E A Vi.' ATEL J Uct izhaja 9 bmmci L 22.—f L 6-90 — py T iirokosti I koM zahvale, * ".T J poaedelfka. NaroCainai ca 1 um calo leto L 75.—, ▼ fakosemetro .* 30 atot — Oglanina aa I aa prostora ; trto rake m obrta« oglas« L 1.—. sa eemr*-Ja L 1.50, o^uc denarnih uvodov L ■ Trate, v nadallo. 1. maja 1927^B EDINOST itevllka M ent Letnik Lil Usodni!tro in upravniHro« Trat (3). alka S. Franoaaco đ'AsaM aa Telefon 11-87. Dophi na) aa poliljajo izklMno uredniitm, ofUri, reklala denar pa vpraTniitm. Rokopisi m ne vnteja, Nelrankirana a« mm apeejeaaaio^ -— Laet, aaloiba In tiak Tiskam« «Edino«t» PodarednlKro ▼ G o r i c i i ulica doni Cardvcoi it 7. L n.--TeleL tL 321 Glavni in odgovorni urednik: prof. FUp Pati«. Poljaki m flrnf Slovani Cno presoditi ta nova tu sicer značilna pobuda. V naslednjem hočemo podati par icvleCkov iz najvažnejših člankov. Se izaza Časov pokojne Avstrije je ostala v razmerju med ^ Maki in drugimi Slovani, ki so bili z njimi vred pod Avstrijo, nekaka hladnost. Medtem ko so vodili Cehi in J ugoslovem srdjte podHi^ie boje proti ~ jW med njimi vedno obstojala vsaj nekaka čustvena enotna politična fronta, se Poljaki V dunajskem državnem zboru niso brigali za te borbe, temveč so imeli svojo posebno poljsko polit-ko, ki j- bila popolnoma neodvisna od vsakih obzarov na solosni položaj drugih avstrijskih Slovanov. Zato smo jih videli zvesto ob strani vlade tudi tedaj, ko so drugi Slavam napenjali svoje zadnje sile, da preprečijo ta ali oni namen vlade, ki ni bil v skladu z interesi avstrijskih Slovanov. Na ta način se je ustvarilo nekako stalna merilo za presojanje poljske politike sploh, naj se je že nanašala na katerokoli vprašanje. Na podlagi tega merila je bU vsaj za široko javnost vsak korak Poljakov proti-slovanski, bodisi da se je ocenjevala njihova politika napram Dunaju, bodisi da se je presajalo njihovo zadržanje napram Rusiji in njihovo stremljenje za vzpostavitvijo svoje neodvisnosti. V mnogih slučajih se morda delala Poljakom krivica, toda na drugi strani je bilo to nazivanje večinoma upravičeno. Poljaki so se držali proč od ostalega slovanskega gibanja pred vojno. Predvsem so odklanjali vsako slovansko vzajemnost, ki bi jih kakorkoli vezala pomično, in so se omejevali na znanstvene in kulturne manifestacije. Z eno beseda: držali so se, kakor da bi bili nekaj posebnega izven ostalega Slovanstva, ali kakor da bi hoteli reči: «Slo-vamska vzajemnost? Dobro; toda tedaj, ko se bo vrtela ta ideja okoli Poljakov, ne pa okoii Rusije!« Vojna je prinesla vzpostavitev poljske države in osvoboditev tudi drugih Slovanov. Položaj Slovanstva se je temeljita spremenil, tako da se sedanje razmere niti ne dajo več primerjati s predvojnimi. Dovoljeno bi bilo torej misliti, da se je spremenila tudi vsa dusevnost Slovanov, posebno pa ona, ki se nanaša na njihovo medsebojno čustveno razmerje. Na vsak način so bili ustvarjeni z osvoboditvijo posameznih slovanskih narodov popolnoma novi vidiki tudi za njihovo stališče in razmerje napram medslovanskim vprašanjem. Dokler živi kak narod v sužnjosti, mu narekuje že njegov položaj, da mora misliti predvsem nase, in šele ko se osvobodi skrbi za golo življenje, lahko začne posvečati svoje misli in sile tudi vprašanjem, ki so izven območja njegove narodne sebičnosti. V takem položaju so se nahajali pred vojno tudi Poljaki in v tem je nekako vesoljno opravičilo za njihova egoistično predvojno-politiko. To opravičilo pa bi zgubilo vsako vrednost, če bi korenita sprememba v položaju tega naroda ne izzvala tudi enake spremembe v razpoloženju povojnih in svobodnih Poljakov napram drugim Slovanom. Ne manjka znakov, ki dokazujejo, da se je izvršil na Poljskem po vojni velik preokret v tem pogledu. Danes hočemo navesti en tak nov znak, in sicer pojav publikacije «Rewija Slo-;wanska», katere prva številka Je izšlaj V prvi polovici meseca aprila letošnjega leta. Izdaja jo mladi poljski novinar Josef Czarneski. Značilen je £rogram-ni uvodni članek, s katerim se nova revija predstavlja javno-Bti. Uredništvo na^laža, da se pri delu za slovansko kulturno vzajemnost ne sme ostati samo pri eliti izobražencev, temveč da je treba razširiti to delo tudi Da široke mase posameznih slovanskih držav. V tej smeri namerava delovati nova poljska revija in poziva k sodelovanju • vse slovanske narode. Raspored gradiva prve Btevil-gfe dokazuje, da se bo revija posvečala izključno vpraSanjem posameznih 7oy. Članki pa so v icj aievrnU večinoma priložnostmi in se na njihovi podlagi ne more Se natan- Na prvem mestu se naftiaja kratka izjava ministra dr. Gra-bowskega o vlogi Poljske v Slovan stvu. Dr. Grabowski naklada potrebo razumne, pravične in z bratskim duhom navdahnjene manjšinske politike napram slovanskim narodom v poljski državi. Čehoslovažki poslanik dr. Girsa je napisal članek, v katerem opredeljuje pojem slovanske vzajemnosti. Ta se ne sme oslanjati samo na krvno sorodstvo, temveč tudi na zasebne interese posameznih narodov. Mora se izvajati brez velikih gesel, trezno in premišljeno. Izmed drugih sotrudnikOv prve številke naj nekatere samo omenimo: Vidimo med njimi poljskega zunanjega ministra Zaleskega, ki piše o rusko-poljski garancijski pogodbi, oprav- nflut poslov jugoslovanskega poslaništva g. ProdanovUa, poljskega poslanika v Beogradu g. Okenskega, v Sofiji g. Bara*-rowskega in dr. Zanimiva in značilna sta članka senatorja Duška in predsednika osrednje zveze poljskih kmetov gosp. Pondakowskeg*a. Ta dva govorita o potrebi in možnost* carinske zveze med Poljsko in čebostavačko, kateri naj bi sledila potem tudi politična zvsssl Skoro vsa prva Številka je izpolnjena 9 članki in izjavami odličnih politikov in drugih o-sebnosti. Uredništvu je bilo oči-vidno na tem, da predvsem zmo-bilizira dubove na Poljskem za ta pokret, in imena sotrudni-kov kažejo, da se mu je namen popolnoma posrečil. Zato Je u-pravičeno govoriti o tej reviji kot o novem važnem znaku globokega preokreta v mišljenju in razpoloženju, ki se je izvršil po vojni na Poljskem v smeri, kakor jo označa uvodni članek «Rewije SlowaAske». Halo ontonto Konkurenca Mile o pomorski iraflnll V koliko je pri tem prizadeta Italija? Ugotovitve rimske „TrltUiie' RIM, 30. (Izv.) Današnja «Tribuna« prinaša kratek članek pod naslovom «Italija in nemška pomorska konkurenca ». Članek ugotavlja, da je prHšla Italija, ki je skoraj eno leto zavzemala drugo mesto v pomorski gradnji, po najnovejši statistiki na tretje mesto, ker jo je nad-krilila Nemčija. Dne 1. aprila je imela Anglija v gradnji 297 parni kov v skupnem obsegu 1,216.932 ton, Nemčija 97 panii-kov v skupnem obsegu 350.923 ton, Italija pa nenavedeno število pamikov v skupnem obsegu 208.794 ton. Za Italijo prihajajo na vrsto Združene države, Francija in Holandska. Ta statistika je nazoren dokaz o vedno bolj naraščajoči moči nemških paroplovnih družb, ki si hočejo zopet priboriti ono mesto, katero je zavzemala nemška pomorska plovba v predvojni dobi, ko je bila nevarna konkurentinja Anglije. Toda to' naraščanje sil nemške pomorske plovbe mora zanimati tudi Italijo, kateri hoče Nemčija s svojo pristaniška politiko in s svojim pristaniškim dum-pingom ugrabiti njen pomorski promet in z njim združeno bo- gastvo in blagostanje. Tu prihajajo predvsem v po-štev pristanišča Benetke, Trst in Reka. Najboljši dokaz te proti-tržaške konkurence nam nudi statistika tržiške in tržaških ladjedelnic. Dne 1. aprila 1926. so bile v obeh tržaških ladjedelnicah v gradnji ladje s skupnim obeegom 107.380 ton, dne 1. aprila t. 1. pa samo 71.020 ton. V tržiški ladjedelnici so bile dne 1. aprila 192G. v gradnji ladje s skupnim obsegom 87.344 ton, dne 1. aprila t. 1. pa 76.609 ton. Dne 1. aprila t. 1. ni bila v obeh tržaških ladjedelnicah postavljena nobena nova ladja. Dočim so bile dne 1. aprila 1926 samo v tržiški ladjedelnici postavljene ladje za skupni obseg 26.110, so bile dne 1. aprila t. 1. postavljene ladje v obsegu samo 4.650 ton. Te številke so najbolj zgovoren dokaz o krizi, ki se je pričela pojavljat* v pomorskih gradnjah v četrtletju tekočega leta. Tudi v drugih italijanskih ladjedelnicah se pojavljajo — sicer v mnogo manjši meri — simptomi krize. Ti pojavi niso sicer taki, da bi morali vznemirjati, toda pričajo nam o vedno večji konkurenci, s katero se bo morala boriti Italija v pomorski gradnji. Mešana sekcija pri kasači j skem sodišču bo odpravljena RIM, 30. (Izv.) S prvim junija t. 1. bo prenehala poslovati posebna mešana sekcija, ki je bila ustanovljena pri kasacij-skem stodišču s kraljevim dekretom z dne 26. junija št. 849 za nove pokrajine. Delokrog odstranjene mešane sekcije bo prešel na ostale civilne sekcije kasači j skega sodišča. Veliki mojster Torrigiani prepeljan na otok Lip ari RIM, 30. (Izv.) Bivši veliki mojster framasonstva Domicij Torrigiani, ki je bil obsojen na konfinacijo za dobo 5 let, je bil prepeljan na otok Lipari. Polet nad Rimom RIM, 30. (Izv.) Danes zjutraj so izvršili vojaški atašeji tujih držav v zrakoplovu «Esperia» polet nad Rimom in okolico, ki je trajal dve uri in 10 minut. Po končanem poletu so bili atašeji povabljeni na bogat zagri-zek v poveljništva letališča v Ciampinu pri Rimu. Uspeh Italijanskega posojila v New Torku RIM, 30. (Izv.) Finančno ministrstvo sporoča: «Banka Marsh ali, Field, Glore, Vard & Com-panie» je vrgla včeraj na denarni new-yorški trg posojilo v korist j užnoitalij anski električki družbi v znesku 10,150.000 dolarjev, ki bo tekom leta povišano na 12 milijonov dolarjev. Posojilo je doseglo velik uspeh, ker je bilo takoj podpisano. Ženevska finančna zveza, ki je soudeležena pri tej akciji, je pridržala del posojila za Švicarski trg. _ RIM, 30. (Izv ) Kakor se zatrjuje v tukajšnjih aeronautičnih krogih, bo tekom meseca maja spet vzpostavljen promet na zračni progi rigrad. Promet se bo vršil na hidroplanih tipa S-55. Kamenev in Kamenev RIM, 30. (Izv.) V minulih dneh so prinesli mnogi listi vest, da je bil ruski noslanik Kamenev v Rimu imenovan za vrhovnega poveljnika sovjetska armade za slučaj vojne. Vest, da bi bil imenovan poslanik za vrhovnega armadnega poveljnika, se je morala že od samega početka zdeti vsakomur čudna in zamotana. Kakor se je sedaj izkazalo, je bil imenovan na to mesto Sergij Kamenev, ki pa je načelnik ruskega generalnega štaba in nima z rimskim poslanikom prav nič opraviti. Zanimanje*? Milanu za Balkan MILAN, 30. (Izv.) Po inicijativi italijanske ustanove za bližnji vzhod se bo vršila jutri ob 10. uri v liričnem gledališču manifestacija, na kateri bodo govorili milanski občinski načelnik on. Belloni, politični tajnik fašistovske zveze Giam-paolli in don Francesco Galloni, ki bo razpravljal o vprašanju: Naloge in ura Italije na balkanskem vzhodu. ▼ Jeki—ovu BEOGRAD, 30. (Izv.) Kakor je bilo že včeraj javljeno, se sestane jo zunanji ministri držav Male antante v Jahimovu na Če-hostovadkem. Program konference je nartednji: Dne 12. maja dopoldne prispeta v Prago jugoslovenska in rumunska delegacija ter se kmalu nato odpeljeta dalje v Jahimov. V petek, dne 13. maja dopoldne se vrši prva seja. ministrov Male antante, popoldne se delegati . udeležijo -izleta v Karlove vari jj in Marijanske Lažne. V "soboto, 14. maja dopold. se vrši druga in zaključna seja, po kateri bodo vsi trije zunanji ministri sprejeli novinarje ter jim podali izjave. Popoldne se vrnejo v Prago, kjer ostanejo tudi v nedeljo, 15. maja. JuSoslrorasklmn letalcema pripravljajo v domovini lep sprejem BEOGRAD, 30. (Izv.) Aero-klub je izdal naslednji komunike: Po poslednji brzojavki letalskega kapetana Tadije San-dermayerja se pričakuje po-vratek obeh jugoslovenskih letalcev iz Indije v sredo ali četrtek. Sedaj sta v Karačiju, od koder odletita jutri dalje proti Zemunu preko Alepa. Aeroklub je storil vse potrebno za kolikor mogoče dostojen sprejem jugoslovenskih letalcev v domovini. Že nekaj dni je v stikih z me-rodajnimi krogi za čim svečane j ši sprejem. O poletu samem je prejel Aeroklub to le brzojavko: Karači, 30. aprila. — Jutri letiva dalje proti Basori Od tem bova javila dan in uro nadaljnje vožnje proti Beogra-du. — Sondermayer. Komanda poročevalskega odseka letalske komande je ob 17. uri izdala sledeči komunike: «V včerajšnjem komunikeju je bilo sporočena, da sta naša letalca dne 28. t. m. preletela prvo etapo na povratku Bombay-Ka-račL V Karačiju ostaneta eden ali dva dni radi čiščenja motorja. Danes ali jutri nastopita drugo etapo povratnega poleta Karači-Djask. Danes je prejela komanda od francoske tvrdke «Loren^e Bou-tais» in od francoskega aero-kluba prisrčne čestitke. Jugoslovenska avijatika sta na vožnji v Bombay preletela približno 8450 km, enaka je razdalja na povratku v domovino. Skupno tvori pot skoraj polovico ekvatorja. — Šef poročevalskega odseka letalske komande major Josip Koč». — 800 metrov dolgi neeftp severno od New Orleansa so pred včerajšnjim pognali v zrak, da rešijo mesto, ki mu je grozila poplava. — Pariški list Figaro objav lja Se par dni razkritja o pre-tveznih načrtih francoskih komunistov, ki so baje hoteli sprožiti revolucijo in so imeli te vse pripravljeno za zavzetje Pariza. — fce irtH drugih norimai* |ev je bilo izključenih iz rimskega novinarskega sindikata, ker so izrazili svojo solidarnost z ravnateljem «Impera» Setti-mellijem. nloa v Indijskem oceanu je pričel nenadoma bruhati Nesreča je zahtevala več človeških žr- Poplave v Severni Ameriki Pretresljivi prizori iz poplavlja-ne deline Mississipija VICKSBURG, 30 (Izv.) Ker je bilo ugotovljeno, da prva vrzel, ki je bila narejena potom raz-trelbe v enem delu jeza ob reki Mississipi še vedno ne zadostuje za odtok vode, ki je vedno bolj grozeče naraščala, so