Poštnina plačana v gotovini. DEMOKRACIJA Leto I. - Štev. 18 Gorica - Trst, 22. avgusta 1947 Spediz. in abb. post. II. gr iStvo in uprava: Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.-Naro&nina: Mesečna L. 65.- Poit. ček. ra<5, it. 0-18127 Izhaja vsak petek Slovenska radijska postaja - Trst Merodajne činitelje pozivamo, da povečajo jakost postaje Jakost slovenske radijske postaje. — Važno kulturno vprašanje. Kakor pri vseh drugih narodnih vprašanjih živ« Ijenjske važnosti, tako je šla naša slepa krajevna politika tudi preko zelo važnih kub turnih vprašanj. Nikdo se zanje ne zmeni! Kdo naj ret šuje drobne in malenkostne krajevne zadeve, ko se pa naša usoda odloča v daljnji Indoneziji, na Kitajkem, v ameriških tvornicah itd. To so malenkosti, ki se bodo uredile same od sebe. Tako nekako se zdi, da gledamo in posebno naši komunisti na številna dnevt na vprašanja od daleč, kat kor da se nas sploh ne tičejo. Z enakim zanimanjem, ali bolje nezanimanjem gledamo tudi na vprašanje tržaškega slovenskega rat dia. Ne zavedamo se važnot sti te ustanove za splošno narodno vzgojo, še manj pa njenega pomena za naš kult turni prestiž in za naše ut veljavljenje v svetu. Popolt noma smo otopeli in ne čut tirno več trpljenja našega ljudstva, medtem se nam realistični svet smeje v ot braz. Utopistični sanjači! Pretepači z mlini na veter! Ali mislite, da bomo s sat njarjenjem dosegli naše bitt ne narodne koristi? Med veliko kulturno in ,.mbmno^nridnh\tey CPSftj, mo v prvi vrsti prištevati naš slovenski tržaški radio. To je velika zgodovinka pridobitev za ves slovenski narod! S slovensko radijsko postajo v Trstu je močno zrasel naš vpliv v svetu. Za slovensko kulturno središče Ljubljano ve malokdo, za Trst ve ves svet. Ta izredni položaj Trsta nakazuje tudi slovenskemu radiu posebne naloge, ki so v vseh ozirih važnejše od nalog italijant skega tržaškega radia. Zato smo se začudili, ko smo zvedeli, da so zaveznU ki videmsko vojaško postat jo, ki je služila kot oddajna postaja slovenskega tržat škega radia, prodali Italiji in jo zamenjali z mnogo šibkejšo puljsko radijsko postajo. Že videmska pot staja ni zadoščala namenu in pomenu slovenske radijt ske postaje v Trstu. Še manj seveda zadošča skromna puljska postaja, ki se dobro sliši le v Trstu in najbližji okolici. Videmsko so vsaj primeroma dobro slišali skoraj po vsej Sloveniji od Celovca in Maribora do Gorjancev in Reke. Zdaj jo slabo slišijo v Gorici. Jat kost sedanje postaje ne za« dostuje torej niti za podt roč je »A«. Ne moremo ver« jefi, da bi se ne dalo odpot moči sedanjemu nevzdržnet Wiu stanju. Slovenci imamo pravico vsaj do enako močt ne radijske posiaje kot Itat Kjani! Primorski Slovenci so zadnji dve leti po končani vojni nakupili večje število radijskih prejemnikov kot v vsej prejšnji dolgi dobi od ustanovitve radijskih pot staj. Zakaj ta hiter napret dek? Italijanske fašistične oblasti so namreč ovirale poslušanje tujih postaj, pot sebno pa slovenske postaje v Ljubljani. Lastnike radijt skih prejemnikov so stalno nadzorovali. Kdor je bil kot ličkaj politično nezanesljiv, ta ni hotel imeti radijskega aparata v hiši, ker je bil strelovod za tajne politične agente in vzrok pogostim preganjanjem. Zdaj se je to spremenilo. Z novo slovem sko tržaško radijsko postat jo se je vrnilo zaupanje. Na pristojnih krogih je zdaj dolžnost, da se to zaupanje ohrani. Pričakujemo, da bo Zavezt niška vojaška uprava odot brila potrebne kredite, da se poveča jakost slovenske radijske postaje vsaj na enako stopnjo kot Trst I. Odveč je, da bi ponovno poudarjali velik pomen slot venske tržaške postaje v vseh ozirih, ker razvoj dot godkov prav vsiljuje ukret pe za hitro povečanje jakot sti te postaje. Trst je edina svobodna slovanska radijska postaja na jugu, zato se mora spot polniti in povečati, ne pa ponižati na položaj Ajdovt ščine. To bi bil kulturni škandal in zapostavljanje! Trst L, kot italijanska pot staja je čisto krajevnega značaja v primeri s Trstom II., saj imajo v Italiji in celo v neposredni bližini druge močne oddajne postaje (Bet netke in Videm). Nasprotno pa je Trst II. kot slovenska postaja izredne gospodart ske, kulturne in politične važnosti za veš Balkan. Ni nikako čudo, če vsi Slovenci z zanimanjem pot sjušajo tržaško slovensko radijsko postajo (pa tudi Hrvati), oziroma so jo pot slušali, ker zdaj t na žalost t jo sliši le omejen krog pot slušalcev v polurnem največ dobrih 2O km od Trsta. Pot slušali so jo predvsem, ker je oddajala nepristranske politične vesti vseh svetovt nih agencij, medtem ko ljubljanska postaja s svojit mi podružnicami trobi vedi no eno in isto pesem: slavot speve uspehom režima. Dot volj je bilo 25 let Mussolinit jev ega hvalisanja. Siti smo take »muzike«! Kako so nekateri še vedno »nazaj s kartami« — kakor pravimo Primorci — nam pove naslednji primer. Pot vedal mi ga je prijatelj z radia: Bilo je takrat, ko še nismo imeli svoje postaje in smo le nekaj ur na dan odi dajali na postaji Trst I. Slovenski oddelek je takrat zastopal „tovariš“ iz Jugoslavije. Mož se je kar udobno počutil na zavezniškem rat diu, pa smo ga ob w: ki prilit ki vprašali: Zakaj nismo c« nakopravni z Italijani v pot g ledu sporeda, ki bi moral biti časovno enak za obe narodnosti? Tovariš pa, ki se sicer kaže v javnosti za velikega Slovenca, je izjavil: Bolje čim manj »takih« slot venskih oddaj. Že zdaj jih je preveč! Tako je tovariš razumel in branil slovenske koristi. Podobno gledajo na naš slovenski radio vsi tisti, ki vidijo naše koristi izključno skozi očala svoje str ant kar ske sebičnosti. Ti ljudje niso Slovenci. So morda dot bri strankarski fanatiki, pa nič več. Taki ljudje so brat nili v usodnih urah naš nat rodni ugled, zato so pa tudi uspehi temu primerni. Ali ni značilno, da je slovensko komunistično časopisje tat ko brezbrižno za slovenski radio v Trstu. Da, politični interes je važnejši kakor pa narodni! Glavni vzrok omejene slušnosti slovenske tržaške postaje je v nizki jakosti novih naprav. So pa vert jetno še drugi tehnični vzroki: bližina obeh postaj na Trsteniku, talne ovire, potujoča postaja itd. Pripot ročljivo bi bilo, da se za slovensko postajo izbere drugo mesto, recimo na Opčinah, pri Bazovici, na Proseku ali nad Miljami. Predvsem je pa treba povet čati jakost postaje, da jo bodo slišali vsi Slovenci, kat terim je namenjena. Delo naših radijskih sot delavcev, trud naših umett nikov in igralcev, ki je nat menjen vsemu slovenskemu narodu, se zdaj zgublja v šibkih valovih etra, medtem ko ves slovenski narod stoji nestrpen in razočaran pred novimi radijskimi aparati in zaman čaka, čaka... Do kdaj še?! Deklaracija voditeljev kmetskih strank Ko čestitamo ameriškemu narodu in njegovim demo« kratskim ustanovam k ena« insedemdeseti obletnici a« meriške neodvisnosti, ima« mo podpisani predstavniki kmetskih strank Vzhodne Evrope za svojo dolžnost, da v tem usodnem trenutku, ko se v naših državah de« mokratska gibanja s silo zatirajo, ko se narodna vo« Ija s silo tlači in uničuje neodvisnost, da objavimo prosvetljenemu svetu svo« jo vero v dostojanstvo člo« veka, svobodo osebnosti in v predstavniško vlado. Po« polnoma soglašamo v po« gledu svojih namenov. 