadno potrdilo istovetnosti. Mr. Havs je ponovno naglašal, da poštne hranilnice nočejo tekmovati s hranilčnimi bankami. "Mi ne maramo-za vlagatelje lira-nilničnih bank — rekel je — ali mi imamo v tej deželi ogromne svr, te nakopičenega bogastva, ki je sedaj izven cirkulacije, in ki ga dosedaj niso zvabile iz skrivališča ni hranilnične banke ni ooštna hranilnica. Nič ga ne more spraviti ven. kot zaupanje v jamstvo x lade Združenih držav in večje obrestovan je vlog, kakor tudi podučeva nje vsakega o naših namerah in njegovi dobri priliki. To upamo doseči". Peter Zgaga V tistih lepih nemirnih dneh. sem poznal patriota, ki ni mogel pričakati vojne. t'.tkal je od di e do dne. toda vojna ni hotela b: ti napovedana. K;.r žarel „e sa mejra vojnega navdušenja. Sled nji«'- je bilo konec njegove ootr-pežljivosti. šei je :n se sam estr-lil. Iz Slovenije. Vsa eneržija policije je koncentrirana v lovu na kršilci* osemnajstega ainendmenta. Morilci so stopili v ozadje. Poglavitno mesto v svetu zločincev zavzema človek, ki ima steklenico žganja v žepu. ★ Veliki iu močni so sklenili, da ne gre drugače kot da morajo biti države obrožene. Mi mislimo, da bi prav lahko živeli brez orožja, če je pa orožje neizpodbiten pogoj, naj se vstanovi mednarodna armada. Z vsakim narodom, ki ima kako bojno ladjo ali kanon, naj se postopa tako kot postopa newvorska policija z banditom, ki ima revolver pri sebi. Sila je le tedaj kriminalna, če se nahaja v rokah posameznika. 1 *mm Svet mora priti prej ali slej do tega prepričanja. Edinola dva izhoda sta: — svetovna vlada ali pa vojna. Ce bomo imeli svetovno vlado, ne bomo imeli vojne. Dokler bodo pa vojne, ne bo svetovne vlade. Francija se je že naveličala hraniti in oblačiti svoje vojake. Japonska noče bankrotirati svojega naroda z neprestanimi stroški za obroževanje. Združene države niso bile nikdar preveč naklonjene militarizmu. Vsakdo je že sit teli neumnosti. Samo en izhod je. NT potreba sklicevati se na napredek sedanjega stoletja, ni potreba poskušati izpremeniti človeške nature — vse take metode so brez veljave. Vzemite pištolo privatnemu državljanu ter jo dajte poliemanu. To je vse. __A ^ Letos je grozd .a silno veliko. Narava je kaznovala svoie iz- rodke — proh bici joniste. * * * Zakon, katerega očetje prisili j-'■ ni nikdar dober. To se bo tudi pri združevalni konvenciji pokazalo v Clevelandu. • * • Ni hujšega gorja na sveti kot smrad " Edinosti" je svet ker ga ni moč na mizi imeti. spoštljivo spada v toil-t. * * * Te dni se je pripetil v Ne v. Vorku naslednji sfučaj: V salon pri.le človek in zalite va žganje. Gostilničar mu ga v dobri veri da. Možak izpije ter pokaže preplašenemu gostilničar ju detektivski znak. In pri tem pravi šepetaj-,*: Ni"- se ne boj. No bom te aretiral, čc boš od inenj naročal žganje. Ce ga ne boš, boš imel ja z oblastjo opraviti. * * * To je resničen slučaj in je e lem razpravljalo sodišče. F o j-znamenje dobe, v kateri živimo. * . * Pravijo, da bo šet Skaza v Rim Ali ni dovolj, d s je že marsikatera kuharica papeža "idela ? * * • Angleški topovi so namenjen, na Carigrad. Splošen položaj postaja vedno bolj normalen. * * * Llovd George se je prehladil. To Anglijo bolj vznemirja kot je vznemirila Jugoslavijo Petre \a smrt. | * * * * Nekemu farmer ju v Ohio je crknil prašič. Ko »o ga razt« lesib. so dognali, da je povzročilo smrt vnetje slepeča črevesa. Svet postaja z vsakim t!ne;r. bolj moderen. V zadnjem w-«*fsu so začele tudi /enske predavati. Pri takih javnih predavanj i je pa ponavadi samo en poslu šalec — njihov mož. * * * V New Yorku se vsak d - n iz-■JTtibi veliko otrok Rev "-ki so oretna jhni, da oi mofrli držati za krila svojih mu ter. * * * Predsednik Harding naj povr, bi vse evropske politike na koi: erenco v Washington. Se bo že v^aj Evropa nekoliko oddahnila. ' • ' Štorklja je pod :rila zakonskemu paru že peto deklieo. Ko so bili prijatelji srečnegt« očeta v svoji sredi, mu je eden očital: — Pa bi ti vendar lahko evkrat fanta podarila. — Ah, kaj — je rekel o e --Šenkanemu otroku m gledati na zobe. SmpusknmTtsIm Ustanovljena 1. 1898 ICatnl. 3lrbnxifa Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: , Predsednik: RlDOLF 1'KKOAN. K. lS.1tli St.. Clt-vcland, O. Podpredsednik: LOUIS hA T. AN T. Box ItHi. Pearl Ave, I^iraiu, O. Tajnik: JOSEPH P1SIILER, Ely. Mlin. ^la^a.inik: GEO. L. BKOZir-H, Ely. illnn. Blaimjnik zteizpiaL-anih vrtnin: JOHN ilOVEBX, 5'J4 E. 2nd A\e., W. LiulutL, Mino. Vrhovni zdrfera**: Dr. JOS. v. CRAHEK, S4H E. Ohio t^l. N.S.. Pittsburgh, P«. Nadurni a^or: MAX KEI1Ž1ŠNIK, Box ST2, K«-k SprUis* Wjo. MOHOlt MI.AI»H\ Lt'4.«,i So. Are., Clik-mp®. I«. F A AN K SKHABEC, -iS 22 Washinston St., Deaver. l.'rto. Porotni odbor: LEONARD SIJLBOONIK. Box -4&0. Kij". Mitu*. ORE*;« »R J. PORENTA, B.»x 170. Bla.-k L»iauioaU, Wash. FRANK ZURICH, 1TJ17 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 510 Meadow Ave.. R«-kdali', JUit-t. 111. PA t* LINE ERX1ENC, KH» — .Srd Street, l^i Salle. 111. JOSIP STERLE, 4U4 E. Mt-^a Avenue, Puebb». Colo. ANTON C E I. ARC, 70C JLarkt-t Stre«-t. WMUkeBan, llL Jednotlno uradno glasilo: "t;ias Nar««la". :- Vse stvari, tikajoče se uradniti zadev kakor tudi denarne i*»5UJa-tvo Ii^j se jx»>iljujt» na ^lavne^a tajnika. Vse priloži* naj se pwsilja na |>retlsednika i>orotnes& odbora. Prošnje za sprejem uovib Clauov Iu iH.lniška sprieevota naj se lmšilj« na vrbovue^a »lruvliika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se i>riiH>r«M"-u vs*-iu JuK«is'.ovaaom za obilen j>rist«»j». Kdor želi p«.stati član organizacije, naj se z»;lasi ttjniku bljižaegn ti r ust v» J. S. K. J, Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite ua gL tajnike. >"cvo društvo se labko vs»*novl % 8 član' ali čIjiij'Vami. ■potujejo, st- morajo z^Hasiti pri ;11 jih. Fašisti su v Istri oblast, ki j dela z »lu^oslovaiii, kar hoče. Odstranjevanje jugoslovanskih uslužbencev /. državic službe v Julijski Benečiji vrši dalje. Tako opozarja 'selitveni urad v Trstu z<»j>e' one I državne uslužbeiiee. ki s.» prirno-rani. ila v«- >z^elij<» \ Jugo-nlavijo, d- a se morajo eim preje zglasiti, da s«- priredi selitveni vlak. Nesreča pri delu. Zidar Anton Rozman dela v trboveljskem kaiiinoloimi. Pri delu se j,- f>d krulil a velika skala ni mu zdrobila <#}>(- nori- AD VERI ISEMENTS. nan. ki je bil v Mrkonjevieevj .'e-ti za bosantlceara vstanka. Takrat ■e je vdekžilo teh bojev več š'lo-vencev-dol > ro volje e v. po večini Idealnih dijakov sledečih vzorom našega pesnika Stritarja, ki je tedaj opeval trpljenje bosanske raje. Med dobrnvoljei je bil tudi J. Rozina, poznejši posestnik in lastnik žage v Podoba pri Starem trgu na Notranjskem. Aleksander Toman je bival dalie časa v Ameriki, kjer je deloval kot časnikar in informiral ameriško kakor angleško javnost o našem čebelarstvu. >Tekrj mesecev pred izbruhom svetovne vojne je prišel v domovino. Nastanil se je v skromnem -stanovanju na Viču. Za časa mobilizacije leta lf>14 so ga avstrijski policaji prijeli in odpeljali na flrad. Ril je pozneje obsojen na večmesečno ječo zaradi proti-avstrijske propagande. Sedaj živi Aleksander Toman na Glincash v zelo rkromnih razmerah. REPORT OF THE CONDITION cf th» FRANK SAKSER, Private Banker at the close of business cn the 6th day cf September RK.SO UROK.S Stn< k anil bend Investments, vlt: Public Sf< uritins f 7.300 00 I rivalfc hViut itit-s 3.!sl»7.50 Ile.il K^tatf owned 37.'