se odločili inženirji razstreliti še dva druga dela jeza. Po eksploziji, ki je vrgla vodo in blato 50 metrov visoka v zrak in ki je zadonela kot grom, je vdrla voda z neznansko silo skozi obe novi vrzeli jeza. Kc. je dosegla voda kmetske hiše, oO se pričele te najprej majuii liki ranjene zveri in so naio izginile pod vodo ob joku njihovih lastnikov, ki so od daleč opazovali uničenje svojega imetja. LITTE-ROCK, 30. (Izv.) Ker so v pretekli noči ob velikem navalu vode popustili nasipi v bližini mesteca Southben, je preplavila voda zopet obširno ozemlje, vsled česar je brez strehe novih 60.000 oseb. Politične beležke LJUDSKO ŠTETJE V RUMU-NIJI Rumunija bi bila doslej poleg Finske edina evropska država, katere statistični podatki o prebivalstvu, o razmerju med posameznimi njenimi narodnostmi in verami Še niso znani. Ljudsko Štetje so doslej vedno odlagali ter ga končno določili za leto 1930., da bi ga nato kot v drugih državah obnavljali vsako desetletje. Nujne državne potrebe pa so oblasti prisilile, da so izvršile že to leto, dasi la tMurrftno lind^ko Staije V ta namen je bil določen 24. aprila Tega dne so praznovali Ru-muni veliko noč. Točno in popolno demograiično in gospodarsko popisovanje pa se bo vršilo, kot rečeno, po treh letih, in sicer po določilih mednarodnega statističnega kongresa. Z ozirom na to, da je to prvo štetje po vojni v Rumuniji, bo zahtevalo to delo ogromnih naporov, kot se je to pokazalo lani v sovjetskih državah. Predvsem bo treba Čim bolj izpopolniti promet in njegova sredstva, dalje premagati konservativnost prebivalstva, zlasti seljaštva. Vsem verskim in prosvetnim učiteljem je bilo naročeno, da raztolmačijo prebivalstvu potrebo in važnost ljudskega štetja. Zadnje ljudsko štetje v Rumuniji se je vršilo v stari kraljevini perd petnajstimi, v bivših avstro-ogrskih pokrajinah pred 17 leti, v Besarabiji pa celo pred 30 leti. Evo nekaj podatkov o današnji Rumuniji: Velika Rumunija, kot jo dandanes često nazi-vajo, šteje 295.000 kvadratnih kilometrov, prebivalstvo pa 18 milijonov duš. Po svoji površini zavzema v Evropi enajsta mesto in sicer takoj za Veliko Britanijo (314.000 kvadrat, km) po svojem prebivalstvu pa zavzema osmo mesto in sicer prvo za Španijo, ki šteje danes okrog 21 milijonov ljudi. ŽENSKI VOJNI KROŽKI Znana ruska organizacija za kemijsko obrambo države «A-viohim» je pričela ustanavljati vojne krožke, katerih naloga bo, da pripravijo ženske, da bodo mogle za časa vojne nuditi svojo pomoč. Ženske, ki bodo vpisane v takih krožkih, bodo posečale predavanja o prvi pomoči na fronti, kako in kdaj je treba reševati ranjence in kako se je treba ravnati v času napadov s plini in kemičnimi sredstvi. feiinsM mM Spor, ki je nastal radi Albanije med Italijo in Jugoslavijo, je precej razburil eviapsko javno mnenje. In to ni nič čudnega, saj so listi toliko pisali o rožljanju z orožjem na raznih mejah. Italijanski listi so trdili, da| pripravljajo jugosloven-ski vojaški krogi napad na Albanijo in celo italijanska vlada je smatrala za potrebno opozoriti večje vlasti, da se v Jugoslaviji nekaj kuha. Na drugi strani so pa razni inozemski listi prinašali vesti o vojnih pripravah Italije, o izkrcavanju italijanskih čet v albanskih pristaniščih itd. Izgledalo je vse, vsaj na zunaj, kakor grmenje pred nevihto in ljudje so že začeli govoriti o vojni. Vlade drugih držav so se seveda takoj pričele zanimati za to stvar, predvsem pa so v Londonu in Parizu sklenili posredovati, da se spor reši na miren način. Tedaj je splošno prevladovalo prepričanje, da se bodo vsa nesporazumi j en j a odpravila potom direktnih dogovorov med Rimom in Beogradom in pe.l-uradna jugoslovenska agencija «Avala» je celo zatrjevala, da se je jugoslovenski poslanik v Beogradu že domenil v tem zmislu z gospodom Mussolini-jem. Zato je tem bolj presenetila, kakor smo že zadnjič omenili, uradna izjava italijanske vlade, da o direktnih pogajanjih sploh ni bilo govora in da v Rimu o tem nič ne vedo. Obenem je on. Mussolini naglašal, da o tiranski pogodbi, ki je vzbudila v Jugoslaviji toliko vznemirjenja, ni mogoče razpravljati. Kakšen je sedaj položaj ? Londonski «Times» je te dni objavil poluradno poročilo, iz katerega je razvidno, da je angleška vlada predlagala v Rimu, naj bi se tiranski pakt nekoliko iz-premenil oziroma naj bi italijanska viada podala tako uradno tolmačenje pogodbe, da bi v Beogradu ne imeli več vzroka za razburjenje. Na drugi strani pa naj bi Jugoslavija ratificirala nettunske konvencije. Vse to naj bi se uredila potom direktnih pogajanj med italijansko in jugoslovensko vlado. Obenem je Chamberlain, angleški zunanji minister, izrazil mnenje, da bi bilo morda dobro ob tej priliki proučiti in rešiti vsa vnrašanja. ki zanimajo Ita- SMILAJOD 504 ćtoll kri PRSNI SIRUP izborao srcdttvo proti kašlju GLYKO Lf najbolji* okrepćnilio sredstvo Letam CistiUuffM - Trit, Vii in talini M Lastalkt F. BOLAFFIO BERLITZ-SCHOOL Trst. Via Fabio F i Iz i 23 - telef. 44-82 Pouk In prevodi v vseh jezikih. 407 Slovenske žene! periiaupin manufakturnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem' v Trstu, Via Genova Ste v. 21 (prej Campanile) M AR IA ACCERBOIHIE kjer se služijo slovenske odjemalke ie toliko let. Bogati, dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne in hotele. Svila (sezljska novost) po L 5.50, Brisače, nogavice ln druge manu'akturnč potrebščine. (565) Govori se slovensko. lijo in Jugoslavijo in ki so bolj kočljive narave ter bi lahko dala v bodočnosti povod, za nove spore. Tako se je glasil angleški predlog, ki je bil po vsej priliki formuliran sporazumno s Parizom. Chamberlain je čakal na odgovor on. Mussolini j a in ta odgovor je prišel, kakor pravi «Times», v tem tednu. Italijanska vladaj pravi, da je povsem pravilno postopala, ko je opozorila tuje vlasti na vojne pripravo Jugoslavije; to da so dokazali dogodki. Nevarnosti za Albanijo sedaj ni več in tudi nobenega drugega «incklenta» ni, o katerem bi se bilo treba razgovarjati. Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo niso bili prekinjeni, so povsem 11 o min ln i in Italija smatra jugoslovanskega poslanika kot zastopnika prijateljske drŽave, s katero živi v prijateljstvu in dobrem sosedstvu. Na tiranski pogodbi pa ni mogoče nič izpremeniti. Takšno je torej stališče Italije. V zvezi s tem so precej znni-mive izjave novega jugosloven-skega zunanjega ministra Voie Marinkovića o italijansko-jugo-slovenskem sporu. Marinkovie pravi, da sedanje stanje edno-Šajev med Italijo in Jugoslavijo ne more več trajati. Oficijelno sta si obe državi prijateljici in zaveznici, v resnici pa obstojajo razna nerešena vpražanja, radi kateriih nastajajo nesporazum-ljenja. Vendar pa se bo dalo vse lepo urediti, če bo na obeh straneh nekoliko dobre volje brez primeskov samoljubja in prestiža. Jugoslovenska vlada je vsak čas pripravljena pričeti taka pegajanja, ki lahko dove-dejo do resničnega orijatelj-stva med Italijo in Jugoslavijo. V Beogradu je politično življenje nekoliko zastalo radi pravoslavnih velikonočnih praznikov. Kar se novega, Vukičeviće-vega kabineta tiče, izgleda, da do izpopolnitve ne bo prišlo še tako kmalu. Po zadnjih vesteh so se vladne stranke v Jugoslaviji že pričele pripravljati na prihodnje parlamentarne volitve, ki naj bi se, kakor zatrjll jejo nekateri, vršile še to jesen. — V Avstriji so se preteklo nedeljo vršile volitve: ciržavno-zborske, ponekod tudi pokrajinske, na Dunaju pa obonom tudi občanske. Volilni boj je bil precej hud, kajti vršil se je v glavnem mod dvema strankama, ki sta si po moči skoro enaki in bi Lile to. ej volitve lahko odločale o tem, kdo bo dobil državno krmilo v svoje roke. Ti dve stranki sta krščansko-socijalna, ki je sedaj na vladi, in sociial-no-demokratska. Krščanskim socijalcem se je posrečilo sestaviti «meščanski blok» ter se tako zavarovati pred presenečenji. Čeprav so pri nedeljskih volitvah, katerih se je udeležilo nad 3 milijone in pol volilcev in volilk (v Avstriji imajo tudi ženske od 21. leta dalje volilno pravico), dosegli socijalisti precejšen uspeh, se položaj v bistvu ni izpremenil. Krščanski "socijalci s*> izgubili 8 mandatov; imeli so jih 82, sedaj so jih dobili 74. Socijalisti pa so si opomogli za 5 poslancev. Imajo jih sedaj 73. Tudi če računamo, da ima meščanski blok nekaj nad 90 poslancev, je jasno, da bo vlada s tako številno opozicijo imela precej težko delo in bo morala voditi politiko kompromisa, kajti za važnejše zakone sta v Avstriji potrebni dve tretjini glasov, ki jih meščanski blok sam nima. n. •EDINOST* V Trsta, dne 1. maja 1927. Na Dunaju so zmagali socijalisti; ravnotako v drugih velikih mestih. Volitev so se udele-iili tudi naši so rojak i, Koroški Slovenci, in bo se častno izkazali. Dobili bo dva poslanca v karo&kem deželnem zboru. Izvoljena sta bila zdravnik dr. Petek in župnik Poljanec. — Kongres sov je tov, ki se je vršil v Moskvi, je zaključil svoje dielo. Novi vladi (Svetu ljudskih komisarjev) predseduje spet Rykov. Zunanje posle bo Se naprej vodil čičerin. — Na Kita jskem so se po razdoru v nacionalističnem taboru stvari precej zasukale. Položaj pekinškega diktatorja Čang-Tso-Una, ki je bil po zadnjih velikih uspehih nacijonalistične vojske zelo omajan, se je sedaj že tako utrdil, da je diktator neomejeni gospodar v osmih pokrajinah. Proglasiti ga hočejo baje za predsednika kitajske republike. Sicer pa, prihajajo s Kitajskega najbolj nasprotujoče si vesti o s|&danjem položaju, tako da si človek pri vsej najboljši volji ne more ustvariti jasne slike o resničnem dejanskem stanju. Zato tudi ni mogoče predvidevati, kako se bodo dogodki naprej razvijali. DNEVNE VESTI Prvi maj Glede praznovanja prvega maja, ki pade letos ravno na nedeljo, so krožile v mestu in po deželi najrazličnejše grovorice, tako na pr., da se bo v nedeljo delalo in da bo šele v pondeljek, praznik, počitek. Ni treba omenjati, da. so te govorice popolnoma neosnovane m da je nemogoča kršitev cerkveno zapovedanega počitka- Pot&H troje pfiv pose&na vcžalfi rđos Od 9. maja naprej bo obvezna, istovetnica (identitetna izkaznica) za najrazličnejše stanove in vrste prebivalstva. Pri nas, ki smo v bližini meje, je najbolje, da jo ima vsak- 10. maja poteče rok za vlaganje prošenj za podporo pri prefekturi za one, katerim je lanska povoden j v jeseni poškodovala ali pa odnesla kmetske stavbe. 7. junija poteče rok za prijavljanje jus-arskih pravic pri komisarju za likvidacijo teh. pravic v Trstu. RA3STAVA 5ENE3XEE ROČNIH FHl SV. JAKOBU Ogledali smo si včeraj razstavo ročnih del v šoli pri Sv. Jakobu in moramo priznati, da smo bili nad vse prijetno iznenađeni. Velika telovadnica je okusno ckinčana in polna krasnih vezenin in pletenin od priprostih izdelkov 5-letne deklice do najfinejših in . naravnost mojstrsko izvedenih vezenin, zaves, prtov, vsakovrstnega najfinejšega perila in krasnih pestrih blazin. «Za dva turška ha-remai je vzkliknil hudomušno neki gospod- Drugi je spet kimal z glavo, da je vse prefino, predragoceno, zakaj ne bi ženske delale rajši kaj koristnega. Pa je pristopila gospodična in pojasnila gospodu, da je razstavljen le neznaten del pred-pietov, ki so se izvršili v društvenih tečajih, na tisoče komadov perila, oblek i. dr. tvori skromne «razstave» po naših delavskih domovih, ker se v tečajih izvršujejo v prvi vrsti take reči, ki pridejo takoj v rabo in jih ni mogoče razstaviti. Priporočamo zato najtopleje vsemu našemu ženstvu, naj ne za-mtldi ugodne prilike, naj pohiti na razstavo, ki nudi toliko u-žitka lepote žejnim očem bodisi priproste žene in dekleta ali fine dame! _ Odprav« dodatne faks« prt označbi nezadostne kupno prodajne vrednosti Registrski urad je dosedaj vsem onim, kateri so na podlagi cenitve, označili nezadostno kupnev-prodajno vrednost naložil posebno dodatno takso. Ta taksa je sedaj odpravljena na podlagi kr. odloka,-postave z dne 10. aprila 1927 Št. 502. Šahovski t m iilf. V pondeljek, 2. t. m. ob 20 bo v prostorih tik N. Tommasea» sestanek šahistov, ki se mislijo udeležiti turnirja. _ lz urada Pol. dr. EBlrođ v Trsta Alfonz Dekleva - Bovec: PeSpolk 77 (Toscana) ima sedež: V Bresci-ji. Ferdinand Kranjec - Trnovo: Odgovor smo Vam dali v «Edinosii» že 27. februarja t. 1.: Glasom čl. 20 kr. odloka 12* 7. 