8554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRliiiukSKI DNEVNIK Poštnina p]a£ana v gotovini g-, „00 1. ■ »sime i giuppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 164 (10.076) TRST, četrtek, 13. julija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DANES SVEČANO ZASEDANJE CK PSI Poudarjena dinamična vloga socialistov v vladni večini Lombardi ogorčeno zavrača namigovanja, da hoče PSI obnovo leve sredine: «V takem primeru bi jo zabelili z razkolom Bišt^^ — Republikanci so jim napovedali vojno, demokrščansko taj-Ir' v® sc hoji, da bodo zasejali razdor v vladno večino in da bodo «NoSI obstoječa ravnotežja, s komunisti so odnosi hladni že dalj časa. 'a ' M» je od turinskega kongresa dalje vzbujala polemiko za po-lk0 in si tako zaslužila nasprotovanje pomembnih političnih struj. ■ ,ven(lar bo Bettino Craxi danes trih avnostni se-i' CK pSI stopil na ?.i Un" kot zmagovalec, saj bo po-vič n UsPeh socialistov, da so pr-Po vojni izvolili svojega kandi-urt ®,,na Kvirinal. Craxi bo danes poni V’ je izvolitev Pertinija «zad-Dr lzrnt'd mnogih zmag PSI», če-,v 1» edina. Socialisti so se v sh.nse*'°.inih odnosih pomirili, bolj Si Jen* so kot še nikoli prej, odno-sn z, evr°psko socialnj demokracijo in Kn°V!jeni’ bojazen, da bi se KPI hi-ht do£°varjali preko njihovih wv pa je že mimo. Edino kar ša n, so°ialistom, je daljnosežnej- snPurategija' ki naJ da iasne per" znJa1Ve s’cer nediscipliniranemu in nesf' !!ernu članstvu in pokaže jav-s' '• kaj pravzaprav namerava PSI v|njV?i° dinamično prisotnostjo v V1adm večini. Socialistič čna vodilna skupina ne skriva želje, da bi Zaccagninijeva zvezda v KD zašla. Zaccagnini in njegovi sodelavci, meni Craxi, v bi stvu hromijo politično dinamiko, ker so .io omejili zgolj na ohranjevanje nesprejemljivih odnosov med demokristjani in komunisti. Očitno računajo, da so nekatere spremembe že na prihodnji seji vsedržavnega sveta KD, zalo tudi povsod pojasnjujejo, kateri so «dobri» in kateri »nezaželeni* demokrščanski zavezniki. Dobri so Andreotti, Bisaglia, Gra-neili in Donat Cattin, nezaželeni pa Bodrato, Gailoni, De Mita (torej Zaccagninijeva «železna garda*). Zaradi teh manevrov pa padajo na račun socialistov najhujše obtožbe z vseh strani. Predvsem jih dolžijo, da skušajo destabilizirati sedanja politična ravnotežja in da je njihov končni cilj razbiti vlado ter HRTIHI SPREJEL MINISTRA BONIH CIA Danes srečanje strank o proglasitvi amnestije Predsednik republike bo popoldne predsedoval zasedanju višjega sodnega sveta RlM — Predsednik republike San-Pertini bo danes popoldne pred-ip 0V®1 plenarnemu zasedanju viš-pga sodnega sveta: se pravi samou-StVa"tBa 0l'£antl' italijanskega sod-v, kateremu predseduje na osno-prvj en® 87 ustave. Pertinija bo na nagovoril podpredsednik dr. imen t. nakar bo višji sodni svet ga , °y;d novega člana kasacijske-nost- žča ^ opravil druge formal-Sodn- se b° udeležil tudi pravo-e } niinister Bonifacio. no f 01 prevzema Pertini pomemb-Vi ^"kcijo, ki mu pritiče po usta-Dre ,sJe.i so predsedniki republike SOjPuščali podpredsedniku višjega in aega. sveta vodstvo tega organa 10 s.e niso vmešavali v njegovo de-2’ Cesar pa ustava ne predvideva, tiiii *v° bo, torej, videti, če bo Per-, 8P°št°val ustaljeno prakso ali 50 sam prevzel funkcijo, ki mu Ustavi pripada. , Jedsednik republike se vsekakor .ni ukvarja tudi z drugim vpra-sit\JetT1 *n s*cer. možnostjo proglase amnestije. O tem se je včeraj J,, časa pogovarjal s pravosodnim Ulstrom Bonifaciom, ki ga je spre-„ na Kvirinalu. Bonifacio se bo n®*« danes dopoldne srečal s činblike razglasil amnesti-Dr P® Pravi zbrisanje kazni) za vse tr krške, ki jih kaznujejo z največ p.01 * leti ječe. Ostalim kaznjencem (jv bi kazen znižali za leto ali stj. Pri vsem tem pa naj bi amne-v,j!a , ne veljala za zločine, ki so -uudili ogorčenje javnosti, teh ^m. v 2vezi je demokristjan Ponjo ^ bo kot izvedenec KD sode-’ al na današnjem sestanku, pou-da je ciij amnestije vrniti stah in celo na železniški progi ter v predmestju so visoke barikade, ki onemogočajo vsakršen promet. Tudi včeraj so mestne ulice preplavili demonstranti, ki so vzklikali baskovski separatistični organizaciji ETA, vendar ni prišlo do tako hudih spopadov kot v prejšnjih dneh. V r.očnih urah pa so neznanci izvedli hud atentat na železniško progo, ki povezuje San Sebastian z I-runom ob francoski meji. Okrog deset kilogramov dinamita je razneslo del proge, tako da je bil promet s Francijo prekinjen. Promet s Francijo pa je bil včeraj prekinjen1 tudi zaradi splošne stavke, ki so jo oklicali v baskovskih provincah, kjer je položaj po sobotnih spopadih med policijo in baskovskimi demonstranti v Pamploni povsod izredno napet. Levičarske stranke zahtevajo odstop notranjega ministra Martina Villa, ki naj bi bil odgovoren za pokol, ki ga je zakrivila policija pri izvajanju zakona proti terorizmu. » doseči oblikovanje nove levosredinske koalicije. To je predvsem misel zakletega nasprotnika Craxijeve skupine, Uga La Malfe. Zaccagninijevi sodelavci pa tudi ne skrivajo sumničenja na račun Craxijevih namenov. Ta sumničenja pa razburjajo Cra-xija, ki zaenkrat demokristjanom ne odgovarja, zato pa je tembolj oster z La Malfo, katerega je povabil, naj preden izreče svoje »papeške kritike« vsaj prebere, akte turinskega kongresa PSI. Nato pa priliva še kanček strupa, ko ga spominja, da je prav on, La Malfa, bil eden izmed «velikih volivcev* Giovannija Leoneja pred skoraj sedmimi leti. Vlada je trenijtno »nenadomestljiva*, kar pa ne pomeni, da jo socialisti ne smejo «pehati in,' če potrebno, tudi brcati*, pojasnjujejo Craxijevi sodelavci. Zaradi namigovanj, da hoče Craxi obnoviti levosredinska ravnotežja, se razburja tudi RiecardO Lombardi, ki pa daje svoji polemiki tudi ton opozorila: «Nova vlada KD-PSI bi bila pravi samomor PSI, ki bi ga zabelili z razkolom stranke.* Kdor hoče razumeti, naj razume. Lombardi je tudi mnenja, da se La Malfi «blede», ker «r.i prebavil izvolitve Pertinija, kakor tudi del KD*. Komunisti zaenkrat ne sodelujejo v polemiki. Berlinguer je med predsedniškimi volitvami jasno pokazal, da hoče ohraniti enotnost na levici in dobre odnose s PSI. Je pa tudi res, da so v Ulici Botteghe Oscure živčno reagirali vsakokrat, ko je PSI zbadala komuniste, kar se zelo po-gostoma dogaja. Komunisti so tudi prepričani, da skuša Craxi ohraniti pozornost javnosti vsaj do evropskih . parlamentarnih volitev. Dotlej pa niti ne misli na vladno krizo, saj bi v takem primeru izgubil v o prednosti, ki mu jih nudi možnost manevriranja znotraj utrjenega in ustaljenega ravnotežja. MINO FUCCILLO V Genovi vsedržavni praznik «Unita» GENOVA — V tem mestu bo v prvi polovici septembra vsedržavni praznik komunističnega glasila «U-nita*. Organizatorji so letos poskrbeli za posebno bogat program, ki predvideva vrsto aktualnili kulturnih in umetniških pobud. Med festivalom bodo uradno predstavili knjigo «Praga ’68», ki jo je napisal Jiri Hajek, med kulturnimi pobudami pa bi omenili tudi zelo zanimiv ciklus gledaliških predstav posvečenih Brechtu. Obnovljena dejavnost vlade in parlamenta RIM — Po dveh tednih prekinitve zaradi volitev predsednika republike bosta vlada in parlament obnovila svoje redno delo. Vlada se sestane v petek, ko bo razpravljala predvsem o dveh ukrepih. Prvi naj bi predstavljal razplet krize, ki je nastala na «tržišču nogometašev* zaradi posegov milanskega sodstva. Novi ukrep naj bi bolje definiral odnose med poklicnimi športniki in športnimi zvezami oziroma možnosti njihovega zaposlovanja. Drugi ukrep pa zadeva kazenske postopke proti davčnim utajevai cem in predvsem proti utajevalcem IVA. Poslanska zbornica pa bo na današnji seji razpravljala in ratificirala majske vladne sklepe o zvišanju cene kolkovanega papirja in registrskega davka. V petek bo zbor-hica zaključila s poročili referentov razpravo o zakonu, ki ureja pravično stanarino. V torek bodo začeli poslanci glasovati o posameznih členih in upajo, da ,iim bo uspelo do 21. julija odobriti ves zakon, ki ga bo moral nato do konca meseca potrditi še senat. Načelniki skupin vladne večine so se namreč obvezali, da bodo zakon odobrili še pred poletnimi počitnicami, vendar je izvajanje dogovora odvisno tudi od zadržanja demona-cionalov, ki so napovedali obstrukcijo in predložili 600 popravkov, o katerih bo potrebno glasovanje. Če demonacionali ne bodo zaostrili obstrukcije je možnost odobritve zakona v pravem času velika, sicer pa bo vlada verjetno prisiljena sprožiti vprašanje zaupnice. TRAGIČNI OBRAČUN SE IZ URE V URO VEČA Kar 200 mrtvih in 600 ranjenih turistov pri eksploziji avtocisterne v Španiji Oblasti skušajo utišati kritike na račun zapoznele reševalne akcije in prenatrpanosti v tragičnem kampingu SPLOŠNA GRAJA NAPREDNIH GIRANJ KPI o procesih v Sovjetski zvezi: Socializem in svoboda sta nedeljiva Carterjeva poslanica Rrežnjcvu - Brzojavka CGIt sovjetskim sindikatom MOSKVA — Sodne razprave proti Ščaranskemu, Ginzburgu, Filatovu in Piatkusu se nadaljujejo brez bistvenih novosti. Procesi potekajo za zaprtimi vrati na osnovi uradnega izgovora, da se na teh obravnavajo »državne tajnosti*. Izgovor pa je o-čitno iz trte izvit, kajti če so šča-ranski in drugi zares posredovali te »državne tajnosti* ameriški volumski službi, tedaj te informacije (vsaj za ZDA in za CIA) niso več «tajne». če pa so informacije, o ka terih se govori na moskovskem in drugih procesih zares tajne, tedaj pomeni, da obtoženci niso bili pravi vohuni in torej velja prepričanje, da jim sodijo zato, ker so se javno izražali za spoštovanje helsinške listine in so propagirali svoje zamisli o sovjetski družbenopolitični ureditvi. Vsekakor so na procesu jiroti Ščaranskemu v popoldanskih' urah zaključili zasliševanje obremenilnih prič, ki naj bi dokazale, da je obtoženec bil vohun CIA. Zato so po poldne, odprli sodno dvorano javno- 3Nl, ^užbi *#n t^j0 vsekakor, da bo zaradi a-3 ,es*-ije izpuščenih na svobodo od p° 6 ali celo 8 tisoč jetnikov. 0 Jftini je tudi včeraj sprejel več . ehn°sti. Na daljši pogovor je spre-švi rirnskega kardinala Polettija ter | lje^arskega zunanjega ministra Au-1 Velika napetost v baskovskih provincah * SEBASTIAN — Basovsko me-zan^atl ^®kastian .ie praktično odre-0 od ostale Španije: na vseh ce- Predscdnik republike je včeraj sprejel na Kvirinalu švicarskega zunanjega ministra Pierra Auberta (desno). Srečanja se je udeležil tudi zunanji minister Forlani (na sredi) (Telefoto ANSA) Enajst bombnih atentatov v enem dnevu v Padovi Odgovornost si lastijo Dejstvo, da so v nekaterih primerih zgrešile cilj, ali da so bombe delno odpovedale je najbrž le majhna tolažba, dokaz, da se v terorističnem stroju nekaj še zatika. Upati je, da bo policija napela vse sile in onesposobila organizacijo preden bo dosegla višjo stopnjo popolnosti, ki bi lahko pomenila nevaren kakovostni skok demokraciji sovražnih sil. Največjo gmotno škodo je povzročila bomba, ki je eksplodirala na Trgu Cašte lo pred krajevno kaznilnico. Eksplozija je povsem uničila avto, ki je bil last nekega pazni- ka, poškodovala štiri druga vozila in okrušila omet mejnega zidu zapora. Precejšnja je tudi škoda, ki jo je povzročila eksplozija na parkirišču policije in ki je uničila dostavno vozilo ter poškodovala vrsto avtomobilov. Končno gre omeniti še zažigalno steklenico, s katero so včeraj popoldne teroristi uničili avto, last voditelja znanstvenega oddelka padovske kvesture dr. Gian-nica. (vt) sti. V resnici pa so v dvorani našli mesto samo «družiniki» (člani prostovoljne milice) ter po en družinski član obtoženca. Enako v Kalugi, kjer sodijo Ginzburgu. Iz tega je mogoče tudi sklepati, da so se sovjetske oblasti skušale zagovarjati pred splošnim očitkom, da so procesi tajni in torej je mogoče o njih sumiti vse, tudi najhujše. Procesa proti ščaranskemu in Ginzburgu se bližata koncu. V Kalugi je javni tožilec zahteval za Ginzbur ga, ki je hudo bolan, osem let ječe in tri leta prisilnega bivališča. Na moskovskem procesu proti Ščaranskemu pa se zdi, da bo razsodba izrečena v najkrajšem času. Glasnik sodišča je namreč dejal časnikarjem, da je «njegova vohunska dejavnost bila nedvomno dokazana*. V svetovni javnosti se množijo pobude, da bi sovjetske oblasti prepričali o neumestnosti procesov ali da bi vsaj dosegli lažje obtožbe. Tako je ameriški zunanji minister Cyrus Vanče odpotoval v Ženevo, kjer se bo srečal s sovjetskim kolegom Gro mikom. Izročel mu bo Carterjevo poslanico za Brežnjeva. V krogih «Scate Departementa* trdijo, da je poslanica zelo ostra in da opozarja Brežnjeva na vse možne posledice, predvsem na področju gospodarskih odnosov med ZDA in SZ. Protesti in pobude do sovjetskih oblasti se množijo tudi v Italiji, kjer je odločna Pertinijeva brzojavka Brežnjevu naletela na splošno odobravanje. Po komentarju, ki ga je objavila «l’Unita» pred dnevi, je tokrat uradno poseglo osrednje tajništvo KPI z izjavo, v kateri je pou darjeno, da KPI izraža »globoko zaskrbljenost* in «grajo* za politične procese v SZ proti drugače mislečim. »Mi ne poznamo idej obtožencev, vendar poudarjamo, da idej ni mogoče zatirati s sodnimi postopki. Tudi ne poznamo dejstev in podrobnosti obtožnice, ker potekajo procesi za zaprtimi vrati, brez možnosti jav nega nadzorstva. Skratka procesi potekajo v vzdušju nezajamčenih pravic do korektnosti*. Od tod sum KPI, da se v SZ skuša «soditi idejam in mnenjem, s katerimi je možno soočanje in tvdi polemika, a so vsekakor zakonite v demokratičnem sistemu*. »Svoboda in demokracija* sta nezdružljiva pojma socializma, kakršnega pojmuje KPI, saj je socializem »najvišja stopnja svobode v medčloveških odnosov in v odnosih med državljani in oblastjo*. Vsaka država ima pravico, poudarja tajništvo KPI, da se brani in zavaruje svojo varnost, vendar «mora to storiti ob polnem spoštovanju državljanskih in človeških pravic*, to pa še tembolj, če gre za socialistično državo. Izjava tajništva KPI se zaključuje z načelom: «Ne moremo trpeti, da bi koga obsodili zaradi tega, kar misli*. Tajništvo CGIL je s podpisom Luciana Lame poslalo brzojavko sovjetskim sindikatom, v kateri poudarja ogorčenje italijanskih delavcev za to, kar se dogaja. Italijanski delavci menijo namreč, da »socializem mora jamčiti z delom in družbeno pravičnostjo tudi svobodo mišljenja in dostojanstvo državljanov*. Zato Lama poziva sovjetske sindikate, naj nujno posežejo pri sovjetskih oblasteh, da bi na procesih spoštovali vse državljanske pravice. V Farnesini pa medtem poročajo, da je italijansko zunanje ministrstvo še pred Pertinijevo brzojavko zaprosilo sovjetskega veleposlanika Nikito Rižova, naj se zglasi pri ministru Eorlaniju. Res mu je slednji sporočil zaskrbljenost italijatiske vlade zaradi procesov proti drugače mislečim-, (st.s.) Policija spel streljala na študente v Nikaragui MANAGUA — Medtem ko se opozicija pripravlja na 24-urno splošno stavko v znak protesta zaradi smrti petih študentov, ki jih je policija u-bila v nedeljo med neko demostra-cijo, se v raznih središčih v Nika-ragui nadaljujejo ostri spopadi, ki so tudi včeraj terjali tri mrtve in večje število ranjenih. Medtem pa so vladne oblasti demantirale vest. da je med včerajšnjimi neredi izgubilo življenje dvajset ljudi. Novi mavretanski režim ni spremenil zunanje politike NOUAKCHOTT — Mavretanski pučisti ne bodo spremenili dosedanje zunanje politike zavezništva z Marokom in Francijo. To je bistvo izjav novega mavretanskega predsednika polkovnika Mustafe Oulda Mohameda Saleka. V Rabatu in Parizu so se nekoliko oddahnili, saj je to dokaz zahodnjaške usmerjenosti novega režima v Nouakchottu. Polkovnik oalek 1 je tudi izjavil, da so sklenili državni udar že pred meseci, da bi rešili državo pred popolnim moralnim in gospodarskim polomotji. Glede francoske letalske podpore, bo ta ostala bistvene važnosti za Mavretanijo, dokler bo v nevarnosti ozemeljska celovitost Mavretanije. Glede morebitnega sporazuma z borci Polisaria, bo ta sklenjen v dogovoru z maroškimi za-vezhiki. Kljub tem izjavam pa so borci Zahodne Sahare ponudili premirje, da ne bi še poslabšali položaj v državi. Ukinjene so bile u-stavne svoboščine, v hišnem priporu so vsi člani bivšega režima, razpuščena je vladna stranka in še vedno je v veljavi policijska ura. PARIZ — Francosko - alžirski cd nosi in položaj v Mavretaniji po ponedeljkovem državnem udaru so bile glavne teme včerajšnjega pogovora na Elizeju med francoskim predsednikom Giscardom d’Estaingom in alžirskim zunanjim ministrom Bute-fliko. .................... ZA ODPRAVO ZASTOJA V POGAJANJIH SALT Peturni razgovor v Ženevi med Vanceom in Groraikom Ameriški in sovjetski zunanji minister bosta imela danes novo srečanje ŽENEVA — Skupnih pet ur razgovora med ameriškim državnim sekretarjem Cyrusom Vanceom in sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom v Ženevi nj Lilo dovolj, da bi našli rešitev za vrsto problemov, ki zavirajo razvoj pogajanj SALT o omejevanj.’, strateškega oboroževanja, pa tudi nemoten potek odnosov med supersilama. Danes bosta imela šefa ameriške in sovjetske diplomacije še dve srečanji, ki naj bi končno omogočili ženevskim pogajanjem, da se premaknejo s sedanje mrtve točke. Perspektive v tem pogledu pa ni so najboljše. O tem 'riča na primer že samo ozračje srečanja med ministroma. Kljub prisotnosti televizijskih kamer se Vanče in Gromi-ko niti najmanj nista potrudila, da bi vsaj navzven pokazala neko toplino. Pogovori so nato potekali za zaprtimi vrati ob navzočnosti osmih vojaškiii izvedencev za vsako stran. O vsebini (»govorov je le malo vesti. Vanče je menda ponovil pred log, da bi v sporazum vključil postavko, m osnovi katere bi ZDA lahko ustvarile premična skladišča za svoje rakete z jedrsko konico, to pa zaradi tega, da bi se lahko branili morebitnih sovjetskih napadov. Kaže tudi, da sovjetska stran ni dala dokončnega odgovora na ta pred log. Kot rečeno, sta se Vanče in Gro-miko danes spet sestala. Pogovorov naj bi tokrat ne omejevali samo na pogajanja SALT, pač pa razširili na druge kočljive mednarodne probleme, v prvi vrsti na položaj na Bližnjem vzhodu. Za sedaj še ni znano, ali bo Vanče sprožil tudi vprašanje procesov, k; sc v teku v Moskvi in Kalugi ..roti sovjetskim disidentom, (tm) Vzhodnonemški protest zaradi Carterjevega obiska v zahodnem Berlinu BONN — Vzhodnonemške oblasti so formalno protestirale pri bonski vladi zaradi nameravanega obiska ameriškega predsednika Carterja v zahodnem Berlinu, šef Bele hiše se bo ustavil v mestu štiri ure skupaj s svojim gostiteljem, zveznim kanclerjem Schmidtom. V vzhodnonemški protestni noti je rečeno, da je obisk ameriškega predsednika v nasprotju z vsebino štiristranskega sporazuma o bivši nemški prestolnici. Glasnik bonske vlade je zavrnil protestno noto, češ da so obiski tujih državnikov v zahodnem delu Berlina nekaj že tradicionalnega. Glasnik je kot primer navedel nedavni prihod britanske kraljice Elizabete. Res pa je tudi, da so vzhod nonemške oblasti ob vsakem takem obisku uradno protestirale. PARIZ — Pariško sodišče za državno varnost je včeraj obsodilo na osem let zapora zaradi vohunstva Georgesa Beaufilsa, bivšega visokega častnika francoske vojske, komunista in heroja odporništva. Obtožili so ga, da je od 1964 do 1972. leta dajal dvema sovjetskima agentoma informacije, ki bi utegnile škoditi francoski varnosti. SAN CARLOS DE LA RAPITA (Španija) — Število žrtev strahovite nesreče v španskem kampingu pri San Carlosu de la Rapita se veča iz ure v uro. Po ocenah Guar-die civil in španskega rdečega križa je mrtvih že dvesto. Še vedno pa je precejšnja z.. •>. v točnem številu ranjencev, saj o., prve agencijske vesti poročale o 200 ranjenih, včeraj pa se je število neuradno povzpelo na 600. Španske agencije pa še vedno trdijo, da je ranjencev od 100 do 200, verjetno hočejo prikriti strahotne številke, ki pomenijo hud udarec španskemu turizmu na višku sezone. Morda se bo komu vse zdelo preveč cinično, a nemogoče je opisati groze tistih usodnih trenutkov, ko je avtocister-na eksplodirala v sredini prenatrpanega kampinga; raje navajamo morebitne krivde, pomanjkljivosti reševalne akcije, kakor pretresljive izpovedi preživelih, ki so v ognjenem peklu preživeli najbolj strahotne trenutke svojega življenja. Mali avtokamp »Los Alfaques» se nahaja v neposredni bližini obalne ceste Barcelona - Valencia, loči ga le nizek zidek, ki ne predstavlja nobene obrambe, če kako tovorno vozilo zanese s ceste. V Alcanaru, ki je sedež občine, v kateri se nahaja nesrečni kamping. so se sestali predstavniki vseh političnih strank, ki protestirajo zaradi neupoštevanja njihovih predlogov, da bi ves tovorni promet preusmerili na bližn jo avtocesto. Že samo dejstvo, da sta se na tem območju v zadnjih-dvanajstih mesecih prevrnili dve avto-cisterni, ena celo 200 metrov od «Los Alfaqueša», dovolj zgovorno priča, da ni bila katastrofa le naključje. