GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO
Ločili smo se
VEVČE, MARCA — Pravijo, da po sedmih letih zakona pride do hude krize. Nekateri namigujejo tudi na trinajsto in dvajseto leto.
Arthur Miiller je napisal na to temo prijetna komedijo »Sedem let skomin«. Kaže, da tudi gospodarske organizacije niso imune, kadar napade virus desintegritis. Po osmih letih skupnega dela kolektivov Vevč in Medvod so delavci Medvod dali pobudo: pojdimo narazen zaradi višjih ciljev. V obširnih dokumentih, ki so jih poslali iz Medvod delavskemu svetu Združenih papirnic, so detajlno opisali elemente, ki narekujejo pomemben korak v njihovem nadaljnjem razvoju. Poslane materiale je delavski svet Vevč na svoji seji dne 25. IX. 1969 proučil in ‘sprejel sklep, da ne bo oviral medvoškega kolektiva v njegovih odločitvah.
Nekatere člane vevškega delavskega sveta je neprijetno prizadelo nekaj trditev v poslanih materialih, ki ne ustrezajo, po njihovem mnenju, resnici. iZato je bil sprejet sklep, naj na prihodnjem zasedanju obeh delavskih svetov da direktor podjetja poročilo, iz katerega bo razvidno, koliko so take trditve upravičene.
Na Skupnem zasedanju delavskih svetov Vevče-Medvode sem dal pismeno »kratko obrazložitev«, v kateri sem opisal na osnovi združitvenih dokumentov stvarno stanje. Na željo nekaterih članov kolektiva Vevč in tudi Medvod, naj dam »Kratko obrazložitev« v Naše delo, sem omenjeni opis malo razširil in s tem skušal napraviti -jasnejšo sliko o naših odnosih.
Poglejmo najprej spotakljive trditve v dokumentu »Izločitev«.
Takole je napisano: »Na predlog komisije je bila namreč ob združitvi predlagana in sprejeta — organizacija tesnejše združitve s centralnim vedenjem na temelju dveh obratov.« — Tak način združitve, kakor tudi obliko organizacije je kolektiv v Medvodah sprejel, ker je bil primarno zainteresiran na ekonomskih rezultatih izvedene integracije. Te rezultate naj bi dosegli v združenem podjetju z uskladitvijo programov razvoja obeh tovarn, združevanjem in prelivanjem sredstev, enotnim nastopom na tržišču, povečanjem akumulacije in boljšo ekonomičnostjo poslovanja. Po sedmih letih obstoja take integracije pa je v tovarni vedno bolj prihajalo v ospredje vprašanje smotrnosti in nadaljnjega obstoja sedanje oblike integracije tovarne s Papirnico Vevče.«
V	drugem dokumentu »Zapisnik zbora delovne skupnosti Tovarne celuloze Medvode, dne 5. 8. 1969« pa pišejo Medvodčani takole: »da so organizacije v tovarni (sindikat, mladina, OOZK) razpravljale o tem problemu. Že v začetku junija so o tem sprejeli stališče, da taka integracija, kot je bila sedaj z Vevčami, sploh ni ekonomsko upravičena, niti koristna za nas.«
Torej, kako je bilo pravzaprav v resnici z našim skupnim delom? Za osvetlitev preteklih do- ) godkov je najboljše vzeti v roke dokumente, ki vselej zgovorno pričajo o resnici. Le-ti niso pozabljivi kot smo mi, posebej, ko tako radi potegnemo na dan le ono, kar nam prija.
Na skupni seji delavskih svetov Vevče-Medvode dne 7. 12. 1961 je bilo sprejeto »Poročilo Skupne komisije«. Ta dokument pove, da sta se kolektiva Vevč in Medvod dogovorila za naslednje: »Osnova za dohodek obrata Medvode so cene njihovih proizvodov, kot jim jih odredi družba s svojimi predpisi — kot je to primer sedaj — v primeru sprostitve cen pa so osnova za obračun tiste cene, kot jih formira tržišče.« Ne kaže izgubljati besed, ker slednji član delovne skupnosti tako v Medvodah kot v Vevčah ve, da smo se v vseh letih skupnega dela tega dosledno držali. Torej ekonomsko gledano ni bil ne eden ne drugi kolektiv kakorkoli prikrajšan v dohodku.
Večkrat je bilo slišati tudi očitek, da so bile Vevče v prednosti, ker so pobrale Medvodam vso celulozo in s tem menda še nekakšen extra dobiček. Resnica v svetu je ta, da dolgoročne pogodbe dajejo kupcu vselej za kak procent cenejšo^ celulozo pred onimi, ki kupujejo danes tu, jutri tam. Medvodčani pa niso pri ceni nikdar popustili niti za paro. Direktor Slavko Zule je napisal v svojem potnem poročilu po povratku iz Italije naslednje: 2. Itali-jansko-francoska partnerja želita na osnovi pogodbe določen skonto na svetovno ceno (ki je pa seveda ni mogoče tako enostavno določiti). Skonto bi bil utemeljen na podlagi garantiranega odjema velikih količin ter na dejstvu, da odpadejo stroški za obdelavo trga.
Torej v svetu je normalno, da pomeni za dolgo dobo garantirana prodaja določenega izdelka lepo komercialno prednost. V Jugoslaviji vse dotlej, dokler je vladala na tržišču distribucija, pomeni zagotovljena dobava surovin tudi lepo prednost. Toda verjetno lahko brez mnogo pot-misleka trdim, da je prednost zagotovljene dobave celuloze Vevčam docela enaka prednosti zagotovljene prodaje v Medvodah.
V	istem dokumentu »Poročilo skupne komisije«, ki sta jo vodila bivša direktorja Jelen in Berčič, je razvidno, da je bilo doseženo popolno soglasje pri usklajevanju investicijskih programov obeh podjetij. Takole je napisano: »Obrat Medvode je v obdobju 5-letnega perspektivnega plana usposobiti za moderen obrat proizvodnje beljenih vlaken, gledano s stališča, da pride podjetje čim-prej do zadostnih količin uporabnih vlaknin tudi z uvedbo proizvodnje polceluloze.
V	zvezi s temi bi se sedanja faza izgradnje tj. lužilnica, separacija in belilnica dopolnila z izgradnjo polceluloze v starem obratu, z rekonstrukcijo izžemal-nega stroja in potrebno prilagoditvijo belilnice.
S končanjem te faze bi pridobili ca. 15.000 ton beljenih vlaknin polceluloze in celuloze, s čimer bi bil v znatni meri rešen problem kvalitetnih surovin za obrat Vevče.
Komisija pripominja, da so do sedaj izvršeni laboratorijski preizkusi proizvodnje polceluloze v Inštitutu na Vevčah dali zelo ugodne rezultate ter je soditi, da bo tudi ekonomska stran te proizvodnje ugodna.
Druga faza izgradnje obrata Medvode pa bi vsebovala:
Postavitev nove kuharije, kotlarne, druge polovice belilnice, novega izžemalnega stroja in naprave za oparjevanje odpadne lužnice, skupno s postavitvijo drobilnice lesa.
Po obsegu proizvodnje naj se upošteva maksimalne količine, ki so bile predvidene po svoječasnih projekcijah in v končni fazi vključujoč naprave za proizvodnjo suhe celuloze.
V	obratu Vevče se naj razvije finalizacija proizvodnje. Glede na to, da so zahteve po kvaliteti papirjev, tako na domačem, predvsem pa na zunanjem tržišču vedno večje in da je danes praktično skoro nemogoče konkurirati v inozemstvu s papirji, ki niso površinsko oplemeniteni, klejeni ali lahko premazani, zato je vsekakor potrebno, da se pri dopolnitvi obrata Vevče da prednost postavitvi stroja za površinski premaz, rekonstrukciji I. papirnega stroja ter njegovi usposobitvi za površinsko klejenje in premazovanje v sušilni skupini. Da bi bilo podjetje konkurenčno na zunanjem tržišču, je nujno predvideti v tem okviru tudi napravo za klimatiziranje papirjev, kar je danes ena izmed zahtev ne samo ofsetnih, pač pa tudi drugih vrst papirjev.
V	nadaljnji faji je treba nujno rešiti v obratu Vevče nergetsko vprašanje z razširitvijo kotlarne in v njegovi nadaljnji izgradnji izvesti postavitev V. papirnega stroja za izdelavo sanitarnih papirjev ter papirnega stroja VI. za izdelavo permagim papirjev.«
V	nadaljevanju poročilo pove, da Medvode rabijo v letih od 1961 do 1965 okrog 5 milijard dinarjev in Vevče pa 3,4 milijarde.
Poglejmo kaj smo uresničili v času, ko smo' bili skupaj. Medvode so končale prvo fazo leta 1964. Ta faza je bila v bistvu precej bogatejša, kot je bila prvotno predvidena. Program je predvideval le 15.000 ton polceluloze in celuloze, končana prva faza pa je dala dobrih 17.000 ton beljene celuloze. Torej bistveno več po vrednosti ■'zdelka in po količini za 15 °/o več. Kako velike težave so bile pri izgradnji, vedo povedati predvsem Medvodčani sami. Povsod so nas odrivali.
Prednost so imele nove tovarne v manj razvitih krajih. Konjunktura za papirno industrijo je začela popuščati. Družba je z vsako reformo npr. leta 1961 in tudi 1965 pritisnila cene papirjev in celuloze navzdol. Skladi podjetja so bili iz leta v leto manj vredni-Razvoj obeh tovarn je bil precej počasnejši od predvidenega. Vevče npr. do konca programskega leta, tj. 1965, niso investirale niti dinar po predvidenem programu. Rekonstrukcija prvega papirnega stroja je bila izvršena leta 1966; premazni stroj je začel obratovati šele leta 1968. Ves denar smo vlagali v Medvode. Prva faza je. stala 1,2 milijarde dinarjev, Vevče so dale 399 milijonov iz svojih skladov. Pri bivši Splošni gospodarski banki smo dobili posredno zaradi integracije 150 milijonov posojila. Papirna in celulozna industrija nista dobili tako kot v Jugoslaviji tudi v Sloveniji nobene podpore. V istem času so namreč žalezarji investirali desetine milijard družbenega denarja, da ne govorim o elektroniki in drugih.
Razumljivo je, da je bil v Medvodah premor po letu 1964 zelo mučen. Zato so Medvodčani v času, ko so Vevčani začeli uresničevati prvo fazo programa, začeli pritiskati za nadaljnjimi investicijami. Prav izsilili so del programa druge faze. Postavili so, s pomočjo Privredne banke Beograd in garancijo Vevč, oddelek za proizvodnjo pinotana. Garancijo so dali Vevčani zastonj. Banke garancije krepko zaračunajo.
Po letu 1968 je zopet nastopil neprijeten odmor. Obe tovarni morata čakati. Vevčani vemo, da ne moremo naprej, dokler ne bo premaz tehnološko osvojen in finančno odplačan. Medvodčani pa mislijo drugače: Za nas čakanja ni! Zato so šli na pot ločitve z Vevčami in v povezovanje z več partnerji, poleg Vevč še Sladki vrh in Količevo, pa še z Italijani povrhu. Slovenci imamo lep pregovor: »Vsakdo je svoje sreče ko-(Nadaljevanje na 2. strani)
V
Članom delovnega kolektiva papirnice Količevo
Količevo, marca — V zadnji številki Našega dela smo obljubili, da vas bomo podrobneje seznanili s proslavo 50. obletnice naše tovarne. Dne 26. februarja je delavski svet podjetja sprejel vse ustrezne sklepe v zvezi s praznovanjem te obletnice in hkrati odobril vse predvidene izdatke za to slovesnost.
Računovodstvo podjetja ho ob koncu aprila vsakemu delavcu ne glede na delovno dobo izplačalo 300.— din kot izredno prvomajsko nagrado. Vsem našim 136 upokojencem bomo pred 1. majem poslali pismeno posvetilo in vsakemu v pismo priložili 120— din.
Prvega maja bo ob 10. uri dopoldne v dvorani komunalnega centra v Domžalah svečana proslava z naslednjim sporedom:
— O pomembneirt jubileju tovarne bo govoril direktor podjetja.
— Po njegovem govoru bo predsednik delavskega sveta tistim delavcem, ki jim letos poteče 20 let dela v tovarni, izročil 57 ženskih in 108 moških ur z vgraviranim posvetilom. To priznanje bo torej dobilo 163 upravičencev. Vrednost vsake ure bo okoli 500 din.
— Spored bo nadaljeval svetovno znani Slovenski oktet, ki bo zapel več pesmi, vmes pa bo z nekaj izbranimi recitacijami nastopil mojster umetniške besede Stane Sever.
Slovesni del prireditve bo po predvidevanju trajal najdlje do 12. ure, vodil pa ga bo znanj radijski in televizijski napovedovalec Marjan Kralj.
Vsi udeleženci proslave bedo pri kraju sporeda primerno pogoščeni. Vsak bo dobil izbrano kosilo in steklenico dobrega vina. S tem bo naša kolektivna proslava tudi končana približno ob 15. uri popoldne.
Delavski svet podjetja je v zvezi s to našo prvo podelitvijo priznanj za 20-letno delo v tovarni sprejel važen sklep, da morajo spominske ure dobiti tudi vsi kasnejši upravičenci, ki v tem letu te pravice še nimajo. Enakovredne ure naj bi podeljevali v razdobju vsakih 5 let. Kolikor pa bi bil kdo od upravičencev upokojen pred določenim rokom skupne podelitve, bo spominsko uro prejel takoj po upokojitvi. S tem sklepom je delavski svet izrazil pravico do tega posebnega priznanja vsem članom našega kolektiva, ne pa samo tistim, ki jim to gre ob 50-letnici tovarne.
Naj končamo to informacijo z obvestilom, da tovarna na praznik 1. in 2. maja ne bo obratovala. S tem bo vsem članom kolektiva omogočeno, da se prej opisane svečanosti polnoštevilno udeleže. To pa je tudi želja organov upravljanja in družbeno političnih organizacij našega podjetja, še prav posebej pa to želi prireditveni odbor.	I. S.