>wO.OO Mortgages owned S.SUO.Cd l.oans ami Discounts secured Ly othf?r collateral £45 00 Account* Receivable 1.0SS.16 L '»- fr«i!Ti anirmxt re- M-rve fteposifiiries $21»,R1!<.62 Due fr4.Sn foreign bunks ! a nre-ceeilifiK i I. ins: -^ 4S.048.53 Total: 1107.36S.19 I LIABILITIES Permanent Capital f 25,i>00,00 Surplus 40.917.04 L>»fposi*s: , j Funds awaiting refund f Gil.17 I Extend Total Deposlsts: 611.17 Bills payable* including i indebtedness for nionev | liorrowMl, rrprrsenliHl I by notes, certificates . <>t deposit or otherwise J3 077 a5 Other Inabilities, viz: i Reserves f..r Taxes. Expenses [ elc- 16.373.57 I Accounts Payable It 18« 4ti I ---- Total: $107,369.19 Stari zaupnik. Razni gejzirji v Yellowstone narodnem parku mečejo v zrak svojo vodo v nerednih presledkih. S;mio takozvani Stari Zaupnik vrže v rednih presledkih 65 do 70 minut dva čevlja debel steber vode 150 čevljev visoko. Trlnerje-vo Grenko Vino je zdravilo, ki zasluži isto ime. To je stara zaupna sestavina, ki izčlsli črevesje v par urah, odpravi pline iz črevesja ter povrne telesu normalno delovati je. To je domače zdravilo, v najsijajnejšem pomenu besede "semper fidelis", vedno zvest ali zaupen* kot pravi .latinski pre-•rovor. Tukaj je eno pričevanje, ki kaže nazore naših odjemalcev: " Virden. 111.. — Prosim, izvršite prejkomogoče moje ^naročilo. Jaz nočem biti brez tega izbome-tra zdravila, katerega se poslužuje moja družina že dolgo vrsto let. Joseph .Turak". Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ima vsa Tri-nerjeva zdravila v zalogi. Nič ni tako skrito, JSkoro vedno se izda tat :-ii zlo- j činec sam. Na j r»o kdo še take spreten in oprezen, vedno se naj- ' de kaj, kar ;ra končno izda Do- , stikrat zadostuje že samo gumb ( od hlač. Z lopovi je kakor r. eii-kuškimi žongI°rj: m jahači; stoj in stokrat naoravi smrtni skok. stokrat preskočijo s«-st konj, koračno pa se vendar na kak način spodtakiiejo in si j>nl »lilijo nog- Take *'spodtikanj, '' lopovo\ j postane lahko jako usodno. Samo J slučaj je izu?:l na primer nekega tatu v Monakuvem. Mesece in mesece je kradei na :»niverzi /.i nskt-suknje in či\tbo!j je oazi I jr-irde-rober. tem več sukenj je izginih>. Slučajno se j»- zgodilo, da j* neki vseučiliški slusate'j in član akademske korjKiraci'e srečal na u-liei študent v s eoiflerjern. Pozdravil ga "je. a ta mu i:i odzdravil, ka k«»r 1 >I bilo potrebne. To pa j" proti dijaški disciplini. Z;.to j.-< j»ozoi il neuljudnega dijaka n;i njejrovo nedostojno obnašanje ir poklical, ko je prišlo ro prerekanja. redarja. Tedaj s^ je izkazalo, spretnost do ved i a mtu. ki svj 5 moči. Ali šTudent je bil najbrž le navajen na te pra'ke in ai je kmalu J opomogel. Vlomilce pa je Ki'haI naprej in kar.»;al, kakor da hoče izkašljati pljuča. Študent je meti . tem obvestil policijo, ki je vlomil- ; ca aretirala in odvedla v zapor«: : Ne izplača se torej vtikati v i vsako stvar svoj nos! < Jugoslavia irredenta. ii _ Umrl je j ^ " - — j* v Postojni Peter Kraigher. pr>- , sestnik in trgovec, sovstanovitelj « Notranjske posojilnice, znan de- ; lavni narodni mož. , ] To je svoboda! « Iz Pazina poročajo, da ro fašisti 1 na kolodvoru vstavili hrvatske ■ dijake in dijakinje, ki so prišli i domov, ter jih odvedK v svoj i urad. Tam so jih preiskali in jim . napravili veliko prhfigo. Ukazali ] s o jim tudi, da kadar zopet od- i Sedemdeseta obletnica rojstva dr. Ivana Tavčarja. SoeijalisLični ''Naprej" z dne 27. avgusta piše: Jutri (28. avg.) praznuje dr. Ivan Tavčar sedemdeseto obletnico svojega ro-jstva. V zadnjih štirih desetletjih je stal v ospredju slovenskega javnega življenja, zato tudi na« list ne more molče preiti preko jutrišnjega njegovega jubileja. Dr. Tavčar ni bil nikoli prijatelj socialistic nega gibanja, bil je zmerom veren rej »rez en t an t onih. '*ki kaj imajo". To je pokazal zlasti kot d •žavni poslanec v dunajskem državnem zboru za časa parlamentarne kampanje za splošno in enako volilno pravico, kjer je bil eden naj-ždlavejsih njenih nasprotnikov. Doma je iz poljanske doline in ga karakterizirajo vse dobre in slabe lastnosti pravega Gorenjca. Stvarnica ga je obdarila z velikimi duševnimi talenti. Po zasebnem "poklicu jr- oden najod-ličnejših ljubljanskih odvetnikov. Že v svojih mlajših letih je spisal za Mohorjevo družbo poljudno pravno knjigo "Slovenski Pravnik'7. Na tem. polju ga do danes ni še nikdo prekosil. Kot leposlovni pisatelj je dal duška svoji bujni domišljiji in je ustvaril dela stalne vrednosti, zlasti kadar je zajemal snov iz naše preteklosti ali iz svojega poljanskega hribovja, ita katero je bil vedno navezan •/. vso ljubeznijo svojega rahlo čutečega srca. Prvovrsten je v poli-j tični in literarni polemiki, zuame-| nit v govorništvu. V javno življe-j nje je stopil kot radikalen naeijo-j lialec, mladinoslovec. Kasneje je( bolj poudarjal svobodomiselno liberalno načelo. To je bil čas znane "faršfce gonje". V tej dobi je pomenilo njegovo ime političen program. Vendar je imel njegov po-, litični značaj vedno neko konservativno kotezo, ki je ni mogel nikoli popolnoma zatajiti. V zadnjih letih je bila zanj raiaeilua^ njegova umerjen ost, opreznost in strpljivost. To se je najbolj pokazalo v času vojne, i!a j škoda, ker ni bilo v njej mnogo močnejših značajev od njega. Nje-Igova gorenjska trma pa je marsi-Iko^a odf>ijaIa in po prevratu je začel njegov vpliv v stranki jM.je-m at i. Na površje so začeli prihajati mlajši. — ali tudi boljši, je še odprto vprašanje. Dasi je stal vedno v nam (soeijalistom) najprot nem političnem taboru, nam je bi-lla njesrova osebnost simpatična. Samo eno vrlino naj poudarimo: Kadar je spoznal, da je bil zastopal zmotno stališče, je imel redek • pogum, da je svojo zmoto odkrito' (in brez pridržka pripoznaJ. In pa j— verižni k ni bil. Zadnji čas se zaradi bolezni umika iz javnega življenja. Njegovo delovanje pa j ne ostane brez sledu v razvoju |slovenskega naroda. Odkritosrčno mu želimo, da bi leta. ki so mu še .rojena, mimo in -rečno preživeJ na naši domači grudi, katere zvect sin je vsekdar bil. Domače črnilo. R. CVrtLč na Vrhniki je začel Lz-: vajati prav izvrsten črni In i eks-Itrakt z Imenom "Efesin", to je (prašek, ki daje, z vodo zmešan, j prav dobro, temno či*no črnilo. Pri (današnji .siln; draginji tujega črnila je to podjetje pobrf>doalo. Avtomobilna prometna delniška i dmiba v Ljubljani ^ie otvna-ila promet na progi Ljuib-ljana-Celje po voznem' redu prejšnje družbe. Vozovi odhajajo iz Celja ob 6.30 zjutraj in 1.30 popoldne, iz Ljubljane pa ob 6.30 in 3.36 popoldne. Ena vožnja traja \ 3 ure. Cena za 1 km 2 