1923, št. 1491 pritičejo nakazila od dneva, ko je bila invalidnost ugotovljena. Ne pomaga sedaj re kuri rat i; morali ste se prej pobrigati za zdravniško preiskavo. Pivka: Cela serija tabel (osem komadov) stane 48 lir, a poleg teh je treba kupiti še druge tri tablice za olje, ki stanejo še 5 lir ter morajo biti pritrjene na posode. Raz-pečava: Pokrajinski trgovski sindikat v Trstu, via Geppa št. 23. Audio) škerjanc - Oradllčnlca: Iz aktov ministrstva ne izhaja, da bi pokojninski urad izdal nalog ukinitve nakazil. Vam bi morala biti izplačana nakazila do 30. septembra t. 1. in pravzaprav boste v kratkem zdravnigko pregledan radi poslobšanja bolezni. Ako imate opravke v Puli. povprašajte tamoš-njo zakladno delegacijo o vzroku ukinitve, če ne bo treba stvar pismeno urediti. Mai^a rd. Dažjo* - BEslifie: Intervenirali smo na tržaški prefekt turi glede Vaše stvari ter ugotovili, da je s te strani bilo že rešeno. Potemtakem je končna rešitev blizu. TajntiltvDL OkoliSsazke, ki pnhsjate- v mesto: nndž se Vam prilika, da si oolsdate najlepšo ž&sske prireditev, krasno razstave rcčnili del v šoli v Trstu prt Sv* Jakobu! Razstava bo odprta samo št danes in jutri. Vstop piosl! Fosknšen a—t Včeraj predpoldne okoli 10. ure je neki mestni stražnik, ki je vršil nadzoroval no služba na katoliškem pokopališču prt Sv. Ani, nažel pred grobnico družine Buttcoraz mlado, elegantno oblečeno žensko, ki. se je zvijala na tleh v hudih belečinali. Poleg- nje sta ležala kozarec in majhna steklenica z ostanki karbolne kisline, s- katero se je očividno neznanka zastrupila. Stražnik je pohitel v vraitarjev urad ter od tam telefoniral za pomoč rešilni postaji. Zdravnik, ki je kmalu potem. pri hitel na lice mesta, je dognal* da je stanje mlade neznanke zelo nevarno in da bo najbrž vsaka po-mcNČ z,a.man. A vendar se mu je posrečilo, da ji je izpral želofLec. Nato je bila nesrečna ženska prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Samomorilna kandidatinja je ožja sorodnica nekega* tržaškega visokeg-a uradnika in se imenuje Emilija H. Kaj jo je privedlo do obupnega koraka, ni znana Zgodba o 25« dolarjih- Po dolgem romanju križem .sveta je pred kratkim prispel s parrrikom iz Egipta v naSe mesto 38-letni delavec Fran Deranja, rodom Dalma-tinec. Kmalu po prihodu jo je mož, ki se v našem mestu ni spoznal, ker ni bil še nikoli tu, mahnil proti staremu mestu, kjer se je ustavil v nekem hufetu v ulici Riborgo, da bi se nekoliko okrepčal. Medtem ko je spravljal pod streho svojo skromno južino, se mu je približal in zapletel v pomenek mlad moški, ki ni bil nihče drugi kot- 33-letni brezposelni. težak Anton Repich, brez stalnega bivališča- Hepich, ki pozna staro mesto kot lasten žep. je takoj zavohal, da ima opraviti s tujcem, ki ima nekaj pod palcem. In ko se je prepričal, da je listnica Deranje založena z dolarji, so ga zamikale skomine po- tem denarja in na tihem je sklenil, da zvabi kalina na llmanice. Kmalu se mu je ponudila ugodna prilika, Cez nekaj časa sta namreč stopila v buiet dva njegova znanca v družbi mlade, zelo prijazne ženske. Na Ropichev migljaj sta ženska in eden od njenih spremljevalcev prisedla: k isti mizi, dočim je drugi moški ostal na strani, kakor- da bi ne poznal Hepicha- Deranja je naročil pijače za vse. Cez nekaj časa ko je izvlekel listnico, da bi plačal račun. Ter daj je nenadoma priskočil Repi-chev znanec, ki se ni.bil priključil družbi, k Deran ji, mu iztrgal s spretno kretnjo listnico ter se nato spustil v beg. Repich, njegov znanec in ženska so jo udrli za njim, kakor bi ga hoteli zasledovati. Toda s to pretvezo so jo vsi od-kurili. Deranji je preostala le pot na kvesturo, kjer je javil dogodek. Policijski organi so se tako j. odpravili na delo in Se isti večer se jim je posrečilo izslediti Repicha in njegovo tovariši j o, razen moškega, ki je ukradel listnico. Vsi trije so bili odvedeni v zapor, čeprav sof.dejanje odločno tajili. Ne zamudite prilike, oglaft* sft mtn ročnih del v SoH prf Sv. Jakoba! Tržaško sodišče Neporablfe« Pred enim mesecem je Hocken-hauer Josip, mornar, ki je dospel po dolgi vožnji v Trst, Sele zaspal v neki sobi v ulici del Pešce, ko ga je obiskal gost, ki pa je pri vsem skrbel, da ga ne vzbudi, kajti, kakor se je pozneje doznalO, je go- sta veliko bolj zanimala lepa svotica 730 lir, kot pa gospodar te svete. Toda stvar ni ostala skrita in to po zaslugi gospodinje sobe, v kateri je spal Rockenbaner. Ta je videla vstopiti v omenjeno sobo moškega, katerega je tudi vprašala, kaj da pravzaprav išče. Moški ji je odgovoril , da mora tam stanovati ženska-katero je plačal z dvajsetimi lirami Gospodinja je zanikala to dejstvo in neznanec je odšel. Ona je šla nato vzbuditi podnajemnika, ki se je kmalu prepričal, da mu je zmanjkalo 730 lir. Obvestil je koj karabinerje, ki so sledeč podatkom ženske — kmalu po zločinu aretirali Augusta Car-boncich, kvesturi že dobro znanega: mladeniča. Ženska je potem pred karabinerji spoznala v Carhonci-chu neznanca, ki se je nahajad v sobi Rockenbaaierja. Seveda je bil Carboncich predaji sodni oblasti in včeraj se je vršila preti tržaškim kazenskim senatom obravnava. Carboncich odločno zanika dejanje. Skuša dokazati svoj alibi do-dčnega večera* ali vsaj sobe-, v kateri se je morala izvršiti-tatvina, t. j. od 22. do 27. ure in pol.. Oškodovanec ne ve drugega, kot lsumu je zmanjkal denar. Glavna obtežilna priča je Mari5a Grego rim, ki tudi na obravnavi i i ozira v obtožencu skrivnostnega licznanca.. Z izredno zgovornostjo pove, da je obtoženec v sobi pozabil kapo, ki jo je pozneje našel mare-Sjalo karabinerjev. OMožen®e taji priči v obraz. Priča Elvij Salragno, mestni po-strešeek, pravi, da je bil Carbon-•ich z njim v raznih gostilnah od :sme do 1. ure popolnoči. To okolnost potrdijo tudi priče Anton Cadel in Marcel Moscheni. Državni pravd nik odvetnik Zu-nin zahteva~za obtoženca Si-leti je-^ :-e in eno leto strogega policijskega nadzorstva. Brani osivetnik Firesehi, ki srna-,ra čUl obravnava ni prinesla na dan nikakih dokazov za obtožence vo krivdo in da je potemtakem oprostilna razsodba še najbolj na mestu. Toda sodišče je hilo drugačnega mnenja in je obsodilo Carbonci-eha na 1 leto in 9 mesecev ječe ter na 1 leto strogega policijskega nadzorstva. Vlessilee v-Šentjakobsko draJttve-10 UMillaii — Tudi gostilničar na, zatožni klopi - Stroga ve: Cuk IL, Šegina M., Jamšek N, Sosič, Krpan, Martelanc, Jamšek. Odhod z bark o vi j ans kim tramvajem točno ob 13. — Tajnik t. č. Pr F. IGRIfiČE V BAZOVICI - Sv. II Čitatelji se gotovo spominjajo vesti, ki smo jo prinesli v «Edino-sti» z dne 13. marca t. 1. Dan preje 12. maarca, je namreč v društveni gostilni pri Sv. Jakobu neki «Of-movič» precej slabo naletel. Bil je to neki Štefan Paulacovich iz Trsta, rojen 1.199&. V upanju, da pride na razmeroma lahek način do denarja, je Štefan udri z vetrihi v omenjeno gostilno, kje«- ga je pa čakalo neprijetno presenečenje. — Gostilničar Anton Sila je namreč opazil, da mu že del j Časa- nekdo krade v gostilni in hotel je zalotiti ptička pri delu. Zato se jo. zaprl v prostore gostilne — in ne zastonj Proti jutru se je priplazil v gostilno Paulucovih. Ko je spoznal da je zasačen, se je zaletel proti gostilničarju. Ta je imel v rokah ključe, s katerimi je lopnil vlomilca po ftfavi, da se je zgradil. Paulacovih je bil predan sodni oblasti radi poskušecega vloma, gostilničar Sila pa se je moral zagovarjali radi teiesne poškodbe.. Na obravnavi priznava Paulacovich nečedni namen, a odločno taji tatvino. Ni odnesel ničesar, toda le radi. tega, ker je bil zasačen pri delu. Gostilničar* Sila pravi, da mu je Paulacovich priznal, da je. on odnesel iz gostilne-večjo količino slanine in prekajenega mesa. On je moral udariti in je to storil v si-1 obranu. EdinsLpriČa v obravnavi je ma-rešjaio DeirOnte, kije sestavil zapisnik o stvari. Obtoženec, mu pri prvem zaslišanju sploh ni hotel odgovarjati. Tildi, marešjalu je Sila dejal, da je- udaril Paulacovich v silohrami. Branil je Paulacovicha odv. Vin-cemr Bologna, ki se je omejil na prošnjo, naj sodišče upošteva mla-doleinost in duševno, stanje obtoženca, katerije — kakor, razvidno ir= zdravniških spričeval — nekak leptoman (kleptom arija je abnormalno iragnenje-k tatvini.) Gostilničarja Silo hrani odvetnik Robba, ki razvije tezo sil obrana in zahteva, oprostitev. Bo kratkem posvetovanja jo na? to sodni dvor razglasil, razsodbo, glasom katere se Paulacovich obsoja na T leto, 6 mesecev-in 6 dni ječe in 1 leto strogega policijskega nadzorstva; za Antona Silo pa proglasi oprosilno razsodbo, ker so ga okolščine prisililo do inkrimi-niranega dejanja. ŠPORTNO UIIRUŽENJB Brez večjega pripravljanja in brez reklame se je približal današnji dan. Preteklo nedeljo se je kljub slabemu vremenu zbralo na igrišču ogromno število športnikov da so prisostvovali napeti, tekmi, ki je trajala nič manj kot 3 ure ter končala z neodločnim rezultatom 1-1. Današnji nastop pri katerem bo padla odločitev, bo gotovo obiskan od vseh naših športnikov. Tekma se vrši ob 10. uri v Bazovici. B- F. Kot že zavljeno se vrši danes oh 14. prvenstvena tekma rezerv med S. D. Obzor in M. D. Rocol. Ob 16. nastopita v prijateljski tekmi prva četa S. D. Obzor in S. K. Concordia Danes vsi na igrišče v Rocolul IGRIŠČE V HOgOLU. Coneorđfa - Obzor. Danes ob 16. se vrši na igrišču v Rocolu važna prijateljska tekma. Concordia, katero vsi športniki že dobro poznajo zamočno in požrtvovalno četo, nastopi proti prvaku o-jačena s par dobro izvežbanimi močmi, tako da bo z. uspehom kljubovala izui'jenemu nasprotniku. Vsak športnik, če se hoče navžiti športnega užitka in dobrega zraka, naj krene danes popoldne v Rocol. Pred to tekmo nastopijo rezerve Rocola proti rezervam. Obzora za targo S. U. LL K. M. Toimaaseo - Trst. Tem potom javljamo vsem športnikom, da se vrši. v petek 6. maja, ob 19. sestanek sportnegfe, odseka. — V. S. O. S. D. Auria. Tekma Primorje - Adria. Točno ob 2.30 pop. naj se predstavijo podpisanemu. na društvenem igrišču sledeči igralci: Rupena I in II., Cesar in Steblaj, Štolia, Pečar, Košuta, Saksida II., Vrtovec I. in. II., Bizjak, Kocjančič I. in rezerve. Vsi igralci naj prinese-jo na igrišče majice. Sporočile se jim bodo tudi važne stvari! — „ Hazena naj psride v nedeljski sestavi. Športni, vodja. ipiHaftE ADHTA. Tćfca <& 35 prnp: Adri&HWm«Je Adrla — nogometna, skupina — j©^ zadnjič podlegla PrilaKirju. na igrišču na Prošeku. Je podlegla, ker je morala podleči; vsak-isgovoi je tu zaman. Ceta Primorja, lepo ojačena, bo tudi danes skušala prisiliti Adrijo do tega, da klone. Mislimo, da bo šlo to nekoliko težje? kot zadnjič. Na-vsak način upamo prisostvovati lepi tekmi Adria—hazena. —zopet postavi svojo četo proti lepemu sestavu Frlmo»}au.Tudi ta tekma ho morala zanimati marsikoga. Zato naj danes nihče ne manjka na igrišču S. D. Adrijet Točno ob treh popoldne! K H. P. Opčicei Danes se vrši tekma z M.r D. P. Trst na igrišču Adria. Začetek ob 14. Zberejo naj se pri tramvaju sledeči ignrici: . ^ „ (Kap.) Skariavaj M;. Suli^oj E^ Gogola M^ Sosič M. III., SosiČ K„ Vremec J:, Sosič B., Daneu K^ Da-neu K., Daneu. D., Sosič E., Simo- nič H. . „ Rezerve Maialan If. in Hrvati n F. Pridružijo se lahko tudi drugi člani. . _ ^ Odhod s tramvajem z Opčin točno ob 12.44. Športni vodja. O. Zastara. Smo pripravljeni odigrati danes ob 3. uri popoldne prijateljsko tekmo z Vašo prvo Četo, na- našem igrišču. — S. K. Jadram JAVOLS GEBEK: Žoga ,„,,. . H..- Rocol IX, igx- Obzor. cPtosveta n. - Opans IL, Igr. Adrla sr vičlla ob fK1Hn>»; oto-14. , _ S. D. FHntMf a Danes nogometna in bazenska tekma med omenjenima društvoma. Vsi člani in članico «Piimorja» naj se snidejo danes v društvenih prostorih točno oh 12.30 za skupen odhod v Trst. Predvsem naj pridejo sledeči nogometaši: Čuk.t, Trobec JI, MiMK A^ Lukša F- Sosič N., Martelanc N., Krpan, TVampuš S., H usu H., Husu A., Miani V. Rezer- ia sport Kolikor je tudi na4šihkejšemu lajiku v sportu znano, je eno najglavnej ših športnih- orodij krogla raznih, velikosti, ki se ravna po predpisih strokovnih federacij za one spertne^panoge, katerih bistvenos-t obstoja v tem, da športniki v izvrgavanju svo-jfli fizičnih vaj rabijo tako igralo. Vemo, da so v rabi žoge, katerih zunanji del je iz usnja. Take žoge v predpisani velikosti (68.5 cm do 71.1 cm) se rabijo pri takozvanom nogometu. Nekoliko manjše rabi hazena. Tudi fibga za football-Hugbjr je iz usnja. Vso te žoge imajo dušo fz tankega« gumija- in so tudi razmeroma enako težke. Toda na le ti športi,- katerih prvai dva sta pri. nas. najbolj razširjena, rabijo taka sferi ena telesa. Kdor zasleduje svetovni športni pokret, ve, da se žoge v veliko zmanjšani, velikosti rabijo pri tenrriftu, hockey-u, golfu X dr. Za razne mete je določena krogla, ki je mestoma iz kovine alt tudi nasičenega usnja, ozi-roma iz kamna. Najvažnejša panoga sporta, ki predpisuje rabo žoge v opisani oMikj in velikosti, je nogo-moi. Zato smatramo za umestno, da se v naslednjih razpravah ustavimo najdalje prt. tej panogi, ter kolikor mogoče globoko prodremo v zgodovino, razvoj, smoireno gojenje, ter bistvene naloge tega sporta. Ker so pri nogometu življenjski pogoji športnikov skoro enaki onim, katerim so podvrženi lahkoatleti, si dovoljujem smatrati zadnjo razpravo o lahki atletiki g. Mirka Luina v «Na-šem glasu» kot nekako podlago za naslednja izvajanja. Nogomet Dočim se v razpravah o postanku drugih športnih panog omenjajo točne letnice, je točna zgodovina nogometa zavita še v temo. Prevladuje mnenje, da je domovina nogometa Anglija, vemo pa, da si primat v nogometu. svoji Italija. Prepir glede tega pa lii na vsak način dobil značaj, pravde za oslovo senco. Res je, da se v italijanski zgodovini omenja neke vrste igranje — slično v temeljnih načelih nogometu — že v sredini sedemnajstega stoletja. Je pa isto tako resnica da se take igre brez točno navedenih letnic o-menjajo tudi pri drugih, narodih. Današnja oblika nogometa pa je delo mike angleške federacije, ki je, združivši društvo London in Cambridge, postavila nogometu današnje predpise in pravila. Letnica pravega rojstva nogometa, ki danes nosi ime «Football Assotin.tion», je 1. 1863. Takrat se je igranje nogometa razcepilo v dva ločena načina;. Ustanovila se je takozvana «Football Rugby Asso-tiation», ki je ohranila v pravilniku igranja dovoljenje uporabljanja rok in surove telesne sile ter omejila svobodo igralca v najmanjši meri. Druga «Foot-ball Assotiation» je poropove-dala igralcem.