1) Kot voditelji kmetskih strank v naših državah smo se borili za uresničenje teh idealov, ki so smotri ogrom« ne večine narodov Vzhodne Evrope. Naše organizacije predstavljajo koristi več kot 100 milijonov ljudskih bitij. Govorimo v imenu teh milijonov državljanov, ki so zdaj oropani svojih neodtujljivih pravic. Mi smo pravi predstavniki na« roda, a ne sedanji pokorni diktatorji, katere je izučila in vsilila našim narodom tu« ja sila. Ne verujemo v ma« ščevanje nad onimi, ki so zablodili. Predobro vemo, da je našim izmučenim na« rodom potrebno pomirje« nje. Zgodovinska odgovor« nost za moralno in tvarno razrušenje naših narodov leži na sedanjih tlačiteljih in njihovih gospodarjih. 2) Idejno so naša gibanja bila in so za politično in go« spodarsko demokracijo. Sti« ri osnovne svoboščine A« tlantske listine in načela Listine Združenih narodov za mednarodno edinstvo in sodelovanje so bile in osta« jajo osnove naših progra« mov. Smo bili in smo odloč« ni nasprotniki vseh ideolo« gij s totalitarnimi in dikta« torskimi težnjami. 3) Socialni, politični in gospodarski ustroji naših držav temelje na idejah o« sebne svobode in zasebne lastnine, zasnovane na u= stvarjalnem delu. To so o« snovne prvine našega poj« movanja svobode, človeške neodvisnosti in demokraci« is. Za to so se borili naši pristaši ter uničili fevdali« zem v preteklosti; za ceno težkih žrtev so se uprli na« cizmu in fašizmu in upirajo se silam, ki teže za uniče« njem osebnosti in za spre« membo vlade narodne vo« lje v diktaturo politične kli« ke. Soglašamo, da je moči potrebno pomirjenje oseb« nih in občih koristi doseči samo s svobodnim sodelo« vanjem, zato odločno na« sprotujemo splošni kolekti« vizaciji in vsiljenim zadru« gam, z nasiljem izvajanim do take stopnje, da sprav« Ijajo narod v suženjstvo in beraštvo. 4) Individualistični in de« lavni kmetje, ki so z nami, so glavni nosilec demokrat« skih ustanov v našem delu sveta. Zvesti zaupanju na« roda in poučeni z nedavnim izkustvom, odklanjamo raz« likovanje z ozirom na dru« žabni položaj, vero, raso, politična prepričanja ali poklic. Sledimo priporoči« lom kmetskih organizacij Vzhodne Evrope o gospo« darkem in političnem sode« tavanju, ki so bila objavlje« na v Deklaraciji Mednarod« ne kmetske konference juli« ja 1942, ki se je vršila v Londonu. 5) Mislimo, da je demo« krači j a ena in nedeljiva. Nedavni dogodki v naših državah so dokazali, da ni tako zvana vzhodna demo« krači j a nič drugega kot dik« tatura komunistične manj« šine, vsiljena s tujo- vojaško silo, katera skuša podaljšati svojo veljavo s pomočjo dr« žavljanske vojne m terorja, s čimer dodaja nova razde« jan j a k že nakopičenim ru« ševinam. Usmerjajoč vse svoje napore k uresničenju teh načel, prispevamo k stvari trajnega miru, med« narodnemu razumevanju in sodelovanju ter splošni ob« novi Evrope. V preteklosti smo polagali nade v Dru« štvo narodov. Zdaj zaupa« mo za bodoče organizaciji Združennih narodov. V času, ko se vrše priprave, da odvisni narodi dobe neodvisnost in svoje vlade, trdno verujemo, da demo« kracije ne bodo dopustile podrejanja narodov, ki so že stoletja uživali svojo ne« odvisnost in svoje kulturne pridobitve. Na ta dan, na dan 4. julija, dvigamo svoje glasove v imenu onih, ki ne morejo govoriti. Ko svobo« den narod povsod proslav« Ija dan rojstva tega velike« ga in človekoljubnega naro« da, apeliramo na Združene narode in na ameriški na« rod ter njegovo vlado za njihovo velikodušno pod« poro in pomoč pri uresniče« vanju teh plemenitih name« nov. Spominjamo jih na u« sodo onih, ki so oropani najosnovnejših človeških pravic, da bi pokazali svo? jim narodom, ki se zdaj pod najtežjimi okolnostmi bore za svojo svobodo in Lincoln: „Možno je prevarati vse za kratek čas ali posameznika za vedno, toda ni mogoče prevarati vseh za vedno. “ neodvisnost, da niso pre« puščeni svoji neusmiljeni usodi in da bodo dobili pod« poro pri naporih, da posta« nejo gospodarji svoje uso« de. Pozivamo demokratske kmetske stranke ostalih dr« žav, ki doslej niso imele možnosti pridružiti se na« šim naporom, da se nam pridružijo za uresničenje demokratske mednarodne zveze in morebitnega ure« sničenja Združenih evrop« skih držav s skrajnim ci« Ijem ustvaritve svetovnega demokratskega edinstva. Naši ločeni napori niso uspeli — naši skupni napo« ri bodo uspeli. \VashingtMi, D. C. 4. julija 1947. Ferenz Nag.v, 1-r.,' voditelj madžarske stranke malih posestnikov Dr. Vladko Maček, kr., predsednik Hrvadske kmetske stranke Dr- Milan Gavrilovic, l.r„ predsednik Srbske kmetske stranke I)r. Georgij M. Dimitrov, 1-r-, voditelj Bolgarske kmetske stranke. * * * Kazneje sta se odzvala pozivu in pristopila k tej deklaraciji J. Kuncewicz„ predsednik Poljske kmet« ske stranke »Svoboda« in N. Buzešti, predstavnik se« daj aretiranega predsednika romunske kmetske stranke Maniuja. Zavezniške dete ostanejo na Morganovi črti \ Iz uradnih ameriških vo« jaških krogov javljajo, da bodo ameriške čete v Sret dozemlju prihodnjo zimo ostale na Morganovi črti in od zaveznikov zasedet nem ozemlju v Julijski krat jini ter obdržale oporišči v Livornu in v Rimu. Tozadevni ukrepi radi bližajoče se zime so bili izt dani takoj po izjavi podani od dobro poučene strani, da prisotnost ameriških čet v Sredozemlju nima več »zat časnega«, temveč ima »net določen« značaj, ker se predvideva dolga zakasnit tev ratifikacije mirovnih pogodb od strani Rusije. Vprašanje zimske oskrbe ameriških čet je popolnoma presenetilo poveljstvo sret dozemskega področja, ker je vojska predvidevala, da se bo najkasneje koncem sedanjega poletja popolnot ma umaknila iz Italije. Neposredna posledica net pričakovane spremembe nat črtov bo popolna ustavitev evakuacije čet z Morganove črte ter potreba po ponovni založitvi oporišč v Livornu in Rimu. Druga vest iz washing« tona z dne 21. t. m. pravi: V verodostojnih krogih pot trjujejo, da ameriško vojno ministrstvo ni določilo not benega datuma za vrnitev ameriških čet iz Italije, ker ni znano, kdaj bo Sovjetska zveza ratificirala mirovno pogodbo z Italijo. mV ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.« Cato Democraticus Od srede do srede. 14. avgusta s Gospodarski in socialni svet Združenih narodov je zavrnil sovjetski predlog, naj povabijo Zunanjo Mongolijo na svetovno konferenco o svobodi tiska in obveščanja. — Grška vojska je začela novo ofenzivo proti gveriljcem na področju gorovja Gramos. — Britanska vlada preučuje možnost ustanovitve carinske zveze med šestnajstimi evropskimi državami, ki so sprejele Marshallov načrt. — Oro-miko je v Varnostnem svetu izjavil, da bo postavil nov „veto“ proti ameriškim in avstralskim predlogom za ustanovitev obmejne komisije za Balkan. — V Niirnbergu se je pred ameriškim vojaškim sodiščem začela razprava proti 21 predstavnikom največjega nemškega kartela ,1. G. Farbenindustrle". — Predsednik Truman je ob drugi obletnici zaključitve vojne z Japonsko imel govor, v katerem je .globoko obžaloval*, da se niso uresničile njegove želje za vzpostavitev miru. — Lord Mount-batten je prenehal biti podkralj Indije. — Italija in Združene države sta podpisali sporazum za olajšanje nekaterih obremenje-valnlh določb mirovne pogodbe z Italijo. 