K. ! Borec kralja Petra. i Smrt kralja Petra I. Karagjor- i <*jeviča oplakuje tudi star njegov . borec, Slovenec Aleksander To- ; Doživljaji ameriškeg a komunista v Rusiji. Poroča Herman Bernstein. To je povest Izidorja Petor, krojača is Philadelphi-je, ki je pred petimi meseci sapustil Združene države kot navdušen komunist ter se napotil v Rusijo, ki pa se %.je sedaj vrnil ix Rusije, soglasno z njegovo lastno izpovedjo, "kot prav tako dober ameriški patriot kot jih j^ sploh mogoče najti v tej deželi". Sestal sew se z njim v Rigi.) malo po njegovem povratku iz' Mo>kve in pred zadnjimi izpre-inembami v sovjetski politiki. Povedal mi j»* svojo povest en oat a v-j no. odkritosrčno z uiobokim ču-•»t vom ter solzami v očeh. Nava-' jam jo tako kot sem jo slišal iz ■ njegovih ust. Zapustil sem Združene države t«r se napotil v Rusijo en mesec potem, ko so poslali i/, dežele sovjetske zastopnike M ar-1 t en vi, je pričel. — Šel sem v Kuni jo kot resen komunisi. Prepričan s*-m bil, «la »e jf storilo vse za dobrobit delavskega naroda. V Združenih državah nisem hil mkiik agitator. Bil sem enostavno komunist, eden iz širše mase in kot vsi moji tovariši. Helll bil pi»sveee|| sovjetski Rusiji ter prpravljen doprinesti zanjo žrtve. — Imel >t-nj polno vero v dik-tatorstvo proletarijata. C« til sem da ni sedaj v Kusiji nobene, razlike med Zidom in kristijanom. Vedel sem da ni bilo pod bolj-Seviško vlado uikakih pogromov. — Sedaj pa vem boljše. Drugi ki o vrjeli kot jaz, so prišli z menoj v Runi jo. a v kratkem času je bil naš duh zlomljen in naša vera omajana. Rib razočarani Spoznali so. da v Ameriki nismo vedeli, kaj se dejanski godi v Rusiji. — Predno^sem odšel v Rusi-1 jo, ko mi moji tovariši komunisti. I pri redi. i v Philadelphia banket. Ob tej priliki so mi podarili to' fountain" pero. Večina prijateljev, ki niso mog!i oditi v Rusijo, me je zavidala. Želim s»*daj, da bi mogli iti. Postali hi najboljši ameriški državljani, prav kot sem postal ja/. Naučili bi se ceniti Ameriko -od 'uiu^Kdsu utru.tru tu**s.v »pirjJf sebi 1 o ker ni v Ameriki nobenega j huliffanstva, ki prevladuje sedaj, v Rusiji. ' | — Takoj tekom prvega meseca nem zapazil, da je najti različne privilegije za različne delavce iu velik«* manj enakosti kot pa v Združenih državah. Videl sem. da se je Rusijo i/premen do v velikansko vojašnico. Vračajoči ne izseljenci dobe en mesec počitka po njih dohodu v Rusijo. Tekom tega meseca jim ni treba delati ter dobiva jo svojo živilske lz- J kaznee kot da bi delali. — Se preti koncem meseea m! je ponudila vlada dobro službo v zvezi s transportacijo ruskih izseljencev preko letske meje. a jaz sem zavrnil ponudbo. Kar sem izvedel v Rusiji tekom prvih h tednov, je zadostovalo, tla me napravi globoko razočaranim. — Zadostuje tlovcku reči le eno besedo proti vladi in že je! aretiran. Vsi oni, ki tJu"-ajno žive pod sto streho, so aretirani z do-tičnim vred. Vsako ime. ker se mogoče nahaja zaznamovano v bilježniei dotičnega človeka, se preišče ter izvrši nadaljne aretacije. — Tudi jaz sem bil zaprt par tednov in i-icer radi neke napake v mojih listinah, katero pa je napravil komisar sam. Dal mi je dovoljenje napačno datiral. To je dovedlo do moje aretacije. NašeT sem. tla je v sedanjem času ječa edini prostor v Rusiji, kjer smejo ljudje svobodno kritizirati vlado. Cul sem veliko o čudovitih šolah v Rusiji, predno sem prišel tjakaj. V svoje veliko presenečenje pa sem našel otroke kaditi v šolskih sobah ter poukom. Posluževali so se najbolj grdih izrazov ter sploh nesramnega jezika psovali ro svoje učitelje, katerih se niso niti bali. niti jih rešpek-tirali. Našel sem v šolah veliko demoralizacije in nemoralnosti. — Ko sem se nahajal v ječi. Je bil v isti celici kot jaz tudi tajnik Joffe-ja. Joffe je bil sovjetski poslanik v Nemčiji in načelnik mirovne delegacije, k je podpisala mir s Poljsko. Njegov tajnik je bil v ječi že približno osem mesecev in dojržilo se ga je, da je prodal Štiri železniške vozove raznovrstnega blaga v špekula-tivne svrhe. Krojač iz Philadelphije .je pre- nehal, vzdihnil ter nato nadalje 1 val: — Ko sem zapu>4il Ameriko nisem jokal toliko ko sem se po- ' slovi! od svoje matere kot sem | jokal v ječi. ko sem videl strašne stvari, ki so se vršil v Rusiji, j — Našel sem tam igranje, pijančevanje, »rraft. nemoraluost. neenakost, terorizem in nikake prostosti govora ail časopisja. — Tako je naprimer v Rusiji prepovedano igranje kart. a sem zadel na številne uradnike, ki >n igrali karte v svojih uradih. — Razpoloženje napram Židom je prav tako napeto kot je neupravičeno. Številni v Rusiji se ozirajo na sovjetsko vlado kot na izključni židovsko in proti-židovke pesmi je čuti v različnih dežele. Vse to pa se Vrši kljub dejstvu, da je vlada veliko bolj ruska kot pa židovska in da so židovske mase v Rusiji trpele prav tako. če ne še več kot drugi elementi prebivalstva poti vlado komunistov. — Dne 1. maja ■se je vršilo veliko sla vije otrokov Rusiji ob priliki izjalovljeuja kronštadske list a je ter konca vojne, a vlada ni proglasila nikake^a amnestije. To je pomenjalo veliko razočaranje. V zadnjem trenutku pa so oblasti ustavile demonstracijo in slavlje, kjer so se bale ustaje. — Nekateri izseljenci i/. Združenih držav so dobili veliko hišo. znano kot Polizajevskaja pristava. Poljedelcem so obljubili zemljo za ibtlelovanje. a iz tega ni prišlo ničesar. — V Pet rok umu i, to je v pe-trograjski občini sem videl ljudi. | ki so naeelovali razdelitvi posode, i o'deke iu čevljev in ki so dajali te stvari le svojim prijateljem in sorodnikom. — V kolikor pridejo vpoštev listi, so vsi časopisi v Rusiji enaki, po enem kopitu. Delavci in kmetje jiin uit* ver ne verujejo. X epos t a vn o je izdajati druge liste kot one. katere izdaja vlada sa-nia. Soeijalni revolucijonaiji. a-narbisti. manjševiki in »Jrujr ne smejo objavljati svojih listov. Kina Goldman in Aleksander Berkman naprimer ne smeta nastopiti kot govornika na javnih zborovanjih. Kadarkoli se zgodi v Rusiji nekaj, kar ni ugodno za sovjetsko vlado, ne smejo listi ničesar pisati o tem. — Ko sem bil v Rusiji, so listi neprestano pisali o novih tr«rov-j skill pogodbah in dogovorih z j inozemskimi deželami, o številnih i tovorih blaga, ki prihajajo v Ru-J s jo. o generalnih stavkah^ v Zdru-j ženili državah. Angliji ITI Franciji. — a rsa ta poročila so bila pretirana v namenu, da se vara in vodi za nos narod. — Po svojem razoČarnju glede komunistične Rusije, jc zaključil krojač. — si želim, da bi se mogel vrniti v Ameriko, da delam tam pošteno in trdo. Sedaj vem. da je Amerika moj dom. Sedaj ljubim Ameriko in nobena hujskanja ne bodo izpodkopala moje lojalnosti do Združenih držav. UVEDBA POTNIH LEGITIMACIJ V JUGOSLAVIJI. Iz Reojrrada se poroča : Po naredili ministra za notranje stvari je sporazumno z ministrstvom za promet določano, da mora v^ak potnik, kadar odide iz kraja svojega stanovanja, imeti od pristojne lokalne oblasti izdano potno legitimacijo, ki velja za mesee dni in ki