številka26^ letoXXXVII. cena 12ain	CeUe, 30. lunlja 1983
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBCIKSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Kaže, da ho žetev uspežna
¥ SOZD Men računalo, da bodo ietos v svoje žitne silose spravili blizu 1000 ton
¥eč pšeničnega zmla kot lani.	_
Čeprav ob letošnji žetvi, zlasti pri-
pravah nanjo, ni bila vsa Jugoslavija
tako na nogah, kot prejšnja leta, pa ni
bilo malo težav. Več jih je bilo na šir-
šem jugoslovanskem prostoru, pa
manj v naši republiki, kar sicer ne daje
prav nobene pravice do trkanja po
prsih. Kajti Slovenci moramo pokupiti
dosti pšenice v drugih republikah in
zaradi težav tam, se bomo z njimi ote-
pali tudi v domačih logih.
Vsekakor smo dokazali, da je moč
imeti normalno oskrbo le v urejenih
odnosih med pridelovalci, predeloval-
ci, trgovci in potrošniki. Dokazali smo
tudi, da se še kako splača pospešiti
pridelavo pšenice in lanska bitka za
pšenico je rodila tudi letos dobre plo-
dove. V Sloveniji računamo letos s pri-
bližno 14.000 ton več pšenice za mletje.
Naš, celjski regijski delež seveda ne bo
velik, vendar se držimo nauka, da je
vsaka tona pšenice nadvse dragocena.
Nalog dolgoročne oskrbe z žiti in
moko se dobro zavedajo tudi v SOZD
Merx, zato so vložili znatna sredstva v
drugih republikah in pokrajini Vojvo-
dini. Gre za dolgoročno oskrbo z naj-
pomembnejšimi prehrambenimi proi-
zvodi, kot so . pšenica, koruza, olje,
sladkor, soja. Mencovega denarja je bi-
lo vloženega v kmetijski kombinat
Sombor za 30 milijonov dinarjev, za 60
milijonov v podoben kombinat v Ora-
hovici, 20 milijonov v kombinat Kani-
ža. Prav tako bo Merx denar vlagal
tudi v sodelovanju z ABC Pomurko za
količino kakšnih 5.000 ton pšenice iz
prekmurskih in drugih domačih njiv.
Edino, česar se domači odkupovalci
pridelka letošnje žetve najbolj bojijo je
preplačevanje odkupnih cen, sicer ze-
lo jasno določenih: prva kategorija ka-
kovosti pšenice bo veljala 15 dinarjev
po kilogramu, druga dinar manj - te
bo najbrž največ z domačih njiv - tret-
ja po 13 dinarjev. K temu je treba pri-
šteti še v Jugoslaviji enotno premijo
dinar po kilogramu (za gnojila) in v
naši republiki še dinar zraven za spod-
bujanje tržne pridelave pšenice.
Prav je, da opozorimo še na pro-
blem, ki je letos in že lani povzročal
negodovanje. Gre za polkmete, ki so
bili prikrajšani pri gnojilih, češ da so
premajhni tržni pridelovalci. To seve-
da ni povsem res, kajti stvari je treba
opazovati pod lupo splošne prehram-
bene bilance, v katero pa tudi pol-
kmetje še kako prispevajo, ne glede,
kje prodajajo svoje tržne viške kmetij-
skih pridelkov.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ne h kraUu, k šlosarju ste
prišli!
Tako je znanemu vitanjskemu borcu
iz zadrege pomagal predsednik Tito.
Več o tem na S, strani
Sreča ¥ nesreči Je, če nisi sam
življenjski nauk, ki so ga s solidarnostjo potrdili mladi
brigadirji. Stran 9.
Na Dobro¥lJah žMJo gostoljubni Uudje
To je le eden od močnejših vtisov, ki smo sijih nabrali za
zvrhan koš na letečem uredništvu. Stran 10. in 11.
Le dobro delo bo
zagotovilo razvoj
Letos mineva enainštirideset let od tiste julijske noči, ko so
borci prve in tretje čete L Štajerskega bataljona z 2. na 3. julij
uspešno izvedli napad na rudnik Huda jama. Mineva torej
enainštirideset let od partizanske akcije, kije takrat močno
odjeknila daleč naokoli. V spomin na omenjeno akcijo praz-
nuje občina Laško svoj praznik.
In kot je navada ob podobnih praznikih, zaustavimo tudi
tokrat za hip korak, da se ozremo nazaj, na prehojeno pot ter
ocenimo rezultate. Ni jih malo, saj smo napredovali na mno-
gih področjih. Zgradili smo nekaj tovarn, izboljšali delovne
pogoje ter posodobili tehnologijo v že obstoječih obratih.
Ustvarili smo pogoje za nova delovna mesta, da smo lahko
zaposlili skoraj vse, ki so sposobni in voljni delati. Zgradili
smo nova stanovanjska naselja v Debru, Ogečah, Koleno-
vem grabnu... Z združenimi sredstvi in s samoprispevki
občanov smo zgradili in asfaltirali več kilometrov novih
cest, napeljali v več vasi in nasehj vodovode; zgradili nove
šole in posodobili stare ter tako ustvarili boljše pogoje za
sodobnejši pouk.
V J vseh krajevnih skupnostih smo dokaj dobro razvili
krajevno samoupravo in razgibali društveno dejavnost. V
preteklih dveh mandatnih obdobjih je dosti uspešno zaživel
tudi delegatski sistem. Čeprav še ne s polnimi pljuči, vendar
že dovolj polnokrvno, da delovni ljudje in občani zaupajo
vanj in v našo samoupravno socialistično pot.
Vendar pa vsi doseženi rezultati niso taki, kot smo priča-
kovali oziroma smo načrtovali zadnja leta. Nekaj po zaslugi
nas samih, nekaj zaradi razmer v svetovnem gospodarstvu
in energetske krize. Čeprav smo včasih nezadovoljni, ko ni
potrebnih surovin, ko ni na zalogi nekaterih potrošnih do-
brin, smo se pa zagotovo delno otresli iluzije, da lahko malo
delamo pa dobro živimo. Zatorej moramo bolj kot kdajkoh
prej razmišljati o možnostih nadaljnjega ra^oja občine kot
celote, posameznih področij pa tudi panog. Spoznati mo-
ramo, da je prišel čas, ko moramo resnično spremeniti
odnos do dela, do gospodarjenja, ko bo potrebno bolj zao-
striti tudi osebno odgovornost, ko bomo morali postati vsi
nekoliko bolj varčni...
Toda ob pogledu na prehojeno pot - na čas enotnosti
naših narodov in zmagovitega boja proti sovražnikom, na
čas odrekanj in povojnih stisk ter na naše vehke delovne
zmage - nas navdaja optimizem, da je ni težave in prepreke,
ki bi je ne zmogli tudi v prihodnje.
PREDSEDSTVO OK SZDL LAŠKO
Teden piva in cvetia.
Letošnja tradicionalna prireditev »Pivo in cvetje« v Laškem
bo že dvajseta po vrsti. Temu jubileju ustrezen bo tudi program,
ki se bo vrstil v tednu med 10. in 17. julijem. Program je že znan.
Zajema vrsto zabavnih prireditev, koncertov in športnih tekmo-
VEinj ter razstav. Od prireditev naj omenimo le nekatere, ki bodo
tednu dale svojevrsten pečat; koncert Slovenskega okteta, pri-
hod savinjskih flosarjev, povorka s prikazom starih kmečkih
običajev, l^ečka veselica s šaljivo pošto in Licitacijo jedi »črne
kuhinje«.	VVE
Se eno šolsko leto se Je izteklo
šolska vrata so se zaprla. Učenci
osnovnih in srednjih šol so odložili
svoje torbe in šolske skrbi le za dva
meseca, vendar dovolj dolgo, da si
bodo dodobra odpočili in se pripra-
vili na nove naloge. Nekaj med i^i-
mi je tudi takih, ki so izdelali s
slabimi ocenami, prav gotovo pa so
staršem sedaj obljubili prav vse;
tudi to, da se bodo naslednje leto
popravili in, da bodo trdo in pravo-
časno prijeli za delo.
Učitelji se'bodo še nekaj časa uk-
varjali s programi dela, učnimi načr-
ti, urnikom in podobnimi zadevcimi,
ki morajo biti nared do prihodnjega
šolskega leta.
Število učencev, njihov uspeh in
druge posebnosti šolskega življenja
v tem letu niso bistveno odstopale
od prejšnjih let. Morda le kratka oce-
na o usmerjenem izobraževanju, za
katerega menijo, da je uspešno štar-
talo v novo obdobje srednjega šol-
stva. Je pa tu še cela vrsta nalog, ki
jih bo potrebno sproti reševati. Prvi
kazalci o kakovostnem premiku pri
uresničevanju srednješolske refor-
me bo prav gotovo letošnja prva ge-
neracija usmerjeno izobraženih. To
so učenci, ki so zaključili skrajšane
programe in dveletni srednji pro-
gram. To bo tudi prvi pokazatelj,"ka-
ko so delovne organizacije priprav-
ljene na sprejem prvih pripravnikov
iz novega programa in kako resno so
se vključile v uresničevanje svoje
vloge v šolski reformi.
Spremembe prihodnje leto čakajo
tudi osnovno šolo. Z novim šolskim
letom se bo pričela postopno uvajati
mala šolska reforma, ki teži k pou-
darjanju učenčevih interesov in
upoštevanju krajevnih značilnosti, k
vzgojnim nalogam šole.
Na reformo se pripravlja tudi višje
in visoko šolstvo, kjer je poudarek
na združevanju razdrobljenih študij-
skih programov, na boljšem vključe-
vanju delovnih izkušenj. Te naj bi
bile prepletene s poglabljanjem vr-
hunskega strokovnega znanja in raz-
iskovalnega dela in boljšim povezo-
vanjem visokošolskega študija v ju-
goslovanskem prostoru.
Šolstvo gre svojo razvojno pot na-
prej. Kljub temu ne moremo mimo
dejstva, da reformo uvajamo v času
gospodarskih težav, ki so se že zače-
le odražati na materialnem položaju
šol. Vendar se moramo zavedati, da
pot vodi naprej. Potrebno bo vztra-
jati, da bomo dosegli zastavljene ci-
lje. Pri tem pa se nenehno držati
osnovnega vodila našega šolstva, da
je potrebno vsem našim otrokom za-
gotoviti enake možnosti za uk in ra-
zvoj.
VIOLETA V. EINSPIELER
2. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1983
Vselej smo se znali boriti
Na drobno je posejana naša polpre-
tekla zgodovina z dogodki, ki so nam
v čast, v opomin in v zaupanje v
prihodnost hkrati pa seveda tudi veli-
ka moralna obveznost za nas in za-
namce. Od Bihača, Jajca, Sutjeske,
Neretve, Štirinajste divizije, do zagna-
ne, vsegaodpovedajoče rnladine, ki je
trgala zemljo iz opustošenja, brezšte-
vilnih udarnikov, brezimne množice,
ki je z odpovedjo stkala mogočen prt
bratstva in enotnosti, enakih možno-
sti za vse, iz preštevilnih dogodkov so
zrastli naši datumi. ■
Tudi Dan borca.
Četudi imajo vselej isti pomen, na-
tanko isto vsebino, v slehernem ob-
dobju, leto za letom prinašajo s seboj
nova spoznanja, drugačne razsežno-
sti, spet in spet nove naravnanosti.
Biti borec, boriti se, je pomen, ki
tudi danes še kako velja, četudi v ne-
koliko drugačni obliki, a vendarle z
revolucionarno vsebino, ki tudi v teh
časih prinaša s seboj odrekanje. Druž-
beno politični trenutek je vsekakor
tak, da se je treba bolj zbrano zamisli-
ti, natančneje določiti meje med mož-
nim in nemožnim, med resnico na
trdnih tleh in plavanjem, lebdenjem v
nekakšnem brezdušnem prostoru,
kjer ni volje in moči, ne zanosa in
poguma.
Dan borca, praznik vseh, ki so se z
orožjem v roki postavili v bran sovraž-
niku v stokrat slabših pogojih, bi dan-
današnji bržkone moral biti svetilnik.
Svetilnik z malo besedi, brez fraz. Mo-
ral bi biti takšen, saj so naposled mi-
nili časi, ko smo se na veliko vpraše-
vali, kolikšen bo dohodek, ne pa tudi,
kakšno bo delo, za kar bi se moral
boriti vsak svobodomiseln človek. Bi-
ti svoboden naposled pomeni svobo-
dno razpolagati s svojim delom ter
rezultati svojega dela. Nič ni podarje-
nega, za sleherno stvar seje treba bo-
riti. Zgodovinska misel to nenehno
potrjuje, vse to je zapisano v zgodo-
vinskem spominu naših ljudi. In ven-
darle kaže, da misel o takšnem in dru-
gačnem boju prenekaterim ni všeč,
ker pač zahteva odrekanje. Odrekanje
pa je - in bo moralo biti še bolj -
povečan izvoz, zmanjšan uvoz, že tako
okrnjene investicije tudi v naprej
najbrž ne bodo na prioritetnih listah,
odrekanje je naposled tudi bitka na
poljih, ki jo sicer počasi, a vendar
vztrajno, le dobivamo.
Za vse to pa je potrebna vztrajnost
in zavest, da zmoremo nekaj doseči le
z revolucionarno zagnanostjo, ki na-
šim ljudem ni neznan pojm. Merilo
vsega je seveda delo. Bolj pogostokrat
bi se morali vprašati, če smo storili res
vse, da bi nas ne pestile težave, ki že
kar preveč posegajo v življenske ra-
zmere delovnega človeka. Žal pogo-
stokrat takšna in podobna vprašanja
izzvene retorično, frazersko in so da-
leč od resničnosti.
Dan borca praznujemo v času, kose
svetovne velesile spogledujejo bolj z
orožjem in nenehnim zastraševanjem
kot s pripravljenostjo, pomagati rev-
nejšim in manjrazvitim. Ta naš praz-
nik praznujemo v času, ko še vedno
traja madridska konferenca in ko se v
Beogradu na vse kriplje trudijo pre-
pričati bogate, da ne bodo mogli več-
no živeti na račun revnejših, brez njih.
Soodvisna povezanost je prevelika,
da bi si lahko zatiskali oči pred njo.
Vse to in še kaj več prinaša naš Dan
borca.
Predvsem in zlasti pa še sporočilo,
da se je treba vse življenje boriti. Za
boljši, bogatejši, mirnejši jutri. Za ju-
tri v slogi.
MST
Samoupravljanje Je prava pot
Podelili prlznanla samoupravUalcem In Inovatorjem Celja
Krepitev samoupravljanja
in delegatskega sistema je
edina pot, ki nas lahko prive-
de iz sedanjih težav. Takšna
je bila tudi vodilna misel
slavnostnega govornika na
slovesnosti ob Dnevu sa-
moupravljalcev v Celju Boža
Skaleta, predsednika kluba
samoupravljalcev, ko je go-
voril o pomenu samouprav-
ljanja.
V znak priznanja za delo v
organih samoupravljanja pa
so v celjski občini podelili
deset priznanj samouprav-
Ijalca. Prejeli so jih Sonja
Krašovec iz Aera, Anton Zi-
bret iz Stor, Emest Poteko
iz LIK Savinja, Emil Ro-
zman iz celjskih Zlatarn,
Srečko Kranjc iz želez^ne
Store, Edvard Koren iz Ko-
vinotehne, Ivana Dješnič iz
VVO Zarja, Zdravko Trogar
iz Službe družbenega knjigo-
vodstva, Valentin Peško iz
7JTO Celje in Delavski svet
TOZD Posoda v EMO Celje.
Inovacijska dejavnost je v
celjski občini postala po-
memben godpodarski dejav-
nik. V preteklem letu je ne-
kaj manj kot 500 inovatorjev
dalo 500 inovacijskih predlo-
gov, od katerih je bilo tri če-
trtine realiziranih. Skupna
gospodarska korist od novih
inovacij je v Icinskem letu bi-
la 147 milijonov dinarjev, kar
predstavlja že 0,74 odstotka
družbenega proizvoda obči-
ne. Na slovesnosti ob dnevu
samoupravljalcev so podelili
šest diplom, enajst priznanj
in pet plaket inovatorjem.
Diplome in nagrade so preje-
li Stane Gajser iz železarne
Store, Leopold Štemberger
iz Libele, Liljana Tukarič in
Vera Verbnjak iz Cinkarne,
Peter Pavlic s sodelavci iz
Etola, Iztok Zagožen iz celj-
ske Zlatarne ter Dani Podpe-
čan iz Cinkarne.
Kulturni program na slo-
vesnosti sta pripravila moški
pevski zbor Libele in recita-
cij ska skupina Aera.
IVIBP
Borci so še
vedno aktivni
člani naSe
družbe
Na občnem zboru zveze
združenj borcev laške obči-
ne so najprej ocenili pro-
gram dela v dosedanjem ob-
dobju. Ugotovili so, da se
borčevska organizacija
uspešno vključuje v družbe-
na prizadevanja za gospodar-
sko stabilizacijo, o čemer
priča tudi aktivnost njenih
članov. Le-ti so najbolj de-
lovni v krajevnih skupnostih
in raznih društvih. Okrepilo
se je tudi sodelovanje z mla-
dinsko organizacijo in s šola-
mi, kar je pripomoglo k
uspešnejšemu uresničeva-
nju ene glavnih nalog orga-
nizacije, to je prenašanje in
razvijanje tradicij narodnoo-
svobodilnega boja. V tem
pogledu bodo storili še več
tako, da bodo organizirali
aktiv borcev, ki bo obiskoval
šole ter mladim pojasnjeval
izkušnje iz našega revolucio-
narnega boja.
V razpravi so delegati opo-
zorili na izredno slabo skrb
za borce, ki so potrebni zdra-
viliškega zdravljenja. Lani je
bilo le okoli tri odstotke bor-
cev deležnih tovrstnega
zdravljenja, čeprav so zdrav-
stvene potrebe borcev veliko
večje.
VVE
Velenjski rudarji ob
delu tudi praznujejo
v velenjskem rudniku bi-
jejo naporno bitko za izpol-
nitev letnega plana. V juni-
ju so do sobote opravili že
19, torej dve tretjini delov-
nih dni ter v njih nakopali
342.400 ton premoga ali po-
prečno na dan 17.410 ton. S
tem presegajo osnovni
načrt za dobre tri odstotke,
delovnega pa za devet in
pol.
Sicer pa so v letošnjem le-
tu od 1. januarja do 26. junija
nakopali dva milijona
336.400 ton, lani pa od 1. ja-
nuarja do konca junija dva
milijona 597.000 ton. Ce pri-
štejemo še štiri delovne dni v
juniju lahko ugotovimo, da
velenjski rudarji ne bodo do-
sti zaostali za lanskim dosež-
kom, zaostanek pa bodo
prav gotovo nadomestili v je-
senskih in zimskih mesecih,
ko so vedno tudi najbolj ak-
tivni.
Ob mislih na čim večji iz-
kop premoga pa se velenjski
rudarji v teh dneh pripravlja-
jo tudi na praznovctnje 3. juli-
ja, Dneva rudarjev. S priredi-
tvami so začeli že v torek, ko
je dvanajst slikarjev v likov-
ni koloniji začelo upodablja-
ti rudarske objekte in življe-
nje okoli njih. Otvoritev raz-
stave v tej likovni koloniji iz-
delanih risb bo jutri, v petek,
ob 19.30 v prostorih velenj-
ske knjižnice.
Med mnogimi športnimi
dogodki (košarka, nastop
dresiranih psov, kotalkanje,
jadranje na deski, ribolov,
balinanje, atletika, .skoki na
dveh plastičnih skakalnicah
v Pes ju itd.) moramo izdvoji-
ti srečanje šahi sto v REK in
Gorenje na 50 šahovnicah ju-
tri (petek) na Titovem trgu,
humanitarne akcije so obiski
obolelih rudarjev po bolniš-
nicah in sprejem za upokoje-
ne rudarje^ osrednji priredi-
tvi pa bosta sobotna seja de-
lavskega sveta SOZD REK
Velenje, ki se bo preimeno-
val po narodnem heroju
FVancu Leskošku Luki ter
nedeljski »skok čez kožo«,
ko bodo mlade fante sprejeli
v rudarski stan. Odprli bodo
tudi nove mizarske delavni-
ce pri Starem jašku.
TONE VRABL
Pričela se je tudi MDA
Spominsifi park Trebče 83
Pričela se je republiška mladinska delovna akcija
Spominski park Trebče 83. V soboto so v Bistrico ob
Sotli, kjer je brigadirsko naselje, prispeli brigadirji
prve izmene. To so mladi iz občin Kamnik, Maribor-
Pesnica in Kočevje.
V drugi izmeni od 17. julija do 6. avgusta bodo v
mladinskem delovnem taboru Trebče 83 sodelovali
mladi iz vseh koncev naše ožje domovine, v tretji
izmeni pa mladi iz občin Nova gorica, Ljubljana-Cen-
ter in Koper. V občini Šmarje pri Jelšah bodo gradili
kanalizacijo v Podsredi, urejali osrednji del Spomin-
skega parka v Trebčah ter okolico znamenitega gradu
v Podsredi. V občinah Krško in Brežice pa bodo gra-
dili krajevne ceste in vodovod.
Otvoritvena slovesnost je bila v nedeljo v Bistrici ob
Sotli. Poleg brigadirjev prve izmene so se je udeležili
predstavniki družbenopolitičnega življenja občin
Šmarje pri Jelšah, Krško in Brežice, gostje oziroma
predstavniki MDB iz Kumrovca in Šentvida pri Pla-
nini, medobčinskega sveta SZDL celjske regije, kra-
jevne skupnosti Bistrica ob Sotli in številni šmarski
občani.
Udeležence MDA in goste je v imenu krajevne skup-
nosti Bistrica ob Sotli pozdravil Jože Babič, nato pa
Milan Lokar, predsednik skupščine MDA Spominski
park Trebče. 83. V imenu republiške konference
SZDL je brigadirje pozdravil sekretar Miloš Prosenc,
za kulturni program pa so poskrbeli učenci celo-
dnevne osnovne šole Marija Broz iz Bistrice ob Sotli in
bistriški mešani pevski zbor.
M. AGRE2
Za Icrajevne skupnosti v
IconjiSIci občini več denarja
Delegati občinske skupščine o socialni politiki ¥ občini
Skupnost socialnega var-
stva v občini Slovenske Ko-
njice doslej ni opravljala
svoje vloge oblikovalke in
usklajevalke celovite so-
cialne politike. Za to so od-
govorne tudi skupnosti
ustanoviteljice.
Da mora skupnost social-
nega varstva najti svoje me-
sto, so poudarili tudi delega-
ti zborov občinske skupšči-
ne na zadnji seji, na kateri so
sicer dobro ocenili poročilo
o uresničevanju socialne po-
litike v občini, ki so ga pri-
pravile skupnosti, v katerih
se uresničuje. V njem pa ni
bila vidna vloga delovnih or-
ganizacij in krajevnih skup-
nosti, v katerih tudi zagotav-
ljajo socialno varnost, ki pa
je v občini zaradi omejitev
sredstev skupne porabe si-
cer vse bolj skromna.
Delegati skupščine Slo-
venske Konjice so že večkrat
spregovorili o nujnosti celo-
vitega zagotavljanja sredstev
za delo krajevnih skupnosti
in delegatskega sistema v
njih. Zato so v občini pripra-
vili predlog sporazuma o za-
gotavljanju sredstev za te po-
trebe in vanj vključili tudi
samoupravne interesne
skupnosti, saj občinski pro-
račun ne more zagotoviti do-
volj den^a. Za dodatno
združevanje sredstev za de-
lovanje krajevnih skupnosti
in delegatskega sistema v
njih bo letos potrebno zago-
toviti 2,4 milijona dinarjev,
kar pomeni 60 odstotkov po-
trebnih sredstev, ostalih 40
pa še naprej zagotavlja pro-
račun.
Med pomembnejšimi od-
ločitvami zadnje seje skup-
ščine je tudi preložitev spre-
jema dolgoročnega družbe-
nega plana občine za eno le-
to. Sprejem je bil predviden
za letos decembra, vendar
priprave kasnijo zaradi ob-
sežnih del pri oblikovanju
sprememb srednjeročnih
planskih dokumentov. Dele-
gati pa so sprejeli še dopolni-
tev zazidalnega načrta za na-
selji Nova Dobrava in center
Zreč, s katerim spreminjajo
lokacijo kotlarne, otroškega
igrišča, vrstnih hiš in bloka
za upokojence.
MILENA B. POKLIC
Olcrepitl vrste Ifomunistov
Zvezo komunistov bo potrebno okrepiti, hkrati pa ustva-
riti takšno strukturo članov, ki bo odraz strukture prebival-
stva v občini, so poudarili na včerajšnji seji občinskega
komiteja ZKS Mozirje. Ocenili so namreč, da pri sprejema-
nju novih članov beležijo zastoj, še posebno je v sestavi
članov premalo mladih, neposrednih proizvajalcev in kme-
tov.
Iz svojih vrst so lani izključili veliko več komunistov kot
prejšnja leta. Da bi dosegli večjo učinkovitost zveze komu-
nistov, je treba njene vrste okrepiti, predvsem pa program
dela približati delavcu, kmetu.
Na včerajšnji seji so sprejeli še program, s katerim želijo
posvetiti večjo pozornost stalnosti evidentiranja članov, z
večjo aktivnostjo, učinkovitostjo in notranjo diferenciacijo
ter z odgovornejšim izvajanjem nalog pa tudi dvigniti lik
komunista.	PP
I 30. JUNU 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Solidarno za zdravstveno
varstvo v Šmarju in Sentlurlu
Skupščina medobčinske zdravstvene skupnosti sprejela
menjavo dela za leto 1983
Občinske zdravstvene
skupnosti bodo letos združi-
le za medobčinsko solidar-
nost 31 milijonov dinarjev.
Združujejo jih skupnosti v
Celiu, Slovenskih Konjicah
in Žalcu, pravico do sredstev
iz solidarnosti pa imata
skupnosti v Šmarju in Šent-
jurju, ki izpolnjujeta pogoje,
kot so višja prispevna stop-
nja za zdravstveno varstvo
kot v skupnostih, ki sredstva
združujejo, manjša povpreč-
na letna poraba sredstev za
zdravstveno varstvo na ene-
ga uporabnika kot je pov-
prečje območja in višji od-
stotek kmetov in upokojen-
cev med uporabniki.
Sredstva za medobčinsko
solidarnost so potrdili dele-
gati skupščine medobčinske
zdravstvene skupnosti Celje
s sprejemom finančnega na-
črta skupnosti za to leto, ozi-
roma z njegovo prilagoditvi-
jo z novo stopnjo rasti sred-
stev za skupno porabo.