15. avgusta a V Indiji sta bila ustvarjena dva neodvisna domi-njona, ki bosta imenovana „do-mlnjon Indije in dominjon Pakistan". — Varnostni svet je pripustil Filipine k razpravljanju o indonezijskem vprašanju. — Kongres francoske socialistične stranke je z veliko večino odobril delo Ramadierjeve vlade. — V Rio de Janeiro so otvorili konferenco 21 ameriških republik. — Jugoslovanski vršilec poslov v Atenah je z drugimi člani odposlanstva zapustil Atene in odpotoval domov. — Ameriško zunanje ministrstvo je izrazilo svojo zaskrbljenost zaradi na-daljitegu zatiia»ija civilnih svoboščin v Romuniji. — Velika Britanija je sprejela nezadovoljiv odgovor Sovjetske zveze glede zakesnitve plačila prvega obroka sovjetskega dolga. — Združene države so ponovile vabilo Sovjetski zvezi, naj prisostvuje konferenci 11 držav za mirovno pogodbo z Japonsko, ker bodo sicer začeli s pripravami brez nje. — Nizozemski zastopnik je v Varnostnem svetu pristal na imenovanje preiskovalne komisije za Indonezijo, toda le pod pogojem, da te komisije ne ustanovi Varnostni svet, ki ni pristojen posredovati v tem vprašanju. — Komisija za atomsko silo pri Združenih narodih je odbila sovjetske predloge za nadzorstvo nad atomsko silo. ISjj lijanska oblast obljubila takojšnjo pomoč in skoraj skupaj z vračajočo se torpet dovko Narodnega sveta so prispele tudi italijanske ton pedovke z italijanskimi o? kupatorji. V »Lavoratoru« je izšel popis vožnje delegatov v Benetke in njihovih vtisov. Značilno je, da niso razmišljali o velikih zgodovini skih dogodkih, ki so se ta* krat vršili, ampak je »II La< voratore« opisoval, kako milo se je storilo delegatom, ko so videli v izložbenih oknih tudi izbranih jedi! ...« (Dr. Henrik Tuma: Iz mo* jega življenja, stK 381) ❖ ❖ $ Edvard Kardelj * Sperans je to vlogo svojega sedanje* ga sopotnika dr. Ferfolje ta* kole ocenil v svoji knjigi »Razvoj slovenskega narodi nega vprašanjastr. 211 : »Ko se je pojavila nevari nost socialnega prevrata brez meščanskega elementa in proti njemu, tedaj je tri žaški »Narodni svet« nat pravil nekaj, kar je bilo glede na njegov sestav tudi pričakovati, da bo napravil: pohitel je zadušiti demot kratično vrenje slovensket ga delavskoikmečkega ljudi stva, ki je ogrožalo socialne položaje konservativnih soi cialnih plasti in je v tej svoji vnemi celo poklical na pomoč italijansko armado, da bi napravila red in mir. K,o je bila ta »patriotska« dolžnost opravljena in lit kvidirana edina sila, ki bi mogla izbojevati svobodo slovenskemu narodu in ko so prišli v Trst prvi italijani ski vojaki, tedaj so se oči slovenskega meščanstva ui prle v Pariš in Versailles v naivnem pričakovanju, da bo antanta prelomila obvet ze, ki so bile dane Italiji-z londonskim paktom.« Usoda se je lepo poigrala s tema človekoma. Danes si krivdo za zgubo Trsta lahko v objemu drug dru* gemu očitata.Kako Vam je g. dr. Ferfolja pri srcu ob tem Kardeljevem citatu? Gospod dr. Ferfolja si lahko da ta »pušeljc« za klobuk. Lepo se mu sicer ne ho podal._ Toda ob njem bo njegovim prijateljem in slučajnim znancem postalo razumljivo kako to, da se je že drudč politično oreh-* vil ter danes kot sopotnik zopet na »torpedovki« po* tuje v druščini, ki je ponu* jala Trst italijanskemu ko* munistu Togliattiju. Osnov* ne črte značaja, med katere spadajo posebno samostoj* nost mišljenja, odločnost in pogum, se itak v življenju ne spreminjajo: so ali niso. Še tisto kar je bilo, z leti kvečjemu slabi. Vsaj tako se nam dozdeva, ko gleda* mo na trenutno vlogo in de* lovanje »tovariša« dr.Ferfo* Ije. »II Lavoratore« je pa tudi ostal zvest sebi: materialist! Njegov krog skladno z o* menj enimi Tumovimi bese* dami verno služi onim, ki mu omogočajo obstoj (»iz* brana jedila«!) pr oglašujoč, da je danes Trst slovenski, jutri pa da je italijanski, ka* kor se pač glasi povelje za tisti dan. Jugoslavija in gospodarstvo STO-ja Dasedaj smo si ogledali politično ideološke razloge, ki sami po sebi vodijo do tega, da sta v Trstu obe sicer nasprotni si skupini, italijanska in prokomunistična, složni v istem sovražnem razpoloženju do uveljavljanja slovenskih gospodarstvenikov. Prva je taka iz nacio-nalno-političnih razlogov, druga pa iz idejnih in razrednih. Tehnika dela italijanske skupine je dovolj znatna. Zato bomo osvetlili tehniko dela prokomunistične skupine, ki je v Trstu predstavljana po uradnih in neuradnih funkcionarjih ter zagovornikih sedanjih jugoslovanskih oblastnikov. Darilo in pismo Spilo n Oer^okraciji “ Gospod urednik! Pošiljam Vam 10.000 lir kot skromno pomoč za čim uspešnejšo borbo proti skupnemu sovražniku - komunizmu, Upam, da Vas ne bom utrujal, če Vam s par besedami povem, kdo sem in zakaj sem emigriral. Sem Srb iz revnega Korduna na Hrvatskem. Rodil sem se in zrasel v Siromašni kmetski bajti. Moj kmetski oče je imel dve jutri zemlje in osem otrok. S trdim in znojem politim delom od zore do mraka smo se častno in pošteno prebijali skozi življenje. Jaz sem moral v Francijo na težko telesno delo, da bi preživel sebe in pomagal domačim. Po več letih sem se vrnil. Pred dvemi leti sem s težkim srcem zapustil domovino in šel v tujino, kjer živim kot begunec. Nisem hotel ostati doma in gledati nasilja nad ljudmi, ki ljubijo svobodo in demokracijo. Nisem hotel niti mogel gledati, kako kmeta uničujejo z ogromnimi bremeni in s tem, da se jih sili v neke »kmetske zadruge", kako je delavec postal brezpravni suženj rdečih buržujev, kako na tisoče najboljših rodoljubov zginja preko noči ali propada po zaporih. V meni se je uprla zdrava delavska zavest proti lažnemu »proletarskemu raju" in rdeči gospodi, ki s širjenjem te laži po svetu seje glad, bedo in strah. Berem Vašo »Demokracijo" in lahko Vam rečem, da je vsaka beseda napisana proti komunizmu tudi del srbske duše, del borbe, katero srbski kmet vodi proti skupnemu sovražniku. Zato sem srečen, da Vaš list kot Srb lahko podprem. Pozdravlja Vas Stojan V. Dreklč automehanik. Priznanje iz Umerita! »Ameriška domovina« od 18. julija, je pod naslovom »Rojaki, naročite si list od doma!