Združene papirnice Ljubljana
Gibanje proizvodnje v mesecu februarju 1970
Klasični papirji Premazani papirji Papir skupaj Lesovina
Plan
100
100
100
100
Doseženo
100,6
75,1
96
105,2
Izkoriščeni e kapacitet 1. 1969	I,—II. 1970
91,1	84,2
46,5	55
Proizvodnja papirja v mesecu februarju ni dosegla planirane višine predvsem zaradi manjšega števila obratnih dni. Zastoji na PS so bili v poprečju nekoliko višji od preteklega leta (5,3 “/«), vendar le na III. PS kot posledica raznih manjših popravil po rekonstrukciji. Izmet se je pri izdelavi klasičnih papirjev znižal za ca. 0,5 % v primerjavi s preteklim letom. Ca. 30 °/o papirjev smo izdelali v ofset kvaliteti, precej bankposita ter mehanografskih papirjev, manj pa kulerjev. Spričo večjega povpraševanja po premazanih papirjih je narasla tudi proizvodnja za ca. četrtino glede na pretekle mesece. V glavnem smo izdelovali papirje z enostranskim premazom »Slavija« ter obojestransko premazano »Avalo«. Znižal se je tudi izmet in sicer pri »Slaviji« od 18 "/o v 1. 1989 na 17 °/o ter pri »Avali«' od 25 «/o na 20,5 °/o.
Proizvodnja lesovine se je zvišala glede na plan za 5 %, ker smo vključili v pogon še en izžemalni stroj.
Spet vsak zase
Ločili smo se
(Nadaljevanje s 1. strani) vač.« Vevče bodo svobodneje zadihale po letu 1971, ko bomo odplačali skoro vse obveznosti. Zato danes samo projektiramo novo kotlarno, rekonstrukcijo IV. papirnega stroja, nove turbine na Fužinah, novo transformacijo; stara tovarna rabi še in še.
Ne glede na ne preveč lepo potezo Medvod, da so se ločili od Vevč, smo takoj podprli širše povezovanje. V doglednem času bomo rabili precej več celuloze, kot je imamo zagotovljene po desetletni pogodbi z Medvodami. Zato smo obljubili tudi finančno pomoč v višini 10 milijonov novih dinarjev.
Površna presoja opravljenega dela na področju programiranih investicij kaže pomembno korist, ki so jo Medvode dosegle v času združenega dela z Vevčami. Vevče so si v Medvodah ustvarile le to, da imajo danes na voljo primemo količino kvalitetne celuloze in da so vsaj v tem brez skrbi. Še vse drugačna pa bi bila povezava in obojestranska korist, ko bi Medvede ne samo vračale prejete denarje, ampak v enaki meri vložile svoj denar v Vevče, kar bi bilo ekonomsko prav in upravičeno. Ni odveč pomisliti, kako je Privredna banka Beograd ožela
VEVČE, MARCA — Dne 27. II. 1970 sta se sestala na skupni seji delavska sveta tovarne »Celuloza« in Združenih papirnic Ljublja-Vevče. Dnevni red seje je bil: Potrditev zaključnega računa za leto 1969 in izločitev tovarne »Celuloze« Medvode iz Združenih papirnic Ljubljana.
Medvode pri investiciji za pino-tan. Privredna banka Beograd je dala kredit na triletno odplačilno dobo v višini nekaj čez 3 milijone novih dinarjev. Za to storitev je zahtevala banka vezavo sredstev v višini 3 mil. novih dinarjev za dobo petih let. Tudi Židje pred vojno niso postavljali tako hudih pogojev. Banka je s to pogodbo dobila trikrat večjo vsoto za kreditiranje še drijgim partnerjem, seveda, če upoštevamo višino denarja in časovni red, po katerem so bili realizirani odplačilni in vplačilni deleži. Po razmejitvi finančnih in drugih obveznosti pred nekaj leti med Vevčami in Medvodami smo za ostanek kredita v višini okoli 4 mil. novih dinarjev zahtevali 3,4 °/o obrestno mero. Torej toliko, kolikor so obresti na poslovni sklad. Privredna banka Beograd je zahtevala za kredit 8 °/o obresti, medtem ko je za vezana sredstva dala 6 °/o. Vevčani so bili poštenjaki. No, to se danes ne ceni kaj prida.
Po vsem povedanem so Vevčani lahko še naprej upravičeno nezadovoljni in prizadeti, ko ima določen del medvoškega kolektiva integracijo Vevče-Medvode za ekonomsko neupravičeno in nekoristno.	Albin Vengust
S pripojitvijo Medvod Vevčam s 1. januarjem 1962. leta je bil postavljen temelj za gospodarsko sožitje obeh tovarn. Za Medvode je ta korak v tedanjih pogojih pomenil ekonomski obstoj in rešitev problema rekonstrukcije in modernizacije zastarele tovarne celuloze. Sprejeta je bila enotna organizacija s centralnim vodenjem, na temelju dveh obratov. Tak način združitve je medvoški kolektiv takrat sprejel zaradi ekonomskih rezultatov, ki naj bi jih dosegli v združenem podjetju. Rezultati naj bi temeljili na programih razvoja obeh tovarn, združevanju in prelivanju sredstev, enotnem nastopanju na tržišču in na ekonomičnosti poslovanja.
V	tem času skupnega dela je bila v Medvodah izvršena prva faza rekonstrukcije. Kar polovica tovarne je postala nova: priprava kisline, sortacija, belilnica. Rekonstrukcija je dala lepe rezultate. Druga faza izgradnje obrata Medvode naj bi vsebovala novo kuharijO', kotlarno, drugo polovico belilnice, nov izžemalni stroj, drobilnico lesa. Seveda je bilo med tem časom tudi na Vevčah marsikaj novega. Popravljen je bil I. papirni stroj, narejena nova čistilna naprava in novi raz-puščevalci. Po programu je bila postavljena premazna naprava z vsemi dodelavnimi stroji.
V	obdobju 5 let po združitvi kažejo grobi podatki, da je bilo investicijskih sredstev za Medvo« de na razpolago nad 5 milijard S din, za Vevče pa le 3,34 milijarde S din. To in pa površna presoja opravljenega dela o izvršenih investicijah kaže na veliko in pomembno korist, ki so jo Medvode dosegle v času združenega dela z Vevčami. Seveda so si Vevče s to investicijo zagotovile stalna dobavo primernih količin kvalitetne celuloze.
Dne 5. avgusta lansko leto je bil v Tovarni celuloze Medvode sklican zbor delovne skupnosti. Na zboru so obravnavali:
1.	Poročilo o pripravah za rekonstrukcijo tovarne v sodelovanju z inozemskimi in domačimi partnerji.
2.	Sklepanje o izločitvi tovarne iz Združenih papirnic Ljubljana v samostojno podjetje in sklepa-
Bližajo se volitve v DS
VEVČE, MARCA — Spet je leto naokoli in izteka se mandatna doba polovici članov delavskega sveta. Kako bomo letos izvedli volitve, Lani, dne 29. marca, je delavski svet podjetja izglasoval spremembe in dopolnitve statuta, s katerimi je bil odpravljen prejšnji skupni delavski svet podjetja in je njegovo vlogo prevzelo skupno zasedanje delavskih svetov Vevč in Medvod, obenem pa je
Vrednost točke za 12 preteklih mesecev od vključno marec 1969 do vključno februar 1970.
bilo število članov delavskega sveta podjetja, ki se volijo v Vevčah, povečano od 35 na 45. Tako smo imeli že od lani dva delavska sveta in izločitev Tovarne celuloze Medvode ne bo imela za izvedbo volitev nobenih posledic, namreč ne bodo potrebne nobene nove spremembe.
Zaradi povečanja števila članov vevškega delavskega sveta na 45 je delavski svet sprejel ob lanskem razpisu volitev začasni sklep, da naj se voli 27 članov
delavskega sveta in sicer 22 članov na dve leti, 5 članov pa za eno leto. Letos poteka mandatna doba 18 članom, ki so bili izvoljeni v vevški delavski svet leta 1968 in petim članom, ki so bili na lanskih volitvah izvoljeni za dobo enega leta, torej skupno 23 članom, tako da bo treba letos izvoliti 23 članov, da se dopolni število 45.
Volitve morajo biti opravljene do 30. aprila, kot to določa republiški zakon.
J. M.
Brusilnica	3,88
Polnila-lepila ....	3,91
Ps I		4,01
Ps II		4,02
Ps m		3.86
Ps IV		3,75
Strojna dodelava .	.	.	3,42
brez točka ur za normo	3,78
Ročna dodelava . .	2,95
brez točka ur za normo	3,87
Energaja		3,80
Premaz . .	3,89
Vzdrževanje		3,91
Razklada!« . . .	2,91
brez točka ur za normo	4,87
Nakladalci		4,75
Strokovne službe . . .	3,77
Podjetje		3,65
Direktor Celuloze tovariš Slavko Zule je na seji delavskega sveta dne 27. II. 1970 obrazložil stališče medvoškega kolektiva
nje o novi obliki integracije s papirnicami.
V poročilu o pripravah za rekonstrukcijo je direktor medvo-ške tovarne dipl. oec. Slavko Zule obrazložil tri variante. Prva varianta predlaga popolno rekon-strukcijo, po kateri naj bi tovarna cd dosedanjh 17.000 ton prešla na proizvodnjo 100.000 ton celuloze. Druga varianta bi upoštevala stari program, ki bi povečal proizvodnjo na 30.000 ton in tretja, da bi se proizvodnja povečala samo za 1000 ton. Za prvo odločitev bi bilo potrebno ca. 29 milijard S din, za drugo 7 in za tretjo 1 milijardo, seveda brez obratnih sredstev. V nadaljnji obrazložitvi je direktor Zule obrazložil stališča strokovne grupe, ki je bila mnenja, da po sedmih letih obstoja integracije z Vevčami, v Medvodah vedno bolj prihaja v ospredje vprašanje smotrnosti in upravičenosti nadaljnjega obstoja z Vevčami. Ugotovili so, da v obsedanje oblike integracije njihove tovarne v okviru Združenih papirnic načrtov ne morejo uresničiti. Zato je nujno, da gredo v drugo obliko integracije z Vevčami.
Ta stališča je direktor Slavko Zule obrazložil tudi na skupni seji obeh delavskih svetov dne 27. II. 1970, kjer je bilo med drugim rečeno:
Najvažnejši razlogi, ki so dali pobudo za skupni sestanek: Ce opazujemo situacijo z ene ali druge strani, ni namen, da delamo probleme iz preteklosti. Želimo pogledati naprej in iskati našo bodočnost. To, kar bo danes sklenil delavski svet Vevče ■—• Medvode, je važen moment za nadaljnji razvoj »Celuloze« Medvode.
Zelja našega delavskega sveta, strokovnega aparata in celovitega kolektiva je, da bi sodelovanje z Vevčami ostalo še nadalje čim tesnejše. Želimo, da bi v Medvodah imeli celulozo najboljše kvalitete. Papirnica Vevče bo naš poslovni partner, kateremu bomo redno dobavljali maksimalne količine kvalitetne celuloze.
Želimo, da bi bodoče podjetje v Medvodah imelo novo osnovo, da hi bilo bolj ekonomsko utemeljeno kot do sedaj, da bi se odvijalo globlje in bolj iskreno sodelovanje itd. Na teh novih osnovah pa naj bjj torej dosegli čim ugodnejše rezultate za našo tovarno in tudi za Papirnico Vevče.
Pri našem predlogu za izločitev ne gre za spremembo dejanskega stanja, Z današnjim sklepom delavskega sveta, le-ta dobi formalno pravno obliko. Že danes predstavlja poslovanje med Papirnico Vevče in »Celulozo« Medvode, poslovanje dveh samostojnih podjetij. Strokovne službe so ločene, dohodek ustvarja vsaka tovarna zase. Želimo poudariti, da gre za dve tovarni, ki vsaka zase nosi odgovornost za rezultate svojega dela. Dejstvo je, da so Medvode zaostale v svojem razvoju. Medveška tovarna je najstarejša tovarna celuloze v Srednji Evropi. Medtem ko so bile v Jugoslaviji zgrajene nove, moderne tovarne celuloze in papirja, ki žal poslujejo z izgubo, obratujejo Medvode le z majhnimi spremembami. Ce v našo tehnologijo ne bo odločnejšega posega, bo tovarna propadla. Z obstoječim stanjem podjetja lahko obratuje maksimalno 15 let. To so bili razlogi, ki so nas napotili k rekonstrukciji tovarne. Ko postavljamo perspektive naše tovarne, se ne odrekamo pomoči in sodelovanju Papirnice Vevče, kot našemu najstarejšemu partnerju.
Naši programi so širši, kot bi bili lahko v interesu Papirnice Vevče. Prisiljeni smo bili iskati sodelovanja na področju papirne industrije pri papirncah; Sladki vrh, Količevo, Vevče in si zago-
tovi prodajo celuloze z dolgoročnimi pogodbami. Imamo stike z italijansko papirnico SNIA VISCOSA — Milano, ki bo kreditirala našo tovarno in francosko enakovrstno firmo.
Papirnica Vevče pri sedanjih kapacitetah papirnih strojev ni zainteresirana za rekonstrukcijo in razširitev Medvod. Njene potrebe po sulfitni beljeni celulozi iglavcev so zadovoljene v količinah od 8.000 do 12.000 ton letno. V okviru teh količin je sklenjena med podjetjem in tovarno dolgoročna kupoprodajna pogodba za obdobje desetih let. Potrebe papirnice Vevče bi se povečale šele po zgraditvi V. papirnega stroja. Zato je vsa svoja razpoložljiva sredstva in sredstva najetih kreditov usmerila v izgradnjo premaznega stroja ter rekonstrukcijo papirnih strojev in nekaterih proizvodnih oddelkov, ki predstavljajo ozko grlo v proizvodnji. Zaradi tega matično podjetje ni zainteresirano, niti sposobno prevzeti riziko za celotno investicijo v Medvodah.