Skupno bodo za to leto ob-
činske zdravstvene skupno-
sti za uresničevcinje nalog v
medobčinski skupnosti
združile skoraj 90 milijonov
dinarjev, od tega največ za
razvoj in delovanje zdrav-
stvenega informacijskega si-
stema.
Delegati pa so prejšnji če-
trtek sprejeli tudi zaključni
račun Sklada za moderniza-
cijo bolnišnice za lani ter
sporazume o menjavi dela z
Zdravstvenim centrom Bre-
žice in Celja za to leto. Ker s
sporazumom dogovorjenih
sredstev za vse potrebe ni
dovolj, bodo občinske zdrav-
stvene skupnosti še naprej
poskušale zagotoviti manj-
kajoča sredstva.	MBP
Stričeic gre na
pot po
Jugoslaviji
Branko Defar, ki ga La-
ščani bolje poznajo pod
njegovim partizanskim
imenom Striček, se bo s
svojimi spremljevalci ju-
tri odpravil na pot po Ju-
goslaviji. Z vlakom se bo-
do odpravili do Bitole,
nato bodo pot nadaljevali
peš. Obiskali bodo po-
membna zgodovinska
mesta in obeležja iz naše
narodnoosvobodilne bor-
be v Makedoniji, na Ko-
sovu, v Črni gori in Bosni.
Osnovni cilj pohoda je še
bolje spoznati domovino,
skleniti nova prijateljstva
in utrjevati idejo bratstva
in enotnosti ter domovin-
skega patrioti2una.
VVE
Povezovanje Celja
doma in v svetu
Razvito gospodarstvo, surovinske,
energetske In prehrambene potrebe to
zahtevajo
Sodelovanje celjske obči-
ne s pobratenimi in drugimi
občinami doma in v tujini
mora sloneti na trajnejših,
dolgoročnih družbeno eko-
nomskih osnovah. Le oboje-
stranski gospodarski interes
lahko zagotavlja" reševanje
preskrbe s surovinami, ener-
gijo in prehrano ter omogoča
nadaljnji tehnološki razvoj.
Sodelovanje mora temeljiti
na osnovi združevanja dela
in sredstev in v oblikovanju
zaokroženih reprodukcij-
skih verig. Vse to pa ni mo-
goče brez poznavanja narav-
nih in drugih možnosti, ki jih
lahko Celju ponudijo pobra-
tene in druge občine ter se-
veda tudi Celje njim.
Doslej je bilo vse preveč
kratkoročnih in razdroblje-
nih interesov in to je treba
preseči. To so ugotavljali tu-
di delegati na seji zborov ob-
činske skupščine, ki so opo-
zorili tudi na številnre ovire,
ki onemogočajo celovito po-
vezovanje tako znotraj jugo-
slovanskega trga kot pri so-
delovanju s tujino. Zato so
tudi zadolžili delegate v re-
publiški in zvezni skupščini,
da opozorijo na nujnost obli-
kovanja drugačnih pogojev
sodelovanja.
Pri obravnavi sprememb
in dopolnite\' družbenega
plana občine za to srednje-
ročne obdobje, ki izhaja iz
spremenjenih možnosti ra-
zvoja, so delegati med dru-
gim opozorili na še vedno
neusklajeno planiranje. Ra-
zlični nosilci planiranja ima-
jo še vedno različne osnove,
kar brez dvoma onemogoča
dobro planiranj«! in usklaje-
vanje planskih dokumentov.
Najbolj živahna pa je bila
obravnava uresničevanja de-
legatskega sistema v občini
Celje v obdobju april
1982-april 1983. Delegati so
opozorili na številne težave
znotraj temeljnih organizacij
in skupnosti. Nekatere dele-
gacije oziroma konference
pri svojem delu in aktivnosti
izrazito odstopajo, medtem
ko je pri drugih izrazito neza-
nimanje in nedelo. Zakaj ne
bi pri teh izpostavili odgo-
vornosti, se je vprašal eden
izmed delegatov. Sicer [)a so
opozorili na še vedno za mar-
sikoga prezahtevna gradiva,
na pomanjkanje variantnih
predlogov in na izobraževa-
nje delegatov. Menili so, da
je splošno izobraževanje de-
legatov preobsežno in da bi
bilo prav, da bi o programu
izobraževanja spregovorili
na delegatskih skupščinah.
Dogovorili so se, da naj
skupščina občine prouči bo-
gato razpravo in pripravi pri-
merjalno analizo, ki jo naj
vključi v letošnji program
dela občinske skupščine.
MILENA B. POKLIC
V Gllnu Nazarje sanacija razmer
počasi potelia
Kriza v delovni organizaciji Glin Nazarje se še vedno poglab-
lja, namesto da bi se na osnovi sprejetih sklepov in zadolžitev
sanirala do te mere, da ne bi bilo bojazni pred rdečimi števil-
kami. Tako so ob pregledu družbenoekonomskega položaja v
občini Mozirje ocenili na seji izvršnega sveta, kjer tudi niso bili
zadovoljni z oceno ter poročilom o uresničevanju sklepov skup-
ščine občine in izvršnega sveta, ki so ju pripravili v tej delovni
orgcinizaciji.
V sami delovni organizaciji so sicer izdelali in sprejeli pro-
grame aktivnosti in ukrepov za izboljšanje gospodarjenja ter
program nadalnjega razvoja samoupravnih odnosov, vendar ti
dokumenti niso pripravljeni tako, da bi lahko v strokovnem
pogledu opredelili neposredne zadolžitve in nosilce posameznih
aktivnosti ter tudi odgovornosti.
Takšna ocena velja za celovito delovno organizacijo, medtem
ko je položaj v tozdih različen. Pri tem za slabše poslovanje ne
gre grajati delavcev v posameznih tozdih, posebej ko govorimo o
razvoju delovne organizacije kot celote, kjer ima velik pomen
strategija poslovanja. V Glinu so namreč, z izjemo tozda Ivema,
proizvodne Tinogljivosti še vedno neizkoriščene.
R. PANTELIC
Sprejem kmetov kooperantov v
sindikat
Na Dobrni je bil v nedeljo, 26. junija, sprejem kme-
tov kooperantov kmetijske zadruge iz Celja, v Zvezo
sindikatov Slovenije. Od 64 kmetov, ki so bili sprejeti,
se jih je udeležilo le okoli dvajset. Vzrok za skromno
udeležbo je verjetno lepo vreme, ki jih je zadržalo
doma, saj morajo ob letošnjem precej deževnem juniju
izkoristiti vsak sončen dan, pa čeprav je to nedelja.
Po uvodnem pozdravu je pevski zbor iz Smartnega v
Rožni dolini pod vodstvom Jožeta Dimeca zapel nekaj
slovenskih narodnih, nato pa je predsednik občin-
skega sindikalnega sveta Franci Vrbnja, spregovoril o
pomenu vstopa kmetov kooperantov v Zvezo sindika-
tov Slovenije. S tem jim je dana možnost, da se bolj
vključijo v družbeno politično življenje. Z združeva-
njem sredstev za razvoj kmetijstva se odnos do kmetij-
ske proizvodnje močno izboljšuje.
Kmetje so izvolili še svoja delegata. To sta Marija
Majcen iz Ostrožnega in Slavko Frenko iz Strmca.
N.G.
Vrtci otrok ne bodo odklanjali
Letovišče Baško bodo prevzete združene osnovne šole
o nekaterih pomembnih
zadevah za razvoj vzgoje in
varstva šolskih in predšol-
skih otrok so razpravljali de-
legati skupščine skupnosti
otroškega varstva občine Ce-
lje.
Delegati so, med drugim,
sprejeli predlog sklepa o pre-
nosu celotne dejavnosti in
doma v Baški, ki je name-
njen letovanju predšolskih
in šolskih otrok. Skupnost
otroškega varstva po z^onu
ne more biti izvajalka tovrst-
ne dejavnosti, zato se bo le-ta
najverjetneje prenesla na
Združene osnovne šole.
TOZD Pionirski dom Cvetke
Jerinove v Celju.
Delegati so sprejeli poroči-
lo o povezavi vzgojno var-
stvenih organizacij v občini
Celje, ta povezava pa je kon-
kretizirana v samoupravnem
sporazumu o uresničevanju
skupnih interesov in ciljev
na področju vzgoje in var-
stva predšolskih otrok v ob-
čini.
Informacija o vpisu otrok
v vzgojno varstvene organi-
zacije za prihodnje šolsko le-
to, vsebuje podatek, da
zmogljivosti v občini zado-
ščajo potrebam. Najbrž na to
vpliva tudi sedanja cena sto-
ritev. Izjemi sta oddelka v
Storah in Dobrni, kjer so po-
trebe večje od možnosti, po-
goji otroškega varstva pa sla-
bi. Zaradi stabilizacijskih ra-
zmer teh pogojev v bližnji
prihodnosti ne bo mogoče
izboljšati. Delegati so opozo-
rili še na razmere v enoti Te-
harje, vendar bo rešitev mož-
na le z razporejanjem teh
otrok v ostale oddelke vzgoj-
novarstvene organizacije.
M. A.
RazviUe prapora
Zveze borcev v
Šoštanju
Krajevna organizacija Zve-
ze borcev iz Šoštanja je pre-
teklo soboto v Kaj uho vem
domu pripravila svečanost
ob razvitju novega prapora.
Za to priložnost so pripravili
tudi prisrčen kulturni pro-
gram. Po svečanosti pa je bil
še tovariški večer, na kate-
rem so zbrani člani Zveze
borcev iz Šoštanja obujali
spomine na nekdanje dni in
se tudi malo po veselili.
V. K.
Srečanje z borci 1. bataljona
VDV
Krajevna skupnost Savinja praznuje te dni svoj kra-
jevni praznik. I^ireditve so se pričele s strelskim tek-
movanjem in tekmovanjem v malem nogometu že vče-
raj, osrednje pa bodo v soboto, 2. julija. Takrat bo tudi
slavnostna skupščina krajevne skupnosti s podelitvijo
priznanj ter prikazom vaje civilne zaščite na Gričku.
Na Gričku pa bo tudi 2. julija ob 10. uri dopoldan
zbor borcev 1. bataljona VDV. Obogatili ga bodo s
kulturnim programom in tovariškim srečanjem s kra-
jani. Seveda so v soboto poleg krajanov Savinje vab-
ljeni na Griček tudi vsi drugi občani Celja. MBP
Spominski dom
na Tolstem vitiu
Praznovanje ob Dne\ai
borca bodo v konjiški občini
združili z otvoritvijo Spo-
minskega doma XIII.
SNOUB in njenemu koman-
dantu Milenku Kneževiču na
Tolstem vrhu. Slovesnost s
tovariškim srečanjem bo v
nedeljo ob 15. uri na Tolstem
vrhu.
MBP
Pohod ob spomenikili NOB
V okviru praznovanj praznika občine Žalec organizirata
Planinsko društvo Zabukovica in krajevna konferenca ZZB
NOV Griže Pohod ob spomenikih NOB.
Ta pohod sodi v okvir pohodov ob spomenikih NOB v
Savinjski dolini, ki jih vsako leto organizirata PD Zabuko-
vica in Polzela.
Pohod v KS Griže se bo pričel 3. julija ob 8. uri pred
Minervo v Zabukovici. Od tu bo krenil do spomenika talcem
v Pongracu in na Igriše. Pohodniki se bodo spomnili strelja-
nja talcev in padca dela Veličkove čete pred 40. leti na
Igrišah. Od tu se bodo spustili v Mrzliški graben in nadalje-
vali pot proti Matkam. Iz Matk bodo pohodniki krenili v
Bezovnik, kjer bo ob 13. uri srečanje borcev občine Žalec m
kurirjev Štajerske. Istega dne bo ob 12. uri odprta razstava o
kurirjih na osnovni šoli Nada Cilenšek v Grižah.
FRANC JEZOVNIK
Večina vprašanj ostaja odprtih
Beograd, 29. junija - Že od začet-
ka junija je beograjski konferenčni
center »Sava« prizorišče letos naj-
pomembnejše mednarodne gospo-
darske konference, šestega ministr-
skega zasedba UNCTAD, ki ima v
Organizaciji združenih narodov
ključno vlogo v krmarjenju dogo-
varjanja o trgovini in razvoju, to-
krat pa so dnevni red razširili š^ na
finančna vprašanja, naraščajočo
zadolžitev ter več manjših točk,
kot je prenos tehnologije v manj
razvite države .
Že uvodne razprave v centru »Sa-
va« so pokazale na velike razlike
med državami udeleženkami. Drža-
ve v razvoju, ki so se na beograjsko
ministrsko zasedanje UNCTAD pri-
pravljale na vrsti regionalnih se-
stankov, pred dvema mesecema pa
v Buenos Airesu sprejele celovito
pogajalsko platformo, so v naše
glavno mesto prišle s prepriča-
njem, da je treba zagotoviti vs^
minimalne rezultate. Sem sodijo
dogovori o nujnih ukrepih za go-
spodarsko okrevanje ter za pomoč
državam v razvoju, hkrati pa tudi
sporazum o sprožitvi mednarodne-
ga dogovarjanja o vrsti globalnih
vprašanj, kot je reforma mednaro-
dnega denarnega sistema.
Takšni strategiji so se že pred
Beogradom ostro zoperstavile ra-
zvite države, ki želijo ohraniti svo-
je privilegije v gospodarskem odlo-
čanju. Tezi držav v razvoju, da je
treba spodbujati okrevanje svetov-
nega gospodarstva s posebnim ozi-
rom na procese v državah v raz\'o-
ju, ki jih je kriza najbolj prizadela,
so razviti postavili ugotovitev, češ
da se je okrevanje že pričelo - in
sicer v Ameriki - ter da je potrebno
le še počakati, da se bodo blagodej-
ni učinki ameriške gospodarske ko-
njunkture razširili čez Atlantski
ocean.
Tretja velika pogajalska skupi-
na, ki jo tvorijo vzhodnoevropske
socialistične države, so se v Beo-
gradu, tako kot tudi na prejšnjih
konferencah spremenile v opazo-
valke iz obrobja. Gospodarska kri-
za kajpak obstaja, a za njeno reše-
vanje so odgovorne zahodne drža-
ve. ki so jo tudi zakrivile. Enako
velja o pomoči državam v raz\'oju.
Po več kot treh tednih pogajanj
je napredek minimalen, kajti spre-
jetih je nekaj resolucij, večina
vprašanj pa ostaja odprtih do zak-
ljučnega dne zasedanja. Takšen po-
ložaj je najtežji prav za države v
razvoju, ki jih je kriza močno priza-
dela. Zaradi manjših nakupov ra-
zvitih držav je padel njihov doho-
dek od izvoza, surovinske cene so
najnižje v za^ih petdesetih letih,
razviti svet se je obdal z okopi trgo-
vinskih omejitev in končna posle-
dica vsega tega je neverjetno nara-
ščanje zadolževanja držav v razvo-
ju. Te imajo ta hip med 750 in 800
milijard dolarjev posojil različnih
vrst, letna odplačila pa so se zaradi
visokih obresti povzpela na 200 mi-
lijard dolarjev. Prav zaradi nako-
pičenih težav so manj razvite drža-
ve odločene do konca vztrajati pri
svojih zahtevah za korenitimi re-
formnimi ukrepi v svetovnem go-
spodarstvu, izid beograjskih poga-
janj pa je v veliki meri - ali morda
celo odločilno - odvisen od stališča
razvitih, ki se doslej niso izkazale
kot sprejemljive sogovornice. A
kot je na podobnih srečanjih že na-
vada, bo bilanca beograjskega za-
sedanja UNCTAD ostala neznana,
dokler predsedujoči, naš zvezni se-
kretar za zunanje zadeve Lazar
Mojsov ne zaključi štiritedenskih
razprav in pogajanj.
PiSe Božo mašanovič
4. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1983
Z mednarodnim posojilom
še bolj v izvozni prodor
Večjih dvomov okrog no-
ve investicije - približno
milijardo dinarjev - v Ste-
klarni »Boris Kidrič« v Ro-
gaški Slatini ni več. Pred
dnevi je mednarodna banka
IFC iz Washingtona odobri-
la 4,9 milijonov kredita
pod, za ta čas, precej ugo-
dnimi pogoji. To je bil tudi
pogoj, da so se rogaški ste-
klarji lahko začeli pogovar-
jati o nakupu opreme v tu-
jini.
Precej potrebnih sredstev
bodo zagotovili še s sovlaga-
njem, del bo lastnih, del pa
bančnih sredstev. Ce bo šlo
vse po načrtih, bodo grad-
binci zasadili lopate v Roga-
ški Slatini že v začetku pri-
hodnjega leta, novi stroji pa
naj bi začeli poskusno obra-
tovati čez nekaj manj kot
dve leti.
Znaten del investicije je
namenjen za avtomatizacijo
proizvodnje, predvsem bru-
šenja. Seveda pa bodo stroji
nadomestili roke rogaških
brusilcev le pri najenostav-
nejših opravilih; ročno delo
in kreativnost, s katerima so
si rogaški steklarji pridobili
svetovni sloves, bosta še na-
prej ostali osnovni značilno-
sti njihove proizvodnje.
»Kvaliteta naših izdelkov
se ne bo zmanjšala,« pravi
Jože Pelko, novi direktor
steklarne. »Le proizvodne
stroške bomo znižali, da bo-
mo lahko zmogli oster kon-
kurenčni boj na svetovnem
trgu.«
Precej se bo spremenila
tudi tehnologija taljenja ste-
klene mase.
»Prehajamo od klasičnega
taljenja v lončenih pečeh na
elektrokontinuirane peči.
Steklo, ki ga bomo dobili iz
teh peči, bo kvalitetnejše in
škart se bo zmanjšal s seda-
njih 20 na 5 odstotkov. To pa
je že kar znaten prihranek,«
razlaga Jože Pelko.
Steklarna bo letos izvozila
za približno 7,8 milijonov do-
larjev izdelkov. Cene, ki jih
dosegajo na tujih, izključno
konvertibilnih trgih, so po-
navadi višje kot doma. V
izvoz gre že približno 70 od-
stotkov proizvodnje, kar je,
po besedah Jožeta Pelka,
gornja meja.
Ko bodo začeli obratovati
novi stroji in peči, se bo proi-
zvodnja v steklarni povečala
za dvakrat, za približno toli-
ko pa tudi izvoz: že v letu
1986 naj bi na tuje prodali za
17 milijonov dolarjev izdel-
kov.
To je kar precejšen skok,
da pa se ne bi ponesrečil, so
se v steklarni začeli priprav-
ljati nanj še preden so spreje-
li dokončen sklep o investi-
ciji.
»Sklenili smo pogodbe z
nekaterimi novimi kupci v
ZDA, kamor prodamo veči-
no svojih izdelkov, razisku-
jemo pa še dmge konverti-
bilne trge. Za nas je zanimi-
va Japonska in seveda veči-
na evropskih trgov,« je pove-
dal Jože Pelko.
Tako je na primer steklar-
na že lani začela sodelovati s
firmo Wedgwood iz ZDA, ki
bo že letos odkupila za 1,6
milijonov dolarjev izdelkov
iz rogaške steklarne, ko bo-
do začeli obratovati novi
stroji pa naj bi odkupila za
3,5 milijonov dolarjev izdel-
kov.
SREČKO SROT
Jože Pelko - novi direktor
Steklarne Boris Kidrič iz
Rogaške Slatine
Že vedno Je dovoli notranjih rezerv
Po desetih letih ugodne ocene poslovanja v TIM Laško
Dan rudarjev, 3. julij, je
tudi praznik delovne orga-
nizacije TIM Laško, ki letos
beleži pomemben jubilej -
10-letnico ustanovitve. De-
lovna organizacija si je po-
stavila dobre temelje za te-
hnološki razvoj kot tudi za
razvoj samoupravnih odno-
sov. Danas prav zato uspeš-
no premagiije težave polo-
žaja našega gospodarstva.
Od ustanovitve dalje so se
vrstile organizacijske spre-
membe. 2e 1976. leta se je k
delovni organizaciji pripojila
Tovarna lesne galanterije v
Rimskih toplicah, slabo leto
za tem so zgradili v Mionici v
Srbiji tovarno FIMA. Pred
dvema letoma pa se je zak-
ljučil več let trajajoči proces
za izločitev TOZD Rudnik,
ki je postal samostojna de-
lovna organizacija v SOZD
REK Edvard Kardelj v Tr-
bovljah. Skupen jim je ostal
praznik, ki ga praznujejo ru-
darji in delavci TIM. Letos
maja so ustanovili še TOZD
Razvoj, inžiniring in komer-
ciala. V sestavu delovne or-
ganizacije, ki zaposluje pre-
ko 900 delavcev, deluje sedaj
7 tozdov in delovna skup-
nost skupnih služb.
Na vseh ključnih proizvo-
dnih področjih so dosegli
razmeroma visoko raven
tehnične opremljenosti, kar
omogoča, da so njihovi izdel-
ki kakovostni in iskani na
domačem in tujem trgu. K
uspehu pripomore tudi ugo-
dna kvalifikacijska sestava,
saj je tretjina delavcev kvali-
ficiranih in visoko kvalifici-
ranih. Vse več delavcev se
vključuje tudi v izobraževa-
nje ob delu, letos se jih tako
izobražuje okoli 40. V pov-
prečju podelijo letno okoli
60 štipendij za razhčne stop-
nje šolanja.
V zadnjih letih uspešno iz-
polnjujejo svoje izvozne na-
črte. Vrednost izvoza je pred
tremi leti znašala preko 15
milijonov dinarjev, ob koncu
leta pa pričakujejo 130 mili-
jonov dinarjev. Podatki za
pet mesecev kažejo, da je ta
izračun v poslovanju s tujino
popolnoma realen. Pri tem je
pomembno to, da se v izvoz
neposredno vključujejo vse
temeljne organizacije TIM
Laško.
Težave z uvozom reproma-
terialov so že v letu 1980 po-
spešile dejavnosti za nado-
mestitev z domačega trga.
Tako so v INA OKI Zagreb
vložili 72 milijonov dinarjev
za povečanje proizvodnje
polistirena. Pričakujejo, da
bo že naslednje leto 6.000 ton
polisterena z domačega trga
zmanjšalo odvisnost od uvo-
za in s tem izboljšalo razmer-
je v izvozno-uvozni bilanci.
V Timu se zavedajo, da so
si postavili zahtevne naloge.
Menijo pa, da so te naloge
uresničljive, ker imajo še do-
volj notranjih rezerv in moči.
VIOLETA V. EINSPIELER
NAGRADE ZA NAJBOLJŠE
Ob koncu šolskega leta je bilo pod okri-
ljem Ljubljanske banke Splošne banke Ce-
lje opravljeno še eno delo. Ustrezne komi-
sije so namreč pregledale in ocenile posa-
mezna dela, ki so med šolskim letom
1982/83 nastala na podlagi posebnega
razpisa celjske temeljne banke Ljubljanske
banke za najboljša likovna dela med cici-
bani v vzgojno varstvenih organizacijah ter
za najboljša literarna, likovna in fotograska
dela med učenci osnovnih šol. Za najboljše
so pripravljene posebne denarne nagrade.
LIKOVNA DELA V VVO
Na razpis se je odzvalo osem vzgojno-
varstvenih organizacij. Komisija se je odlo-
čila za nagraditev po enega likovnega dela
iz vsake VVO, razen VVO Laško, za katero
je bila mnenja, da je poslala premalo izdel-
kov.
Nagrajenci pa so: Karmen Verš iz VVO
Tončke Cečeve, Celje; Matejka Hostnik iz
VVO Zarja, Celje; Mojca Buršič iz VVO Ani-
ca Černejeve, Celje; Iztok Leskovšek iz
VVO Šentjur-enota Gorica pri Slivnici; Ro-
mana Artnik iz VVO Janko Herman, enota
Polzela; Goran Košutič iz VVO Rogaška
Slatina ter skupinska slika »metuljčkov« iz
VVO Slov. Konjice.
LITERARNA DELA
Literarna dela na svobodno temo za oce-
njevanje je poslalo 28 pionirskih hranilnic
na osnovnih šolah.
Nagrade prejmejo: Višja stopnja: 1.
Manca Ulčnik (8. b os. š. Dušan Jereb,
SI. Konjice), 2. Djordje Radmanovič (8. b
os š. Fran Roš, Celje), 3. Alja Žehelj (7. b
os. š. Primož Trubar, Laško), 4. Alenka
Hren (5. b os. š. Zreče), 5. Damjana Zagru-
ševcem (5. b os. š. XIV. divizije, Dobrna).
Nižja stopnja: 1. Špela Kravogelj (4. a os. š.
Marjan Nemec, Radeče), 2. Verica Guček
(4. r. os. š. Dobje pri Planini), 3. Irena
Zvoner (2. r, os. š. Bratstvo in enotnost
Banja Luka, Šentvid pri Grobelnem).
LIKOVNA DELA
Likovna dela s svobodno temo in tehni-
ko je poslalo 32 pionirskih hranilnic na
osnovnih šolah.
Nagrade dobijo: Višja stopnja: 1. Tomaž
Krušec (5. r. os. š. 81. Šlander, Celje), 2.
Breda Vengust (5. a os. š. XIV. divizije,
Dobrna), 3. Andrej Zgonc (5. b. os. š. Fra-
njo Malgaj, Šentjur), 4._Branko Širovnik (7.
r. os. š. Ljuba Mikuš, Žalec), 5. Lidija Haj-
dnik (7. r. os. š. Loče pri Poljčanah). Nižja
stopnja: 1. Marjan Bider (4. r. os. š. Ljuba
Mikuš, Žalec), 2. Silvo Skok (3. r, os. š.
Pohorski odred, SI. Konjice), 3. Živka Kočiš
(2. d r. os. š. Primož Trubar, Laško).
FOTOGRAFSKA DELA
Fotografska dela so poslale pionirske
hranilnice iz 14. osnovnih šol.
Nagrade prejmejo naslednji fotografski
krožki: 1. Os. šola Šmartno v Rožni dolini,
2. os. šola Franjo Malgaj v Šentjurju, 3. os.
šola Planina pri Sevnici.
Vtem, ko bo banka nagrade cicibanom v
VVO izročila meseca oktobra, bo podelitev
nagrad v osnovnih šolah ob sprejemu cici-
banov med varčevalce, torej kmalu na za-
četku novega šolskega leta.
In za konec; iskrena zahvala mentorjem
pionirskih hranilnic, prav tako likovnim pe-
dagogom in slavistom za trud in sodelova-
nje ter seveda vsem mladim, ki so se od-
zvali na razpisano tekmovanje.
Mladim več možnosti
na delovnili mestiii
MozIrskI obrtniki objavili le eno delovno mesto
Tudi v občini Mozirje oce-
njujejo da prave brezposel-
nosti na njihovem območju
ni, pač pa gre za neskladje
med potrebami in sestavo
brezposelnih oziroma iskal-
cev zaposlitve. Med tistimi,
ki vse težje pridejo do dela,
je največ mladih.