«, priobčila sledeče vabilo: Našim Primorcem in tudi drugim toplo priporočamo, naj si naroče iz Gorice ted* nik »Demokracija«, ki piše za demokracijo proti komu* nizmu. List je zelo zanimiv in prinaša dosti novic iz Primorske. Ako bi hotel kdo list naročiti, naj piše na naslov: »Demokracija«, Rit va Piazzutta 18, Gorica, Italy. V pismo naj dene 2 dolarja in pove, da si želi naročiti list ter napiše svoj natančen naslov. * Ut # Ugledni ameriški Slove* nec, ki biva že 40 let v Chi* cagu, nam piše: Prejel sem dve številki »Demokracije«. Kolikor mo* rem soditi po dveh števib kah, mi je vaš list všeč. Všeč mi je to, ker pišete besedo »demokracija« brez pridevnika kot delajo dam danes totalitarski slepomiši niki. Prava demokracija na vseh področjih življenja (politična, ekonomska, so> cialna) je samo ena!... Ze* lim vašemu listu obilo uspe* ha. Na meji uklenjene Slo* veni je je »Demokracija« resnično potrebna! Lastna nakupne-prodajna organizacija Slovenski gospodarski živelj v Trstu si je predstavljal, da mu bo po končani vojni omogočen hiter i;i uspešen napredek, ki bo nadoknadil prisilen zastoj in nazadovanje v dobi fašizma- Pri tem je računal na podporo jugoslovanskih oblasti, ki naj bi se za svoje poslovanje preko Trsta in posebno na italijanskem tržišču posluževale izključno slovenskih poslovnih organizacij in tvrdk, nudeč jim pri tem vse mogoče ugodnosti- V svojem idealizmu je sicer šel preko meja realnosti, toda tudi razočaranje, ki ga je izzvala poslovna tehnika jugoslovanskih oblasti v Trstu, je mnogo večje kot bi bilo v primeru, ako bi bila na! oblasti v Jugoslaviji kaka druga struja, ki bi se bolj zavedala svojih narodnih dolžnosti- Slovenski gospodarstveniki so si zmotno predstavljali, da se bo trgovanje med Jugoslavijo in inozemstvom vršilo po starem načinu t. j. z neposrednimi stiki med posameznimi tvrdkami. Preresno so jemali vse lepe izjave o zaščiti zasebne lastnine in pobude. Niso računali s pcdržavljenjem, ki je postalo nujno, čim je prišla na oblast struja, ki brez podržavljenja ne bi mogla izpolniti svoje naloge in obdržati oblasti. Na poti h kontroli in podržavljanju pa je področje zunanje trgovine prvo, ki ga odnosni ukrepi prizadenejo- Prekinjeni so bili vsi stiki med posameznimi tvrdkami, ustanovljene so bile centrale, ki naj te poslovne stike prevzamejo in t, ustanove so na tem najbližjem in najbolj nadzorovanem koščku inozemstva, v Trstu, tudi takoj ustanovile svoja zastopstva: »Centro-prom« in »Ujvod« (od teh posluje le slednji, ki je prevzel posle prve-' ga). Kmalu za tem so bile podržavljene na procesih ali pa po: Zakonu o podržavljanju vse večje jugoslovanske tvrdke, s katerimi so tržaški gospodarstveniki že pred vojno gojili poslovne zveze. Tako je odpadlo tudi upanje, da bi bila vloga poslovnih central za zunanjo trg -vino samo posredovalnega ali ce'o začasnega značaja, kot si je od po-četka večina predstavljala. To je bilo prvo razočaranje-Tržaški gospodarstveniki so- lahko jasno uvideli in spoznali, da žive v nekem popolnoma drugem poslovnem svetu kot pa je oni, ki nastaja na drugi strani demarkacijske črte. Dobili so pred oči sliko svoje morebitne bodočnosti in odvisnosti svoje vloge v novem ustroju. Za enkrat sicer lahko od zunaj opazujejo potek postopka, ki so mu ostali slovenski gospodarstveniki predmet, toda posredno so vendar prizadeti, kajti vloge, ki so si jo želeli ob tem poteku stvari, ne bodo mogli odigrati- Z izpopolnjevanjem in vodno večjimi izkustvi novih jugoslovanskih ustanov za zunanjo trgovino bo privatno sodelovanje v tej trgovini nujno- vedno bolj omejevano, posebno v kolikor prihaja v poštev posredovalna vloga za nakupe ali pa prodaje izven Trsta. Jugoslovanske ustanove bodo nujno težile 'k čim neposrednej-šemu stiku s proizvajalcem in potrošnikom pri čemer bodo postali posebno trgovci kot tipični posredniki, vedno bolj nepotrebni. Kapitalistična načela kot vodilo Vendar so tudi v tem novem položaju ostale žive vse one nade, ki so računale na narodno zavest teh jugoslovanskih ustanov in na podporo tukajšnjemu slovenskemu poslovnemu življu. Vsaj do pretekle zime so bile te nade še zelo žive-Tržaški slovenski gospodarstveniki se niso zavedali, da predstavlja komunizem, k,i je prišel na oblast v Vzhodni Evropi, pravzaprav uresničenje skrajne internacionalne ideje, ki pri svojem delu noče računati z narodnostjo- Take narodnostne »predsodke« jemlje v poštev edino v kolikor to odgovarja trenutni taktiki za uresničenje svetovne revolucije. V Trstu pa spričo »fratellanze« ne more biti favoriziranja Slovencev. K temu razlogu za ravnodušnost do slovenskih gospodarstvenikov se pridružuje tudi neusmiljeno »ekonomično« gledanje na neposredno gospodarsko korist- Kdor več ponudi, ta naj ima! Edina omejitev, ki jo tu postavljajo je, da dotični n-e sme biti »slovenski izdajalec«, s katerim je načelno vsako poslovanje prepovedano. Da je ta poiern »izdajalca« zelo- raztegljiv in prilagodljiv je splošno znano. Pač pa so odprta vrata vsakemu Italijanu, pa naj bo še tak fašist in sovražnik Slovencev. Tujcu je dovoljeno kar domačemu človeku ni: da ima svoje prepričanje in da je kapitalist! Tako vidijo na svoje začudenje Kraševci in Notranjci, da hodijo k njim po les ljudje, za katere so bili prepričani, da se po vseh krivicah storjenih Slovencem, pri katerih so osebno sodelovali, v bodoče preko meje niti prikazati ne bi smeli. V dobi fašizma ojačeni italijanski živelj lahko svobodno uveljavlja svoje prednosti in premoč nad oslabljenim slovenskim gospodarskim svetom tudi v poslovanju z domovino, na -katero je ta slovenski živelj tako čustveno navezan in od katere je toliko pričakoval. Nacionalna brezbrižnost in brezčutna težnja po čim višji ceni, tipični lastnosti brezobzirnega visokega kapitalizma, sta tako poštah vodilo jugoslovanske poslovne politike v Trstu in v tujini spoh (tujina je seveda samo to kar je izven komunističnega bloka, kajti Albanija n. pr. lahko dobiva izdatne podpore in darila. Tam so »sentimentalni«!) Je to v škodo ali korist slovenskih interesov -v Trstu? Dr. Ž. Zgodovina se ponavlja Politika in žito - tlaka in desetina Smatramo, da je tudi za našega kmetovalca korist* no, če se seznani z novo* dobnimi napori za poveča* nje kmetijskega pridelka. Po starih priznanih načinih se kakovost in količina zvi* ša s pametnejšim in skrb* nejšim obdelovanjem, izdat* nejšim gnojenjem, boljšim semenom itd. Zelo važen činitelj je seveda vreme, ki pa je prerado zelo muhasto. Zato so pri enakem trudu in stroških posamezne leti* ne lahko zelo različne. Danes, ko je svet v veliki stiski za vsakdanji kruh, iščejo poljedelski strokovnjaki vseh narodov nova pota, kako bi odstranili neenak vpliv muhastega vremena na količino pridelka. Kakor posnemamo iz »Ljudske pravice", delajo sedanji oblastniki v Jugoslaviji važne poskuse v tej smeri. Skrivnost uspeha po trditvi »Ljudske pravice" in tudi drugega njej sorodnega tiska, ne leži več v obdelovanju zemlje Kmet je moral molčati, toda boril se je vztrajno in sabotiral, kjer je le mogel. Končno je zmagal. Danes pritiska »ljudska o-blast" na kmeta, ki se zopet brani kakor pred 99 leti. Dela manj, ker ne dela zase, oddaja žito v manjših vrečah, otresa snope že pred mlatvijo, med Žito meša pesek in zemljo, namaka žito v vodi, da je težje, skriva in zakopava pridelke itd. Z eno besedo, brani svoje pravice kakor njegovi predniki. Seveda je tudi »ljudska o-blast" primorana delati isto kot njen prednik - graščak. Nastavlja biriče in ovaduhe, ki stikajo po skrivališčih, govori lepo, grozi grdo, slabo plačuje in grozno kaznuje, nastavlja valpte »ljudske odbore" in raz pošilja kontrolne ekipe. Torej ta iznajdba je že stara in vse kaže, da je najbolje, če ostanemo pri obdelovanju po starem preizkušenem načinu brez tlake. Kakor se vidi je kmet oni, z