se mora povodom vsakega potovanja vidirati. Delavstvo edino lahko izvedt uspeš, akcijo proti novim vojnam ,4Le Peuple"' poroča, da je zveza seinskih ^»"okovnih org-miza cij sklenila ustanoviti medorga-nizacijsko zvezo strokovnih organizacij čevljarjev, oblačilnih delavcev. kovinarske industrije, kemičnih delavcev in vseh vojnih industrij, ki ho nričela velikopotezno propagando proti izdelovanju novim vojnam namenjenih stvari in-predvsem municije. Veliko se je izpremenilo v naši' vasi, odkar me ni bilo doma. Naj-j bolj me je presenetil dogodek di-u-j žine Gorelčeve. — Rili so naši naj-; bližji sosedje, zato smo si bili bolj domači. Posebno sem ljubila štiri-! najstl etno Marjetico. I»ila jc šibke' je majhne ]K>stave, bledega obraza in velikih zamišljenih o-či. Zelo restia je bila in malokdaj je ob-j krožil smeh njene ustnice. Se danes me boli, če se »pomnim, koliko je morala trpeti. Njena mati' se je namreč vdajala pijančeva-nju. Zato je morala Marjetica o-1 pravi jati vsa. četudi pretežka dela za njena leta; kadar ni mogla' vsega storiti, jo je mati tepla neusmiljeno. dokler s«* ni zgrudila' pred njo. Včasih se je z veliko težavo priplazila iz gostilne ter raz-i grajala in t«.lkla otroke, ki so jo prosili kruha. Oče je bil delavec i v oddaljenih šumah in je prihajal' le vsako nedeljo domov. Ker sej mu je studila njegova vedno vi-! njena in živinsko surova žena, so pravili, tla rad večkrat pog-leda k Mlina rje vi Ani. vendar resnice nI vedel nihče. — Bilo je neke nedelje večer, nebo se je zagrnilo v črne oblake, iz! daljave j«, slišalo jrrotnen je.! Pričakovati je bilo grozne m-vlh-1 te. In res, komaj sem zaspala, se i je vlila ploha, veter je tulil in j strašen jrrorn pretresaj tlemi jo. f da so žvenkljala okna moje s ibe. Naenkrat zaslišani rahlo trkanje na okno; prestrašila sem se.| Kaj je to? A že zasliši ni drugič, glasneje tikanje — in t enak tre-. *e glas je za klical moje ime. Ta-j koj sem spoznala O orel če vo Mar-j jetico in planila sem k oknu. Zal ilo»ra. kaj delaš tukaj v tej grozni t viharni noči? — Zablisnilo se je. in videla sem, kako so tekle po, njenem bledem obrazu sol/.e. Dvi-j gnila je suhe ročice proti meni in i z bolestnim glasom prosila : ( V ne zavoljo mene. vsaj za vod jo moje matere poidite z menoj, da jo pomirite, kajti zopet razgraja in pobija. kar ji pride pr>d roke, in vendar je reva, saj ne ve, kaj dela, meni se tako smili, a utolažiti je ne morem. Smilila se mi je uboga družina.! a še bolj me je ganila velika 1 ju-j bežen tega otroka do svoje matere. zato sem šla. .. Ko sem jo prijela za mrzlo roko in jo bol j a pogledala, sem opazila. da je bosa in le na pol opravljena — Zakaj se bolje ne oble-češ? Poglej, kako dežuje in tvoja obleka je vsa mokra! — S strahom se me je oklenila ter ni ničesar odgovorila. Prišli sva do hiše; tiho je Marjetica odrinila vrata in stopili sva neslišno v vežo. Iz sobe so se eni i neprijetni, hreščeči glasovi Odprla sem vrata ter zagle-' dala Čuden prizor. Gorelčevka je, stala na sr<*di izbe, dolgi črni lasje so ji viseli razpleteni po ramenih in hrbtu, na sebi je imela zamazano okropini, potem bo zbežala. —I Vzela je kozarec vode in me za-i čela kropiti. Težko je bilo prepri-! čati jo, da jaz nisem Mlhiarjeva.) Konerno se je vendar nekolik«, pomirila. S težavo sva jo spravili! v posteljo; ko je trdno zaspala,' sem potolažila tudi zbegane in1 prestrašene otroke ter odšla do-j m o v. Od tistega časa je boleuuia Mar-! jetica. Nekoč mi je tožila, da jo. boli desno koleno in ji začenja! otekati. Zato sem prtedla njeno mater, naj jo ne muči več toliko! z delom, ker samo ona bo kriva' njene smrti. To je užalilo njen' ponos, spravila je Marjeto v po ! steljo in od tistega ča. a ni več' vstala. Njena postelja je bila uri oknu, ki ga je imela vedno odpr-I lega. Videla je ljudi, ki s. hodili po vasi po opravkih, in slišala I kako s:i se zgražali nad surovost-] jo GoreJcevke, kajti Marjetico .so, ljubili vsi. Oče se je na vsu moč prizade-i val. da reši otroku življenje; bo-j lelo ga je, da je morda tudi nuj kriv njene bolezni, ker se je bil j premalo brijrat zanje. Poklical je dva zdravnika, ki sta izja.vila. da je jetična in pustila prav malo upanja. Zapuščala sem dom in st> poslovila t udi

a, še razumejo ne odgovoriti. ( *;Kaj pa Gorelčeva Marjetica? Ali je že ozdravela?" 1 I 'Mloje! — štirinajst dni, gospodična, po vašem odhodu jo je Bog rešil iz suženjstva surove matere.' Tako lepo m vabeče je sijalo zu-1 naj solnee, in topel veter se je po-; igra val z vejami. Marjetici se je1 zdelo, da jo kliče in z.ahrepenela | je na prosto. — Pa sem prišel jaz mimo; šel sem na bližnjo senožet. Opazila me jp ter me prosila, naj jo zanesem pod tisti košati oreh. --- Zakaj ne, Če želiš! Kje pa je mati? sem jo vprašal. — šla je v prodajalno nekaj kupit in je rekla, da se'skoro vrne. — Tako, sem j si mislil; če bi ne bilo tam nobene 'gostilne, bi se že mogoče kmalu vrnila, tako pa... Pogrnil sem po travi rjuho in iprinesel blazino, nato pa sem rahlo položil Marjetico. Obraz ji je žarel vesejja, da je po dolgem času zopet med zelenjem, in v prsih ji je vstajalo upanje, da morda se ozdravi. Pri-1 jeia me je za roko in dejala: Hva- la h-pa, Marko, morda kmalu « zdravim. -— To so zadnje besede, i:i sem jih slišal iz njenih u.st. ■ "Mračilo se je, ko je prišla Go-l elčevka precej vinjena domov. Nikogar ni bilo, da bi bil prej zanesel otroka v sobo. Zato jo je zgrabila vinjena Gorelčevka, na stopnicah se je zagimcaia in padla z otrokom, padla je tako nesrečno, da je mati že mrtvo hčerko prinesla v sobo. — Seveda je drugi dan trdila, da je umrla ponoči. — . "Bog pa je hotel, da je nekaj mesecev natj na istem mestu izdihnila tudi ona", je nadaljeval Marko. j Neznosno mrzla je bila tista noč, in sneg je sipal z neba. Go-'releevka se ga je zopet navlekla. Spravila je otroka v postelj, sama ■pa se je odpravila bogvekam, pal ji je izpodrsnilo na zasneženih .stopnicah, padla je in obležala nezavestna. Drugo jutro sta jo na-.šla njena otroka ob stopnicah • mrzlo in s suegoau 'o lisi pano. Hi-jtela sta brrsa v vas pravit ljudem, Jda dvignejo mater, ker spi zunaj na snegu. Sevinla je zaspala za vedno. "Grdil, zelo »rda navada je, če se vda mož pijančevanju, a še desetkrat grje je, če pijančuje ženska", je dostavil slovesno Marko in vstavil konje, kajti bila sva doma... Romunija in Vatikan. Med Vatikanom in romunsko vlado se je sklenil in podpisal -konkordat. Romunija izjavlja, da priznava katoliško cerkev. Papež bo imenoval za Romunijo dva ka-i toliška škofa. SF' ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-NIK V ZDR. DRŽAVAH. fflfflKWKWKWiW^HPKj T3RISRČEN smeh je naj-boljše zdravilo sveta. # Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravlje-11*. Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkol i pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Isrežite ta kepon prldeatt« pMtmut t an tov v raamkah ter g% po&jita: Slovenia Publishing Oo^ I 82 Cortlardt St., Xew York. ; Cenjeni: Za priloženih petdeset testov v znamkah mi poiljite knjigo "Peter Zgaga." Ime ................................sta Naalov .............................. Država .............................. Nesrečna družina. ! Irska pred odločitvijo. Razvoj dogodkov v Egiptu, Indiji in Mezopot« ni.ji je Anglijo prisilil, da popolnoma izpj-emeni svoj politični !;ip-s na Irskem ir- tla ; povabi predsednika irske republike De Valera v I,->!uUiu na konfe-; renco. Pravzaprav je Anglija s tem irsko republiko dejansko že pfi-; znala, kajti Lloyd George in De Valera sta se pogaja'a med sebo j kot , dva enakopravna državnika pod predsedstvom predsednika jtižno-| afriške republike. AngR^A je Tudi brez vsega dovoii'a, da o njenih ( predlogih sklepa parlament irsk»' i ••publike, ki je.popolnoma r^volu-j cionama instituciji, katera je delo-vala dozdaj samo Da je An- j glija po dolgi in krvavi meščanski vojni začela pogautnja r. De Val?-j ro na tako široki podlagi, pa se razlaga tudi iz tega ker se je bilo I sicer bati. tla največji radikalci med irskimi nacionalisti dobe premoč in enkrat za vselej onemogočijo sploh vsak razgovor z Amrlijo. Anglija je ponudila Irski, kar je mogla. Avtonomija, ki jo doi.i. j| | sicer ni poptdna neodvisnost, kakor jo uživajo dominion«, ki so zve-r zani z deželo - materjo popolnoma svobodno, dokler trajajo njihovi j medsebojni krvni in gospodarski interesi — vendar pa je dejanska1' 'isto. Irska se bo sama vladala, upravljala, sodila, in tudi sama vzdr- 1 j že v al a. Anglija si pridrži izključno kontrolo nad morjem, da tako po- ' udari državno'enoto vsaj v slučaju zunanjih zapletlj.i lev. Tudi se 11» 1 more vmešavati v spor med jugom in severom, ki hoče obdržati svoj 1 : samoupravo, tako da bi Irska obstojala pravzaprav ir. dveh republik ' ene velike in male. ako se Ulsterei prostovoljno ni" podvržejo južnoir- ' j skemu parlamentu. - Dozdaj se je zdelo, da je De Valera z angleškimi j »o goji zadovo- i t jen. Tembolj je vse iznenadilo dejstvo, tla je pri otvoritvi republi-| čanskega parlamenta v Dublinu — Dail Eyreaimi — ravzel nasproi:i " ! Angliji popolnoma nepomirljivo stališče. De Valera pripada. zmerne-i mu krilu sinfajnoveev, stoji na stališču iK>polne »la Anglija za sedaj ne more še dati iz rok kontrole nad morjem in se sprijazniti z' možnostjo, da Irska kdaj v slučaj.1 vojne stopi na stran njenih sov- 1 ražnikov. I)e Valera ima lanes za seboj še 3 četrtine irskega prebival- * stva. ima se pa boriti z radikalno manjšino, ki kategorično zahteval' "'stran od Anglije!" — To grupo vo\i finančni minister, ki je obenem vrhovni poveljnik sinfajnovske republičanske vojske in razpo- 5 laga z vsemi svotami. ki teko posel no iz Amerike, kjer prebivu deset milijonov Ircev 1 Mogoče je, da j/> T)e Valerov nastop v parlamentu, kateremu on 1 predseduje, (je predsednik republike, vlade in p-irlamenta obenem) taktična poteza, da ne vzbudi proti sebi opozicij-* eksrremistov in obe- ^ nem Anglijo prisili k Še večjim koncesijam. Te pa se !>o Dail Eyieann res odločil proti sporazumu z Anglijo, je mogočo, da s<> irsko ljudstvo razcepi, ker je videti, da je večina za pameten kompromis. Slika nam kaše stradajoče ruske otroke, ki. dobivajo hrano pri ari eriški pomožni administraciji v Moskvi. Obletnica tragedije. V belgijskem »utstu Dinautu so proslavili te dni obletnico velike tragedije. Pred sedmimi leti sc j namreč Nemci v omenjenem mestu iuasakrirali meščanov. — Žalostni zgodovinski obletnici je j prtnlsedoval sloviti kardinal Mer-j c:er. Oh tej priliki je izdan apel j na belgijski narod, v kate»-< m se poziva, da postavi časten .spom--; nik prvim žrtvam germanske kr-, Vi dočliosti. Rusko - poljski odnošaji. Po poničilih iz Vs-ršave poseti j Krasin ob priliki svojega potovanja iz M*»skve v London tudi Vai-šavo. tla konferirv s člani poljske vhnle o gosrmd.-irskih odnošajii: m d Rusijo in Poljsko. ADVERTTggirfp^^pa DELO V STROJARNI. Potrebujem t nega trimmerja na beam. Le tak tega dola zmožen uaj «?e ogliisi. — Anton Koren--han. Box Gormania, \V. i f 14-17—f>> [ NAPRODAJ zemljišče v Leskovcu pri Krškem, obstoječe iz dveh oralov gozda J. dre v.jem raznih vrst. približno »>n oral vinograda, z enim oralom kt>-loseka in tri njive okoli tri orale velike. Za ceno L11 druge podrobnosti obrnite se na lastnika Krinka Mramor. 1-iTS K. 43. St.. Cleveland, Ohio. ( Hi-17—*») POZOP, SLOVENCI IN SLOVENKE v Chicagi in okolici. Društvo Narodni Vitezi št. 39 SNP.l. priredi veliko plesno v«se-jlico in vinsko trgatev v nedeljo 125. septembra ob ti. uri pupi*ldue v Narodni dvorani na vogali« lia '•ine a ve. in H. ulice. K tej vde-ležbi se preje vljudno vab*jo vsi oni Slovenci i:; Slovenke, kateri imajo svoji? lastne viničareke obleke. naj bi -r* prijavili veseličuetuu odboru dne 2'_V ^-pt. ob 8. uri zvečer v Istem urostoru. Vstopnina za osebo :JO(. Vin«čarji vstopnine prosti. K obilni vdeležbi vljudno vabi Odbor. GROZDJE Ker mi je več Newyorcanov naročilo, da jim preskrbim dobrega grozdja, sem sklenil, da bom odpošiljat newyorsko grozdje tudi v .inige naselbine. Kdor torej hoče dobiti dobro newyorsko ali kako drugo grozdje po nizki ceni, naj se takoj oglasi. Rabim sanesljive posameznike ali tvrdke za zastopnike po raznih naselbinah. JOSEPH VOGRIČ 185 — 10th Ave., New York City. Telephone: Chelsae 908(». pomij« m ulltl vnetju Bh|M| mehurja VTTIiYV Vuk> pilota (» ^uul^^v most !m« v— s Varujte teponaredb GLAS NARODA. 17, SEPT. 1921 GLAS • NAHODA. 17. - SEPT.-1931 Vdova Leruž. SpiMtB'G*bcri,u- Pre v »del ut "GUs Naroda" G. P. --Francoski detektivski roman.- 14 (Nadaljevanje.) — Nobenega pojasnila ni treba. Pismo je dosti jasno. Jaz nisem \ a jen takih stvari kot je velika porota, a to razumem zelo dobro. — Hočem preiti več pisem. — je nadaljeval Noel, — ter vzeti to, datirano z dnem 29. januarja 1829. Zelo dolgo je ter polno stvar*, ki nimajo nobenega stika s predmetom, ki naju zanima sedaj. V tem pisma pa najdem dva odstavka, ki pričata o počasnem, a gotovem oblikovanju ideje, namignjene v prvem pismu. — Usoda, bolj mogočna kot volja, me je priklonila tukaj. Moja duša pa je vedno v tvoji bližini, moja oboževana Valerija. Brez prestanka se pečajo moji misli z neizreero srečo, ki naju «'aka. — Preiti hočem več strani ljubezenskih izlivov ter se ustaviti pri besedah na koncu pisma. — je rekel N6el. — Moja mržnja do grofice narašča z vsakim dnem. Nesrečna ženska! Sovražim jo ter jo v istem času pomilujeni Ona najbrž ugane vzrok »noje žalosti, »noje hladposti ... S svojim boječim podrej*-vanjem in svojo udanostjo skuša dobiti oproščenje za ulogo. katero igra v tej nesrečni zvezi. Žrtvovano bitje! Tudi ona je da*la mogoče svoje srce nekemu drugemu, predno so jo priklenili na moža, ki se ne more nit-dar ozreti nanjo z ljubeznijo moža. Tvoje dobrj area mi bo oprostilo to moje sočutje. — Ta grofica je bila moja- mati, — je vzkliknil odvetnik s tre soeim se glasom. — On pa prosi za oproščenje. za pomilovanje, katero je vzbujala. Nesrečna ženska! Pokril je svoje