Med 64 nezaposlenimi je
največ delavcev brez pokli-
ca. Iskalcev prve zaposlitve
je 37,5 odstotka (lani le 8,5
odstotka), delež mladih je
43,7; med vsemi, ki ne najde-
jo zaposlitve pa je 47 odstot-
kov žensk.
Poseben in zaskrbljujoč
problem pa je beg strokov-
nih kadrov izven občine, ki
ima že tako najslabšo sesta-
vo zaposlenih v naši regiji.
Sklepi v dokumentih in re-
solucijah v praksi ne najdejo
svojega mesta, še posebej pa
to velja za letne načrte zapo-
slovcinja v delovnih organi-
zacijah, ki se ne spoštujejo,
prepočasi pa se v združenem
delu tudi prilagajajo zahte-
vam visokoproduktivne
proizvodnje ter s tem potre-
bam po strokovno višje
usposobljenih kadrih.
Rešitve bo potrebno iskati
v omejitvah pri zaposlovanju
režijskih in administrativnih
delavcev. Zlasti pa mlajši ka-
der brez izobrazbe prerazpo-
rejati v proizvodno delo in
na izpopolnjevanje. Trenut-
no je edini vspodbudni po-
datek na tem področju, da se
je kar 72 odstotkov osmošol-
cev odločilo za proizvodne
poklice, med njimi skoraj vsi
fantje in več kot polovica de-
klet.
Tudi pri obrtnikih, kjer je
deset odstotkov vseh zapo-
slenih, so še velike rezerve,
vendar so plotovi tam še pre-
visoki. Dovolj zgovoren je
podatek, da so zasebniki za
letošnje leto objavili potrebo
le po enem delavcu, podob-
no pa je tudi s štipendira-
njem.
Korak do poglavitnega ci-
lja, da vsak sposoben dela-
vec uveljavi pravico do dela,
bo tem krajši, v kolikor bodo
svojo vlogo odigrali prav vsi.
Poseben pomen pri tem ima-
jo poklicno svetovanje, šti-
pendiranje in izobraževanje,
vrednotenje del. Tudi notra-
nje prerazporejanje je še pre-
malo prisotno, s procesi me-
njave na posameznih delov-
nih mestih bo treba dati
mlajšim kadrom več prosto-
ra za sproščanje njihovih
sposobnosti. Pa brez senti-
mentalnosti in drugih ovir,
ki vplivajo na sestavo zapo-
slenih.
R. PANTELIC
Dražje pivo?
Analize poslovnih rezultatov v slovenskih in jugoslovan-
skih pivovarnah kažejo stalno slabšanje ekonomskega polo-
žaja pivovarske industrije. S povečanjem cen piva v začetku
leta je uspelo vsaj delno zmanjšati razkorak med cenami
osnovnih surovin in ceno piva. V avgustu pa bo prišlo do
ponovnih neskladij, ki izhajajo iz višjih cen pšenice, po
kateri se oblikujeta tudi cena ječmena in slada.
V laški pivovarni ocenjujejo, da bo stal novi rod ječmena
od 21 do 22 dinarjev za kilogram (lani je bila 14 din^ev).
Pivovarna ga potrubuje okoli 8000 ton letno kar v proizvod-
nji zavzema kar 70 odstotkov osnovnih surovin. Cena slada
bo letos približno 40 dinarjev po kilogramu. Lani je bila cena
30 dinarjev. Nova cena surovin pomeni za pivovarno naj-
manj 50 milijonov dinarjev več stroškov kot v lanskem letu.
Vse torej kaže, da se bomo kmalu hladili z dražjim pivom.
VVE
I 30. JUNU 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kaže, da bo žetev uspešna
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pa si pohli/.e poglejmo, kako jo /.
žetvijo na Celjskem. V žalski občini so
že /ačeli žeti ječmen, takoj /.a njim pri-
de na vrsto pšenica. Najprej se bodo
lotili njiv v Šempetru, verjetno sredi
prihodnjega tedna. Pogodbena pšeni-
ca je posejana na 210 hektarjih pri za-
sebnikih in 185 hektarjih v družbenem
sektorju. Ce ne bi dajali hmelju pre-
dnosti, pi-avijo v kmetijski zadrugi Sa-
vinjska dolina, bi lahko s pšenico zase-
jali še več površin. Kmetijska mehani-
zacija je nared, od rezervnih delov
škriplje le pri klinastih jermenih.
Tudi Konjičani bodo z dvema za-
družnima kombajnoma in ostalimi za-
sebnimi, poželi predvideno pogodbe-
no količino 300 ton pšeničnega zrnja,
kar je za 50 ton več kot lani. Z žetvijo
pšenice bodo pričeli čez deset dni.
Cez dober teden se bo zečelo tudi v
celjski občini. Pred dnevi so dobili
nov kombajn, tako da sedaj kmetijska
zadruga v Celju razpolaga s tremi stro-
ji. Goriva je dovolj, primanjkuje le pe-
troleja za motorne kosilnice. V kmetij-
ski zadrugi računajo z 10 do 15 odstot-
kov večjim pridelkom kot lani in v
silose ga bodo spra\ili kakšnih 240
ton.
V	šentjurski občini s(j pšenico pose-
jali na 80 hektarjih, pogodbenega pri-
delka pa bo kakšnih 160 ton. ?^eti bodo
začeli konec ledna, Sentjurčani pa
upajo, da bodo rešili tudi vse težave z
rezei-vnimi deli. Največ težav imajo za-
radi plastičnih vr\'i, ki jih potrebujej(j
v hribovitih predelih, jih pa samo uva-
žamo.
Na žetev so dobro pii pravi jen i tudi v
šmarski občini. Pridelek pšenice, ki je
posejana na 180 hektarjih, bo predvi-
doma okrog 360 ton, žeti pa bodo zače-
li takoj po pr\'em juliju. Posebnih te-
žav ne pričakujejo, vsaj tako pravijo v
šmarskem kmetijskem kombinatu.
Konec tedna bo začelo padati zlato
klasje tudi v laški občini. Odkupili bo-
do predvidoma 60 ton, kar je za laške
občinske razmere skoraj že skrajna
možnost. Zasebniki imajo skupaj dva
kombajna, tretjega si bodo sposodili v
šmarski občini.
V	velenjski občini so podvojili povr-
šine z zasejano pšenico v primerjavi z
lanskim letom in jo bodo želi na 80
hektarjih, lani na 45 hektarjih. Z žetvi-
jfi bodo /.ačeii po 15. juliju, na razpola-
go pa imaj(j tri kfjmbajne. Zadnjf-ga so
dobili pred tremi dnevi. Težav v glav-
nem ne pričakujejcj, le vreč jim pri-
manjkuje. F'rihodnje povečanje povr-
šin, ki bi jih zasejali z žitaricami, je v
velenjski občini v glavnem odvisno od
melioracijskih del. To bo najverjetneje
čez leto ali dve.
V glavnem gre torej pri leto.šnji žetvi
na Celjskem za dokaj optimistična pri-
čakovanja. Upajmo, da se bodo uresni-
čila in, da nam bo pri vseh žetvenih
opravilih naklonjeno še vTeme. In še
to: večinoma bodo žitni pridelovalci
pšenico zamenjevali za koruzo, ki je je
dovolj. To so nam zatrdno zagotovili
tudi pri SOZD Merx, ki je na celjskem
območju glavni odkupovalec zrnja le-
tošnje žetve.
Po takšnem zaključku bi morali biti
zaradi letošnje žetve veseli, če nas ne
bi plašile izjave tržnih inšpektorjev, da
bodo pri odkupu pšenice letos znatno
poostrili kontrolo. Takšne izjave pa
ponavadi med vrsticami objavljajo
realne možnosti po -licitiranju- cen
zrnja. In če bo kmalu nato še kruh
dražji, nam bo vse takoj jasno.
MITJA UMNIK
Prireditve ob praznilcu
občine i^šico
Pete, 1. julija
Ob 18. uri - otvoritev likovne retrospektivne raz-
stave Andreja Ajdiča ob 25-letnici umetniškega delo-
vanja. Razstava bo v 'Weichselbergerjevem dvorcu v
Laškem
Ob 19. uri - revija pihalnih orkestrov v domu »Svo-
boda« v Radečah
Sobota, 2. julija
Ob 8. uri - slavnostna seja zborov občinske skup-
ščine in ostalih vabljenih v domu »Svoboda« v Rade-
čah
Ob 10. uri - otvoritev otroškega vrtca »Kolenov gra-
ben« v Radečah
Ob 11. uri - ogled novih proizvodnih prostorov kon-
fekcije »Kora« v Njivicah pri Radečah
Ob 12. uri - odkritje spominske plošče padlim bor-
cem NOV v Papirnici Radeče
Nedelja, 3. julija
Ob 10. uri - proslava Dneva borca na Brunku
Ob 10. uri - proslava Dneva rudarjev in 10-letnice
TIM Laško pri sindikalnem domu v Hudi jami
Ponedeljek, 4. julija
Ob 9. uri - otvoritev razstave stalne muzejske zbirke
iz NOV v Weichselbergerjevem dvorcu v Laškem
Gotovijani so praznovali
v tej krajevni skupnosti žalske občine so za svoj praznik
pripravili vrsto prireditev. O delu in načrtih je govoril
Stanko Dolar in opozoril na uspehe na komunalnem po-
dročju, ki so jih dosegli kljub pomanjkanju sredstev. Pode-
lili so tudi plakete in značke KS. Srebrno plaketo je prejelo
gasilsko društvo Gotovlie za 80-letno uspešno delo, zlato
značko sta prejela Jože Salej in Jurij Goršek, srebrne Hilda
Javornik, Peter Janič, Ivan Virant in komisija za družbeno
dejavnost ter socialno delo. Za praznik so v Gotovljah odprli
novo krajevno knjižnico, ki ima sedež v novem domu drviž-
benopolitičnih organizacij, vodila pa jo bo Majda Cilenšek.
T.TAVC.AR
Obvestilo bralcem
Danes smo izšli na 20. straneh. Zaradi znane krize s
časopisnim papirjem smo morali začasno omejiti ob-
seg strani Novega tednika. Upamo, da smo kljub
temu ostali zanimivi, bralni in informativni. Težave
s papirjem se bodo predvidoma do konca julija ure-
dile, do takrat pa bomo verjetno še kdaj prisiljeni
skrčiti obseg našega in vašega Novega tednika. Pro-
simo za razumevanje.
Uredništvo
Človek ne sme
nikoli zarjaveti!
Emesta Rečnika, dolgo-
letnega prosvetnega in
družbenega delavca pozna-
jo domala vsi Sentjurčani,
pa tudi mnogi bralci, ki
spremljate njegove potopi-
se, lovske zgodbe in črtice v
časopisih. 'Pišem zadnjih
deset let, odkar sem se upo-
kojil,« je pripovedoval pred
dnevi, ko sva se v domačem
kraju pogovarjala o mnogo-
terih rečeh iz njegovih 70-ih
let. In najin pogovor je bil
namenjen prav tej obletni-
ci, ki mu je človek pravza-
prav zlepa ne bi prisodil,
saj le malokdo živi tako pol-
no in aktivno življenje kot
prav Emest Rečnik iz Šent-
jurja, ki ima še veliko načr-
tov.
-	Več kot tri desetletja
ste že Šentjučan. Dvain-
dvajset let ste se kot rav-
natelj osnovne šole v
Sentjiu-ju predajali mla-
demu rodu in ob tem še
našli čas za ljubiteljsko
dejavnost na področ^
pevske kulture in drugih
dejavnosti, ki jih je v pi-
člo odmerjenih vrsticah
težko prešteti. Se vam
danes zdi to kaj obreme-
njujoče?
»Zmeraj sem rad delal in
zato sem bil tudi zmeraj za-
poslen. A česarkoli sem se
lotil, je bilo s srcem. Ko sem
maturiral, so me poslali v
Haloze. Med revščino, da je
ne pomnim take. Takšna je
bila pač usoda vseh učite-
ljev, začetnikov. A obupoval
nisem nikoli. Vselej sem se
boril proti slabim in zlim.
Tak sem pač po naravi!«
-	Gotovo pa so bili
trenutki v življenju, ki
so se vam, optimistu, za-
rezali v spomin.
»Ni jih bilo malo. Bil sem
rezervni oficir, ko sem 6.
aprila 1941 doživel bombar-
diranje Beograda in bil ka-
sneje ujet. Gestapo me je iz-
pustil iz ujetništva blizu To-
pole 1942. leta. Nato sem za-
časno postal železničar, po
vojni pa spet učitelj. Izredno
sem doštudiral pedagogiko
in sociologijo. Vrnil sem se k
petju, kar 15 let sem bil zbo-
rovodja zbora skladateljev
Ipavcev, in k naravi. Lovec
sem že od leta 1947. Ce se
lahko malo pohvalim, sem
veljal včasih za dobrega lov-
ca na vidre, ki jih je zelo tež-
ko ujeti. Predvsem iz lovskih
časov sem napisal kakšnih
70 do 80 zgodb.«
-	Narediva časovni
preskok: Rekli ste, da
mora biti človek vse svo-
je življenje aktiven. Vas
je to vleklo v svet, na po-
tovanja?
"Človek ne sme zarjaveti.
Predvsem to sem imal pred
očmi po upokojitvi. Hčere so
odrasle, se osamosvojile,
skupaj z ženo se \-eseliva šti-
rih vnučkov. Toda širni svet
me je zmeraj mamil. Dobr-
šen kos sem ga prepotoval,
ga ovekovečil na diapoziti-
vih, v beležkah in predvsem
v spominu. Videl sem skoraj
vso Evropo, petkrat sem bil
v Aziji, pa tudi Afrika me je
pre\-zela. Le v Anieriko mi ni
bilo več dano iti. Razlogi so
jasni. To si zdaj štejem za
.belo liso". Rad bi pobliže
spoznal azteško kulturo.-
-	Brez dvoma imate
veliko spominov, izku-
šenj in napotkov iz teh
vaših potovanj po svetu?
■>Kaj jih ne bi miei! S pre-
davanji prek turističnega
društva ali kje drugje, sem
doslej mnoga moja potova-
nja prelil v besedo in sliko. A
ne samo tista, iz .zunanjega
sveta'. Dobro poznam lepote
naše domovine in jih cenim.
V lepi in turistično privlačni
deželi živimo in na tem bi
morali bolj graditi."
-	Kaj pa lep spomin
ali dober vtis?
"Kitajskal Z njo se rni je
odprl povsem nov svet. Ze
samo prelet čez Himalajo je
bil prečudovit. Razen tega
smo bili tedaj prvi jugoslo-
vanski turisti v tej čudežno
skrivnostni deželi. Kitajska
je turistično nepokvarjena
dežela in tudi kot Jugoslova-
ni smo bili toplo sprejeti. Go-
stitelji so nam brez ovinkov
pokazali lepe, zanimive in
slabe strani te dežele. To sem
cenil pri njih. Drugače je pri
Indijcih, kjer se izrazito ka-
žeta bogastvo na eni in re\--
ščina na drugi strani.«
-	Vem, da bo težko
izluščiti. Ampak vseeno:
kaj vam je najbolj leglo
na srce?
»To, da sem povsod sreče-
val Jugoslovane. Naše ljudi.
Ali pa to. da nas je v Burmi
nagovoril kapitan letala na-
šem jeziku in po\-edal. da se
je učil v Vršcu in da ga je
Jugosla\'ija naredila za pi-
lota.«
-	Imate kdaj tremo, ko
se odpravljate na poto-
vanja?
"Temu bi laže rekel nemir.
Toda vselej preden se odpra-
\-im na pot, želim iz\-edeti
čimveč o deželi, republiki ali
kraju kamor potujem. Na po-
tovanjih je navadno hud
tempo in ni časa za razglab-
ljanje. Detalji so. vse kar vi-
dim in slikam ali pa si pribe-
ležim. Ostalo je treba Lnieti
že v sebi.
-	Vas želja po nezna-
nem vselej vleče v nez-
nano. Najbrž ste zato vi-
deli dobršen del našega
modrega planeta. .Ali pa
vam je bilo morda to da-
no že v zibel?
•>Tu bi se lahko začela no-
va zgodba. Moj oče je bil so-
dar. Če je hotel kaj zaslužiti,
se je moral podati po domači
in tuji zemlji. Tako je potoval
iz kraja v kraj. iz dežele
deželo. Poročil se je s Cehi-
njo. Imeli smo dobro mater.
Kaj \-se je morala pretrpeti,
ko smo se leta 1915 \Tnili v
domovino, v bližino Miiribo-
ra! Jaz sem se nanii-eč rodil
zdajšnjem Leningradu, ker
je oče bil tedaj tiim v službi.
Tako. vidite, sem res od ma-
lih nog kar napivj nekani po-
to\-iil. se ustidil in spet ra-
zmišljal o novem m nezna-
nem. - ^
NL-\TE,J.-\ PODJEr
6. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1983
Ne h kralju, k šlosarju ste prišli!
Vltanjčan Ignac Javtmik - M Oesetletla na Kosovu
Menda ga ni Vitanjčana,
ki ne bi poznal Ignaca Ja-
vornika, znanega predvoj-
nega, medvojnega in povoj-
nega revolucionarja, nosil-
ca spomenice in dobitnika
najvišjih državnih odliko-
vanj in redov.
Njegova življenjska pot je
bila polna težkih preizku-
šenj, ki jih je odločno zma-
goval do upokojitve.
Rodil se je v revščini, proti
kateri se je potem zmeraj bo-
ril. In tudi krivic že od nek-
daj ni prenašal. 2e zelo mlad
je moral odriniti po svetu s
trebuhom za kruhom in tako
se je znašel med knapi v me-
žiškem rudniku. Zaradi svo-
jih naprednih idej je kmalu
dobil odpoved in, da je lahko
preživel, je bil nekaj časa
hlapec, nato pa je oblekel vo-
jaško suknjo. Poslali so ga
na Kosovo in ko je odslužil
vojaški rok, spet ni vedel ne
kod, ne kam. Doma pravza-
prav ni imel, domačemu kra-
ju se je v teh letih že tudi
odtujil. Ostal je kar na Koso-
vu kot rudar v rudniku Tre-
pča, kjer so kmalu spoznali
njegove sposobnosti. Tako je
z leti od navadnega kopača
napredoval do upravnika
rudnika.
Druga svetovna vojna ga je
tako zajela na Kosovu, kjer
je Ignac Javornik postal
eden od organizatoiiev osvo-
bodilnega gibanja. Že na za-
četku vojne je bil v Mitrovici
sprejet v partijo, ki mu je na-
ložila nove obveznosti. Orga-
niziral je številne sabotaže v
rudniku, pomagal je partiza-
nom, zbiral hrano, orožje in
obleke za partizane. Leta
1943 je bil kot sekretar na
čelu partijske organizacije v
Starem trgu. Seveda je po-
stal s svojim aktivističnim
delom kmalu sumljiv, a
odnehal ni.
Ko je zasijala svoboda, se
je znova lotil dela in novih
dolžnosti. V Trepči je postal
prvi član delavskega sveta,
trikratni udarnik v jami in
vodja komunističnih brigad
v rudniku.
Ob neki priložnosti je Ig-
naca Javornika, skupaj še z
drugimi naprednimi rudarji
povabil na obisk maršal Tito.
Tega dogodka se še posebej
dobro spominja: »Kot dele-
gat na Dedinju sem moral
poročati predsedniku o polo-
žaju na Kosovem. Malo sem
bil v zadregi in nisem vedel,
kako naj začnem. Tedaj pa
me je rešil tovariš Tito. Obr-
nil se je k meni, se široko
nasmejal in rekel, da nismo
prišli h kralju, ampak k šlo-
sarju. Tako me je sprostil in
dolgo smo se pogovarjali. Za
slovo pa smo se slikali sku-
paj z njegovim zvestim psom
še iz vojnih dni. Ta slika mi
je danes ljub spomin.«
Od leta 1963 živi Ignac Ja-
vornik v Vitanju, v doma-
čem kraju, ki ga je zapustil
za tri desetletja in več, a se je
v teh letih nanj ponovno
močno navezal.
MATEJA PODJED
KonjIčanI za protipožarno varnost
v Slovenskih Konjicah so pregledali celotno hidrantno
omrežje v kraju in ga vrisali v načH mesta. V Tepanju so izvedli
že četrto občinsko prvenstvo protipožarnih ekip civilne zaščite.
Na njem je sodelovalo 11 ekip - sedem iz krajevnih skupnosti in
štiri iz organizacij združenega dela. Udeležba res ni bila raz\'ese-
Ijiva, zato pa je bilo tembolj znane, ki so ga člani ekip pokazali,
saj so razen ene vse ekipe dosegle odlično oceno.
Pri vajah s hidrantom in v raznoterostih je dosegla prvo mesto
ženska ekipa iz Konusa, drugo ekipa krajevne skupno sti Be-
zina in tretje ekipa Uniorja. Pri vajah z motorno brizgalno in v
raznoterostih pa je bila najboljša ekipa krajevne skupnosti Slo-
vanske Konjice, druga ekipa LIPA in tretja ekipa krajevne
skupnosti Žiče.
MBP
Visoka gasilska priznanja
Ob otvoritvi novega gasilskega doma v Nazarjah, so gasilci iz
gasilskih družin Nazarjo, Glin Nazarje in Gorice ob Dreti prejeli
republiška in občinska gasilska priznanja. Gasilsko ropubliško
odlikovanje so prejeli: Alfonz Krajner, Jcinez Klopčič, Danijel
Štruclj, Branko Fekner in Franc Grubnik, odlikovanja občinske
gasilske zveze pa so dobili Stanko Volovšek, Srečko Artelj,
Anton Žagar, Edi Papež in Viktor Kolar. Franjo Pokart iz Na-
zarja pa je od republiškega sekretarja za ljudsko obreimbo prejel
republiško odlikovsinje civilne zaščite.
Pomoč Palestincem
Dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem v Colju so se
odločili za solidarnostno akcijo, s katero bodo pomagali zatira-
nemu palestinskemu ljudstvu. V prvi humani akciji so zbrali
5.391 dinarjev. To je njihov prvi prispevek, vendar obljubljajo,
da bodo še večkrat darovali denar za boljši jutri trpečih ljudi.
Uspešno glasbeno Izobraževanje
Sentjurčcini poznajo dolg do svojih rojakov, skladateljev Ipav-
cev. Zato skrbijo za glasbeno izobrazbo mladih.
Dve desetletji po vojni je sicer v Šentjurju vladalo glasbeno
zatišje, leta 1966 pa so začeli z resnim delom. Danes se lahko
pohvalijo z lepo glasbeno šolo, v kateri je 120 gojencev. V
pripravnici ter oddelkih za klavir, harmoniko, pihala, godala,
trobila in kitaro poučuje pet stalnih glasbenih pedagogov in dva
honorarna sodelavcev.
Šentjurska glasbena šola ima tudi dislocirani oddelek na Po-
nikvi, razmišljajo pa tudi o takem oddelku na Plcinini, od koder
se sedaj vozi v Šentjur precej učencev.
E.R.
Priznanja turističnim delavcem
Zoran Vudler, podpredsednik turistične zveze Celje, je v
imenu Turistične zveze Slovenije pri jami Pekel podelil prizna-
nja zaslužnim delavcem Turističnega društva Šempeter. Zlati
znak turistične zveze Slovenije sta prejela Franc Storman in
Alojz Storman; srebrne znake so prejeli Amalija Javoršek, Tine
Štorman, Branko Golavšek, Slavko Štrucl, bronaste pa Martin
Pire, Jože Gorič, Janko Božič, Edi Masnec st., Jože Cijan, Jože
Znider in Marjcin Volpe. Podobna priznanja bodo podelili v
naslednjih dneh še turističnim delavcem TT) Žalec, Vransko,
Braslovče in Prebold.
T. TAVČAR
Novo gasilsko vozilo
Na krajši slovesnosti so gasilci GD Žalec predali namenu novo
gasilsko avtocistemo. Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija
pobratenega GD iz Kruševca ter drugi. O pridobitvi je zbranim
govoril v imenu pokrovitelja Dane Senič, predsednik občinske
skupnosti varstva pred požarom in dejal. Novo vozilo FAP 1616
ima prostora za 4.000 litrov vode in 400 litrov penila, stalo pa je
okrog 2,6 milijona dinarjev in bo služilo ne samo mestu Žalec
temveč širši okolici.
T. T.
Pokazali primemo znanje
Ob dnevu civilne zaščite so v Žalcu pripravili občinsko tekmo-
vanje gasilskih desetin civilne zaščite iz krajevnih skupnosti.
Nastopilo je rekordno število desetin - 25. Pri članih je največ |
spretnosti in znanja pokazala desetina iz Polzele, naslednji sta
bili desetini iz Sešč in Tabora. Pri članicah je zmagala desetina iz
Polzele, pred drugo desetino, prav tako iz Polzele, tretja pa je
bila desetina iz Žalca. Ob koncu tekmovanja je preds^nik
Občinske konference SZDL Žalec Janez Meglič najboljšim eki-
pam podelil priznanja.
TONE TAVČAR
V Vitanju so se zbrali starejši krajani
Prisrčno je bilo nedeljsko srečanje starejših krajanov Vitanja,
ki ga je pripravila krajevna organizacija Rdečega križa. Zbr^o
se je 84 krajanov, starejših od sedemdeset let. 2^anje so pevci
moškega pevskega zbora Vitanje in osnovne šole pripravili p^
ster pevski program, ki so ga šolarji obogatili še z recitacijami in
svojimi mislimi. O delu, ki so ga danes starejši krajani opravili za
nas, o pomenu njihovih žrtev je spregovoril Franjo Marošek, o
razvoju krajevne skupnosti pa predsednik sveta Franc Mlinšek.
MBP
Konjeniški prireditvi v Gotovljah
Konjeniški klub Gotovlje je pripravil meddruštveno tekmova-
nje v preskakovanju ovir. Nastopili so tekmovalci iz Celja, Mo-
zirja in člani domačega kluba, ki imajo po enem letu, odkar so,
klub ustanovili, kar sedem konj. V parkurju I (ovire do l/m) je
bil najboljši član domačega kluba Mladen Petrovski s konjem
Marjanom, v parkurju II (ovire do 1,15/m) pa Jože Vrhovnik s
konjem Rigo iz Mozirja.