motiko, temveč v obdelavanju j ki najbolj nasprotuje ljudski kmeta s politiko. Žito se po tem »novem" načinu ne bo več pridelovalo iz zemlje, ampak pridobivalo neposredno od kmeta v količini, ki se lahko poljubno določi vnaprej brez ozira na poplave, točo itd. Resno se trdi, da je za prihodnjih pet let odklenkalo celo suši, ki je požrla letino zadnjih dveh let. Nič manj resno se ne trdi, da je le od politične delavnosti posameznih ljudskih odborov odvisno ali bo država pridobila toliko žita ali drugih pridelkov, kakor je vnaprej izračunala. Nezanesljivi činitelj - vreme - je tedaj izločen. Uspeh je presegel vsako pričakovanje in če človek gleda številke v časopisju, bi jih lahko primerjal le še z uspehi pri »volitvah", ki jih je svoje čase uprizarjal Hitler in danes njegovi zmagoviti posnemovalci. Res je sicer, da je iznajdba toliko duhovita kakor je enostavna, vendar jo moramo sprejeti z vsem pridržkom, kajti iz-gleda, da »kamena modrih" ni najti v »rdeči deželi". V tej deželi črpajo svojo u-čenost iz »bogatih zgodovinskih izkušenj" (Marks, Stalin, Engels) in glej, če gremo samo za 99 let nazaj, bomo našli v zapiskih iz 1. 1848, zabeleženo, da je tlaka in desetina odpravljena, ker je reakcionarna, Danes se zopet uvaja. Zgodovina se torej res ponavlja. Kmet je delal, graščak jemal. Plodovi delovnega ljudstva so ležali v graščakovi kašči. Tudi graščak se ni oziral na vreme, hotel je to, kar se je zdelo njemu prav. oblasti in njeni »novi ekonomski politiki". Nasprotje je vsak dan večje. V državi, ki je do 80% kmetska, grozi »ljudska oblast" kmetu, da mu bo že pokazala, če bo delal proti interesu delovnega ljudstva Splošno trdijo, da se je kmet povsod upiral novi »desetini" kar nam tudi pojasni, zakaj je potrebna v režimskem tisku tako obsežna, z grožnjami prepletena propaganda za oddajo žita. Sprememba gesla! Tit« ne mAdi se! Tito ne mudi se! POGODI SVETOVNEGA MIRU Kakor smo že na kratko poročali je imel predsednik Truman na praznik ameriške neodvisnosti 4. julija t. I. pomemben govor na domu Thomasa Jeffersona. Danes prinašamo v obširnejšem izvlečku pogoje svetovnega miru, ki jih je navedel vredsednik Truman: Prvi pogoj miru med narodi je skupni pristanek na načelo, da mora pravična oblast vsake vlade izhajati iz pristanka onih, katere vlada. Obstojati mora resnično prizadevanje, da se to načelo udejstvi. Ustave vseh narodov - članov Združenih narodov poudarjajo sicer načelo, da pravična oblast vlade izhaja iz pristanka onih, katere vlada. V mnogih državah pa je medtem razvoj k temu cilju zelo zadrževan. V drugih državah napredka v tej smeri ni. V nekaterih zopet gre razvoj vladavine v nasprotno smer. Ako želimo živeti v miru, je potrebno, da narodi sveta poznajo drug drugega, da trgujejo drug z drugim, da verujejo drug drugemu in da korakajo k skupnim idealom, medtem ko so nasprotno tam, kjer oblast ne izhaja iz pristanka naroda, vse te potrebe navadno prezrte, a narod držan v osamelosti. Čim večja je udeležba naroda pri uresničevanju narodne politike, tem manjša je nevarnost za napad. Ko bo pravična oblast vseh vlad izhajala iz pristanka onih, katerim vlade vladajo, tedaj bomo imeli trajen mir. Drugi pogoj miru med narodi je skupno spoštovanje ljudskih pravic. Dokler bodo te pravice prikrajše-vane v katerem koli bistvenem delu sveta, bodo morali ljudje povsod živeti v strahu za svoje pravice in varnost. V zadnjih petnajstih letih smo se mnogo naučili od Nemčije, Italije in Japonske o ozkem odnosu med diktaturo, napadom in izgubo ljudskih pravic. Vprašanje zaščite ljudskih pravic je bilo priznano v listini Združenih narodov, a posebna komisija sedaj preučuje to vprašanje. Ohranitev miru bo v veliki meri zavisela od napredka zaščite ljudskih pravic v posameznih državah in v sami organizaciji Združenih narodov. Tretji pogoj miru je svobodna in popolna izmenjava znanja, idej in obveščanja med narodi vsega sveta, kakor tudi največja svoboda mednarodnega potovanja in prometa. Mnogi narodi, člani Združenih narodov so ustvarili in sedaj nudijo pomoč vzgojni, znanstveni in kulturni organizaciji Združenih narodov (UNESCO), karere cilj je širjenje svobodne izmenjave idej in obveščanje med narodi sveta. V osnovnem pravilniku te organizacije je, da to „ sestavlja sveto dolžnost, katero morajo vsi narodi izpolnjevati". Združene države so prevzele vodstvo za razširjanje teh idealov, ki so bistveni za mir in napredek sveta.... Na nesrečo je določen del zemlje ohranil plotove okoli svojega ozemlja, ki ovirajo vhod in izhod obvestilom in idejam. Mnoge izmed njih omejujejo mednarodna potovanja. Nekatere izmed njih prikazujejo za temi ograjami, katere so same ustvarile, svojim državljanom pazljivo izbrane in popačene slike dogodkov iz drugih držav. One uče jn širijo preko radija nezaupanje in prezir do svojih sosedov. To organizirano nezaupanje oddaljuje narode od miru in sloge in nasprotuje svobodni izmenjavi znanja in idej, ki je potrebna za mir sveta. Prvi korak, da se preneha nepoznavanje in sumničenje, bi bilo prenehanje s propagando proti drugim narodom. Drugi korak bi bilo porušenje ograj, ki ovirajo obveščanje, ideje in potovanje. Končni ktirak bi bilo sodelovanje z drugimi narodi, ki si najresnejše prizadevajo okrepiti prijateljski sporazum med ljudmi______ Četrti pogoj miru je ponačrtenje gospodarske in finančne politike narodov v prid svetovnemu gospodarstvu namesto zasebnih narodnih gospodarstev. Važno je, da priznamo, da nosijo tudi Združene države v tem vprašanju veliko odgovornost. Združene države so največja industrijska nacija sveta, vodilni izvoznik kmetskih pridelkov^ in največji dajalec posojil. Evropa in Azija na drugi strani sta bili opustošeni v vojni in se obupno borita z vprašanji obnove, brez zadostnih sredstev in snovi_________ Končno smo obvestili evropske narode, da mora nadaljnje zahtevanje pomoči priti potom zdravega načrta za evropsko obnovo Ni dovolj, da en narod naredi vse kar more za obnovo Potrebno je sodelovanje vseh narodov, ako se želi doseči uspeh.... Vendar danes nekateri narodi odrekajo svojo pomoč načrtom za obnovo z izgovorom, da bi to pomenilo vmešavanje enih narodov v notranje zadeve drugih. To je zabloda, kakor bi bila zabloda, če bi en človek odklonil vstop v koristno poslovno zvezo z izgovorom, da bi to vsebovalo vmešavanje v njegove zasebne stvari_______ Naš cilj mora biti: „Ne mir za našo dobo, temveč mir za vse čase“. Ilaša deca in počitniške kolonije V petek, dne 8. avgusta, so se slovenski tržaški otro* ci vrnili iz počitniške kolo* nije. Prišli so iz Zabnic. »Zdaj pa gremo domov«, tako so peli, ko so zagledali morje, a v njihovih srcih je bil še svež spomin na kras* ne gozdove, ki krijejo nižje alpske gore, na skalnate vr* hove višjih in večnih gor* skih velikanov ter na pre* krasna Belopeška jezera. Čudovite gorske oči, ki od* sevajo barvo neba, gor in obdajajočih jih gozdov, se ne bodo zlepa izbrisale iz spomina malih, in zlasti večjih otrok. Tritedensko bivanje v prelepem gorskem kotičku pod Sv. Višarji je bilo za tr* žaško deco poseben dogo* dek. Otroci niso pridobili na teži, a zrastli so telesno in obogatili duševno. Učili so se in kopali, telovadili, hodili na izlete, se igrali, prepevali in molili. Ko je vlak, ki je vozil deco domov, staršem v na* ročje, brzel mimo zadnjih postaj in se bližal Trstu, so otroci prepevali pesmi, ki so se jih naučili v roman* tičnem gorskem kotičku. In ko je odmeval refren »Mi se imamo radi... vsi se ima* mo radi...