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je zmogljivost kampinga 300 oseb, vanj pa naj bi natrpali od 800 do 9C0 oseb. Prav tako grejo precejšnje kritike na račun reševalne akcije. Prvi rešilri naj bi prispeli kar 2 uri po nesreči, tako da so morali redki preživeli ustavljati osebne avtomobile, ki so ranjence odpeljali v bolnišnice, Pomoč je torej stekla prepozno in je le podaljšala »pozovite muki opečenih turistov, ki so jih pod nestrokovnim nadzorstvom prepeljali v bolnišnice. Kasneje so se Španci res izkazali in sprožili širokopotezno akcijo, da bi rešili življenje številnim ranjencem. Pomoč pa je prispela tudi iz drugih držav. Iz Bor-deauxa sta že istega dne odpotovali reševalni ekipi z zdravniki in zdravstvenim materialom, iz Pariza so poslali letalo, iz Zahodne Nemčije pa dve letali in zdravnike. Prvi ranjenci so včeraj že prispeli v Stuttgart. glasnik nemškega rdečega križa je tudi potrdil vesti o izrednem številu ranjencev. Za skoraj vse je stanje izredno kritično, saj so mnogi zadobili 90-odstotne opekline in jim današnja znanost omogoča le blažitev bolečin, ne pa življenja. Po mnenju specialistov za opekline, se bodo le redki rešili, lažje bo le z onimi, ki imajo do 80-odstotne opekline, teh pa je po zadnjih vesteh bolj malo. Na griču Arabal, kjer je malo pokopališče vasice Tortosa, je bilo včeraj zjutraj že 115 rakev, med njimi trideset malih in belih, s posmrtnimi ostanki otrok. Iz ure v uro se veča pretresljivi mimohod svojcev, ki skušajo v zoglenelih o-stankih prepoznati svoje drage. Prav tako žalostno je iskanje ranjencev, saj so v številnih bolnišnicah v krogu 200 kilometrov. Vzrok najhujše tragedije, odkar obstajajo avtokampi, pa bo ostal bržkone nepojasnjen, šofer avtocisterne, ki je povzrrčila razdejanje, je kot da bi izginil, kar je ostalo, je le srhljiva zmes kosti in mesa. Tarragonski odnik je za sedaj izključil možnost trčenja in domneva, da je prišlo do tehnične okvare na vozilu, ali pa do šoferjeve napake. Medtem io potrdili vesti, da bo v številnih primerih nenlogoče ugotoviti identiteto trupel, kakor tudi, da so se številne žrtve v središču eksplozije razblinile v pepel. Imena pogrešanih pa bodo znana, saj so na kraju nesreče našli register kam-pingskih gostov, španske oblasti skušajo sedaj na vse načine utišati kritike, ki smo jih tudi mi izrazili v članku. Trdijo, da so že tri ure po katastrofi odpeljali vse ranjence, da je bilo število gostov v kampingu celo manjše, kot to določajo mednarodne norme (17 kvadratnih metrov na oseboj, v «Los Alfaque-su» naj bi vsak gost imel 25 kvadratnih metrov. Tarragonski guverner je tudi prepovedal vožnjo vseh avtocistern z nevarnimi tovori na obalni cesti pri kampingu »Los Al-faques». Medtem ,.a je prišlo pri vasici Persuerga v pokrajini Palen-cia. 200 kilometrov severno od Madrida, do eksplozije tovornjaka, ki je prevažal jeklenke butana in pro-pilena. Šoferjeva prisebnost je preprečila tragedijo. Ko je opazil požar, je takoj ustavil tovornjak in opozoril avtomobiliste, ki so se takoj oddaljili. Eksplozija ie tako povzročila samo materialno škodo, (voc) KAIRO — Včeraj je prispela v Egipt vojaška delegacija LR Kitajske. kj so jo sprejeli visoki funkcionarji egiptovskega vojnega ministrstva. SINOČI NA POVABILO SLOVENSKE KULTURNO-GOSPOPARSKE ZVEZE Prisrčno tovariško srečanje z jubilantom dr. Jožo Vilfanom Nagovor predsednika SKGZ Borisa Raceta, zahvalne besede dr. Franeta Škerlja v imenu NŠK in tople, iskrene zahvalne besede slavljenca * Ubrana pesem Sovodenjskega noneta Sinoči je bila vrsta tudi na nas, tržaških in vseh zamejskih Slovencih v Italiji, da počastimo življenjski jubilej zaslužnega sina tržaškega mesta — kot je dejal predsednik SKGZ Boris Race v svojem nagovoru — tovariša dr. Jože Vilfana. Bila je to priložnost, da smo se v Gregorčičevi dvorani na povabilo SK GZ zbrali tržaški, goriški in beneški prijatelji našega dragega slavljenca in številni naši zamejski družbeni delavci, da mu bolj kot z besedo z našo srčno prisotnostjo izrečemo zahvalo za njegovo ljubezen do esvo-jega rodnega mesta, mesta prvih spominov, prebujanja sredi sveta in ljudiV * *. S Prešernovo Zdravljico, ki jo je zapel Sovodenjski nonet v sozvočju vizije velikega glasnika novih časov in čustev današnjega zamejskega Slo'ja, se je začel »naš praznik — iu dejal Boris Race v svojem nagovoru — ker moremo seči v roko Tebi, svojemu rojaku, ko si po prisilni zapustitvi svojega rodnega mesta šel po novi poti, po poti delavskega gibanja, da bi uspešneje in sodobneje prispeval k popolni o-svoboditvi slovenskega naroda in njegovih delovnih množic, da bi učinkoviteje pripomogel k osvoboditvi Primorske, ki je stokala pod fašističnim škornjem*. »Revolucionarno prepričanje — je dejal Race — da se mora začeti zadnje poglavje življenja tudi za diktaturi, kakršni sta bili fašizem in nacizem, se je začelo uresničevati tudi pri nas takrat, leta 1941. Zad nje poglavje so pri nas začeli oznanjati partizanski streli, tudi na Primorskem. Kdo je bil bolj poklican ket Ti Ježa, da bi prav tu, na Primorskem, prevzel važno mesto v vodstvu narodnoosvobodilnega boja? Vši prebivalci partizanskih krajev severne Primorske so te osebno spo znavali kot oznanjevalca nove svobode. Spoznavali so Te kot pristopne ga, mehkega in razumevajočega tovariša, ki pa si hkrati znal prižigati iskro upora v množicah in v posameznikih. Preko partizanskega tiska so Te spoznavali Primorci iz ostalih predelov Primorske, ki so jih Tvoje besede prav tako vnemale za narodnoosvobodilni boj. Vzljubili so Te takrat in te ‘ljubezni* ni še danes konec, saj si skoraj ne moremo predstavljati količkaj pomembnejše politične ali partizanske manifestacije na Primorskem, ne da bi bil slavnostni govornik Joža Vilfan*. Predsednik SKGZ Boris Race je po kratkem prikazu visokih in odgovornih nalog in funkcij, ki jih je jubilant dr. Joža Vilfan opravljal v povojnih letih, poudaril tudi Vilfanovo današnjo zavzetost in prizadetost za življenje slovenske manjšine v Italiji, za njeno bodočnost in mu na koncu izrekel v imenu SKGZ, njenih članic in tisočev njihovih članov iskrene čestitke k 70-letnici z iskreno željo, da bi njegovo sedemdeseto leto ne pomenilo zaključka njegove ustvarjalnosti, marveč da bi bil v zdravju in osebni sreči še pomemben in ploden član naše širše skupnosti in še naprej spremljevalec življenja naše skupnosti v zamejstvu. V spomin na to srečanje ob 70. rojstnem dnevu mu je izročil grafiko našega tržaškega slovenskega slikarja Lojzeta Spacala. Dr. Frane Škerlj pa je jubilantu obenem z zahvalo za njegovo sodelovanje z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu izročil prvi iztis zemljevida tržaškega ozemlja s krajevnimi in ledinskimi imeni, ki ga je založila Slovenska matica skupno z Založništvom tržaškega tiska, pripravil pa po zasnovi pokojnega Zorka Jelinčiča odsek za slovenski jezik pri NŠK v Trstu. K temu dragocenemu zemljevidu se bomo še povrnili, ob tej priložnosti naj zapišemo le, da je jubilant sprejel darilo z vidnim zadovoljstvom in pohvalil pobudo NŠK. Zdaj je bila vrsta na jubilantu. Vsem se je zahvalil za tovariški večer in se takoj navezal na svoj odnos do rodnega Trsta in na njegovo današnjo vlogo. Trst je nastal in se razvil v funkciji svojega zaledja — je poudaril — in to zaledje smo najprej mi, Slovenci, nato Jugoslavija in potem vsa srednja in vzhodna Evropa. Ko bo Trst dokončno spoznal in se zavedel te resnice, bo lahko zahihal s polnimi pljuči. To kar se je zgodilo sedaj — je dodal z očitnim namigom na izid volitev — je prehodno. Predsednik SKGZ čestita slavljencu S oplimi besedami se je dr. Vilfan nato spomnil najprej svojega nedavno umrlega tržaškega prijatelja dr. Angela Kukanje, ki ga je o-značil za značajnega in vztrajnega borca, ki je zavestno hotel vztrajati na teh tleh tudi v času najhujšega fašističnega nasilja, nato pa je nekaj plemenitih in odkritih misli namenil svojemu očetu dr. Josipu. »Večkrat sva bila, v sporu — je dejal — kljub temu, da je razumel, da gredo mladi svoja pota. Javno sem nastopal proti nekaterim njegovim stališčem, toda za to, da sem stopil na pot boja za pravice tržaških Slovencev in tudi za to, kar sem danes v duhovnem smislu, ne bi bil brez njega. Vse to dolgujem njemu*. Spominjajoč se le leta 1948 v New Yorku v času imformbiroja, ko je bil oče z vsem srcem na strani Titove Jugoslavije, in njegovih zadnjih let, v času ‘tržaške krize* leta 1953, ko je izrazil svojo trdno vero, da bo jugoslovansko vodstvo znalo narediti vse kar je v njegovi moči, in še zadnjih ur agonije leta 1955, ko je bila njegova zadnja misel namenjena Titu in Trsta: Trttjv. Vilfan globokim spoštovanjem postavil i-dejni, politični in moralni spomenik svojemu očetu. Tretjo ThlShl je na-| menil ženi Mariji, svoji zvesti življenjski spremljevalki in soborki še pred vojno, med njo in po njej, tisti Mariji, ki jo tudi mi, tržaški, goriški in beneški Slovenci poznamo kot našo iskreno in zavzeto zaveznico v naših bojih. In še je dr. Joža Vilfan iskal med prisotnimi stare, znane obraze iz preteklosti in današnjosti, dr. Tončiča, Benečana prof. Černa, parti ZNANSTVENA FANTASTIKA V TRSTU Večer sovjetskega filma Pojavljajo se končno pravi polet-1 sseriala*. Izvrstna animatorja, brani dnevi, obenem pa tržaški kinema- \ ta Fleischer («Popeye», «Betty tografi prirejajo cikluse, ki posvečajo pozornost znanstveni fantastiki, v premierah pa se pojavi tudi kaka i-zredna repriza (kot Davesov *Scan-dalo al sole*). Tržaškemu festivalu znanstvene fantastike je tako vedno teže premagati konkurenco, čeprav lepi dnevi končno omogočajo prijetno prisotnost na projekcijah v Gra du Sv. Justa. Publiko je pač večkrat razočarala nizka kvaliteta novih filmov, veliko pozornost pa še vedno upravičeno zbuja retrospektiva. Jutranjega simpozija, ki se je včeraj zaključil, pa so se udeležili v glavnem le povabljeni avtorji referatov. Kar se tiče predvajanj filmov v konkurenci, je bilo doslej še najzanimivejše predvčerajšnje, čeprav tudi to ni navdušilo. Angleški film *The Glitterbalh je bil pač še kar zabaven film, namerjen jiedvsem mladinski publiki. Francoski *Photo souvenir* pa je imel svoje najzanimivejše prvine v scenariju Jean -Clauda Carriera, ki je znan kot Buhuelov sodelavec in ki je tu o-benem protagonist. Kaj pa včeraj? Večer je bil dejansko posvečen Sovjetski zvezi, če izvzamemo kratki belgijsKi film Richarda Oliviera «Le moiard de Vapocalgse» (Kolesar apokalipse). Iz Sovjetske zveze sta namreč prispela srednjemetražni film Viktorja Miljotija *Vesoljni razum*, ki razmišlja o možnostih povezave z drugimi vesoljskimi bitji, ter celovečerno delo Anatolija Ivanova «5 minut do katastrofe*. Tu gre za prikaz vesoljskega poleta, v katerem se križata obravnavanje znanstvenih problemov in humanih aspektov poleta V popoldanski retrospektivi smo gledali userial» Raya Taylorja «The Return of Chandu» (1935), kjer i-gra glavno vlogo mitični tfilmski vampir* Bela Lugosi, ki ga bomo v lej retrospektivi še dvakrat srečali. Zjutraj pa smo gledili risano varianto stripa in torej, posredno, Tovariško srečanje se je potem nadaljevalo ob pesmi Sovodenjskega noneta in ob pomenkih o nekdanjih in današnjih časih in o delu in nalogah, ki so pred nami. Bil je to prijeten, topel večer prijatelja med prijatelji, (jk) Boop») sta namreč v začetku 40. let genialno priredila za film stripe, katerih je protagonist Superman (znan v Italiji kot Nembo K id*) Drevi bomo lahko gledali angleški srednjemetražni in ameriški celovečerni film. Popoldne pa bo, poleg nadaljevanja retrosoeklive (ki se razvija tudi zjutraj), še posebna projekcija filma izven konkurence, ob 18. uri v Časnikarskem krožku. Prikazan bo precej obetajoč avstrijski film. (sg) V soboto in nedeljo v Repnu razstava terana V soboto, 15. jujija, ob 19. uri bo v Kraški hiši v Repnu otvoritev 16. razstave terana, ki jo prireja kot običajno repentabrska občina. Letos bo razstava trajala samo dva dni, in ne,tri kot ponavadi, ker je bila lanska letina, zaradi vremenskih ne-prilik precej skromna in je tako na razpolago le manjša količina te pristne žlahtne kraške kapljice. Razstavljalo bo 11 kmetovalcev iz Repna. V soboto bo igral ‘Vokalni in instrumentalni ansambel* iz Tržiča na Gorenjskem, ki je že nastopil v Repnu 22. aprila letos ob priliki kulturnega srečanja med domačim prosvetnim društvom ‘Kraški dom* in kulturno skupino ‘Pobratenje* iz Tr- Ravnateljstvo in učitelji,/ci zbor šole Glasbene matice čestitata dijakoma SAVICI MALALAN in TOMAŽU SIMČIČU ter njunemu pedagogu vrohsor-ju GOJMIRU DEMŠARJU za uspešno opravljeni klovnski di plomi na tržaškem konservatoriju «G. Tartini*. MATURA NA UČITELJIŠČU Za bodoče učitelje zelo važna znanje in splošna razgledanost Dijaki so odgovarjali iz slovenščine, italijanščine, pedagogike in prirodopisa Včeraj so se pričele mature na učiteljišču A. M. Slomšek v Trstu, prejšnje dni je profesorska komisi-~ ja ocenjevala maturante v Gorici. yLjMW»*ra učiteljišča je važna preiz-z kušnja, saj pomeni potrdilo, da so maturantje usposobljeni za poučevanje na osnovnih šolah. Pomembnosti osnovne šole pa ni potrebno posebej poudarjati, Slovenci poznamo vrsto stališč o tem problemu od razsvetljenstva naprej, 'van Cankar je videl v izobraževanju eno izmed najvažnejših vprašanj slovenskega naroda, osnovna šola pa je bistvena izobraževalna enota. Ugotovitev ni retorična in s to zavestjo smo šli poslušat odgovore učitelji-ščnikov na letošnjih maturah. Mature niso sicer pokazatelj vsega dijakovega znanja, tudi vse šolske zanske soborce in mlade, v katere ima neomejeno zaupanje, in vsem so bile namenjene njegove besede zahvale in želje, da bi se še videvali. iiHHHHHiHiiHHnHiHHiiHiHiiHHHHiHiHHiiiMHiHiHMUHHHUHHiiMHHHHiiiHnHHHiiHHiHHniHHHHiiH PRED BLIŽNJIMA SEJAMA OBČINSKEGA IN DEŽELNEGA SVETA problematike v njih ne moremo raz brati, ustvarimo pa si precej točne Vtise. Dijaki na maturi učiteljišča Nadaljujejo se sestanki vodstev političnih strank Včeraj so se sestali svetovalska skupina KD v deželnem svetu ter deželni vodstvi KPI in PSI V teh dneh se nadaljujejo seje političnih vodstev skoraj vseh strank oziroma skupin, da bi dokončno izdelala stališča, ki jih bodo zavzela na pogajanjih za sestavo občinske in deželne uprave ter za izvolitev župana in predsednika deželnega sveta. Kot znano, se bo deželni svet sestal v ponedeljek, občinski pa dan kasneje. Pod predsedstvom deželnega tajnika Colonija se je včeraj sestala svetovalska skupina KD v deželnem svetu; na sestanku so ponovno izvolili za načelnika svetovalske skupine v deželnem svetu Adriana Biasuttija, v vodstvu svetovalske skupine pa bodo ■ lili VMIMIII MIH til II lit III IMIIIIIt III tl H Hilli Hilli Hill tllHIf Hill t III lili ItllllllllllllMIIMMIIIIHIflMillllllllll OBISK PREDSTAVNIKOV TKB V LJUBLJANI TKB in Ljubljanska banka vedno uspešneje sodelujeta Uresničevanje gospodarskega dela osimskih sporazumov in zlasti industrijske cone na Krasu odpira nove velike možnosti sodelovanju V okviru že večletnega uspešnega sodelovanja sta bila v preteklih dneh na delovnem obisku pri Ljubljanski banki v Ljubljani predstavnika Tržaške kreditne banke predsednik Libero Polojac in ravnatelj dr. Žarko Simonič, v razgovorih s predstavniki Ljubljanske banke, predsednikom Združene jjub-ljaaske banke Jankom Smoletom in njegovimi sodelavci Pavlom Hafnerjem, Milanom Oprešnikom. Mari,jo Tomšič, predsednikom Ljubl janske banke — Koper Kuretom in drugimi, so lahko z zadovoljstvom ugotovili, da je sedanje sodelova nje zelo zadovoljivo, da medsebojno poslovanje iz leta v leto narašča, da pa se poslovnemu sodelovanju odpirajo še znatno večje možnosti z uresničevanjem gospodarskega de- la osimskih sporazumov in prvenstveno z uresničenjem s sporazumom predvidene industrijske cone na obeh straneh meje na Krasu, ki bo dala tržaškemu gospodarstvu in gospodarskemu sodelovanju med Italijo in SFRJ novega impulza. Tržaška kreditna banka je v zadnjih letih močno razširila svoje poslovanje in vzpostavila konkretne in korespondenčne odnose z večjim številom evropskih in jugoslovanskih bank ter s temi zvezami zlasti po letu 1976, pridobila na ugledu v mednarodnem bančnem poslovanju. Razumljivo je, da se aktivno vključuje tudi v razvojne persnek-tive Trsta in zaledja, blagovno izmenjavo z Jugoslavijo in zlasti v maloobmejni blagovni promet, kjer je njen delež zelo močan. še Micolini (podpredsednik), Vigini (tajnik - blagajnik), Angeli, Brancati, Spagnol in Tome. Na sestanku so tudi določili svetovalca Braido in Bombe-na kot predstavnika v delegaciji za pogajanja z ostalimi strankami, ki pa jh bo moralo dokončno potrditi deželno vodstvo. Na začetku sestanka je deželni tajnik Coloni analiziral izide junijskih volitev in dejal, da so v deželnem merilu volilni izidi za KD v glavnem pozitivni, saj je ohranila v deželni skupščini enako število sveto valcev, medtem ko bo treba še glob lje analizirati volilni izid v Trstu Po njegovem mnenju so volivci na gradili doslednost KD, ki je vodila politiko soočenja z vsemi demokratič. nimi silami. «Ta politika,* je nadalje val Coloni, ‘ohranja vso svojo veljavo v tem trenutku, ko se bo moral deželni svet spoprijeti z velikimi proble mi, kot so obnova potresnega območ ja, izvajanje osimskih sporazumov in izvajanje načrta za razvoj dežele, za katere je slej ko prej potrebna enotnost dežele. Pred nami je tudi prva sej« deželnega sveta, o kateri pa se bo v petek dokončno izreklo deželno vodstvo, vsekakor pa bomo ostali dosledni tisti politično-programski liniji, s katero smo se predstavili v pred volilnem boju.