Ljubiteljem konjeniškega športa se v nedeljo popoldne ob 14.
uri obeta v Gotovljah zanimiv dogodek. Na dru^h konjskih
dirkah bodo namreč sodelovali najboljši iz Slovenije v preska-
kovanju ovir, v galopski dirki s kmečkimi konji, kasaški dirki
ter eno in dvovprežni dirki. Ze dopoldne ob deseti uri bo zani-
miv ogled razstave kmečkih konj. Organizatorji obetajo tudi
dovolj zabave, zanjo pa bosta poskrbela ansambel Amfore in
Tatjana Dremelj. Ža obiskovalce imajo pripravljene tudi lepe
nagrade: od mopeda do koles.
J.V. -T.T.
Vodne zagate v Celju
Bo višja cena rešila problem?
Podtalnica v Medlogu, kjer so tudi
črpališča, je vedno manj kakovostna.
Vzroki so, ugotavljajo strokovnjaki, v
intenzivnem kmetovanju in ne dovolj
kakovostni urbanizaciji ob teh vodnih
virih. S sanacijo kanalizacije v Levcu
se je stanje nekoliko izboljšalo, če pa
bomo hoteli imeti v Celju bakteriolo-
ško neoporečno pitno vodo, bomo mo-
rali zgraditi načrtovano vodarno v
Medlogu.
O tem je razpravljal tudi celjski
izvršni svet, večji del debate pa se je
sukal okrog predlagane podražitve pit-
ne vode. Cena vodarne je namreč po-
skočila s predvidenih 41 milijonov di-
narjev na več kot 90 milijonov dinar-
jev; predvsem zaradi novih tehnolo-
ških rešitev, ker se je kasneje izkazalo,
da bo potrebno iz vode odstranjevati
tudi mangan, in zaradi podražitve
gradbenih del. Tako je trenutno, sku-
paj s sredstvi iz samoprispevka, zago-
tovljenih manj kot polovica potrebnih
sredstev, večino ostalega denarja pa
naj bi zagotovili s podražitvijo vode.
Izvršni svet je ocenil, da bi morali
povečati del cene, ki je namenjen za
razširjeno reprodukcijo. Uveljavili bi
tudi takoimenovano diferencirano ce-
no in gospodinjstvom povečali prispe-
vek za razširjeno reprodukcijo za 1,8
dinarjev, ostalim porabnikom pa za 5,4
dinarjev za kubični meter vode. Pred-
lagana višja cena vode naj bi veljala že
od prvega julija dalje. Hkrati pa naj bi
komite za urejanje prostora poskušal
najti še dodatne vire sredstev v občini,
da bi lahko rešili problem pitne vode.
S. SROT
Na Celjskem tri
Vošnjakove plakete
Tik pred zaključkom šolskega
leta je bila pod okriljem Ljubljan-
ske banke Združene banke četrta
konferenca mentorjev ciciban-
skega varčevanja ter mentorjev
pionirskih in mladinskih hranil-
nic. Potem, ko so ocenili delo, so
podelili Vošnjakove plakete ti-
stim mentoijem pionirskih hra-
nilnic, ki med mladimi že več let
spodbujajo varčevanje in dosega-
jo pri svojem delu tudi najboljše
uspehe. Med letošnjimi osemin-
dvajsetimi dobitniki Vošnjakove
plakete so bile tudi tri mentorice
iz osnovnih šol celjskega območ-
ja: Terezija Gobec (Ponikva pri
Grobelnem), Rozika Kitak (Roga-
tec) in Vida Naraks (Šempeter).
MB
Marija Klepej
Malo je delavk, ki bi vso
svojo delovno dobo delale
v eni in isti delovni organi-
zaciji. Ena takih je Marija
Klepej, ki v Pivovarni La-
ško dela že 35 let. Konec
leta bo odšla v pokoj: »Mi-
slila sem, da sem pn^olgo
tukaj, sedaj pa je vse to
prekmalu prišlo,* pravi.
Mlado dekle je bila, ko je
začela delati. S to delovno
organizacijo je delila vsa
huda in lepa leta. »Po treh
letih sem hotela stran. De-
lovni pogoji so bili zelo tež-
ki. Od vsega začetka že de-
lam v polnilnici. Tu je bilo
vlažno, mrzlo, pozimi niso
greli, marsikdaj se je ivje
zbirko na oknih, tak mraz
je bil. Najhuje pa je bilo,
ker tople vode nismo imeli.
Takrat me niso pustili
stran. Po šestih letih pa
sem se že navadila in tako
sem ostala. Tudi sindikat
nam takrat ni mogel dosti
pomagati. Vse je bilo še na
karte. Celo obutev smo si
morale same kupovati,
gimjastih predpasnikov
nismo imele, nenehno smo
bile v vlagi. Edino kar nam
je takrat sindikat priskrbel
so bile karte za blago. To so
bili odpadni kosi blaga, ki
smo ga kupovali na kilo-
grame.«
Od tistega časa seje mar-
sikaj spremenilo in vendar
Marija meni, da njene sode-
lavke ne bodo dočakale to-
liko delovnih let: »Zdi se
mi, da so mlade žene in de-
kleta danes vehko manj od-
porne, kot smo bile me. Hi-
tro ztx>Ujo in se utrudijo.
Bolj bi morala ženska pazi-
ti nase. Jaz pa sem od otroš-
tva dalje navajena trdega
dela.«
Težko bi kdo prisodil Ma-
riji, da je tik pred upokoji-
tvijo. Njen obraz je še ved-
no gladek in mladosten. Ce
ne bi bilo reume, ki si jo je
prislužila v pivovarni, bi
sploh ne čutila težo svojih
let. »Mislim, da bi morale
ženske, ki delajo na tem de-
lovnem mestu, imeti dvoj-
no štetje delovnih let. To
smo že predlagale, a ni bilo
odziva.«
Tako kot vedno je Marija
še sedaj aktivna. Trenutno
je članica delavskega sveta.
Nikoli' ne stoji ob strani.
Veliko izkušenj ima, pozna
pivovarno takorekoč od
njenih začetkov. »Najhuje
je bilo leta 1952. Takrat je
šlo bolj slabo in je bilo
vprašanje, če bomo sploh
obstali. Dobivali smo 80-
odstotno plačo vse leto. Ni
nam preostalo drugega, kot
da smo delali. Tudi po 14 ur
dnevno, podnevi in ponoči,
po tri tedne zapored. Uspe-
lo nam je.«
Marija ne taji, da ji je hu-
do, ko gre v pokoj, čeprav
ve, da bo tudi potem še do-
volj dela zanjo, tako doma
na vrtu kot pri očetu, da jo
sodelavci ne bodo pustili
same in vendar se boji. »Še
kakšno leto bi delala, toda
prostor je treba dati dru-
gim, mlajšim...«
Obnavljajo
kulturni dom v
Libojah
Po nekaj letih dogovarjanj,
prigovarjanj in zbiranja denar-
ja, so končno le začeli z obnovo
dotrajanega kulturnega doma
v Libojah. Zaradi izredno pe-
stre dejavnosti domačega
društva s številnimi sekcijami
prostori niso več ustrezali za-
htevam. Po Savinjski dolini so
se gradili kulturni domovi, v
Libojah pa so delali.
Dela izvaja Remont iz Celja,
prva faza pa bo predvidoma
končana do 15. septembra.
Darko Šuler je predsednik re-
žijskega odbora:
»Kmetje so za dom že prispe-
vali 35 kubikov lesa, opravlje-
nih je bilo tudi že 163 prosto-
voljnih ur. V novi dvorani bo
350 sedežev ali sto več kot v
prejšnji. Obnova doma bo stala
sedem milijonov 500 dinarjev,
verjetno pa se bo ta vsota do
konca povzpela na deset mili-
jonov. Dom bomo obnavljali
po etapah, ker še ni dovolj de-
narja. Z deli naj bi zaključili
leta 1985, ko bo pri nas predvi-
doma občinski praznik Žalca
ter 170-letnica Keramične, ki je
za dom prispevala kar milijon
200 tisoč din. Pomagajo tudi
ostale delovne organizacije.
Kulturna skupnost, ZKO...
Pri končnih delih pa bomo tu-
di krajani dodali še mnogo
prostovoljnih ur!«
TV
I 30. JUNU 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Magnetni dečeii »namagnetil«
mlado in staro v šibeniku
tmamammmmmmmBmmmmmmmaaBssmBaBmm^^
SLG Celje §e nastopil na 23. Jugoslovanskem festivalu otroka
v J^ibenik je v teh dneh
metropohi otrok sveta, oa/a
miru, igre in pesmi, mesto
prijateljstva. Od 18. junija
je namreč to starodavno
dalmatinsko mesto gosti-
telj 23. jugoslovanskega fe-
stivala otroka. Letošnji
dramski, lutkovni, glasbe-
ni, filmski, likovni in lite-
rarni programi so posve-
čeni
40-letnici .AVNO.T-a ter bit-
kama na Neretvi in Sutje-
ski.
Na letni sceni renesančne-
ga trga v Sibeniku so se v
ponedeljek /.\'ečer \'elikini
malim ljudem in odraslim
predstavili tudi člani iz Slo-
venskega ljudskega gledali-
šča iz Celja / uspelim delom
letošnje sezone Magnetni dcr
ček, a\'torja Mila . Dekleve
in v režiji Helene Zajčeve.
Tako se je tudi naš ansambel
priključil vsem nastopajo-
čim na letošnjem festivalu,
ki so se tu zbrali pod geslom
bratstvo in enotnost vseh
ljudi sveta.
V središču te enotnosti je
pone^ieljkova predstava o
magnetni privlačnosti dečka
Magnetka dobila nov simbo-
ličen pečat. Kajti do 2. julija,
dokler bo festival še trajal,
bodo Sibenik plemenitih lju-
dje, igralci in gledalci z do-
mala vseh kontinentov. Tu
gostujejo ansambli iz Azije,
Indije, Kitajske, Sovjetske
zveze. Združenih di-žav
Amerike, Egipta, Zimbabve-
ja, Velike Britanije, Francije
in še iz drugih dežel.
In v to pisano druščino se
je po izl)oru .st^lektorja uvr-
stil tudi ansambel Sloven
skega ljudskega glediilišča iz
Celja, ki je s teni nastopom
sklenil svojo ustvarjalno gle-
dališko sezono. Na odprtem
prizorišču, v zavetju zname-
nite šibeniške katedrale, so
igralci celjskega gk^iališča
namagnetili več kot štiristo
gledalce\', ki so spremljali
Magnetkovo pot od osamlje-
nosti pa do pive zaljul)ljeno;
sti, za katero ni potreben ne
magnet, ne sanjska roža
znanstvenika, in ne dobri
ruiuki, ampak srce, ki
vzplamti kar samo od sebe.
Mladi in najmlajši, ki so
spremljali predstavo skupaj
s svojimi babicami, dedki ali
starši, so prav kmalu prebili
tudi jezikovno bariero, ki je
bila spiva vendarle prisotna
in so oživeli zlasti v akcij-
skem delu predstave. Več
skorčy tudi ni bilo pričakova-
ti, čeprav ima igra o magnet-
nem dečku veliko besednih
poant in iskrivih domislic.
Sibenik je zaploskal Zvo-
netu Agrežu, Igorju Sancinu,
Jožetu Pri sto vu, Matjažu Ar-
senjuku, Nadi Bt)žicevi, Dra-
gu Kastelicu, Miladi Kalezi-
čevi, Miro Podjedu in vsem,
ki so stali z.a predstavo. To je
7.a vse najlepše priznanje, ki
so ga prejeli tudi od organi-
zatorja, Jugoslovanskega fe-
stivala otroka v Šibeniku. Po
njihovem mnenju in po mne-
nju kritikov se letošnje šibe-
niške igre za otroke odlikuje-
jo po strogi selekciji, ki je
zato prinesla izvrsten izbor,
namenjen zares otroku.
Kljub temu se Gradiniir Go-
jei-. urednik dramskega spo-
reda sprašuje, zakaj imanu)
tako mak) jugoslovanske li-
terature za otroška gledali-
šča in specialne teatre za
mlade. Odgovori se nizajo na
i-azličnih kadrovsko inter-
pretitivnih možnostih an-
■samblov, finančnih proble-
mih in tudi strokovnosti
izbora tekstov ter njihovega
režijskega podajanja. Mag-
netni deček je imel to srečo,
"da se mu je uspelo izviti iz
teh nastavljenih pasti, za kar
mu je bilo hvaležno tudi pi-
sano občinstvo v Sibeniku.
MATEJA POD JED
80 let dr. Pavla
Blaznika
Dr. Pavlu Blazniku, vi.šjemu znan-
stvenemu svetniku Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti, pi-vemu di-
rektorju celjske gimnazije po osvobo-
ditvi, sta za njegovo 80-letnico čestita-
la v imenu celjske občinske skupščine
predsednik Edo Stepišnik in članica
sveta federacije Olga Vrabič v imenu
jubilantovih maturantov 1934/35.
Zmrzlak in ignjatič v
Porto(p2ti
Jutri v petek bo odprta razstava likovnih
del slikarjev Draga Zmrzlaka in Nika Ignja-
tiča iz Celja v avli hotela Grand Palače v
Portorožu. Tokrat se Zmrzlak predstavlja s
svojimi deli akvarela, kjer so povzeti motivi
Primorske. Tehnika-del je mešana z akvareli
in {jerorisbo. Ignjatič se je v Portorožu že
predstavil leta 1980 v prostorih Casina hote-
la Metropol. Jutri pa se bo predstavil z no-
vim ciklom, kjer je risba predstavljena z gra-
vuro, kolorit pa je vkomponiran kot dopolni-
lo oziroma pogojuje karakter teme. Zmrzlak
in Ignjatič pripravljata vrsto razstav v našem
Primorju in naslednja bo že kar v nasled-
njem tednu, prav tako v Portorožu. V Grand
Palače bo razstava na ogled tri tedne, in je
prodajnega značaja, hkrati pa popestruje tu-
ristično ponudbo. Razstavo je omogočil Ho-
tel Rivijera Portorož.
Pokaži kaj znaš v Doblu
Kulturno društvo »Franc Vrunč« Dobje
pri Planini prireja XI. tradicionalno priredi-
tev »Pokaži kaj znaš« 31. 7. 1983 ob 15. uri v
Dobju na prostem.
K sodelovanju vabijo pevce, harmonikar-
je, recitatorje, ansamble in druge glasbene
skupine. Prijave za nastop pošljite do 18. 7.
1983 na kulturno društvo Dobje.
Po prireditvi bo zabava s plesom, igral bo
ansambel Toneta Videča. Za humor pa bo
poskrbel »Celjski Poldek«.	J. s.
Premalo je samo veselje do gl^isbe!
Kakovostno delo pedagogov in učencev bo edino merilo učno-vzgojnega procesa!
Za Glasbeno šolo Celje pomeni šol-
sko leto 1983/84 začetek novega ob-
dobja, novih načrtov, tudi vsebine de-
la, predvsem pa normalizacijo delov-
nih pogojev, ki so bili zadnja leta ko-
majda še zdržni.
Sola je pridobila številne nove, funk-
cionalne prostore, da bo odslej za kon-
certiranje »mladih umetnikov« na vo-
ljo nova koncertna dvorana itd.
Rešitev prostorskih problemov pa
seveda ne pomeni, da bo šola odslej
lahko sprejela neomejeno število no-
vih učencev. Splošna omejitev zapo-
slovanja velja tudi za glasbeno šolo,
tako, da bo ta problem rešen šele po-
stopno v nekaj letih, hkrati pa združe-
no delo ne dovoljuje nikakršnega po-
večanja obsega dela, kar v Svobodni
menjavi dela pomeni, da izobraževal-
na skupnost ne bo razpolagala z več
sredstvi kot doslej.
Da pa bi v naslednjih letih kljub
oemnjenim problemom omogočili
vpis nadarjenim učencem, se bomo
stvari lotih z notranjo selekcijo in do-
kaj zahtevnimi kriteriji za vpis. Učen-
ci, ki že obiskujejo glasbeno šolo, bodo
morali z izredno prizadevnim in kako-
vostnim delom opravičevati svoje šo-
lanje, sicer bodo predlagani za izpis.
Sprejemni preizkus bomo za šolsko
leto 1983/84 tokrat opravili še v glasbe-
ni šoli, v torek, 6. septembra in v sredo
7. seotembra od 9-11^ in od 15-18^.
Prednost imajo učenci, ki se jeseni
vpisujejo v 1. razred osnovne šole.
Skrajna starostna meja so učenci, ki se
bodo jeseni vpisali v 3. razred osnovne
šole, vendar za instrumente kot so vio-
lončelo, trobila in delno pihala. Naj-
mlajše učence (1. razred osnovne šole)
bomo vpisali v pripravnico, ostale v
prvi razred nauka o glasbi (teorija).
Cas do pričetka učenja instrumenta je
najmanj 2 leti po vpisu s tem, da se pri
nauku o glasbi učenec izkaže z uspeš-
nim delom in visoko oceno.
Starše prosimo za razumevanje in
hkrati kritičnost do svojih otrok, saj je
v dani situaciji edini možni kriterij
otrokova muzikalnost in dispozicije za
razvoj.
VID MARČEN
10
Stik z drugimi narodi
Na svojih vožnjah so savinjski splavarji
(razen »Celjanov«) in splavarski gospodarji
prihajali v stike z drugimi narodi. Ob po-
stankih, prodaji lesa in iztovarjanju so imeli
opraviti s prebivalci obsavskih in obdonav-
.skih krajev, natančneje, zlasti s trgovci in
kmeti. Ob teh priložnostih kakor tudi do
neke meje med vožnjo na splavih in ob
vrnitvi na vlaku so lahko opazovali, kakšno
je bilo življenje v teh krajih: kakšna so bila
naselja in stavbe, kako so bili ljudje obleče-
ni, kakšna je bila hrana, kakšno je bilo go-
spodarstvo itn. Z Bosanci, t. j. z bosenskimi
splavarji. so se srečevali, kot je bilo poveda-
no, tudi na vodi. Savinjski splavarji so torej
prihajali v stike z drugimi narodi neposre-
dno pri svojem delu. poleg tega pa so imeli
precej drugih možnosti za opazovanje vrste
prvin v življenju teh narodov.
Pričevanja ohranjenega ustnega izročila
odsevajo izkušnje iz navedenih neposre-
dnih stikov in temeljne vtise iz opazovanja
obsavskih in obdonavskih krajev. Omenje-
ne izkušnje in opazovanja pa marsikdaj
prehajajo v t. i. narodne heterostereotipe ali
v podobe, v katerih označujejo pripadniki
določenega naroda drug narod. S stališča
»'čistega spoznanja« pomenijo stereotipi
^ tipološke hipoteze«, ki bi utegnile biti za-
nesljive šele po natančni preskušnji. Ker pa
se to ne dogaja in ker se ta bistvena hiba
»sploh ne občuti«, so stereotipne sodbe po-
sebno določne, in sicer toliko bolj, kolikor
bolj so ljudje v stikih s predmetom stereo-
tipnih sodb-čustveno prizadeti. Kadar po-
temtakem sodbe savinjskih splavarjev o
Hrvatih, Srbih, Muslimanih, Judih in Nem-
cih prehajajo v narodne heterostereotipe.
kakor jih ugotavljamo v ohranjenem ust-
nem izročilu, so poučne predvsem kot sami
narodni keterostereotipi, delomš pa so
poučne še tedaj, če v nekem obsegu posre-
dno izražajo avtostereotip savinjskih spla-
varjev ali podobo, v kateri so ti označevali
sami sebe. Pri nakazanih narodnih hetero-
stereotipih so se uveljavili, kot bomo videli,
zlasti cerkveni in klerikalni vplivi. Zavoljo
vsega tega bomo v naslednjem skušali loče-
vati neposredne izkušnje in opazovanja sa-
vinjskih splavarjev, ki se nanašajo na naro-
de, s katerimi so prihajali v stik, od njiho-
vih narodnih heterostereotipov. Tako bo-
mo dopolnili naša dosedanja dognanja o
okolju, v katerem so potekale splavarske
vožnje in splavarska lesna trgovina, in o
doživljanju tega okolja in pa ugotovili po-
glavitne sestavine določenih narodnih he-
terostereotipov v obravnavani družbeni
skupini.
Ko so savinjski splavarji prihajali na Hr-
vaško, so razen drugega jezika v tridesetih
letih pogosto slišali tudi izjave in, če so bili
na vodi, vzklike zoper Antona Korošca, vo-
ditelja slovenske klerikalne stranke. V tisti
dobi je bilo hrvaško podeželsko prebival-
stvo v velikem številu pod vplivom hrvaške
kmečke stranke Vladimirja Mačka. Nekate-
ri hrvaški prebivalci krajev ob Savi so izra-
žali nasprotje med navedenima strankama,
ki sta bili tedaj vsaka na svojem ozemlju
najmočnejši politični stranki, s tem! da so
negodovali zoper slovenskega klerikalnega
voditelja. V tem primeru je šlo za enega od
hrvaških narodnih heterostereotipov o Slo-
vencih, ko so istili Koroščev slovenski kle-
rikalizem s Slovenci in tako tudi s savinj-
skimi splavarji.
Opisano hrvaško razpoloženje v tej dobi
je bilo od Rugvice naprej napadalnejše.
»Mitrovški« splavi so bili, kot rečeno, mar-
sikdaj opremljeni z jugoslovanskimi zasta-
vami. ki so rabile za ugotavljanje vetra. Hr-
vati pa so neredko zahtevali, naj -Mitrovča-
ni« obrnejo ali snamejo te zastave, tako da
bi bile na •■mitrovških« splavih hrvaške ali
da bi vozili brez zastav. Posebej so se te
zahteve zaostrile pred skupščinskimi voli-
tvami 1938. Ce splavarji niso ugodili nave-
denim zahtevam, so jih neredko obmetava-
li s kamni. Te zahteve in napade so po
navadi spremljali vzkliki za Mačka in zoper
Korošca, ponekod pa tudi vzklikanje:
»Crven, bijeli, plavi, to je barjak pravi«.
Savinjski splavarji so torej v tridesetih letih
doživljali posamezne posledice dejavnosti,
kakor jo je takrat razvila Mačkova stranka
med hrvaškim obsavskim prebivalstvom.
Tehtnejše kakor navedeni vtisi so bile za
savinjske splavarje njihove materialne iz-
kušnje in opazovanja v krajih ob Savi in
Donavi. Z drugimi besedami: vse bolj ko
opisani politični vtisi so bili zanje pomemb-
ni razločki v življenjski ravni med domači-
mi kraji v zgornji Savinjski dolini in Za-
dretju in pa obsavskim in obdonavskim
ozemljem. - V ohranjenem ustnem izročilu
odsevajo nakazane neposredne izkušnje in
opaz ovanja sodbe, da ob Savi in Donavi
dostikrat niso znali dovolj ločevati različ-
nih vrst lesa. Tam se razen lesnih trgovcev
drugi kupci pač niso kaj bolj spoznali na
lesno trgovino.
Pri Sisku: predelovanje mitrovškega splava po delni prodaji lesa (trideseta leta}
8. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1983
Uporaba
herbicidov ob
žetvi semenskih
frav in detell
v sodobno organizirani
proizvodnji semena trav in
detelj je možno direktno
kombajniranje pri večini
vrst. Enofazno kombajnira-
nje detelj je edino možno po
desikaciji (sušenje zelenih
rastlinskih delov) s totalnimi
herbicidi, ki jih uporabimo v
času, ko je dozorela večina
glavic (do 90%). Pet do se-
dem dni po uporabi herbici-
dov pričnemo z žetvijo, ki v
takih p|Ogojih dobro poteka,
pa tudi seme se zelo dobro
čisti.
Pri travah uporabljamo
desikacijo samo v primerih,
če so semenski posevski po-
legli, ali pa so se mladi po-
ganjki močneje razrastli.
Za desikacijo so primerne
naslednje količine herbici-
dov: za detelje 3 l/ha reglona,
za trave 3 l/ha gramoxona.
Količine 4 l/ha enega ali dru-
gega herbicida uporabimo,
če je semenski posevek za-
plevljen in v primeru, če so
se močneje razrasli mladi po-
ganjki, oziroma če je potreb-
no defolirati večjo količino
zelene mase.
Po dosedanjih izkušnjah
uporaba reglona in gramo-
xona nima škodljivih posle-
dic bodisi na naslednjo proi-
zvodnjo zelene mase ali se-
na, niti na kvaliteto (kako-
vost) semena. Omlačeno sla-
mo lahko po treh tednih
uporabljamo za prehrano ži-
vali.
Kmetijski inštitut
Slovenije
Metkin rojstni dan
Na drugi strani brigadir-
skega Šentvida kmetuje
Metka Novak. Starša sta že
starejša, brat pilot je veliko
zdoma in tako ostane dekle-
tu na plečih veliko dela in
skrbi s kmetijo. Ob doma-
čem hlevu raste nov silos, 10
hektarjev počiva le pozimi.
Največ dela pa je prav v tem
času. Pa so se spet našli bri-
gadirji, ki so rekli: pomagaj-
mo dekletu, več rok več na-
redi! In so šli na polje, spet
drugič na travnik in obljubi-
li, da bodo še priskočili na
pomoč na kmetiji v partizan-
ski Mangi.
Tistega vročega dne, 23. ju-
nija, ko sem se o solidarnosti
pogovarjala z Metko, ji je bi-
lo natanko 21 let. Našla sem
jo, vso razgreto od sonca, na
traktorju s senom. Nehote
sem pomislila na njene vrst-
nice v dolini, v mestu, ki se
sprenevedajo ob kopici daril
in voščilnic, priredijo zaba-
vico...
Metka je končala srednjo
kmetijsko šolo v Mariboru,
pa je mestno življenje ni
zmamilo. Vrnila se je med te
blage kozjanske griče, na
svojo zemljo.
MATEJA PODJED
Škropljenje hmelja
Hmelj ob obilici vlage in toplote letos dobro kaže, čeprav pjravijo hmeljarji, da prehitro
raste. Taki pogoji pa so ugodni tudi za številne bolezni in škodljivce, ki napadajo to rastlino.
Sedaj so pričeli s škropljenjem proti rdečemu pajku in ušem, ki sta se ponekod že pojavila.
T. TAVČAR
Merila uspešnosti poslovanja
Uspeh poslovanja presojamo s tremi osnovnimi ka-
zalci. To so: ekonomičnost ali gospodarnost, produk-
tivnost ali storilnost in rentabilnost ali donosnost.
V vsakdanji rabi pogosto zamenjujemo pomen teh
izrazov. Najpogosteje opazimo zamenjavo med poj-
moma ekonomičnost in rentabilnost, čeprav je med
njima bistvena razlika in je podobnost glede na raz-
lične načine izračunavanja med produktivnostjo in
ekonomičnostjo večja.