— razen vratarja — uporabo rok ter postavila igri zelo stroga pravila, ki so. ji zagutovila simpatije široke mase in vse pogoje za razširjenje v vseh slojih ljudstva. Vrednost nogometa so uradno priznale sele tako>zvane Olimpiade, ki-so določevale svetovnega prvakf* v nogometu. Zadnji u-rnidni svetovni prvak v nogometu je četa «Montevideo» iz Uruguaja (Južna Amerika). Prvenstvo Evrope, četudi problematično, nosi četa «Europa» iz Barcelone (Španija). Vendar pa sta obe navedeni četi marali priznati češki «Slaviji» resnično nadvrednost in se zadovoljiti v boju proti tej z umerjenim poi"azom. Nogomet, je družabna igra. Interesirarcemu opazovalcu bo nogomet v mai"sičem sličil dvoboju. na šahovski deski, kjer vse šahovske figure nosijo ali krivdo na porazu ali zasluge, na zmagi. Ker vemo, da bi danes bilo odveč opisovati potrebna sredstva za gojenje nogometa, ki je že zasedel važno mesto v kulturnem udejstvovanju vseh narodov, bomo prešli koj na razne metode, ki naj služijo v spo-poliiitev naših nogometašev poedincev in za dobro sestavljanje naših čet. Pri nas se na fizično konstitucijo igralca zelo malo pazi, kar je vzrok, da se prihaja venomer v nasprotje s toliko raz-kricanim namenom, ki bi ga sport moral imeti pri nas. Vendar pa# polagamo na to pravilo veliko Važnost,, ker zanemarjanje ne škodi le zdravju nogometaša slabiča, temveč tudi resnični vrednosti naših čet. Ako smatramo kot neobhodno potrebno podlatgo za dobra igranje nogometa prvič: obvladovanje žoge z nogama; drugič: obvladovanje z ostalim telesom; tretjič: tekanje, hitro na kratke proge in tekanje z vztrajnostjo; četrtič: izšolan je očosa; petič: izšolanje odločnosti; šestič: pravilno dihanje, — uvidimo, da so zahteve nogcM meta precej velike in da je za dobro in izdatno igranje potrebno primerno telo. Naši igralci so večinoma enostranski, t. j. njih desna stran telesa odgovarja skoro vsem zahtevam dobrih nogometašev, dočim njih leva stran odpoveduje v najenostavnejših si ličarjih. Iz.takih igralcev je morda mogoče sestaviti polovico dobre čete, druga polovica je v kompleksu slaba. (Pri učenju neke čete sem zato, da pri pravim igralce do streljanja z levo nogo. uporabil sledečo metodo: Desna noga je bila bota, leva pravilno obuta). Pri nass se pod traimnin navadno. rmzume sestane-k nogometašev nrr igrišču, ki s< pod enimi vrati, prepirajoč se, okušajo odnesti žok>. Pri tem s-> o-mejeni na skoro večno plasiranje brez tek-anja ter zasedajo sk-oro vedno mesta, ki jim v četi niso določena. Tudi ako imamo v gojeni u nogr.meta takozvane nadsport-ne cilje, smo v takih trainingih zgrešili -pravo pot. Vemo na pr., da zahteva nogomet od kril izredno hitrost in vztrajnost in zelo. malo plasiranja. Enako nalogo imajo halfi. Tudi hramba v takih tr&iningih ne more priti do veljave, ker se omejuje le na kratke pasa.že in ne odbija, kakor bi zahtevala tekma. Kot posledico nepravilnega treniranja imame, v našili eetah veliko pomanjkanje clrihhlinga, ki ie dobremu napadalcu, neobhodno potreben. Tekma v o-strem tempu delu j o uničujoče na fizični sestav igralca, ki na trenira pravilno. Pri nas se sploh e.puščr. metodično in sistematično pPTUČenje nogometa, kar je dovodio *e do nekakega znatoja v tehničnem razvoju naših nogometnih enot.. Predolgo-bi hilo opisovati tu vse, kar zahteva nogometna tehnika od igralca* Ne hi na hilo odveč, aktv. bi naši boljši nogometni tehniki in inteHgenu hoteli dvigniti naše surov«1 športne sile in s tem dTseči, kar pričakujemo od nogometa in naših nogometašev. Strokovna opazovanja -o dognala, na pr., da ne za morejo igralci strahopetne, neodločne narave doseči v nogometu ničesar. Te ugotovitev mi j hi bila izhodna, točka vsem tistim, ki imajo vodilno besedo pri naših nogometnih enajstoncah. To izhodišče- zamore dovesti do vseh ciljev, ki jih najos'rejSi sodnik — naša. publika - išče v gojenju nogometa. V zaključek te mzpravice o nogometu naj dam voditeljem naših fet besede slavnega igralca Ashcrrrffta (Tottemhum llots-pur) v premislek: tfčrcria se* stavljena iz poedineev, čeluiH so ti najboljši inmlci, mora podi^ č! 6t4i ki goji kombiiieciio, sa pozna in ve za lastne napake in vrlir & in napake in vrlino poe-dincev. Nogometna eraj^orica je podobna crkestrn, ai na pozna solistov«. Goriške mestne vesti Krofe boi] po ceni Goriški poteštat je povabil peke- nar razgovor g-lede znižanja cen kruhu. S prvim majem so bo prodajal kruh po sledečih cenah- napravljen iz navadne sedaj običajne 82 odstotne pšenične moke: v hlebih po 500 gr po 2.20 L kg; v hlebčkih po 150 do 209 gr po 2.30 ILkg:; kruh, ki se mu je dodalo sladkor, mleko olje v količini.po 50 gr po 3.20 L kg; kruh, mešan a turščično moko hlebi po 500 gr 2.00 L kg; ržen kruh v hlebčkih po 50 gr po 3j00 H kg. Vsak kruh se mora prodajati na vago in ne po kosu. Prizivi na stanovanjsko komisijo Stanovanjska komisija za mesta Gorico je že začela poslovati in ima svoj sedež na magistratu soba št: 19. Vsi tisti, ki se hočejo glede stanovanjskih »porov obrniti na komisijo, naj vlo-že prošnjo na nckol kovanem papirju v dvojniku s podatki in naslovi najemnika in hi nega gospodarja, dalje kako je sestavljeno stanovanje ter v kak namen, rabljeno, ako preskrbljeno z lučjo, plinom in vodo, rabo vrta ali pa dvorišča. Potrebno je tudi da se naznači prvotno plačana cena. in predlogi gospodarjev.. Odprte lekarne Danes v nedeljo dne 1. maja 1927. bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Pontoni, via Hastello 26; do ene ure pr pol dne pa lekarni Kilmer, Corso Vltt. Emanuelt št. 4 in Alesani, via Carducci 12- Izvozni tnj v tedna od. 25 do 30. aprila Predvsem je seveda izvoz goriškega izvoznega trga kot celokupen italijanski izvoz silno občutil nenadni visoki porast liro Cene ivo-znermr hlagn so bile ntijno potisnjene navzdol. Špar^rljii ki so imeli predidoči teden Se tako ugodne cene so se nenadoma znašli v pričetim tega tedna na 2.80. Sele mrzlo vreme sredi tedna ter padec lire za par točk nad 90 napram šterlingTi, je ceno zopet dvignilo nekoliko in sicer na L 3.80, kar pa pomeni isto kot L 5.50 v primeri z lansko izvozno sezono in z lanska vrednostjo lire. Silno močnega tekmeca imajo 1« i os v Tista« dne 1, mji It naM šparglji v špargljtii i* južne Francije. Posebno na Dunah ju in t Monakovem ae to čuti. ,Toda kljub temu našit šparglji i etos s pridom konkurirajo z blagom iz drugih detel radi vpeljane enotne mere in sortiranja. Leuhko se trdi, da je ravno vpeljana enotna mera na 18 cm rešila našo letošnjo špargljevo izvozno sezono. To je nauk za nas, da bomo morali tudi drugo vrsto izvoznega blaga* predvsem pa za sadje vpeljati strogo sortiranje, ako bomo hoteli našim vedno naraščajočim množinam sadja in zelenjave dobiti primerne in zadostne trge. Ta teden je prinesel na trg tudi naš domači zgodnji grah. Pričel je pri 5.50, pa so ga vedno večje množine vrgle na 3-3.20. Prihaja ga že po par kvintalov na trg. Poročila z dežela nam poročajo o zelo bogatem nastavku zgodnjega sadja. Le žal, da bo najbrže visoki tečaj lire privil precej cene blagu. Sklepi upravnega cdbora goriške pokrajine iz seje dne 29. aprila. a) Zavede, ki to se odobrile pogojno: Crorjansko: Proračun za 1. 1927; Trenta: Prispevek državnemu patronaiu; Er?oij: Proračun za leto 1927.; Prvačina: Proračun za leto 1927; f.krbina: Proračun, za leto 1927; Madaca: Proračun za leto 1927; ilćskla in Ainiovo: Ustanovitev konsorcija za vzdrževanje ljudske Jo!e v Plaveh; Vrtovin: Proračun za leto 1927; &abrovica: Proračun za 1. 1927. b) Zadeve, ki so se odobrile brez pridržka: Kojsko: Pravilnik za oddajo pit-11? vode zasebnikom; Sela: Davek na pse; Vrhpolje: Davek na živino; Vojščica: Davek na vozila in služiti čad; Sv. Luclia: Družinski davek za leto 1927 5.2- '^ve^ na Siv.no; G o o«; i>uveK na živino; Laze: Davek na živino; Miren: Ustanovitev javne telefonske govorilnice; Pokra finska uprava: Prispevek v dobro kr. vseučilišču v Trstu; Biljaiia: Prodajni oz. obrtni davek za leto 1927; Vipava: Davek na živino; Štanjel: Odškodnina v znesku 300 lir organistu; Loze: Prispevek za gradnjo nove cerkve; Scla: Davek na vozila in služin- čad; Tribnša: Davek na živino; Eudanje: Davek na živino; Vcgrska: Stroški za sprejem novega župnika; Bvestcvica: Družinski davek (o-, dobri se ta davek tudi za leti 1925. | in 1926.); I'jsliie: Davek na živino; C-,ek: Organski pravilnik za ob-i ske uradnike in uslužbence; cJ Zadeve, katerim je odbor na-?ii in se je tudi v tem smislu kloi izja G s ter ure Ske; ■il ■ rlca: Nakup zemljišča od se-Matilde in Emilije Fiegel za iiev ulice Torriani (pri so-l mostu); Gc-ica: Nakup zemljišča od Fo-jev in solastnikov za razširitev i.;; ureditev ulice proti Št. Petru; Scrica: Nakup nepremičnin od Jankovica - Marinaca in Gosperi-riia za razširitev ulice Nasario Sauro (pred goriškim sodiščem); čj Zadeve, ki so se odložile: Bovec, Soča in oezsoča: Ustanovitev konsorcija za skupno tajniško službo; Desk le in Anhovo: Združitev v konsorcij za skupno tajniško služ bo. Razni sklepi: Pckrfijirksi odbor za vojne sirote: Imenovanje odposlanca v krajinski odbor za vojne sirote. Imenuje se gran. uff. Abrile Rafael. a) Zadeve, ki so se odobrile brez pridržka. BraoiaJ: Prispevek državnemu patronatu; Pokrajtuka uprava: Natečaj za dobavljanje tiskovin za pokrajin-ske urade* Vojsko:' Prispevek državnemu patronatu; VoJUcai Davek na obrt in patente; ' Podfora: Povišek za eno četrt davka na pse; Temnica: Davek na obrt in patente; . « i T*at*iea: Davek vozila in slu- žinčad. _ FODSABOTIN Slab vpoklic. 21-1 etni Hlede Anton iz Podsabo-tina bi moral iti te dni k vojakom. Pa nepredvidena usoda ga je drugam vpoklicala. Kopal je pri spomladanskem delu v vinogradu. Med zemljo je opazil trd predmet. Vzel ga je v roko ter ga ogledoval. Naenkrat mu je počilo v roki ter mu odneslo tri prste in ga še povrhu ranilo v čelo. Namesto v vojašnico, je bil prepeljan v bolnišnico in tudi kadar bo tu ozdravil, najbrže ne bo za vojaški stan. KANAL Prireditev. Dne 7. maja zvečer in dne 8. maja ob 3. uri popoldne priredi naša Čitalnica Novačanovo dramo v treh dejanjih: «Velejo». CERKNO. Na našem županstvu, oziroma komisarijatu, je že prišlo do nekakih sprememb. Kr. prelekturni komisar je namestil novo moč na uradu; doma je iz Sirakuze v Siciliji, brat učitelja italijanščine v Cerknem. Čudimo se, da je sprejet v službo gospod iz daljnih krajev, ne pa kak domačin, katerih toliko potrebnih čaka na primerno službo. Culi smo, da dobi Cerkno novega policaja, baje je odslužen finančni stražnik; upamo, da ne bo taka «žvirca», kot je bil naš prejšnji. Tu in tam zatrobijo nekateri ljudje o nekakih tajnih sestankih, ki se niso nikdar vršili, so pa te halucinacije onim ljudem prav za-željene «fate morgane», in bi se postavili magari na glavo, če bi bila le mrvica resnice v njihovih videnjih. Imeli smo tudi tajnega pelicaja, kateri pa ni bil tajni, iz lastne krivde, ker se je po vseh cerkljanskih oštarijah predstavljal: A. K., tajni policaj. Mislimo, da je to najbolj škodilo njegovi upapolni karijeri. Imeli smo ga, dali smo ga... Pomiad prihaja v naš kraj, lastovice so že prišle iz blaženih južnih krajev, znaki pomladi v našem kraju so pa martinčki ali gaščari-ce, ki se upajo iz svojih lukenj in luknje tudi na naš «Corso». L. M. LAZEČ PRI CERKNEM. Poln upov in nad je odšel. Svest si svoje moči je mislil, da bo tujina milejša. Poln življenja, poln moči ie zapustil dom, sorodnike in znance. Sel je, nadejajoč se srečni bodočnosti, šel v upanju, da dobi za svoje delo vredno plačilo. Kakor mnogo drugih tako je odšel i on, oči uprte v svoj cilj v zavesti svoje moči. In sedaj, po dvajsetih letih od takrat, sedaj, ko je zaduhtela zunaj pomlad, ko so zapeli ščinkovci in zaROBtoleli liščki, je prišla preko duliteče prirode do nas žalostna vest — Ivan Lipužič je obnemogel v svojem delu, tujina ga je izčrpala, vzela mu poslednjo moč ter mu v plačilo ponudila skromen kotiček za njegov počitek. • Hudo nas je zadela vest, da je v daljni tujini zopet preminil naš rojak. Da je onkraj Oceana izdihnil naš tovariš iz trpljenja. Usoda tudi tam ni mila. — Dragilvan! Daleč si šel iskat sreče, daleč boljMh časov. Mislil si, da česar Ti ne da domovina, Ti bo dala tujina. Kakor tisočero drugih si bil prevaran tudi Ti. Tudi Tebi jo pokazala tujina, da hoče od človeka vse moči, da hoče njegovega duha in njegovo telo. Vse si ji žrtvoval. V zahvalo Ti je dala prepričanje, da si prevaran. Daleč od nas si zapustil to dolino solz. Ni bilo brata, ne matere ne sestre, da bi Ti nudila roko v slovo. Niti zapel zvon pri Sv. Katarini zadnje popotnice, na Tvoj grob ni kanila solza iz domačega očesa. Ne pokriva Te domača gruda. Niti onega malega kotička za Tvoj počitek, Ti ne moremo ponuditi tu, kjer si-preživel svoja deška leta. Spavaj sladko v daljni tujini. Lahka Ti bodi tuja odeja. — Nam pa, ob tej izgubi, bodi v tolažbo, da je Ivan izpolnil svoje dolžnosti tudi v tujini. Da je bil brat med brati, tovariš svojim tovarišem. Zavedajmo se, da ni delal sramote ne nam ne naši vasi ter postavimo si ga za vzgled, tako mu ohranimo trajen spomin. Vsem ostalim naše sožalje. Vaščan. DORNBERG. Pevski nastop. Redki so nastopi podeželskih zborov, kjer bi smel kritik natakniti tudi očala, ki bolj drobno vidijo. Navadno se petje pritakne igri, ki je središče «veselic». Pesem je pri tem le bolj sirota. Zato ne pade nikomur na um da bi te nastope podrobno obdeloval. V Dornbergu je pa gospodovala pesem in priznati moram, da je zagospodovala nad poslušalci. Tudi tenkovidna očala niso odkrila bistvenih napak. Pozneje omenim razne napake pri posameznih zborih, ki pa se nanašajo na vse naše zbore ne samo na imenovane, ker so to naše skupne napake. Izbera pesmi je bila posrečena. Vse je bilo namreč naše, ne-pretirana harmonizacija umljiva tudi ljudstvu ne samo glasbeniku. Saj je nageljček ravno tako lep kot tea ali orhideja, nam celo bližji. Na vaške koncerte torej ljudstvu umljive skladbe, v mesto pa tudi za moderno uho kaj. Preidem k posameznim zborom. Cerniški in vo-gerski zbor sta pokazala veliko pridnost. Niso glasovi še popolnoma vajeni drug drugemu, z vajo pride vse. Vendar naj opozorim na napake, ki se dado že pri prvi vaji odpraviti. Basi so v