* Mnogo je bilo tudi govora o deželni ureditvi in o novem predsedniku de želnega sveta. V tej zvezi se je go vorilo o možnosti začasne kandidatu re, predvsem pa o možnosti, da bi dosedanji predsednik Arnaldo Pittoni ostal na svojem mestu, ali pa da bi začasno izvolili demokristjanskega svetovalca Salvatoreja Varisca. V obeh primerih bi seveda ostale odprte vse rešitve tako glede predsedstva deželnega sveta, kot predsedstva in sesta ve deželnega odbora. Tudi deželni tajništvi KPI in PSI sta včeraj razpravljali o novem političnem položaju, ki je nastal po junijskih volitvah. Vsekakor pa se bodo sestanki in pogajanja nadaljevala tudi v prihodnjih dneh. odgovarjajo iz slovenščine, pedagogike, prirodopisa in italijanščine. Poslušali smo nekaj kandidatov in zapazili težave pri izražanju in pri odnosu do snovi. Večkj^L.MMdjjg. znanje preprečuje bolj p jglobljeri pogovor o snovi. Profesorica venščine . fe kandidatom postM vprašanja o Cankarju, TfvŠ Murnu, Trdini in mladinskih pesnikih. Dijaki so imeli težave predvsem pri mladinskih avtorjih, čeprav je poznanje mladinske literature za učitelje zelo važno. Dober izbor slovenskih mladinskih avtorjev izredno pripomore učencem da se naučijo slovenščine in vzljubijo slovensko slostvo. Učitelj bi moral biti učencem aober svetovalec, saj je od njega veliko odvisno, koliko bodo otroci brali. Dijakinja, ki je bila sprašana italijanščini), je precej znala, težave pa ji je delala interpretacija tekstov. Na splošno o-pažamo, da se dijaki učlio predvsem po učbenikih, ne berejo pa dovolj izvirnikov. Večina učiteljiščni-kov je pisala nalogo iz pedagogike, če združimo zagovor nalog in ustno izpraševanje iz pedagogike, lahko dobimo določeno sliko o tem kaj sd bodoči učitelji predstavljajo pod pojmom vzgoja. O tem vaznem vprašanju smo se pogovarpiJi tudi s člani komisije. Dijaki polagajo največ važnosti na otrokovo socializacijo (to pomeni, da se otrok dobro znajde v razredu) in na uplošno vzgojo, ne poudarjajo pa delovnih navad. V zadnjih časih se mi rda delovne navade res nekoliko zapostavljajo. Tudi mature so delni poka zatelj tega. Marsikdo se znajde v težavah, ko mora svoje l/vajanje izpopolniti s točnejšimi primeri in podatki. Utemeljevati svoja izvajanja z dokazi in podatki ne pomeni še nocionizma. O tem bi se morali zediniti, kajti dialog na ma urah ne sme biti izgovor za pre n.i jhno spoznanje snovi. Vrnimo se h konkretnemu poslušanju matur na učiteljišču; dijakinja odgovarja nervozno, težko obvlada strah, čeprav je komisija zelo vljudna in profesorji sploh ne ‘vrtajo*, ampak skušajo pripeljati dijake na varna podro čja, vtis je, da je na učiteljišču še precej odprtih vprašanj. To poudarjamo, ker je učiteljišče izredno pomembna šola. Mimo dipionie sta za učitelja važna znanje in splošna razgledanost, saj bo moral sv'.je bogastvo posredovat^ otrobom. (am) Jutri zborovanje o vprašanju splava Jutri bo v konferenčni dvorani splošne bolnišnice, vhod iz Ul. Stuparich 1, zborovanje, ki ga prireja tržaški kolektiv za zdravje ženske. Na zborovanju, ki se bo začelo ob 18, uri, bodo razpravljali predvsem o vprašanju splava, oziroma o neizvajanju zakona o splavu. žiča. Takrat so gorenjski fantje res navdušili vse prisotne in prepričani smo, da se bo to vzdušje ponovilo ob sobotnem nastopu. V nedeljo pa bo za ples poskrbel ansambel Lojzeta Furlana iz Zgonika. Poleg terana bodo seveda na razpolago tudi pršut in druge specialitete. Na festivalu «Unita-DcIo» razprava o zdravju ženske Danes bo na pokrajinskem festivalu »Unita - Delo*, ki je v prostorih tržaškega velesejma, razprava na temo ‘Uresničitev zakona o posvetovalnicah in o splavu v okviru boja žensk za obrambo svojega zdravja v Trstu*. Razprava bo ob 19. uri v predavalnici. Ob 20.30 bo nastopila glasbena skupina OX. Ob 21. uri bo folklorni program: nastopili bosta furlanski folklorni skupini «11 Canzoniere di Aiel-lo* in ‘Prime Verde* iz Humina ter gledališka zadruga »Teatro Cantiere*. ki bo predstavila delo ‘Farina, forche e feste*. Program prikazuje furlanske ljudske zgodbe iz 5. stoletja. Mlada srnica sredi ... mesta Kaj bi naredili vi, če bi ob 5. uri zjutraj zagledali v samem mestnem središču mlado srnico? Gotovo bi se močno začudili in sami sebe vprašali, ali sle budni ali pa, sanjate; ko pa bi zagledali še druge ljudi, kako se ženejo za šti-rinogo živalico, bi se jim brez dvoma pridružili. Približno tako je bilo včeraj na Trgu Goldoni. Maloštevilna skupina ljudi je zaprepadeno zagledala malo srnico, ki je tavala po trgu in si ogledovala neznano okolje. Začudeni meščani so takoj stekli za njo, da bi jo ujeli, vendar hi tronoga žival jo je urno ubrala proti predoru Sandrinelh in se kaj kmalu otresla nezaželenih zasledovalcev. Njene mestne odisejade pa še ni bilo konec. Komaj je pomolila gobček iz predora, že jo je na Trgu Vico opazil voznik mestnega avtobusa 56-letni Aldo Francini, ki. se je pognal za njo in jo lovil toliko časa, dokler ni ujel že izčrpane živalice in jo strpal v avtobus. Srnico je prepeljal do končne postaje v Ul. Bro-letto, od koder je telefoniral na *113*. Agenti javne varnosti so srnico izročili članom ustanove za zaščito živali, ki bodo poskrbeli, da se bo «radovedna» Hvalica povrnila v bolj domače gozdove in na gmajne. 17. SEPTEMBRA V KOMNU Proslava 35.. obletnice odločitve o priključitvi Primorske k Jugoslaviji Jutri bo v Komnu tiskovna konferenca, na kateri bodo dr. Joža Vilfan, dr. Aleš Bebler in Branko Babič obrazložili okvirni spored velike proslave ob 35. obletnici odločitve o priključitvi Primorske in slovenske Istre k Sloveniji in Jugoslaviji. Proslava bo 17. septembra letos v Komnu, priredil pa jo bo poseben organizacijski cdbor, ki deluje v okviru občinske konference SZDL primorskih občin. tlllllllHIHmMIMIIHIIIMIIHIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIHimilMiHUlIHIHHlIHIIHIIlMIHIIIIIHIIIHItlllllHHIIMHMIIIHIII POBUDA LETOVIŠČARSKE IN TURISTIČNE USTANOVE Balet, drama in pop glasba v poletnih večerih na Gradu Prihodnji petek in soboto nastop Liliane Cosi in Marinela Stefanesca Grad sv. Justa bo v letošnjih poletnih mesecih spet prizorišče številnih kulturnih, glasbenih in baletnih prireditev. Letoviščarska in turistična ustanova je tudi letos poskrbela. da bodo prišli ljubitelji drame, lahke glasbe in klasičnega baleta na svoj račun in da se ne bodo Tržačani in številni turisti v, upajmo toplih, poletnih večerih dolgočasili. Značilnost letošnjih prireditev pa je, da bo cena vstopnic, predvsem za koncerta obeh pop ansamblov, nižja kot ponavadi, tako da bo ogled omogočen prav vsem. Po velikem lanskem uspehu, se bosta v petek, 21., in soboto 22. julija, spet predstavila tržaškemu ................................. VČERAJ V ZGODNJIH POPOLDANSKIH URAH DELAVEC V TRŽAŠKEM ARZENALU PADEL Z VIŠINE 16 METROV Takojšnji poseg reševalcev je bil zaman: umrl je med prevozom v bolnišnico V Arzenalu sv. Marka je včeraj o-koli 15. ure v tragič lih okoliščinah izgubil življenje 51-letnj delavec An tonio Sferco iz Ul. uazzareho vec chio 22. Sferco, ki je zaposlen pri miljskem podjetju Mirut, ki ima v zakupu nekatera dela v arzenalu, je bil zaposlen na 'teni suhega doka štev. 3. Pri tem mu je spodisni-lo in padel je v dok /, višine 16 me trov. Delovni tovariši so mu nemudoma priskočili na |k>moč: na kraj so prihiteli reševalci tržaških gasihev z rešilnim avtom in Sf»r:a dvignili iz doka ter ga prepeljali v glavno bol- nišnico, a zaman;^ponesrečenec je umrl med prevozom in dežurni zdi av nik v bolnišnici je lahko le potrdil njegovo smrt zaradi kosmih zlomov in notranjih polk >db Preiskavo o dogodku vodijo agenti javne varnosti komisariata v novem pri stanišču. • Tržaška pokrajina obvešča, da zapade v soboto, 15. t,.m., rok za predložitev prošenj (na kolkovanem papirju) za prispevke pri kritju stroškov uprav menz, pošolskega pouka, študentskih domov in psihosocialnih služb. XVI. MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA GRAD SV. JUSTA Od 21.15: ‘Laser — Mitraglia* (dolgometražni film ZDA), igrajo: Kirn Hilford, Cheryl Smith in Gianni Russo; «Terza alternativa* (srednjemetražni film Velike Britanije) Christoperja Milesa. KINO EXCELSIOR Ciklus filmov ‘Fant’America 2: Serials*. Od 15. ure naprej: «11 regno sotto i mari* (1936) Basona in Kaneja, 12 epizod. CAPPELLA UNDERGROUND Ob 10 uri: «Mighty Mouse*, 18 «cartoons» Terrija (1941 - 1948). V primeru slabega vremena bodo predstave na odprtem premeščene v kino Excelsior. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni. Vsi filmi so prepovedani mladini pod 14. letom starosti. Kino Miramarski park — ‘Luči in zvoki* ob 21.30 ‘II sogno imperiale di Mi-ramare* (v italijanščini); ob 22-45 «San u Miramaru* (v srbohrvaščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audaee ob 20.20 in ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05. Arislon 21.30 «11 Casanova di Fellini*. D. Sutherland, T. Aumont, G. Brovv-ne. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 ‘Shalako*. Sean Connery, Brigitte Bardot. Nazionaie 17.00 «11 branco* Hobe A-lexander, Richard B. Shull. Grattacielo 16.00—22.15 ‘Scandalo al sole*. S. Dee, R. Egan, T. Donahue. Exceisior Festival znanstvenofantastičnih filmov. Eenice 17.00 ‘Bermude: la fossa ma-ledetta*. Arthur Kennedy. Janet A-gren. Andres Garcia. Ritz 17.30 «Osinda — vizio e peceato*. Režija. Sergej Nikolaj. Prepovedan pod 18. letom. Eden 17.30 «L’ultima časa a sinistra*. David Hess, Lucy Granthan. Prepovedan pod 18. letom. Cristallo Poletna zapora. Filodrammatico 16.00 ‘L albergo degli stalloni*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 »La stangata*. Paul New-man, R. Redford. Capitol 16.00 ‘Sguardo di Santana*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno Poletna zapora. Ideale Poletna zapora. Vittorio Venetn Poletna zapora. Astra 17.00 »Attila*. A. Quinn. S. Loren. Radio 16.30 «Per 1’amore di Cesarina*. Barvmi film. W. Chiari, G. Bra- mieri. /i lili/: - . /OUh-(, OllJiJ,, ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 13. julija DRAGAN Sonce vzide ob 5.28 in zatone o*1 20.53 — Dolžina dneva 15.25 — LU' na vzide ob 13.29 in zatone ob 0.49-Jutri, PETEK, 14. julija SVOBODA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25,5 stopinje, najnižja 19,2, ob 13. uri 25,5 stopinje, zračni tlak 1016,7 ml) ustaljen, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, veter zahodnik 8 km na uro, morja skoraj mirno, temperatura morja ® stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 12. julija 1978 se je v Trsta rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb RODILI SO SE: Daniele Del Cielo. Orazio Quattrocchi, Tamara Stallone-Marta Seculin, Deborah Majer, Luca Lazzarini, Raffaele Buonocore, Marti1 Turk. UMRLI SO: 75-letni Nicolo Petro-nio, 64-letni Felice Furlan, 79-letna Olimpia Murlo por. Postogna, 78-let' ni Giuseppe Palcich, 73-letni Vincen-zo Costanzi, 81-letna Emma Ronco vd. Turelio, 72-letni Celeste Masuotto-lo, 84-letni Natale Ferro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 1» Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. ure in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ul. 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ul. 7. Izleti V nedeljo 16. julija 1978, priredi združenje Union enodnevni izlet v B0-vinj z avtobusom ali z motorno ladj® ‘Dionea*. Priprave in vpisovanje 1,8 sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30, vsak dan od 10.30 do 12. ur°-razen ob ponedeljkih in četrtkih ij popoldne od 17. do 19.30, razen ponedeljkih in sobotah. Tel. 64459. Prispevki Namesto cvetja na grob Stanku Fe-rovšku darujeta Angela in Karlo G& 8.000 lir za SPDT. Tržaška federacija in sekcija PSI Dolina izrekata bivšemu dolgoletncin0 podžupanu in sedanjemu odbornik0 občine Dolina Marinu Bandiju in svoi' cem globoko sožalje ob težki izgub* drage mame Angele. Uprava občine Dolina izreka gl«*’0' ko sožalje svetovalcu Marinu Bandii0 ob izguhi, drage mame Angele. Žavodnj svet srednje šole aSimo® Gregorčič* iz Doline izreka svoje g*0" boko sožalje prof. Slavici Bandi izgubi drage mame. občinstvu svetovno znana plesalca Liliana Cosi in Marinel Stefanescu, ki bosta nastopila v Minkusovem baletu ‘Don Kihot*. Spremljal iih bo filharmonični orkester iz Oradee v Romuniji, domovini Slefanescuja, s skupno štiridesetimi izvajalci. Ljubitelji klasične grške dramatike prav gotovo ne bodo zamudili predstave Ajshilove tragedije tVkle njeni Prometej», ki bo na sporedu v torek, 25. julija. Tragedijo bodo izvajali člani dramske zadruge sCompagr.ia italiana di prosa*. Predstava bo v okviru dneva Uni cefa, organizacije pri OZN, ki skrbi za otroke, kateremu bode tudi namenili prostovoljne prispevke, ki jih bodo takrat zbrali. Petek, 28. julija, in četrtek, 3 avgusta, bosta namenjena vred vsem mladini. Najprej bo nastopila na Gradu rock skupina *The Rockets*. nato pa še italijanski ansambel iThe New Trolls*. ki je prav pred kratkim uspešno zaklju čil turnejo po južni Ameriki. Dne 10. in 11. avgusta se bo predstavila baletna skupina rimske O pere z baletom tGiselle» V glavnih vlogah bosta zaplesala Susan na Proia in Tuccio Rigano. Vse predstave se bodo začele ob 21.15. Predprodaja vstopnic v Pa saži Protti. Grob napad na moškega v mestnem središču Včeraj ponoči okoli 1.30 sta dva visoka miadeniča, ki ju še niso izsledili, v Ul. Piccardi napadla in pretepla 43 letnega Maria Consolija, ki se je po tisti ulici vračal domov. Napadalca sta nato ukradla Consoliju listnico, v kateri je bilo 150 tisoč lir in osebni dokumenti. Napadeni se je kasneje zatekel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 15 dneh Dotrpela je naša draga ANGELA BANDI roj. ŠTRAJN Pogreb bo danes, 13. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: mož Rudi, sin Marino z ženo Klavdijo, hči Slavica z možem Silvijem, brata Ivan in Pepi, vnuki David, Ivo in Igor, vnukinja Tatjana ter vsi sorodniki Dolina, 13. julija 1978 1 Ob smrti drage Angele Bandi sočustvujeta Albin in Valerija Tavčar. Žalovanju ob smrti drage Angele se pridružujeta Ada in Lu-ciano Prioglio. I*: Nenadoma nas je zapustil naš predragi brat in stric PEPI BUKAVEC Pogreb dragega pokojnika bo danes, 13. t.m., ob 18. uri iz hiše žalosti na Proseku 64. Žalujoča brata Viktor in Ivan, sestre Marija, Fani in Ivanka, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo Prosek, Ljubljana, Gabrovec, Trst, 13. julija 1978 15. IN 16. 7. K0TALKARSKA REVIJA NA OPČINAH Dne 12. julija nas je nenadoma zapustil naš dragi RENATO MOŽINA Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebče. Žalostno vest sporočajo: žena Tatjana, mama, brat in drugi sorodniki Trebče, 13. julija 1978 Občinsko pogrebno podjetje GORIŠKI DNEVNIK INTERPELACIJA SEN. GERBČEVE MINISTRU ZA ŠOLSTVO v Cimprej uvesti slovenski tečaj za geometre in elektrotehnike Pouk v slovenščini naj bi se odvijal v sklopu zavoda «A. Volta» - Tudi v Ronkah je treba ustanoviti slovenski otroški vrtec in s tem zadostiti potrebam slovenskih prebivalcev Ronk, Tržiča, Štarancana in Foljana It 'H^Pelacijo senatorke Jelke ;e za geometre in elektroteh ' tvo o?* V min'st'er za nistrstvo «A 6v j. ^ deloval v sklopu zavoda šolstvi* j* v Trstu- Je minister za ništrc °dž°voril, da se pristojno n.i-namH V°. zaveda pravice slovenske - ^nostne manišine do pouka v zago- Sp^inr Minister «37 _ s<'ved' 3 SC| 0 Porisal -a to zadevo, ma v °kviru osimskega sporazu- o šnid V Pjem vsebovanih odlokov ništrci,VU‘ Vsel bi v popolnem soglasna to vprašanje, strajak .Pozitivnemu odgovoru mini-da *ni.i?0 SlV0 pa ie treba ugotoviti, šanio i °o'asti obravnavajo vpra-rr,edl °yenske šole vedno v okviru in t„„ ,nih sporazumov med Italijo kot biUn 8V*I? 'n se ne obračajo, ne šolske ni,^no Potrebno, na držav- sloveh!i zakone ‘n ne obravnavajo ske te 6 so'e v okviru celotne šol-Kommati!:e V Baci^JJ"Iitična senatorja Gerbec in tainiir, 11 sta Poslala pismo tudi pod u ministrstva za šolstvo posl. "‘"Hilli Spigaroliju, kjer se zavzemata za ustanovitev slovenskega otroškega vrtca v Ronkah. Otroci iz tega mesta so v prejšnjem šolskem letu obiskovali vrtec v Doberdoou, kjer pa so prostori za predšolsko vzgojo neustrezni. Poleg tega pa so tudi občani Tržiča, štarancana in Foljana izrazili željo, da bi bil slovenskim o-trokom omogočen obisk slovenskega vrtca. Poleg tega senatorja KPI obveščata podtajnika posl. Spigaro-lija, da je občina Ronke že dobila prostore, kjer naj bi bil slovenski vrtec in nakazala finančna sredstva za njegovo vzdrževanje. Sen. Gerb-čeva in Bacicchi zato prosita podtajnika ministrstva za šolstvo, naj se zavzame, da bo to vprašanje v najkrajšem času rešeno. Konec meseca v Miljah festival mladinskega odra V okviru poletnih prireditev, ki jih' prireja vsako leto miljska občina se organizatorji že s polno paro pripravljajo na petdnevni festival mladinskega odra, ki se bo odvijal na odprtem od 27. do 31. i|iiiiiiiiiiiiiii,iiii,iiiiiiII„iiiiil|ii,i,„„„tlulll,llllllllllll(lltlllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIII||l|||| NA TORKOVEM SESTANKU V REPNU POBUDA ZA SODELOVANJE MED NAŠIMI ZADRUGAMI ISralkoročen načrt Kmečke zveze za pomoč zadrugam ®bčin i1"6 5 zvečer so se v prostorih li n„ske kopalnice v Repnu sesta-Seikiiv- • udo kmečke zveze pred skih kl 'n odborniki treh živinorej-Zarini 1Uff (Zadružni kraški hlev, A.u azna kraška mlekarna in za-tjj.j?. ^olga krona), ki delujejo v stan j ' • ,,0kra.j>ni. Žaram realnega zadr, - 'n mož-nosti hitre dograditve froučjv’*1. struktur je bilo nujno Ujstv ‘ “Ude tij,:.;;'-1 obstoječe probleme v kine ■ ' vu in poiskali vzroke in po ^etna?a (X)z'*''vno rešitev tega pro- j^j:vodoma je tajnik Kmečke zveze žari .kavec poudaril, da je nrav uružnjštvo - izredno važno, če ne je n° sredstvo za rešitev živinore-nostv tržaški pokrajini. Prav važ-ki 'zv -1 Prob'ema narekuje Kuneč-ga jne^' da po svoji moči poma-V ta ko°rdinira delovanje -zadrug.' razp0]!’arnen je dala zadrugam na n0 g,) taky upravno kot tehnič-Prevz Jbod. Darko Križmančič bo tem t kn.i'g°vodstvo zadrug, med-khničn -*30 ®or‘s Strekelj reševal V nVn koordinacijsko probleme, čaj 0naaaljevanjn je Štrekelj poro-name kratkoroinem načrtu, ki ga ti v FaVa Kmečka zveza realizira-črt t^moč zadrugam. Omen jen na tne tavzema analizo zemljišč in kr Živjn . budijo o realnem stanju . ^ 'n o potrebah zadrug. Preiri^ diskusijo je Mivko Radovič vjrieva?.ak da mora študija pred-vine at' možnost nabave ži- bgv s*vprjave pasme, kot tudi na-cev drugih pasem oziroma križan-Alfonz Guštin je poudaril nuj- nost hitre izgradnje Zadružne kra-ške mlekarne in da ne bi prišlo do nepotrebnih zastojev, ic predlagal, da se zadružniki uradno sestanejo z deželno ustanovo za razvoj kmetijstva ERSA, kot tudi z deželnim odbornikom za kmetijstvo. Povezava med vsemi tremi zadrugami in kooperacija pri reji živino je bila o prednja misel posega, ki ga je imel Josip Sancin. Le v načrtovanem so delovanju med zadrugo Dolga krona in Zadružnim kraškim hlevom, kot tudi z Zadružno kraško mlekarno se lahko dosežejo zadani cilji. V nadaljnji diskusiji so sr bili vsi edini, da je potrebno tesnejše sodelovanje z Zadružno zvezo Sloveni je na bazi trajnega in konkretnega' dela. Poleg tega ttajTSi’ organizirali strokovni enodnevni izlet v matično domovino' r ogledom kmetijskih in živilskih objektov (bš) B A M ' fpiNCA Dl CREDITO pl TRItSTE ?aSKA KREDITNA BANKA S. P. A. 