Ekonomičnost ali gospodarnost je kazalec, ki izraža
razmerje med vrednostjo proizvodnje (pridelkov ali
izdelkov) in skupnimi stroški. Osnovni obrazec za izra-
čun koeficienta ekonomičnosti je torej:
vrednost proizvodnje
Ekonomičnost =---
skupni stroški
Vrednost proizvodnje na kmetiji predstavljajo pri-
delki, ki jih prodamo in tudi tisti, ki jih potrošimo
doma. Pod skupnimi stroški pa razumemo tri vrste
stroškov. To so stroški predmetov dela (Surovine ali
reprodukcijski material), stroški delovnih sredstev
(orodje, stroji, kmetijske zgradbe) in stroški dela. Pri
izračunih kalkulacij na kmetijske stroške dela pogosto
premalo upoštevamo.
Koeficient ekonomičnosti je ena, kadar je vrednost
proizvodnje enaka skupnim stroškom. V tem primeru
poslujemo brez izgube ali dobička. Polna lastna cena
proizvodov ali pridelkov je enaka prodajni ceni. Polno
lastno ceno pridelkov dobimo, če seštejemo vse sti^o-
ške pridelave, prodajna cena pa je tista, po kateri v
danem trenutku pridelek lahko vnovčimo.
Kadar poslujemo z izgubo"(prodajna cena je nižja od
polne lastne cene), je koeficient ekonomičnosti manjši
od ena, pri poslovanju z dobičkom pa je večji od ena.
Na koeficient ekonomičnosti vplivamo tako, da pri-
delke prodamo po čim višji možni ceni in jih pride-
lamo z najnižjimi možnimi stroški ali pa na oba načina
hkrati. Tržna cena pridelkov se v normalnih okolišči-
nah oblikuje na osnovi povprečne polne lastne cene.
Zato uspešneje posluje tisti, ki dosega nižjo polno
lastno ceno, oziroma prideluje hrano z manjšimi stro-
ški. Prav pri zmanjševanju stroškov pridelave hrane
pa so še velike rezerve.
Nadvse uspela žalska noč
Splošna ugotovitev je, da
je druga Žalska noč uspela,
pa čeprav je tudi res, da je
bilo nekaj pomanjkljivosti,
ki bi jih bilo vredno prihod-
nje leto odpraviti. Ocenjuje-
jo, da se je preteklo soboto
zvečer v Žalcu zbralo kakš-
nih 20.000 ljudi, ki so bili v
glavnem zadovoljni.
Gostinci si sicer zaslužijo
pohvalo, ker so lahko množi-
ci gostov letos, za razJiko od
lanskega leta, ponudili hla-
dno pijačo. Dejstvo pa je, da
na tako velik naval niso bili
ravno najbolj pripravljeni,
saj je lahko človek mirne du-
še sedel, seveda, če je našel
prostor, denimo pred Namo
in hotelom Golding Rubin,
tudi pol ure dlje in več, brez
skrbi, da bi ga zmotil kakšen
natakar. Po drugi strani pa
spet nekateri tarnajo, da iztr-
žek ni bil takšen kot prejšnje
leto. O nastopajočih seveda
vse dobro. Trudili so se po
svojih najboljših močeh, da
bi ljudi kar najbolj zabavali
in si pohvalo zaslužijo vsi: od
Veselih hmeljarjev do an-
sambla Amfore s pevko Tat-
jano Dremelj, sicer pa ni mo-
goče našteti vseh nastopajo-
čih. Celo slavni Jaka Sraufci-
ger je tokrat nastopal dlje
kot le dvakrat po dvajset mi-
nut in seveda navdušil kakš-
nih 3000 obiskovalcev pred
gasilskim domom. Bojda je
navdušil pred tem tudi obi-
skovalce v Vojniku.
Žalec je bil za motoriziran
promet zaprt in brez skrbi so
lahko množice plesale kar po
cesti in tudi-v tem je čar te
prireditve. Morda bi v bodo-
če kazalo dati sami prireditvi
še nekaj več vsebine kot po-
nujati le pesem, ples, pijačo
in humor. Morda ne bi bilo
napak, ko bi bil ves Žalec
ozvočen in bi ljudi opozarjali
na to, kaj se kje dogaja. Tako
pa so nekateri zamudili pro-
gram Jake Sraufcigra, drugi
spet polnočni koncert New
sving quarteta. V glavnem
pa so bili ljudje zadovoljni in
doživeU so prijeten večer, v
katerem so pozabili vsakda-
nje skrbi. Pravijo, da podob-
ne prireditve najbolj vžgejo
v nekoliko težjih časih. Za-
bave pa ne bo manjkalo tudi
v naslednjih dneh. V Gotov-
ljah pripravljajo v nedeljo
konjeniški turnir ter zabavni
večer, v soboto pa v Prebol-
du Preboldsko noč, seveda v
manjšem obsegu, kot je bila
ŽdJ-Skd.
JANEZ VEDENIK
S povorko konjenikov iz Gotovelj. mažuretk in folklorne
skupine so otvorili prireditev že v popoldanskem času
Prireditve za praznik občine
Žalec
v počastitev 7. julija, praznika občine Žalec, se bo
zvrstilo več prireditev. Tako bodo že v soboto odprli
nekaj razstav, namenu pa bodo predali tudi vodovod
'Ponikva - Studence. Zvečer bo v Grižah srečanje ru-
darjev.
V	nedeljo bo v Pongracu srečanje borcev, kurirjev,
TV ter Jurčkove linije, razvili pa bodo tudi prapor
kurirjev Štajerske ter odkrili spominsko ploščo Jurč-
kovi liniji pri domačiji Gorišek. V Braslovčah bodo
nad jezerom odprli novo brunarico, v Gotovlajh bo
konjeniška prireditev, zvečer pa v Grižah vaška kome-
dija.
V	ponedeljek bo v Grižah srečanje internirancev
Auschwitza, v sredo pa koncert Slovenskega okteta.
Zvrstilo se bo tudi več športnih prireditev, zaključek
pa bo v nedeljo, 10. julija, ko bo v Grižah slavnostna
seja občinske skupščine.
JANEZ VEDENIK
Branko Kelenc
Jože Šalej
Ema Medvešček
Lenko Cilenšek
Savlnjčani na dopustu
o tem, kje bomo preživeli
letošnji dopust, smo v glav-
nem že odločili. Medtem, ko
je bilo še kako leto ali dve
nazaj kar samo po sebi
umevno, da bo to na morju
ali morda v hribih, je letos
drugače. Veliko je namreč
takih, ki bodo ostali doma.
Bencin je na bone, cene so
vse višje in višje, tako da jih
plače, da ne govorimo o re-
gresu za letni dopust, sploh
ne dohajajo. Našli smo štiri,
ki gredo na rhorje, o svojem
dopustu pa so povedali:
BRANKO KELENC: »Za-
poslen sem v LIK Savinja v
Šempetru. Letošnji dopust
bom prebil v Baški, kjer
bom ostal 7 dni. Zdi se mi, da
je najbolj pomembno to, da
vsaj za nekaj dni spremeniš
okolje in vsakdanji ritem.
Potem začneš delati z več vo-
lje in uspeha.«
JOŽE ŠALEJ: »Sedaj sem
že nekaj časa upokojenec, ta-
ko, da imam vsaj časa dovolj.
Deset dni v Banjolah, to bo
moj letošnji oddih. Pred
upokojitvijo zase skoraj ni-
sem imel časa, sedaj pa si
morje privoščim tudi zaradi
zdravja, ki mu vroče sonce in
slana morska voda zelo do-
bro deneta.«
EMA MEDVEŠČEK: »Do-
pustu, stran od doma, se de-
lavni ljudje ne bi smeli odre-
či, če je le mogoče, če dopu-
stuješ doma, se ne moreš
otresti vsakdanjosti in skrbi.
S fantom greva letos za deset
dni na Rab. Skrb za najino
počutje pa sva prepustila
agenciji Generalturist. Želi-
va si seveda predvsem lepe-
ga vremena in, da naju ne bi
le preveč oskubili.«
LENKO CILENŠEK: »NA-
MA, kjer sem zaposlen, ima
svoj dom v Novem Gradu.
Tu bom tudi preživel del
svojega dopusta. Sicer pa
menim, da je vse manj tistih,
ki bi lahko letovali preko tu-,
rističnih agencij, saj je že za
najbolj skromno kampiranje
treba seči globoko v žep. Tu-
di zato pravim, letos še grem,
drugo leto pa bomo videli.«
T. TAVČAR
I 30. JUNU 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Raziskovanje Gornje Savinjske doiine
PnrI šfuOeniski tabor bo v Lučah od h tto 7, JulUa, na ntom pa bo 55 Študentov In
profesorjev ljubljanske univerze zastavilo triletno raziskovalno delo
Udeleženci in povezovalci progra-
mov prvega slovenskega (izključno
študentskega) raziskovalno načrtoval-
nega tabora Gornja Savinjska dolina
83, so skupno s predstavniki mozirske
občine izdelali dokončne delovne pro-
grame tabora. Raziskovalno načrtoval-
no delo je metodološko zasnovano tri-
letno, letos pa bo 55 udeležencev tabo-
ra raziskovjJo področje od Luč do Lo-
garske doline. Ohranjanje živosti vi-
šinskih in hribovskih kmetij lučko-
solčavskega področja naj bi predstav-
ljala rdečo nit letos.
Na taboru, ki bo od 1.-7. julija, sedež
bo v Lučah, bodo sodelovali študentje
in profesorji biotehniške, filozofske in
medicinske fakultete ter fakultete za
arhitekturo, gradbeništvo in geodezi-
jo. V organizaciji gibanja Znanost mla-
dini in Zgomjesavinjskega študent-
skega kluba iz Mozirja bodo skušali v
tednu dni spoznati življenjske pogoje
domačinov. Ugotavljali bodo smotr-
nost investiranja v obnovo al? intenzi-
fikacijo kmetij, določali kakovost tal
in izdelali pedološko karto, popisali
bodo zastopnost sadnih sort in polj-
ščin, klasificirali kmetije. Gozdarji bo-
do proučevali pomen gozda za višin-
sko kmetijo, veterinarje bodo zanimali
zajedalci solčavsko-jezerske ovce, geo-
grafi bodo zbirali podatke o pastirstvu
in gospodarjenju s planinami, zgodo-
vinarji pa se bodo lotili zgodovine za-
družništva v Gornji Savinjski dolini.
Živinorejska skupina bo v sodelova-
nju s kolegi za urejanje krajine, ra-
zmišljala o možnih dejavnostih višin-
skih kmetij, pomembno delo pa bodo
opravili tudi študentje arhitekture.
Tabor, katerega študije in raziskave
bodo koristile načrtovalcem nadaljnje-
ga razvoja Gornje Savinjske doline,
ima poleg tega velik pomen tudi v tem,
da se bodo študentje različnih strok
naučili interdisciplinarnega timskega
dela, ki je osnova raziskovanja. Drugo
leto bodo spoznali še področje med
Črnivcem in Šmartnim ob Dreti, na-
slednje leto pa še med Ljubnim in Mo-
zinem.
Se nekaj o načinu dela mladih razi-
skovalcev. Dopoldnevi bodo namenje-
ni delu na terenu, popoldnevi obdelavi
zbranega gradiva, večeri pa tematskim
pogovorom o razvoju in perspektivi
kmetijstva, o vlogi znanosti, o ustvar-
jalnem odnosu med družboslovjem in
naravoslovjem, ob interpretaciji pa bo-
do komentirali tudi kulturni dogodek.
Na študentskem taboru zbrano in
obdelano gradivo bo tudi objavljeno v
samostojnih publikacijah in v Prispev-
ku študentskega raziskovalno načrto-
valnega tabora Gornja Savinjska doli-
na 1983 h kmetijstvu, gozdarstvu, turi-
zmu in storitvenim dejavnostim v ob-
čini Mozirje. Jeseni bo skupina etnolo-
gov in jezikoslovcev zbrala podatke za
etnološko topografijo občine Mozirje,
ki bo tako četrta občina v Sloveniji z
izdelanim tovrstnim zemljevidom.
R. PANTELIC
Na Skomarfu bo
pionirski
raziskovalni
tabor
stare obrti na zreškem
Pohorju bodo to poletje raz-
iskovali pionirji. Za razi-
skovalni tabor, ki ga orga-
nizira revija Pionir, so se v
konjiški občini navdušili,
saj lahko pomeni poznava-
nje starih obrti, njihove raz-
širjenosti in možnosti za na-
daljnji razvoj korak naprej
k razširitvi turistične po-
nudbe na tem območju, pa
tudi za razvoj drobne obrti.
Raziskovalni tabor p<^pi-
rajo tako občinska razisko-
valna skupnost, izobraže-
valna skupnost, krajevne
skupnosti in delovne orga-
nizacije.
Od pionirskega raziskoval-
nega tabora precej pričaku-
jejo, saj naj bi dal podrobne
podatke o tem kaj se je na
tem območju delalo, kako in
kdaj ter seveda, katere stare
obrti so še žive, želijo v obči-
ni, da bi tudi prihodnje leto
bil na njihovem območju
takšen tabor. V nekaj letih bi
tako dobili celovit pregled
starih obrti v občini.
Čeprav bo tabor šele od 8.
do 15. avgusta, pa se nanj že
sedaj skrbno pripravljajo.
Prič^ujejo 20 otrok iz petih
šol izven občine ter iz konji-
ških šol. Z njimi bo tudi pet
mentorjev, prebivali pa bodo
na šoli na Skomarju.
MBP
Sreča v nesreči je, če nisi sam
Pred dvema mesecema je
rdeči petelin do tal upepelil
gospodarsko poslopje Lu-
dvika Pavliča v Podpeči pri
Šentvidu. V obupu je tedaj
kmet poskušal nemogoče in
ko je reševal živino in stroje,
se je še on ponesrečil ob eks-
ploziji. Prestal je težko ope-
racijo in leva roka je še ve-
dno krepko zavita v mavec.
Toda živina in polje ne
vprašata za žalost in terjata
svoje. Kmet se je zmerjal bil
z naravo in naravnimi nesre-
čami, pa tudi z usodo, ki mu
na zagorelem licu pušča glo-
boke brazde.
Pavliču so prvi priskočili
na pomoč sosedje, tako da je
zdaj živina na varnem in pod
streho, medtem ko je bilo
potrebno očistiti pogorišče
in se lotiti dela.
Tu pa se že začenja nova
zgodba.
Za nesrečo kmeta v tri ki-
lometre oddaljeni Podpeči
so slišali tudi brigadirji zvez-
ne mladinske delovne akcije
Kozjansko. Nič niso razmiš-
ljali, odločili so se: kmetu v
nesreči, ki je povrhu še ra-
njen, je treba pomagati! Iz
vsake brigade dva brigadirja
in že je bila ustanovljena no-
va, solidarnostna brigada, ki
se je kar peš, po kolovozu in
čez travnik napotila v tri ki-
lometre oddaljeno grapo h
kmetu Pavliču. V dveh dneh
so mladi dobili bitko z lapor-
nato in skalnato zemljo.
Kmet Pavlič jim je bil nei-
zmerno hvaležen, mladi pa
so zamahnili z roko, češ, kaj
bi to, saj smo zato tu, na koz-
janski zemlji, da pomagamo
in da se spoprijateljimo z
ljudmi!
MATEJA PODJED
Prijazen nasmeh
v trgovinici
Modnega salona
v majhni industrijski pro-
dajalni Modnega salona v Ti-
tovem Velenju je vedno gne-
ča. Kaj bi ne bila, saj je tam
mogoče kupiti lične izdelke,
ki so zaradi neopaznih napak
tudi polovico cenejši, zniža-
nja pa so tudi sezonskega
značaja.
Bernarda Nedeljkovič je
poslovodkinja v tej trgovini-
ci, o obiskovalcih oziroma
kupcih je povedala: >>K nam
prihajajo kupci iz raznih kra-
jev Slovenije, ker so naši iz-
delki modni in cenejši. Ima-
mo tudi oddelek naročil po
meri in po okusu kupca.
Zanj si vzamemo vedno do-
volj časa. In če nas dobro
poznajo kupci širom Slove-
nije, ki nam tudi priznavajo
kakovost, nam domačini,
Velenjčani, niso toliko na-
klonjeni. Ne vem, kaj jih za-
držuje, da nas pogosteje ne
obiščejo.«
M. A.
Kino Vojnik
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 3.
julija ob 10. uri za dopoldansko matinejo angleški film
Puščice Robin Hooda. Popoldan ob 17. m zvečer ob 19.30
uri pa bo na sporedu ameriški pustolovski film Driver.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V	obeh avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu je
(xlprta razstava, ki jo je organizirala knjižnica Edvarda
Kardelja. Razstavo z naslovom Prosti čas in rekreacija ter
zbirko celjskih trim značk si lahko ogledate vsak dan v
času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 8. septem-
bra.
Tomšičev trg Celje
Na odprtem odru na Tomšičevem Ir^ bo v okviru celj-
skih poletnih prireditev danes ob 19. uri koncert godbe na
pihala iz Laškega. V torek, 5. julija pa bo na odprtem odru
na Tomšičevem trgu nastop 50-članskega mladinskega fol-
klornega ansambla slovenskih izseljencev iz Nizozemske.
Razvojni center Celje
V	avli Razvojnega centra je odprta razstava olj slikarke -
samouka, Veronike Svetina iz Zavodenj pri Šoštanju. Raz-
stava bo odprta do 10. julija.
Likovna predstavitev ob morju
Likovna amaterja Niko Ignjatič in Drago Zmrzlak iz
Celja se s svojimi deli vključujeta v turistično ponudbo v
Portorožu. Razstavo je omogočil tamkajšnji hotel Riviera,
kjer se Niko Ignjatič predstavlja z novim ciklusom gravur.
Drago Zmrzlak pa z akvareli. Razstava je prodajnega zna-
čaja in bo odprta do 15. julija.
Od 15. julija do konca meseca pa bo v hotelu Riviera v
Portorožu razstavljal prav tako Celjan, likovni amater
Srečko Skoberne, ki se bo s svojo razstavo vrnil v portoro-
ški hotel Grand Palače v drugi polovici avgusta.
Zdraviliški dom Rogaška Slatina
V	dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo jutri
ob 20. uri proslava ob Dnevu borca, v torek, 5. julija ob pol
devetih zvečer pa bo v dvorani koncert Slovenskega ok-
teta.
Pred hotelom Donat bo v nedeljo, 3. julija ob 20. uri
nastopila Folklorna skupina Mi«*erali iz Rogaške Slatine.
Kino Šmarje
V	kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes, 30. ju-
nija ter v soboto, 2. julija ob 20. uri in v nedeljo, 3. julija ob
18. uri ameriško komedijo Porky's, v petek, 1. julija ob 20.
uri pa bo na sporedu hongkonški akcijski film Bliskovita
pest.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V	Razstavnem salonu je odprta razstava sodobnega roč-
nega tkalstva, avtorjev Ivana Marinca in članov društva
inženirjev in tehnikov iz Celja. Razstava bo odprta do 11.
julija.
Čitalnica knjižnice Šmarje
V	čitalnici knjižnice je odpila razstava z naslovom Miško
Kranjec 1908-1983. Razstava bo odprta do konca julija.
Hotel Dobrna
V	avli hotela na Dobrni je še do nedelje odprta razstava
ročnih del učencev doma Mihe Pinterja iz Dobrne.
Jutri, v petek pa bodo ponovno odprli za goste staro
kavarno, ki bo odprta vsak večer razen ob sredah in četrt-
kih od 17. do 24. ure, ob petkih in sobotiih pa do ene ui-e po
polnoči.
Dom Svobode Griže
V	mali dvorani doma Svobode bo v soboto, 2. julija ob
16. uri lutkovna predstava Pekarna Mišmaš. V dvorani
društva upokojencev pa bo le uro kasneje otvoritev raz-
stave rudarstva in razstave Talci na Štajerskem, ob 18. uri
pa bo v Letnem gledališču v Grižah srečanje rudarjev.
V	letnem gledališču bo v nedeljo, 3. julija ob 20. uri
uprizoritev igra Vaška Komedija.
V	sredo, 6. julija bo ob 20. uri v Grižah gostoval Sloven-
ski oktet, ki bo imel koncert v letnem gledališču.
Planina pri Sevnici
Gasilsko društvo Planina praznuje v nedeljo 90-Ietnico
svojega delovanja. Ob praznovanju so pripravili tudi krajši
kulturni program in gasilsko povorko. Progi-am se bo
pričel ob 14. uri pred gasilnim domom.
Weichselberjerjev dvorec Laško
Jutri bo ob 18. uri otvoritev likovne retrospektivne raz-
stave Andreja Ajdiča ob 25-letnici umetniškega delovanja.
Razstava bo odprta do 18. julija vsak dan od 9. do 11.in od
16. do 18. ure. Ob otvoritvi bo nastopil Bojan Adtimič s
kvartetom in Žarko Petan.
Hotel Dobrava Zreče
v ponedeljek. 4. julija se bo ob 16. uri pričela ob bazenu
v Zrečah zabavna prireditev, ki so jo organizatorji poime-
novali Zreška noč. Ce bo slabo vreme, bo prireditev od-
padla.
Njivice pri Radečah
v okviru občinskega praznika občine I^iško bo v soboto,
2. julija v novih prostorih tovarne Kora v Njivicah pri
Radečah otvoritev razstave likovnikov iz občine Laško.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
Na Dobrovljah živijo gostoljubni ljudje
^Sveta si, zemiia, in biagor mu, iiomur piodiš,« Je v svoji Dumi zapisai pesniii
Tokratno leteče uredništvo Novega tednika in Radia Celje je bilo drugačno,
kot so bila prejšnja. Na Dobrovljah se je namreč mudila ekipa novinarjev in
sodelavcev kar dva dni. Poleg tega, da smo hoteli spoznati ljudi v tem hribovi-
tem predelu ter njihovo življenje, pa je bil to tudi velik preizkus za nas same.
Hoteli smo se namreč prepričati, v kolikšni meri smo usposobljeni za izdajanje
časopisa v izrednih razmerah in oddajanje radijskega sporeda. Ocenjujemo, da
smo pri obojem v dobršni meri uspeli. Predvsem pa smo uspeli po zaslugi
čudovitih ljudi v tem našem predelu, ki so nam šli na roko ter nam pomagali,
kjer se je le dalo. Sprejeli so nas odprtih src in občutek smo imeli, da so to naši
stari znanci.
U\ mogoče zapustiti
svoje zemlje
Naša novinarka Marjela
Agrež je še pred odhodom na
Dobrovlje pravila, da nas je
malo takih, ki vemo kaj dosti
več kot to, da je NOB za več-
no vtisnil pečat tem krajem,
tem ljudem, ki so bili priče
in žrtve težkih hajk in kruto-
sti, ki jih je prinesla vojna
vihra. T\idi sami smo se zno-
va prepričali, da še vse pre-
malo poznamo usode teh lju-
di. F^ed vsem tistim, kar
smo videli in doživeli, smo
se spraševali: Zakaj in čemu
so ti ljudje tako trdo prikle-
njeni na svoje Dobrovlje?
Zakaj so tako odmaknjeni
od življenjskega vrveža, tako
odrezani od sveta, kakršen
se nam večini ponuja in
vztrajajo na svojih domači-
jah? Ko smo spoznali te kra
je-in te ljudi, smo se teh vpra-
šanj sramovali. Ne, ni mogo-
če zapustiti zemlje, za katero
si nekoč ponujal življenje. Ni
se mogoče odrezati od košč-
ka sveta, ki je bil tvojim star-
šem tako svet.« Sveta si,
zemlja, in blagor mu, komur
plodiš«, je zapisaš Zupančič
v svoji Dumi...
Ceste do vsake
domačije
Vseh Dobrovelj še zdaleč
nismo mogli prehoditi in se
pogovarjati z vsemi, ali pa
vsaj večino ljudmi. Tokrat
smo se odločili, da ena ekipa
obišče predel okrog Doma
borcev, druga pa Greto in
njeno okolico. Bili smo pri
90-letni Drešnikovi mami,
ki je menda najstarejša pre-
bivalka na Dobrovljah. Se-
dem otrok je rodila, na kme-
tiji pa je sedaj njen sin Jože.
Ostalih šest otrok je odšlo v
svet. Življenje so si ustvarili
drugod. In eden največjih
problemov je prav gotovo iz-
seljevanje mladih v dolino.
Na mnogih kmetijah ni na-
slednikov. Dmgod spet so.
Eden takšnih je 25-letni Ivan
Punčuh s Crete. Problem pa
je, kako si ustvariti družino.
Na to so nas opozarjali mno-
gi fantje ter dodali, da dan-
danes življenje v hribih ven-
darle ni več tako težko, kot je
bilo včasih. Družba zna vse
bolj ceniti ljudi, ki vztrajajo
v teh predelih. Ceste danda-
nes pripeljejo do vsake do-
mačije. Tudi elektriko in vo-
do imajo in celo telefon, pa
čeprav še zdaleč ne toliko
številk, kot bi jih želeli in po-
trebovali. Predsednik žalske
občinske skupščine Viljem
Petek nam je povedal, da
skušajo ljudem na Dobrov-
ljah pomagati, kolikor se le
da.j
ka I
der
v Z(
iCjl
^
nas
ml«
pas
V02
so
cini
so ^
prii
vas
ralt
sori
živj
Zh\
dai
zbi
n
I
I
I
ii
ti
ti
Sr^i noči so nas napadli
Noč smo vsi skupaj prespali v planinskem domu na
Čreti. Zvečer smo se odzvali povabilu kmeta Franca
Punčulia. Ko smo se najbolj gostili z mlekom, doma-
čim kruhom, pečenimi jajci in kislim mlekom je
zaropotalo. Okolico Crete so preplavili zVoki iz brzo-
strelk in bomb. Razdelili smo se v štiri skupine ter
hoteli ubežati >>sovražnikU". Uspeli smo se rešiti ter
pospraviti večino opreme. Napadli ^o nas pripadniki
občinskega štaba TO iz Žalca. Zapisati velja, da na-
pada nismo pričakovali in se prej o tem s teritorialci
nismo pogovarjali. Obširnejšo oceno vaje je ob zak-
ljučku podal komandant občinskega štaba TO Žalec
Adi Vidmajer. Poleg njega so v napadu sodelovali še
Miro Naraks, Emil Pižorn in Zdenko Terpin. Najbolj
veselo je bilo potem, ko nam je na harmoniko igral
Franc Punčuh.
Na mitingu zvečer se je zbralo mnogo ljudi z Dobrovelj. Prišli pa so tudi predstavniki
krajevnih skupnosti Vransko in Braslovče ter predstavniki skupščinskega in družbeno-
političnega življenja občine Žalec.
Obislcali so nas...
Pi-vi dan popoldne so nas na O
KS Vransko, v četrtek zvečer pai
udeležili tudi predstavniki KS Br<
Žalec Viljem Petek, predsednik
sekretarka OK SZDI. Žalec Pavi
KZ Savinjska dolina. V kulturni
tudi kulturniki iz Braslovč, ki ji
harmonikar Robi Zupan z Vransl^
Tu sta posnetka iz pioizvodne dvorane, kjer pletejo nogavice.