liee r rokama, kot da hoče skriti svoje solze ter nato dostavil z zamolklim glasom. — Ona je mrtva .. . Kljub svoji veliki nestrpn*»sti si ni drznil oče Taliaret izprego-voriti niti ene besedice. V resnici j* obžaloval to globoko žalost svojega mladega in spoštovanega prijatelja. Po .uolku, ki je. spravil starega moža ob razum, je Noel zapet dvignil glave ter se vrnil k pismom. — Vsa pisma, ki »lede, — je rekel, — no«ijo znamenja brige očeta za nezakonskega sina. Hočem pa jih položiti na stran ter vze*a to, pisano v Kimu .">. marca 1829. — Moj sin. najin sin. moja stalna in edina skrb, kako mu zagotoviti bodočo pozicijo, o kateri sanjam? Plemenita-šem prejšnih dni «e ni bilo treba brigati za tako vulgarne ovire, V starih časih bi beseda kralja poplemenitila sina ter mu dala mesto v svetu. Danes pa ne more kralj, ki le s težavo vlada svoje nezadovoljne podanike, ničesar storiti. Plemstvo je izgubilo svoje pravice in Hrdi Francije ne morejo kršiti postav prav kot njih najnižji vazali. — Dalje spodaj v pismu najdem: — Moje srce ljubi izslikati si obliko in obr^k*najinega sina. Imel bo dušo. duha. lepoto in očarljivost svoje matere. Podedaval ha po svojem očetu ponos ter plemenita CUSt\ Ti svojega starodavnega rodu. Kaj bo z oijim drugim.' Tresem se. ko m i si/ni nanj. — Pošast! Ta drugi sem bil ja/. — je zakričal odvetnik s strašno jezo, S.rlaj pa hočemo pustiti na strani uvodne korake, ki so do vedli do onega strašnega dejanja, .laz sem hotel le pokazati s po močjo teh navedb, kako j«* zašel duh mojega očeta pod uplivom strasti na ttfranpota. Kmalu bomo na koncu. Oče Tabaret je bi! presenečen vspričo sile te strasti, že dolg* izgorele, katero je vzbudil sedaj Noel iz mrtvega pepela. Mogoče je tem bolj občutil silo t* h strastnih izrazov, ker so ga spominjali njegove lastne izgubljene mladosti. Razumel je. kako neodoljiva j.^ morala biti sila take ljubezni. — Tukaj. — je rekel Noel. — je nadaljno pismo. To ni eno onih ne«kon< no dolgih pisem, iz katerih sem vam čital dosedaj posa tuezne odstavke, temveč k.-atko sporočilo. Datirano je iz Benetk, v pričetku maja. Kratko je odločilno. Draga Valerija: , — Tvoj odgovor je bolj ugoden kot rem upal. Načrt, katerega sem za počel, je sedaj izvršljiv, f'utim. kako postajam hladen in varen. Tvoj sin bo nosil moje ime. Meni nt bo treba ločiti se od njega. On bo vzgojen poleg mene, v moji hiši, pod mojim nadzorstvom ter na mojih kolenih. A^ dom dosti močan, da prenesem to preobilico sreče? — Jutri bi • m odpotoval v Napolj, odkoder ti bom podrobno pisal. Naj se rgorii kar Koče in čeprav bi moral žrtvovati važne imerese, katere se mi je poverilo. bom na vsak način v Parizu ob slovesni uri. Moja navzočnost bo podvojila tvoj pogum. Moja ljubezen bo zmanjšala tvoje trpljenje. — Oprostite mi. da vas prekinem. Noel, _ je rt!.el oče Taba ret. — Ali veste, kakšne važne zadeve so zadr/.ile vašega očeta v inozemstvu t — Moj oče, moj stari prijatelj, —je odvrnil odvetnik, — je b'j kljub svoji mladosti eden izmed prijatev, eden izmed zaupnikov Karola X. Slednji mu je poveril tajno misijo \ Italijo. Moj oee jc grof Rein de Oosumarin. — Hm. — je vzkliknil stari možak. Med zoh;ni, da si boljše utis-ne v spomin to ime, pa je večkrat ponovil; — Reto de Commarin. Noe! je molčal. Obvladal je svoj si d ter se navidezno zatopil v misli, kot da skuša najti sredstva, kako izvesti svoj odločni sklep, da popravi zlo, katero je moral pretrpeti. — Sredi meseca maja. — je nadaljeval — je moj oče zopet pisal in sicer iz Napolja. Ali se vam ne zdi nevrjetno, da je mogel previden človek, diplomat in plemenitaš. celo v svoji slepi srrasti. zaupati papirju ta strajjfii načrt? Poslušajte! — Moja oboževana: — Germen, moij verni lakaj, ti bo izročil to pismo. Posla! sem ga v Normandijo ter mu poveril nalogo najbolj delikatne narave. On je eden onih služabnikov, katerim se lahko zaupa. — Priš*-1 je čas. ko moraš izvedti za načrt, ki se tičč najinega sipa. Najkasneje v treh tednih bom v Parizu. — Naslednje je, kar sem sklenil: — Oba oi|-oka se bo poverilo dvema dojiljema v Nor mandiji, kjer se nahajajo moja posestva. Ena teh žensk katero je izbral Germen, bo nastopila v najinem interesu. Njej bo izročeno najino dete. Ti dve ženski oosta zapustil. Pariz istega dne in Germen bo spremljal ono, ki bo nosila aina grofice. — Nesrečen dogodek, pripravljen vnanrej. bo prisilil ti dve žemki prenočiti sredi pota. Nadaljni slučaj, katere&a bo tudi priredil Germen, bo prisilil obe *pati v isti gostibii. t- t krti sobi! — Tekom noči bo dojilja, ki bo iiaeht tvojega otroka, zamenjala oba v postelji. — Odredil sem vse stvari vnaprej, tako kot ti jin pojasnjujem sedaj. Vse je odrejeno, da se prepreči objavlje-nje tajnosti. Germen ima nalogo preskrbeli v Parizu natančno tako zibelko in opremo za tvojega sina kot je on* sina grofice. Pomagaj mu s svojim nasvetom. — Tvoje materinsko srce, draga Valer:ja. bo mogoče krvavelo vspričo misli, da boš oropana svojega otroka. Potolaži pa se za izgubo s tem. da sanjaš o poziciji, katero me. boš preskrbela s svojo žrtvijo. Taka materinska ljubezen mu more boljše služiti kot ta ločitev ' Kar se tiče onega drugega, poznam jaz tvoje nežno srce. Ljubila ga boš raai njegovega očeta. ljubezen, katero mu boš naklonila, bo merilo moje ljubezni do mene. Njemu ne bo treba pritoževati se. Ker ne bo ničesar vedel, tudi ne bo ničesar obža loval. Imel pa bo vse. kar moreta preskrbeti denar in npliv. — Ne prerekaj se a menoj ter ne reci, da je ta poskus kriminalen. Ne. moja ljubljena, to ni res. fspeh najinega načrta je odvisen od tako številnih slučajev, neodvisnih ot^naše volje, da morava misliti, da je božja previdnost za naju. če se bo načrt posrečil. — Imam upanje! — Prav kot sem mislil, — je mrmral oče Tabaret. — In ta nesrečni človek. — je zakričal Noe!. — si je drznil klicati na pomoč božjo previdnost? Nebo bi rad napravil za svojega sokrivca. (Dalje prihodnjič.) Razne vesti. Madžarska svoboda in žuraali-stika. Teodor Berkes piše v "Berliner Tageblatu" o ne«"uvenem preganjanju madžarskih novinarjev s strani madžarske vlade. Madžarski tiskovni zakon, ki je naravnost sramota za moderno žuinali-stiko, se zdi nekaterim še preblag, zato je pravosodni minister Torii-csanvi predložil parlamentu o-utrejši zakon. Novinarje* ki se pregrešijo proti zakonu, kratko-malo aretirajo v redakciji in jih vržejo v ječo. Zlasti se strogo izvaja "zakon za uspešno varstvo državnega in družabnega roda ' ki prepoveduje novinarjem vsa Ko poročanje v inozemstvo in ki vsebuje kazen od 5 do 10 let. Noč in dan se vršijo v Budimpešti poli tične hišne preiskave. Nad 20.0o0 političnih obtožencev trpi brez vsake preiskave in obsodbe v ječah. ZVEZA NARODOV. Zv eza narodov je odposlala komisijo za posreovanje med Chi-lejem. Penijem in Bolivijo. Pacifističen proglas Rdečega križa. Mednarodna komisija Rdečega križa in Lign društva Rdečetra križa sta izdali v smislu nklepa konference v Ženevi proglas, v katerem pozivati vse narode sveta. naj se z