« je v njihovih očeh odsevalo mešano ču* stvo veselja, ljubezni in, hvaležnosti. Da, otroci ljubijo vse ti* ste, ki jih resnično ljubijo in hvaležnost izražajo z lju* beznijo. In hvaležni so vsem tistim, ki so v koloniji za nje žrtvovali svoje moči in jim izkazali materinsko in očetovsko skrb. Molitev, ki izvira iz src teh otrok, bo na dobrodelnike priklicala božji blagoslov. Kar nič ne bom razisko* vala, kdo je bila tista oseba in kateri narodnosti pripa* da, ki je prva imela to sreč* no misel, da je treba šolske otroke pošiljati na počitni* ške kolonije. Naj bo kdor si bodi, dobro delo je na<* pravila. Če pomislimo, da so šol* ski otroci skoro dan za dnem in to dobrih devet mesecev v letu, — morda v nezadostno prezračenih šol* skih prostorih, — tedaj mo* ramo kolonijsko akcijo le odobravati. Otroci, ki se us deležijo kolonije, morajo sicer to ali ono neugodnost prenesti, a neprecenljive vrednosti so pridobitve v skupnem življenju ter biva* nje v prosti naravi. Učiteljstvu pa, ki se z resnično ljubeznijo in s požrtvo* valnostjo nesebično posve* ea kolonijskemu delu, se »udi obilo prilike, da otroka natančneje proučuje takrat, ko ni uklenjen v verige stroge šolske discipline. Ta* ko se lažje poglablja v otro* ško dušo ter pomnoži last* no vzgojno spretnost. Iz teh vzrokov je želeti, da se dobrodelna akcija počitniških kolonij vse? stransko podpira in — po preizkušnjah — ves ustroj čim dalje bolj izpopolnjuje. Nikogar naj ne moti ozko* srčno spodtikanje neka* terih nad takimi kolonijami samo zato, ker so zgolj šolske, ne pa tudi politične, kakršne so vajeni prirejati celo za 6 do 8 letne »pionir* čke«. Učiteljica Jugoslavija za evropsko skupnost Z ozirom na odklonitev sodelovanja sedanjega jugoslovanskega režima na konferenci v Parizu za gospodarsko obovo Evrope, je Jugoslovanski odbor v Londonu podal sledečo izjavo: Jugoslaviji s silo in pre* varo vsiljena vlada je svo* jevoljno in proti očitno jasni želji vsega jugoslo* vanskega naroda odklonila udeležbo pri skupnih napo* rih za gospodarsko reševa* nje in obnovo Evrope ob širokogrudni pomoči Zdru* Ženih držav Amerike. Sama Titova vlada je, obračajoč se na organizacijo Združe* nih narodov, priznala, da se Jugoslavija nahaja v skrajnem pomanjkanju. Sa* ma ta vlada je pošiljala alarmantne pozive vladama ZDA in Velike Britanije, da naj pomagata reševati narod pred lakoto. Danes ona izključuje Jugoslavijo iz združene akcije za po* moč vsem narodom Evro* pe samo zato, ker tako zah* tevajo oni, ki vodijo celo* kupno njeno politiko. Ne more biti bolj očitnega do** kaza, da je sam obstoj take vlade nasproten interesom države, kakor tudi vsem težnjam evropske vzajem* aosti. Jugoslovanki narodni odbor v emigraciji v Lon* donu dviga pred konferen* co evropskih držav v Pari* zu protest proti temu skle* pu, s katerim se ne žrtvuje samo neodvisnost naše dr* žave, temveč se spravlja v nevarnost tudi samo živi j e* nje tolikih milijonov izmu* čenih ljudi, žena in otrok v Jugoslaviji. Od svojega nastanka je vlagala Jugoslavija vse na* pore, da se čimbolj okrepi mednarodno sodelovanje in evropska skupnost. Nik* dar se niso v svoji preteklo* sti niti srbski, niti hrvatski, niti slovenski narod izločili iz evropske skupnosti, s ka* tero so gospodarsko in kul* turno najtesnejše in živ* Ijenjsko povezani in s kate* to so v tej vojni proti tota* litarizmu potrdili z največ* jimi žrtvami svojo vzajem* nost. Podpisani tolmačijo s tem želje srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda in izjavljajo, da bo Jugoslavi* ja, osvobojena komunistič* nega totalitarnega režima in tuje nadvlade, pristopila k evropskemu sodelovanju po Marshallovem načrtu in da bo ona z vso silo poma* gala, da se temu evropske* mu sodelovanju zagotovi popolen uspeh. Za Jugosl. narodni odbor: Slobodan Jovanovič 1. r. Vesti s Tržaškega Škandal pri javnih delih Tekoči teden se v Trstu vrste kazenske razprave proti osebam, ki so zakrivile škandal pri uradu za javna deta. Prva sta bila radi podkupljivosti sojena angleška častnika Squire /in Wilde od angleškega vojaškega sodišča. Obsodba bo objavljena, ko jo bo potrdil pristojni poveljnik. Potom je prišla ■a vrsto šestonica civilistov, ki so bili pri uradu za javna dela nameščeni kot vodilni uradniki. Na predlog zagovornikov je bil proces preložen. Razprava proti načelniku »rada podpolkovniku Rihardsonu se ho vršila pozneje. Obtožnice tovore s strašno besedo, kako se je v uradu za jaivna dela brezvestno tospodarilo sin podkupovalo- Milijoni so se stekali v žepih posamez-*Skov. Obupna Slika nepoštenja in propasti. O poteku razprav in o frMožbah Smo prejeli obširno, poročilo. Ratii omejenega prostora Ufa danes žal ne moremo priobčiti. Vau samo ugotovimo!: Prvič! Obtožena1 angleška častnika sta v svoj »agfaivor naitajala, da je pri korupt-»h razvadah, ki obvladujejo tržaško okolje, nemogoče poslovati drugače. Sprejemanje podkupnin je ♦ako razpaseno, običaj, da se brez lega' no pride nikamor; ito se smatra za italijanski način trgovanja-ftrugič! Ob razkritju škandala je tržaško italijansko časopisje z uma-aanim političnim namenom skušalo prikazi ti slovenska stavbna podjetja in sploh Slovence kot glavne krivce vse nečedne zadeve- Preiskava je pa dognala, da so ra-aen zavezniških častnikov skoiro izključno samo italijanski uradniki in italijanski podjetniki delali nepoštene kupčije. Delovni sporazum pekov Po zaslišanju predstavnikov, ki so se udeležili razpravljanja o no- vi delovni pogodbi, je združenje pekovskih mojstrov v celoti pristalo na mezde in dravinjske doklade, kot so jih zahtevali predstavniki delavcev. Predsednik združenja pekovskih mojstrov je svetoval svojim članom, naj odobrijo delavcem predujme na mezdah v izenačenje razlik- Obstreljen na begu Straža pri mfr&marskem gradu je pred dnevi ob 3. uri ponoči težko ranila 17-letnega Viktorja Scarlavi-ja, ki stainfje rta cesti v !LOhfer, Iti so ga zalotili, - ko je stikal okoli poslopij, kjer je nameščen glaVni stan ameriških oboroženih sil. Prvo pomoč so ranjencu nudili v ambulanti glavnega »tema, nakar so ga prepeljali v civilno (bolnišnico. Straža je opazila Scarlavija in še neko oseho, kalko sta v sumljivih okoliščinah pohoči krožila okoli gradu, kjer sta gledata1 sko*i okna v notranjost. Kar se na poziv nista hotela ustaviti, |ju je straža zasledo-valai, toda ko je videla, da bosta pobegnila, je ustrelila in ranila ScaTlavija v stegno, spremljevalcu pa se je posrečilo pobegniti- Pri zaslišanju je Scarlavi izjavil, da je iskal prenočišče v miramarskem gradn- To je v zadnjem času običajni izgovor vseh .sumljivih oseb, ki jih zalotijo pri slikanju okoli vojaških naprav. Vojaiške