Zbor delovnih ljudi v Medvodah je na podlagi takih obrazložitev in izvajanj sprejel naslednji sklep:
SKLEP
Na podlagi 74. člena in 216. člena TZP ter 97. in 98. člena statuta Združenih papirnic Ljubljana je zbor delovnih ljudi Tovarne celuloze Medvode s.o.p.o. soglasno sprejeli dne 5. 8. 1969
predlog
o izločitvi Tovarne celuloze Medvode
1.	Tovarna celuloze Medvode s.o.p.o. Združenih papirnic Ljubljana se izloča v samostojno podjetje.
2.	Dosedanje ime tovarne »Tovarna celuloze Medvode« in poslovni predmet ostaneta po izločitvi v samostojno podjetje nespremenjena.
Predlog o izločitvi Tovarne Celuloze' Medvode v samostojno podjetje daje zbor delovnih ljudi v odločanje delavskemu svetu podjetja Združenih papirnic Ljubljana.
Sklep so podpisali: Niko Dimc kot predsednik delovnega predsedstva zbora in obenem predsednik DS tovarne1 Medvode, dalje Jože Lejko in Vukasin Luto-vac kot član delovnega predsedstva.
Oba delavska sveta sta o vsem tem razpravljala na svoji seji 27. II. 1970. Navedli smo medvoško obrazložitev, ki pa po mnenju nekaterih članov DS ni bila popolnoma prepričljiva. Zato so spraševali o dobrih in slabih posledicah tega ukrepa, o smotrnosti odločitve, o materialnem odnosu med Medvodami in Vevčami ob tem važnem dogodku in podobno.
Ob zaključku je prišlo do glasovanja. Že v zapisku zbora delovne skupnosti Tovarne celuloze Medvode z dne 5. 8. 1969 ob 6. uri je bilo v diskusiji (Jože Lejko) med drugimi navedeno: »Ker pa mi po novih spremembah statuta centralnega delavskega sveta nimamo, rešuje take skupne zadeve DS Papirnice Vevče in DS tovarne na skupnem zasedanju. Tako bo vseh naših 21 članov DS na tej seji prisotnih in mislim, da kolikor bo zbor sprejel predlog, je dolžnost članov našega DS, da z glasovanjem dosežejo', da se ta predlog na CDS dokončno sprejme.« In res so vsi prišli.
Predlog je bil sprejet. Zanj je glasovalo 38 članov, proti 5, glasovanja so se vzdržali 4 člani.
Ker je to pomemben dogodek za eno in drugo tovarno, upamo in želimo, da bo sodelovanje v bodočnosti res teklo v korist obeh kolektivov in da bo naša širša skupnost lahko pozitivno ocenila ukrepe, o katerih progresivnosti pa sedaj še ne more' nihče reči dokončne besede.
S. R.
Intervju z Ernestom
KOLIČEVO, MARCA — Tokrat vam v naši rubriki predstavljamo enega izmed mnogih naših vestnih in marljivih delavcev, ki s svojim delom prispevajo k nemoteni proizvodnji in boljšemu standardu naših ljudi. To je Ernest Seilnacht, vodja ključavničarske skupine v naših kovinarskih delavnicah.
— Ernest, bi nam zaupal od kje imaš takšen priimek in kako je potekala tvoja mladost?
Rodil sem se leta 1915 m pravem Dunaju — ne na tistem pri Moravčah - kot nezakonski sin matere, doma iz Slovaške. Nato so me vzeli v oskrbo moji kasnejši varuhi in z njimi sem živel do šestega leta na Koroškem. Od tam smo se preselili za eno leto na Češko, nato pa v Ljubljano, kjer sem se tudi izučil ključavničarskega poklica v bivših Strojnih tovarnah. Ko sem se izučil, je bila ravno gospodarska kriza in zato sem ostal eno leto brez dela. Da pa bi le zaslužil kak dinar, sem pomagal montirati smuči v neki. trgovini. Še istega leta v jeseni me je sprejel —■ na posredovanje moje sestre — na delo bivši lastnik naše Papirnice, industrialec Fran Bonač, kot pazilca sita na drugem papirnem stroju. Do začetka druge svetovne vojne sem delal še na različnih delovnih mestih, po vojni pa sem prišel v delavnice, kjer delam še danes.
— Se dobro spominjaš starega lastnika papirnice?
— Kako da ne, saj mi je njegovo oficirsko ponašanje še diames pred očmi. Ko sem stal pred njim, so se mi tresla kolena. Dejal mi je, naj grem kar takoj v Količevo in se javim pri direktorju Wultschu. Hitro sem stekel domov, natrpal v nahrbtnik nekaj perila in drugih stvari, vzel kolo in se jadrno odpeljal v Količevo, kjer me je mrkih oči sprejel direktor in mi dal delo.
— V kakšnem spominu so ti ostali prvi dnevi v papirnici?
—■ Zelo sem bil razočaran, ker se je v Papirnici govorilo po nemško. Vsa odgovorna delovna mesta so bila v rokah nemško govorečih ljudi. Med to množico nemškutarjev mi je bilo malo lažje, ker sta tu že delala prijatelja Bukovec in Ausec, s katerima sem se poznal že v Strojnih tovarnah. Zelo me je tudi presenetilo, ker delavci v papirnici' še
niso bili tako organzirani kot v Strojnih tovarnah, kjer sem se izučil.
— Ernest, mi lahko poveš, kaj ste občutili delavci, ko ste po osvoboditvi prevzeli papirnico v svoje roke?
— Neizmerno sproščenost in trdo voljo do dela, zavedajoč se, da bo tisto, kar bomo zgradili in naredili, naše. Z veseljem smo hodili na udarniška dela, da bi sl čimprej zgradili boljše življenjske in delovne pogoje. Zal, zdaj tistega idealizma in volje ni več med nami.
— Kaj meniš Ernest o samoupravljanju v naši papirnici?
— Zamerim vsem tistim članom delavskega sveta, ki hodijo na sestanke samo poslušat in pri-kimovat, ne pa tudi stvarno sodelovat.
— Kako si zadovoljen s svojim delom, svojimi sodelavci in mesečnimi dohodki?
— V svojem delu uživam, reči pa moram, da bi se moralo delo bolje organizirati, delavnice pa opremiti z boljšimi stroji, saj smo po opremi že slabši od obrtnikov. S sodelavci se dobro razumem, saj delamo že dolgo skupaj, z mesečnimi dohodki pa je tako, da ne dohitevajo več iz dneva v dan višjih cen.
Kaj pogrešaš v naši Papirnici?
— Pogrešam kulturno prosvetno in športno življenje. Veš, po vojni smo imeli v Papirnici svoje društvo, v katerem so se delavci v prostem času ukvarjali z dramatiko, petjem, športom in plesom. Zdaj pa vsega tega ni več. Smili se mi mladina, ko jo vidim brezciljno sedeti v zakajenih krčmah ob kozarcu žganja. Kaže, da v ljudeh ni nobenega idealizma več, temveč se samo kosajo, kdo bo imel več in boljše.
— Ernest, imaš kaj takega, kar ti leži na srcu in bi rad povedal?
— Imam, in to več stvari.
Prvič: Maja bo 50-letnica obstoja naše Papirnice. Vprašam se, zakaj ne bi raje praznovali 35-letnico detavske stavke, ki je nam delavcem prinesla tisto, kar bi bilo res vredno praznovati.
Drugič: Delavski svet je pred dvema letoma ukinil nadomestilo za vožnjo. Imam predlog, da bi vsakemu, ki ima pol ure daleč do Papirnice, dali nadomestilo za vožnjo, to pa iz naslednjih vzrokov. Tisti, ki stanuje blizu, ima prvič pravico do kredita za gradnjo družinske hišice, drugič pa mu ni treba eno uro ali še prej iti na delo.
Tretjič: od leta 1935 dalje sem bil član gasilske čete, od teta 1948 dalje pa tudi njen poveljnik in mislim, da sem si v teh letih pridobil mnogo izkušenj na tem področju. Lansko leto. pa sem od odgovorne osebe dobil nezaupnico. Vprašujem se, kaj je vodilo tisto osebo do te odločitve?
Četrtič:	Sprašujem se, kaj
počne sindikalna organizacija, ko ne reagira na stvari, ki se dnevno porajajo in, ki so življenjskega pomena za našega delavca. Kot npr. povečanje cen ob istih dohodkih, dalje nadomestila za vožnjo, otroško varstvo, izventovarniško življenje delavcev ipd.
— Še tole, Ernest, kje in kako preživljaš svoj prosti čas?
— Ker imam dva otroka, ki študirata, moram še po rednem delu zaslužiti kak dinar, da jima omogočim normalen študij. Kadar pa le morem, skočim v ljubljansko Opero, v kino ali pa na plesno prireditev. Veš, že od mladih let rad plešem, pa tudi hčerka se aktivno bavi s športnimi plesi.
— Ernest, najlepša hvala za odgovore, prosil bi te samo še to, če imaš morda predlog, kdo bi prišel prihodnjič na vrsto za intervju.
— Imam. Delovodje.
CO
Zaposleni - ki so že ali bodo v lem 1S70, tako ket podjetje, praznovali 50-letnico
1.	Franc Bergant, 5. 12. 1920
2.	Jožefa Kepec, 14. 1. 1920
3.	Rine Kosmatin. 18. 5. 1920
4.	Mari Perne, 20. 1. 1920
5.	Franc Starin, 29. 1. 1920
6.	Ana Švare, 21. 7. 1920
7.	Ivo Brinovec, 9. 12. 1920
8.	Marjan Černe, 11. (j. 1920
9.	Ivo Sonc, 9. 11. 1920
Tehnični direktor inž. Božo Iglič - petdesetletnik
Tehnični direktor dipl. inž. Božo Iglič
Vevče, marca 1970. — Srečaval sem ga kot kratkohlačnika, v višjih razredih pa kot doraščajočega fanta, na hodnikih tedanje I. državne gimnazije v Ljubljani. V letnih poročilih ob zaključku vsake učne sezone je bilo njegovo ime tiskano z mastnimi črkami — znak, da je letnike izdelal z odličnim uspehom. Ze med študijem na fakulteti za naravoslovje je bil zaposlen v več podjetjih papirne stroke kot npr. v Niclaisdorfu (Avstrija), Prijedoru, Radečah, Vidmu. Kot dipl. inženir kemije je pri nas nastopil delo 10. 2. 1949 in prevzel dolžnosti šefa obratnega laboratorija. S sklepom delavskega sveta je 17. 7. 1957 postal tehnični direktor Papirnice Vevče, še kasneje pa pomočnik direktorja — vodja tehnične službe.
Njegove živo aktivne dejavnosti ne zasledimo samo v plodnem delu znotraj tovarne, ampak je sodelavec številnih vzgojno-izobraževalnih in raziskovalnih institucij doma in v svetu. Sodeluje na poklicnih in srednje strokovnih šolah papirne stroke, na fakulteti za naravoslovje — papirniška /smer, je član odbora CPG, član mednarodne strokovne organizacije TAPPI (Technicul Assotiation of Pulp and Paper Industrie), član organizacije Cell-cheming (Zah. Nemčija), član Osterreichischer Vereinigung der Zellstoff- und Papierchemiker und Techniker itd.
V domači tovarni je kot strokovni organizator, svetovalec in vodja sodeloval in sodeluje pri neštetih malih in večjih investicijah. Pod njegovim vodstvom se krepi tehnični sektor in deluje kot velika žleza regulatorka in proizvajalka v telesu Papirnice Vevče. Njegovi nasveti in predlogi pa so dobrodošli tudi v drugih tovarnah papirne industrije Jugoslavije, kot nasveti visokega strokovnjaka in izvedenca v papirni stroki.
Pri vsem doseženem znanju pa je neumoren lovec za novimi dosežki, novo tehnologijo, za naprednimi idejami in kot tak razvija in skuša pomagati napredku tovarne v tehnološkem in organizacijskem smislu.
In inž. Iglič kot človek? Tu imamo premalo besed, da bi ga mogli opisati. Samo eno je gotovo. Kdorkoli ga je v teh letih srečaval v tovarni ali na cesti, vedno je imel zanj prijazno besedo in nasvet.
Ko v tem mesecu praznuje prehod v drugo polovico stoletja njegovega življenja, mu želimo še mnogo plodovitih let, zlasti pa veliko osebne sreče. Tem željam pa naj se pridružijo še naše iskrene čestitke.
Socialistična zveza delovnega ljudstva danes
Naš sodelavec Ernest
KOLIČEVO, MARCA — Republiška konferenca SZDL Slovenije je 3. marca tl. sprejela dokument »Socialistična zveza delovnega ljudstva danes« in program za uresničitev tega dokumenta. Najbrž ne bo odveč, da se kot občani na eni strani, na drugi strani pa 'kot delovni ljudje v delovnih organizacijah seznanimo z enim izmed važnih izhodišč tega dokumenta. Nad 950 razprav je bilo posvečeno temu dokumentu, kar pomeni, da je slovenski nared skušal prek tega dokumenta izraziti najbolj temeljna vprašanja današnjega časa.
Naša družba se v tem obdobju nahaja na važni stopnji družbenega in ekonomskega razvoja in je zato potrebno določneje opredeliti ma:(to, vlogo in način delovanja Socialistične zveze tudi v procesu družbene in gospodarske reforme.
Teži se k temu, da se v mehanizmu delovanja SZDL realizira
načelo — da naj se družbena politika dejanclko podružabi v tem smislu, da se skuša čim več delovnih ljudi — občanov pritegniti k sprejemanju odločitev in k reševanju vseh aktualnih vprašanj našega časa, V tem rtmislu bi morale zaživeti tudi vse ostale družbene — politične institucije, ki jih že imamo.