vsemi silami borijo nroti propagandi za vojsko mad ljudstvi. V proglasu se apelira na vse vlade, šole in \elika podjetja naj se spomnijo delavstva, ki je v svetovni vojni doprineslo n-djveč žrtev. Vsi ti faktorji so poklicani, da vzbudijo v človeštvu zdrave principe internacionalizma, ki — spoštuje rodoljubje posameznika in nalaga vsakemu dolžnosti tudi spoštovati svojega bližnjega brez ozira na narodnost. Proglas končuje: — Ne hodimo egoisti, ne razvnemajmo jeze m strasti, temveč delujmo v duhu sloge in vzajemne pomoči. Te je edina garancija za boljšo bodočnost človeštva Burna seja madžar. parlamenta. ADVERTISEMENTS. Zadnja seja madžarskega parla menta je bila zelo burna. Na njej je padlo innoeo grdih napadov proti češkoslovaški republiki strani znanega poslanca Smere esanvja, ki je za časa svetovni vojne "razkril" znane velo'zdaj ske spise proti roditeljem hrvat sko - srbske koalicije. Poslanec je nazval češkoslovaško držav nemogočim konglomeratom in re kel, da želi cel slovaški narod zo pet pod Madžarsko. Zahteval od vlade, naj ob-jubi Slovakom avtonomijo, lc»r bo na ta način okrepila iredentistični pokret Slovaški in omogočila odcepitev Slovakov od Češkoslovaške N.ie govi izjavi se je pridružil tudi mi nistrski predsednik grof Bethlen ki je med drugim izjavil, ia so razmere v Slovaški sedaj mnogo slabše nego v bivši monarhiji. Te izjave so v Pragi napravite ze ADVERTISEMENTS. grozdje! grozdje! grozdje! Gfika srednje Jagoda, selo «ste, cena ........$1.— boksa. Califarnijska Barton, velike Jagode .......... $11.— boksa. Malaga, velike jagode .................................$7J>o Fige, po 25 funtov v bokal ...................... $3.— boksa. Ceiplje, po 25 funtov v boksi .................. $2.50 boksa, Brinje, 10 funtov ...............................$1.80 Turški dnhan, 1 fant $2. Za poekns pošljem % fanta bokso za $1. Z naročilom pošljite $2.00 ai» za vsako bokso grozdja. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 — 11 Avenue, New York, N. 1 ZASTAVE tuiihi la m fcsiiia-ae ptMiha ga. IiMnlii ps asnfe VICTOR MVMSEK, 331 6nm St. CQNEMAUBH, PI S . » r o . ,i r i) ■ I (1 r ,t , l . MP ppji »m -.w j i MRUbete" imo, ki trpe na bolečinah v križu, v bokih ali na stranah, na aonzacyi, ki ti*£i Človeka k tlom in dola v «po-dnjoin tal** u ttio, na glavobolu m neredu pri naravnih funkcijah, dobe odpoinod, ko vzamejo Severa's Regulator (SeverjBv ffMtfilsldi^. Pnporoiwi je za zdravljenj« tistih posebnih lastnosti narodov in hiranja, ki so Jim podvrisne ženske. Dobite ga pri svojem Iskarju i* dano« Cena $1.25. A. f btV E. R A CO C E D A K RAPlDb, IO iVA ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odpluje j o iz New Yorka. FRANCE 21 sept. — Havre RYNDAM 15 okt. — Boulogne eer.KNOARiA S3 •ept. — CM«r Dourg BERENOARIA 20 okt. — Cherbourg OLYMPIC 24 sept. — Cherbourg KROONLAND 22 okt. — Cherbourg NOORDAM M sspt. — Boulogne LAFAYETTE 22 okt. — Havre RE. d* ITALIA «4 sept. —- Genoa PANNONIA 22 okt. — Trst LAFAYZTTE 26 sept. — Cherbourg N. AMSTERDAM 22 okt. — Boulogne LAPLAND 27 sept. — Cherbourg AQUITANIA 25 okt. — Cherbourg AMERICA ts MPt — Cherbourg CRETIC 28 okt — Genoa ARGENTINA 28. sept. — Tr»t LAPLAND 2"» okt. — Cherbourg CANOPIC SO sspt. — tieroa LA LORRAINE 2S okt. — Havre BMP. OK CHINA 1 okt. — Cherbourg NOORDAM 29 okt. — Boulogne FINLAND 1 okt. — Cherbourg BELVEDERE t nov. — Tr«t LA LORRAINE 1 okt. — Havre AMERICA 1 nov. — Cherbourg G WASHINGTON . 4 okt. — Cherbourg ADRIATIC 2 nov. Cherbourg AQUITANIA 4. okt — Cherbourg PARIS 2. nov. — Havre ADRIATIC • okt. — Cherbourg WASHINGTON 3 nov — ChTr-tioui B PARIS 5 okt. — Havre ARABIC ^ nov. — Cw-noa CARMANIA 8 Ckt. — * Cherbou-g CARMANIA S nov — Cherbourg ROTTERDAM • okt. Boulogne FINLAND 5 nov. — Cherbourg LA SAVO IE 12 okt. — H avre LA TOURAINE 19 nov. — Havre FRANCE 13 okt. — Havre ZEELAND 19 nov. — Cherbourg OLYMPIC 15 okt. — Cherbourg ARGENTINA nov. Tr»t PRES. WILSON 15 okt. — Trst PRES. WILSON S dec — Trat ZEELAND 15 okt. — Cherbourg » ARGENTINA 12 Jan. — Trst DOCTOR LORENZ EDINI SL.O VENSKO GOVOREČI zdravnik ŠP EC IJ AL 1ST MCiKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Mo|a stroka Je sdrs7ljeaje akatalfc ia fcraauath H«"1 Jas sna le zdravim nad 22» let ter imn MoJe v vedi tiiliMlii fa kes sam slovensko, wato vas moram popolnoma umni in spiam 11 vsio bolema, da vas asAravim la vraem mo€ la sdrsvje. Skoal 23 let na pridobil posebno gknlajo prt osdrsvljeaja mo&ib batasL Zato m morete popolnrme ssneetl as meae, moja akrb pe Je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlslajte, ampak pridite Ompreja. Jas aeSravbn -sastrueljsno krt. mssuljo In Hm se tstaa«. IiiImiiI v ■rfa. fa! padanja las. bola«lna v kaataS. atara rano. tlvCaa bolaanl. oalabalost. Seiaml v mahurju. ladlcah. Jsftrah In Satotfca. naanlea. ravmatlzam. katar, stam Sila. naduha IM. Uradna ure m: V eandUrfc. oredaS ta satkls atf K zjutraj da S. >ae«ldnr. V torkfe. Metkih In aahatah od S. ara zjutraj do a ara svaSar. OS nadet lah pa do a ura nopaldna. PO POŠTI NE Z D RAVI A«. PRIBITE OBEBNO. NE POZABITE CMS IN IIBITE OBI NABLOV. Dr. LORENZ *Hf*m *» mrsmicH, faJ !o mučen vtis m prieHkuje šč. Ha bo nanje ob priliki od«?ovor;l minister dr. Benei. Velikanski požar v Moskvi. Brzojavka iz Helsingforsa noreča. da je v Moskvi izbruhnil velik požar, ki divja že par dni m čigar obseg je raztegnjen že na tri četrtine mesta. Veo sto hiš je po polnoma uničenih in mnogo ljud je postalo žrtev požara. Frančiškan in nuna. Pred nekaj dnevi so doživeli frančiškanarji v Dobri veliko pre senečenje. Brat vrtnar je cul pre-1 vr&tmi jokajoče vpitje, je odprl vrata in bil zelo presenečen, kc je pred vhodom v samostan našel malo dete. Kmalu nato se je pojavila otrokova mati, mlada dekli ea. in jokaje pripovedovala svojo življensko zgodbo. Bila je nuna v sarajevskem samostanu, kjer se je seznanila r. nekim frančiškanom ki se nahaja sedaj v Metkoviču Kmalu se je m^d njima razvilo ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Lepa nuna je lepega dne spoznala, da je mati in je morala takoj zapustiti samostan Po dečkovem rojstvu ga je hotela izročiti svojemu oee^u, da bi skrbel za otroka. Ta kornjžni frančiškan pa ni hotel o tem ničesar slišati in j-3 reke!, da naj izroči otroka provincijalu v Splitu kjer bo prejeli 8Q00 kron odprav, nine. Toda provineijal je bil drugega mnenja in je zadevo na zna nil policiji, ki bo storila potrebne korake pri očetu frančiškanu. Za kratek čas. V cerkvi sv. Pet »-a se je zgodil te dni čuden čudež. Invalid Vin-eencij Mancr, ki je mogel hodili le ob palicah, je kar naenkrat cerkvi popolnoma ozdravil in — shodil. Manca je postal v hipu znamenita oseba. Časnikarji so ga prosili za pogovore in listi so pri našali dolge članke o njem in o čudežu. Celo papež ga je namera val sprejeti v avdijenci. Toda — Manca ne bo videl papeža. Izkazalo se je, da je mož navaden goljuf, ki je hotel priti na lahek n^-čin do denarja. V nekem uredni štvu, kjer je pripovedoval zgodbo o Čudežu, ki mu je ozdravil no ge. a pustil žep — prazen, so mu dali 200 lir. Zato so pa prodali drugi dan stotine izdaj svojega lista s poročilom o čudovitem čudežu. Med vojno in takoj.po voj ni je mož živel zastonj po raznih bolnišnicah in zdraviliščih. Mož je postal preveč predrzen in je imel smolo. Namesto da bi mu bil dal sv. Peter zdravje, pa je irročil policiji, ki hoee priti stvari do dna in je izvedela že marsikaj zanimivega iz njegovega pustolovskega življenja. Pa recite, kar hočete, čudež je vendzirls čudež, naj večji je pa tisti, da sam papež t čudeže verjame. _ Glede cen za vozne lisi k t In vse drage pojasnili, obrnite se na tvrdko? FRANK SAKSER STATE BANK, 82 C'ortlandt St., New York FRENCH LINE? NCOMMSftatfSEBAUTlAJtSATLAJniQUE K »TfHH Pwt«l s«nkf (mmsm Kwwu Tmnsatuuoiquc tTfrm PwataU S«r> tc« Direktna služba v Jugoslavijo preka Havre z velikimi parniki na 2 in 3 vijake Pozor potniki, co FRANCE ..... LAFAYETTE . LORRAINE ... ROCHAMBEAl 21, sept. 26. sept . 