gotovih momentih preveč spominjali na fanta, ki drži roko ob ustih, da se bolje sliši ko basira: «Nič ne joči ljubca moja». Zato je bil pa sopran v vo-gerski «Jutranji» zelo posrečen. Nastopil je zbor iz Saksida. Dober zbor, glasovno dobro razdeljen. Piano in forte pozna prav dobro, ampak z izgovorjavo samoglasnikov je ženski zbor zelo v navzkrižju. V višjih legah se bo moral sopran še nekoliko potruditi. Zalošče so zapele nekoliko popravljeno že staro «Pozdrav Gorenjski« danes «Vipavski Dol». Drugič raje kaj času primernega. Pesem lepo izpeta, alti premočno. Na oder stopi dornberški moški zbor. «Razbita čaša» je bila že v nastavku poknje-na, se je po zaslugi pevcev precej ugladila. Vendar je cb koncu ostala majhna sled razpoke, ker občinstva pesem ni ugrela. Tenor si bo z vajo odpravil tisto malo napako, namreč petje samo iz grla. Ravno-tako naj se prvi bas nežneje pojavlja v zboru. Pohvaliti moram tudi tukaj, da so.se dinamična znamenja vestno izvajala, česar tako pogrešamo pri naših pevcih. Vrh nastopa je bila po mojem mnenju in slišal sem tudi mnenja svojih sosedov preprostih fantov in mož «Ti-nica», katero je zapel dornberški meš. zbor. Videlo se je, da so pevci skladbo vzljubili, ker peli so jo iz srca in zato neprisiljeno in naravno. Zopet moram opozoriti alt, da se drugič bolj pokori pevovodjevi roki. Alt je v meš. zboru tista vez, ki izravnava razliko med moško barvo glasu in žensko barvo. Alt nekako podsvestno čujemo, ne sledimo točno za njim. Vzdrami nas šele, ko postane preglasen, ko s svojo glasnostjo vzame vso lepoto vodilnemu sopranu, ga takorekoč ucluši. Takrat postane alt oduren, preveč moški barvan. Alti naj pomnijo, da je to najlepši glas, ki je pa v vedni nevarnosti, da postane zo-pern. Priletnemu pevovodji moram le častitati, dobro si je vzgojil svoj zbor. Batujski zbor je nastopil z «2ttno bitko*. Ni imela uspeha, ki bi ga po sestavi zbora in šoli zbora morala imeti. fH li morda krivo, da ie iz «Idile» — nastala — «2itna bitka* ? Cemu kvariti besedilo in melodijo? Pesem nas ne bo pohuj-Sala. Vse drugače se nam je pokazal zbor v «Oj poglejte ptičke«. Tehnično so Batujci najboljše zapeli. Ne dosezajo pa dornberškega zbora, kar se tiče barve glasov, kljub temu, da imajo krasen tenor, kateri manjka Dornbergu. Ženski zbor batujski se bo moral izpopolniti, da bo v pravem razmerju z moškim. Združeni moški zbori so zapeli «Vojaci na potu.» Malo bolj živahen tempo ne bi škodil. Tudi ni bilo lepo slišati, da je enkrat tenor I. drugič bas I. in sicer posamezni glasovi vlekel še dalje, ko so vsi ostali že končali. Mogoče je bilo krivo to, da se je kdo preveč stisnil v gnečo in ni videl dirigentove roke. Naj tu omenim — pevec mora bolj paziti na pevovodjo. Ko daje ta glas s piščalko, nsi se oglasi z odra akord tako, da ga tudi občinstvo sliši. Predsodek vlada v tem oziru na deželi, češ na odru moram nastopiti in zapeti brez raznih pomoči. V gledališču je pravi pekel, predno uglasijo instrumente, pa bi mi naša grla ne smeli uglasiti? Vsak pevec mora slisati akord celotnega zbora, predno prične, in tudi poslušalcu je ta akord potre&en za razumevanje skladbe. «Pesem o belem dnevu«, ki jo je zapel združeni mešani zbor, nam je v prvi kitici pokazala, kaj je nepazljivost. Pričetek pesmi ni došel do dvorane namreč «Ptički so..... itd.» Popoln je bil pa pričetek druge kitice: rib'ce po... Ta kitica je bila res dovršena, kolikor se to da doseči pri zboru; ki je sestavljen iz različnih zborov in ima različne pevovedje. Da je moral zbor ponavljati: «Ve-trček' po zraku gre» ni čuda, saj jo naši ljudje poznajo, pa navadno le iz kakih hripavih, preveč mokrih grl. Tu se je pa oglasila iz sto pevskih grl dobro naučena lepa in — vsa naša, zato nas je omamila. Lepo je bilo in upam, da bi bil to zdnji nastop in da nas Vipavci še kedaj razvesele s svojim petjem. To sem napisal v opomin tudi dru gim zborom. Vsako društvo se lah ko pripravi na eno pesem, ki jo samo zapoje in eno ali dve skupno z drugimi zbori. V pol leta se vsaki zbor, še tako šibek, lahko pripravi na dve pesmi. V družbi z drugimi zbori se priredi koncert vedno v dvorani, ki naj cbsega samo petje. Le na ta način bomo tudi vaščani deležni res — petja. F. K Iz tržaške pokrajine IZ SEŽANE Na treru v Sežani je bilo na prodaj dne 22. IV. t. 1. 074 glav živine in sicer: 394 glav goveje živine, 27 telet, 61 konj in 185 prašičev. Cene goveji živini cd 320—400 lir stot žive teže, teleta mrtve teže po (500 lir stot. Ivonji po lepoti in pasmi do 3500 lir glava. Na trgu se razprodaja vsakovrstno blago; lesena, steklena in železna poso-ir- čevlji obleka, rnanu-\»ktura i. t. ČL Železniške vozovne in avtomo-bilne zveze na vse strani Sežane. Prihodnji tržni dan se vrši dne 3. maja t. 1. Ta sejm, tako zvan stari sejni sv. Križa se je z letošnjim letom obnovil kar bodi ljudstvu v naznanje in ravnanje. Pričetek razprodaje živine ob 8. uri zjutraj. BORZNA POROČILA Trst, 30. aprila. 1927. Amsterdam 749—759, Belgija 260—2 '5, Francija 73.50—74, London 91.45—91.75, Ne v/ York 18.77 K —18.87^, Španija 327—337, Švica 361—365, Atene 24.90—25.40, Berlin 441.50—451.50, Buk are 51 11.75—12.25 Praga 55.50—56, Madžarska 323— 333, Dunaj 260—270, Zagreb 32.97^ —33 4754 Uradna cena zlata (29.IV.) L 362.75; vojnoodškodninske obveznice L 63.25. Znanost injimetnost Naše nebo v maju Odslej nameravamo začetkom vsakega meseca objavljati podatke o nebesnih pojavih za dotični mesec z ozirom na naše kraje. Gotovo bomo s tem ustre-glji želji marsikaterega čitatelja, v drugih pa bomo tako vzbudili veselje do opazovanja teh prirodnih pojavov. Solnce. Solnce se vzpenja v maju čim dalje više nad horizontom, temu primerno se daljša dan. 1. maja je Solnce 14031' severno od nebesnega polutnika 31. maja pa že 21°49\ Dan zraste od 14 ur 29 minut o začetku meseca na 15 ur 47 minut o koncu meseca. Ker ne hiti Solnce z enakomerno hitrostjo po svoji poti na nebu (v resnici seveda je Zemlja, ki se suče okoli Solnca), niso vsi pravi solnčni dnevi enaki. Iz praktičnih ozirov smo.si izmislili «povprečno solnce», ki obhodi polutnik z enakomerno hitrostjo v isti dobi, kakor Solnce neenakomerno obhodi svojo tirnico (ekliptiko). Štirikrat na leto doseže Solnce istočasno s povprečnim solncem svojo najvišjo lego na nebu. Zadnjič je bilo to 15. aprila. Toda tudi tega dne niso kazale ure pri nas točno ali skoro točno 12, ko je stalo Solnce najvišje. Kajti mi nimamo svojega krajevnega časa, temveč takozvani srednjeevropski čas, ki se ujema s časom v krajih, ki leže 15 stopinj vzhodno od Greemvicha, kakor n. pr. približno Senj ali še bolje Spodnji Dravograd. Za Trst, či--gar dolžina vzhodno od Green-vvicha znaša 13°46' je razlika 4 min. in 56 sekund. Radi tega so tudi 15. aprila pri nas ure kazale 12 ur 4 minute in 56 sekund, ko je stalo Solnce najvišje na nebu. 1. maja bo stalo Solnce v Trstu najvišje ob 12. uri 2 min. in 4 sek. Naslednje dni bo doseglo čimdalje bolj zgodaj svojo najvišjo točko, tako da bo kulminiralo 15. maja že ob 12 uri 1 min. 9 sek. Nato se pa bo zopet zakasnelo in 31. maja bo pravo poldne, ko bo kazala ura v Trstu 12 ur 2 min, in 18 sek. Za druge kraje si lahko čitatelj sam izračuni ta čas, tako za Postojno, ako odšteje od gori navedenega časa za Trst 1 min. 48 sek., za Idrijo 1 min. 3 sek., za Pazin 39 sek., za Pulo 20 sek., za Reko 2 min. 43 sek., za Volo-sko 2 min. 15 sek., za Zadar 3 min. 57 sek., za Poreč pa, ki leži bolj zapadno od Trsta, ako prišteje 42 sekundi. Za Idrijo bo 15. maia razlika med pravim poldnem in časom na uri samo 6 sekund. Lu^a. Mlaj je 1. maja ob 13. uri 40 min., prvi krajec 8. maja ob 16. uri 29 min., ščip ali polna luna 16. ob 20. uri 3 min., zadnji krajec 24. ob 6. uri 34 min. in zopet mlaj 30. ob 22. uri 6 min. (Lunine mene so istočasno vidne za vse kraje, za katere je Luna nad obzornikom). Najvišja na nebu bo Luna 5. maja, in sicer bo 24°5* severno od polutnika, najnižje 20. maja in sicer 24°10' južno od polutnika. Luna bo v apogeju, to je najbolj oddaljena od Zemlje 12. maia ob 14. uri, v perigeju, to je najbližje Zemlji 28. maja ob 9. uri. Največja oddaljenost bo m. znašala 405.445 kilometrov, naj-, manjša 364.160 km. Planeti. Poleg Solnca in Lun« je še cela vrsta zvezd, ki tmaja razen vsakdanjega gibanja ss nebesnim svodom Se lastno gibanje napram zvezdam stalnicam na nebu. Imenujemo jih planete. S prostim očesom Jih vidimo lahko samo pet: Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturen. Merkur. Merkur je skozi ves maj neviden. 20. maja bo namreč v zgornji konjunkciji s Solncem, to se pravi tega dne bodo Zemlja, Solnce in Merkur približno na isti premici, in sicer tako, da bo Solnce med Zemljo in Merkurjem. i Venera. Venera sveti ves mesec s krasnim sijajem kot ve-černica. Sredi meseca je vidnih približno 7 desetin njene površine. Tudi na Veneri namreč, ki dobiva kakor Luna svojo svetlobo od Solnca, opazujemo lahko mene. Sedaj je Venera tako svetla, da jo lahko izsledimo celo opoldne s prostim očesom na nebu. Mars. Mars se oddaljuje in je radi tega njegov premer za- našo oko zelo majhen. Vidimo ga lahko po solnčnem zahodu nai zapadnem nebu v ozvezdju Dvojčkov, in sicer 5. maja pri zvezdi Eta (Mebouta), 15. maja pri I ta, 25 maja pri zvezdi Betai (Poluks). Jupiter, je viden samo zjutraj na vzhodu prodno vzide Solnce, in sicer v ozvedju Hib. Saturen, je viden vso noč v ozvezdju Ofijuha, 26. maja je V opoziciji s Solncem, to se pravi Zemlja je tega dne med Solncem in Saturnom. Ozvezdja. Nebo, kakor se nam kaže 15. maja ob 22 uri, tvorijo sledeče zvezde. (1. maja je nebo enako ob 23. uri, 30. maja pa ob 21 uri). Da si čitatelj poišče te zvezdo s pomočjo zvezdne karte, mu ne mc-rem priporočati nobenega pripomočka v slovenskem jeziku. Prva in kolikor je vsaj meni znano, tudi edina slovenska zvezdna karta, je izšla leta 1870. v Ogrinčevem prevodu Schodlerjeve knjige prirode irt le malokateri jo bo še imel na razpolago. V zenitu, to je nad našo glavo, vidimo od Velikega Voza ali Velikega Medveda zvezde Mizar in Alcor, ozvezdje Boo les, Lovsknga psa in BereniČin las. Proti severu vidimo Mali voz s Polarnico. ali Tečajnico, Žira-fo, Kefeja, Kasiopejo in Labuda; na. vzhodu: Strelca, Škorpijona, Orla, Liro (z zvezdo Vega), Herakleja, Krc.no in Ofijuha; na jugu: Devico s Spico (Klasom), Tehtnico in Krokarja (v Schodlerjevi karti zaznamo varnega kot Orla). na zapadu končno: Leva, Raka, Dvojčke (Kastorja in Pol-laksa), ter Voznika. L. Č. Sernard Shsw Večkrat smo že pisali o Bernardu Sha\vu, ki je brez dvoma največji sodobni dramatik. Dobro jo tedaj, da prinesemo par besed o njem, da ga bodo naši čitatelji pobliže spoznali. Bernard Shaw je bil rojen v Dub-linu na Irskem dne 26. julija 1856. Rodbina Shaw je stara. Posainpzni njeni člani so se odlikovali po eks-4 tremnosti v zastopanju načel. V 18. stoletju je bil eden članov ro-dovine Shaw voditelj protestantskih angleško mislečih Ircev. Eden je bil kot pristaš irske narodne stranke obešen. Oče Bernarda — George Sha\v — je bil kar zaporedoma trgovec. PODLISTEK (89) V. I. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN Valerija ni nič odgovorila; povesila je glavo in se globoko zamislila. V njenem spominu je ostala oddaljena prošlost in vsi dogodki njene ljubezni do Samuela. Pred njo je ostalo bledo, odločno bankirjevo obličje, njegov plameneči, očarujoči pogled se ji je vsesal v oči... Seveda, vse to je prešlo in je pozabljeno, ona ne ljubi več Samuela, toda samo spomin na tega človeka je vzbudil v njenem srcu neko nedoločeno tesnobo, neko togobno, nerazumljivo čuvstvo. Nehote je vzdihnila. Antanueta, ki je sedela za njo, se je sklonila k njej, jo prijela za roko in rekla: — Ne predajaj se škodljivim sanjam, Valerija. Ne kliči si v spomin demonskega, usodnega pogleda, ki bi bil skoraj razrušil tvojo zakonsko srečo; ti nimaš moči, da bi se borila proti očaru-jočemu vplivu, ki ga ima ta Človek nate. Ako hočeš izpolnjevati svoje dolžnosti, ako hočeš brezpogojno ljubiti Raula in ako ho^eš biti srečna, moraš odgnati od sebe vse spomine na Samuela. Odločni, prepričevalni glas, jasni in mirni Ppgied prijateljice sta blagodejno vplivala na ^ al eri j o. — Prav imaš-, — je rekla, dvignila glavo in šla z roko preko čela; čemu te prazne misli. Raul je moja svetla in vesela bodočnost, Samuel je prikazen teme, ki se pojavlja samo zato, da bi napravil med mano in možem strašen prepad. Medtem je Raul prispel k bankirju. Vkljub svojemu dobremu sklepu in sočutju do Rute, ga je vznemirjala misel, da mora prestopiti ta prag. —• Najavite me baronesi, — je rekel ter izročil lakaju svojo posetnico. — Baronesa ne sprejme nikogar, vaša svetlost, — je odgovoril lakaj v zadregi; — toda tu je gospod baron, blagovolite se obrniti k njemu. V tistem hipu je iz nekih vrat stopil v vežo bankir, ki je bil namenjen ven; ko je zagledal obiskovalca, se je poklonil s hladno uljudnost jo. — Prosim, vstopite, knez; moja žena ni pričakovala danes vašega prihoda, toda takoj jo o tem obvestim in nato vas povedem k njej. — Zelo mi je vSeč, da sem vas srečal, gospod Meier, ker imam priliko govoriti z vami o neki važni zadevi, ki bi jo rad uredil pred snidenjem z baroneso. — V tem slučaju pa blagovolite z menoj v mojo sobo, knez, — je odgovoril bankir nekoliko začudeno in pustil gosta naprej. Ponudil je obiskovalcu stol in tudi sam sedel. — Hotel sem se pogovoriti z vami, baron, glede otroka vade žene, za katerega nimate nobenih obveznosti. Jaz imam dolžnost vzgojiti to deklico in ji zagotoviti bodočnost. Smatram za svojo dolžnost izjaviti vam, da če izgubi mater, jo vzamem jaz ter jo izročim v dobre roke. Hugo je uprl v Raula svoj globoki, pronicavi pogled. — Vi želite vzeti svojo'hčer? Ali je kneginji znano o tej deklici in je pripravljena sprejeti jo v svojo hišo in ji biti namesto matere? Raul je močno zardel. — Ne, ne morem zahtevati od nje, da bi vz<-gajala mojega nezakonskega otroka, dasi pozna mojo preteklost, ker med nama ni nobenih skrivnosti. Toda izročil bom deklico kaki pošteni družini in skrbel bom^za njeno prihodnjost. Trpek, zaničljiv nasmeh je šel preko bankir-jevih usten. — Cenim vaše dobre namene, knez, toda vse te skrbi so nepotrebne, ker obdržim pri sebi otroka, ki sem ga poočetil in mu dal svoje ime. S tem činom je Violi zagotovljeno gmotno in družabno stališče. Jaz sem odpustil svoji ženi brez vsake omejitve in ne bom onečastil njenega spomina s tem, da bi zavrgel otroka, ki sem ga sprejel skupaj z njo pod svojo streho. Zdaj pa, vaša svetlost, — je pristavil in vstal, — grem, da opozorim Ruto na vaš obisk. Ko je ostal sam, je Raul začel hoditi gori in doli po sobi. Sam s seboj je bil nezadovoljen in lomila ga je jeza proti Hugu. Zanimljivo so ga po-, tisnlli v stran; moral se je podvreči velikodušnosti tega krščenega Juda, ki je zastrupil nekaj let njegovega življenja. Med temi mučnimi mislimi je knez mehanično obstal pri mizi s knjigami in časopisi. Nad mizo, na rezljani polici je stal bronast doprsni kip. Raul se je nenadoma zdrznil: to je bil kip Allana Kardeka, ravno takAen, kakršen je stal nad njegovo mizo; a te knjige in ti Časopisi so bili Špiritistične vsebine. 