Dokument »SZDL danes« daje po svoji vsebini in metodi tudi programčki aktivnosti novo kvaliteto, pri tem pa zelo jasno nakazuje smer nadaljnjega izgrajevanja Socialistične zveze ter nakazuje tudi pot, da bo ta organizacija postajala vedno bolj učinkovit sestavni del vsebine samoupravljanja in osnovi dejavnik družbeno-političnega sistema.
Delovni ljudje morajo vsepov-rod, zlasti pa v političnem delovanju razvijati visoko stopnjo kulturnega pristopa, strpnosti do drugih stališč. V družbenem dia-
logu ne sme biti proetoira za demagogijo-, laži, podtikanja, za blatenje ugleda ljudi itd. Zato so demokratične metode, (če se bodo v praksi! uresničile), ki se zanje zavzema Socialistična zveza, tudi pot do resnične demokracije. Sleherni človek se mora čutiti odgovoren zato, da bodo v medsebojnih odnosih do kraja spoštovane in razvite te demokratične metode in oblike. Skratka, gre za proces odpiranja organizacij Socialistične zveze k članstvu — občanu: nasproti. Ta proces, ki je začet, bo lahko še hitrejši in kvalitetnejši, če se bo vsak član SZDL zavedal pomembnosti sprejetega dokumenta ter ga v praksi skušal skupno z vctemii delovnimi ljudmi tudi uresničevati. Socialistična zveza pa mora povezovati napore delovnih ljudi, organizacij združenj v smeri nadaljnjega izgrajevanja naše samoupravne socialistične družbe.	Milan Deisinger
Izvleček iz poslovnega poročila za leto 1970
KOLIČEVO, MARCA — V tem prispevku želimo bralce seznaniti z nekaterimi najznačilnejšimi podatki in ugotovitvami iz poslovnega poročila za leto 1969. Pri tem bomo dali poudarek na sredstva in pa na dosežene finančne rezultate.
OSNOVNA SREDSTVA
Na dan 31. 12. 1969 je bilo stanje osnovnih sredstev naslednje:
N din
—	zemljišča ....	334.953
—	zgradbe ....	22.519.002
—	delovne priprave .	54.487.320
Skupaj .	.	.	77.341.275
Od skupne vrednosti osnovnih sredstev na dan 31. 12. 1969 je odpadlo na vrednost zemljišč
0.4%, na vrednost gradbenih objektov 29.1 % in na vrednost delovnih priprav 70.5 %. Struktura osnovnih sredstev se je na ta način nekoliko spremenila na škodo gradbenih objektov in v korist vrednosti opreme, katere delež se je od lanskih 68.6 % povečal na 70.5 %. Se pravi, da smo pri investiranju znatno več vlagali v vrednost opreme, kot pa v vrednost zgradb. Ta ugotovitev je vsekakor pomembna zaradi tega, da delovne priprave v mnogo večji meri prispevajo k večji in kvalitetnejši proizvodnji kot pa gradbeni objekti, ki so samo nujen pogoj in spremljevalec pri investicijskih naložbah.
Pri obravnavanju investicijskih naložb, oziroma pri strukturni sestavi sredstev ne bo odveč podatek o tem, kako je s tem pri drugih tovarnah. V papirni industriji Slovenije odpade od skupne vrednosti osnovnih sredstev na vred-
Papirnica Količevo 1969 . SR Slovenija — 1968 .	.
SFRJ...................
nost opreme v letu 1967 le 66,7 °/o, v industriji papirja SFRJ pa komaj 62 %. Zanimivo je tudi to, da ima v Sloveniji samo Papirnica Radeče boljše razmerje v korist opreme od naše tovarne in najbrž ni naključje, da sta prav ti dve tovarni pri vrhu lestvice
—	glede rentabilnosti vloženih sredstev.
Drug resen problem, ki se vsiljuje pri obravnavanju osnovnih sredstev in ki je za naše podjetje zaskrbljujoč je — odpisanost osnovnih sredstev in še posebej odpisanost delovnih priprav. Stanje je v našem podjetju konec leta 1969 naslednje:
—	odpisi gradbenih
objektov znašajo .	. 40,7 'Vo
■— odpisi delovnih
priprav pa znašajo . 59.3 %
—	skupni odpisi
za podjetje pa .	.	.	53.7	%
Ugotavljamo, da so naše delovne priprave odpisane že skoraj 60 °/o in da bodo ob pospešeni amortizaciji, za katero smo se odločili za leto 1970, kaj kmalu v celoti odpisane. Toda že ob takem stanju imamo stroje, ki so popolnoma odpisani in ki so tehnično ter ekonomsko zastareh.
Naj tudi pri obravnavanju od-pisanosti osnovnih sredstev navedemo podatke za ostale tovarne papirja, oziroma podatke za Slovenijo in Jugoslavijo. Odpisanost je naslednja:
Skupna	Delovne
osnovna sredstva	priprave
"/o	%
.	.	53,7	59,3
.	.	45,2	50,3
. . 28,6	30,0
Iz podatkov ugotavljamo, da so naše delovne priprave odpisane še enkrat več, kot pa to velja za Jugoslavijo ter da so tudi znatno bolj zastarele kot pa v ostalih podjetjih v Sloveniji. Večjo odpisanost delovnih priprav v Sloveniji imajo samo še v Sladkem vrhu, pa še tu so v preteklem letu vložili znatna sredstva v nove delovne priprave, tako da bomo konec leta 1969, ko bodo podatki znani, lahko ugotavljali, da smo glede odpisanosti na zadnjem mestu v Sloveniji.
Izhod iz takega stanja moramo iskati le v novih investicijah in rekonstrukcijah, ki pa morajo biti seveda ekonomsko in tehnično utemeljene, naložbe pa morajo biti realne ter v okviru možnosti, ki jih ima naše podjetje in banka, ki bi pri takih investcjskih naložbah sodelovala s krediti. Zato bo v letošnjem letu skrajni čas, da izdelamo srednjeročni program razvoja za obdobje 1971
perspektivnega razvoja za daljše obdobje.
OBRATNA SREDSTVA
V	tem delu bomo obravnavali terjatve do kupcev v državi in pri izvozu, zaloge surovin in materiala, zaloge nedovršene proizvodnje in polproizvodov ter zaloge blaga. Pri tem nas bo zanimalo gibanje posameznih vrst obratnih sredstev in višina leteli; njihov vpliv na finančno stanje podjetja, na likvidnost in končno tudi vpliv na poslovne stroške in s tem na dohodek podjetja.
Terjatve do kupcev
Vprašanje porasta terjatev in s tem stanja likvidnosti se postavlja v ospredje od let 1966 in 1967. Za lažje razumevanje naj v začetku navedemo podatke za zadnjih pet let.
V	povprečju so se gibale terjatve do kupcev po posameznih
1975 ter	končno	tudi program	letih takole:			
Leto	Terjatve v tisočih		N din	Vezava dni		
	v državi	izvoz	skupaj	v državi	izvoz	skupaj
1965	2.966	2.445	5.411	22	75	32
1966	4.175	3.552	7.727	23	73	47
1967	11.382	2.954	14.336	86	115	91
1968	15.232	1.413	16.645	98	112	99
1969	18.003	2.021	20.024	114	81	110
Zimski motiv iz Domžal
Iz prednjih podatkov posnemamo, da se je vrednost terjatev za prodajo za izvoz gibala veliko bolj enakomerno' oziroma je bila vezava dni v terjatvah za izvoženo blago mnogo bolj umirjena. Terjatve do domačih kupcev pa so se od leta 1965 povečale za več kot šestkrat, vezava dni pa za več kot petkrat.
Vpliv porasta terjatev na poslovne stroške, oziroma na dohodke podjetja je precejšen, ker moramo zaradi pomanjkanja sredstev najemati nove kratkoročne kredite pri banki ter zavlačevati s plačili našim dobaviteljem. Za najete kredite pri banki moramo plačevati pogodbene obresti, za nepravočasno plačane fakture našim dobaviteljem pa zamudne obresti. Ta vpliv terjatev na zmanjšanje dohodka se nevtralizira s tem, ker tudi naše podjetje zaračunava svojim kupcem zamudne obresti. Zaradi tega dohodek podjetja ni obremenjen. Nastajajo le težave pri izterjavi tako zaračunanih zamudnih obresti, kajti mnogo naših kupcev odklanja plačilo zamudnih obresti, oziroma z raznimi reklamacijami zavlačuje in skuša zmanjšati obremenitve. Poleg tega pa pride pri zaračunavanju in plačevanju takih obresti do zaostritve poslovnih odnosov.
Mnogo resnejši problem, ki izvira iz povečanih terjatev leži v povečani nelikvidnosti in v pomanjkanju likvidnih finančnih sredstev za pokrivanje tekočih obveznosti. Da bi si zagotovili najnujnejše nabave celuloze, lesa in drugega kritičnega materiala poizkušamo kolikor toliko v redu plačevati obveznosti do teh dobaviteljev, katerih dobave za nemoteno proizvodnjo niso tako nujne. Vendar je takih obveznosti razmeroma malo in tako nam ostane, da izkoriščamo velik del sredstev poslovnega sklada za pokrivanje kratkoročnih obveznosti. Poslovni sklad pa bi, kot dolgoročna poslovna sredstva lahko naložili v dolgoročne naložbe — v osnovna sredstva in na ta način pospešili modernizacijo tovarne. Se pravi, da visoke terjatve poleg tega, da onemogočajo pokrivanje tekočih obveznosti, onemogočajo tudi vlaganja v modernizacijo podjetja.
Da bi se likvidnost izboljšala, smo v preteklem letu zaostrili pogoje plačevanja, pošiljali opomine, vlagali tožbe in izvršbe, zahtevali menice in akceptne naloge, vendar so kljub naštetim ukrepom terjatve niso znižale. Da bi vsaj delno paralizirali pomanjkanje likvidnih finančnih sredstev, smo najemali kratkoročne blagovne, izvozne in reeskontne kredite in na ta način dosegli redno izplačevanje osebnih dohodkov in kolikor toliko redno plačevanje dobaviteljem za kritične surovine.
Naša javnost je s tem problemom dokaj dobro seznanjena in tudi Zvezna skupščina je sprejela cel »paket ukrepov«, ki naj izboljšajo stanje. Res je, da razvoj tržišča pomeni tudi večjo stopnjo rizika ter da morajo pozitivne kakor tudi negativne posledice poslovnih odločitev preiti v glavnem na gospodarske organizacije. Vendar je tudi res, da smo pri problemu nelikvidnosti nemočni 'in da mora priti do razvozlanja tega vozla s pomočjo sistemskih rešitev, na katere pa sami ne moremo vplivati.
Naša naloga v bodoče je še bolj zaostriti finančno disciplino in preiti k selekciji kupcev, obenem pa storti vse za nemoteno proizvodnjo in prodajo ter razvoj podjetja.
Zaloge materiala so se navzlic povečani porabi znižale v poprečju od leta 1968 za preko 108 milijonov S din. Do znižanja zalog je prišlo tako pri surovinah, kot tudi pri gorivu in ostalem materialu. Tako znižanje zalog nam je omogočilo manjšo vezavo obratnih sredstev v zalogah, ki so bile že tako v preveliki meri angažirane pri povečanih terjatvah.
V zvezi z znižanjem zalog in povečanjem porabe surovin in materialov so se ustrezno znižale
vezave dni pri
—	surovinah za ....	12 dni
—	gorivu za...........1 dan
—	ostalem materialu za 35 dni
—	v povprečju pa za .	.	11 dni
FORMIRANJE IN DELITEV CELOTNEGA DOHODKA
Celotni dohodek, ugotovljen na podlagi fakturirane realizacije, je bil v letu 1969 naslednji:
N din
—	Prodaja v državi . 56.594.235
—	Prodaja za izvoz .	9.031.465
—	Ostala realizacija .	4.852.475
—	Skupaj celotni
dohodek .... 70.478.175
—	Indeks: bazni .	.	120.7 %
verižni.............. 109,5 %
Vrednost celotnega dohodka, kot seštevek vseh vrst realizacij.
se je v primerjavi z lanskim letom povečala za 9.5%. Ugotovljeno povečanje celotnega dohodka je rezultat povečane realizacije osnovne proizvodnje po količini, povečanih prodajnih cen ter povečanih izrednih dohodkov.
Od skupne realizacije je odpadlo na prodajo v državi 80.3 %, na prodajo za izvoz 12.8 % in na ostalo realizacijo 6.9 %. Ugotavljamo, da se je prodaja na domačem tržišču vrednostno sicer malenkostno povečala, količinsko pa precej znižala. Vzporedno s tem je porasla prodaja za izvoz tako vrednostno, kakor tudi količinsko. Kot rezultat teh premikov se je znižala udeležba prodaje na domačem tržišču za 7.1 %, povečal pa delež prodaje za izvoz od 7.1% na 12.8% torej za 5.7%.
Kot vidimo iz pregleda o formiranju celotnega dohodka, je močno narasla ostala realizacija. Na povečanje ostale realizacije so vplivali predvsem izredni dohodki kot posledica zamudnih obresti, ki smo jih zaračuhali našim kupcem za nepravočasno plačane fakture in pa obresti od denarnih sredstev, ki jih imamo pri poslovni banki na vpogled ali vezana na odpovedni rok.
DOHODEK IN DOBIČEK, UGOTOVLJEN NA PODLAGI FAKTURIRANE REALIZACIJE
Z zakonom o ugotavljanju in delitvi dohodka — ter z drugimi predpisi — smo v letu 1969 zopet prešli na ugotavljanje in delitev celotnega dohodka ter dohodka na podlagi fakturirane realizacije. Vendar fakturirana realizacija v preteklem letu, zaradi prehoda iz plačane realizacije na fakturirano realizacijo, vsebuje tudi del celotnega dohodka in dohodka, ki jo je vsebovala neplačana realizacija v začetku leta. Z novim zakonom se pod pojmom dohodek« razumeva drugačen dohodek kot pretekla leta. Medtem ko je dohodek v preteklih letih vseboval le osebne dohodke in ostanek za sklade, »novi dohodek« vsebuje še pogodbene in zakonske obveznosti in je tako skoraj identičen s prejšnjim pojmom neto produkt.