1. okt. .. 1. okt. Za družin« nudimo U borne usod nost! tretjega razreda — k>«Ma« z dvema. Štirimi, feitlml ln osmimi postelj:; mi. Vsi taki potniki bodo deležni ixborne sluibe In h*a- ns. vsled katere je.znana Frafioodfca Črta. Za nadalje Informacije vpralajta pri lokalnih rffentlh FRENCH LINI. New Jugoslovanski konzulat v Torku naznanja: 1. Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloveneev, ki žele potovati v stari kraj, lehko dobe potne liste na podlagi kakega starega poenega lista, krstnega lista, domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvic iz starega kraja. 2. Oni, .ki nimajo nobenega takega dokumenta, ae morajo obrni-|ti na pristojne oblasti v starem i kraju ter jih od tam dobiti. Kdor j bo pri iskanju potnega iLsta yoka-■ zal enega ii-med gornjih dokuniea-lov, Vs dobil potni List kmalo poltem, ko ur bo zglasil na konzulatu. 3. On: naši državljani, ki žel« takoj odpotovati t stari kraj, pa j nimajo pri roki nobenega gorujih 'dokumentov, morajo imeti potrdi- ,W&Š3 ESS ESS ESS fWSli'a Daših podpornih draper, kate- mi ME w® mm t^rSZ" ni kraljc-rine Srbov, Hrvatov in Sloveneev. V takih slučajih pa bo aaorda konzulat smatral za potrebno, iskati posxbnega dovoljenja od ministrstva zunanjih zadev za danje potnega lista. To ao i>oseb-so tiče onih oseb, o katerih se somi, da so ie državljani kake druge iržave. 4. Ysi oni državljani, ki s« iz- P razno ver je igralcev. "Zaužij opoldne sveže mande-1 je, pojdi potem .">00 metrov dale"? zamaši si ušesa in sedi k četrti mizi na četrti *tol''. To je recept, po katerem mora dobiti vsak igralec in za katere^?-je plačal neki angleški baron v Dauvilu tisoč frankov. V imenovanem luksuznem kopališču j«; zavladalo veliko praznoverje, posebno ined igralci za denar. O baronu, ki je d*il tisoč frankov /.a navedeni recept, pripovedujejo, da je dobil naslednjega dne v isr-r: milijon frankov. Take recepte prodaja noki iz- gnani ruski knez, ki ga pozna žo vsak tujec v kopališču. Neki grofici je dal drug recept, po katerem se brezpogojno dobi. Najzanimivejši pa je recept nqkega A-merikanca. ki se «rlasi: — Vzem: tisoč frankov, pojdi do morja in vrzi vanj vse do «::iega franka. — Vsekakor dovtip. kakršne si privoščijo lahko samo Ainerikanci. Najlepša ženska na svelu. V Londonu se borita dve Ženski za naslov svetovne krasoticr. Prva je igraHsa. Piše se Mile Aprnc-s Souret in je dobila v Franciji nad milijon glasov kot prva krasotica. Predstavila se bo v londonskem Gaiety - gledališču ko!?giju sodnikov, ki obstoji iz samih umetnikov. Od njihove sodba je odvisna njena usoda. Druga krasotica je neka tajin-stvena Španjolka, ki jo je odkril angleški manežer Cochram v nekem varijeteju v Sevili. Izkušen! Anglež trdi, di je to najlepša krasotica sveta. dali prošnje ze potne liste, in potom katerih je bilo na^roseno .zn-nenje ministrstvo, tla jih je mogoče izdati, jih hodo dobili, kakor-hitro se zgl&se pri ten konzulatu. To se tiče priglasitev vloženih do 25 maja tega leta. 5. Ker v več slučajih naši državljani kupujejo šifkarte za parnike katere jim je priporočil ta ali oni agent, ne oziraje se n^ to, kakšni so ti parniki, Vaa plovejo, priporočamo, naj nihče ne kupi prej kart, aokler o tem ne poizve pri ifrank Sakser Ftate Bank. Cortland St., New York, N. Y. GOSULIGH ČRTA Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. ARGENTINA ............ 28. »ept. PRES. V'lLSON .......... 15. okt. BELVEDERE ............ 1. nov. Cene za T'lt In Reko s«: Pres. Wilson 9115 In $5 davka. Argentina in Belvedere $103 In %5 davka. Potom listkov izdanih za vsi kraje v Jugoslaviji ln Srbiji. RazknSne ugodnosti prvima, drugega In tretjegtv razrfOa. Potniki tretjega razreda, dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & Co. Passenger Department 2 West Street New York Vsi češkoslovaški državljani, ki so zaprti v Rusjji, bodo po u-godnem poteku *ozadevnih pogajanj izpuščeni in odpravljeni v domovino. Silen stavkovni val gre preko Nemftje. Poleg prejšnjih stavk, so nastale še nove stavke kovinarskih delavcev po vseh večjih in mnogih manjših krajih v Nemčiji, to stavkovno gibanje se bo najbrž končalo s. splošno stavko. Pole«? tega poročajo iz raznih' krajev tudi o stavkah drugega delavstva, n. pr. elektromonterjev v Lipekem, radi česar je ogrfeen letošnji lipski velesejem itd. Pri teb stavkah' gre proti draginji in ne za zvišanje Kazen radi poljuba lastne žens. Sodnik malega mesta Nortb Bergen v državi New Jersey je iz rekel obsodbo, ki je iznenadi'a vse Mlada zakonska dvojica se je poljubila vpričo mnogih ljudi ua ob-režu kopališča v North Bergenu To je opazil redar in ju opozoril, toda onadva sta šla par korak'oT. naprej in se zopet poljubila. Redar si je oba dobro zapomnil in samo čakal, da zapustita kopališče. Ko sta-prišla.na ulico, ju je aretiral in odvedel na stražnico Sodnik jima je napravil najprej dolgo govoraneo, v kateri je dokazoval, da sta s svojim obnašanjem kršila šege malega mesteca in dala vrh ^ega tudi slab vzgled vsem kopališkim, kostom. Obtoženca sta se zagovarjala s tem, da sta oženjena, toda sodnik je izrabil to okolnost proti njima, čeč da se v tujem mestu moreta poljubiti sanio dva človeka, ki nista poročena.' Nikakor* ni to -lovo-lljeno možu in ženi, ki imata dovolj prostora in tudi časa, da se poljubljata doma. Sledila je denarna globa. PREDNO SE ODLOČITE fca svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, li poslati denar v domovino, da e ga potnik st*m kupi, piifte naj* otvo a» tozadevna pojasnila na nano in zanesljivo tvrdko PKAWK 8AXBER STATE BANK f2 Oo/tlandt Street Frrr York NAZNANILO in PRIPOKOČILO. i a. j Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PL3&K0 pobira naročnino za Glas Naroda na 61C4 St. Clair Ave., Cleveland, Obio, in daje vs* druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti sver^e od tam, glede denarnih pošiljain sploh v vaeb drugih zadevah. Imj| v zalogi tudi lojigo Peter Zgaga, Bojakod&a toplo pripotrojSmo. Uprainifttvo Glasa Naroda. -ES5a [W^l E§5] ma ms ssa asu