'RSr 1 WUCA F. FILZI 10 - "jBa 61-4*30 TKCAJI VALUT V MILANU DNE 12. 7. 1978 JWiŠki dolar 848,- šter>lng 'ICarski frank 1609,— 462.— g®acoskj fraruj Jgnjski frank fc™* florint 189.— 25,30 407.— 57,-710.— 378.— kr°na jodska krona 146.— 162.— krona 151.— 24.50 43.-43:- vseh tujih valut Mali oglasi Pomoč Kmečke zveze pri prijavah odlokov Kmečka zveza opozarja članstvo, da 31. t.m. zapade rok za prijavo hišnih odtokov, ki niso povezani z javno kanalizacijo oziroma grezničnim omrežjem. Ker zadeva ta obveznost veliko večino kmetov iz mestne okolice in s podeželja, kjer javnih odtokov sploh ni, in so si morali zato domačini urediti greznične .iame na svojih zemljiščih, poziva Kmečka zveza vse člane, naj se zglasijo v njenih uradih v Trstu, Ul. Cicerone št. 8/b, kjer jim bodo pomagali sestaviti prijave, da se izognejo predvidenim kaznim. ŠAGRAVPRAPROTU OD IS. 00 17. JULIJA 1978 julija. Gre za uprizoritev otroških in mladinskih odrskih del v izvedbi najrazličnejših gledaliških skupin, od milanskega «11 Buratto*, ljubljanskega «Mladinskega gledališča*, ki se bo predstavil z otroškim delom «Pavliha in Mica*, pa do turinskega in emiliiškega. Na sporedu je tudi zanimiva razprava na temo «Mladinsko gledališče da-Ties: kako in zakaj* ter nastopi klovnov in mimov italijanske in francoske gledališke skupine. Festival pripravljajo v sodelovanju z ljudskim gledališčem «La Contrada* in z avtonomno turistično in letoviščarsko ustanovo in ima namen nuditi mladim gledalcem možnosti za primerjavo med izvajanji različnih^ gledaliških skupin. Poletna Koncertna sezona godbe «Giusoppe Verdi» Ob 70-letnici delovanja bo mest na godba «Giuseppe Verdi* tudi letos priredila na Trgu Unita vrsto poletnih koncertov. Kot vsako leto, bodo tudi letos koncerti ob ponedeljkih. Prvi bo v ponedeljek, 17. t.m., drugi pa bodo 24. in 31. t.m. ter 14.. 21. in 28. avgusta. Poleg tega bo godba igrala tudi ob velikošmamih praznikih 13. in 15. avgusta, ter ob tradicionalnem prazniku «sardel» v ponedeljek, 14. avgusta. LEKARNE V OKOLICI BoljuneC! tel. 228-124; Bazovica; tel. 726-165; Opčine: tel. 211001; Prosek; tel. 225141; Božje polje Zgonik; tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121: Sesljam tel. 209-197 Zavije' tel m 137 Milic- tel 771 174 Prireditve IX. Koprski sejem — Danes. 13. julija, so na sporedu: Ivo Robič, Opatijski suvenirji, Opanak, Prizma, humoristični «Prepih» avtorja Andreja Jelačina, v katerem nastopajo šior PEPO in šior GIOVANIN - Adrijan Rustja in Silvij Kobal, člana SSG Trst, ter šiora PEPA — Berta Ukmar, članica PDG iz Nove Gorice. Prodaja vstopnic pri sejemski blagajni od 11. do 23. ure,. AVDITORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 — 73090 POLETNE PRIREDITVE 78 Predstava ob 20.30 po krajevnem času DANES, 13. julija FOLKLORNO BALETNI ANSAMBEL IZ SENEGALA V ANKARANU Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel (066) 73571 in 73090. Pojasnilo prof. Bonamoreja o «slovenskih šolskih okrajih» Na goriški strani našega dnevni-1 jih, enem za pokrajino Trst in enem ka smo 6. t.m. poročali o seji odbo- za pokrajino Gorico (kateremu bi se POGOVOR Z ARHITEKTOM JOŽETOM CEJEM Ovrednotiti delo in vlogo slovenske konzulte v Gorici Občinska uprava ni nikoli vprašala ne po njenem mnenju ne po stališču o važnih vprašanjih - Izvajanje Osima ne sme mimo Slovencev Slovenska konzulta, posvetovalno telo pri občinski upravi v Gorici, je opravila veliko dela, toda sadov tega dela ni mogoče otipati Zakaj ne? član konzulte arhitekt Jože Cej odgovarja; »Pregledati moramo delo konzulte, da ugotovimo, kakšna .je njena funkcija. Po pravilniku imamo posvetovalne naloge, toda občinska uprava konzulte ni nikoli vprašala ne za mnenje ne za stališča. V dveh letih smo pregledali položaj slovenskega šolstva, zlasti vpraša nje novogradenj urbanistično problematiko itd. Naša stališča so o-staia v okviru konzulte ter niso našla svojega mesta v upravi. Danes se sprašujemo, če naj gremo naprej po stari poti, ali pa nai se uveljavi težnja, ki jo moramo še preveriti, da vlogo konzulte ovrednotimo. V ta namen bi sklicali po svet ter opredelili nekatere probleme, ki so povezani z vlogo konzulte ter krajevnih ustanov v okviru izvajanja osimskih sporazumov, utrjevanja režima odprte meje, krepitve sodelovanja z Novo Gorico in Ljubljano itd. Potrebno je, da vsi ti napori za sodelovanje ne gredo mimo Slovencev v Italiji. Sodim, da moramo jasno povedati, kako se zbliževanje vrši mimo manjšine in brez reševanja naših vprašanj*. Jože Cej je dejal, da imamo še vedno odprto vprašanje šolskih struktur, da se ne upoštevajo pripombe in predlogi rajonskih konzult v Štandrežu, Pevmi, Podgori in v važnih mestnih predelih. Izgubljamo zemljo ter zapiramo gospodarske dejavnosti, v zameno pa ne dobimo in ne razvijemo nič novega. In vendar ima Gorica preferencialni položaj, ki bi ga morali izkoristiti v skupno in specifično, našo korist. Jože Cej je nadalje dejal, da kot član slovenske konzulte nasprotuje delnim rešitvam in se zavzema za takšne, ki so v občo korist. Uresničevati je potrebno le urbanistične, gospodarske in družbene posege, ki ne ustvarjajo privilegijev določenih skupin v škodo drugih. Izvajati moramo določene urbanistične smernice, hkrati pa moramo paziti, da odpravljamo negativne u-činke, ki se pojavljajo, denimo, v primeru izgradnje infrastruktur v škodo Slovencev in ki povzročajo izgubo lastnine in poklicno preusmerjanje ter spodbujajo težnje, da se uničijo tradicionalne gospodarske dejavnosti. fa Danes ne bo avtobusov Zaradi celodnevne stavke delavcev v avtoprevozništvu, danes ne bodo vozili avtobusi na medkrajevnih progah na Goriškem. Stavkali bodo namreč uslužbenci pokrajinskega prevoznega podjetja ter uslužbenci nekaterih zasebnih podjetij na Goriškem. DLIMski OBČINI prodam dvo-f n° komfortno stanovanje. Tele-Lrati aa št. 812489 v večerpih tr ah‘ ?^KA DRUŽINA brez otrok išče lažje domače delo stalno hišno 0J"^nico- Odlični pogoji, tel. ob uanskih in večernih urah na ra šolskega sindikata, ki je med drugim razpravljal tudi o samostojnem slovenskem šolskem okraju. V poročilu smo omenili, da je »predsednik odbora dr. Albin Sirk med drugim opozoril na stališče profesorja Daniela Bonamoreja o slovenskem šolskem okraju*, objavljenem v razpravi v reviji «Scuola - didattica*. Sklicujoč se na to naše poročilo nam je odv. prof. Daniele Bonamo-re poslal naslednje pojasnilo: «V Primorskem dnevniku z dne 6. t.m. se mi pripisuje, da sem v svoji razpravi o šolskih okrajih in slovenskih šolah (objavljeni v ugledni Rivista giuridica della scuola in ne v Scuola e didattica) zagovarjal tezo o enem okraju za slovenske šole («o slovenskem šolskem okraju*). V tej razpravi sem nasprotno zagovarjal tezo o dveh slovenskih okra- lahko priključile ustanavljajoče se šole v Benečiji). Ta teza, edina sprejemljiva v srni slu pooblaščenega odloka 416/’74, dovoljuje, da se zavrnejo kot ilegitimni upravni akti (sklep deželnega sveta in odlok ministrstva P. I.) ki so ustanovili «mešane okraje*. Zahteva po «enem samem okraju* za slovenske šole, predvidevajoč zakonsko spremembo omenjenega odlo ka, je predstavljala zlat alibi za- tiste, ki se upirajo avtonomiji slovenskih šol. Preseneča samo, da se pri tem vztraja. Spoštljiv pozdrav odv. prof. Daniele Bonamore Op. ur. Rade volje objavljamo gornje pojasnilo prof. Bonamoreja, saj so nam njegova stališča znana in smo tudi o njih pisali, ko smo v našem dnevniku prvič ooročali o njegovi zelo dragoceni in zavzeti razpravi. Resnici na ljubo v poročilu z dne 6 .t.m. o seji sindikata slovenske šole v Gorici profesorju nismo izrecno pripisali trditve o «enem slovenskem šolskem okraju», marveč smo šolski okraj omenili le splošno kot pojem, o katerem je govora. Res pa je. da je Primorski dnevnik dosledno zagovarjal zahtevo po enotnem slovenskem šolskem okt a ju ir to iz načelnih in praktičnih razlogov. To je tudi danes zahteva, ki jo zagovarjamo. . Sindikalisti za večjo učinkovitost prevozništva Na sedežu četrtega prometnega konzorcija, ki zajema tržaško in go-riško pokrajino, so se te dni srečali predstavniki tovarniških svetov »La Giulie* in «De licie* ter sindikatov delavcev prehrambene industrije (FILIA) s predsednikom konzorcija, Osvaldom Ferrarijem. Razpravljali so o težavah, ki jih i-majo delavci, zaposleni v goriški industrijski coni s prevozi. Po besedah sindikalistov, na progah, ki jih o~ skrbuje podjetje «Isonzo», prihaja do pogostili zamud in drugih nevšečnosti. Sindikalisti so zahtevali, da bi tudi te proge prezvelo pokrajinsko prevozniško podjetje. Predsednik konzorcija je zagotovil sindikalistom, da bodo skušali zadevo rešiti v skladu z obstoječimi možnostmi. Poudaril je tudi, da obstoječe težave izvirajo predvsem zaradi izrabljenosti avtobusov podjetja «Isonzo» in zaiadi premajhnega šte vila zaposlenih. Za čimprejšnjo in učinkovito odpravo posledic neurja Na pobudo konzorcijev za zaščito briških in posoških vin je bil te dni v Bračanu posvet o ukrepih za rese vanje nasadov vinske trte, ki jih je prizadela huda toča 25. junija letos. Na sestanku je najprej spregovoril Angelo Rollo, ravnatelj pokrajin skega kmetijskega nadzorništva v Gorici, o deželnih ukrepih v korist kmetovalcev prizadetega področja, največ zanimanja pa je vladalo za poročilo agronoma Fabbra, ki je prikazal, kako kmetje lahko najbolj učinkovito poskrbijo za odpravo posledic neurja na nasadih trt, če si hočejo prihodnje leto zagotoviti vsaj običajno dober pridelek. Sicer pa je dr. Fabbro vnovič poudaril pripravljenost konzorcijev, da dajo vinogradnikom vso potrebno pomoč, predvsem z nasveti. Ob dnevu rudarjev v Idriji Idrijski rudarji že skoraj dve leti ne kopljejo več dragocene kovine, ki je skoraj 500 let dajala utrip našemu najstarejšemu rudarskemu mestu. Na vzdrževanju rudniških naprav dela nekaj več kot 250 delavcev, o-stali pa so se zaposlili v večjih gospodarskih organizacijah idrijske občine. Tako je s solidarnostno pomočjo celotne družbe in novimi investicijskimi krediti začasno zagotovljena socialna varnost idrijskih rudarjev. Potrebno pa bo poskrbeti za nova delovna mesta tudi za preostale rudarje, saj se nekateri dobro načrtovani programi v idrijski občini prepočasi uresničujejo, nekateri, kot na primer novogoriški »Gnstol*, ki je pripravljal gradnjo oroizvodne dvorane v Godoviču, pa je pismeno obvestil idrijski izvršni svet, da z gradnjo ne bo nič. Novica, ki vsekakor ni spodbudna v trenutku, ko je ob dnevu rudarjev problematika idrijskega rudnika živega srebra, še bolj prisotna. V Idriji so tudi letos, čeprav skromno, obeležili 3. julij — dan rudarjev. Na Trgu maršala Tita v Idriji se je v nedeljo, 2. julija, zbralo skoraj tisoč Idrijčanov in poslušalo koncert rudarske godbe na pihala in plesnega orkestra idrijskih rudarjev. Idrijčani so tudi tokrat s ploskanjem nagradili izvajalce, posebno pa je navdušil plesni orkester pod vodstvom Julijana Vidmarja in solisti. Po koncertu so tišino v idrijski kotlini prekinile ekspložije rudarskih min izpod Tičnice, ki so spominjale na čase, ko so si idrijski kna-pi služili kruh globoko pod zemljo. Na dan praznika je bilo zborovanje rudarjev v rudniški dvorani. Popoldne je bilo tradicionalno srečanje idrijskih šahistov, zvečer pa zabava v hotelu Nanos. Silvo Kovač USPCŠCN BOJ PROTI RAZPIOVMOM MAMIL Policija aretirala skupino štirih mladih Goričanov V uvtu so skrivali okrog 17 gramov hašiša, že pripravljenega v dozah Pred tednom dni smo poročali, da je policiji uspelo prijeti na go riškem gradu 28-letnega Paola Mramorja, medtem ko je skušal prodati večjo količino mamila. Akcija po licijskih organov pa se s tem ni zaključila, kajti od takrat so še poostrili nadzorstvo nad gibanjem nekaterih sumljivih oseb. Pred kratkim so spravili za zapahe skupino štirih mladih Goričanov, ker so med pregledom notranjosti vozila v katerem so se peljali, policijski agenti odkrili kakih 17 gramov mamila. Operacija je stekla v torek zvečer, okrog 19, ure., ko je policijska obhodnica v Ulici Delle Grappate pri Madonini prestregla avto fiat 500, v katerem je sedela skupina mlajših oseb, za katere je že dalj časa obstajal sum, da se ukvarjajo z nedovoljeno dejavnostjo. V avtu so poleg lastnika, 27-letnega Damjana Mazuka, ki stanuje v Ulici Bellaveduta, 5 v Gorici, sedeli še 24-letni -Luciano Braidotti, iz Ulice Delle Grappate 12, 22-letni Roberto Trobini iz Ulice degli Scogli in 24 letni Italo Biziak, Tržaška cesta 235. Pri natančnem pregledu vozila sta policijska agenta Francesco Brai in Vanni Aita pod gumijasto preprogo našla plastično vrečko v kateri je bilo okrog 17 gramov hašiša. Poleg tega pa sta agenta na zadnjem sedežu avtomobila našla tudi mesar- iiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiMiiiiKMiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiia Sadje, cene, vreme in še kaj O tem, zakaj so cene na zelenjad-nem trgu (in ne samo tam) pobesnele, smo pisali in razglabljali že nič kolikokrat. Zato naj za daues velja, da tega, razen izjeme, ob današnjem obisku na goriški tržnici, ne bomo več omenjali, čeprav bi bilo tudi taki'pojavL* vsekakor zanimivo s številkami ponazoriti, kakšna je pot posameznih vrst sadja in povrtnine, od kmeta-pridelovalca, preko posrednika, grosista in prodajalca, do tistega, ki vse te potrebne, največkrat pa nepotrebne prehode, pošteno in dobro plača. Naš namen je bil, da si pobliže ogledamo, kako poteka kupčija na odkrili tržnici, tam kjer kmetje pripeljejo na prodaj svoje pridelke. O-čitno je bil slab dan, kajti razen večje količine breskev (iz Furlanije), ki jih ponujajo po 400 do 800 lir za kilogram, odvisno od vrste in kakovosti, skora;da ni bilo na prodaj drugega sadja. To pomeni, ua se prodajalci na drobno s tovrstnim blagom večidel zalagajo v skladiščih in da ie domače sadje prisotno le v minimalnih količinah. . «Včasih je za to skrbela občina, Uj *>> -j potem so to prakso opustili. Zdaj določamo cene kar sami*. — Imate opravka tudi z nelojalno konkurenco? »V glavnem ne, čeprav so občasno Ženica, ki je sicer doma iz Brd, ki pa že skoraj petdeset let živi v Pevmi in ki je ponujala še zadnje letošnje češnje, je po prvih preveč radovednih vprašanjih postala precej redkobesedna in potem sploh ni hotela več odgovarjati. Najbrž se je ustrašila da sva s kolegom, ki je ves čas vneto pritiskal na sprožilec fotoaparata, od davčnega urada. Ni nama zato preostalo drugega, kot da sva si za nehvaležno zbiranje po datkov izbrala področje pokrite tržnice. Ustavila sva se pri stojnici Karla So.šola, upokojenca iz Pevme, ki že skoraj osem let vsak dan pomaga ženi. pi*ej pa je bil zaposlen v tovarni. Letos' Sta prodala nad 10 stotov češenj, zato se je naš pogovor zasukal prav v to smer. — Kako da je treba letos vsako češnjo plačati že skoraj 20 lir? »Čisto preprosto, češenj ni. Kmet je rn se vrgli v vinogradništvo, druge dejavnosti pa opustili. Pri tem jim je pomagala tudi dežela, ki je dajala pidspevke za nov<- nasade trt.* — Kdo določa cene blaga na drobno? PROSVETNO DRUŠTVO »SKALA« - GABRJE VABI 14., 15. in 16. julija na POLETNO PRIREDITEV JUTRI, ob 20. uri — tekmovanje v briškoli SOBOTA, ob 20. uri — tekmovanje v briškoli NEDELJA, ob 19. uri — tekmovanje v košnji in ktepa nju kose. (Vpisovanje je v teku pri poverjenikih društva. Tek movalei pa se lahko prijavijo neposredno pred tekmovanjem. S seboj morajo prinesti potrebno orodje) Vse dni bo igral ansambel «BRIŠK! GRIČ« — Vaš delovni urnik? »Navadno od pol osmih zjutraj do 13. ali 14. ure.* — Kdaj je najlepše in kdaj najhuje? «Hudo je pozimi, ko piha od vseh strani, čeprav gre za pokrit prostor. Najlepše pa je takrat, ko ljudje veliko kupujejo.* — Zakaj je treba jabolka plačeva ti po 600, 800 lir ali Da se dražje? »Odvisno je pač od posredniške tr govine. Več rok je vmes, dražje je. V primeru jabolk so najmanj trije do štirje posredniki.* — Koliko časa nameravate še prodajati? Na to vprašanje Karlo ni odgovoril, pač pa je samo skomignil z rameni in se nasmehnil. 22-letni mopedist izgubil življenje 22-letni Renato Brandolin, radijski tehnik, doma iz Tržiča, Ulica A. Boito, 48, je v torek zvečer izgubil življenje v hudi prometni nesreči v kraju Marina Julia, nedaleč od žitnih silosov De Franceschi. Peljal se je z mopedom znamke Rizzato, ko ga je na rahlem ovinku, neposredno pred mostom, zaneslo na levo stran cestišča, kjer je trčil v nasproti vozeči avto volvo belgijske registracije, ki ga je vozil 37-letni belgijski državljan Antoine Pillaerg, v vozilu pa je bila tudi njegova žena in 5 otrok. Trčenje je bilo za mopedista usodno^ saj ga je vrglo nekaj metrov stran, kjer je udaril z glavo ob cestni tlak. Umrl je že med prevozom v bolnišnico. Pogreb ponesrečenca bo danes oopoldne. ski nož brez konice, s 30 centimetrov dolgim rezilom. Razlogov dovolj torej, da sta četvorico fantov pospremila na kvesturo, kjer so jih aretirali zaradi pridržavanja mamil, Mazuka pa tudi pod obtožbo nošnje orožja. Stvar pa se s tem še ni zaključila, kajti nekaj minut zatem je neznana oseba po telefonu obvestila policijo, da je na kraju v Ulici delle Grappate, kjer so policijski agenti pregledali vozilo, še nekaj zavojčkov s sumljivo vsebino. Informacija je bila točna, saj je obhodnica, ki je že nekaj minut zatem pripeljala na kraj, v resnici našla na tieh še nekaj v časopisni papir zavitih doz, pripravljenih za prodajo. Najbrž so se fantje, potem, ko so ugotovili, da jim je na sledi policija, skušali iznebiti obremenilnih ■ dokazov, da so se ukvarjali s prodajo mamila. V teku je preiskava, ki naj bi prispevala k razkritja dobro organizirane mreže razpečevalcev, predvsem pa k razkrinkanju največjih členov v umazani trgovini. Preiskovalci bodo zdaj skušali tudi odkriti, če so bili fantje povezani z že aretiranim Mramorjem in če so bili z njim na sestanku prejšnji teden, na gori-škem gradu. • Jutri ob 19. uri se bo sestal ▼ Socialnem centru v Ul. Pasubio 8 rajonski svet za Rojce. Razpravljali bodo o bodočem delu. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi v nedeljo, 23. julija, na izlet na Storžič. Odhod z lastnimi sredstvi s Travnika ob 5. uri. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na sedežu društva. 29. in 30. julija priredi društvo dvodnevni izlet na Triglav. Zaradi boljše organizacije, društvo prosi, da se udeleženci prijavijo na sedežu. Kino Gorica CORSO Zaprto MODERNISSIMO Zaprto. VITTORIA 17.30-22.00 »Salvate 0 ’Gray Lady'». G. Haston in D. Car-radine. VERDI i7.00—22.00 »Crash 1, idolo del male*. S. Lyon in J. Ferrer. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «Non rubare....* EXCELS10R 18.00-22.00 »Un borghes« piccolo, piccolo*. J\ovn Gorica in okolica SOČA »Nasilje v Neaplju*. — italijanski film ob 18. in 20. SVOBODA »Dolina bednih* — ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Nenavadne priložnosti* — italijanski film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Giuseppe Verzino, Sara Versolatto, Elisa Crisci, Edi Bus-sani. SMRTI: 69-letna upokojenka Edvi-ge Caffau, 83-letna upokojenka Ada Sillani Uccellini, 80-letni upokojenec Riccardo Leban, 77-letni upokojenec Edoardo Perisutti, 73-letni upokojenec Friderik Čaudek, 76-letna upokojenka Maria Perrone Marotta. 66-letna gospodinja Maria Sclaunich Montanari, 71-letna upokojenka Justina Doljak. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. En-ric0 Toti 52. tel. 72701. MiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNuiiiiiiiiHiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiniii VČERAJ POPOLDNE NEKAJ MINUT PO 16. URI Spodletel rop v zavodu Banca Nazionale del Lavoro Trojica oboroženih mladeničev vdrla v notranjost banke Vozilo in odvrženo orožje kasneje našli blizu Palače hotela Oborožena trojica je včeraj nekaj minut po 16. uri poskušala izropati Banco Nazionale del Lavoro v Gorici na Korzu Italia, samo kakih 250 m daleč od naše redakcije Vse se jo zgodilo v zelo kratkem času. dveh ali treh minut, in predvsem neopazno, čeprav tako rekoč pred očmi gostov kavarne A' mjovo tricorno, ki so v senci kostanjev kramljali ob popoldanski kavici in so se zavedli, da gre za poskus ropa šele. ko so roparji z veliko naglico odpeljali z avtom bmvv 2000 bele barve turinske registracije, Roparji, po izjavah nekaterih o čividcev, naj bi šlo za dva mlajša in enega starejšega moškega, sta rega okrog 35 let. oblečenega v belo poletno obleko, so v banko vdrli skozi stranska vrata iz hod nika stolpnice. Z lahkoto so odprli lesena vrata, ki držijo v nekaj metrov dolg hodnik, na koncu katerega pa so varnostna vrata iz krista la, ki se odoirajo iz notranjosti Prav ta nepredvidena ovira pa je roparjem najbi-ž pokvarila načrt da so jo klavrno in v vsei naglici pobrisali. Kristalna vrata so po-ku šali odpreti ali razbiti z brcami, vendar jim to ni uspelo. Z ropotom so samo opozorili uslužbence znotraj banke, da se nekaj dogaja. Takoj se je sprožil alarm Roparjem ni preostalo drugega kot beg. V naglici so skočili v avto. ki je bil parkiran preko ceste, nasproti kinodvorane Corso ter se hitro od daljili v smeri postaje. Tako hitro, da jih je avto po 300 ah 400 me trih pustil na cedilu zaradi okvare in so ga v sili parkirali v nedovoljeni smeri kar pred Palače hotelom. Iz vozila naj bi skočili, po izjavah nekaterih očividcev, trije moški, od katerih je bil eden večje postave. Peš so se oddaljili v bližnjo Ulico Bellini. Kaj se je potem dogajalo lahko samo domnevamo. Dejstvo pa je, da so na begu od vrgli tudi orožje, pištolo snnth and vvesson 38 special. ki se jo kasneje našli v Ulici Mattioli. Najbrž siv se roparji vsak zase potuhnili kje v mestu, čakajoč na ugoden trenutek, da se izmuznejo. Za vozilo, ki je ostalo pred Palače hotelom je policija ugotovila, da ie bilo ukradeno 5. t.m. v Turinu in da .je evidenč na tablica originalna. 1 udi pištola je bila ukradena v Turinu Drugih podrobnosti zaenkrat ni V teku je preiskava. Z avtom v zid Tudi včerajšnji dan ni minil brez hujših prometnih nesreč. Včeraj zjutraj, okrog 7. ure se je na državni cesti št. 56 pri Gabrjah. hudo poškodoval 21-letni študent Gianni Zagato iz Gorice, Ulica Cipriani. 66. Z avtom alfasud goriške registracije 103912 je na ovinku pred znano Tinkotovo gostilno iz za zdaj še nepojasnjenih razlogov zavozil s cest« v desno ter zadel v močan oporni zid. Na pomoč je nesrečnemu vozniku najprej priskočil voznik tovornjaka, kmalu pa je prihitel na kraj nesreče tudi rešilec goriške splošne bolnišnice. Fanta so v nezavestnem stanju prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zaradi možganskega pretresa, zloma desne noge in drugih poškodb, zdraviti dva meseca. Zapisnik so sestavili orožniki gabrske postaje. DEŽ ANA LFKAPNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124. PO DVEH LETIH VOJAŠKE DIKTATURE V ARGENTINI «U Mundial» ni pregnal strahu pred rastočo gospodarsko krizo Letošnja inflacija za okoli 140 odst., delavske plače pa okoli 80.000 lir - Poceni le še meso O Argentini je bilo veliko govora v juniju, ko se je tam odvijalo mednarodno nogometno prvenstvo. Seveda so komentarji obravnavali predvsem nogometne tekme, vendar pa so mimogrede omenjali tudi življenje na splošno v tej državi. Ker je bilo v Buenos Airesu med «Mundialom» tudi nekaj slovenskih, zlasti starejših športnikov, smo skušali dobiti od njih nekaj splošnih vtisov o življenju v Argentini, podatke pa smo pobrali po uradnih in neuradnih biltenih ih revijah, tako da si bodo naši bralci ustvarili približno sliko o tej južnoameriški državi. V bistvu gre za izrazito kmetijsko deželo, v kateri se industrija le s težavo razvija, ker ni konkurenčna s tujimi proizvodi, ampak osnovana v glavnem na nacionalnem protekcionizmu. Naj takoj o-menimo, da ima Argentina le 25 milijonov prebivalcev, država pa Je tako prostrana in bogata, da bi preživela desetkrat toliko ljudi. Kljub temu pa preživljajo Argentinci že več desetletij težke čase, saj je inflacija tam normalna zadeva in bo dosegla letos okrog 140 odstotkov, delavska plača pa se suče okrog 80.000 lir. Nekaj torej v tej državi ne gre, saj se nekatere druge novejše države, ki so v podobnih razmerah, mislimo predvsem na Kanado in Avstralijo, neprimerno bolje razvijajo. Argentina je po ustavi republika, vendar pa preživlja v zadnjih desetletjih večkrat vojaško diktaturo kot pravo svobodo. Pred dvema letoma, 24 . 3. 1976, je prišlo do vojaškega državnega udara pri katerem so odstranili krhko vlado Izabelite Peron in njenega svetovalca, ministra Lopeza Rego ter uvedli vojaško diktaturo, ki ji še vedno predseduje general Rafael Videla. Pred državnim udarom je dosegla inflacija v letih 1974 in 1975 skoraj 1.000 odstotkov, kar pomeni, da so se življenjski stroški v dveh letih podeseterili. Ar gentinski pez je bil razvrednoten za 600 odst., dolar pa so prodajali na črni borzi 30-krat dražje kot v bankah. Po državnem udaru se gospodarstvo nekoliko izboljšuje, na političnem področju pa se položaj vedno bolj zaostruje. V dveh letih so vojaški diktatorji pobili 8.000 ljudi, 15.000 političnih oporečnikov pa je skrivnostno izginilo. V argentinskih, zaporih je še vedno okrog 8.000 političnih zapornikov. V takem stanju je bil «Mundial» nekako ugoden za vojaško diktaturo, ki je skušala tako odvrniti svetovno pozornost od argentinskih bistvenih težav. Istočasno so tudi Argentinci nekoliko pozabili na vojaško diktaturo, medtem ko so navijali za svoje moštvo in kričali na vse grlo (Argentina campeon*. General Videla je sicer obljubil, da bo Argentina spet svobodna leta 1981, sam pa se bo avgusta me- seca »umaknil* ter ostal le predsednik republike, ne pa več predsednik vlade in vrhovni vojaški poveljnik. Glede gospodarstva je treba priznati, da je prišlo v zadnjem dve-letju do rahlega izboljšanja in se je inflacija nekoliko omilila, vendar pa je šlo to v glavnem na račun nižjih slojev, katerim niso povišali plač, tako so le te ohranile 40 odstotkov kupne moči. Letos se bo inflacija predvidoma sukala okrog 140 odstotkov, kar je za naše pojme zelo veliko, za Latinsko Ameriko pa je to skoraj normalno. Država skuša na vse načine skrčiti javne izdatke, vendar je morala potrošiti 700 milijonov dolarjev za «Mundial», uradnikov pa je v državnih ustanovah še zmeraj preveč, delajo pa bolj malo. Zunanjetrgovinska bilanca Argentine je naravnost porazna, saj je pasivna za celih 10 milijard dolarjev. Uvoz je še zmeraj zelo visok, ker so domači industrijski izdelki nekonkurenčni. Argentinska industrija sloni namreč, po Peronovem sistemu, na protekcionizmu in 'aciinalni zaprtosti. Komaj so sprostili uvoz in je prišlo do konfrontacije s tujo industrijo, je nastal zastoj v domači industriji. Posebno poglavje zasluži argentinska valuta, novi pez, ki stalno pada. Tečaj peza nasproti dolarju se vsak dan menjuje. Naši športniki so nam pripovedovali, da so sproti menjavali dolarje v peze in tako večkrat prihranili na menjavi, saj se tečaj peza spreminja celo od ure do ure. V Buenos Airesu velja 1.000 lir 946 pezov, v Milanu pa velja 1.000 novih pezov v najboljšem primeru 600 lir. Med tujimi valutami v Argentini najraje menjajo ameriški in kanadski dolar, pa tudi marko, jen in švicarski frank. Ostale valute niso zaželene, ali pa so podcenjene. Letno razvrednotenje peza nasproti dolarju se suče okrog 40-50 odstotkov. Kljub vsem težavam in slabostim pa kaže, da so argentinski vojaški diktatorji v bistvu optimisti glede gospodarstva, ker računajo na «zeleno zlato*, ki bo v bodoče vedno bolj iskano. Gre namreč za kmetijstvo, ki ima v Argentini nepopisne možnosti razvoja. Argentinska zemlja bi lahko nasitila desetkrat toliko prebivalcev, kolikor jih ima ta država. Zato izvažajo okrog polovico pridelkov, z modernizacijo kmetijstva pa bi se izvoz lahko podeseteril. Argentinski minister za gospodarstvo'Mavtthež de ' Hoz je prepričan, da bo okrog leta 1990 zmanjkovalo hrane na svetu, še posebno v razvitih industrijskih državah. Za tisti čas naj bi Argentina pridelala skupno 100 milijonov ton žita (sedaj ga pridela o-krog 11 milijonov ton, polovico tega pa izvozi). Število goveda in o-vac naj bi se de leta 1990 podvojilo, tako da bo Argentina lahko veliko pridelkov in mesa izvažala aillllllMIIIIIIIIItllllllHIIIIIIIIIIItllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIitllinilllllfMIIIMIIIItlHIIIIIMIIIHIIIIIIIIIHMIIIIIIU Dogodki v slikah S sobotnega srečanja tržaških aktivitsk narodnoosvobodilnega boja v prostorih odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici Mešani pevski zbor iz Divače je nastopil prejšnjo nedeljo pod vodstvom Edija Raceta na »Našem prazniku* v Nabrežini Na pokrajinskem festivalu listov «l’llnita» _____________ in »Delo* v prostorih tržaškega Velesejma je tudi razstava slovenskih in italijanskih knjig ter tako obogatela, podobno, kot delajo Arabci sedaj s svojim »črnim zlatom* — nafto. Goveda je v Argentini skupno 35 milijonov glav . (prebivalcev je le 25 milijonov), na vsako glavo živine pa pripade hektar rodovitne zemlje (pampas). Cena mesa se suče od 700 do 1.200 lir za kilogram. Ali se bodo napovedi argentinskega gospodarskega ministra u-resničile? Priznati je treba, da vlade industrijskih držav bolj slabo skrbijo za kmetijstvo, ampak pazijo na izvoz industrijskih izdelkov, hrano pa v veliki meri uvažajo. Če bo šlo še dalje po tej poti in bo število svetovnega prebivalstva rastlo, se bodo argentinska predvidevanja verjetno uresničila, najkasneje okrog leta 2.000. Čez 20 let, torej, bodo mogoče nastopili za Argentino zlati časi, kot so sedaj za Perzijo, Saudsko Arabijo, Kuwait, Emirate perzij- skega zaliva in Libijo. Za sedaj pa je ta država, kljub vsem potencialnim bogastvom, med najrevnejšimi na svetu. (ss) Vendarle veliko turistov Kaže, da nestalno vreme ne vpliva na turistični obisk na Primorskem, ki je dokaj zadovoljiv. Trenutno se mudi na Primorskem o-koli 7 tisoč turistov, od tega 5 tisoč v piranski občini. Portoroški, izolski in koprski hoteli so skoraj v celoti zasedeni, dobro je obiskana tudi Lipica in deloma Postojna, precej prostora pa je še v primorskih višinskih turističnih središčih. V piranski občini je turistični obisk za 30 odstotkov višji kot lani v tem razdobju, kar je vsekakor dober j obet tudi za glavno turistično se-1 zono. Klasje pred žetvijo NIIIIIMIIMIIIIUIIIIIIIIIIIllllllllllMIIIIIIIIIIIMlMilMiiiiiiHiiiiiiiliiiiiiiilllMllllIllIMIIIIlllllllllllMllllllHiaiMMIIIIIIHIIIIIIIItllllllilllllllllMIMIlillimilllllllllllllllllllllllliniMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIllllllllllllllllllKIlllllll OB PRILOŽNOSTI OBRAVNAV PROTI SCARANSKEMU IN GINZBURGU Zavzemanja za nastope sovjetskih disidentov povzročajo predsedniku ZDA velike težave V nekaterih ameriških krogih pa poudarjajo, da sc je Carterju posrečilo rešiti pogajanja SALT 2 pred neuspehom NEW YORK - V ZDA vlada v teh dneh veliko zanimanje glede poteka in zaključka procesov, ki so v teku v Sovjetski zvezi proti Anatoliju Ščaranskemu in Alexan-dru Ginzburgu. V tej zvezi časnikar «Washington Post* piše v uvodniku svojega lista, da bo zaključek procesa proti ščaranskemu precej vplival na bodoče ame-riško-sovjetske odnose. Državni tajnik ZDA C.yrus Vanče, pa je izjavil da sovjetski soonijski o bračun dvema disidentoma «k’-ši osnovna načela pravice* in »preprečuje izgradnjo zaupanja in sodelovanja med dvema državama*. V tem trenutku je vsa ameriška javnost stopila na prste, da bi ocenila, če bo proces proti Ščaranskemu in Ginzburgu zares prerasel v večkrat najavljeni politič-MKšl^ttVhr mmnjfonja napetosti*. Tako se po številnih nesporazumih* ki so jih v od- nosih med Moskvo in Washingto-nom povzročile razprave o človečanskih pravicah, o popuščanju, o afriških dogodkih, o vohunskih aferah, obnavlja ideološka tekma, ki se je začela že s prvimi Carterjevimi kritikami sovjetskega odnosa do svojih lastnih kritikov. Ameriški predsednik je še kot kandidat pisal pisma v podporo sovjetskim disidentom, a v svoj-stvu predsednika je osebno sprejemal in branil «so-vjetske borce za socialno pravico*, da bi sedaj pripeljal ta pohod v boju za človečanske pravice do zelo hudih preizkušenj v katerih mora celo mirni Cyrus Vanče javno kritizirati sovjetsko pravosodje in odrekati meddržavno, kulturno in znanstveno sodelovanje, da bi zaščitil čast, ugled in prestiž ameriškega predsednika. Anatolij Ščaranski ni imel nikoli nobene zveze s centralno obveščevalno agencijo (CIA) -- je izjavil Carter pred nekaj meseci, toda sovjetski tožilci očitno niso menili, da je ta nenavaden nastop dovolj prepričljiv, da bi umaknili obtožbo o veleizdaji, zaradi katere se mora sedaj v Moskvi zagovarjati 30-Letni kompjuter-ski tehnik, ki .je nekoč služil kot nekakšen «ravnatelj za reklamo* mali skupini sovjetskih disidentov, ki so hoteli javno primerjati nekatere nastope svoje vlade s črko in duhom zaključnega helsinškega dokumenta. Anatolij Ščaranski je tako ostal v zaporu, a medtem so odkrili, da so nekateri iz kroga sovjetski disidentov, kol na primer dr. Sanja Lipavski bili v resnici »prostovoljni sodelavci* CIA. Prav zato .je tudi Carterjeva o-bramba Ščaranskega v določeni meri izgubila na svoji prepričljivosti celo v samih Združenih državah Amerike. Ameriški komentatorji priznavajo, da gre za irmjhrio skupino sovjetskih nezadovoljnežev, ki ne uživajo široke podpore, toda nikoli ne pozabijo spomniti, da reportaže o njihovih dejanjih in mišljenjih, ki jih ameriški dopisniki opisujejo z veliko marljivostjo. na ta ali drugi način prodrejo do milijonov sovjetskih državljanov, ki poslušajo brez zaprek ameriške propagandne radijske postaje. Med sovjetskimi o-blastmi in ameriškimi diplomati in časnikarji že več let trajajo obtožbe o povezavi s sovjetskimi disidenti (nedavno od tega sta bila dva ameriška reporterja obto žena klevetanja sovjetske televizije prav v tej zvezi), a prav ob tej priložnosti je ameriške komentatorje posebno presenetil čas in obseg sovjetskega obračuna. Sojenje v Moskvi je bilo napovedano samo dva dneva prej, ko bi se morala v Ženevi sestati ministra za zunanje zadeve SZ in ZDA, da bi nadaljevala pogajanja glede drugega sporazuma o omejitvi strateškega oboroževanja (SALT 2), a od dvanajstih članov skupine za nadzor nad spoštovanjem helsinške deklaracije v Sovjetski zvezi je ostal na svobodi samo en disident. »Sovjeti pripravljajo kirurški o-bračun z disidenti ter je moral zato sam Vanče javno spregovoriti — pravijo v državnem tajništvu. Ob tej priložnosti pa a-meriški minister za zunanje zadeve ni poslušal tistih, ki v ZDA že več mesecev svetujejo, da bi morala Amerika prekiniti pogajanja o omejitvi strateškega orožja zaradi sovjetskega nespoštovanja človečanskih pravic.* Vanče je dejal: «Mi bomo nadaljevali naše napore pri pogajanjih za sprejemljivo pogodijo o omejevanju strateške oborožitve, ker je to v našem interesu in v interesu svetovnega miru.* Vendar pa so odložili obiske ameriške znanstvene delegacije in delegacije strokovnjakov- za .zaščito okolja, »k W 1» morali odpotovati v teh dneh...v.. Moskvi),, Vanče in Gromiko.,;,!««^ bosta vseeno sestala v Ženevi. Toda spričo teh novih dogodkov, ki potrjujejo nezaupljivost, mnogi ne verjamejo, da bi se Vanče in Gromiko lahko sporazumela o kaki pomembnejši točki glede nadzorstva nad strateškim orožjem. Nekateri ameriški komentatorji gredo že tako daleč, da trdijo, da je Sovjetska zveza ukazala naj se sodi ščaranskemu in Ginzburgu, da bi tako dokazala, da je pravzaprav SALT 2 bogve kaj ne zanima. V nekaterih ameriških diplomatskih krogih pravijo, da je Sovjetska zveza opustila upanje, da bi bilo mogoče skleniti novi sporazum do konca tega leta ter zato izkorišča priložnost, da enkrat za vselej zapre usta svojim disidentom. Komentator Joseph Kraft, ki je v tem trenutku osebno v Moskvi, piše, da sovjetski politiki ne verjamejo, da bi bil Carter kot predsednik dovolj močan, da bi branil novi sporazum o omejitvi strateške oborožitve vsaj nekaj časa pred ameriškim kongresom. Kraft pravi, da se bodo na tem sestanku med Gromiikom in Vanče jem IMIIIIIMIIIIIIimilllimilllHIIIIIimilUHIlUIIIIIIIIIIIII Horoskop i OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Presenečenje, ki pa žal ne bo prijetno. Vse drugačno razpoloženje v družini. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vzdušje za smotrno kolektivno dejavnost. Kar se tiče čustvenih zadev, boste preživljali prijeten dan. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Kljub svojemu upravičenemu strahu boste stvar dobro izvozili. Zvečer pojdite v družbo, ki vas vabi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Napetost bo pokvarila razpoloženje za delo. Prijeten obisk. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Kar morate opraviti, opravite hitro, ker se bo nakopičilo novo delo. Ne rinite v ospredje, ker bi vam to škodovalo. DEVICA (od '23. 8. do 22. 9.) Preveč šte domišljavi in to bo škodovalo vašim poslovnim stikom. Ne delajte si utvar glede čustev ne- TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Čemu bi vztrajali v tekmi, ki ne bo imela nobenega haska. Nekoliko napeto ozračje v družini. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zavihajte rokave, in to čim-prej, da ne bo šlo vse rakovo pot. V svoji ljubosumnosti pretiravate. STRELEC ,(od 23. 11. do 20. 12.) Pazite, da ne napravite kake napake zaradi svoje malomarnosti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Le dobro pripravljen načrt boste lahko izvedli. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nekaj nepredvidenega bo zmotilo normalni potek poslov. Prijateljska družba vam bo pripravila presene čenje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Teža ve ne bodo majhne, vendar se bo vse prav izteklo Neka oseba, ki jo imate radi, se vam bo prioližala. sporazumeli za majhen korak o omejitvi razvoja novih tipov izstrelkov in da se bo pri tem vse končalo. Te sovjetske teorije, sodeč po Kraftovcm pisanju, so zasnovane na kritikah tistih ameriških politikov, ki pravijo, da je Carter «preveč mehak ameriški predsednik, ki razprodaja ameriško vojno silo in pripravlja neugoden sporazum.* Zaradi teh pritiskov v brezupnem boju s trmastim kongresom, katerega zelo ugledni predstavniki odkrito ponavljajo, da kongres ne bo odobril sporazuma SALT, mora Jimmy Carter neprestano dokazovati svojo protisovjetsko odločnost in iskati nova jamstva za ameriško vojaško nedotakljivost in da bo zato sedaj Vanče zahteval,, naj Sovjeti pristanejo na nov sistem j^kefeih oporišč za ameuKke medcelinske “'Izstrelke. V tem., šHSlGJttu *»uij bi število praznih ramp preseglo resnične izstrelke, tako, da Sovjetska zveza ne b; bila nikoli zmožna, da bi uničila vse ameriške rakete, ker bi sc izstrelki neprestano selili iz kraja v kraj. Te nove zahteve pa so do sedaj red no samo komplicirale že itak zelo zapletena pogajanja. Kraft trdi, da bi se Carter znebil številnih sitnosti, če bi bil takoj izkoristil priložnost, da zaključi pogajanja SALT - 2. Taka ugibanja pa seveda niso bogve kaj koristna, ker je večina vprašanj glede odnosov med Moskvo in Washingtonom, Carterjem in kongresom, «mehkim» Vance-jem in «trdim» Brzezinskim še vedno zelo nejasno. V tem trenutku se je C.vrusu Vanceju, kljub vsem kritikam, posrečilo’ zaščititi vsaj tisto, kar je osnovnega ostalo od politike popuščanja. Toda kaj bo lahko storil v bodočnosti, če bo sovjetsko sodišče (kot se bojijo nekateri ameriški komentatorji) obsodilo Ščaranskega na smrt? "Washington Post* pravi, da je sedaj vso v rokah Moskve. List pa je prepričan, da še ni vse izgubljeno: če bo Sovjetska zveza izrekla blago kazein, bo prizanesla Carterju in disidenti ne bi uničili «politike popuščanja*. Nekateri opazovalci pravijo, da bi v tem primeru postalo jasno, da Moskva sodi Ščaranskemu, da bi ga lahko zamenjala z dvema sovjetskima funkcionarjema v svetovni organizaciji, ki sta obtožena vohunstva. Pa naj bo tako ali drugače, Ščaranskijev primer še enkrat dokazuje — pravijo nekateri opazovalci v Washingtonu, da Carter s svojim bojem za človečanske pravice v Sovjetske zvezi ni dosegel ničkaj pomembnega. «Nevv York Times* piše zelo neolikano, da je «Moskva pljunila v oko vsem tistim, ki so trdili, da bodo ameriške ostre besede vplivale pomirjevalno na sovjetsko politiko. «Washington Po$t» pa meni, da vse to dokazuje, da je prav Kremelj kraj, kjer se odloča o odnosih med Sovjetsko zvezo in A-meriko in da to ni Bela hiša. Kadar pa ameriški komentatorji pišejo na ta način, tedaj je treba razumeti to ne kot pohvalo Moskvi. temveč kot grajo šibkega Washingtona. Po enoletnem razpravljanju glede človečanskih pravic tudi ameriški strokovnjaki ne verujejo več v veliko korist Carterjevih plemenitih iluzij, (Po «Vfjesniku») talijanski, kakor tudi na jugoslovanski obali Jadrana. Če bi uspeli pri teli raziskavah, potem bi se energetska kriza vsaj nekoliko ublažila za obe jadranski sosedi. V zadnjih časili so opravili vrsto raziskav tudi kakih 60 km od Pulja. Po poročilih, ki prihajajo so bile te raziskave precej uspešne. Na seji izvršnega sveta skupščine občine Pulj, ki je bila pred nekaj dnevi, so člane sveta seznanili z dosedanjimi raziskavami na bajališč v skoraj neposredni bližini mesta. Kot je bilo poudarjeno, lahko količine, ki so jih odkrili, zadoščajo za gospodarsko izkoriščanje. Doslej so napravili 15 vrtin. V polovici od njih so našli sledove plina, na dveh mestih so bile količine gospodarne, vendar šc vedno ne dovolj velike.,za izkoriščanje. Raziskovalna dela se še vedno na daljujejo. Kot vse kaže, Ipodfl.iPlin kmalu začeli črpati, /ato so zaprosili puljsko podjetje «Uljanik:>, naj izdela stalne platoje za dovajanje plina na kopno. Dokončne rezultate ra ziskav je vendarle pričakovati šele ob koncu prihodnjega leta. Kot smo žc dejali, jadransko morsko dno raziskujejo že mnogo let, ker je utemeljena domneva, da to morje skriva v sebi velika naravna bogastva. Zemeljski plin bi prišel kot nalašč zaradi hude e-nergetske krize in šc posebej zato, ker je njegovo dovajanje iz So vjetske zveze oziroma iz Afrike razmeroma drago. PEKING — Po dvanajstletnem presledku so v Pekingu obnovili tradicijo sobotnih koncertov, ki jih izvaja glavno filharmonično društvo. Prvi koncert te vrste v letošnjem letu so pekinški umetniki izvedli v klube vseučilišče in šolske oblasti, a na programu so bila v glavnem dela kitajskih skla dateljev. Tradicijo sobotnih koncertov je pekinško glavno filharmonično društvo začelo že leta 1956. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert ob 13. uri 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.15 Italija gledana z neba: Abruzzo in Molise 18.55 Srečanje z Andrejem Min-gardijem 19.20 ZGRRO (TV film): »Skrivnostni zvoki* 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 V MESTU VAMPIROV, televizijsko gledališče: »Je to vampir?* 21.45 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Programi pristopanja Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 Passo a due Program za mladino: 18.15 »Trije mušketirji.', 2. nad. 18.30 V živalskem svetu: kača 18.50 Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORT 19.10 »Konni in njegovi prijatelji*, TV film Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 VIDEOSERA 21.35 «Pcpelka» melodrama v treh dejanjih Ob koncu Dnevnik - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.10 OBZORNIK 19.20 Pariška melodija 19.55 Ne prezrite: Afriška lepota včeraj in danes V oddaji bo prikazana razstava afriškega nakita, ki je do konca septembra na ogled v Etnološkem muzeju v gradu Goričane. Kamera je svoje oko uprla v razstavne predmete, ki večinoma sodijo že v preteklost Afrike. Afriški študenti, ki študirajo v Lju- ljani pa nas bodo popeljal' v sedanjost in nam povedali, koliko te lepote iz preteklosti se je ohranilo do danes. 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Film tedna: «Drugi Franci-sco», kubanski film Glavna junaka zgodbe sta črnski suženj Francisco F mulatka Doroteja. Njun goS spodar Ricardo ravna zeW grdo z njima. Francisco je zaljubljen v Dorotejo, rad pa jo vidi tudi gospodar Ker Ricardo opazi, da i? Doroteja naklonjena Franciscu, se nad njim. maščuje-Muke, ki jih mora Francisco trpeti, so skorajda prt hude, zato se Doroteja ore da gospodarju, saj samo tako lahko reši življenje ljubljenemu človeku. 22.40 Med dvema domovinama reportaža 23.15 DNEVNIK 23.30 Jazz na ekranu Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 «Quien Sabe*, film V glavnih vlogah igrajo' Giam Maria Volonte, Klaus Kinsk.v, Martine Besivick. Lou Castel, Carla Gravina- 23.20 Cinenotcs 23.50 V dvoje je lepše peti Zagreb 19.45 Ali morda veste 20.30 DNEVNIK 21.00 Paralele 21.50 «Gruntovčani», nadalj. 22.50 DNEVNIK 23.05 «Echo II*. balet ŠVICA 20.10 DNEVNIK 20.25 Svet. v katerem živimo 20.55 »Sklenilo se bo prijateljstvo* TV film 22.35 «Ukradeno pismo*, TV prt redba 23.30 Kolesarstvo: TOUR DE FRANCE TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Poletna beležnica; 8.0f Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Govorimo o manjšinah; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica: Cicibani rišejo; 11.00 «San Michele* - 4. nadalj.; 11.35 Plošča dneva; 12.00 (Glasba po željah; 13.15 Letošnja revija «Primorska poje*; 13.30 Od melodije d"1 melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.50 Mladi in glasba; 15.35 Plošče za najstnike; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Orkester Radiotele- 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Vče raj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio. anch'io; 11.30 Glasbena oddaja z Mino: 12.05 F 13.30 Vi in jaz' 78; 14.05 Glasbena oddaja z Riccardom Coccian-ti jem; 14.30 Življenje in smrt italijanskih mask; 15.00 Poletje z nami; 16.40 L’incantadiavoli; 17.05 La Certosa di Parma, radijska i-gra - 6. nadalj.; 17.50 Ali veš?' 18.35 Programi pristopanja; 19-10 Nabožna oddaja; 19.15 Glasbeni grehi; 20.20 Umski procesi; 21.35 Poletne noči: RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 10.00, 11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Po- vizjM^^pMSBna^Vftflfr Glasbena** in 7.55 Za dobro jU panorama; 18.05 Slovenska politič-' :tro; Dva Igralca na obisku; 9.3i bftetjeopeme'gfal KOPER 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30. 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05 - 8.00 Glasba za dobro jutro; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Orkester Quiney Jones; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Festivalbar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po svojo zgodbo; 11.32 Carta d’idepti-talia;. 12.45 Ne. ni BBC!; 13-40 Glasbeni spored; 15.00 Tukaj Rn dio 2; 17.55 Spazio X - glasbeni odmor; 18.33 Zvočni arhiv, SLOVENIJA 6.00, 7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Do željah; 14.00 Na proster; 14.10 Pio- bro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših šče; 14.33 Poje Rino Gaetano; 14.45 Orkester Casiidei; 15.00 Znane klavirske skladbe; 15.32 Glas Bisere Velentanlič; 16.00 Orkester in zbor Burta Bacharacha; 16.40 Flash glasba; 17.00 Knjižna polica; 17.40 Glasbeni notes: 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasba po željah; 19.45 Mladi izvajalci; 21.00 L’Opera: poezija, glasba in ples; 21.32 Rock party; 22.00 Glasba slovenskih sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Počitniški pozdravi; 10.40 Narodne in ponarodele; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Uganite, pa vam zaigramo . . .; 13.10 Zvoki znanih melodij; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.49 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Zborovske pesmi; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Mehurčki; 16.30 Paleta ritmov z ansambli; 17.00 «Vr- skladateljev; 22.30 Orkester Eddie tiljak*: 19.05 Pravljični svet; 20.35 Drennon; 22.45 Jugoslovanska pop scena; 23.45 Poje Gilbert Becaud. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in Lahko noč, otroci!; 20.45 Ljubljanski jazz ansambel; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Literarni večer; 22.40 Lepe melodije; 23.20 V svetu pripovedk; iiiiniiiiiiiitn minul iiiiiiiiiiiiii umi iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiMMiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiitiiiiM1 Morda blizu Pulja lezisea zemeljskega plina PULJ — V Jadranskem morju že vrsto let opravljajo raziskave na morskem dnu, ki naj bi pripeljale do najdbe petrolejskih vrelcev oziroma podzemskih plinov. Te raziskave se vršijo tako na i Patronat KZ - INAC svetuje TUDI NESTALNEMU UČNEMU OSEBJU PRAVICA DO ODPRAVNINE Vpr.: »Sem bivši profesor na slovenski šoli in dve leti sem že v pokoju. Ob upokojitvi me je zelo prizadelo dejstvo, da za vsa leta svoje profesorske kariere nisem prejel odpravnine, ker pač nisem i-mel staleža. Čeprav se mi zdi tako določilo krivično in sem tedaj tudi protestiral pri pristojnih oblasteh, pa vendar nisem dobil niti počenega groša. Tako je moja kategorija nestalnega učnega osebja na šolah, ki je že itak prikrajšana pri pokojnini (nima pravice do ugodnejše državne pokojnine, temveč do pokojnine INPS), še enkrat nepravično oškodovana. Na to nesimpatično zadevo sem sicer skoraj že pozabil, pa mi je te dni ne ki znanec omenil, da je baje prišlo do nekaterih premikov. Ker se vi kot Patronat zanimate ‘ za take stvari, vas vprašujem., če je res kaj novega?» Sledi podpis. Prišlo je res do pozitivnih pre mikov, in to v takšni meri, da je bila priznana tudi nestalnemu uč nemu osebju na šolah pravica do odpravnine ob prekinitvi delovnega razmerja. V tem smislu govori razsodba Ustavnega sodišča št. 65 z dne 13 4. 1977, ki je bila objavljena v uradnem vestniku št. 113 z dne 27. 4. 1977. Razsodba pravi, da je ustavno nezakonit člen št. 18 zakona 207/47, ki odreka pravico do odpravnine učnemu o- sebju, ki nima staleža. Na tej o-snovi je Ministrstvo za javno vzgojo 11. 3. 1978 odposlalo šolskim skrbništvom navodila za izvajanje novih določil. Kar se veljavnosti razsodbe tiče, se ta izvaja od 28. aprila 1977 dalje, torej od dneva po objavi v u-radnem vestniku. Vendar pa izplačilo odpravnine lahko zahtevajo vsi tisti bivši nestalni profesorji, ki so prenehali v zadnjih desetih letih. Torej spadate tudi vi v ta krog koristnikov in take vam bo popravljena storjena krivica, čeprav z rahlo zamudo. Ker to verjetno zanima širši krog ljudi, bi morda malo razčlenili celotno zadevo, seveda govori-o nestalnem učnem osebju. Pravico do likvidacije ima vsakdo, ki uveljavlja vsaj eno Jelo neprekinjenega delovnega razmerja in je bil ob prekinitvi rednega raz merja pokojninsko zavarovan. Pri stojni za izplačilo omenjene odpravnine so za učno osebje šol druge stopnje pokrajinski šolski u-radi, ostali (osebje na konservato rijih, akademijah ipd.) pa se morajo obrniti neposredno na ministrstvo za javno vzgojo. Višino odpravnine izračunamo takole: 80 odstotkov zadnje mesečne plače pomnožimo z leti delovne dobe, in tu ridej v poštev tudi leta, pri znana po zakonu 336/70. Vsak upravičenec mora sam nasloviti prošnjo na pristojni pokrajinski šolski urad in priložiti predpisano dokumentacijo. V primeru, da je upravičenec medtem preminil, lahko vloži zahtevek njegova vdova oziroma dediči. Do odpravnine ima pravico tudi neučno osebje na šolah druge stopnje, ki ni v staležu. Vsa nadalj' nja pojasnila nudijo pristojni šolski uradi, ali pa naš Patronat INAC, Ul. Cicerone 8/b - tel. 62785. POOBLASTILO ZA DVIGANJE POKOJNINE Vpr.: »Moj oče prejema iz Jk-goslavije majhno pokojnino, ki niu jo izplačujejo potom Tržaške kreditne banke. Zdaj je zbolel in je v bolnici, tako da ne more sam dvignili pokojnine. Kaj naj mre-dimo?» D J. Možni sta dve rešitvi; imetnik pokojnine, se pravi vaš oče, lahko napiše pooblastilo na vaše ime, da vi dvignete pokojnino če pa bi hoteli, da vi redno inkasirate namesto očeta, je bolje, da pošlje v Ljubi a no na SPIZ pooblastilo z željo, da na izplačilni nalog zapišejo tudi vaše ime. Tako se boste izognili vsakršni sitnosti in formalnostim. kolesarstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT 12. ETAPA «T0UR DE FRANCE^ Stavka med prvo poleta pol nov^a predsednika Kolesarji so stavkali zaradi izredno napornega sporeda - V popoldanski (drugi) poletapi, ki se je regularno odvijala, je zmagal Esclassan OULOSE — Včeraj bi morali bi-119 sPoredii dva poletapi. Zaradi Predvidene stavke kolesarjev pa rvuradno lestvico le druga, Popoldanska poletapa. ii i iWtran->i Poletapi so r.e kolesar-v jee med vožnjo odločili za nena-l' c,n Protest. I.Iirno so prevozili 150 d’A < 0 ^° P0*1 lz Tarbesa do Valence za ®ei?a,.Prav pred ciljem pa so se r*,4 ne'5aj minut zaustavili in nato! D , P^eaH čez cilj. Razlogov za ta 1 es, te več, v glavnem pa so ko-■srji stavkali zaradi »nečloveških* toripS°Vv^° s st-ranl organiza-jev. Kolesarji so se morali nam-r . P? Prejšnji teži ' etapi (na spo-u ie bil celo sloviti Tourmalet) a fra-! zbuditi ob petih, danes pa jih n ? lsto- To je razjarilo že utruje-, , lesarje, ki so se tako odločili w stavko. Jf® f.tavk? 50 se kolesarji skupno v. *• kljub nekaterim nasproto-siaJ0ni' ®aie so voditelji prote-u; v Slevnem Francozi, predvsem L,.*. ’ najodločnejši pa so bili vsi saidu-L °^esar.ii- Reakcije so v kole->: ,,'h krogih različne, mnogi biv-nro, ^erji Pa dajejo tekmovalcem 1_ ..Trdijo, da bi morali biti konj' arji • sol,deleženi pri programirana P^Heditve. Odločno proti stavki na .bili seveda gledalci, ki so se Usarji Ce*° ^z’<"r'° spoprijeli s ko' na Poletapo iz Valence d’Age- do Toulose pa so tekmovalci re-no_?rn° Prevozili. Poletapa ni pri-sai 8 sPrerr|emb na skupni lestvici, čili Su lesarji skupno privozili na . sprintu F zmagal francoski sPeciaIist Esclassan. Vrstni reci: •bcciues Esclassan. ki je prevo-z“ 96 km v 2.19’ 12” s poprečno hitrostjo 41,379 km na uro Raas (Niz.) I' “aertens (Bel.) '• bel epi ne (Fr.) “• Kars*ens (Niz.) ..... S' bauthier (Fr.) • w- Terlinck (Bel.) . Družino Dore in Žarka Bana le razveselil prihod prvorojenca ANDREJA ŠD Zarja jima čestita in želi Vse najboljše. 8. G. Terlinck (Bel.) 9. Bertin (Fr.) 10. Fussien (Fr.) vsi v času zmagovalca. Skupna lestvica: 1. Joseph Bruyere (Bel.) 58.38'42" 2. Hinault (Fr.) po 1'05” 3. Zoetemelk (Niz.) , 1’58” 4. Pollentier (Bel.) 2’47” 5. IC"iner (Niz.) 4’08'’ SABLJANJE M’ V HAMBURGU' SZ brez konkurence? HAMBURG — V tem kraju se bo od danes do 22. julija odvijalo svetovno prvenstvo v sabljanju. Tudi letos je glavni favorit na tem prvenstvu reprezentanca Sovjetske zveze, ki že nekaj let zaporedoma športni da so nesporno prevladuje v tej disciplini. Naj omenimo le, Sovjeti na lanskem SP osvojili štiri zlate kolajne v osmih disciphnah ATLETIKA Slavje Francije MALMO — V ponedeljek in v torek je bilo v tem mestu mednarodno prijateljsko srečanje v atletiki med reprezentancami Francije, Švice in švedske. V skupnem seštevku je zmagala Francija (281 točk) pred Švedsko in Švico (obe 212 točk). AVTOMOBILIZEM PERO USA (ifnna).— V nedeljo bo v tem kraju 18. mednarodna avtomobilska dirka . • Uspelega turnirja v malem nogometu v Dolini «4 + 4» se udeležujeta tudi ekipi ADM (zgoraj) in Cianocolori (spodaj) Tudi LR Vicenza CADIX — V tem mesto,bo 26. in 27. avgusta mednarodni nogometni turnir, na katerem bodo sodelovale Včeraj so na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani pokopali zamejskega družbenoprosvetmga delavca Stanka Perovška, ki je umrl v nedeljo ponoči po dolgi bolezni v 77. letu starosti. Stanko Perovšek je deloval v Slovenskem planinskem društvu že od samega začetka leta 1946, pa vse do lanski):i leta, ko se je moral zaredi bolezni umakniti. Skupno je bil Perovšet odbornik v SPDT celih 29 let, v glavnem pa se je ukvarjal z blagajništvom, vodenjem izletov in gzmh odšeltov, v zadnjem obdobju pa je bil podpredsednik. Njegova značilnost, katere se bomo mlajši odborniki radi spominjali, je izredna resnost in skromnost, s katero se je lotil vsakega dela. ki ga je nato vedno dobro. opravil. Pogreb Perovška je bil v opr.aan skih urah, sijalo je močno sonce, žalnega sprevoda pa se je udeležilo mnogo njegovih starejših prijateljev z izletov v slovenske gore, katere je narisi in6 Yn ! tudi sam mnogo vodil, pa tudi mlaj-tem de u Hh' fci fla sicer niso dob’o poznali, ker je bil Perovšek bolj močeč in tih človek, vendar na so ga s ošto-vali zaradi njegovih človeških vrlin. Ob odprtem grobu je spregovorila dolgoletna predsednici i>FDT dr. Sonja Mašera. Sledni i je t ovorila prosto, brez nikakršnih vnaprej pripravljenih visoko ione iih besed, zato pa je bil govor toliko tr.piejši in prisrčnejši. Dr. Mašera je govo- rila o Perovšku kot o človeku velikih moralnih vrlin in izredne srčne dobrote in skromnosti, kar je izkazoval tudi v delovanja v StDT. Poletno delovaje SPDT To nedeljo se bodo planinci SPDT udeležili avtobusnega iz ■“.te v Tolmin in okolico. Za olanmce bo na sporedu vzpbn na Mrzli vrh (1.360 metrov) nad Tolminom. Hoda bo skupno kake štiri ure. Neplaninci si bodo lahko ogledali slikovito o-kolico Tolmina, predvsem pa znamenita Tolminska korita. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDl i Ui sv. Frančiška 20) od 11. do *2. ure Na razpolago je še nekaj prost h mest. * * « To nedeljo se je skupina starejših planincev SPDT podala na izlet na Sv. Trojico nad Postojno. To je le pa razgledna točka ter eden najlepših vrhov vse Notranjske, spada pa tudi med točke slovenska planinske transverzale. Planinci so se v zgodnjih jutranjih urah odplavili na izlet z vlakom do Postojne, oa tu pa so krenili peš na vrh. HnJ- je bilo še kar precej, vreme 'e bilo tudi tokrat muhasto, planinci pa so predvsem občudovali prekrasno floro na zelenih pobočjih te nantm. # # * Planinski štafetni pohod, ki ga prirejata SPDT in SK Devin ob sodelovanju SPDG in Beneškega pla ninskega društva, je že žel mnogo zanimanja in povpraševanja. Pohod, ki bo trajal teden dni in bo oraktič-no razdeljen na etape, se bo pri- čel 20. avgusta ter zaKljuču v Rib čevem lazu ob Bohinjskem jezeru 27. avgusta, kjer bo svečana slovesnost ob 200-letnici prvega vzpo na na Triglav. Vpisovanje je že odprto na sedežu ZSŠDl vsak dan od 11. do 12. ure. Messner na Everestu Reinhold Messner je edini alpinist na svetu, ki je osvojil kar štiri o-semtisočake, vendar na najbolj kla sičen alpinistični način, brez kisikovih bomb, brez posebnih naprav, kj jih uporabljajo moderni ulpini-sti, da bi premagali *nepremaglji-ve» stene. Pred kratkim je osvojil Everest, ki je s svojimi 8S:8 metri najvišja gora na svetu, tudi tokrat brez kisikovih bomb. Pred tem njegovim zadnjim vodvigom, je Mes sner opravil 1200 (H) vzponov po vsem svetu, 80 prvenstvenih smeri ter 22 izvenevropskih odprav. S temi podvigi je postal pmv gotovo najbolj znani alpinist na svetu, pa tudi najbečj drzen, tisti ki se je lotil tnemapočih* sten. Svoj zadnji vzvon na Everest je opisal na neki tiskovni konferenci v Milanu. Tu je med drugim izjavil, da se je moral najprej aklimatizirati okoli mesec dni na 5000 metrih, da bi se navadil m zelo razredčen zrak. Zelo zavzeto je opisal svoje vtise na vrhu Everesta, kjer se ie, pa megovih besedah, čutil zelo lahek m orosi. Messner je nadalje aodal da se bo kmalu lotil stene Nange Pai bata, ki je visoka kar 130> metrov. Predvidoma bi moral podvig opraviti v 10 - 12 dneh. D. J. pripravljajo se na zanimivo srečanje šahistov pod imenom «24 ur šaha v Idriji*, jeseni pa bi pričeli z organiziranjem šahovskih krožkov v osnovnih šolah idrijske občine. Mladi in starejši člani kluba so na koncu :-ečanja odigrali dvokrožni dvoboj na 16 deskah, ki se je končal z zmago starejših članov z rezultatom 18:14. Posamezni rezultati dvokrožnega šahovskega dvoboja na 16 deskah med mladimi in starejšimi člani ša hovskega kluba Rudar Idrija: 1. Petrič - Troha 1:1 2. Tavčar - Crnobmja 0:2 3. Medved - Kanduč 0:2 4. Bolko - Bajc 0:2 5. Likar - Majnik 0:2 6. Mlakar - Hladnik 2:0 7. Sedej - Jereb 0,5:1,5 8. Filipič - Kenda 0:2 9. Grabelj - Kenda 2:0 10. Vukanič - Završnik 2:0 11. Hadalin - Erjavec :1 12. Cigale - Seljak 1:1 13. Kopač ml. - Kopač st. 1:1 14. Ličer - Burnik 0:2 15. Bavdaž .*> -Munh 2:0 16. VodOpija - Bončina 1,5:0,5 t •1 i , SILVO KOVAČ V TITOVEM UŽICU Zmaga Ljubojevica Pred kratkim se je v Titovem Užicu zaključil mednarodni šahovski turnir, katerega se je udeležilo 14 šahistov, od katerih je bilo kar 11 velemojstrov. Po predvidevanju je zmagal najboljši jugoslovanski ša-hist Ljubomir Ljubojevič, ki je osvojil skupno 10 točk. Na splošno lahko trdimo, da je na tem turnirju «Ljuba» igral dobro in napadalno, saj je izgubil le eno partijo z Rajkovič, potem ko je celo partijo imel pobudo v svojih rokah. S silovitim finišem, v katerem je nizal zmage kot na tekočem traku, pa si je že nekaj kol pred končen zagotovil prvo mesto. Rezultati zadnjega kola: Jovšič -Todorčevič 1:0, vse ostale partije pa so se zaključile z remijem. Končna lestvica pa je sledeča: Ljubojevič 10 točk, Smejkal 9, Rajkovič 8, Ermenkov 7,5, Andersson, Kurajica in Bagirov 7, Matulovič, Kovačevič in Tringov 6,5, Janša 5,5, Todorčevič, Jovšič in Radojčič 3,5. D. J. TURNIR «4 + 4» Drevi finalne tekme od 7. do 14. mesta Sinoči so v Dolini odigrali zadnje tekme izločilnih skupin turnirja «4 +1». V skupini A je prvo mesto osvojila ekipa Supermarket Jež iz Boljunca pred ekipo Cianocolori, v skupini B pa je doslej znano ime enega finalista (Gostilna pri studencu), drugega finalista to pa določila tekma med PAM Domjo in SD Žerjal iz Bolj unča. Končna lestvica (po 7. kolu) SKUPINA A Supermarket Jež 12; Cianocolori 19, Riba ”75 8; Mode Lara 5; Mačke 5; Prebeneg '78 1; Gostilna Ezio 1. SKUPINA B Gostilna pri studencu 9; Gostilna L jena 8; PAM 7; SD Žerjal 5; Šanson 4; NK Ricmanje 1; ADM 1. (PAM, SD Žerjal, NK Ricmanje in ADM imajo tekmo manj) Drevi bodo na sporedu finalne tekme od 14, do 7. mesta z začetkom ob 20. uri. Jutri bo ob 20 30 srečanje za 5. in 6. mesto in nato polfinalne tekme, v soboto pa bc zaključni večer, na katerem bo sodelovala tudi boljunska godba na pihala «Pleh muzika* (ex «Rabiosa»), z naslednjim programom: ob 20. uri: tekma 2a 3. in 4. mesto ob 21. uri: povratno srečanje med tčešpami* in »Figami* ob 22. uri: finalna tekma za 1. in 2. mesto Na koncu bo na občinskem odbojkarskem igrišču nagrajevanje letošnjega turnirja «4+4». SMUČANJE KL: Lindberg najhitrejši CERVINIA — V drugem poskusu smučarskega tekmovanja »Kilometer lance* je bil najhitrejši Šved Lindberg. Vrstni red: 1. Lindberg (Šve.) km/h 190,981 2. Bereuter (Av.) 190,779 3. Buschman (ZDA) 190,074 4. Caffoni (It.) in Putz (Av.) 189.974 L’AQUILA — Ženske nogometne reprezentance Italije, Jugoslavije, Škotske, Valesa, Belgije in Švice bodo sodelovale na Mednarodnih igrah v ženskem nogometu '78, ki bodo od 27. julija do 5. avgusta v raznib abruških mestih. TENIS V nekaterih evropskih mestih so odigrali prvo kolo teniškega tekmovanja za pokal Galea. V tem kolu so Jugoslovani brez težav premagali Turčijo. Izidi: My slonice: Jugoslavija - Turčija Finska - Poljska Bukarešta: Romunija - Ciper Romunija - Iran Iran - Ciper Lizbona: Portugalska - Maroko Mehika - Tunizija Atene: Belgija - Grčija Madžarska - Monako 5:0 3:2 3:0 2:0 2:1 5:0 5:0 3:1 3:1 GSTAAD — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v tem mestu je Argentinec Vilas premagal Francoza Govena s 6:4, 6:4. Emil Frelih ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J ■ . morja Neptun zadnjega dne v letu ribičem ni naklonjen. Njegov blagoslov jo bil tokrat pičel. Z ^ad-^iimi potegi mišičastih rok je zamrla pesem ribičev in ®hske z otroki so se s praznimi košarami in sklonjenimi 8lavami nemo podajale domov. Mokri in prepoteni ribiči ln veslači so nato na valjih, ki so jih sproti podstavljali mokrem pesku pod trup barkače,' povlekli veliko in barko na breg. Utihnila je pesem dela. Resnih ° f&zov, marsikdo je v mislih klel. so pospravljali in reievali vse potrebno za prihodnji ribolov. Spoznal sem tudi senčne strani opevanega paradiža tropih. V resnici mi je bilo žal teh ljudi ob tolikšnem Njihovem trudu in znoju. Želeli so se posloviti od zad-nie8a dneva v letu z večjo svečanostjo pa jim morje 11 bilo naklonjeno. Gladina morja, vse tja do obzorja se je modra, po-j^ltod svetlo zelena poigravala z odbleskom sončnih žar-kov- V drevakih, zbitih iz nekaj debel, so se nedaleč od ^ga poigravali domači fantje z razpotegnjenimi valovi in pripravili kopalcem na plaži in v vodi privlačno predstavo. Še sam sem se predal igri belo razpenjenih valov toplega morja Kar ni se mi dalo iz vode. Plaval sem daleč ven in oči so se z veseljem ozirale po bujnem rastlinstvu obraslih bregov. Tropično podnebje je bilo prav magično razlito čez neskončno planjavo zemlje, neba in morja. Ni se mi le dozdevalo, kar čutil sem, da se stikajo morje, zemlja in nebo v edinstveno vesoljstvo. Nisem mogel verjeti, da v resnici uživam tropski raj ob sinjem morju in svetli peščeni obali, ozaljšani z bujno vegetacijo, ki se polagoma vzpenja v gosto poraslo džungelsko gričevje. Za hip mi je bilo, kot bi sanjal. Do vratu sem se potapljal v toplo morje in zibaje se na valovih sem se oziral na očarljivo podobo narave. Prav zabavno mi je bilo ob hudomušni misli, da bi moral pravzaprav v tem času hoditi doma v suknji po snegu in se s hčerko sankati in kepati. Prožnih korakov in lahno zagorel sem se podal proti hotelu. Na senčnati stezi je spet stal ribič s palico v roki. Zatopljen v. ribarjenje je negibno zrl na trnek v vodi. Tokrat sem ga ljubeznivo pozdravil. Niti zganil se ni. Prešel sem za njegovim hrbtom po stezi in se po nelraj korakih ozrl nanj. Stal je kot prikazen, ne meneč se za dogajanja okoli njega. •Zanimiv človek ta ribič, ni kaj reči« sem si mislil pri sebi in stopil bliže do njega. Osupnil sem in se zasmejal izvrstni potegavščini: bil je barvito izdelan kip Indijca v naravni velikosti, podoben liguram v muzeju voščenih lutk. Silvestrov večer Nikoli se nisem preveč navduševal nad slovesi let. Tudi na silvestrovanje v Indiji ne, četudi se ie večina turistov in domorodcev, ki so se za ta večer zgrnili z vseh vetrov v Kovalam, svečano pripravljala nanj. Da. če bi proslavljali indijsko novo leto s tipičnimi hinduističnimi navadami. Tukajšnji krščanski svet pa bo silvestroval po naših evropskih običajih. Pred sončnim zahodom sem se še enkrat sprehodil po čudoviti romantični okolici ob osrečujoči misli, da se bom naslednji dan odpravil na pot k najjužnejši točki indijskega kopnega Comorin. V radostnem nemiru mi je vse-bolj stopala pred oči tudi umetniška podoba indijskega slikarja v originalni batik tehniki, ki sem jo bil videl v prodajalni v hotelu. Predstavljala je boga Krišno, ko poklanja pred noge svoji ljubici Radi lotosov cvet, simbol sveta. Sklenil sem storiti konec vznemirjenju. Stopil sem v prodajalno in šel k podobi, ki me je prevzela. Po krajšem razpravljanju s trgovcem je slika prešla v mojo posest. Po vrnitvi sem jo poklonil ženi v spomin na moje silvestrovanje — brez nje — na Indijskih tleh. Čarobno zvezdnato nebo, kakršno more biti le v tropih, je bilo razpeto nad arhitektonsko razkošno urejenim velikim vrtom med kokosovimi palmami. Zbrala se je množica turistov in domačinov. Indijske kolibe so dekorativno obrobljale prostor. Duh po južnoindijskih specialitetah, ki si jih je mogel vsakdo izdatno izbrati in postreči od najbolj začinjenih pikantnih jedi, da si po njih lovil sapo in najsladkobnejših priznanih indiiskih slaščic do čudovitih solat iz tropskega sadja, je prijetno preplavljal ozračje in vabil razigrane goste k obilno založenim bifejem. V pomoč so bile za to prilož- nost izbrane lepe Indijke v krasnih svilenih sarijih, z jasminom ali orhidejo v črnih laseh, ki so s svojo lepoto, ljubeznivostjo in prisrčnostjo, očarale vse. Razpoloženje se je stopnjevalo, ko so se pod veliko slamnato kolibo pojavile na odru mlade plesalke v slikovitih oblačilih, okrašene s svetlikajočimi se okraski in pričele ob zvokih ljudskih glasbil program indijskih klasičnih plesov. Mladi plesalki pri klasičnem plesu Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun *a Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 cADIT* • DZS • 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/JI. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 rnrri) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožall« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druaih dez® v Italiji pri SPI. 13. julija 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska •H ZTT Trst Član italijanskera zveze časopisnih Ir založnikov FIEG ^ PO UKINITVI KITAJSKE POMOČI ALBANIJI Globoke korenine spora med Pekingom in Tirano Nobenih uradnih vesti o vzrokih, ki so privedli do roba razbitja odnosov med obema državama PEKING — Tako iz Pekinga kot iz Tirane ni nobene uradne vesti o vzrokih, ki so privedli do presenetljivega zapleta v odnosih med Kitajsko in Albanijo. Marsikateremu mednarodnemu opazovalcu je bilo sicer jasno, da se tesno zavežništvo med obema državama že resno maje, in to že od konca kulturne revolucije in do obračunavanja s tako imenovano »tolpo četverice*, nihče pa si ni pričakoval, da bi bili odnosi že na robu razbitja, kot daje misli ti vest o prekinitvi kitajske pomoči Albaniji, o odpoklicu kitajskih teh nikov in o izgonu albanskih študentov, ki študirajo na pekinški univerzi. Najnovejše vesti pravijo, da je pre krnitev pomoči pravzaprav zahtevala Albanija sama z noto, ki jo je po sla la prejšn ji mesec Pekingu in v kateri se med drugim pritožuje nad »neuporabnostjo* te pomoči. Peking je odgovoril z noto 7. julija, v kateri je dejansko »uslišal* tiransko vlado in ukinil vsakršno obliko tehnične pomoči. Kot rečeno, imaio trenja med obema državama globoke korenine, na dan pa so izbruhnila že pred letom dni, ko je albansko uradno glasilo »Zeii i populit* objavilo silovit na pad na inijo novega kitajskega vodstva,p redvsem pa na njegove teorije o «treh svetovih* (dežele v razvoju kot »tretji svet* in industrializirane države kot »drugi svet* r.aj bi postavile enotno fronto proti »prvemu svetu* imperialističnih super-sil. Sovjetske zveze in ZDA), še bolj jasno pa so nasprotstva prišla do izraza ob krizi med Vietnamom na eni strani ter Kampučijo in Kitajsko na drugi. V obei. primerih se je Albanija postavila na stran Viet nama in brez ovinkov obtožila Kitajsko, da goji imperialistične namene do vietnamskih sosedov. Vzporedno z zaostrovanjem spora naj bi potekalo — če naj verjamemo zahodnim opazovalcem — tudi postopno zbliževanje Albanije s Sovjetsko zvezo, ki naj bi ne bija več deležna, ali vsaj ne v tolikšni meri kot v preteklosti, znanih napadov » adia Tirane*, k: je vsak dan psoval kremeljske voditelje s »social-imoerialisti*. Vsekakor pa uradni viri o vsem tem za sedaj molčijo. Dopisniku italijanske tiskovne agencije ANSA iz Pekinga, ki je skušal stopiti v stik s funkcionarji albanskega veleposlaništva v kitajskem glavnem mestu, so odgovorili, da veleposlanika ni v Pekingu, in da v njegovi odsotnosti nihče ne more ničesar povedati, (tm) Giscard D’Estaing o svetovnem gospodarstvu PARIZ — Preosnova svetovnega gospodarstva je v veliki meri odvisna od zmanjšanja uvoza nafte in prav tako od zmanjšanja prebitka, ki ga beleži japonska zunanjetrgovinska bilanca. Tako je včeraj izja vil francoski predsednik Giscard D'Estaing, ki je pri tem poudaril, da morata Evropska gospodarska skupnost in Japonska s skupnimi napori posredovali pri Združenih državah, da omejijo porabo energije. Giscard je še naglasil, da bi mora la Japonska okrepiti svojo pomoč državam v razvoju, isto pa bi mo- rale storiti tudi socialistične država Doprinos, ki ga lahko da Evropa v sedanjem težavnem gospodarskem položaju, pa je odstranitev notranje monetarne nestabilnosti. V izjavi zahodnonemškemu dnevniku «Die Welt* pa je japonski pred sednik vlade Takeo Fakuda izjavil, da bo njegova država v primeru oslabitve sedanje konjunkture povečala uvoz in podvzela ukrepe za ponoven razmah gospodarstva. Naglasil je odgovornost ZDA kar zadeva monetarna vprašanja in poudaril, da morajo nujno zmanjšati zunanjetrgovinski primanjkljaj in pod vzeti učinkovite korake za boj proti inflaciji. AVELLINO — Maria Pirri Ardiz-zone, ki je priprta v zaporu v tem mestu in ki sumijo, da je pripadnica takozvanih rdečih brigad, je včeraj zagrozila z gladovno stavko če je ne bodo takoj izpustili na prostost. Dekle, ki izhaja iz premožne družine, je policija aretirala v neki vili v bližini Licole, ki so jo teroristi spremenili v pravo skladišče orožja. PRVE REAKCIJE NA NAČRT BRANDTA IN KREISKEGA ZA BLIŽNJI VZHOD Izraelci zavrnili mirovne predloge v Egiptu pa v glavnem soglašajo V Kairu poudarjajo uspeh Sadatovega potovanja na Dunaj, kjer je socialistična internacionala prvič po dvajsetih letih podprla arabske države O jakosti eksplozije v španskem kampingu «Los Alfaques», kjer je bilo ubitih 200 turistov, najbolj zgovorno priča posnetek o avtocisterni, ki jo je zagnalo 150 metrov daleč (Telefoto ANSA-EFE) KAIRO — Prve egiptovske reakcije na mirovne predloge avstrijskega kanclerja Bruna Kreiskega in voditelja zahodnonemške socialnodemokratske stranke WiUyja Brandta za rešitev bližnjevzhodne krize so v glavnem zelo previdne. Sprejemajo jih s pogojem, da u-mik Izraela pomeni resnično umik z vsega zasedenega arabskega o zemlja: mirovni predlogi namreč predvidevajo le izraelski umik do «vamih meja*. Predsednik Sadat pa ni niti zavrnil, niti sprejel tega načrta. Rekel je le, da ni negativen in poudaril, da je njegova država pripravljena na vzpostavitev normalnih odnosov z Izraelom, potem ko bodo dosegli mirovno rešitev za Bližnji vzhod. Izraelski zunanji minister Dajan, j ki je včeraj poročal v obrambni in j zunanjepolitični komisiji izraelskega ! parlamenta, pa se je negativno i-! zrazil o načrtu socialistične inter-| nacionale in ostro napadel srečanje i med voditeljem opozicije Simonom Peresom s Sadatom. Glede bližnjega zasedanja v I-ondonu, ki se ga bo udeležil skupaj z egiptovski... zunanjim ministrom Kamelom in ameriškim državnim tajnikom Van- ceom, pa je naglasil, da bodo razpravljali le o egiptovskem in izraelskem mirovnem načrtu ter o ; činu, ki naj omogoča nadaljevanje neposrednih razgovorov med obema državama, ne bodo pa izdelali nobene skupne izjave o rešitvi bližnje-vzhodnega zapleta. Egiptovski opazovalci poudarjajo velik uspeh^ Sadatovega potovanja r.a Dunai, kjer je prvič no dvr;s<‘H-i PROCES ZARADI BORGHESEJEVEGA DRŽAVNEGA UDARA Najbrž že jutri razsodba zoper fašistične zarotnike Sodni zbor se je včeraj umaknil k posvetu - Javiti tožilec zahteval skupno 495 let zapornih kaziti Na italijansko-avstrijskih mejnih prehodih se položaj izboljšuje VIDEM — Položaj na mejnih prehodih med Avstrijo in Italijo se je nekoliko Izboljšal. Za lovomi promet je zaprt le mejni preh d Brcnner, na Rokovem pa so avtoprevozniki prekinili zaporo, potem k a je glasnik dunajske vlade zagotovil, da bodo preučili začasno prekinitev izvajanja novih obdavčitev na tranzitni promet. Zakon naj bi ponovno pregledali in proučili septembra, do tedaj pa naj bi veljale stare norme. Avstrijski kancler Kreisky in zunanji minister Pahr zag var-jata stališče o globalni rešitvi vsega evropskega cestnega prometa, ki pa ne sme vključevati samo članic Evropske gospodarske skupno temveč tudi države vzhodne Evrope. Kljub spravljivim staH^Čc.a pa vztrr jajo avstrijski predstavniki na mešani avstrijs' > - italijanski komisiji o prevozih na novih tranzitnih ločilih. Problem bodo skušali rešiti danes, morda bo k pozitivni rešitvi prispevala možnost, da Italija določi protiukrepe in vzpostavi ponovno konkurenčnost italijanski' avtoprevoznikov. Položaj