Pri obravnavanju dohodka in dobička bomo v našem primeru in v tem poglavju obravnavali le dobiček, ki se kaže kot rezultat med prodajno vrednostjo in lastno ceno in pa dohodek, ki ga dobimo tako, da k dobičku prištejemo še stroške dela, tj. med letom vkalkulirane osebne dohodke.
Primerjava dobička in dohodka je za obe primerjalni leti naslednja:
1968	1969	"/o
3,287.192	3,354.985	102,1
13,021.989	15,033.730	115,4
16,309.181	18,388.715	112,8
Doseženi dohodek Vkalkulirani OD Dohodek
Ugotavljamo, da je odstotek porasta dobička mnogo nižji, kot pa znaša porast celotnega dohodka. Celotni dohodek je namreč porastel za 9.5%, dobiček pa le za 2.1 %. Ker pa je indeks porasta dohodka višji —• 12.8 %, je to znak, da se je ob povečanem dohodku povečal delež vkalkulira-nih osebnih dohodkov.
Ker se dobiček pojavlja kot rezultat prodajne cene in lastne cene, o tem pa je bilo že govora v analizi celotnega dohodka in v analizi poslovnih stroškov, veljajo glede dobička vse ugotovitve, ki smo jih navedli že v prejšnjih poglavjih.
Naj samo ponovimo, da se je doseženi dobiček, če ga primerjamo z letom 1968, formiral kot rezultat naslednjih faktorjev oziroma naslednjih osnov:
N din
1. Dobiček, ki ga je vsebovala fakturirana realizacija osnovne proizvodnje leta 1968, realizacija
materiala in odpadkov, realizacija uslug in razlika med izrednimi dohodki in izdatki . . .	3,287.192	100,0 %
2. Tako ugotovljen dobiček se poveča zaradi višjih izrednih dohodkov nad izrednimi izdatki v primerjavi z letom 1968 za		699.218	21,3 %
3. Dobiček se dalje poveča zaradi višje dosežene razlike pri prodaji materiala in odpadkov kot predlansko leto 		165.380	5,0 %
Skupaj . . .	4,151.790	126,3 %
4. Zmanjšuje se pa zaradi povečanega negativnega rezultata pri prodaji uslug (IV, NI, tuje usluge) za		83.387	2,5 %
5. Dobiček se nadalje zniža zaradi nekoliko nižje prodaje ter višjih materialnih stroškov, fiksnih stroškov in vkalkuliranih osebnih dohodkov osnovne proizvodnje za 5,547.610 in zviša zaradi višjih prodajnih cen za 4,834.192	....	713.418	21,7 %
6. Tako, da znaša dejansko doseženi dobiček v letu 1969			3,354.985	102,1 %
UGOTOVITEV IN DELITEV CELOTNEGA DOHODKA PO ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1969
V predhodnih poglavjih analize celotnega dohodka, poslovnih stroškov in dobička smo v primerjanih obdobjih upoštevali samo realizacijo po izdanih fakturah obravnavanega leta, torej
brez neplačane realizacije v začetku leta. Ker pa se celotni dohodek in dohodek v letu 1969 ugotavlja tako, kot smo omenili pri poglavju, kjer smo obravnavali dobiček, je potrebno, da prikažemo tudi primerjavo ugotovitve in delitve celotnega dohodka ter dohodka, kakor jo predpisujejo novi predpisi.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Stran 5
Proizvodnja in prodaja
VEVČE, MARCA — Ob pregledu, ocenitvi in analizi zaključnega računa za leto 1969 smemo biti z obravnavo proizvodnih rezultatov za to obdobje kar zadovoljni. Čeprav proizvodni načrt ni bil dosežen v celoti, vendar lahko zabeležimo doslej rekordne količine proizvodov. V primerjavi z letom poprej, sp se te količine povišale kar za 2 °/o. Planirane količine pa nismo dosegli pri premazanih papirjih, ker naročila za to vrsto oplemenitenega papirja le
Da je proizvodnja dosegla rekordno številko, smemo ugotoviti, da je to odraz znižanih zastojev strojev zaradi popravila in menjav strojne opreme, prav tako pa tudi delno povišanje brzin in večja homogenost proizvodnega programa.
Za 7 % je bil presežen plan proizvodnje lesovine, lanska proizvodnja pa za 1 °/o. Ugotovili so ustrezno utržno dolžino in trska-vost lesovine, prav tako pa tudi zmanjšanje zastojev brusilnikov.
oootcnv
1956 1957	1956
1959	1960	1961	1962	1965	196i.	1965	1966	1967	1966	1969
Rast proizvodnje papirjev in kartonov v Jugoslaviji
počasi rastejo1. Od celotne količine klasičnih papirjev je zabeležiti 75 % brezlesnih papirjev. V glavnem so to: bankpost, pelure, ciklostil, voluminozni in mehano-grafski papirji in na novo uvedeni pdgmentirani papirji. Pri sred-njefinih vrstah pa še vedno prevladujejo kulerji za izvoz.
Hidrocentrala Fužine je lani obratovala neprekinjeno. Zato je tudi proizvodnja hidroenergije narastla. Tako smo z domačo energijo lahko krili kar 49 % potreb.
Razveseljivo in pohvalno je, da re iz leta v leto zmanjšuje strojni izmet, naraščata pa povprečna
Izvleček iz poslovnega poročila
(Nadaljevanje s 4. strani)
1968	1969	"/.
14,508.488.96	16,637.802.05	114,7
63,137.556.31	68,070.578.92	107,8
1,251.278.84	2,407.562.62	192,4
78,897.324.11	87,115.943.59	110,4
10,960.223.14	12,061.780.88	110,0
44,036.960.30	47,505.581.82	107,9
669.452.39	868.177.81	129,7
55,666.635.83	60,435.540.51	108,6
314.063.03	737.660.44	234,9
55,352.572.80	59,697.880.07	107,9
23,544.751.31	27,418.063.52	116,5
Elementi
Neplačana realizacija 1. 1. Realizacija 1. 1. do 31. 12. Izredni dohodki .... Celotni dohodek .... Stroški v zal. 1. 1.	.	. .
Stroški od 1. 1. do 31. 12.
Izredni izdatki............
Skupaj.....................
Stroški v zal. 31. 12.	.	.
Porabljena sredstva . . . Dohodek ...................
Ugotavljamo, da se je celotni dohodek, zaradi višje neplačane realizacije v začetku leta ter višjih izrednih dohodkov povečal za
10.4	n/o. Stroški za porabljena sredstva se niso povečali v takem obsegu v glavnem zaradi višjih stroškov, vsebovanih v začetnih zalogah in začetni neplačani realizaciji ter zaradi nižjega porasta izrednih izdatkov.
Ko analiziramo podatke za letošnje leto, ugotavljamo, da je bil dohodek dosežen iz
vsebovanega dohod- N din ka v neplačani realizaciji v začetku leta
v znesku ....	4.576.02.17
poslovanjev fakturirani realizaciji v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 1969
v znesku ....	21.302.657.54
razlike med izrednimi dohodki in izdatki ............... 1.539.384.31
Skupaj:	.	.	.	27.418.063.52
DELITEV DOHODKA, UGOTOVLJENEGA Z ZAKLJUČNIM RAČUNOM
Delitev dela dohodka za osebne dohodke je med letom izvajala posebna komisija, ki jo je imenoval delavski svet podjetja. Komisija je na sestankih, ki so bili najmanj enkrat mesečno, pregledala rezultate poslovanja za pretekli mesec in določila del dohodka, ugotovljenega na podlagi fakturirane realizacije, za osebne dohodke.
Pri tem so komisijo vodili sklepi delavskega sveta, ki jih je le-ta sprejel v zvezi z delitvijo dohodka, porast življenjskih stroškov, gibanje osebnih dohodkov v občini in panogi industrije papirja, dosežena produktivnost ter ostali rezultati poslovanja, ki jih je podjetje doseglo v preteklem obdobju.
Komisija je na zadnji seji dne 7. 1. 1970, ko je razpravljala o dokončni delitvi dela dohodka za osebne dohodke, sklenila predlagati delavskemu svetu:
—■ da naj bo z izplačilom osebnih dohodkov za mesec december zaključena delitev dela dohodka za tisti znesek osebnih dohodkov, ki se izplačuje po mesečnih izplačilnih seznamih in ki se vkalkulirajo v stroške;
-—• da je potrebno poleg izplačanih in vkalkuliranih osebnih dohodkov pokriti iz doseženega dohodka tudi vse izplačane nein-dividualizirane osebne dohodke;
—	da je potrebno, zaradi proslave 50-letnice podjetja, ki bo predvidoma 1. maja 1970, rezervirati ustrezen znesek osebnih dohodkov v breme dohodka, prav tako pa tudi rezervirati sredstva v skladu skupne porabe za enkratne nagrade in ostale izdatke, ki bodo v tej zvezi nastali;
—	pred časom izdvojena sredstva na neobveznem rezervnem skladu v višini 500.000 N din naj bi dokončno razporedili v poslovni sklad.
Glede na tak predlog komisije bi bila dokončna delitev dohodka, doseženega v letu 1969, naslednja;
v leiu 1969
širina papirnega traku in brzina na strojih.
Glede na celotno jugoslovansko proizvodnjo papirjev in kartonov v tem letu je udeležba Vevč znašala 6,4 %.
Pri nas smo od celotnih 34.625 ton izdelali 3.280 ton premazanih papirjev. Po kvaliteti je šlo v prodajo največ »Slavije«, ostalo pa so bili papirja s komercialnim imenom »Avala A in B« in »Emo-nai«. Vse kaže, da prodaja te vrste artiklov z dneva v dan narašča in si utira pot do domačih in tujih potrošnikov.
V preteklem letu ugotavljamo zelo nestanovitno tržno situacijo. Nanjo sta vplivala dva karakteristična momenta. Dvig proizvodnje v tovarnah, ki so bile zgrajene v zadnjih letih na eni strani, na drugi pa pomanjkanje surovin in občuten dvig cene celulozi.
Tretji vpliv na stanje pa je liberalizacija uvoza papirja, ki je bila dokončno uvedena ob poteku leta. Samo v 9 mesecih lanskega leta so v Jugoslaviji uvozili 45.000 ton papirjev in kartonov, tj. sko-r&j za eno in pol letno proizvodnjo Vevč. Za naše podjetje je posebno merodajen uvoz premaganih papirjev, ki pa bo v naslednjih mesecih upadel zaradi zvišanja cen uvoženih in zboljšanja kvalitete naših premaznih papirjev.
Klasične papirje na domačem trgu je bilo lahko plasirati. Skoraj stalno je bilo povpraševanje večje kot pa razpoložljive količine. Pri tem zlasti prodirajo na trg
Sl. 14 r	Sr Si H MK fcn g |Z<70Z
Regionalna usmeritev prodaje naših artiklov v letu 1969
naši novi specialni papirji »Plar niča« in »Jadran«.
Iz grafikona je razvidna regionalna usmerjenost prodaje proizvodov. Delež Srbije, nekoč našega najvažnejšega tržišča, občutno pada. Seveda pa se je ta padec, kakor tudi z drugimi republikami, izenačil v povečanem izvozu.
Zanimivo je tudi gibanje cen. V preteklih letih so bile pod kontrolo lin se niso mogle prosto formirati. Proti koncu leta so bile liberalizirane in se bodo formirale na podlagi ponudbe in povpraševanja, vendar pa bodo zvezni organi ukrepali z odpravljanjem zaščitnih carin z intervencijskimi ukrepi pri uvozu in podobno. Naša panoga ni dosedaj uživala pomembnejše zaščite, kot je to primer v drugih državah,
Elementi	1968	1969	"/»
Doseženi dohodek ....	.	. 23,544.751.31	27,418.063.52	116,5
Poveč. PZ »PAPIRLES« .	. . 		32.452,—	—
Dohodek za razdelitev . .	.	. 23,544.751.31	27,450.515.52	116,6
Od tega:			
Pogodbene obveznosti .	.	.	.	844.726.82	1.146.587.10	135,7
Zakonske obveznosti ...	.	.	3,755.850.79	4,305.970.60	114,6
Dohodek podjetja		.	18,944.173.70	21,997.957.82	116,1
Delitev sredstev podjetja			
Osebni dohodki		.	14,953.023.19	18,892.916.05	126.3
Rezervni sklad		492.682.50	560.016.60	113,7
Skupne rezerve		130.783,—	143.599.10	109,8
Sklad skupne porabe	.	.	.	510.188,—	800.000,—	156,8
Poslovni sklad		.	1,974.688.91	1,601.426.07	81,1
Drugi skladi		882.808.10	—	—
Upoštevajoč gornjo delitev dohodka, ki za leto 1969 upošteva tudi del odstopljenega dohodka poslovnega združenja »PAPIR-LES«, bi zaradi porasta pogodbenih in zakonskih obveznosti ostalo podjetju za 16.1 % več sredstev kot pa leta 1968. Od sredstev podjetja bi na ta način izdvojili za vse bruto osebne dohodke 85.9 "/o v primerjavi z 78.9 0/o, kakor smo izdvojili v letu 1967. Na ta način se zniža udeležba ostanka dohodka, ki je namenjen za sklade od 21.1 °/o na 14.1 °/o.
Od sredstev, ki ostanejo podjetju, je potrebno na podlagi predpisov, ki so veljali za leto 1969, izdvojiti 2 o/o povprečnih obratnih sredstev v obvezni rezervni sklad in 5 o/o od ostanka dohodka po odbitku osebnih do-
hodkov in obveznega izdvajanja v rezervni sklad podjetja, za sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij.