Sa.slednja faza v proizvodnji je oblikovanje in barvanji
Nogavice s črno mačko iz I
Za domači trg so izdelali še več nogavic kot lani
v tesktilni tovarni v Pre-
boldu se lahko pohvalijo, da
so slovenski trg v petih me-
secih s hlačnimi nogavicami
precej bolje založili kot v
enakem lanskem obdobju.
To je bilo še kako dobrodoš-
lo v času, ko je nogavic naj-
bolj primanjkovalo. Sicer pa
o tem zgovorno pričajo tudi
naslednji podatki. V lanskih
petih mesecih je znašala
proizvodnja za domači trg
2,200.000 parov, v letošnjih
petih mesecih pa kar
2,800.000 parov. To pomeni,
da so na slovenski trg poslali
600.00 parov nogavic več kot
v lanskih petih mesecih. V
Preboldu zatrjujejo, da čuti-
jo obveznost do domačih
kupcev in na račun izvoza,
tudi niso zmanjšali domače
prodaje. Vzpodbudno je to,
da se je povečal tudi izvoz.
Od lanskih petih mesecev,
ko so za nemškega partnerja
izdelali 3,10.0.000 parov, seje
letos izvoz povečal za dodat-
nih 200.000. Pred leti so pre-
cej nogavic izvozili tudi v
Sovjetsko zvezo, na Madžar-
sko in celo v Irak. Letos tja
niso izvažali.
Da bi bile ženske pri nas
bolje oskrbljene s hlačnimi
nogavicami, imata precej za-
slug tudi obrata preboldske
tekstilne tovarne v Vinskem
vrhu in v Pristavi. Same
Pristavi sešijejo vsak d
okrog 30.000 parov nogav
Še zlasti letos v Preboldu r
menjajo precej pozorno
kakovosti. Pravijo sicer,
je le-ta v glavnem odvisna (
pletiv, ki jih dobijo, v veli
meri pa tudi od vestnega d
la. Prav pri dvigu kakovo:
hlačnih nogavic z ozna]
čme mačke beležijo let
precejšen napredek.
Do konca leta ne pričak
jejo bistvenih zastojev
proizvodnji in veseli ugotc
Ijajo, da bodo zastavljene r
črte celo presegli. Pohvalo
SO
30. JUNIJ 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Mi
»Ij siiio imeli
»dni radijski
otna oddaja
z Bezovca,
cočo lovska
iraslovč. Tli-
mo vrteli iz
jiega studia,
dobro opra-
nost > bila
la oddaja po-
v Celju.
igokrat preveli-
? pomanjkanje
ge kako očitno
sih.
neveste?
Ih kmetijah so
[ na problem
irodnje. V Ro-
reto ga mnogi
nsko. Ne le, da
■agi, tudi ben-
i ni dovolj. Tu
[n prikrajšani v
imeti, ki žive v
J in imajo zbi-
•ekoč pred no-
iem so tisti, ki
doma borcev,
i v domu. Ven-
, da to ni edina
leka. Na Do-
ili predstavniki
inga poleg njih
predsednik SO
I Janez Meglič,
in predstavnik
X so sodelovali
ica Brišnik ter
brovljah jih je 24, ki pridela-
jo dnevno 11.000 litrov mle-
ka. Samo tega ne razumejo ti
ljudje, zakaj je kcikovost mle-
ka poleti prav takšna kot po-
zimi.
Dom borcev-stičišče
liudi z Dobrovelj
Anica Janžovnik je oskrb-
nica doma borcev. Pravi, da
ji dela ne zmanjka. V domu
borcev je zbiralnica mleka.
Anica ima bife in manjšo tr-
govino, v kateri lahko ljudje
kupijo osnovne življenjske
potrebščine, tako da jim ni
treba po vsako malenkost v
dolino. Anico imajo ljudje
radi. Dobrovoljna je in vsa-
kogar rada sprejme. V teh
dneh mineva natanko štiri
leta, odkar so odprli ta dom,
ki ljudem tod mnogo pome-
ni. Saj ni veliko časa, da bi
posedali v njem, toda kadar
pridejo, si izmenjajo novice,
E>oklepetaj o in potem znova
odidejo domov. Dela jim
nikdar ne zmanjka. Enkrat
na teden, ob četrtkih, pride
sem tudi poštar iz Braslovč.
Možnosti za kmečki
turizem
Planinci vedo za Dobrov-
Ije in sem radi zahajajo. V
planinskem domu na Creti je
tudi štampiljka za tiste vnete
planince, ki opravljajo
evropsko peš pot. Le-to bi
lahko še bolje izkoristili.
Dom je odprt ob sobotah in
nedeljah ter praznikih. Pred-
sednik turističnega društva z
Vranskega Vlado Rančigaj
pravi, da se na Dobrovljah
odpirajo tudi možnosti za
kmečki turizem. To bo vse-
kakor držalo. Drži pa tudi to.
da Dobrovlje dandanes še
ponujajo možnosti za tiste,
ki imajo radi idiliko. Včasih
smo imeli občutek, kot da se
Dobrovlje sramujejo svojih
lepot. Ljubitelji narave pa
prav gotovo ne bodo razoča-
rani, če se bodo konec tedna
odplavili v ta čudoviti svet,
ki na eni strani ponuja idili-
ko in svoje lepote, po drugi
strani pa je v vse to vpeto
trdo delo ljudi, ki tu živijo in
vztrajajo.
V naslednjih številkah bo-
mo njihovo življenje še po-
drobneje predstavljali.
JANEZ VEDENIK
Na Dobrovljah smo bili
in Radia Celje Marjela
Agrež, Milena B. Poklic, Ra-
do Pantelič, Srečko Šrot,
Franček Pungerčič, Tone
V^ral in Janez Vedenik, od-
govorni urednik radia Celje
Miran Korošec, direktor in
glavni urednik Novega te-
dnika Boris Rosina, na-
mestnik urednika Novega
tednika Mitja Umnik, radij-
ska tehnika Bojan Pišek in
Mitja Tatarevič ter prakti-
kanti Ivana Fidler, Nada
Kumer, Nataša Gerkeš, To-
maž Gubenšek, Goran Ber-
var, Kamilo Lorenci in Špe-
la Virant ter tajnica ure-
dništva Tatjana Čuden.
Pomagaii so nam tudi drugi
Da je leteče uredništvo zares uspelo gre zalivala
tudi sekretariatoma za ljudsko obrambo občine Ža-
lec in Celje, pokrajinskemu štabu TO iz Celja, občin-
skem štabu TO Žalec, občinski gasilski zvezi iz
Žalca, jamarskemu klubu Črni galeb iz Prebolda,
Hmezadovi delovni organizaciji Gostinstvo in turi-
zem-hotelu Slovan Vransko, planinskemu društvu z
Vranskega, osnovni šoli z Vranskega, šoferju iz Ta-
bora Ivanu Nateku, kulturnikom iz Braslovč in Vran-
skega, krajevnima skupnostima Braslovče in Vran-
sko ter vsem drugim, zlasti pa vrlim prebivalcem
Dobrovelj.
Za veselo razpoloženje je
skrbel harmonikaš Robi
Zupan z Vranskega.
Takole je izgledal improvizirani studio pri lovski koči Bezovec, od
koder smo imeli neposredni, uro dolg, radijski spored.
Predstavili so se tudi naši praktikanti, gimnazijci in bodoči novinarji.
bolda
žijo vestne delavke, ki
(i žal časa, ker je treba
i tudi ob sobotah, nede-
1 praznikih. Omeniti pa
ba, da je bila uspešna
ikcija republiškega ko-
^ za tržišče in gospodar-
ki je poskrbel za dodat-
združevanje deviznih
lev, to pa so storile tudi
Bke delovne organizaci-
republiški sklad za in-
:icije.
Bj reportaži vam v sliki
itavljamo, kako nastajo
rice z oznako črna
V kontroli skrbe za kakovost, ki se je letos občutno izboljšala.
In končno pakiranje nogavic. Poteka strojno, vendar tudi tu ne gre brez natančnosti.
Zakaj nisem
J2k6C >■■
v soboto sta bili na širšem celjskem ob-
močju dve večji prireditvi. V Vojniku 9. re-
vija narodnozabavnih ansamblov in v Žalca
Žalska noč. Na obeh je nastopil tudi Vinko
Šimek ali bolj popularno Jaka Šraufciger. Od-
ločitev je bila »pravilna«: obe mesti sta na
isti liniji in tako je možno opraviti dva na-
stopa. Sledila sta podpisa pogodb z gasilci v
Vojniku in Žalcu, zraven pa je bilo dodanih
veliko obljub. Na plakatih se je pojavilo
»mamljivo« ime Jaka Šraufciger! Gasilci so si
meli roke Ho bo narod drl, se veselil in nam
nosil denar«!
Ampak naš Jaka je pameten! V Vojnik bi
moral priti ob 18. uri, pa je prišel nekaj mi-
nut čez devetnajsto (organizatorji so bili v
skrbeh, saj bi jih na stotine ljudi verjetno
»linčalo«) ter opravil dva >*bloka« po 15 in 11
minut, spil kavo, razdelil mnogo razglednic s
podpisi in se odpeljal v Žalec. No, za vse to je
dobil dva stara milijona in 970 tisoč din!!!
V Žalcu se je vojniška pesem ponovila s po-
polnoma istim programom ter dodatkom treh
ali štirih zapetih pesmi z ansamblom Vita
Muženiča. Žalski gasilci so mu še čestitali za
35. rojstni dan, ki ga je slavil prav na tej voj-
niško - žalski turneji ter prosili, naj še ostane
dalj, ne samo dogovorjeni dve uri. Jaka je ob-
ljubil, se preoblekel in odšel v mesto na ogled
žalske noči. Poleg darila je za žalski nastop
dobil dva stara milijona in 970 tisoč t in. tako
kot v Vojniku ali skupaj PET MILIJONOV 940
TISOČ DIN, da o brezplačni hrani in drugem
ne govorimo! .\nsambel Vita Muženiča pa je
za eno noč (igral Jv tudi p<> uro in pet-
najst minut SKI PAJ ter opravit minimalno
pavzo za cigareto!) za SEDEM ljudi doini pet
starih milijonov'*!!
Pri vsem pu Jaka ni nič kn ^. h^ifti, kdor zna
pa zna. Da radi nasedamo pa >" r * znano.
Škoda, da tiisem '^ajsno " i^ot < > ^' ? • la Jakec.
temveč samo
Tonček
12. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1983
Odgovor na
sestavek Smrt
sodelavca
v časopisu Novi Tednik je
bil dne 23. junija objavljen
članek v rubriki »Pisma
bralcev« pod naslovom
»Smrt sodelavca«. V tem se-
stavku je 14 podpisnikov ob-
sojalo tov. Gajšek Maksa, di-
rektorja TOZD Gradbena
opera ti va GIP »Ingrad« Ža-
lec, češ da ni nič pokrenil v
zvezi s pogrebom bivšega
delavca te TOZD tov. Ahme-
toviča Zajka.
V sestavku pisci navajajo,
da tov. Zajka ni na zadnji po-
ti spremljal noben predstav-
nik DPO, niti noben sodela-
vec. Dalje, da pokojnika ni
na zadnji poti mogla sprem-
ljati njegova družina, ki je
prišla iz Bosne v Slovenijo,
da so morali potovati z vla-
kom, ker ni Ingrad preskrbel
prevoza itd.
Pisci tega pisma očitno ni-
so bili seznanjeni z aktiv-
nostmi, ki jih je opravila
TOZD GO v Žalcu ob smrti
tov. Zajka, ali pa je bil na-
men njihovega pisanja iz hu-
dobije osebno blatiti tov.
Gajšek Maksa.
Tov. Zajko je umrl v pro-
metni nesreči v petek 3. juni-
ja zvečer. Vodstvo TOZD je
za ta dogodek izvedelo šele v
soboto. Ker tega dne Po-
grebno podjetje v Celju ne
dela, tudi ni moglo urejati
nič poslov v zvezi s prevo-
zom pokojnika. V ponede-
ljek se je zglasil na TOZD
pokojnikov sin in še dva dru-
ga sorodnika. Tov. Gajšek
Maks je odredil delavcu te
TOZD tov. Padarju, da po-
maga sorodnikom pokojnika
urejati vse zadeve v zvezi s
prevozom pokojnika v Bo-
sno. Dal je na razpolago tudi
službeno vozilo za prevoze
ob priliki urejanja te zadeve
(opravki v bolnici, na po-
grebnem podjetju v skupnih
službah Ingrada itd.). Vse
formalnosti za prevoz so bile
urejene do 13. ure v ponede-
ljek, ob 15. uri, ko je imelo
pogrebno podjetje na razpo-
lago vozilo, pa je bil pokoj-
nik odpeljan v Bosno. Skup-
no z njim so v istem vozilu
potovali tudi vsi trije pokoj-
nikovi sorodniki (ne pa z vla-
kom, kot pisci navajajo).
S sinom pokojnika je bilo
dogovorjeno, da sporoči čas
naknadno, da se bo pogreba
udeležil kakšen predstavnik
od Ingrada oziroma kdo od
sodelavcev (to imamo v In-
gradu že dolga leta običaj, pa
ne glede ah umre »cigan« ali
kdo drug), vendar tega ni
sporočil.
Stroške prevoza pokojnika
in stroške ostalih poslov v
zvezi z urejanjem njegovega
prevoza v Bosno je plačal
Pogrebnemu podjetju »In-
grad« TOZD GO Žalec v zne-
sku 46.000 novih dinarjev.
Poleg tega je Tozd na željo
pokojnikovega sina izplačal
gotovino namesto vencev,
pokojnikovemu	sinu
osebno.
Urejali smo tudi, da bi za-
varovalnica takoj izplačala
zavarovalnino iz naslova ko-
lektivnega zavarovanja, ven-
dar izplačilo te spada v zapu-
ščinski postopek, ker je več
dedičev. Pokojnikovemu si-
nu smo, kljub temu, da v In-
gradu ne izplačujemo akon-
tacij na osebni dohodek, izje-
moma takoj izplačali znesek
8.000 din na račun pokojni-
kovega osebnega dohodka,
tako da ni bilo treba čakati
na redno izplačilo od OD 19.
6. Socialna delavka Ingrada
je stopila v stik s socialnim
skrbstvom glede izplačila
enkratne socialne pomoči
(pokojnik ima 6 otrok v sta-
rosti od 7. do 24. let, pa nobe-
den od njih ni zaposlen, po-
kojnikova žena pa ne živi
več).
Iz vsega tega je razvidno,
da smo v Ingradu, predvsem
pa TOZD Gradbena operati-
va, ob izrednem angažiranju
tov. Gajška, napravili vse,
kar je bilo mogoče napraviti
v tem primeru.
Naj še omenimo, da nobe-
den od 14 piscev pisma ni
izrazil želje, da bi rad potoval
na pogreb pokojnika. Ce bi
sodelavci izrazili željo in če
bi nam bil znan čas pogreba,
bi TOZD prav gotovo organi-
zirala prevoz, in omogočila
udeležbo na pogrebu.
Menimo, da ni pravilno, da
uredništvo časopisa za po-
dobne objave ne pridobi re-
snične podatke, kajti iz gor-
nje obrazložitve se očitno vi-
di, da je tu namen blatenja
tov. Gajška Maksa osebno.
GIP »Ingrad«
Ali smo res
sovražniki
mladine?
Pismo, ki ga je poslala bral-
ka, prizadeta mama 17-letne
hčerke, je bil kot mrzla prha na
vse člane delovne skupnosti
Srednje šole za trgovinsko de-
javnost (tako se naša šola na-
mreč imenuje). Prha predvsem
zaradi tega, ker doslej ni bilo
znamenj, ki bi opozarjala, da
lahko v sredstvih javnega ob-
veščanja pride do obtožb zara-
di obnašanja nekega razredni-
ka. Verjetno prizadeta mama
ne ve, da je na šoli 8 oddelkov
drugega letnika in da je v pi-
smu posredno obtožila vse te
razrednike. Žal pa ne samo
njih. Po njenem mnenju učen-
ci na šoli nimajo nikogar, h ka-
teremu bi se lahko zatekli in
mu zaupali. To ni res. Mnogo
spornih situacij, ki nastajajo v
vsaki delovni sredini pa tudi
na naši šoli, smo skupaj reše-
Vcdi na oddelčnih konferencah,
sestankih skupnosti učencev
ali pa prek mladinske organi-
zacije. Havnateljica m nikoli
zavrnila učencev, ki so se želeli
z njo pogovarjati. V omenje-
nem primeru pa problema niso
sprožili učenci niti na oddelč-
nih konferencah niti preko
skupnosti učencev niti preko
OOZSMS, ki deluje na šoli. Pri
tem se nam nehote postavlja
vprašanje korektnosti take ob-
sodbe, ki zadeva vse zaposlene
na naši šoli oziroma vse peda-
goge, ki bi morali biti po mne-
nju prizadete mame vzor učen-
cu. Da. Z njeno ugotovitvijo se
strinjamo. Vendar pa se nam
zdi, da bralka pojem pedagoga
le preozko razume. Pedagogi
nismo le učitelji, vzgoja se zač-
ne že v družini, kjer pa se otrok
prvič in včasih žal tudi izrazito
sreča z razkorakom med ti-
stim, kar naj bi delal in znal ter
med tistim, kar vidi in posluša.
Upamo si trditi, da bi morali
biti tudi dober zgled svojemu
otroku, saj so v socializaciji
vendarle najpomembnejši fak-
tor, ki zapusti v otroku največ.
Bralka tudi ugotavlja, da bi
moral biti razr^nik prijatelj
učencem, zlasti tistim, katerim
je razrednik. Tudi ta ugotovi-
tev je v bistvu pravilna, če bi
ne bila vzgoja bolj zahteven
problem kot zveni, kadar ta
pojem tudi izrabljamo. Eden
izmed osnovnih smotrov, ki jih
želimo pri našem delu dosega-
ti, je oblikovanje delovnih na-
vad in odkrit odnos do soljudi.
To pa nam verjetno ne bo
uspelo, če bomo npr. podpirali
neopravičeno izostajanje od
pouka, nedelo in podobne zna-
ne zadeve. Učenec ne pride k
pouku zato, ker bi se bal "šika-
niranja«, ampak zato, ker se ni
naučil.
Vprašujemo pa, kako naj se
razrednik obnaša, ko učenci
neopravičeno izostajajo od
pouka z vednostjo in podpisi
svojih staršev? Ali le-ti zaies
mislijo, da na takšen način va-
rujejo svoje otroke pred »ne-
upravičeno« kritiko razredni-
ka? Ali res mislijo, da bodo s
takimi postopki v svojem otro-
ku privzgojili .pravilen odnos
do dela, ki nam je v položaju v
kakršnem smo, še kako potre-
ben.
Upamo, da bo prizadeta ma-
ma prebrala naš odgovor in se
vsaj malce zamislila, ali je vse
tisto, kar sliši od hčerke, po-
polnoma res. Sodimo tudi, da
bi bilo reševanje kakršnih koli
sporov mnogo učinkovitejše v
neposrednem dialogu s priza-
deto učenko oz. njeno mamo
ali oddelčno skupnostjo. Vse-
kakor pa tudi edino pošteno in
skladno s samoupravno socia-
listično moralo.
Za učiteljski zbor SSTD
prof. Maja Krajnc
Prebrala sem pismo nepod-
pisane bralke in matere učen-
ke naše šole objavljeno v No-
vem tedniku 23.6. z naslovom
»Kako se obnašajo profe-
sorji?«
Prav malo me mika dialog s
tovarišico, ki nima toliko po-
guma, da bi se pod svoje pisa-
nje podpisala. Sodim, da na
način, ki ga je izbrala nepodpi-
sana bralka, ni mogoče reševa-
ti nikakršnih problemov še
najmanj pa vzgojnih! Človek,
ki ima poštene namene, odkri-
to in korektno pristopa k reše-
vanju problemov in se ne skri-
va za anonimnostjo in drugimi
podobnimi načini, če je za-
skrbljena mamica sodila, da je
z vzgojo na šoli resnično vse
tako narobe, kot piše, je imela
gotovo dovolj prilike priti v šo-
lo in se pogovoriti, kar jo teži.
Spoznala bi še drugo plat vse
vzgojne problematike, s katero
se vsak dan srečujemo pri obli-
kovanju mladih, njihovega
odnosa do dela, učenja, ljudi,
družbene in osebne lastnine
ipd. Pa kaj bi naštevala. Na tak
način ni v nobenem smislu
možno kaj dosti prispevati k
vzgoji. Gotovo je, da v takem
načinu tudi ne vidim prispev-
ka k razvijanju podružabljanja
vzgoje in izobraževanja.
Prizadeta mamica naj v bo-
doče le premaga strah pred »ši-.
kanami« in najde pot v našo
-mučilnico«, l^ahko je prepri-
čana, da jo bom poslušala, če-
prav se morda z njo ne bom v
vsem strinjala. Njeni hčerki in
drugim učenkcun pa svetujem,
da se bolj aktivno vključijo v
delo oddelčne skupnosti,
skupnosti učencev in
OOZSMS na šoli, kjer bodo
našli mesto za demokratično
razreševanje problemov, tudi
tistih, ki zadevajo odnose med
učenci in učitelji, z delom in
saftioupravno angažiranostjo.
Ravnateljica SSTD
prof. Dragica Stojs
Rock'n RolI
veselica tokrat
»malo drugače«
K pisanju me je spodbudil
zapis o Rock'n Roll veselici
na Gričku v prejšnji številki
Novega tednika.
Dejstva se neizprosno ve-
žejo (spajajo), kakor člen s
členom v nepretrgano veri-
go. Tako je zapisal Edvard
Kardelj. Smatrarrt, da so lah-
ko le dejstva objektivna, ni-
kakor pa ne osebna stališča
in nepoznavanje celote posa-
meznika.
Začnimo z dejstvi:
Pobuda za organizacijo je
prišla spontano iz dela celj-
ske mladine - torej mladin-
cev samih in CKD je pobudo
sprejel in reaUziral.
Organizacija je bila po
mnenju G. B. slaba. Kakšni
so kriteriji za dobro, slabo in
kdo jih postavlja? Prireditev
je bila namenjena za sprosti-
tev in zabavo mladine ter
predstavitev mladih-glasbe-
nikov. Potekala je v sprošče-
nem vzdušju (kar pa ni meri-
lo za oceno »slabo«).
O »mučenju mikrofona«
sledeče:
Nastopile so mlade (neka-
tere še ne dovolj uigrane)
amaterske skupine. Za na-
stop niso dobile nobenega
honorarja (samo sendvič in
pivo). Torej so nastopali pro-
stovoljno, tako kot je bila
prireditev prostovoljna. In
kogar je »mučenje mikrofo-
na« (vsaj po mnenju G. B.)
motilo, ni bil prisiljen tega
prenašati.
O skupinah pa še tole. Res
je, da niso najboljše, toda na-
predujejo lahko le z vajo, kot
vemo pa je nastop najboljša
vaja. In s čim več takšnimi
prireditvami lahko upamo,
da bomo mogoče čez nekaj
let imeli v Celju »Ročk sce-
nc i <, kajti danes je nimamo.
Vprašanje pa je, kaj so neka-
teri (tudi G. B.) od prireditve
pričakovali. (Imena skupin
so bila na plakatih.) Mogoče
Pink Floyde?
Obiskovalcev je bilo nad
300 in to ni tako majhna šte-
vilka. In vsi ti niso prišli le
na pivo in niso zaradi njega
ostali do konca.
Center za Klubsko dejav-
nost ima omejene finančne
možnosti (denar dobi na
osnovi programov, ta 'prire-
ditev pa ni bila v letnem pro-
gramu, ker je prišla sponta-
no, zato tudi sredstva niso
bila prej izločena v ta na-
men). S pobiranjem vstopni-
ne smo hoteli delno pokriti
stroške. Vstopnina je bila 30
dinarjev, kar ni veliko. Potr-
ditev za to je poln lokal in
veliko popite pijače. Za
zmanjšanje stroškov organi-
zacije pa so člani CKD sami
organizirali in poravnali
stroške prevoza dela opreme
iz Zreč.
Kakšno zabavo celjska
mladina potrebuje, je po-
trebno vprašati mladino sa-
mo. Za to prireditev je pobu-
do dal prav del celjske mla-
dine. Kdo je s čim zadovo-
ljen pa je stvar posameznika,
okusi so pač različni. Celjski
mladini ostaneta na izbiro
(ne glede na zvrst glasbe)
dve zvrsti. Obiskovati kon-
certe »bleščečih« skupin
(posameznika) v hali Golo-
vec (po 250 din in več) ah pa
»živeti«, delati in sodelovati
pri prireditvah CKD.
Za vsako stvar pa se je po-
trebno boriti. Nič ni dano sa-
mo od sebe. In več nas bo,
bolje bomo delali. Torej po-
ziv vsem, (ne glede na sta-
rost, spol, izobrazbo) pridite,
pomagajte. Prinesite ideje in
možnosti za njih realizacijo.
Vsem so vrata na stežaj od-
prta.
Danes žal lahko tiste, ki so
vstopili, preštejemo na prste.
Morda bo v prihodnje druga-
če. To pa je druga stran me-
dalje ...
BOŠTJAN VOLF
nui (Petlau), grad
Na skalnem hribu nad istoimen-
skim naseljem. Občina Ptuj.
Grajski hrib je bil zaradi svoje
dominantne lege poseljen že v hal-
štatski dobi, izkopali pa so tudi
ostanke poznoantične bazilike in
kastela. Pri ptujskem gradu ima-
mo torej opraviti z enim redkih
srednjeveških grajskih objektov,
kjer je izpričana antična fortifika-
cijska kontinuiteta. Se več, na lo-
kaciji je bilo ugotovljeno tudi sta-
roslovansko pokopališče. V nase-
lju pod gradom je stala prva arhi-
valno izpričana zgodnjesrednjeve-
ška cerkev na slovenskih tleh,
ustanova Pribinovega sina kneza
Koclja iz 9. stoletja.
F^tujsko območje je bilo že pred
1. 1000 pod oblastjo salzburških
nadškofov. Zaradi bližnje ogrske
meje, ki ni bila preveč trdno dolo-
čena, so bih spopadi med mejaše-
ma nekaj vsakdanjega. Drug dru-
gemu so požigali vasi in plenili,
prebivalce pa vlačili v ujetništvo
in včasih celo v sužnost. Za seboj
so puščali le opustošeno zemljo..