se je tudi izboljšal na mejnih prehodih s Francijo in Švico, saj cariniki ponovno delajo nadure, potem ko so avtonomni sindikati preklicali »belo stavko*. Prhpcrnjfp za DIJAŠKO MATICO RIM — Po 118 obravnavah m do bro leto po začetku sodne obravnave se je rimsko porotno sodišče včeraj zbralo k posvetu, da izreče kazni 76 fašističnim prevratnikom, obtoženim sodelovanja pri Borglie-sejevem poskusu državnega udara. Spričo znatnega števila obtožencev bo razsodba verjetno znana šele jutri. Včerajšnja 118, obravnava SP je zaključila s uosegom zagovornika Alfreda De Marsica in s pozivom edinega zaprtega obtoženca DL Rose sodnemu zboru, raj sodi »pošteno* in naj oprosti vse osumljence. Takoj nato se je sodni zbor zbral k posvetu, da odloči o usodi prevratnikov. ki so se - tiko trdi javni tožilec — v noči od 7. na 8. december sk”ša'i p^astiti oblasri z namenom, da spremenijo Italijo v predsedniško državo, če je poskus udara spodletel, ker so v zadnjem trenutku odrekli pomoč vplivni (osebnosti, zarotniki niso vrgli puške v koruzo in so nadaljevali z zakulisnim spletkarjenjem vse da W74. leta, ko so jim sodniki Tambunno. Violante in Fiore prišli r.a s1«! Kaže, da so celo ustanovili vzeoredno strukturo v okviru državne obveščevalne službe SID. Vendar se ta del preiskave, ki je še v teku, praktično ni premaknil z mrtve točke, od kar jo je kavcijsko sodišče s sklepom, ki je izzval odločne proteste vse demokratične javnosti, iztrgalo Tamburin j ;n jo zaupalo rimskim sodnikom. Po* ledi ca tega je bila kopica nejasnosti ki jih je bilo občutiti tudi med samim potekom sodne obravnave, v kateri je odigral vlogo glavnega obtoženca bivši načelnik SfD ''ito Mi-celi, dasi je med tistimi, ki tvega sorazmerno blago kazen. Preiskovalni sodnik ga je namreč obtožil le nekakšnega dejanja- potuhe zarotnikom, ker ni obvestil pristojnih organov o zaroti in tako preprečil, da bi jih pravočasno onesposobili. Ob koncu tridnevnega zaključnega posega, med katerim je pikolovsko razčlenil položaj posameznih ob tožencev ter na osnovi zbranega dokaznega gradiva obnovil r oteli dogodkov, je javni tožilec dr. Clau-dio Vitalone zahteval obsodbo 60 od skupnih 76 obtožencev na 495 let zapora. Najstrožje kazni j '■ predlagal za Borghesejevo «desno roko* Rema Orlandinija, Stefana Delle Chiaia, misovskega posianca Sandra Saccuccija, Maria Roso in bivšega poveljnika gozdnih čuvajev Luciana Bertija, medtem ko je za o-stale voditelje predlagal milejše kazni. Kakršnakoli pa bo razsodba, 26 obtožencev ne bo odsedelo kazni, ker jim porota sodi v odsotnosti. Med temi gre omeniti Orlandinija, Delle Chiaia in Saccuccija, ki ‘o pobegnili na tuje, preden jih je lahko dosegla roka pravice, (vt) Kmalu poletna prekinitev procesa zaradi afere Lockheed RIM — Na procesu zaradi afere Lockheed se izteka zasliševanje prič. Kot kaže. bodo proces prekinili konec meseca zaradi poletnih počitnic in ga nato nadaljevali v začetku septembra. Medtem se je razširjeno ustavno sodišče lotilo tudi vprašanja posvetovalnice, v ka tero se bodo morali sodniki umak niti, da bi izrekli razsodbo. Ker ie obtožencev enajst, ni težko pred- videti, da bo razprava o razsodbi trajala več dni, ko pa sodniki ne bodo smel; imeti nobenega stika z zunanjim svetom. Prav zaradi tega je treba pripraviti ustrezne nresto-re ne samo za posvetovalnico, ampak tudi za spanje. To pa terja določeno preureditev prostorov v palači, ki je sedež ustavnega sodišča in v kateri poteka proces, ali pa začasno premestitev sodnikov v neko drugo stavbo. Včeraj je sodišče zaslišalo še druge vojaške predstavnike, med drugim generala Fortunata Mina-sija. ki je bil leta 1970 pomočnik obrambnega ministra Tanassija. Visoki častnik je izrazil dvome v trditve Ovidia Lefebvra, po katerih naj bi »svetnik* ameriške družbe Lockheed osebno izročil 200 milijonov lir v uradih ministra Po mnenju generala bi se to le težko zgcdiio. ne da bi se tega zavedla vojaška straža, ki je bila nameščena v ministrovi predsobi noč in dan. LONDON — Posebna ekipa britanske policije je že dva meseca v Turčiji, kamor so jo poslali s posebno nalogo svetovalca turške vlade za boj proti terorizmu. Britanski list Daily Telegrrph, ki je včeraj objavil vest, pri tem poudarja, da je do tozadevnega sporazuma prišlo med zadnjim obiskom turškega zunanjega ministra Ecevita v Londonu. VČERAJ V BLIŽINI VIDMA Vojaški letali strmoglavili med akrobatskim poletom Pilot na mestu mrtev, medlem ko je drugi hudo ranjen Posl. Accame naslovil vprašanje obrambnemu ministru VIDEM — Letali vojaške akrobatske skupine, ki je znana pod imenom »Frecce tricolori*, sta včeraj trčili med poletom in nato strmoglavili; obračun nesreče pa je en pilot mrtev in eden težko ranjen. Akrobatska skupina, ki jo je sestavljalo pet letal vrste G-91, je vzletela z vojaškega letališča Rivolto pri Vidmu in v višini približno 1000 metrov začela izvajati figure, ki sodijo v normalno dnevno urjenje. Iz še nepojasnjenih vzrokov pa sta se krili dveh letal nenadoma dotaknili, zaradi česar sta letali takoj začeli izgubljati višino. Pilota sta nemudoma sprožila avtomatsko padalo in medtem ko je prvemu manever uspel, se je pri drugem nekaj zataknilo, zaradi česar je pilot strmoglavil na tla in bil na mestu mrtev. Žrtev je 32-letni kapetan Graziano Carrer doma iz Benetk. Njegovega kolega, kapetana Andrea Di Paulia pa so sprejeli v videmsko bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje je hudo,' kljub temu pa zdravniki upajo, da mu bodo tešili življenje. Letali G-91 sta strmoglavili na letališče Rivolto in povzročili precejšnjo materialno škodo, drugih človeških žrtev pa na srečo ni bilo. Vojaška akrobatska skupina se je pred dnevi udeležila mednarodne a-krobatske letalske manifestacije, ki je bila v Franciji in v okviru katere ji francoski organizator'; niso do- volili, da bi izvajala posebno nevarne figure. Skupino sestavljajo samo zelo izkušeni piloti, ki pred dokončnim sprejetjem med pilote-akrobate, morajo prestati zahtevne psiho - fizične teste. Podobna nesreča se je že pripetila pred petimi leti v bližini Rima in tudi v'tem primeru je pilot izgubil življenje. V naši deželi pa sta pred štirimi leti čelno trčili letali iste akrobatske skupine; pri nesreči sta bila oba pilota pri priči mrtva. V zvezi z včerajšnjo nesrečo je predsednik obrambne komisije poslanske zbornice Falco Accame naslovil obrambnemu ministru vprašanje, v katerem zahteva, naj se čirji-prej odkrijejo vzroki nesreče, javnosti pa naj se razkrije koliko stane državno blagajno vzdrževanje vojaške akrobatske skupine, ki je po njegovem mnenju, v modernem obrambnem sistemu, danes sploh nepotrebna. (st) Libanonski predsednik Sarkis odstopi Prvi znaki popuščanja napetosti v Bejrutu BEJRUT — Po oklevanjih zadnjih dni, ko je že kazalo, da se je libanonski predsednik Sarkis po prigo- UGIBANJA OB SKOPIH IN PROTISLOVNIH VESTEH IZ SODNIH KROGOV Preiskava o umoru predsednika KD pred novim pomembnim razpletom? Gibali pospešene dejavnosti preiskovalcev aretaciji dveh domnevnih teroristov v Pratu m v Rimu RIM — Vse kaže, da je preiskava o ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora pred važnim razpletom, dasi je zaradi molka preiskovalcev in protislovnosti nekaterih namigov zelo težko oceniti «domet» novih indici j, ki sta jih zbrala sodstvo in policija. Dejstvo pa je, da je preiskovalno delo, ki se dejansko ni premaknilo z mrtve točke "o odkritju tiskarne-skri-vališča v Ul. Pio Foa v Rim. ter aretaciji petih domnevnih pripadnikov rimskega voda rdečih brigad, nekoliko bolj živahno. Gibalo nove mrzlične dejavnosti preiskovalcev sta aretaciji domnevnih rdečih brigadistov Eifia Morta-tija v Pratu in Aureiia Acguina v Rimu, ki sta imeli kot posledico tudi aretacijo štirih domnevnih pristašev RB v Firencah. Sodeč po pisanju nekaterih včerajšnjih listov naj bi Mortati, ki je bil aretiran v zvezi z umorom notarja Spighija v Pratu, priznal, da je sodeloval pri pripravah za ugrabitev predsednika krščanske dmokracije in pri sestavi nekaterih sporočil teroristične organizacije. Obenem naj bi celo navedel nekatere okoliščine in imena pajdašev, ki naj bi podkrepila njegove trditve in dala preiskovalcem dragocene napotke za nadaljnje delo. To vest so v rimskih sodnih krogih včeraj najprej označili kot »malo osnovano*, pozneje so jo, sicer Elfio Mortail posredno, potrdili, nato pa spet demantirali. Spričo tega protislovnega ravnanja in ob pomanjkanju dru~ih informacij, je težko razumeti, kakšne elemente imajo preskovalci dejansko v rokah. Dejstvo pa je, da je včerajšnje poročanje nekaterih listov, tudi če ni bilo povsem osnovano, vsaj nekoliko razgibalo kalne vode. Res je sicer, da doslej rimski sodniki, ki vodijo preiskavo o urno ru predsednika KD še niso obtožili Mortatija sodelovanja pri zločinu, možno pa je, da bi nekatere okoliščine, ki jih j? navedel, in nekateri njegovi stiki 3 somišljeniki lahko botrovali nepredvidenim razpletom. V Firencah so na primer, čeprav zelo posredno, pospešili aretacijo štirih domnevnih pristašev rdečih brigad. Gre za ljudi, ki jih je policija že dalj časa nadzorovala in ki naj bi morda sodelovali pri ustanavljanju florentinskega voda teroristične organizacije. Drugi važni element v rokah preiskovalcev pa naj bi bila aretacija Aureiia Aguina, mladega Sardinca, kateremu naj bi prišli na sled po naključju. Kaže, da so fantu zaplenili znatno denarno vsoto (okrog 2 milijona lir), v kateri je bil tudi bankovec iz odkupnine za genovskega ladjarja Piera Coste, ki so ga — kot znano — ugrabile rdeče brigade. Kaže, da se je fant opravičeval, da je gospodarski operater, ki «vrti» precej denarja, zaradi česar naj ne bi vedel, od kod «umazan- bankovec. Težko je presoditi, če je fant res vpleten v prevratniško delovanje ul tralevih skrajnežev ali ne (izgovor, s katerim je opravičil posest denarja je vsekakor banalen), dejstvo pa je, da se je doslej sled ugrabitve Piera Coste izkazala kot najvažn j-ša in najbolj plodr sled, saj naj bi se teroristi med drugim poslužili teh sredstev, da so finansirali ugrabitev in umor Alda Mora in da so posta vili na noge rimski vod. (vt) varjanjih in številnih izrazih solidarnosti premislil, so včeraj najavili njegov dokončen sklep o odstopu. Ob tem ie voditelj konservativne «libanonske fronte* Camille Chamoun silovito napadel Sarkisa in ga povabil, naj pove vzroke svoje odločitve. Poleg predsednika"'Sarkisa pa naj bi odstopil tudi predsednik vlade Selim Hoss. S tem v zvezi filosirski dnevnik Ash Sharq pravi, da so desničarski elementi pripravljali atentat na drugo najpomembnejšo osebnost v Libanonu, predsednika zbornice Al As-saada, ki se je včeraj vmil z obiska JE TO SPLOH ŠPORT? Dasi je zob časa že zdavnaj načel principe, na katerih je baron De Coubertin osnoval moderne olimpijske igre, saj so bili sad zelo ozkorazrednega pogleda na družbo, so pa tudi nova načela industrializacije športa, po katerih je nadvse pomemben rezultat, vse ostale vrednote športa pa postranske važnosti, nesprejemljiva. Zlasti še, če ta načela privedejo do takih skrajnosti, v katere je zašel znan avstrijski nogometni trener Richard Alagich, ki pred vsako tekmo podžiga svoje i-gralce s tem, da jim vrti'filme o nacističnih grozodejstvih v koncentracijskih in uničevalnih taborščih. Kljub protestom dela avstrijske javnosti se Alagich noče odpovedati lastni metodi, saj naj bi bila zelo učinkovita. Kot dokaz navaja dejstvo, da je njegovo moštvo prejšnjo nedeljo končno premagalo tradicionalne nasprotnike ekipe Melita Eagles, s katerimi je v prvem delu prvenstva izgubilo z rezul tatom 1:5. *Filmi — trdi z zanosom pravega športnika — bujajo v igralcih željo po maščevanju. Zamislite si — pravim igralcem —- da so žrtve vaš oce, vaša mati, vaš sin ali vaša hči. In maščute jih. Hočem namreč, da se moj,, igralci borijo „ nagonom kiilerja, da maščujejo nedolžne žrtve nacističnih taborišč*. V velikem razponu trenerskih metod je Alagicheva res najbolj svojstvena in tudi nemoralna, vprašanje pa je, ali so moralne in vzgojne tudi ostale, manj ekstremne metode, katerih edini cilj je rezultat — zmaga, ne pa uravnovešen umski in telesni razvoj športnika, (vt) v Damasku. S Sarkisovim umikom in umorom Assaada bi se v Libanonu ustvarila velika praznina, ki so jo desničarske sile nameravale izkoristiti. Včeraj pa so v Bejrutu zabeležili prve čeprav majhne znake popuščanja napetosti: sirske «zelene čelade* so prepustile libanonski žandarmeriji kontrolo nad nekim mostom, ki povezuje mesto s severom dežele, konservativne sile so zapustile nekatere vzhodne četrti, odprli so nekaj trgovin. Kljub temu, kot poudarja tudi bejrutsko časopisje, pa si ni mogoče delati prevelikih utvar, saj so vsi bančni in drugi uradi ter skladišča še vedno zaprti, še vedno se slišijo posamezne eksplozije, ostrostrelci pa nadaljujejo s svojimi napadi, čeprav ne tako silovito kot v prejšnjih dneh. Amur Sadat .Vloše Dajan letih, ko se je socialistična internacionala vedno opredeljevala za I-zrael, sedaj podprla arabska stališča. Obisk pa je Sadatu v glavnem služi] za izmenjavo mnenj z izraelskim voditeljem Peresom, Včeraj pa je neki izraelski dnevnik objavil vest, da je Sadat že februarja letos izročil Peresu mirovni načrt, v katerem je med drugim rečeno, da Egipt ne podpira ustanovitve neodvisne palestinske držr-ve in da ne smatra palestinske o-svobodilne organizacije PLO Jaserja Arafata za predstavnika palestinskega naroda, (db) pravljala jugoslovanska skupščinanj” o tem včeraj spregovorili na seji P'-'-” sedstva Jugoslavije. Člani predse"' stva so skupaj z najvišjimi funkciO' narji federacije najprej obravnaval1 in sprejeli poročilo jugoslovanske V legacijc o ministrskem sestanku ko°r' dinacijskega biroja neuvrščenih maj* v Havani, nato pa so se posvetili >n' formaciji o pripravah na beograjsk” ministrsko konferenco. Dosedanji P°' tek priprav so, kot pravi sporočilo * te seje, vodil jo je podpredsednik F®' f d'l Hodža, pozitivno ocenili in izrek« prepričanje, da bo konferenca Pn spevala h krepitvi enotnosti neuvršč®" i nih držav in akcijske sposobnosti o6” uvrščenega gibanja v njegovem ju za demokratizacijo mednarodni" odnosov ter proti imperializmu in ko ionializmu in neokolonializmu. Poud®' rili so, da konferenca prav tako P°’ nuja možnost, da bi našli način, k®' ko naj gibanje prispeva k mirolju^ nemu reševanju sporov med posame*' nimi državami. To bi, kakor je bil® rečeno, prispevalo k učinkovitejšem)’ delovanju gibanja na glavnih smer®” > dejavnosti: pri nadaljnjem popuščanj” mednarodne napetosti, zagotavljanj” mini in varnosti za vse države in n®' rode pri vzpostavljanju nove medno rodne gospodarske ureditve ter P11 odpravi ostankov kolonializma, zlas) v obliki režimov rasne diskriminacij® m apartheida. Predsedstvo Jugoslavije je, kot n”' daljuje sporočilo, ugotovilo, da je &*' lo gibanje neuvrščenih držav tudi 80 slej vedno sposobno prevladati vs® odpore, pritiske in težave in da se je večalo in krepilo svojo vlogo ne' odvisnega dejavnika, ki si prizade'1® za reševanje najpomembnejših probl®' mov sodobnega sveta. Predsedstvo i* prepričano, da bo beograjska konfe' renca vnovič uveljavila identiteto i* usmerjenost gibanja ter njegovo če moleratično naravo in protiblokovsk® vsebino. Predsedstvo Jugoslavije je | :ia včerajšnji seji obravnavalo tud® I informacijo o posebnem zasedanju &e’ I neralne skupščine Zdr uženih narod”” ! o razorožitvi in to srečanje ocenil® ■ kot zelo pomemben rezultat pobud” in prizadevanj neuvrščenih držav 1,8 ! področju razorožitve. Poleg tega J® j predsedstvo sprejelo sklep o pomil”' I riilvah na prošnjo obsojenih ose”1 vendar o tem v sporočilu s seje ^ podrobnosti. VLADO BARABA* Seja predsedstva SFRJ Razprava o beograjski konferenci neuvrščenih (Od našega dopisnika) LJUBLJANA — Potem ko je o pripravah na ministrsko konferenco vseh neuvrščenih držav, ki bo v Beogradu od 25. do 29. julija letos, v torek raz- Strupen oblak ogrozil tovarno AGIP GELA — Delavci tovarne AGlP so se morali včeraj nemudoma od' daljiti od svojega delovnega mest®; potem ko je iz naprav ušel večJ* oblak strupenih plinov. Na srečo j® takrat pihal močan veter, ki je kaj kmalu razpršil nevarni oblak, v n*; sprotnem primeru bi strupeni pli*11 gotovo zajeli tudi ostale večje indU' strijske objekte, ki se nahajajo V bližini. Tovarniški • svet in sindikat* so nemudoma protestirali pri vod' stvu tovarne in zahtevali takojše** poseg ministrstva za zdravstvo. RIM — V ponedeljek se je v Rj' mu rodila vnukinja umorjenega pred" sednika KD Mora. Sam Moro se j* v svojih zadjih pismih iz zapora zanimal za zdravje hčerke, ki je bil* takrat v sedmem mesecu nosečnosti- iiitutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiittiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitili NAPETOST V BOLIVIJI SE STOPNJUJE MEDNARODNA KOMISIJA POTRDILA OBTOŽBE O VOLILNIH GOLJUFIJAH Vojska skušala z ustrahovanjem prepričati vo* livce, naj glasujejo za režimskega kandidata LA PAZ — Kljub temu, da so se predsedniške volitve v Boliviji zaključile že v nedeljo zvečer, so do včeraj prešteli komaj nekaj več kot polovico glasov, kar jasno dokazuje, da ima režim generala Banzerja Suareza namen še bolj zavlačevati s štetjem. Kot je zna no, so napredne bolivijske stranke že pred volitvami opozorile mednarodno javnost na nevarnost da se bo režim tudii z goljufijami in zavlačevanjem skušal obdržati na o-blasti. V ta namen je bila ustanovljena tudi posebna mednarodna komisija, ki nadzoruje štetje glasov in opozarja javnost na morebitne goljufije: Včeraj je glasnik komisije z dejstvi dokazal, da ie bilo v nekaterih voliščih štetje nezakonito in da so predvsem na podeželju vojaki ustrahovali volivce in iim «svetovali», naj glasujejo za kandidata režima gen. Juana Peredo Asbuna. Neuradni podatki že kažejo, da ima slednji znatno prednost, kljub temu, da niso še prešteli glasov v glavnem in najbolj obljudenem volilnem okraju, ki je bolivijsko glavno mesto. Tukajšnji volilni zakon namreč predvideva, da dobi stranka, ki je dosegla ve- lativno večino, kar 80 odst. parlamentarnih sedežev. Od tukaj važnost volilnega okraja glavnega mesta, v katerem bo izvoljenih ka* 22 parlamentarcev od skupnih 138. Tudi danes so opozicijske stranke, ki podpirajo kandidata levice i*1 bivšega predsednika Htmana Sile; sa Zuaza, v posebni tiskovni noti naštele vrsto nasilnih dejanj, policije in voiske proti pripadnikom demokratičnih strank. Muc najhujŠ« sodi atentat na kandidata opozicij” v nekem podeželskem mestu, ki p* na srečo ni povzročil žrtev. Že itak nafieti položaj v državi je včeraj še -zaostrila stavka bančnih uslužbencev, ki je popolnoma ohromila vse finančne in gospodarske posle v Boliviji. Nadaljuje se medtem s strani vlade zapora večjega števila fakultet vseučilišča v La Pazu, v bojazni, da bi prišlo do incidentov med študenti in policijo . V večernih urah je diktator gen. Banzer v uradnem sporočilu obsodil delovanje mednarodne komisije, ki nadzoruje štetje glasov, češ da tujim državljanom ni dovoljeno vmešavanje v notranje zadeve Bolivije*. (st)