OSEBNI DOHODKI
Formiranje sredstev za osebne dohodke in izplačila osebnih dohodkov so ibila v preteklem letu odvisna od vloženega dela posameznika, skupine in doseženega rezultata podjetja. S to problematiko se je poleg komisije za osebne dohodke ukvarjala še komisija za delitev dohodka, ki je na mesečnih sestankih določala skupen znesek osebnih dohodkov ter določila vrednost točke, pri tem pa je upoštevala doseženi rezultat.
Povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega so se v primerjanih letih takole;
čeprav je tam ta industrija tehnološko na višjem nivoju.
Sedanji položaj na tržišču, tehnološka spremljenost tovarne, izkušenost in znanje kadrov in težavna preskrba surovin nam še ostreje narekujejo usmeritev v izdelavo dražjih, Specialnih par pirjev. To bo nedvomno kazalo naše gospodarske politike, posebej pa še perspektivnega razvoja tovarne.
Povečala se je tudi vrednost uvoza, ki je znašal 1,985.274,83 $. V tem znesku predstavljajo 75,6 o/o stroški za celulozo, ker so dobave iz Medvod vedno nižje. Ostala vrednost pa se nanaša na uvoz strojne opreme, belil in barvil, raznih polnil in drugih kemikalij. Tudi v uvozu je bilo opaziti tendenco zviševanja cen, v nekaterih primerih kar za 37 % v dveh letih.
Po vnem tem lahko ugotovimo, da bo v letu 1970 težišče tehnoloških in prodajnih problemov na premazanih papirjih, kjer obstoja možnost, da si bistveno popravimo poslovne uspehe.
Reden na delovnem meslu — izreden v šoli
Vevče, marca — Strugar Alojz Trtnik je že kot vajenec kazal dosti ambicioznosti. Pri opravljanju dela ob stružnici in drugod je imel smisel za red in delovne dolžnosti. Vse te značilnosti dobrega delavca je iz leta v leto večal. Kljub temu pa s tem še ni bil zadovoljen. Povečati je hotel strokovno znanje in sposobnost in se odločil za študij na tehnični šoli- — oddelek za strojništvo. Dopoldne je redno delal, ob večerih pa obiskoval predavanja. Nekaj študijskega dopusta in precej svojega rednega letnega dopusta je izrabil za pripravo na posamezne izpite in za zaključni izpit. Februarja letos ga je napravil. K izobrazbi in poklicu strojnega tehnika mu iskreno čestitamo.
Papirnica Količevo ....
Industrija papirja SRS .	.
Industrija papirja SFRJ . .
Gospodarstvo v občini .	.	.
Gospodarstvo v SRS .	.	.
V gornjih primerjavah so podatki, za naše podjetje in gospodarstvo v občini za vse leto, podatki za industrijo papirja SRS in SFRJ za devet mesecev ter podatki za gospodarstvo SRS za 11 mesecev. Raznolikost podatkov, ne glede na čas, nam vseeno omogoča primerjavo s tem, da se bodo osebni dohodki pri tistih, ki niso upoštevani skozi celo leto, po vsej verjetnosti povečali, indeks porasla pa bo najbrž kljub takemu povečanju ostal približno isti.
Iz podatkov ugotavljamo, da so naši povprečni mesečni osebni
1968	1969	“/o
1029	1257	122,2
955	1169	122,4
824	966	117,3
881	1062	120,6
948	1094	115,4
dohodki višji od vseh primerjanih kategorij. Dalje ugotavljamo, da znaša porast na lansko leto
22.4	°/o, kar je v skladu s porastom industrije papirja SRS in gospodarstva v občini. Ta porast je hkrati nekoliko višji kot v industriji papirja SFRJ in v gospodarstvu Slovenije.
Z osebnimi dohodki, kot so prikazani, smo na četrtem mestu v industriji papirja SRS in na tretjem mestu med podjetji v občini Domžale. Pred nami sta le tovarna Lek s 1.802 N din in ZKI Domžale s 1.399 N din povprečnega osebnega dohodka.
Sandi Rihtar
Javna pohvala
Količevo, marca 1970
Upravni odbor Papirnice Količevo je na 18. seji dne 13. 3. 1970 javno pohvalil in nagradil s po 200.— din tov.
Lovra Bolharja in
Petra Urbanija
za izredno požrtvovalno delo pri odpravi okvare pri Stein-miiller kotlu v KC, ki sta ga opravila v zelo težkih delovnih pogojih. S tem svojim dejanjem sta skrajšala zastoj kotla s tem pa tudi zastoj proizvodnje najmanj za 10— 12 ur.
Javno nagrado in pohvalo jima je izročil direktor podjetja.
Sprejemamo nov statut
ORGAN! UPRAVLJANJA !N VOLITVE
(2. nadaljevanje)
KOLIČEVO, marca — Največ pripomb in mnenj je bilo ob raz-pnavd o novem statutu podjetja podano na tiste člene, ki obravnavajo organizacijo in upravljanje ter je zaradi tega to poglavje doživeloi največje spremembe. Že v uvodnem sestavku v januarski številki Našega dela rimo opisali najpomembnejše spremembe in vzroke, zaradi katerih je prišlo do nove ureditve, zato tokrat ne bomo še enkrat obravnavali teh vprašanj, ampak bomo prikazali le sedanjo predlagano ureditev.
V 1. členu poglavja, ki obravnava organizacijo podjetja, so navedeni cilji podjetja, ki narekujejo, katere funkcije bo1 podjetje opravljalo in v kakšni obliki oziroma organizaciji. Cilji podjetja zajemajo vsa pomembnejša področja dela in poslovanja podjetja. Tako je npr. določeno, da mora podjetje težiti k vedno večji ekonomi ene j ši in rentabil-nejši proizvodnji, ki bo zadovoljevala domače in zunanje tržišče. Potrebno je povečati produktivnost dela, uvajati sodobne delovne postopke in naprave, ustvarjati taka finančna sredstva, da se omogoči obnavljanje in večanje proizvodnih zmogljivosti itd. Vzporedno z urecničevanjem opisanih ciljev se morajo člani delovne skupnosti usposabljati in izobraževati. Vsi opisani cilji so postavljeni z namenom, da se doseže zboljšanje življenjske ravni članov delovne skupnosti podjetja, s, tem vzporedno pa zboljšanje življenjske ravni nasploh.
Da bi podjetje doseglo postavljene cilje, opravlja najrazličnejše dejavnosti, kot npr. proizvod-
no, planiranje, priprava dela, nabavo, prodajo itd. Naštete funkcije se opravljajo na delovnih mestih, oddelkih in drugih organizacijskih oblikah ter v sektorjih. Statut ne našteva posameznih organizacijskih enot, ampak podstavlja le temelje organizacije. Praksa kaže, da podrobna ureditev teh vprašanj v statutu ni umestna niti praktična, ker se organizacija hitro spreminja in bi bilo potrebno ob vsaki spremembi narediti ustrezne popravke tudi v statutu. Prav zaradi tega, kot smo že navedli, statut samo nakazuje temeljna načela organizacije, podrobno ureditev pa naj uredi pravilnik o organizaciji podjetja in sistematizaciji delovnih mest. Izdelavo tega pravilnika narekuje poleg statuta tudi zakon in je v zvezi s tem delavski svet že imenoval komisijo, ki naj izdela ustrezen predlog.
V členih, kjer statut obravnava upravljanje, je navedeno, da člani delovne skupnosti uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti v neposredni in posredni obliki. Neposredno upravljanje uresničujejo z referendumom, na zborih, z volitvami in odpoklicem ter z dajanjem mnenj in predlogov. Posredno upravljanje pa ureslničujejo tako, da po-verjajo določene funkcije delavskemu svetu, kolektivnim in individualnemu izvršilnemu organu.
Najpomembnejša oblika neposrednega upravljanja je brez dvoma referendum, na katerem člani delovne skupnosti odločajo o najpomembnejših vprašanjih kot npr. združitvi podjetja z neko drugo delovno organizacijo', spremembi sedeža podjetja ter o drugih vprašanjih, za katere sklene
Ali smo v letu 1969 uspešno gospodarili
VEVČE, MARCA 1970. Na takšno ali podobno vprašanje je v nekaj stavkih težko odgovoriti. Gospodarska in finančna gibanja so bila v znamenju izredne konjunkture v naši panogi, pomanjkanja osnovnih surovin in spremenjenih cen tako surovinam kot gotovim izdelkom.
Fizični obseg klasičnih papirjev je bil v letu 1969 za 534 ton manjši kot v letu 1968. Mnogo boljši rezultat smo dosegli v proizvodnji premaznih papirjev, tj. za 1268 ton več kot v letu 1968. Premaznih papirjev smo izdelali 3280 ton pri 23 °/o izmetu. Ta izmet je bil v letu 1968 še 36 %».
Papirne stroje smo izkoristili 91. 1 °/o. Na domačem trgu smo prodali po vrednosti 72 °/o, izvozili pa 28 °/o proizvodnje. Povprečna prodajna cena je porasta tako na domačem trgu, kot v eksportu predvsem zaradi prodaje premaznih papirjev. V letu 1969 smo iz-
1.	Delitev dohodka
—	osebni dohodki .	.
—	skladi...............
2.	Ekonomska produktivnost
—	dobiček .............
—	poprečno zaposlenih
•— dobiček na zaposlenega
3.	Rentabilnost
—	bruto skladi .............
—	popr. vložena sredstva .	.
—	na 100 din skladov .	.	.
Poseben poudarek pr; obravnavanju zaključnega računa za leto 1639 smo namenili stanju likvidnosti podjetja. Kolikšna je vezava obratnih sredstev, je dobro razvidno iz naslednjega pregleda:
	1967	Dnevi 1968	1969
Surovine	34	22	16
Pom. material	224	158	158
Nedok. proizv.	8	6	6
Got. proizv.	12	11	- 13
Kupci domači	60	72	106
Kupci v tujini	62	44	48
Dobavitelji	27	57	97
Ugotovitev,	da	imamo	vse
manjše zaloge	surovin, da		nam
kupci plačujejo v 106 dneh, mi pa
vozili za 2.522.396 $, od tega 97 % na konvertibilno področje. Delež prodaje na konvertibilna tržišča se je s tem povečal za 7 °/o.
V letu 1969 smo povečali prodajo za 9.23 %>, dobiček podjetja za 4,63 0/o v primerjavi z letom 1968. Na finančni uspeh podjetja so imele močan vpliv zelo povečane cene osnovnim surovinam. Zaradi uspešnega prodora na tržišče s ipremaznimi. papirji smo dosegli 3,779.407 din čistih skladov podjetja.
Kazalci uspešnosti poslovanja v preteklih treh letih so:
1968	1969	Indeks
90	90	100
10	10	100
2,376	2,455	103
958	951	99
2,480	2,581	104
2,376	2,455	103
112,501	116,119	103
0,211	0,211	100
našim dobaviteljem v 97 dneh, ni v prid ugodnega finančnega stanja podjetja.
Poleg vseh nevšečnosti pri plačilih obveznosti in dvigu osebnih dohodkov navedeno stanje močno vpliva na višino poslovnih stroškov zaradi plačanih zamudnih obresti.
Na koncu naj povem, da obratujemo vedno bolj s tujimi sredstvi in vedno manj z lastnimi. Ce vzamemo vsa sredstva podjetja kot 100 o/a, potem smo v letu 1968 poslovali z 57% tujih in 430/o lastnih, v letu 1969 pa z 58 % tujih in 42 % lastnih sredstev. Hitrejše obračunanje sredstev pomeni cenejše in uspešnejše poslovanje.
dejavski svet, da se o njih odloči z referendumom.
Druga pomembnejša oblika neposrednega upravljanja je zbor elanov delovne skupnosti samoupravne enote. Na zboru obravnavajo člani predloge samoupravnih predpisov, predloge planov, dajejo svoje mnenje in pripombe, so informirani in podobno. Na zborih lahko člani delovne skupnosti predlagajo razpis referenduma, kandidate za člane delavskega cveta in podobno. Zbor sklicuje in vodi predsednik zbora, ki ga izvolijo z javnim glasovanjem člani delovne skupnosti enote za dobo 4 let.
Posredno upravljanje uresničujejo člani delovne skupnosti po organih upravljanja, kamor volijo svoje predstavnike na način, ki ga prikazuje objavljena shema. Iz tega je razvidno, da posamezne samoupravne enote, ki jih je 6, na zborih razpravljajo o kandidatni listi za člane delavskega sveta, ki jo predlaga zboru sindikalna podružnica. Zbor sprejme kandidatno listo v predloženi ali spremenjeni obliki, nakar se opravijo valitve. V delavski svet, ki ima 35 članov, voli vsaka enota svoje člane v sorazmerju s številom zaposlenih. Mandatna doba člana delavskega sveta traja 4 leta.
Delavski svet voli direktorja podjetja ter poslovni odbor in odbor za: medsebojne odnose. Predlog za imenovanje direktorja poda delavskemu svetu posebna razpisna komisija. Predloge za člane odborov pa poda posebna kandidacijska komisija, ki jo sestavljajo predat,avniki družbeno-političnih organizacij, delavskega sveta in direktor podjetja. Mandatna doba članov poslovnega odbora in odbora za medsebojne odnose znaša 4 leta, kolkor znaša tudi mandatna doba direktorja.
Iz objavljene sheme je poleg ostalega tudi razvidno, da statut predvideva pri vseh organih upravljanja ter pri zborih samoupravnih enot ustanovitev občasnih komisij. Naloge, kii naj jih ko^ misije opravijo, določi isti organ, ki komisijo imenuje. Edina stalna komisija oziroma stalen organ je štab za narodno obrambo, ki ga imenuje poslovni odbor podjetja ter obravnava zadeve v zvezi z narodno obrambo in civilno zaščito, o čemer smo v naših sestavkih že pisali.
Delavski svet odloča o naslednjih pomembnejših vprašanjih: o temeljih poslovne politike, o pro^ metu z osnovnimi in drugimi sredstvi, katerih vrednost presega 100.000,00 din, o delitvi dohodka, sprejema samoupravne akte, odloča o izključitvi delavca ter o pritožbah zoper prvostopne odločbe ter opravlja druge pristojnosti, ki mu jih nalaga zakon, statut ali splošni akt.
za di/
Prec/s. eb.