oblasti so Iz- javile, da ie ranitev civilistov v podobnih okoliščinah obžalovanja vredna, da pa so zaradi tatvin potrebni odločni ukrepi. Uspeh preiskave V zvezi s pretepi, ki so se nekaj večerov ponavljati na ulici XX Set-tembre ter se pozneje razširili tudi na okoliške ulice in trge, je policija naznanila kot udeležence pretepov oblastem naslednje osebe: Silvano Carmcli, Nelo Furlan, Umberto Muradori, Marcelo Cafagna, Mario Carneli, Ferucio Cocevar, Livio Polaco, Sergio Švara, Carlo Cava-tieri, Leonardo Cavalieri im Fran-cesco Rocco. Aretirali pa so Marcela Ghermina, ker je izstrelil nekaj revolverskih strelov ter ga zaprli v zapore v ulici Tigor. Obstreljena na Morganovi črti Policija poroča, da so straže ljudske zaščite ponoči 500 metrov ob obmejne stražnice na Škofijah streljale proti 32 letni Karolini Furlanič in 26 letnemu Antonu Bo-rinu, oba iz Manzana pri Kopru. Furlaničevo je strel zadel v nogo, Borin pa je bil težje ranjen v križ-Prvo pomoč jima je nudil Rdeči križ in ju odpeljal v bolnišnico. Furla-ničeva bo ozdravela v štirih do petih tednih, medtem ko je zdravstveno stanje ranjenega Borina negotovo- Komunistično časopisje ve povedati, da sta omenjena »tihotapila« blago preko Morganove črte. Po devinskem sporaz., sta obe po ročji gospodarsko enotni, zato »tihotapstva« ne more biti. Kot vemo iz sedanjih izkušenj so »ljudske o-Hasti« že davno prekršile to določbo devinskega sporazuma, to je le nov dokaz, da komunisti zadržujejo redno izmenjavo dobrin med obema področjema ter se pri tem poslužujejo celo sredstev, ki ogra-žajo življenje prebivalstva- Učiteljska mesta Osebe, ki iščejo službena mesta na šolah s slovenskim učnim jezikom, naj vložijo prošnjo najkasneje do 30- avgusta 1947 ob 18- ur: pri šolskem nadzorništvu v Trstu, ulica Duca d’Aosta, št- 4/11 nadstropje. Promet v tržaškem pristaš nišču Statistični vestnik tržaških splošnih skladišč poroča, da so meseca junija iztovorili v omenjena skladišča iz ladij 60-000 ton raznega blaga, natovorili pa 17.000 ton. V prvem polletju so raztovorili in natovorili skupno 669-026 ton blaga, od česar je bilo 180-429 ton žita 83-279 ton premoga in raznih kovin ter 405-318 ton drugega blaga- Nai-večji promet je bil z Združenimi državami in Veliko Britanijo. Železniški promet iv tem razdobju je znašal skupno 86-038 ton- Po železnici so pripeljale naiveč blaga naslednje države: Italija, Češkoslovaška in Avstrija; izvoz pa je šel v Avstrijo, Jugoslavijo, Italijo in Češkoslovaško- Zvišanje cene elektrike ZVU je odobrila električni družbi za Julijsko krajino SELVEG zvišati cene električnega toka z veljavnostjo od 1. julija, tako da znašajo: 1300°/o na ceno električne struje leta '42; zvišanje najemnine za števce tri, pet ali deset amperov za 4-60 in 8- lir na mesec. Zvišanje ne prizadene potrošnikov za prvih 30 kilovatov, ki jih porabijo zal razsvetija-fo stafnovamj. Požar jVri Sežani V bližirii smodnišnice pri Sežani je nastal gozdni požar, ki se je razširil na 10000 kvadr- metrov površine. Na iftestn so prihiteli gasilci s tankom vode in v pot i#e 'pogasili ogenj. Nabrežina Pri nas so tren&tho v teku velika iavna dela. Gradijo novo avtoma bllsko ceSto, ki bo prihajala iz Italije, šila preko Tržiča, Nabrežine, Proseka na Opčine in od tu dalje na jugoslovansko ozemlje. Na Opčinah se bo odcepila in v strmini vila do tržaškega mesta. To bo velika prometna žila, ki bo vezala zapadno in srednjo Evropo. Zgrajena bo v stilu prometnih avtocest brez velikih vzponov 4n ostrih ovin- ] Vesti z Goriškega Župnik Franc Rupnik umrl. V Novakih nad Cer* knom je po dolgi in težki bolezni umrl 5. t. m. tam* kajšnji župnik g. Franc Rupnik, star 57 let. Po rodu iz Zadloga pri Črnem vrhu je študiral v Ljubljani, kjer je bil 1. 1914. posvečen v mašnika. Služboval je po raznih župnijah na No* tranjskem, dokler ni prišel v Novake, kjer je zdaj legel k preranemu počitku. Po značaju skromen je bil go* reč dušni pastir in povsod priljubljen. Zlasti se je od* likoval kot voditelj Mariji* nih družb tudi v dobi fašiz* ma. Poleg dušnopastirske službe se je veliko bavil z kov- Sedaj v pričetku gradnje se nam zdi umestno opozoriti gradbena podjetja, oziroma gradbeni oddelek ZVU, da bi se ugodno rešil probiem lokalnega prometa, ki ie v zvezi s to cesto. To avtocesto bo prečkalo veliko lokalnih cest in poljskih poti- Prizadeti posestniki, ki imamo svoja zemljišča na obeh straneh ceste, zahtevamo, da bi se krajevni promet preko avtoceste vršil nemoteno, varno in tehnično brezhibno. Po poteh vozimo iz svojih zemljišč poljske pridelke, seno, drva: po poteh gonimo živino vsak dan na pašo. Vsled tega bi bilo nujno, da bi hite lokalne ceste in poljske poti, predvsem radi varnosti, speljane s primernimi podvozi in nadvozi. Zato prosimo merodajne činitelje, da bi upoštevali te naše želje, ki so za naše gospodarstvo prav važne. Smatramo za potrebno opozoriti občinsko upravo kot javno upravno ustanovo, da posreduje na pristojnem mestu, da Občinarji in lastniki zemljišč ne bomo oškodovani pri svojih gospodarskih pravicah- Prizadeti lastnik Nova čitalnica V prostorih »Allied Reading Room-a« v ulici Trento 2 so pred kratkim odprli nov knjižni oddelek obveščevalne službe Združenih držav, ki že danes razpolaga z nad 5-000 knjigami z najrazličnejših področij ameriške znanosti in umetnosti. V bodoče bodo zalogo knjig še povečali. Izmed najnovejših knjig ima knjižnica tudi zadnje tri letnike »New York World Book of Faets«. Vse knjige so namenjene tudi tisku in novinarji naj se zaradi nasvetov in pomoči pri iskanju in izbiri zaželene snovi obračajo neposredno na ravnatelja g. Grigisa ali na knjižnične nameščence. Isto velja za vse ostale obiskovalce; čitalnica je za občinstvo odprta vsak dan. Izpred sodišča Porotno sodišče je obsodilo .na 30 let zapora in 10.000 lir globe Danijela Laurinija, ki je umoril nočnega čuvaja garaže na trgu »Ospe-dale«. Salvatora Farina. Valentina Parisa, ki je kupil od morilca dve avtomobilski zračnici, je sodišče obsodilo na1 leto dni zapora in 8.000 lir globe- Peti oddelek kazenskega sodišča pa je zaradi pomanjkanja dokazov osvobodil Giordana Botte-ra in Vittoria Derina, ki sta bila obdolžena da Sta pretepla meseca aprila dijaka Franca Ulago. Tatovi pod ključem Policija Julijske krajine je v sodelovanju z vojaškimi oblastmi aretirala skupino oseb, ki so že delij časa kradle bencih iz vojaškega skladišča pri Sv- Soboti. Štiri člane tatinske družbe so aretirali, ko so ravno hoteli z vojaškim avtomobilom odpeljati preko 4-600 litrov bencina. Tatova so v daljšem razdobju ukradli preko 32-000 litrov. Doslej so airetirali naslednje osebe-Fusser Marina, Drughieri Oresta, Morosini Fernafnda, Sangermano Attilia in Castelli Giuseppe. Poleg tegia so aretirali tri šoferje ZVU zaradi sodelovanja pri tatvini. Policija je dalj časa vodila preiskavo. V delavnicah so delali v civilne obleke preobečeni policijski agenti, katerim je končno uspelo aretirati tatove. domačo zgodovino. Napisal je obširno zgodovino župni* je Hrenovice, kjer je kapla* noval. Svoje zanimive