2daj je naSel rešitev uganke; zdaj mu je bil jasen vzrok o temeljiti izpremembi v bankirje-vem značaju; spoznanje nesmrtnosti duše in smotra njenega zemeljskega utelešenja je premagalo sovraštvo in maščevalnost in itpreme-nilo mračneža in kruteža v usmiljenega in pri-zaneljivega moža. Hugo v glas, ki je povabil Raula k bolnici, ga je predramil iz misli. Ves izpremenjen se je Raul obrnil ter rekel z iskrenim prijateljskim gladom: — Gospod Maier, priznavam, da sem bil zelo začuden zaradi vaše izpremembe, ki sem jo spoznal po vaših činih. Zdaj razumem vzrok: vi ste špiritist in v duhu špiritizma ravnate tako z ženo in z menoj. Zato vam moram povedati, da sem tudi jaz špiritist, in pred podobo velikega filozofa, ki ga oba spoštujeva, priznavam, da sem vas napačno sodil, velikodušni in dobri Človek, in da sem bil skrajno krivičen... (umolknil je za trenotek). — Da ste me smatrali za oderuha? — je rekel Hugo z Žalostnim usmevom. — Tudi v tem, seveda. Toda poleg tega iskreno obžalujem vse, kar sem hote ali nehote zakrivil proti vam, — je zaključil Ra.ul ter mu prožil roko. Z vidnim obotavljanjem mu je bankir podal svojo. _ Če ste tudi vi Špiritist. knez, teda] boste razumeli, da izpolnjujem samo svojo dolžne t in da ima čudna zapletenost moje usode z vašo ko-renike v oddaljeni prošlosti. In če bo nastopil* kdaj prilika za to (Ilugov pogled je zažai 1 in čuden izraz mu je šinil preko usten), tedaj upaan, da sprejmete tudi vi zahteve našega nauka, ki pravi: «Bre£ usmiljenja ni reŠUVeU nr. fSilllVUtft* V Trstu, dne 1. maja 1527. mlinar brez trgovskih uspehov in končno zasebni* brez premoženja. Osebno je bil ljubezniv tip dobro-dušnega in duhovitega lahkožive*. Mati Bernarde Shawa, Lucinde Eiisabeth Gurly, je bila hčerka irskega posestnika in dvajset let mlajša kot njen mož. Ki juh temu je ona vodila vso rodbino in ji utis-nila vswn svoj osebni pečat svo-bodoijubnosti in strastnosti, izredno ljubezen do g&sbe in kaj* najmanjšo mero predsodkov. Prave vzgoje rodbina Sbav ni poznala. Od desetega leta naprej Shavv ni hotel iti več v cerkev in ker ni hotel, tudi ni šel. V humanistični gimnaziji je slabo napredoval, končno pu9tir*>ole in vstopil v neko zakotno podeželsko agenturo. Tu je ostal pet let in četudi brez pravega interesa za stvar, si je vendarle s svojo inteligenco pridobil odlično mesto v tem uradu. V dobi od svojega 15. do 20. leta, se je razvil Shaw v moža, ločil se je od dedkih igravih sanj in si zastavil določen cilj. Sloveči angleški kritik William Archer mu je ugladil pot k žurna-listiki in mu preskrbel mesto glasbenega kritika pri tedenski reviji «The WorId». Archer je Sha-wa prvi navdušil za dramo in mu dal snov za prvo delo. Seveda se Shaw ni držal navodil svojega prijatelja. Stvar je po svoje zasuknil in že prihodnje leto so v »Neodvisnem gledališču« uprizorili dramo «Bi£a gospoda SartGrja». Archer je ci interpretirati. Bral sem knjigo, v drami je jasen dovolj, se jasnejši je v uvodu. On celo polemizira s protestanti, ki imajo napačne sodbe o srednjem veku. On pravi, da mora, kdor boče «Sveto Ivano« prav razumeti, poznati tudi svet, ki jo je obdajal; pojmovati mora krščanstvo, sveto rimsko državo in fevdalizem tako, kakor je v srednjem veku obstajal in kakor je bil takrat poj-movan. «Seveda» — pravi — «če imaš navado, da ®e smeješ svoji tGti, ki nosi »srednjeveško obleke«, pri tem pa misliš staro modo pred desetletjem — ln če si popolnoma prepričan o tem, da je napravil svet velikanaki korak napredka v moralnem in drugem oziru od. časov svete Ivane sem, pertem ne boš nikoli pojmoval, kako da so sveto Ivano zažgali na grmadi in Še manj občutil, da bi bil morda ti .sam glasoval, naj jo sežgejo, če bi bil član tistega sodišča, ki jo je obsodil. In toiiko časa, ko tega ne čutiš, ne boš nič bistvenega o*nji vedel.» In kaj pravi Bernard Shaw? V naslednjem poglavju govori o tem, da' je bil proces razmeroma pravičen. O sodnikih ni mogoče reči, da so bili propalice, ampak samo pripadniki stranke nasprotnikov svete Ivane. «To je težek očitek za vse procese podobne vrste; toda, ker manjka nevtralnih sodišč, so neizogibni. Naši moderni procesi kot je bil nemški proces proti gospe Cavell in angleški proces proti lordu Casementu, bolehajo ravno na tem. Vendar so obsodili na smrt tudi oni (v dvajsetem stoletju), ker nevtralnih sodičč ni bilo na razpolago. Cavell je bila krivoverka kot Ivana; sredi vojne je oznanjala pred celina svetom: «Patrijotizem ni vse!« Zdravila je sovražnike, vojnim ujetnikom je pomagala k begu; bila je pripravljena pamagati vsakomu, fcrez oai-ra i»a to, na kateri strani je, pred Kristusom ni poznala razhke med enim in drugim.« Gotovo bi si bila Cavell želela v srednji vek nazaj, da bi stala pri dolgem izpraševanju pred petdesetimi porotniki in ne pred vojaškim sodiščem, ki dela zelo na kratko. «Ivano so zasledovali za isti zločin,« pravi Shaw, «za katerega bi jo tudi danes obsodili. Ves naš napredek je samo v. tem, da več ne sežigamo, ampak streljamo ali obešamo. Nazadovanje pa je, da podobne prestopke v naših časih sodi vojaško in ne redno sodišče; v tem smo se nagnili na slabše.« Bernard Shaw je danes med vsemi novimi dramatiki najbolj igran in brez dvoma tudi največji umetnik. To kar sta Gallsworty in Che-sterton Angležem kot romanopisca in še več, je Shaw kot dramatik, zakaj on je nesel slavo angleškega duha in umetnosti daleč preko mej drŽave. Fr. B. Mncsi psStnih znamk iz$en pešte Po vsem širnem svetu se najdejo ljudje, ki se zelo zanimajo za filatelijo, to je za zbiranje poštnih znamk. Za posebna redke vrste znamk se plačujejo nar-ravnost ogromne svote denarja. Radi tega znajo razne dežele po svetu ta tako praktično izkori-t.iti, da jim prinaša velikanske dohodke. Kadar čuti vlada, da mora nenadoma pokriti k?uke velike nepredvidene stroške in ni potrebnih fondov na razpolago, se zateče k znamkam in denar je tu. Tako se je zgodilo na primer lansko leto v Mehiki. Na deželo je planila neskončna jata kotoi-lic, ki je pretila vse uničiti pred seboj. Mehiška vlada ni imela nikakega denarja na razpolago, s katerim bi mogla začeti uničujočo vojno proti požrešnemu in nepričkovanemu sovražniku. Iz stiske si je pomagala s tem, da je izdala posebno izdajo eno-eentnih znamk. Kdorkoli je hotel v Mehiki odposlati pismo po pošti, je moral prilepiti nanj poleg navadnih znamk Se eno novoizdanih. Kmalu je drtavna blagajna imela tisoče, katere je lahko vlada porabila proti kobilicam. Južnoameriška država Ecna-dor je tudi izdaja posebne znamke po en centavo. Na njih so tiskali besedici «Pofttni urad*. Ves denar, ki so ga prejeli za te znamke, so porabili za prenovi jen je pošt/lih uradov po vsej deželi Na Portugalskem so potrebovali denarja, da zgradijo velik spomenik narodnim junakom. Kmalu so ga del>ili s tem, dai so izdali poeebno vrsto znamk. Da pomaga «narodni telovadbi« je avstrijska vlada izdala nove znmke, katere so poštni uradi prodajali dvakrat dražtfe kot je določata na njih tiskana cena. V Belgiji so s posebnim i«da^ njem znamk pomagali poplavljen cem. Celo poroke v kraljevskih hi-šah včasih financirajo na tak način. V Monaku se je poročila hčerka vladajočega princa. Izdali so zato «slavnostne znam-te», izkupiček zanje je pa služil v pokritje ženitvanjskih stroškov. Po novih znamkah je tako ve-iko povpraševanje, da je mnogo malih dežel na svetu, ki Ea-ijejo v tem oziru prav lepe do-K>dke. Vlada izda na primer za milijon lir znamk. Od te količine kupijo za pol milijona takoj trgovci z znamkami, ki zaiagtbjo nsbiratelje. Ta denar je torej vladi kakor darovan, ker ničesar ne izvrši zato v zameno. To pojasnjuje, zakaj razne dežele vsako leto izdajajo nove znamke. Vsak zbiratelj hoče, da je njegova zbirka popolna in ne bo zamudil nove izdaje, ki se prika£e v prometu. Tudi ameriška vlada, ki se Šteje za najbogatejšo na svetu, se je začela baviti s filatelijo. V Washingtonu je ustanova po-set>en filatelijski zavod, ki zalaga vse trgovce z ameriškimi znamkami. F. M. Živ pokopan V Madridu je neki mehanik izumil napravo, ki bo v bodoče preprečala, da bi bil kdo živ pokopan, kakor se je to že večkrat pripetilo. Iznajdba obstoji iz maletra telefonska, ki se pritrdi v kot krste, ko se pokoplje mrlič. Telefon bi bil v zvezi s stanovanjem grobarja. Gospodarstvo TMAftKA KMETIJSKA DRUŽBA -V T!£TU ima v zalogi: ŽVEPLO IN KOMU GALICA. ŽVBPLO ventilato «Trezza», I Extra TVezza ter žveplo s 3% galice. Žveplo znamke «Treeza» je priznano izmed najboljših vrst tvepla. Modro gsllso nemSko 98/99%, znamke Johanniethel v sodih pod 250 kg ter ancr£«*ko ▼ vračah od -100 kg, Naročnike modre galice vabimo, da isto čimpreje dvignejo, sicer ne prevzamemo odgovornosti, ako blago zmanjka. VINOGRADNIŠKE POTREBŠČINE IN ORe^JE. Škropilnic« originalne «Vermo-rel« tfranceske, ter nacijonalne «Ve4pi» «t*erarra« itd. Žveplalnike ročne iij nahrbtne v kratkem nam dospe nova zalega nahrbtnih žveplalnikov «Volpi» ploščnate oblike. EGSE ZNAMKE «MERKUR> Kose znamke «Merkur» originalne nam dospejo te dni, katere bomo takoj po prijemu odposlali vsem narečnikom. Do preklica sprejemamo še naročila na debelo razprodajo. TrčjaSjS&rine vice za mleko. V zalogi imamo še nekoliko transportnih vrčev za, mleko iz inozemstva od 30 litrov. Na. željo naročimo tudi manjše ali večje mere. Posnemalnike za mleko, znamke «Mavfarth» iz Dunaja. Zalfvalnike. Prijeli smo večie število ploščnatih zalivalnikov od 8 litrov naprej. UMETNA GNOJILA. Mešanico pripravljeno za zele-njad, ter posamezna umetna gnojila, kakor čilski soliter rudninski superfosfat in 40/42% kalijevo sol. Krmila: Orehove tropine . mlete, laneno seme, klajno apno. Ptičjo krmo: ogorščico (ravizon) iz Nemčije, svetliko, proso, konoplje, buče itd. SEMENA. Vsa semena, ki se pridelujejo v Nemčiji, naročamo od tam, ker so se izkazala kot najbolj zanesljiva. V zalogi imamo vse vrste vrtnih, poljskih in večjo izbero cvetličnih semen. Za sedanjo setev imamo večjo izbero raznih vrst graha, fižola nizkega in visokega, kumare, peteržilj, vrtno peso, solate vec vrst, šjHrfiče, zeleno ali šelin, zelja zgodnjega in kasnega, vrzote, radi-ča itd. Travnata aomoaa: Franceeibo pati ov ko ali travffelo, laško in aogle- Kdo so bili OitAliapi? Prišli so iz Rima leta 1000 in 90 bili prva najstarejša plemenitaška rodbina, ki se je tukaj naselila. Friderik Barbarossa je 2. maja 1152 landavijskega štetja pri poznal tržaško rodovi no Giuliani, ki so bili potomci rimskega imperatorja Romana Di-dija Giuliana. Cesar Ferdinand / jim je odstopil celo de) lastne orožarne. Zasedali so visoka mesta v magistraturi, v duhovskem stanu in v diplomaciji. Rodovina je izumrla z Antonom Giuliani, znanim filozofom, ki je fi-vel okrog leta 1785 in kateri je stopil v sorodstvo z znano tržaško ptemenitaiko in patricijsko vMmo de* Marenzi. Danes nosi ena izmed tržaških ulic ime te plemenitaške rodbine Giuliani-jev. Via det GiuHam se naziva ulica, ki se nahaja pri Str. Jakoba, tik cerkve in kjer se nahaja znana Lekarna Castetlanovich, ki proizvaja izvrstne zdravilne specijalitete, energična okrepčila in krvna čistila, za domačo rabo. ško ljulko, mačji rep ter nizko travo za vrzote in senčnate lege. TržaSka kmet. družba v Trsta nllca Totrablanca 19. Loterijske Številke izžrebana dae 3i aprila 1927. BARI 41 26 6 17 51 F1RENZE 46 90 73 23 19 MILANO 66 51 11 30 24 NAPOLI 88 8 42 36 1 PALERMO 50 86 58 71 44 ROMA 16 17 38 7 55 TORINO 19 89 39 80 57 VENEZIA 74 30 83 38 19 DAHOVI Ker mu je g. Just namesto klan- le dal 5.— lir daruje g. Mihael Žagar iste «Čolskemu družtvu«. Srčna hvala! POSIpANO*) Podpisani se iz dna «rca zahvaljujem veleuč. gosp. Br. Giuseppe Gramenuda ki je rešil oslepljenja mojo hčerko. NABREŽINA, 30. aprila 1927. (541) Josip Stelnberg. IZJAVA. Podpisani izjavljam, da od danes naprej nisem več plačnik za dolgove, ki bi jih v mojem imenu napravila moja žena Coliiija Kolor. IDRIJA, 26. aprila 1927. Alojzij Koler (569) strojnik pri kr. rudniku v Idriji. PR2KLIC. Podpisani preklicujem vse žalitve, ki sem jih izustil v Štanjelu na škodo komenskih davčnih uradnikov in se zahvaljujem istim, da so odstopili od kazenskega postopanja napram meni. ŠTANJEL, dne 28. aprila 1927. Josip Hočevar (570) Štanjel šiv. 7. *) Za članke pod tem naclovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. AKO dE VEDN9 NISI PO-SKUSIL testenin Peka.tet (makaronov, špagetov in dr.), kupi jih sedaj. Zanesljivo prave dohiš v pol kg zavojih z gornjo znamko. So izvrstna nedosežna jed. IERLi?H£ipL vodi v vseh jezikih. PEKOVSKEGA vajenca išče pekarna via S. Michele 30. 