Zbor
Zbor
Prec/s. eh.
m. SE
IV. SE
Preds. ib.
Zbor
SE	samoupravna enopa	Legenda
DS	delavski scef	volitve		'L	
DIR	direktor	t menovanje	L	^
PO OHO	pos/ovn/ oc/bor odbor za medse hop ne odnose	predlop kandidatov		^
OK	občasna komisi/a	predstavnik^hn  	».
NO	narodna ob ram ba	
Poslovni odbor predlaga delavskemu svetu sprejem oziroma spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov, odloča o prometu z osnovnimi sredstvi in sredstvi skupne porabe, katerih vrednost znaša do 100.000,00 din, predlaga delavskemu svetu delitev dohodka, ter razne oblike sodelovanja z drugimi organizacijami, odloča o službenih potovanjih v inozemstvo, sprejema mesečne plane proizvodnje, prodaje in nabave, plane vzdrževalnih del, plane izkoriščanja delovnega časa, ter druge plane, ki zagotavljajo načrtno dn nemoteno gospodarjenje, obravnava pomembnejše reklamacije, ki se nanašajo na ugovore kvalitete in količine blaga, ter ugotavlja vzroke in posledice reklamacij, obravnava odnose do kupcev in dobaviteljev, ter sprejema ustrezne ukrepe in opravlja druge zadeve, ki mu jih nalaga statut in drugi splošni akti.
Odbor za medsebojne odnose odloča o zadevah iej delovnih razmerij, obravnava kršitve delovne
dolžnosti in izreka ustrezne ukrepe, odloča na prvi stopnji o pravicah delavcev v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov, odloča o stanovanjskih vprašanjih, odloča o uporabi sredstev sklada skupne porabe v skladu, s programom porabe teh sredstev in v skladu z drugimi splošnimi akti, vendar vsakokrat največ do 100.000,00 din in odloča oziroma obravnava še druga vprašanja, za katere je pristojen po statutu.
Direktor podjetja odgovarja za izvajanje poslovne politike in skrbi, da se ta izvaja v skladu z določitvami organov upravljanja, skrbi in odgovarja za uresničevanje ciljev podjetja, izvršuje sklepe delavskega sveta in odborov, zastopa podjetje in sklepa pogodbe, daje in nadzira delo posameznih sektorjev, skrbi za izvajanje zakonov in drugih predpisov, odloča o določenih zadevah iz narodne obrambe in opravlja druge zadeve v skladu s predpisi.
Stanc Skok
A. Vavpotič
Zima se poslavlja
Nekaj podatkov iz poročila kadrovske službe
KOLIČEVO, MAKCA 1970. V letu 19G9 je kadrovska služba skušala uveljaviti in izvajati tako kadrovsko politiko, kot so jo nakazovali samoupravni organi. Značilno za to kadrovsko politiko je bilo, da so bili poenoteni kriteriji kadrovanja in izvajani enotni ukrepi za celo tovarno. To poenotenje je bilo omogočeno s spremembo statuta in pravilnika o delovnih razmerjih, s katerimi so bile ukinjene komisije za delovna razmerja in komisije za kršitev delovnih dolžnosti po ekonomskih enotah in ustanovljeni enotni komisiji za celo podjetje. Ta ukrep se je pri izvajanju kadrovske politike izkazal kot zelo uspešen, saj so bile zadeve obravnavane enotno za celo podjetje.
V tem letu zaznamujemo porast zaposlenih v primerjavi z letom prej. Vzrokov za povečanje števila zaposlenih je več. Predvsem je število zaposlenih proti koncu leta 1968 tako upadlo, da je bilo ogroženo normalno obratovanje tovarne. Zato smo morali v prvih mesecih leta 1969 sprejeti nekaj več ljudi. Nekaj več ljudi je bilo sprejetih za lesni prostor, nekaj pa zaradi uvajanja novih tehnoloških postopkov (premaz). Zaradi povečanja števila zaposlenih in pa zaradi povečane fluktuacije nasploh se je nekoliko poslabšal kvalifikacijski sestav zaposlenih. V zvezi s fliiktuacijo lahko ugotovimo, da 60 °/o odpade na tako imenovano naravno fluktuacijo, to je upokojitve in odhod v JLA, medtem ko so druge vrste fluktuacije minimalne.
Ponudba delovne sile je bila v letu 1969 zadostna po številu, ne pa tudi po sestavi. Največja je ponudba nekvalificiranih ali priučenih delavcev, medtem ko pri-manjikuje delavcev z dokončanimi šolami, ki bi ustrezale našim potrebam. Primanjkuje zlasti kadra s tehnično in ekonomsko izobrazbo in to tako s srednjo kot z višjo in visoko. Zlasti kadra z visoko ekonomsko izobrazbo primanjkuje in ga ni možno dobiti, čeprav bi naše podjetje nujno rabilo' vsaj enega dipl. ekonomista.
Čeprav je fluktuacija povzročila poslabšanje kvalifikacijskega sestava, si je kadrovska služba prizadevala, da bi to poslabšanje bilo čim manjše. V ta namen je organizirala in izvajala razne oblike rednega in dopolnilnega
izobraževanja, kar je razvidno iz posebnega prikaza.
Eden od najvažnejših in najtežjih problemov, ki jih je kadrovska služba reševala v letu 1969, je bil problem nagrajevanja.
Čeprav je bil v tem letu sprejet pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki je dolečene zadeve izboljšal, so še vedno ostali nekateri nerešeni problemi. To predvsem velja za nagrajevanje strokovnih delavcev, pri katerih se uspeh dela ne da meriti z običajnimi merili. Samo površna primerjava posameznih kategorij delavcev nam pove, da so razmerja med njimi nemogoča. V naši nagrajevalni politiki so močno prišle do izraza uravnilovske težnje. Organi samoupravljanja se morajo zavedati dejstva, da če hočemo v našem podjetju imeti dobre strokovnjake, jih moramo tudi dobro nagrajevati, sicer pa se moramo sprijazniti z dejstvom, da nas bodo strokovni ljudje še naprej zapuščali, novih pa ne bomo mogli dobiti.
Pri reševanju socialne problematike se je kadrovska služba ukvarjala predvsem z urejanjem pravic iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Največja težava je v tem, kako zaposliti delovne invalide, ki jih je čedalje več. Drugi problem pa predstavljajo nekateri posamezniki, ki se vdajajo prekomernemu uživanju alkohola. Vsi ukrepi, Iki jih podvzamemo, zaenkrat, ne zaležejo dosti.
Za ilustracijo navajam nekaj statističnih podatkov, ki zajemajo fluktuacijo, strukturo zaposlenih, povprečno starost in izobraževanje.
Fluktuacija 1969
	Prišli	Odšli	Razlika	Stanje
December 1968	-—	—	—	668
Januar .	.	.	.	.	.	.	3	—	+ 3	671
Februar .	.	.	...	15	2	+ 13	684
Marec .	. .	.	.	.	.	3	5	— 2	682
April ....	. . . . 1	5	— 4	678
Maj ....	.	.	.	.	4	5	— 1	677
Junij	.	.	.	.	.	. .	7	2	+ 5	682
Julij ....	.	.	.	.	5	10	— 5	677
Avgust .	. .	.	.	.	.	7	11	— 4	673
September	. ... 26	11	+ 15	688
Oktober .	.	.	...	15	5	+ 10	698
November .	.	. . . . 1	9	— 8	690
December .	.	. . . . 6	1	+ 5	695
	93	66	+ 27	
	Vzroki odhodov iz podjetja			
		1967	1968	1969
Odhod v JLA		. 24	21	24
Upokojitev .	.		. 17	8	14
Sporazumno		. 6	18	12
Samovoljno .	.
Izključeni .	.
V poskusni dobi Smrt
Drugo (zapor, šola itd.) .	.	. —	—	6
	48	53	66
Važen je tudi podatek, ki nam	ma kakšna je	šolska	izobrazba
pokaže, s kakšnim kadrovskim potencialom razpolagamo, oziro-	zaposlenih: 1967	1968	1969
Visoke šole		. . 8	6	7
Višje šole		. .	5	5	7
Srednje šole		. . 28	29	31
Nepopolne srednje šole .	.	.	.	.	14	9	37
Poklicne šole			.	.	153	159	153
Kvalifikacija z izpitom .	.	.	.	.	90	81	73
Priučeni			.	.	390	379	390
	688	668	695
Iz tabele je razvidno, da se v	je največ delavcev s poklicno šolo		
letu 1969 kaže največje zmanjša-	odšlo v JLA,	nekateri	pa so se
Poprcon-a.
starobt
odstopiti od začetne orientacije predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov. Vendar se skrb za spremembo kadrovske strukture v naj večji meri odraža
skozi izobraževanje kadrov. Kajti, če hočemo doseči še boljše poslovne rezultate, je ta skrb razumljiva, saj daje izobraževanje tudi določene rezultate. Kadrovska služba pa skuša na najbolj racionalen način usposabljati, to se pravi skozi redne šole, izredne šole in skozi dopolnilno izobraževanje. V letu 1969 smo imeli v navedenih šolah naše štipendiste, od katerih je 12 štipendistov že zaključilo šolanje in uspešno opravilo končne izpite.
Poklicna papirniška šola .	.	11
Učenci v gospodarstvu:
Strojni ključavničarji ...	9
Kovinostrugarji ................2
Inštalater centr kur........... 1
Vodovodni inštalaterji, ...	3
Obratni elektr................. 4
Klepar......................... 1
Skupno.........................32
Slušatelji izrednih šol:
Višja šola
za organizacijo dela ...	4
Višja komerc. šola ....	1
Višja varnostna šola ....	1
TSŠ — papirni oddelek .	.	3
TSŠ — ekonomski oddelek .	3
TSŠ — kemijski oddelek . .	1
TSŠ — elektro oddelek .	.	1
TSŠ — delovodski odelek .	.	1
Šola za odrasle
(odd. za vpis v poki. š.)	.	19
34
Strokovnega Izobraževanja, ki je bilo organizirano znotraj in zunaj podjetja, se je v letu 1969 posluževalo 344 delavcev, to je
49.4	°/o od vseh zaposlenih. V zadnjih letih pa se stalno zmanjšuje število rednih študentov nia srednjih in visokih šolah, tako da ob koncu leta 1969 na omenjenih šolah nimamo niti enega slušatelja!	Milan Deisinger
Sistemizacija delovnih mest — kako in zakaj
:protno pa se je povečalo število sriučenih delavcev. Vzroki za taco stanje so predvsem v tem, da
upokojili.
Že v uvodu je bilo nakazano, da smo morali v letošnjem letu
KOLIČEVO, MARCA — Zadnja novela temeljnega zakona o delovnih razmerjih je v svojem 37. členu med drugim prinesla tudi obveznost delovnim organizacijam, da do 16. maja letos izdelajo sistemizacijo delovnih mest. Čeprav je ta novela prinesla formalno pravno obveznost delovnim organizacijami za izdelavo sistemizacije delovnih mest, bi naredili hudo napako, če bi pri sistemizaciji izhajali samo iz te obveznosti. Kaj je v resnici sistemizacija delovnih mest, kaj je njena dejanska osnova, katere elemente zajema, kaj se želi z njo doseči in kdo je v podjetju odgovoren, da se opravi strokovno, natančno in v skladu z zahtevami delovnih mest.
Če na kratko definiramo sistemizacijo, bi rekli, da je to sistematično izdelan pregled del in opravil, ki so zaokrožena celota in zato označena za delovna mesta. Gre torej za prikaz celotnega delovnega procesa po njegovih temeljnih delih — delovnih mest.
Iz gornje definicije izhaja, da sistemizacija ni niti delovno — pravni niti kadrovsko politični pojem, čeprav ima velik pomen tako za delovna razmerja kot za kadrovsko politiko. Zato lahko rečemo, da ta obveznost ne izhaja toliko iz 37. člena novele TZDR ampak je njena osnova organiziran delovni proces, ki naj »omogoči kar najboljšo uporabo delovnih sredstev in nenehno dviganje produktivnosti dela kot tudi neposredno prizadetost ljudi za delo in njihovo kar najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju vseh dejavnost podjetja,« kot to opredeljuje temeljni zakon o podjetjih.
Sistemizacija je torej organizacijski pojem, instrument organizacije dela; to je njeno izhodišče, njej je namenjena. Kakršno koli drugačno tolmačenje nas lahko pripelje do napačnih podtopkov, s čimer bo sistemizacija zgrešila svoj cilj in se odmaknila od organizacije dela in njene racionalne delitve.
S sistemizacijo je predvctem treba ugotoviti naslednje nujne de-mente.
1.	Opis del in opravil, ki se po nekem logičnem zaporedju stalno ali občasno opravljajo na nekem delovnem mestu, kakšen je obseg in vsebina teh opravil.
2.	Opis znanja, strokovnosti in delovnih sposobnosti, ki so po^-trebne za uspešno opravljanje dela na delovnem mestu. Pri tem je treba zlasti ugotoviti vrsto poklica in stopnjo strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta ter ugotoviti, katera dodatna znanja in kakšne delovne izkušnje so potrebne za neko delovno mesto.
3.	Natančno je treba opisati in opredeliti odgovornost, ki jo terja delovno mesto.
4.	Ugotoviti -in opirati je treba posebne pogoje, v katerih se delo opravlja ter določiti psihofizične lastnosti, ki so potrebne za opravljanje takih del in opravil.
5.	Glede na vsebino dela, določiti naziv delovnega mesta in do-
ločiti njegovo mesto v organiza-cijški strukturi oddelka, obrata ali podjetja.
To .je samo nekaj glavnih elementov, ki jih je treba s sistemizacijo ugotoviti in iz katerih je razvidno, da je to zelo zahtevno in odgovorno opravilo.
Kaj s sistemizacijo želimo doseči?