raz* prave je priobčeval v kole* dar jih Goriške Mohorjeve družbe in v »Našem čolni* ču«,glasilu goriške »Pro* svetne zveze«. Naj mu Bog obilo poplača njegovo po* žrtvovalno delo! Slovensko » Alo jzi jevišče « Slovensko »Alojzijevišče« v Gorici sprejema prošnje za sprejem v zavod za novo šolsko leto. Sprejetih bo zaradi pomanjkanja prostora samo določano število dijakov. Ne sprejemajo se dijaki, ki zaradi slabih uspehov ponavljajo razred. Čas za vlaganje prošenj je od 1- do 20 septembra t- 1. vsak dan dopoldne na vpdstvu zavoda v Gorici, ul. Don Bosco 3. Tam dobi vsak tudi vsa pojasnila- Prednost imajo dija ki, ki so že bili v zavodu, ki pa morajo ponovno vložiti prošnjo za sprejem. Zavod nudi vso garancijo dobrih šolskih uspehov in krščan • ske Vzgoje. Razstavljene slike V izložbenem oknu Katoliške knjigarne v Gorici so izstavljene tri slike slov- slikarja Sercerija Rina iz Trsta- Slike so vzete iz naše lepe Gorice. Prva nam prikazuje Sv- goro s Solkanom, druga cerkev sv. Ignacija na Travniku in tretja goriški grad- Vse tri so v olju. Opozarjamo interesente, da si ogledajo slike, ki pričajo, da slovensko slikarstvo na Goriškem po vojnem zastoju razveseljivo napreduje. Ugrabitev Iz Vogrskega poročajo: Dne 17. julija ob tretji uri popoldne je bil v lastnem stanovanju ugrabljen domačin Franc Fornazarič. Po prvih vesteh bi se bila ugrabitev izvršila v gozdu- Sedaj se je pa ugotovilo, da ie zločinsko' dejanje bilo izvedeno na Fornazaričevem domu-Ugrabitelja Jože Petrovič in Danilo Fornazarič sta oborožena S samokresi vdrla v hišo in mu zaukazala, - počival je na postelji, - da jima mora sledi:ti v Šempas. Tam so ga izročili jugoslovanskim vojakom-Ti so ga naložili na avtomobil in odpeljali v (Ajdovščino, kjer so ga vrgli v zapor- Po dveh dneh so ga v njegovo veliko presenečenje izpustili in je prišel peš na svoj dom v področju A- 32 letnega ugrabitelja Petroviča z Vogerskega so zaprli, 22 letni Fornazarič, tudi vogrski domačin, je zbežal in se skriva. Gibanje med slovenskimi visokošolci V Gorici se je vršil 13- t- m. sestanek tržaških in goriških slovenskih demokratičnih visokošolcev, ki so z uspehom obravnavali skupna vprašanja. Prvačina V zadnjem času se mnogo piše, še več pa govori o kraških jamah. Zlasti italijansko časopisje polni dolge stolpce z opisovanjem grozodejstev komunističnega terorja in očita našemu narodu barbarstvo. To si moramo pustiti reči po 25 letnem trpljenju in suženjstvu pod fašizmom. To boli, zlasti še, ker je krivično. Kajti veliko več kot Italijani so pretrpeli od komunističnih nasilnikov naši ljudje, ki so o pravem času spoznali novi, rdeči fašizem in mu niso sledili. Katera kraška jama se da primerjati z našo »Prvaško jamo*. Če gre tujec mimo naše vasi, z žalostjo v srcu opazi en križ s par žrtvami in veliko rdečo zvezdo, ne sluti pa, da so se dogodile groznejše stvari. Če bi pa vprašal, kje je tako imenovano „Gacevje*, bi zvedel za strašno trpljenje številnih nedolžnih žrtev. Kar cele družine z otroci vred so umirale pod puškinimi kopiti rdečih divjakov. Ako pa ti niso vsega zmogli, so najeli tuje morilce. Čakaj mati z Otlice, iz Sežane, Ilirske Bistrice i. t. d. na sina, na hčer, ki sta po opravkih šla v Gorico, pa sta zginila v nesrečnem „Gacevju*. Ob pogledu na našo vas se zdi človeku, da je kazen božja že segla nanjo; nekateri teh morilcev so že nesrečno končali, mi smo pa za kazen še vedno ogroženi od njihovih naslednikov in smo podvrženi stalnemu nedeljskemu delu, sestankom, denarnim zbirkam, posojilom i. t. d. In ni oblasti, ki bi nam priskočila na pomoč in nas rešila. Poroka Jutri v soboto 23. t. ni- se besna Kostanjevici poročil g. Drago Petkovšek z gdč. Elviro Dugarjevo-Obilo sreče! Šturj< Naš rojak g- I- Škvarč ie (bil v petek 22. t. m. v Gorici posvečen v mašnika- Prihodnjo noddljo bo v domači župni cerkvi ipel prvo sv. mašo- Želimo mu obilo božjega blagoslova- Rihemberg Dne .14. t. m. ob desetih in pot zvečer je zavezniška policija zasačila približno 25 ljudi pri nekem zborovanju, ki se je vršilo v Cve-trožu v kleti Alojzija Besednjaka-Preiskava je dognala, da je šlo za sestanek 3 komunističnih celic iz našega okoliša (Birsi, Cvetrož, Rihemberg). Policija je ;vse komunistične zaupnike naložila na jeepe in jih odpeljala v goriške zapore. Zaplenila je tudi zapisnike sej, ki so jih imeli zborovalci na sestanku-Aretirane osebe, med ikaterimi je bilo večje število žensk, so iz vseh navedenih vasi posamezni pa tudi iz Britofa, od Bizjakov in Lojevega. Ljudje se sprašujejo: Komunistična stranka je priznana, zakaj zbira ljudi na tajne nezakonite sestanke? Ali nismo doživeli že dovolj nesreč? Zanimivo bi bilo tudi dobiti vpogled v zaplenjene zapisnike. Najbrže bi se dalo iz njih marsikaj dognati o komunističnih nasilnikih in njihovih žrtvah. Kanal Na praznik Marije Vnebovzete 15- t. m-, ki je zaščitnica naše dekanijske župnije, smo imeli pri nas sv- .birmo. Med nas je prišel goriški nadškof, ki je bil prisrčno sprejet. V imenu duhovščine .in župljanov ga je pozdravil g. dekan Semič. Pri slovesni sv. maša ob desetih je imel prevzvišeni pridigo v slovenskem jeziku. Ožigosal je propagando, ki zastruplja slovensko Ijud-sitvo s sovraštvom, ga strahuje in skuša preprečiti sv. birmo- Po maši je sprejelo zakrament sv. birme okrog 200 birmancev iz Kanala in vseh sosednih duhovnij, tudi iz cone B. Dan, ki je stal v znamenju težkih groženj, so je mirno in spodbudno končal- Spodnfo GerOTO. Policija je v torek 19. t. m. nenadoma izvršila pet aretaciji v naši vasi, v Gornjem Cerovem in v Števerjanu. Še istega dne je izpustila vse razen Alojza Peršoljo iz naše vasi. Domnevamo, da gre za politične prekrške, ker so vsi prijeti komunistični pomagači. Kozana v Brdih, v nedeljo 17. t. m. smo imeli domačo zabavo; ob tej priliki smo razobesili našo slovensko zastavo, seveda brez zvezde. Komunistični gizdalini so radi tega kar pobesneli in nam zabavo ovirali. Toda kmalu se je vsulo toliko »reakcionarjev* na zabavišče, da jih je bilo kar sram. Posebno navdušeni so vzklikali »reakciji* stari možje in žene in glasno zatrjevali in prisegali, da si zlate svobode ne bodo pustili vzeti I Vedrijan. V soboto 16. t. m. sta se tu vzela Zorzut France, pok. Ivana in Marinič Olga, živ. Ivana. Mlademu paru želimo obilo srefe v novem stanu. tale pri Šmartnem, v torek 19. t. m. je policija tu Iskala Oskarja Srebrniča, o katerem zatrjujejo, da Tma nekaj na vesti in da je član OZNE. Ta pa je policiji pred očmi zbežal, in fc«r so ga lovili po gozdu, je nenadoma pobral v grmu skrilo mitro in spustil dva rafala tako, da je zadel in ranil enega policijskega agenta. Poučevanje matematike In fljdke. Naslov učitelja za pouk gornjih predmetov dobe dijaki v uredništvu „ Demokracije . Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije" »Možak iz Brd* Lir 200.-; »Zavedna Slovenka* iz Krmina preplačilo Lir 380.-; N. N. iz Livka Lir 500.— ; N. N. iz Borjane Lir 300.— ; N. N. iz Bovca Lir 200.—. Vsem iskrena hvala I Odgovorni urednik: Janko Simčič. Tiska tiskarna Budin v Gorici. Tiskano z dovoljenjem A. I. S.