Ko so se notranja nasprotja v nem-
ški državi ublažila in so se vihre
investiturnega boja polegle, je sal-
zburški nadškof Konrad I. sklenil
z ogrskim kraljem Štefanom II.
mir. Po tem miru ni samo prišla
»nadškofova zemlja (na S^tajer-
skem) do starega blagostanja, te-
muč vsa Mejna grofija se je takrat
napolnila z vasmi, gradovi in kme-
tovalci ... Da bi še zanaprej obva-
roval mir in utrdil svoje posesti na
južnem obrobju države, je zato
nadškof med leti 1131-1147 pozi-
dal na meji več utrdb, med kateri-
mi omenja Konradov kronist po-
leg Lipnice in Brestanice tudi
Ptuj: »V Ptuju je bil star, a dolgo
časa razrušen grad. Nadškof Kon-
rad ga je dal na novo popraviti
tako, kakor se to še dandanes vi-
di« - Bethowe antiquum extitit
častnim, sed dirutum multis
temporibus, atque ab illo, sicut
hodie cemitur, reedificatum est.
Konrad je torej v Ptuju na novo
pozidal prvotni, zgodnjesrednje-
veški ali nemara celo antični grad
- utrdbo.
Kot fevdni lastniki salzburškega
ptujskega gradu nastopajo Ptujski
gospodje. Prvi med njimi se kot
priča salzburškega nadškofa Ko-
nrada v Brežah že 1137 omenja
Friderik I - Friderich de Betho-
we, ki nato pogosto nastopa v raz-
nih Ustinah vse do 1161. Tega leta
nastopi prvič Friderik II. - Fride-
rich de Pettove, ki ga srečujemo
do o. 1178. Na tretjega Friderika
naletimo prvič 1180, ko se omenja
kot Friderich puer de Petowein
ga spremljamo do o. 1222. Ptujski
gospodje so si sčasoma ustvarili
na slovenskem Štajerskem izje-
men vpliv, ki je trajal vse do 1438,
ko je njihova rodovina izumrla.
Ptujski grad je bil v srednjem
veku izjemno pomemben tako kot
središče fevdalne posesti salzbur-
ške cerkve v Podravju kot zaradi
veljave Ptujskih gospodov in svo-
je izjemne strateške lege. To potr-
juje že droben podatek, da je bil
ptujski grad poleg Stubenberga in
Wildona edini na takratnem Šta-
jerskem, ki je moral ob potrebi
zagotoviti za deželno brambo po
200 oborožencev, medtem ko so
jih morale ostale gospoščine zago-
toviti le slabo tretjino ali celo
manj. Po tej plati so Ptujčane pre-
kašali le Pfannberški, ki so morali
zagotoviti kar 300 mož. Ob vsem
tem pa preseneča, da se grad v
srednjeveških virih sorazmerno
redko neposredno omenja. Po že
citiranem sporočilu Konradovega
življenjepisca o njem okoli sto let
v virih ni glasu. Sele 1235, ko na-
stopi ptujski vitez Herman - do-
minus Hermannus miles de Be-
tov, se omenja tudi grad, kjer je
bila zadevna listina izdana: in ca-
stro domini Hermanni. Vendar
pa v starejših listinah naletimo na
nekatere objekte, ki so neposre-
dno ali vsaj posredno povezani z
gradom. 1203 je salzburški nad-
škof Eberhard II. prepustil ad-
montskemu samostanu dvor v
Ptuju - locum curtis in Betowe -
od katerega ni potrebno plačevati
davka. 1222 je bila na papeža Ho-
norija III. haslovljena prošnja, naj
dovoli avstrijskemu vojvodi,
odvetniku mesta Ptuja, prenesti
kovnico denarja iz Gradca v Ptuj,
tako da bodo vsi. dohodki od mit-
nine, novcev in sodstva v Ptuju
skupni za nadškofa in za vojvodo.
Potlej je tu še listina, ki sporoča,
da so 1230 s soglasjem salzburške-
ga nadškofa Eberharda pričeli zi-
dati dominikanski samostan na
mestu dvora, ki ga je menihom
podelila plemenita gospa Matilda,
vdova po rajnkem Frideriku sta-
rejšem iz Ptuja. In še ena listina je
zanimiva v kontekstu problemati-
ke ptujskega gradu. 1246 je sal-
zburški nadškof zastavil svoje do-
hodke v ptujskem uradu - de suo
officio in Bettoue - Hartnidu
Ptujskemu. Grad tu ni posebej
omenjen.
Ptuj, grad ob koncu 17. stoletja
30. JUNU 1083
NOVI TEDNIK - STRAN 13
VelBki uspehi
ceiiskih športnikov
v zadnjem športnem vi-
kendu je pet celjskih šport-
nikov doseglo lepe mednaro-
dne in domače uspehe!
Atleta Kladivarja Rok Ko-
pitar in Stane Rozman sta
skupaj z Edijem Kolarjem
nastopila na 42. Balkanskih
atletskih igrah v Izmiru v
Turčiji ter se domov vrnila z
zlato in srebrno medaljo!
Rok ie bil najboljši v teku
na 400 m ovire (to je njegov
že tretji balkanski nalov v tej
panogi), Stane pa drugi na 10
kilometrov. Zanimivo je, da
je to letošnja že druga Stane-
tova medalja z balkanskih
prvenstev, saj je prvo osvojil
na krosu. Edi je bil šesti v
hoji na 20 kilometrov, vsi tri-
je člani Kladivarja pa so tako
dostojno predstavljali našo
in jugoslovansko atletiko. In
še nekaj je ob tem pomemb-
no: Rok in Stane sta dosegla
dobra rezultata, ki jih ob
vestnem delu (tega pa niko-
mur ne manjka) lahko še
izboljšata ter se tako pribli-
žujeta izpolnitvi norme za
nastop na oUmpijskih igrali
prihodnje leto v Los Ange-
lesu.
Trije člani modelarskega
kluba LT EMO Celje pa so
na 24. državnem prvenstvu
vezanih modelov v Zenici
osvojili naslove državnih pr-
vakov! V kategoriji F 2C sta
Peter Bezgovšek in Branko
Leskošek prišla v finale, kjer
sta osvojila prvo mesto. Eki-
pa Roman Robič in Sinjo
Zarič pa je bila sedma.
V kategoriji F 2B akrobat-
ski modeli je Sinjo Zarič
osvojil naslov državnega pr-
vaka, odličen tretji pa je bil
Roman Robič.
Vsem omenjenim športni-
kom veljajo tudi naše če-
stitke!
TONE VRABL
Uspešno so zmogli pot 1000 km po Sloveniji
Dvanajst kolesarjev iz de-
lovne organizacije EMO je v
petih dneh prekolesarilo
1000 km po Sloveniji. Prva
etapa je bila dolga 208 km,
druga (najdaljša) 246, tretja
155, četrta 210 in peta, zad-
nja, 181 km. Med potjo ni
prišlo do nobenih poškodb,
vsi kolesarji pa so progo
kljub težavnosti zmogli brez
posebnih naporov, saj se tu-
di drugače redno ukvarjajo z
rekreacijo, zlasti pa kolesar-
skimi maratoni. Najstarejši
udeleženec te kolesarske ka-
ravane je bil zdravnik Rudi
Skapin, 44, najmlajši Daniel
Gubenšek, 16, prvi defekt na
zračnici je imel Roman Kri-
stan že kilometer po startu
izpred poslovne z^adbe
Ema, največ defektov je imel
zdravnik Rudi Skapin (štiri
in počili .sta mu tudi dve
»špici«), drugi po številu de-
fektov pa je bil Franjo Peter-
nel, ki je kolono kolesarjev
spremljal v katrci. Edini, ki
je padel med vožnjo, je bil
Igor Mernik, vendar se je vse
skupaj končalo brez po-
škodb. Med vožnjo si krajev
niso kaj dosti ogledovali, ker
so pač bili skoncentrirani na
vožnjo. Ta pa je potekala po
soncu in dežju, vetru, maka-
damu in asfaltu.
Na posnetku so vrli fantje
po prihodu na cilj na Tomši-
čev trg, stojijo od leve proti
desni: Renato Vrečer, Rudi
Jure, Črtomir Kos, Drago 2u-
lič. Roman Kristan, Daniel
Gubenšek, Igor Mernik,
Emil Gregorčič, Miran Pre-
zelj (tudi predsednik kole-
sarske sekcije v EMO in or-
ganizacijski vodja marato-
na), Srečko Audič, Rudi Ska-
pin, Srečko Smeh in vodja v
katrci Franjo Petemel.
TONE \TIABL
Jože Tanko na
svf itovno
pri^enstvo
Znani celjski plavalec ma-
ratonec Jože Tanko je včeraj
odpotoval na 30. svetovno
prvenstvo v plavalnem ma-
ratonu	Capri-Napoli
(33,5 km) v Italijo. S tem za-
čenja letošnjo sezono plaval-
nih maratonov. 30. julija bo
nastopil na maratonu v Be-
netkah (16 km), v začetku av-
gusta pa po Savi pri Sabcu z
mednarodno udeležbo (tudi
okoli 16 km). 3. septembra se
bo udeležil državnega prven-
stva na Hvaru, nato pa odšel
na turnejo po Egiptu.
Za plavalne maratone se je
Jože dobro pripravil, saj je
vsak dan treniral v bazenu,
tekel v naravi, pozimi pa tudi
veliko smučal. Tako je sode-
lo' al na smučarskem teku
na Glosglocknerju v Avstriji
(31. maja), kjer se je med več
kot tisoč tekači z domala
vsega sveta na čelu s člani
državne reprezentance SZ
uvTstil med prvih 150 tekmo-
valcev in izpolnil mednaro-
dno normo. Jožetovi načrti:
»Cez leto ali dve se bom
verjetno v Franciji preizkusil
v triatlonu: najprej šest kilo-
metrov plavaš, potem tečeš
42 kilometrov in po tem tt:
čaka kolo, s katerim prevozi?
150 kilometrov.«
T\'
Novi nogometni
sodniki.
Medobčinsko društvo nogo-
metnih sodnikov Celje je za izpo-
polnitev svojih vrst pripravilo te-
čaj za nogometne sodnike in si-
cer v okviru zvezne mladinske
delovne akcije na Kozjanskem v
Šentvidu. Tečaj je trajal 30 ur,
med osemnajstimi prijavljenimi
pa je izpit uspešno opravilo 13
kandidatov. Zanimivo je, da si
organizator z njimi ne to mogel
kaj dosti pomagati, saj med njimi
ni bilo niti enega Slovenca...
Potapljaški tabor v
Martinščici
Od 1. do 10. iuUja bo klub za
podvodne dejav nosti v EMO Ce-
lje pripravil v M. rtinščici na Cre-
su potapljaški tabor, kjer bo od
60 članov sodelovalo 25. Opravili
bodo naslednje riciloge: potaplja-
nje z avtonomnimi aparati, tečaj-
niki bodo delali izpite za mlajše
potapljače, ob tem pa se bodo še
prosto potapljali in lovili ribe.
Klub za podvodne dejavnosti v
EMO Celje slavi v letošnjem letu
25 letnico obstoja, osrednjo pro-
slavo pa bo pripravil jeseni z več-
jo vajo prikaza reševanja iz vode
in slavnostno sejo.
180 strelcev na
sindikalnem
tekmovanju
Na občinskem sindikalnem pr-
venstvu Žalca v streljanju z zrač-
no puško (strelišča v Žalcu, Šem-
petru in Grižah) je nastopilo kar
180 strelcev, največ iz delovnih
organizacij Ferralit, SIP (po 39),
Juteks, Avto prevoz itd. Rezulta-
ti: 1. Drago Grešak, Ferralit 91
krogov, 2. Rudi Kotnik, 90, 3. Av-
gust Mastnak, oba Minerva 87, 4.
Emi Zupane, 86,5. Franc Kotnik,
oba Ferralit 85 krogov itd.
Jadralna regata v
Bohinju
10 posadk celjskega Nivoja se
je udeležilo jadralne regate na
Bohinjskem jezeru. Med 44 po-
sadkami iz sedmih klubov so
celjski predstavniki osvojili na-
slednja mesta: fireball 5. Planin-
šek - Birsa, 7. Kuntarič - Kunta-
rič. Zete 5. Terček in Optimisti
11. Planinšek, 13. Jeršič. Spomla-
dansko sezono bodo celjski ja-
dralci zaključili v soboto na Pe-
pelovem jezeru v Titovem Vele-
nju, kjer bo regata v počastitev
praznika rudarjev.
Karateistl ingrada na
Dobrni
V Športnem društvu Ingrad že
nekaj časa deluje tudi karate sek-
cija, ki ima trenutno 50 članov.
Le-ti trenirajo v telovadnici Za-
voda Ivanke Uranjekove. Od
včeraj pa do nedelje so na semi-
narju na Dobrni, kjer bodo ob
zaključku imeli tudi prijateljski
dvoboj s karate klubom iz Mari-
bora. Seminar na Dobrni je pri-
prava za novo tekmovalno sezo-
no, ki se bo začela jeseni, v Ingra-
du pa gojijo klasični karate ime-
novan šotokan.
Obnova
spomladanski prvak
Končan je spomladanski del
tekmovanja občine Celje v bali-
nanju. Lestvica: 1. Obnova 12
točk, sledijo Izletnik 10, Železar-
na 8, Nivo 6, Aero 4, Klima 2 in
Savinja brez točk. Z dmgim kro-
gom se bo tekmovanje nadalje-
valo jeseni.
Zmagala iVIagda
lisjak
Končano je klubsko prvenstvo
•članic Obnove v kegljanju. Od 16
prijavljenih jih je tekinovanje
končalo dvanajst in sicer na keg-
ljiščih Ingrada in Golovca. Zma-
gala je Magda Lesjak 769 pred
Anico Zalokar 757, Stanko Jurše
753, Tatjano Grušovnik 729, po-
drtih kegljev itd.
MARTIN OJSTERSEK
Nogomet v l^kem
v A ligi nastopa deset ekip: 1.
Disco 40 Radeče 29 točk, sledijo
Oren, Rečica, oba Laško, JLA,
Rimljani, Cosmos, vsi Rimske
Toplice, Galaksija Laško, Parti-
zan Zidani most. Reka Laško in
Jagnenica Radeče. Najboljši
strelci: Matjaž Milikovič Cosmos
in Boško Radženovič JLA 14,
Maček Reka in Lokošek Rečica
12 itd.
V	B ligi vodi Partizan Papirni-
ca Radeče 37 točk, sledijo Metal-
les, Rod, oba Radeče, Vrh nad
Laškim, Vrhovo Radeče, SUB,
Rudnik, Mala, Zvezda, vsi Laško,
Rdeči signal Radeče ter TIM in
Breze, oba Laško. Najboljši strel-
ci: Ivančič Rod 37, Rajh Vrh 21,
Sotlar in Pinterič Metalles 18 itd.
SLAVKO GORISEK
Helena In Vinko na
državno prvenstvo
V	Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo v streljanju z MK pi-
štolo mednarodni program, kjer
sta iz SD Dušan Poženel v Rečici
pri Laškem nastopila tudi Hele-
na in Vinko Lavrinc. Oba sta bila
uspešna ter sta tudi izpolnila nor-
mo za nastop na državnem pr-
venstvu, ki bo 7. avgusta v
Skopju.
Helena Lavrinc je s standardno
MK pištolo osvojila 4. mesto s
525 krogi in samo za en krog iz-
gubila medaljo. Vinko Lavrinc je
bil z MK pištolo proste izbire
osmi (519 krogov) in z MK pištolo
hitrostrelna šesti (552 krogov).
Tečaj aerobike
Pri Partizanu Gaberje so kon-
čali tečaj iz aerobne gimnastike
za vodnike v okviru Regijskega
izobraževalnega centra. Na izpite
je prišlo od skupno 62 udeležen-
cev tečaja 28 vodnikov, zlasti vo-
dnic in razen dveh so vsi uspešno
opravili izpite. Po zaključku so
se tudi dogovorili po novem na-
črtovanju začetnega in nadalje-
valnega tečaja za vodnike v je-
senskem času in pa seveda o or-
ganizaciji novih vadbenih sku-
pin, ki bi naj delovale poleg vseh
oblik ostale redne vadbe v druš-
tvih Partizan.
METOD TREBICNIK
Teden športa In
rekreacije v
Petrovčab
V	Petrovčah je strokovni kader
celodnevne osnovne šole skupno
z vrtcem in Partizanom Petrovče
odlično izvedel vrsto športno re-
kreativnih srečanj v malem no-
gometu za starejše in pionirje, v
rokometu, šahu, odbojki in na-
miznem tenisu. Vrh vseh priredi-
tev je bila svečana akademija ob
zaključku šole, na kateri so sode-
lovali vsi učenci šole, najmlajši iz
vrtca in kot gostje pionirke iz
Partizana Gaberje. Skoraj štiri-
sto sodelujočih in še dvakrat toli-
ko gledalcev potrjuje že pred leti
osvojeno idejo, da Petrovče po-
trebujejo takšno prireditev
METOD TREBIČNIK
Celjanom pokal v
b'a|no last
V	Hrastniku je bilo v počasti-
tev tamkajšnjega občinskega
praznika tradicionalno tekmova-
nje slovenskih mest z malokali-
brsko puško v trostavu od 300
možnih krogov. 2e tretje leto za-
pored so zmagali Celjani ter tako
osvojili pokal v trajno last. Ekipo
strelske družine Celje so tvorili
Darja Kačnik 226, Jože Jeram
238 in Tone Jager 247 krogov.
Drugo mesto so zasedli tekmo-
valci iz Kamnika, tretji so bili do-
mačini. Ekipa Kovinarja iz Stor
je zasedla peto mesto v postavi:
Franc Hočevar 190, Branko Ma-
lec 204 in Vili Dečman 242 kro-
gov. Vrstni red najboljših posa-
meznikov: Tone Jager 247, Vili
Dečman 242, Zdravko Vrankar
241 (Kamnik), Jože Jeram 238 in
Franc Rešetar 234 krogov -
Hrastnik. V posameznih stavih
so postali zmagovalci: Leže - Ra-
dej iz Kamnika s 90 krogi, stoje -
Kem iz Kranja s 85 krogi in kleče
- Dečman iz Stor s 86 krogi.
TtJ.
Jubilejno prvenstvo
Celja
Na celjskem strelišču bo od 1.
do 4. julija jubilejno, že deseto
odprto masovno prvenstvo Celja
z malokalibrsko puško in zračno
pištolo. Na tem tekmovanju ne
smejo nastopiti aktivni strelci,
zaradi tega imajo lepe možnosti
za uspeh tisti, ki le malokdaj pri-
mejo za orožje. Vabimo vse obča-
ne, ki jih veseli strelski šport, da
nas v čim večjem številu obiščejo
in preizkusijo svoje strelske spo-
sobnosti. Najboljši posamezniki
bodo prejeli nagrade.
T. J.
14. memorlal Bojana
Hrovatina
Na atletskem stadionu Kladi-
var v Celju bo v nedeljo 14. repu-
bliško prvenstvo v atletiki za in-
valide na vozičkih - memorial
profesorja Bojana Hrovatina,
ustanovitelja invalidskega športa
pri nas. Svoje sposobnosti bo
preiskušalo najmanj 80 paraple-
gikov in tetraplegikov vseh petih
kategorij invalidnosti, sodelovali
pa bodo tudi paraplegiki iz
CSSR.
MBP
Med hokejisti
nič novega
Med hokejisti nič nove-
ga! V Ljubljani je bUa letna
konferenca jugoslovanske
zveze, ki je sicer trajala
osem ur, toda ni prinesla
nič novega v tekmovalnem
programu. Tudi v novi se-
zoni bo osemčlanska liga. V
prvem dvokrožnem tekmo-
vanju bo vsaka ekipa igrala
z vsako ekipo. Potem pa se
bodo prve in druge štiri
ekipe pomerile med seboj
za končno uvrstitev od 1.
do 4. in od 5. do 8. mesta.
Seveda pa je ob koncu še
na sporedu končnica, ko
bosta prva in druga ekipa
oziroma tretja in četrta do-
datno odigr^e še srečanja
na tri dobljene tekme. To-
rej možnost za dodatnih pet
iger.
Zaradi olimpijskih iger v
Sarajevu pa bo tekmovalni
program precej napet, ne-
enakomerno razdeljen in
temu primemo tudi napo-
ren za vse nastopajoče.
J. K.
Rokometašl spet ob igralce?
Med rokometaši je nasto-
pil prestopni rok, ki bo trajal
do 1. julija in je zato tudi za-
nimiv za celjski Aero. Celja-
ni ne skrivajo želje, da bi že-
leli v prihodnji sezoni po-
novno nazaj svojega vratarja
Rolanda lešnika. Seveda
bodo stopili v stik s Crvenko
in se poskušali lepo dogovo-
riti za vrnitev celjskega igral-
ca v matični klub.
Celjska ekipa naj bi se
okrepila še z Mišom Topla-
kom iz Šoštanja. Na drugi
strani pa je Zoran Gjurin, si-
cer bivši igralec Slovenj-
gradca, ki je bil dve leti član
Aera, zaprosil za izpisnico in
želi oditi v Ljubljano h Ko-
ILnski Slovanu. Celjani mu
sicer niso izdali izpisnice, to-
da arbitražna komisija bo
vsekakor dovolila prehod te-
ga igralca k ljubljanskemu li-
gašu, ker študira v Ljubljani.
Tako znova Celjani izgub-
ljajo enega od igr^cev, ki so
ga pripravili za težke tekme
zvezne lige in sedaj, ko bi
lahko to vračal, ter okrepil
druge. Enako je bilo pri Pe-
temelu. Kalinu in Praznilcu.
Druga srnina se sedaj s te-
mi igralci hvali in bo tudi do-
segla uspeh, pri tem pa sama
ne da skoraj nič za raz^/oj
mladega naraščaja. Vsako le-
to se vprašujemo, kako dol-
go bo tako. Toda izgleda, da
še precej dolgo, ker v Ce u
verjetno pri rokometu le
najdemo prave poti, da bi
tem napravili konec. Tak ni
odhodi se lahko kaj kmalu
maščujejo. Zlasti če bo M;ha
Bojovič dobil dovoljenje za
odhod v tujino. J. KUZMA
Kotalkarji v Zagrebu
V Zagrebu je bilo odprto prvenstvo Medveščaka v kotal-
kanju, na katerem je sodelovalo 73 tekmovalcev iz šestih
klubov Jugoslavije. Med sodelujočimi je bila tudi močna
skupina predstavnikov HDK Cinkarna Celje.
Celjani so dosegli dobre rezultate. Med mladinkami je bila
Lea Vodušek druga, enak uspeh pa je dosegel med pionirji,
s^ostne skupine A, Jernej Lakner, medtem ko je mlajši
pionir Miha Strehar osvojil četrto mesto.
Številnejšo žastopstvo so Celjani imeli pri pionirkah. V
skupini A je bila zelo dobra Klavdija Perlič na potem mestu
m Petra Prodan na desetem! V skupini najmlajših pionirk je
bila Alja Beccari sedma, Mojca Breziger štirinajsta, Klara
Bukovnik sedemnajsta, Mateja Planine osemnajsta in Na-
taša Jevšenak dvaindvajseta. Nastopili so tudi Velenjčani.
Njihova najboljša predstavTiica je bila lanskoletna pionirska
prvakinja Alenka Oven, ki pa je bila tokrat druga.
J. K.
14. STRAN - NOVI TEDNiK
30. JUNIJ 1983
• Janko S. je pomagal
graditi celjski glavni zbiral-
nik v strugi Savinje, ko se
mu je /^i pomoč ponudil
PViderik L. Janko ga je na-
videz poznal, zalo je sprejel
njegovo pomoč. Vendar pa
Frideriku ni bilo veliko do
dela. Bolj je opazoval Jan-
kovo denarnico in nazad-
nje mu je tudi uspelo, da
mu je neopazno izmaknil
4.000 dinarjev. Ko je Janko
opazil, da mu manjkajo
štirje tisočaki, je Friderik
že veselo popival v bifeju
doma upokojencev. Odlo-
čil se je kar z.a manjšo vese-
lico in vsem prijateljem in
poznanim v Vjifeju plačeval
pijačo. Ko so ga prijeli mi-
ličniki, je od ukradenega
dtnarja ostal v Frideriko-
vem žepu samo še tisočak.
• Marija L. obf)žuje pev-
ca Daniela in njegovo D/u-
li, vendar pa jo je njegov
zadnji koncert v dvorani
Golovec stal le malo pre-
več. V gneči pri izhodu ji je
neznanec iz torbict> ukradel
denarnico. Tako je bila, po-
leg drage vstopnine 200 di-
narjev, še ob 1900 dinarjev.
• Ludvik S. je v nedeljo
popoldan popival v merxo-
vem bifeju ob Ljubljanski
cesti. Pijača mu je dala no-
vih moči, da je začel razgra-
jati in prevračati mize, zato
so ga miličniki po kratkem
postopku vtaknib v prosto-
re za treznenje.
• Branko S. je v stano-
vanju pretepal svojo ženo.
Očitno pa mu njegova fizič-
na premoč ni bila dovolj; v
roke je vzel metlin ročaj in
še z njim pretepal ženo ter
jo poškodoval.
® V soboto zvečer so se
sprli Dragoljub D., Goran
G. in Novak G., vsi trije iz
Ribarjeve ulice. Dragoljub
je v prepiru segel tudi po
kuhinjskem nožu, med pre-
rivanjem pa so se vsi trije
porezali, tako, da so morali
iskati zdravniško pomoč.
Obsojeni preliolcisifi izgredniici
Obdolženci so se Izgovarjali na alkohol In mamila. Izvedenec
pa Je menil, da so razumeli pomen svojega ravnanja
Na žalski enoti celjskega
temeljnega sodišča so obso-
dili izgrednike, ki so 10. mar-
ca zvečer oskrnuli spomenik
Slavku Slandru, razbili šipe
na bližnji šoli in naredili še
nekaj škode. Senat je obso-
dil 19-letnega Dušana Zu-
pančiča, pobudnika in sosto-
rilca vandalizma na enotno
kazen leto in pol zapora, 20-
letnega Bogdana Staniča na
enotno kazen eno leto zapo-
ra, stai-ejšemu mladoletniku
D. S. (17 let) pa je izrekel
ukrep strožjega nadzora
skrbstvenega organa. Zaradi
pomanjkanja dokazov sta bi-
la oproščena obtožbe 37-let-
ni Zdravko Herodež in 31-
letni Mehdi Osmani.
Sodišče je tudi odločilo, da
morajo vsi obsojeni plačati
oziroma povrniti povzročeno
škodo, ki znaša 93.000 dinar-
jev.
Vandalizem v Prebodlu je
močno odjeknil. Obsodili so
ga tako v Preboldu, kot v
drugih krajih v naši domovi-
ni. Izgredniki so se pred se-
natom izgovarjali na alkohol
in mamila, vendar so bili po-
mnenju izvedenca sposobni
razumeti pomen svojega rav-
nanja.