565 POSTELJE, vzmeti, žJmnice, 520, vzmeti 70, žimnice s travo 60, z volno 70 in drugo pohištvo, vse novo, prodam. Fonderia 10, skladišče (Piazza Ospitale) 566 GULIČ ANTON, trgovec - Sežana in Senožeče, naznanja si. občinstvu, da_ je premestil jeslvinsko trgovino v Sežani v nove lokale na trg, pole^ gostilne Šmuc, Izbrano blago - konkurenčne cene. 533 PGiiOcNA soba iz parjsnega bukovega iesa, s psiho ali umivalnikom, 1900.—; druge posebno močne 2260; s psiho in zrcali do tal, 2300; Tiirk, San Lazzaro 10. Pazite na naslov. 5C2 SOBA, mefclirana, z dvema posteljama se oddfe Via Giotto 11 /V. 554 SALON, popoln, svilen, s svetiljkami, zavesami in vratnimi zavesami se proda po iako nizki ceni. Via Cecilia Rittmeyer 7 vrata 16. 557 NATAKARICA se sprejme na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu. 558 HIŠA z vrtom v Skednju št. 758 se proda. Razgled lep in blizu tramvaja. 559 PRAŠIČJEREJCI! Mrjasec požlahtnjene, nemška pasme, izvrsten za plemenitev, star 9 mesecev, je na razpolago za spuščanje pri Mraku v lolminn. 560 JEDILNO in poročno sobo, solidno in SM*ivno delani, prodam po znižani ceni. šcalinata 10. IStO ff*di Gorice : opremljeno trgovi-linora oddam ali pro- no, dam L9 uedi ootmc s trafiko, vodo, plint i. Naslov: Via An6" n^olina 2-i p i. 555 Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-540 TRGOVSKI pomočnik išče službe v trgovini špecerije ali mešanega blaga. Naslov pri trža&keru upravništvu 51.6 ŠOBA, meblirana, zračna, !epo opremljena za dve osebi, se odda. via Palladio 2, vrata 11 561 ODVETNIŠKA pisarna sprejme uradnika ozir. uradnico, ronudbe pod «odv«tni£ki uradnik* na upi%vništvo 563 ANGLEŠKO, poučuje uradnik. Pripravlja za izpite. Gre tudi na dom. Rossini 4, vrata 13. 562 HIŠA in zemljišča v Skednju se prodajo. Izjemna prilika. Naslov pri tržaškem upravništvu. 564 15-LETNA deklica išče mesto za lahka dela v pisarni ali skladišču. Naslov pri upravništvu. (520) KOZA, švicarska, bela, nerogata, s tremi mladiči, se proda. Štoifa, Šmarje, Sežana. 544 MALO STANOVANJE, hlev po'eg 1—3 njive zemlje, brajdo tudi hosto iščem v najem v mestu ali neposredni bližini Trsta ali Gorice. Ponudbe na goriško upravo. 547 POHIŠTVO, rabljeno, se proda, Via Coro-neo 13 Kerševani. 548 V ĐOĆRAVLJAH št. 71, pri Ajdovščini, tik državne ceste, se proda večje zemljišče, obstoječe iz vinograda, njive in se-nožeti. 549 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekaiif* Ca-stellanovich, Trst, Via dei Giuliani 42. 516 SMILAJOĐ (Trpoški sok), izborno srtd-stvo proti arteriosklerozi, revroatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kamaru, u-spešno čisliJno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Castetlanovich, Trst, via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deirisiriaj. 539 MOTOCIKLISTI! V novoodprti prodajalni Crem&scoii, Via S. I.azzaro [za cerkvijo sv. Antona) dobit« vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera, Har-Iey-Davidson in Harlelte (motor Puchj. 542 ANGLEŠKO , nemško, iezik in korespondenca se poučujejo. Ufficio correspon-deoza. Corso Garibaldi 4. 464 PREVODI, trgovski, tehnični, angleški, nemški, frencoski, italijanski. Ufficio cor-reapondenza. Corso Garibaldi 4. Prepi..;o-va»fe na stroj. 464 VZORCI, papirnati za ženske in otroške obleke, specijaliteta tailleurs, se izdelujejo, Atelier Chic. Corso Garibaldi 4. Kro-jačnica prvega reda. 464 A. MARC, urama in zlatarna, Ajdovščina 17, ima v zalogi vsakovrstne švicarsko in druge ure, zlaie in srebrne predmete. Sprejema v to stroko spadajoča popravila. Prvovrstno delo zajamčeno. Cene nizke. 463 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele EinerschšU-Sbaizero, Farceio 10 (podaljšana Gin;:a-stica), lastna vila, tel 20.64._4C3 BABICA avlcriziraiia sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giuiia 29, 472 RflKfifl n°lan(*RH zaflu- HM(1*2'J služi prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovost:. 513 Trine škropilnice najnovejšega sistema, nahrbtna žveplalnik«, brzoparilnike itd. se dobe pri F.u Rušt-u kotlar Ju in kleparlu v fturjah pri AJtfevianl. Velika izberi bakrenih kotlov, kuhinjske posode, kose znamke Merkur itd. Sprejemajo se stsvbna vsa v to svrho spad^oia dela. Ceae zmerne. (557) Cene zmerne. čosMo Ue os EioMii naznanja, da se bo vršil občni zbor (namesto 24. aprila) v nedeljo 8. maja, ob 1 uri popoldne, i. že objavljenim dnevnim redom. 453 Posoliinlcain hranilnica n reg. zadruga ■ neomejeno zavezo vabi na redni (Mm ih ki se bo vršil dne 7. maja ob 8 uri zvečer v prostorih Konsumnegn dru štva na Opčinah s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobrenje letnih računov. 4. Nadomestne volitve. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi NAČELNIŠTVO. V siučaju nezadostne udeležbe se bo vr! občni zbor glasom § 33 zadruin.Ji pr.-? pol ure I.asneje. M t/c| Slucchi - Legnano - Wolsit - Rapid. Clkiomotorjs: Mafalda D. K. W. Mafalda Standard. spEcujiumfl kgles is žshske ih otroke. TVRDKA (571) i I t. i \J A. LANTSCHNER^ Trst, Via Rom? 28 vogal Via Osppa Telefon 198 (zraven glavne pošte) - . ^^.J^^&J " -v- _ 1 - ZAHVALA. Žalujoči po JOŽETU CJAKU se najtopleje zahvaljujejo njegovim bivšim gg, souradnikom za prireditev pogreba in ganljivega bratskega slovesa, ožjim prijateljem, ki so stali pokojniku ob strani v mučnih dneh njegove kratkotrajne bolezni, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti na pokopališče v Genovi. PROSEK-KONTOVEL, 28. aprila 1927. Sre<a Clak roj. Pertot, soproga. Mitjeva, hčerka. Mihael, oče. - Marija, miti. - Lojze, brat. - Beta, Ana, Alojzija, sestre r in ostali sorodniki. V Trstrjj dne 1- maja 1927. IST» Nov spomenik odkrit Te dneve so odkrili v Vimou-tiersu v Normandiji (Francija) spomenik gospe Harel. Malokdo ve, kaj je bila ta ženska, kake zasluge so ji pripomogle do izredno redke časti, do spomenika. Gospa Harel je izumila Camembert, znameniti sir, ki slovi na Francoskem poleg rokeforškega in drugih takih pikantnih sirov. Sir, ki ga je izumila. je dobil ime po njenem rojstnem kraju, vasici Camembert, ki se nahaja le nekaj kilometrov oddaljena od prej omenjenega, mesteca Vimoutiersa. Še pred meseci sta se Camembert in Vimoutiers prepirala, kje naj se postavi spomenik, zmagalo je končno mestece, to pa zato, ker nima vas Camembert nobenega ti ga in se spomenik ni mogel postaviti sredi edine vaške ulice. Previdni tatovi. V postili urad, ki se nahaja v nI. Fontanella Borghese v Rimu, so te dneve vdrli tatovi in odnesli poštnih znamk v vrednosti 60.000 lir in 5000 lir gotovine. Ker so tatovi delali z gumijevimi rokavicami na. rokah in niso radi tega puščali nobenih prstnih odtisov, je zasledovanje policiji sila otežko-čeno. Nersila usoda. General Kalatin. načelnik ruske armade, ki je med svetovno vojno odvzela Turkom Erzemm, je umrl pred nefeaj dnevi v Parizu v bornem, kleti podobnem stanovanju. Dočakal je 75 let. Pred dvema letoma je bil še delavec v neki tovarni avtomobilov; ko je pa toliko oslabel, da ni mogel več delati, je živel v skrajnem pomanjkanju. Po preobratu na Ruskem se je izselil na Francosko. Vzel je s sabo svojo hčer, svojega zeta Krause, ki je bil polkovnik telesne straže carja Nikolaja, in štiri vnuke. V začetku, so živeli še v precej dohreh razmerah. Polkovnik Krause je služil kot šofer , general Kalatin kot delavec v tovarni, oba sta zaslužila toliko, da se je družina preživljala. Ko je pa polkovnik pred dvema letoma nenadoma umrl in general popolnoma onemogel, se je naselilo v družino pomanjkanje. Sedaj je re^en eden od članov te družine vseh skrbi, to je general, čigar ime je zaslovelo v vojni po vsem svetu. Umrl je v največji bedi v temni luknji sredi lačnih vnukov in bolne hčere. Slon in miš. Čuvaji nekega cirkusa so peljali tri krotke, mirne slone po ulicah v Newarku (Ne\vjersey, Zed. države) k neki predstavi. V tem je skočila miš preko ceste. Pri pogledu na to živalico so se tako razburili; da so zbežali in pri tem podi li neko žensko, ki je bila na mah mrtva. Komaj po daljšem času so se dali sloni pomiriti. Zateka z amerikansko hitrostjo Nemec iz Zeuinjenih držav se je vrnil v domovino, da si tu poišče nevesto. V Spadausetstadt-u je opazil brliko dekle, ki mu je ugajala, seznanil se z njo in kmalu je prišlo do zaroke. Pri bližnjem zlatarju je srečni ženin kupil sebi in nevesti zaročni prstan. Zaroki je sledila pojedina. Zaroka se je tako pošteno praznovala, da je končno ženin zaspal. Ko se je zbur dil, ni dobil ne neveste, ne ure, ne listnice, niti zaročnega prstana. Rad bi šel sam k nevesti, toda kako, ko ni vedel ne za njeno ime, ne priimek, niti za njeno stanovanje. Vso zadevo je naznanil policiji ki je zaročenko takoj izsledila v delavki Marti K. Toda nje niso dobili doma. Ko so se vrnili redarji k zaročencu, da mu sporoče svoje uspehe, so dobili osumljeno 'iealvko že pri njenem zaročencu. Ko je Šla prejšnji večer spat, je zaročencu pobrala vse dragocenejše stvari in jih nesla s sabo, ker se je bala, da bi ga kdo ne okradel v njegovi pijanosti. Amerikanec se je razveselil, da je dobil tako pošteno zaročenko, zato se pa misli čimprej poročiti in odpeljati svojo ženko v Ameriko na svoje posestvo. Odlikovana uslužbenika. V Laaber-ju (Gorn. Pfalza, Nemčija) je umrla v starosti 84 let najstarejša dekla na Bavarskem, Ba-bett Klein, ki je služila 75 let vedno pri eni hiši, pri eni družini. Pokojnica je dobila v svoji službi vse kolajne in vse častne diplome, ki ee sploh, morejo dobiti za zvesto službovanje. Stavka na Turškem. Prvič v zgodovini Turčije je prišlo do stavke, in sicer stavkajo tobačni delavci in delavke v Carigradu. Stavkati so začeli, ker se je bilo določilo, da se delavcem zniža plača. To je prva stavka v Turčiji, zato vlada zanjo ne samo doma, marveč tudi drugod tako zanimanje. Društvo zakonskih modL Chicaška Tribuna poroča, da se je ustanovilo novo društvo, ki se bo bojevalo za pravice zakonskih mož. Društvo se imenuje «Hus-bands Defense League», kar bi značilo Zvezo za obrambo zakonskih mož. Čudno se zdi, da so se morali v Ameriki moški združiti v edini naznen, da bodo skupno branili svoje pravice proti svojim lastnim zakonskim polovicam. Po izjavi odbornika tega društva so postali moški že tako krotki, da so proti svojim ženam prave ničle. V družini vlat'a žena ne mož. Zato ja postavilo društvo te-le točke v I svoja pravila: 1) mož ne sme opravljati hišnih opravil; izjemo tvori bolezen ženo; 2) vsak mož ima pravico do enega prostega večera v tednu, ne da bi moral povedati ženi, kje in s kom. je prebil večer; 3) vsak mož sme zahtevati en dolar na dan in žena. nima pravice preiskovati, za kaj se je bil izdal dolar; 4) sorodniki žene se ne smejo vmešavati v družinske zadeve; 5) mož je oni, ki odloča v važnejših zadevah. Za te pravice se hoče društvo boriti z vsemi sredstvi. Pripomniti treba, da se je doslej prijavilo v to novo društvo ogromno število članov, iz česar se da pač sklepati, da je v Ameriki vse polno «pantofelčkov» in da so si znale žene v resnici pridobiti vrhovno zakonsko in zakonodajno oblast v družinskem krogu. Groningen. Je poslalo velemesto Groningen je staro trg»vsko središče v severni Holandski. Dne 1. januarja je štelo 99.57 prebivalcev. Do 100.000, s katerimi bi postalo velemesto, mu je manjkalo le še sto prebivalcev. Magistrat je sklenil v posebni seji, da sprejme 100.000. prebivalca z vsemi častmi. Ob tej priliki mu izroči srebrno žlico z mestnim grbom, tozadevno listino in hranilno knjižico z vlogo dveh sto goldinarjev. Toda ne samo magistrat, tudi driuji so hoteli obdariti svojega someščana* ki bo povzdignil s svojim vsiopom v življenje svoj rojstni kraj v velemesto. Vsak dan so prihajali na magistrat novi darovi. Morala se je odkazati nabranim darovom posebna soba* na magistratu. Cim bolj se je bližala številka IDO.OOO, tem večje razburjenje je vladalo med meščani, ki je doseglo svoj višek, ko je manjkalo samo še dvanajst oseb, da bi bilo 100.000 polno. Stavilo se je na to družino, na drugo družino in stave so bile precej visoke. Slednjič se je napotil dne 13. aprila župan v spremstvu dveh magistratnih uradnikov k gospodu Egbertu Grnmsirerjren-u, da mu čestita k rojstvu njegovega sinčka, ki je postal 100.000. meščan in s tem povečal Gromingen v velemesto. Na posebnem velikem in prostornem vozu so se peljala tiari i a. Groningen je obhajalo dogodek z vso slovesnostjo. Vsi listi so priobčili sliko otroka v lavorje-vem okvirju. To bo srečen otrok, ko nekoliko d raste, kajti med darovi je 36 lesenih konjičkov. Boj za dedščinc. Te dneve se je končal v New-Yorku senzacijonalen proces radi oporoke. Dediči bogatoga Macdc-nakla. so zahtevali s tožbo, naj sodnija razveljavi oporoko njihovega strica, ker je bil slaboumen. Macdonaldu, navadnemu delavcu, se je pred leti posrečil izum. Stroj, I ki ea je sam oskrboval, izboljšal, prodal nato svoj izum in si s srečnimi špekulacijami podesetoril ta svoj izkupiček. Postal je tovamar in premoženje mu je metlo, Mac-donald je imel pa posebno nagnjenje do zvezdoatiansiva. V prostih ur ali je hodil v svojo zasebno o-pazovalnico in zvezdamo Preiskoval svetove. 2e pred leti je določil veliko nagrado llho-Ob vio.a-jev onemu, ki razreši in opiše kos-mično meglo v ozvezdju Ura. Pred šestimi meseci je pa Macdonald umrl. Dvema nečakoma je zapustil po stotisoč dolarjev, nečakinji pa GO.OOO. Glavni dedič njegov je postala zvezdama v Chicagu, ki ji je zapustil poldrugi milijon dolarjev. Nečaki so hoteli razveljaviti stričevo oporoko, češ, višina zneska, določenega znanstvenemu zavodu, kakršen je zvezdama, kaže in priča, da je strica luna trkala, da torej ni bil pri zdravi pameti, ko je sestavljal oporoko. Proces je trajal skoraj pol leta^ Sodnija je tožbo zavrnila, ker ljubezen do znanosti, pa bodi ta znanost že kakršna koli, ne pomenja še djiŠevne malovrednosti. Tlbetski pregovori Ce hočeš vedeti, kako dišiš, ne smeš vprašati, samo svojega lastnega nosu. — Ce si kladiyo, ne moreS- biti prijatelj orehovih- lupin, — Ne gre "za to, koliko sovražnikov imaš, namreč za to, koga imaš za sovražnika. — Kdor hoče loviti velike ribe, mora skrbeti še za večje ladje. — Dežela, nad katero ne grmi, tudi rodovitnosti ne pozna — Kdor je- izgubil pogum, naj vrže za njim še jezik. — Išči prijateljev, ko nimaš denarja; če tedaj ne dobiš nobenega, potem tudi nobenega nisi. vreden Ne boj se levovega. rjovenja. Kača, ki te piči, ne rjove — Ne jezimo se na velblodovo grbo, dokler jahamo na njej. —Ne sadi krompirja, če hočeš žeti pšenico. — Ce sam nase ne paziš, boš teže sebe zopet našel kakor pa ptico, ki ti je ušla. — Najboljće, kar moreš dati Bogu, so tvoje mi&li. Lepilo Tntankamoaovo V grobnici faraona- Tutankame-na iz osemnajste dinastije (1358.-1350. pred Kr. rojstvom) se našel poseben lonček, napolnjen r neko neznano vsebino. Sedaj ste to tvarino preiskala kemika Chap-man in Plenderleith in ugotovila,, da gre za živalsko mast, ki sta se ji primešala smola in balzam. S takim lepotilom so si mazali faraoni svojo kožo, da so jo ohranili gladko, voljno in prožno. Strokovnjaki se strinjajo v tem, da tedanje lepotilo ni prav nič škodilo koži, medtem ko so danafenja lepoti 1 a koži već ali manj Škod? liiva. Moderne iensfee Groteska. - France Bevk. Motto: Bežite fantje, Dekleta gredd! Vozil sem se z vlakom iz Trsta v Gorico. V kupeju je sedela ob oknu meni nasproti vitka gospodična s arčkanim obrazkom, jaz sem, bil neobrit. Moški klobuk ji je segel do ušes in ji globoko senčil obraz, jaz sem bil gologlav. Nosila je kratko krilce do kolen in se m nič sramovala, jaz sem imel hlače do giežnjev in me je bilo sram. Jaz sem jedel biškote, ona je ka^ dila cigarete in pihala dim pred se. Pogledovala me je z dolgim pogledom, jaz sem z vso spodobnostjo izmikal oči in gledal skozi okno. Del sem. roko na usta in zakas-ljaL «Ali vam škoduje tobak, gospod?« «Le kadite, gospodična," sem poizkusil biti zelo vljuden. «Tbda, če vam ne de dobro...» oNe ozirajte se name, gospodičnam sem mašil nov hiškot v usta. Ozirala se je po kupeju. «Saj tu je kujie za kadilce^ «1 . . . seveda je!» Nekaj minut je bila tiho. Jtersem jedel biškote, ona je kadila cigar rete. Bila je nežno obzirna; pihala je dim v stran in me neprestano pogledovala iz sence klobuka. # «Moj Bog.» je vzdihnila čez nekaj časa, <;kakšna počasna vožnja. Saj ne pridemo nikamor... Kam se peljete, gospod, če smem vprašati?" «V Gorico,» som govoril nekolitio obotavljaje in pogledal skozi okno. Stavim, aa me je oblila rdecica^ «Tako sam?» je dejala v hlinje^ nem začudenju. «Gotovo vas pnde kdo čakat na kolodvor?« «Ne,» sem zamrmral. «Ali vas ne ho stiah?» Odkimal sem. «In vi?» sem hotel reči, a je že videla mojo misel in me je prekinila «Kaj pa mislite? Žensko bo strah? — Tudi jaz se peljem v Gorico. Kako čudovit značaj!» «Mhm!» * Vrgla. je ogorek cigarete, na tla. in ga pohodila z nogo ter me gledala, gledala. «Ali smem odpreti okno?» me je vprašalai.. «Da!» sem odgovoril. Odprla je okno, pogledala «kozi, nalo se je naslonila znova.. «Ali se pogosto vozite po tej prrogi?» . * «Včasih^> sem vzel nov biškol izl papirja in. ga ugriznil. Cez par minut, ko se je- vlak. ustavil in zopet vozil dalje, je vprašala: __ «Ali vam je morda neprijetno, da se peljete v istem kupeju z mano V » «0, nikakor ne, gospodična!« «Ali_ se rad vozite po železnici?« «Ne-prav rrriL« Znova je nastal molk. Nato je gospodična- zazdehaia in stegnila roke. . . «Ah, tako sem zaspan?.,» J* dejala. «Sinott sem krokala.« Prav nič se nisem čudil. Dejal sem: «Čemu toliko krokate? Ka* iimrte od tega?« Moj glas je bil laiiko svareč, kot so ga imele gospodične v preteklosti. v bližini slav. Sole. - Tramvaj 1. kg&tavlja obleke p« am. Ne pozabite, da bo prodajala ob priliki velikonočnih praznikov- tvrdka 01 Egaid TnttOMlf.L 26 (nasproti ushvij ataci) MU elltka od L ttt— nm\ Pstfialke o i L — Rsoiti Velika izbera tu- = In inozemskega I blaga. i Ustaa krojačuita t.r. Gsfni st sta caski Za zdravje ljubite higijeno lir paztte vedno na snago. Popolno očišč nje hiše in života je mogoče samo z uporabo praiia STjOP, ki uniči takoj vse škodljive paraste, toliko nevarne za epidemije in rieozdravllive boiezni. 8T1P uniči klošče, stenice, bolhe, kuhinjske ščurke, uši itd. STCP iini.M tedaj parasite človeka, hiše^in živali. junici paresile Dobiva se v lekarni Godina. Tr&i. lrAU' Igea" Via Gin- jnastica 4, (ex Via I Farneto) -Alia Ma-donna della salute* (Sv. Jakob*. Glavni zastopnik za Italijo in kolouijs Adoifo Cecchet trst Vi« S. NIcol6 11. starodavna tovarna tehtnic, UTEŽ IN MER FLOREHC & CO, z zalogo in delavnico za poprave TRt. Via Glurcone videli 9, Tel. 13-65 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se dopustile vae tehtnice za tr govske potrebe zistema «Florenzs k mi-rosodni poskušnji tfla»om nietričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvriuj«io točno in po zmernih cenah (393] ZAVOD vJACKS0IHl0YLf (Ptccolova palača) Via SUvia PtMco 6 Dnevne in večerne, privatne in skupne lekcije PREVODIJM/SE JEZIKE Postno oddelek za pouk NEttStlKE. FMBCOSČIME. ITBLUfiMJtlME itd. LJUBLJANSKA KREDITNA ^^^^^■Manimui» TRSTSH CENTRALA V LJUBLJANI Uavria Id rezerve Dinarjev U.0N.0B9.- Telefon 5—18, 22-98 Obrestuje vloge navložnffi knjižicah po 4%%, na tekočih račmrifc «zanes vfioge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jite obrestuje po dogovoru. Izvršuje, vse v stroko spadajoče posle. JC Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Ćenaamd]; Kranj, Logatec- vm lugeslavijo. |e odprta od »l/»-I2Va ln od 14Va-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split. IIBI ■■■i iaa Uđi' V Trstu, one 1. maja 1927, Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne in flnejie vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah. Na drobit«. Hm deM«. Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Viale XX Settembre 33 - Trst Tel. 793 — (51B) Klavirji Planini Harmoniji PRODAJA S. POSODA J^JgS^ M- Trst o polno s t 5Q3 Elegmnca Prikladnost Prodaja in poskusi brez obveze za nakup Odama log. Elito BIOM , Via Valdirivo št. 24 Oglasi v Edinosti imaio naiboiiSi uspeh □□□□□□□□□□□□□i Ako imate ZA POPRAVITI URE1N ZLATE PREDMETE, obrnit* se k tvrtki | N. BORSATTI & FIGLIO V TRSTU ki ima lastno delavnico nad 40 IsL Največje jamstvo, poitene cene. Velika isbtra ur. zlatenin*. Kupuje in prodaja zlatotn srebro. Govori se slovensko. M7 Pazile na ime N. BORSA TTI& Figlio CORSO VITT. EM. III N. *7 tlim lekarn* Rovit (Piazza C. Ooldoni). □□□□□□□□□□□□□ JAKOB BEVC urama in itatorM Trsi, Campo S. Glactmo S Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Krona plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur In ziatenin«. ETERNOT za strehe Zaloga - TRST VIA TRENTO 16. (M avangaljskl cerkvi-Shranite naslovi (511) VELIKA SKLADIŠČA Tvrdke G. PAULATTO & Ci. (prej A. BUTTI) Via Mazzlnl 32 VI« Dante 10 Bogata Izbera volnenin, bombaževin, svilenin, perila, zaves, preprog, pletenin, izdelkov itd. itd. Bogata zaloga cflrobnarile Velikanska izbera okraskov in modnih potrebščin. Posebne dobave za šivilje in modistke Jako zmerne cene. 217 IBCS* Oglejte si ti asa okna ^SJSC TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA v TRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom Via Milano 20. pritlitje (vogal XXX ottobre) - Tel. 16-04 NAJNOVEJŠI DOHODI. Obleke, blago v velikanski izberi, svi-lenine, perilo, obuvalo, povrSsikl, dežil plašči, dežniki itd. Cene in pogoji, ki se ne bojilo konkurence. Krojačnica L reda. „AL VERO RISPARM10", Via Roma 3, lil. E^Cf Cllf Stroj I za Šivanje, vezenje # rCiSIIV W in pletenje, za dom in vsako obrtnijo. Potrebščine TRST, VI« Muda vecchla 3 Napeljave z motor, pogonom. Popravila« _ za magistratom - Brezplačen pauk v veaenjn —□ a a o Obrestuje liranilne vloge po 5°/0 VeCJe vloge« vesane na odpovad, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. (4C0) Isvriujo nakazila pod usodnimi pogoji za Jugoslavijo lii ostalo Inozomsko trgo. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradno uro od M2!/i dop. In Od 27,-4 pop. Q CH1NA PIGUTIJ > sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti \LCKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE g.EK&H&SA ZflNSTt! - TRST - Via Mazziisl (fifrh Centrifugalne VOGEL44 VELIKI POPUSTI ŠIVALNI STROJ specijelen na pedal, s predalom in pokrovom L 500. Največje jamstvo. Brezplačen pouk v vezenju. (556) Cervelllni Tia (LMiratn t. Trst pri kino (ExceIsior) za vsako tekočino. Močne v delovanju. Specijalizirana tovarna sesalk „VOGEL" Trst, Via Bottistl 20, teL 33-04 dajajte holandskemu kakao radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 508 TRGOVINA MJIGi GREG9RICH Trst — Via Oinri3stlca 15 Za nakup TKANIN OBIŠČITE VELIKA SKLADIŠČA MEDjGNALE DI ,/CI POMAGA PREBAVI PRLSTEH ALI v KAVI UGAlA ŽEJO JE HiCIJLNIČEN IH AROftATIČEN v VODI III 50BAVICI _____lATFItt A.AHTOHOPmjQ&CEjg m\EflL via Corooeo-25 s mazilom FARMACIA SPONZA Trst - Via Tor S. Plero 10 Pazite na ponaredbe Dobiva se v vseh lekarnah Vv • , Piazza GoldonI 1 Vedno novi dohodi in bogata Izbera lil - VOLNEN MOŠKEGA BLAGA BOMBAŽEVIN po Izredno konkurentnih cenah PRIHRANEK od 30-40% Cene stalne - Resna pnstrežba • Blago zajamčeno Tvrdka ustanovljena 1. 187O Milano Torino Novara TRST: Na debelo In drobno Vsako nedeljo splošna razstava "VI Oglejte si nato velika Izložbena okna Primerlaite naie cene Primerjajte naše cene SOCIETA MAGAZZIKI DI LIHUE TRIESTE Via Felice Venezian No. 9 (Podružnice: Tržič - Panzano - Milje - Koper) Seznom cen b!a$o o likuiMi Velikanska prodala: 1 MILIJON PLATNA Edina prilika: 1 MILIJON Platno - Platno - Platno Madapoiam za izdelke . . L 1.80 Maiapoiam, debel .... L 3.— Platno za rjuho, visoko 80 cm po L 4.50 sedaj ... L 2.80 Platao za visoko 150 cm........ . L 5.30 Platno za rfahe Do\vlas visoko 160.......L 7.30 Platno, surovo, visoko 80 L 2.S0 Platno, surovo debelo 80 . L 3.40 Cuuje me«un lan, po L 5.— sedaj.........L 3.60 Satia Črn, fin......L 4.80 Satin črn, jako fin ... L 9.90 Odrezki satina kg. po . . L 20.— Trliž za žimnice, visok 120 po L 8.— sedaj .... Trlii za žimnice, satiniran, 120......... Ttllž, damaskiran, angleški, visok 120 L 14— sedaj ......... Blago za prte, gladko 150 cm.......... pm 6oxfto....... Navadno Mngo za srajce in hlače ........L 2.90 Blago za domaČe obleke 80 ............ Podvlake za rokave . . . Platno, belo, za jope . . . L 4.BO L 5X0 L 8.90 L 6.98 L 2.— LJ 4.90 L 3.90 L 5.50 Zefir • Zefir - Zefir Zefir Ojcford, reklamni L 3.50 sedaj.......L 1.80 Zefir, enotne barve .... L 2.20 Zefir, angleški, L 8.— sedaj .........L 3.50 Zeftr popelin ..... L 5.90 Brisače crepe, jako velike, z rudečim ali modrim robom, L, 8.— sedaj .... L 3.90 Tkanine - Tkanine Navadna za hlače, visoka 140.........L 5.90 Modra jako močna, za delavske obleke , , . , . L 4.90 Kaki, črtana . . > . . .L 3.90 Fantazija za ženske obleke ..........L 3.90 Mnšlln in volneni voile, originalen, francoski po L 18.— sedaj......L 9.90 Crepe maroehaine, bomba žast, visok 90, originalen francoski L 12.— sedaj . L 5.90 100.000 robcev Robci beli, ajour. . . , L 0.5« Robci beli, veliki . . < L 9.75 Robci beli L 2.— sedaj' . . L 1-— Robci barvani, veliki, ajour, L 2.50 sedaj.....L 1.50 Nogavice - Nogavice Nogavice, moške, enotne barve........L 1.20 Nogavice, tiskane .... L 1.50 Ncgavice, moške, Škotske . L 4.59 Ncg^vice, moške, najfinejši tipi.........L 6.50 Ncgavice, ženske, s peto . L 1.90 Novgavlce ženske, prozorne, s šivom L 7.— sedaj . L 3.50 Ne^r>vice ženske, debele, s šivom........L 4.50 Nogavice, ženske, prozorne, jako fine, L 9.— sedaj . . L 6.— Nogavice, ženske, svilene, trpežne, novi dohodi . . L 4.80 Nogavice, ženske, šemnic, debelo........ . L 7.80 Negavice, ženske, šemnic, jako prozorne.....L 9.80 Ovratnice - Ovratnice Ovratnice, reklam, svilene, L 8.—, sedaj.....L 3.— Naramnice, moške, svileno L 12.— sedaj......L 6.— Naramnice, deske, svileno, L 5.— sedaj......L 2.50 Svilenine - Svileni ne Pletenine svilene, visoke 140.— «Viscosa» L 10.— sedaj .........L 9.80 Platno, svileno, debelo, e-notna barva in črtano L 24—, sedaj .....L 14. Srajce, svilene, L 8.— sedaj .......L 7.— in 9.— (L 70.— kg.) Šerpe, svilene, ovratne L 4,— L 5*-, L 10.—, L 13.— . L 25,— s Izdelki za delo Obleke, modre, delavske . I. 27.90 Obleke, modre, trpežne . L 38.— Hlače........L 12.30 Predpasniki, ženski ... L 8.90 Spodnje hlače, kratke zefir L 3.50 in 6.S0 Jope, bele, za kuharje . . L 27.— Razno Traki, svileni, glavni, visoki 5—10 cm . L 5.— sedaj L 1.— Listnice, usnjate, L 20.—, sedaj........L 10.— Pogrinejala, volnena za dve osebi........L 90.— Golf, volneni L 40.—, na iz-bero po.......L 19.—« Dežniki, moški, L 25.— sedaj........L 14.90 Dežniki, Ženski, jako fini L ............L 27-— Gumbi, biserna matica, I eztra, št. 4 za srajce L 1.50, sedaj.....L - M Sr Potrosite dobro Vas denar ^ Pri obisku naSili skladišč se bo-dete prepričali da |e lOO Ur pri nas 200 lir drugie.