Pri odmeri kazni je senat
upošteval kot obremenilne
okoliščine način storitve
kaznivega dejanja (pri spo-
meniku so zakurili ogenj, od-
stranili s podstavka glavo ki-
pa in ga odnesli v ogenj) kot
tudi dejstvo, da brutalnost
pri mladih narašča. Kot olaj-
ševalne okoliščine pa je se-
nat upošteval, da gre za mla-
de ljudi, ki še niso bili kazno-
vani, poleg tega pa obžaluje-
jo dejanje in so pripravljeni
povrniti škodo.
Sodišče je tudi odpravilo
pripor za Dušana Zupančiča
in Bogdana Staniča, ker ni
več pripornih razlogov, čas,
prebit v priporu pa se jima
všteje v izrečeno kazen. S. S.
V zadevi IVIeli senat
še zliira doicaze
o varščini za Janka Meha še niso
odločili
Na velenjskem sodišču se
je nadaljevalo sojenje v »za-
devi Meh« s pričanjem pred-
sednika komisije za tehnični
pregled farm v Pazinu Mi-
lenka Puža.
Puž je povedal, da se po-
drobnosti pri tehničnem pre-
gledu ne spominja najbolj
natančno, saj je preglede
opravljal za šest občin. Se
najbolj se mu je vtisnila v
spomin velika farma s plin-
sko postajo in farma, kjer je
bil za silo dograjen le del ce-
ste. Sicer pa so bili objekti za
tehnični pregled funkcional-
no dogi-ajeni. Manjkale so le
nekatere malenkosti, zaradi
katerih pa bi lahko farme
vseeno obratovale. V japis-
nikih o tehničnih pregledih
so tudi postavili roke za od-
pravo teh pomanjkljivosti.
Spominjal se je še, da pri
eni izmed farm ni bil zasut
del vodovoda, čeprav so bile
cevi spojene. Vendar pa ta
del vodovoda ni potekal pod
cesto, da bi bila ta zaradi te-
ga neuporabna. Prav tako se
Puž ni spomnil, da bi za ka-
tero izmed farm morali opra-
viti ponovni pregled.
Vse instalacije in tudi
gradbeni material so imeU
potrebne ateste. Sicer pa naj
bi objekte pregledovali po
zelo strogih merilih, z izva-
jalci del pa niso imeli težav.
Predloga za izdajo uporab-
nega dovolenja zagotovo ne
bi dali, če bi ob pregledu
našli kakršnokoli po-
manjkljivost, ki bi motila
funkcionalnost farm.
Glede predloga o varščini
za Janka Meha senat (izven
te sodne obravnave) še ved-
no ni razpravljal, branilec pa
bo povedal svoje mnenje, ko
se bo posvetoval s klientom,
Jankom Mehom, ki je še ve-
dno v ZRN.
S. S.
Poštarja je
premamii
denar
FVed časom so delavci
celjske Uprave za notra-
nje zadeve v hitri akciji -
po prijavi občanke - pri-
jeli poštarja L O. iz Slo-
venskih Konjic, ki ga je
premamil denar. Iz pisma
je namreč vzel 1.000 švi-
carskih frankov, sled pa
je poskušal zabrisati tako,
da je pismo vrgel v strani-
šče. Vendar pa so delavci
UNZ v preiskavi na nje-
govem domu še našli de-
nar in druga pisma, ki jih
še ni uspel uničiti.
Takih primerov, ko ob-
čani niso dobili pisem-
skih pošiljk z denarjem,
ali pa so sumili, da je bil iz
pisem vzet denar, je še
nekaj. Včasih tega niti ne
prijavijo pristojnim orga-
nom.
Delavci UNZ zato opo-
zarjajo občane, da denar
oziroma vrednostne pa-
pirje pošiljajo v pravilno
opremljenih vrednostnih
pošiljkah, za katere pošta
jamči, da ne bi prišlo še
do več takšnih ali podob-
nih primerov kot je bil
konjiški.
S. S.
Obsojen za tatvine
odpadnih surovin
Petčlanski senat celjskega
temeljnega sodišča je v torek
obsodil 38-letnega Cvijetina
Blagojeviča, vodjo skladišča
odpadnega materiala v c^j-
ski Cinkarni na sedem let in
šest mesecev zapora za kaz-
niva dejanja grebeža in po-
nareditev poslovnih listin.
Blagojevič je približno tri
leta kradel odpadne surovi-
ne v Cinkarni, čeprav je bil
med tem časom tudi v ka-
zenskem postopku in ga je
sodišče v Šmarju pri Jelšah
obsodilo na pet mesecev za-
pora, pogojno za dobo enega
leta. Poleg tega je bil že pred
tem večkrat kaznovan.
Blagojevič naj bi nakradel
v Cinkarni za več kot 130 ton
odpadnega materiala v vre-
dnosti nekaj več kot 640.000
dinarjev, pridobil pa naj bi si
približno 590.000 dinarjev
protipravne premoženjske
koristi. Izkoristil je pravza-
prav vse priložnosti za krajo,
ki so se mu ponudile v Cin-
karni.
Senat mu je za grabež pri-
sodil sedem let zapora (za-
grožena kazen je najmanj pet
let zapora), za ponareditev li-
stin pa p>et mesecev zapora.
Pri odmeri kazni je upošte-
val, da je bil Blagojevič že
pred tem večkrat kaznovan
in da je v tem primeru kradel
dlje časa. Na kazen pa sta
vplivali tudi omilitveni oko-
liščini in sicer, da je deloma
pripravljen povrniti škodo
Cinkarni in da so ga h kra-
jam deloma nepeljali drugi.
Blagojeviču so do pravno-
močnosti sodbe podaljšali
pripor, deset let'^po pravno-
močnosti sodbe pa tudi ne
bo smel opravljati poklica
skladiščnika oziroma kakš-
nega drugega dela, kjer bi
lahko razpolagal z družbe-
nim premoženjem.
Dvakrat je Blagojeviču pri
nalaganju oziroma zbiranju
odpadnih surovin pomagal
tudi Dobrivoje Krstič. Temu
je sodišče za pomoč pri gra-
bežu oziroma poskusu gra-
beža odmerilo kazen leto dni
zapora.
Obema so v kazen všteh
tudi čas, ki sta ga prebila v
priporu.
S. SROT
Nesreči z eleirtriico
Prejšnji teden sta bili dve nesreči z električno energijo, ki
sta^ se končali tragično. V Prožinski vasi je v kopalnici umrla
32-letna Ana Kozjak iz čakovca, ker se je dotaknila električ-
nega bojlerja, ki je bil nestrokovno priključen.
V Mariji Reki pri Preboldu pa je 22-letni Jože Hribar v
sosedovi delavnici popravljal svoj avtomobil. Električni tok
ga je ubil, ko je hotel izključiti kabel brusilnega stroja.
Komisija je ugotovila, da je bila faza napeljave priključena
na ozernljitev, Hribar pa je bil pri delu bos.
Priicrivanje izgub
z lažnimi računi
Namestnik javnega tožilca
iz Titovega Velenja je vložil
obtožnico zoper 44-letnega
Alfreda Božiča iz Mozirja in
48-letnega Alojza Bastla iz
Spodnje Rečice.
Obtožnica bremeni Bastla,
da je kot vršilec dolžnosti di-
rektorja poslovne skupnosti
Razvoj Mozirje odredil in
podpisal sestavo poslovnih
listin z lažno vsebino. Odre-
dil je sestavo treh lažnih ra-
čunov v katerih je Razvoj za-
računal Komunalnemu po-
djetju Mozirje 2.900 ventilov
v skupnem znesku 6,838.200
dinarjev. V resnici pa je šlo
le za fiktivno prodajo s kate-
ro naj bi prikrih izgubo v
Razvoju.
Obtožnica bremeni za po-
nareditev poslovnih listin tu-
di direktorja Komunalnega
podjetja Mozirje Alojza Bast-
la, ki je izstavil oziroma odre-
dil, da se izstavi lažni račun
Razvoju Mozirje za isti zne-
sek kot so prej »kupili« ven-
tilov. Na ta način so začasno
prikrili izgubo mozirskega
Razvoja.
Obtožnica bremeni Bastla
še za kaznivo dejanje kršitve
pravic do samoupravljanja.
V aprilu leta 1981 je namreč
del nalog za nakazilo skupaj
3,7 milijonov dinarjev Po-
slovni skupnosti Mozirje, če-
prav o tem združevanju pred
tem niso razpravljali samou-
pravni organi niti delavci na
zborih ali referndumu. Na-
kazilo je bilo torej brez po-
prejšnjega sprejetega sa-
moupravnega sklepa.
S. S.
I 30. JUNU 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Smo slišali
Smo slišali, da za zastoj pri nadaljnji gradnji
celjske obvoznice ni krivo pomanjkanje denarja,
ampak neskladja med republiškim in občinskim
načrtovanjem.
Torej enkrat le ni kriv denar.
Samo lahko se zgodi, da bo pomanjkanje denarja
krivo za zastoj del tedaj, ko bodo načrtovalci našli
skupen jezik.
Tovariši, kritiko Je treba nasloviti
na pravo mesto!
Pohvale pa lahko izrazite kar
meni!
Spet bo nekaj ljudi zaprtih.
Merx je zagotovi! 11 ton čoko-
lade!
Vse bolj raste zanimanje za leto-
vame na kmetih.
Škoda!
Bolje bi bilo, če bi raslo zanima-
nje za delo na kmetijah.
Organizacije je treba organizacij-
sko tako reorganizirati, da je or-
ganizacijskem smislu možno vedno
organizirati še kakšno reorganiza-
cijo organizacije!
Tik pred zdajci
-	Dober dan, imate
kolesa?
-	Ne, nimamo!
-	Kako da jih nimate,
če pa mi je skladiščnik
rekel, da jih je pol skla-
dišča.
-	Že mogoče, meni
pa so naročili, da moram
kupcem reči, da jih ni-
mamo!
(Vsaka podobnost tu-
di z nekaterimi drugimi
artikli je v tem času, ko
pričakujemo sprostitev
cen, zgolj slučajna!)
Krivda
Nivo podtalnice v Levcu, kjer
so vodnjaki za celjski vodovod,
ja padel za okoli en meter.
Na tem mestu ostro zavračamo
očitke, da naj bi do tega prišlo
zaradi regulacije Savinje, na kar
namigujejo nekateri.
Krivi so nekateri nepremišljeni
občani, ki so zabili cevi v zemljo
in si na črno uredili vodnjake!
Dnevi,večeri, noči
Ponekod prirejajo razne tu-
ristične dneve.
Drugod turistične in zabav-
ne večere.
Žalčani imajo svojo noč.
V njej je nekaj več!
Začne se podnevi, nadaljuje
prek večera v noč in traja do
jutra.
Včasih smo imeli le šraufciger industrijo.
Danes imamo še šraufciger prireditve!
Po predpisih
Dvigala (pa ne le v Celju)
pogosto ne delajo.
Vožnja z njimi je nevarna -
veliko je že bilo nesreč!
Sicer pa prav povsem ustre-
zajo našim predpisom.
Demokracija
Mi smo res demokratična
družba.
Danes se lahko že vsakdo
norčuje iz PLANINCEV IN
PLANINK!
Vztrajni emovci
Kolesarji Ema so prekolesarili 1000 kilometrov po
Sloveniji. Pri tem so pokazali veliko vztrajnost, pri-
dnost, varčnost, racionalnost pri porabi energije...
Bilo bi prav, če bi vse to pri svojem rednem delu
dokazovali tudi njihovi sodelavci in ostali delavci
nasploh!
VČASIH:
Dajte nam puške,
gremo v Trst!
DANES:
Ukinite polog, da lah-
ko gremo v Trst!
Celovita ponudba
v razširjeni prodaiaini
TRIIVi v Ceifu
Tkaninina prodajalna
športne opreme in opre-
me za prosti čas TRIM je
od leta 1981, ko so jo od-
prli-na Miklošičevi ulici v
Celju, privabljala številne
kupce, saj je bila ponud-
ba ves čas celovita. V ne
prevelikih prostorih pa
seveda ni bilo mogoče na-
rediti čuda, zato so se v
temeljni organizaciji Ma-
loprodaja odločili za raz-
širitev prostorov. Z novi-
mi 253 kvadratnimi metri
so pridobili štiri speciali-
zirane oddelke. Tako bo
mogoče ponudbo še do-
polniti in lahko smo pre-
pričani, da bo v TRIMU
mogoče kupiti vse, kar je
na našem tržišču mogoče.
Posebnost novega dela
prodajalne, ki ga bodo
odprli v petek 1. julija ob
8. uri, je stalni razstavni
prostor v tretjem nad-
stropju. Tovarna športne
opreme iz Ljubljane bo tu
ponujala svoj proizvodni
program preko katalogov
in prototipov. Tkanina pa
bo prodajala za naprej
znanega kupca opremo za
kabinete, telovadnice in
športna igrišča.
V Tkanini se zavedajo,
da sta šport in rekreacija
preko vsega leta razdelje-
na na 2dmske, letne in
trim aktivnosti, zato so
tudi prodajalno uredili ta-
ko, da se lahko temu pri-
lagaja.
Vrednost novega dela
prodajalne TRIM je z ob-
jektom, opremo in zalogo
okoli 15 milijonov dinar-
jev. Zanimivo je tudi to,
da je projektant in izvaja-
lec del GIP Ingrad Celje
dela opravil v pičlih 50
dneh, namesto v predvi-
denih 90. V prodajalni bo
15 zaposlenih delavcev
predvidoma ustvarilo le-
tos za 60 do 65 milijonov
prihodka. Trgovina je tu-
di najsodobneje oprem-
ljena in tudi tehnično va-
rovana proti vlomom.
Skratka, z njeno razširi-
tvijo bo imelo Celje in
njegova širša okolica pro-
dajalno, ki bo lahko zado-
stila skorajda vsem pov-
praševanjem po športni
opremi za prosti čas.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1983
I 30. JUNU 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Uspešen Start novega programa TOM
V Boru Laško so se resno lotili uresnlčevanla nalog Iz sanacijskega programa
Temeljna organizacija združe-
nega dela, Lesnine Ljubljana,
Bor Laško se je s svojim pohiš-
tvenim programom »BOR« utr-
dila na domačem tržišču. Kljub
dobri prodaji tega programa je
temeljna organizacija pričela z
izdelavo novega pohištvenega
programa »TOM«, ki je temelj
sancijskemu programu v Boru,
od katerega 240 delavcev priča-
kuje, da jih bo končno rešil tež-
kega položaja, v katerem se je
tozd znašel konec lanskega in v
začetku tega leta.
»Ne bi razmišljali o novem
programu, v kolikor je bilo mo-
goče proizvodne cene uskladiti
s cenami repromateriala,« pra-
vi direktor Alojz Pušnik in na-
daljuje. »Maja lani so cene na-
šemu pohištvu zvišali za 10 od-
stotkov, kar ni pokrilo vseh
poeh stroškov. Cene so ostale
do sedaj nespremenjene. Zato
smo morali v nov program.
Njegova prednost je v tem, da
ga izdelujemo na osnovi doma-
čih surovin, njegova cena na
tržišču je tudi nekoliko višja
kot je cena starega programa.«
Nov program TOM je skupno
delo strokovnjakov iz temeljne
organizacije in komisije za izde-
lavo novih pohištvenih progra-
mov v delovni organizaciji Le-
snina. Testi so pokazali, da je
program izredno kakovosten,
praktičen in ekonomičen, o če-
mer priča povpraševanje na ce-
lotnem jugoslovanskem tržišču.
To pomeni, da je prodaja pro-
grama na domačem trgu zago-
tovljena. Sedaj, ko je izdelanih
že vseh 60 elementov tega pro-
grama, pa v Boru razmišljajo o
prodaji na zunanje tržišče.
Značilnosti programa
»TOM«
Raznolikost programa: Tri
višine, dve širini ter dve globini
omogočajo oblikovanje prosto-
rov. Poleg garderobnih omar,
knjižnic, steklenih vitrin, omar
s predali dopolnjujejo program
še: element za predsobo, dva
mostova, pisalna miza hi leži-
šče, steklena vrata z okovjem in
polica za televizor.
Videz programa TOM: Pro-
gram odlikuje prijetna in topla
barva ter risba naravnega hra-
stovega furnirja, s katerim so
obdelane vse sprednje povTšine.
Dekorativne letve po vsej višini
posameznih elementov se zhje-
jo z mehko oblikovanimi ročaji
vrat.
Posebnost programa TOM je
kavč omara v kateri je skrito le-
žišče. Lahko je to kavč omara z
ležiščem ali pa kavč omara z le-
žiščem in m^o pisalno mizo.
Vse navedene značilnosti pro-
grama kažejo, da so se strokovni
delavci potrudili, da izdelajo tak
program, ki bo s 60 različnimi
elementi omogočil kupcu, da
opremi takorekoč vse prostore
od predsobe, ki jo trgovci oce-
njujejo kot eno najlepših na do-
mačem tržišču, do dnevnih in
otroških sob.
Sanacija ni le v novem
programu
Vzrokov, ki so pripeljeli Bor v
izgubo je več; tako objektivnih
kot subjektivnih. Med objektiv-
ne gotovo sodi močno povečana
obrestna mera, ki letos »požre«
kar 49 odstotkov dohodka te te-
meljne organizacije. Pred leti,
ko so še izvažali žagani les, jim
je ta zagotavljal akumulacijo.
Izvoz tega postopno ukinjajo in
v skladu z gospodarsko politiko
večajo izvoz končnih izdelkov.
Zaslužek s tem pa ni tolikšen,
da bi jim zagotovil uspešno po-
slovanje, še toliko bolj, ker je bil
stari program odvisen tudi od
uvoženih repromaterialov. Neu-
strezna organizacija dela, ka-
drovske težave ter premajhna
izkoriščenost tehnologije so
povzročali, da so za 14-odstotni
izvoz angažirali tretjino proizvo-
dnih zmogljivosti.
Sanacijski program oprede-
ljuje izboljšanje organizacije de-
la, naslonitev na lastne sile in
pomoč s strani strokovnih de-
lavcev delovne organizacije Le-
snina. Večjo skrb bodo nameni-
li kadrovski sestavi delavcev. Z
razpisi si bodo pridobili nove
kvalificirane kadre, z dodatnim
izobraževanjem in usposablja-
njem, ki je tudi doslej bilo do-
bro organizirano, pa bodo dvig-
nili kvalifikacijsko raven zapo-
slenih. Nova organiziranost
proizvodnje in strokovnjaki iz
delovne organizacije so že pri-
pomogli k temu, da se je pove-
čala izkoriščenost proizvodnih
zmogljivosti.
Izvoz je za Bar
življenjskega pomena
Prednostna naloga je prav go-
tovo izvoz. V Boru vlagajo dosti
truda za zagotiivljanje zunanje-
ga tržišča. Nenehno se prilagaja-
jo željam zunanjih kupcev. Iz-
delki tudi niso iz serijske proi-
zvodnje, zato slonijo na lastnem
znanju in izkušnjah. Izvažajo
pohištvo iz borovine. To so
»kredence" in raztegljive mize
ter otroške posteljice. Največ
izvažajo na zahodno evropsko
tržišče, največji kupci pa so
Nemci.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1983
I 30. JUNU 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1983
9. revija v Vojniku -
osem nastopajočili
Gasilsko društvo Vojnik je
pod pokroviteljstvom ZKO
Celje in v sodelovanju s
KPD France Prešeren v Voj-
niku uspešno pripravilo že 9.
revijo narodnih ansamblov
in sicer na prostem pri gasil-
skem domu. Letos je nasto-
pilo nekaj manj ansamblov
kot prejšnja leta, vendar šte-
vilno občmstvo zaradi tega
ni bilo prikrajšano, saj so vsi
nastopajoči izvedli po tri me-
lodije namesto dveh. Pred-
stavili so se Veseli Štajerci iz
Stor, trio Triglav iz Socke,
ansambel Fran Vrunč z Do-
boja pri Planini, ansambel
Francija Pogladiča iz Vojni-
ka, ansambel Toneta Videča
iz Strmeča pri Vojniku, trio
Sabec z Ljubečne pri Celju
in ansambel Francija Zeme-
ta iz Vojnika, ki je kasneje
tudi igral za prijetno razpolo-
ženje. Žal ni bilo nekaterih
napovedanih ansamblov, ki
so pač odšli tja, kjer so kaj
zaslužili.
Tudi pri vojniški reviji, ki
bo prihodnje leto jubilejna.
deseta, se bo treba pogovori-
ti o nekaterih stvareh, da bi
jo dvignili višje od samo lju-
biteljske ravni. Predvsem bi
morali vsi ansambli izvajati
izključno SVOJE skladbe (to
je dokaz lastnega dela), v
program ne spadajo melodi-
je drugih besednih področij
(hrvaški melos), vsi nastopa-
joči pa bi morali biti vsaj uro
prej na prireditvenem pro-
storu, ker se le tako lahko
izdela in pripravi dober pro-
gram. Zavedati se je treba,
da je revija revija in ne vese-
lica, kjer se lahko vsak obna-
ša, kot mu paše. To ni dobro
in zmanjšuje ugled priredi-
tvi.
2e velikokrat smo zapisali,
da je sicer glasba najbistve-
nejša, zraven pa sodi tudi vse
ostalo od opreme, sprošče-
nega nastopa, točnega priho-
da, ne nazadnje lepega obna-
šanja na odru. Dobri so tisti,
ki so v stanju opraviti splet
teh in ostalih zahtev. Žal jih
je bilo v Vojniku izjemno
malo.	T. VRABL
Obadji piki
Priznanje dobivajo tisti, ki molzejo.
Moiženih pa se redko kdo spomni.
Če krave ne bodo dajale dovolj mleka,
jih čaka ukrep družbenega varstva.
Kaj ko bi za poizkušnjo enkrat pomol-
zli še tiste, ki so za novo mlekarno ob-
ljubljali dovolj mleka.
Le kaj si mislijo krave, ko jih kmetje
molzejo, mleka pa ne oddajo?
Po toliko prahu, ki je bil dvigrnjen ob
začetku gradnje mlekarne, je pričako-
vati, da je še kaj v megli.
Še dobro da je mlekarna ob hitri cesti.
Bomo lahko vsaj hitro dobili mleko - iz
uvoza.
Da bodo izgube manjše, predlagamo,
da mleko še bolj posnamejo.
Včasih imajo nekateri gospodarstve-
niki več masla na glavi kot mlekarne v
skladiščih.
' Celjsko gospodarstvo je v ekspanziji.
Vedno več vodilnih je na službenih po-
teh.
OBAD
Društvo »Ceije« živi in deia
Kljub temu, da smo v Gre-
venbroichu v Zvezni repu-
bliki Nemčiji poskušali na-
š'm otrokom zagotoviti do-
pi-1 i):. ' v materinšči-
'li, : ■ - .	uspelo. Zato
^ n.: i br-'i svr-jo pot in si
:	,.. p dopolnilni
pouK v oKv'! društva. To
zahtevno nalogo so sprejele
naše rojakinje Ana Novak in
Marta Goričan, po potrebi pa
priskoči na pomoč še Ivanka
Meško.
Z recitacijami, domačimi
plesi in petjem približujemo
našo domovino mnogim ro-
jakom, sami pa se na tak na-
čin izobražujemo. Za glasbe-
no obarvanost skrbi stric To-
ne, kot mu vsi pravimo.
Naše učenje je mnogo laž-
je, ker so starši naši prvi uči-
telji, saj doma govorimo sa-
mo slovensko. Pomaga nam
tudi tesna povezanost z rod-
nim mestom Celjem. Se en-
krat se najlepše zahvaljuje-
mo vsem, ki ste darovali
knjige, ki jih je na naš naslov
prispelo kar sto. Tudi branje
je del našega učenja.
Pohvalimo se lahko z
uspehi, vendar je bUa pot do
njih dolga. V zadnjem času
smo imeli veliko nastopov,
najlepši in največji pa je bil v
počastitev Dneva mladosti,
ki ga je organizirala skup-
nost jugoslovanskih klubov
območja Diisseldorf. Z viso-
ko dvignjenim celjskim pra-
porom in našo trobojnico
smo ob spremljavi harmoni-
ke prikorakali na oder in z
nastopom doživeli enkraten
uspeh.
Drevo našega društva živi
in že rodi sadove. Ta sadež
pa je naša mladina, naši na-
sledniki in znanilci sloven-
ske besede in kulture na tu-
jem.
TONE VIVOD
med prvo svetovno vojno vo-
jak.
Franc se je izučil poklica
pri mornarici, kjer je bil ce-
lih šest let. Ko se je vrnil do-
mov, se je zaposlil v Celju na
vojnem odseku, v tem času
pa je tudi spoznal Marijo.
Po poroki sta s skupnimi
močmi obdelovala posestvo,
leta 1934 pa se jima je rodila
prva hči. Med vojno je bil
Franc izseljen v Srbijo, Mari-
ja pa se je prebijala sama z
otrokom doma. Po svojih
močeh je pomagala partiza
nom, ki se jim je, potem, ko
mu je uspelo pobegniti iz
pregnanstva, pridružil tudi
Franc. Po vojni se je zaposlil
v rudniku Zabukovica, dru-
žina se je preselila v Žalec in
se povečala še za enega čla-
na. Sedaj je Franc že dolgo
Zabovnikova - ziatoporočenca
Petdeset let je minilo, od-
kar sta sklenila zakonsko
zvezo Franc Zabovnik, rojen
leta 1903 in Marija, rojena le-
ta 1908. Oba izhajata iz števil-
nih družin, kjer sta bila med
kopico otrok najstarejša.
Prav zato je morala Marija,
ki je izgubila mamo kot ose-
mletni otrok, poprijeti za
najtežja dela, z 12. leti pa je
zagospodinjila družini. IYan-
ce pa je moral nadomeščati
očeta medtem, ko je bil ta
upokojenec, še vedno pa je
dmžbeno aktiven. Marija pa
svoje delo in skrb posveča
svojima hčerama in trem
vnukom, ki so zlatoporočen-
cema še v posebno veselje.
T. TAVČAR
Kdor nima splošno naravnan okus
in razširja čveke ter govorice
temu montirajmo takšen »fršlus«
da uokviril spoznanja v okvir bo pravice.
Celjski ribiči so tekmovali
Minulo nedeljo je bilo na Smartinskem jezeru ribiško tekmovanje za starejše in stare člane RD Celje. Pri ženskah j«
zmagala Dora Gruber, druga je bila Dragica Tihole, za tretjo pa je zmanjkalo ribjega plena. Pri močnejšem spolu je :
trildlogramskim krapom zmagal Jože Lorbek. V lepi in sončni nedelji je tradicionalno športno ribiško tekmovanje lepe
uspelo.	SANDIUDERMAI