Želimo predvsem ugotoviti kakšne so dejanske potrebe glede na sedanjo stopnjo razvoja in glede na predvideni razvoj v prihodnosti, ter jih primerjati z dejan-dkim stanjem, ki ga sedaj imamo. Namen sistemizacije delovnih mest torej ni ugotavljanje trenutnega stanja^ ker nam je le to več ali manj znano', temveč moramo ugotoviti kaj bi morali imeti.
Razlika med sedanjim stanjem in ugotovljenimi potrebami nam mora dati osnove za oblikovanje bodoče kadrovske politike.
Čeprav je upravni odbor na svoji zadnji seji že imenoval komisijo za sistemizacije delovnih mest, bi bilo zelo zgrešeno, če bi
mislili, da je odgovorna in zadolžena s.amo komisija. Komisija ni niti številčno niti strokovno sposobna, da ugotovi vse potrebne elemente za vsako delovno mesto iz preprostega razloga, ker vsla delovna mesta ne pozna.
Za izvedbo sistemizacije so tudi po sklepu upravnega odbora odgovorni vsi tisti, ki delo vodijo in organizirajo in za katere komisija meni, da bi lahko pri tem delu koristno sodelovali. Gre za strokovno opravilo in so zato za njeno realizacijo odgovorni strokovni ljudje podjetja, predvsem pa vodilni delavci.
Napak bi bilo, če bi od sistemizacije pričakovali čudeže. Če z njo ugotovimo neke potrebe podjetja po kadrih, s tem še ni rečeno, da te potrebe moramo takoj zadovoljiti. Zadovoljevanje teh potreb je proces, toda proces, ki bo težil nekemu v naprej postavljenemu cilju. Na noben način pa sistemizacija ne sme izvati negotovosti in strah za obstoj med zaposlenimi.
M.
Tečaj in zaključni izpit električarjev iz varnosti pri delu
VEVČE, MARCA — Da je varnost pri delu osnovni pogoj za nemoten potek dela, zla ohranitev sposobnosti človeka in za ravnanje s sredstvi dela, je že zdavnaj znana resnica. Za tiste, ki bi se te resnice izogibali, določa kazenski zakonik (Ur. 1. FLRJ, št. 30/59) celo hujše sankcije. Zakon omenja kršitev predpisov o varnosti pri delu ali pa opustitev varnostnih ukrepov, ki imajo za posledico hujše nesreče pri delu.
Neupoštevanje ali neznanje predpisov o varnosti je zlasti lahko usodno pri delu električarjev, ki imajo opala,viti z električnim tokom in napravami. Da bi bili direktni izvajalci bolje seznanjeni z delom na tem področju, so vsi električarji delali 2. marca zaključne izpite v obliki testov. Seveda so se morali kandidati za te
izpite temeljito pripravti. Predavanja in obširno literaturo so izrabili za pripravo, da so lahko odgovarjali na 20 testnih vprašanj od 240 možnih, ki so vsebovali snov iz organizacije varnega dela, samegja načina dela in prve pomoči ob nesreči pri delu z električnim tokom.
In res so se dobro pripravili. Povprečno so odgovorili z 0,9 napake, kar je bilo po izjavi strokovnjakov iz komisije do sedaj prvi primer v primerjavi z drugimi podjetji. Le enemu je ob trenutni nerazpoloženosti malo spodletelo, bar pa je takoj drugi dan stoodstotno popravil. Več kot polovica pa je test opravila brez napake.
V skrbi za varnost pri delu pa bo postopoma moralo to znanje osvojiti še več članov kolektiva.
Ali bo vse prav? — Pri izpitni nalogi iz varnosti pri delu električarjev
Kako organizirati tehnični sektor v papirnici Količevo
KOLIČEVO, MARCA — K pisanju tega prispevka me je spodbudilo članov v komisiji za izdelavo novega statuta podjetja, ki mora vsebovati med drugim tudi notranjo organizacijo ali vsaj njena načela.
Z razvojem podjetja se spreminja in dopolnjuje tudi organizacija (ali vsaj morala bi se). Zato so občasno na vrsti posegi, ki se imenujejo reorganizacije. S tem se največkrat spreminja status tj. položaj sektorja, oddelka, službe pa tudi delovnega mesta v odnosu do drugih sektorjev, oddelkov, služb in posameznih delovnih mest v podjetju.
Da bi podjetje smotrno gospodarilo in se obenem razvijalo, mora imeti v prvi vrsti dobro notranjo organizacijo in načrt, kako jo dopolnjevati zaradi sedanjih kakor tudi predvidenih nalog in ciljev. O pomenu dobre notranje organizacije je pomembna priča tudi to, da je osnova sistematizaciji delovnih mest in nagrajevanju posameznikov na delovnih mestih.
Toliko za uvod.
V članku želim prikazati na zelo poenostavljen način sedanjo organizacijo tehničnega sektorja in obenem predlog organizacije, ki bi jo po mojem mnenju morali
imeti že sedaj. Na tehnični sektor sem se omejil zato, ker dela drugih sektorjev ne poznam dobro. Poenostavljena shema tekničnega sektorja je naslednja:
Vodstvo tehničnega sektorja
Štab-
na
funkc.
Štabni
funkciji
Operativne
funkcije
Operativne
funkcije
Menim, da so omenjeno organizacijo tehničnega sektorja (mogoče tudi drugih delov podjetja) narekovali naslednji vzroki:
1.	Samoupravni organi doslej niso sprejeli celotnega načrta organizacije podjetja.
2.	Samoupravni organi so bili tako prisiljeni sprejemati parcialne, t.j. delne rešitve, ki so največkrat odraz trenutne kadrovske zasedbe delovnih mest.
3.	Pomanjkanje ustreznih kadrov. (Nekaj ekonomistov in inženirjev smo imeli, pa so odšli tudi zaradi teh razlogov).
4.	Preveliko prilagajanje organizacije posameznikom. (Menim, da bi morali posamezniki delovne navade in znanje prilagoditi organizaciji).
5.	Neenotno gledanje vodilnih ljudi na organizacijo. (Menim, da bi morali vodilni ljudje najprej dobro organizirati vsak svoj sektor in skupno predvideti najboljšo organizacijo podjetja).
Podjetje je sedaj na taki stopnji razvoja, da bi morala poenostavljena organizacijska oblika tehničnega sektorja izgledati npr. takole (če upoštevamo funkcije t.j. dejavnosti, ki jih opravlja):
Važna vprašanja o gospodarjenju se vsak ponedeljek zvrstijo na strokovnem kolegiju — posvetovalnem organu direktorja
Vodstvo tehničnega sektorja
Vodstvo proizvodnje
Vodstvo laboratorija	Vodstvo priprave dela	Vodstvo proizvodnje papirja in kartona	Vodstvo proizvodnje lepenke	Vodstvo proizvodnje lesovine
		■S		C
	0	.b		
	1	£ a		Ul jD
	3			
'"7	U		£	
Laborator	Oddelek j dela	Proizvodn in kartoni	Proizvodn lepenke	c V o > •S g £
Štab		Operativa		
Vodst.
ener.
getike
Vodstvo vzdrževanja
»s
'ga
Is
•H
as h
ii
■i-d
M 2
Opera-tiva
cd
dJO
<D
C
2 cd -*-> •<—> ui c _ cd
>	š 1's
>	>
'oj cd
d'c
f I
gl
cd
ojd
cu
C
o
£2
2 $. £
Jš
fi
I s
> .5
o n
3.3
3 g
ui ri
Operativa
•24
S,
P
tč
c
o
o
£
Ul
O
>
•s
s
3
o
!
§
3
O)
ra
o
>
g
s?
o
o
>
0
>
2
jz*
O
3 d
•da O d
Štab
Celotna proizvodnja potrebuje enotno strokovno vodstvo, ki si pomaga s pripravo dela za proizvodnjo in laboratorijem. Ravno tako bi moralo biti vzdrževanje celotnega podjetja pod enotnim strokovnim vodstvom.
Najbolj kočljivo pa je vprašanje nadaljnjega tehničnega razvoja podjetja. Se nadalje zahtevati, da to važno delo opravlja samo ena oseba — tehnični vodja — se mi zdi zelo tvegano. Da bi napravili korak naprej tudi na tem področju, je notranja organizacijska oblika lahko npr. naslednja:
a.	Samostojni oddelek za razvoj podjetja.
b.	Oddelek za tehnični razvoj in investicije kot štab v tehničnem sektorju.
c. Občasna štabna služba tehničnega razvoja in investicij, sestavljena iz kadrov naznih področij tehničnega sektorja.
Jasno nam mora biti, da v razvoju lahko delujejo le ljudje s primernim teoretičnim in praktičnim znanjem, ki je izraženo v ustvarjalnem delu (ne samo v govorjenju). Zato sem prepričan, da za prvi primer še dolgo ne bomo imeli ustreznih kadrov. Lažje uresničljivi bi bili naslednji dve' obliki, posebno zadnja, ki je najbliž-ja sedanjim, bolj slučajnim razmeram.
Za zaključek navajam nekaj prednosti in Slabosti predlagane oblike organizacije:
— Tehničnega vodjo, ki v shemi predstavlja vodstvo tehnične-
ga sektorja, bi razbremenili množice neposredno podrejenih. (Kot zanimivost navajam, da so njegovi OD mesečno samo 300 din višji od vodje proizvodnje papirja hi kartona. Ne nazadnje bi moral biti tudi genij).
— Enotno strokovno vodstvo proizvodnje in vzdrževanja z ustreznimi pripravami dela.
— Urejen status tehničnega razvoja,
— Boljša osnova za reševanje sistematizacije delovnih mest in nagrajevanja posameznikov.
— Boljša osnova za pravilno kadrovsko in dopolnilno izobraževalno politiko.
— Mogoče kakšen majhen delček procenta nižji stroški proizvodnje, vzdrževanja in investicij.
— Mogoče malo boljši odnosi med zaposlenimi.
Slabosti (upam, da ne odločilni) :
— Nova, strokovno zahtevana delovna mesta so draga.
— Zaradi sedanje kadrovske sestave trenutno neizvedljiva organizacija.
Bralcem prepuščam naj presodijo, kam sodi posledica, da v urejeni organizaciji "krone« posameznikov ne svetijo več s takim sijajem.
Zavedam se, da so osnova notranji organizaciji naloge, ki jih morajo posamezni sektorji, oddelki, službe in posamezniki na delovnih mestih izvršiti za optimalno funkcioniranje podjetja. Da članek ne bi bil preobsežen, izpuščam naštevanje nalog tehničnega sektorja in njegovih oddelkov, ki bi dokazovala potrebo po predlagani notranji ureditvi.
V statutu pa bi morali obdelati načela notranje organizacije podjetja in tudi načela o spreminjanju, preraščanju in ustanavljanju sektorjev, oddelkov in služb, da to ne bi bila stvar trenutnega navdiha posameznikov, ampak dejanska potreba.
Stane Laznik
Izredna konferenca mladinskega akiiva papirnice Količevo
KOLIČEVO, MARCA — Kljub prizadevanju nekaterih mladincev, da. bi imeli še v minulem letu redno letno mladinrjco konferenco, jim to ni uspelo. Z veliko truda in dobro voljo nam je to uspelo v letošnjem letu. Predkon-ferenčna dejavnost se je pokazala v pravi luči in plod dela jd bila konferenca, ki je bila dne 13. II. 1970 ob 13. url v upravni zgradbi. Udeležili so se je poleg 40 mladincev in mladink tudi predsednik občinske konference ZMS Domžale, sekretar OOZK Papirnice Količevo Ivan Jeretina, tov. Milan Deisinger od uprave podjetja ter mladinski predstavniki sosednjih in sorodnih kolektivov.
Po izvolitvi organov konference je predsednik mladinske organizacije tov. Janez Majhenič podal poročilo o delu mladine v minulem obdobju. Organizirane so bile ekskurzije v podjetja, organiziran je bil plesni tečaj, tudi na športnem področju je mladina delovala. Toda vzrok zelo majhne aktivnccK je bil ta, da je nekaj članov mladinskega odbora zapustilo tovarno., nekaj pa odšlo na odslužen j e vojaškega roka, premalo je bilo povezanosti med mladino in nj se našla prava vsebina delovanja, ki bi pritegnila večji krog mladine.
Iz poročila nadzornega odbora je bilo razvidno, da se je potrudil, da bi mladino bolj aktivno vključil v področje aktivno, ki jih zanimajo in dajal obenem mladinrkemu odboru nasvete in pomoč pri njihovem delu.
Mladi so se predvsem zanimali za nadaljne delo, ki naj bi bilo predvsem na idejno-političnem kulturnem in športnem področju. Treba bo bolj sodelovati z OOZK in z njo organizirati razna preda-
vanja in seminarje, na katerih se bo vsak mladinec družbeno in politično izobraževal.
Ustanovljene so bile sekcije za razna športna področja, za katere je bilo veliko zanimanja. Priza-vali smo si, da bi dali večjo veljavnost tistim panogam, za katere že imamo športne rekvizite in naprave.
Ustanovljene so bile paslednje sekcije: šah, kegljanje, nogomet in namizni tenis. Mladinska organizacija je tudi zadolžila mladince, ki bodo vodile te sekcije, in jim dala pomoč pri vodenju.
V samoupravnih organih je premalo mladincev, v bodoče bo treba mlade pritegniti in jim dati možnost, da postanejo predstavniki mladine v samoupravnih organih in da bodo zastopali btaldšča mladih in njihove težnje k naprednejšemu gospodarjenju.
Mladinci in mladinke so se obvezali in sklenili, da bodo s svo^ jim znanjem in trudom v prihodnjem obdobju bolj aktivni in s skupnimi izmenjavami mnenj in konkretnimi programi nastopali skupno z drugimi družbeno-poli-tdčnimi organizacijami. V bodoče se mora ideološko politično delo, ki sloni na programu ZKJ, bolj uveljaviti pri mladih. Pcovetiti bo potrebno večjo pozornost mladini, da se ji ustvari pogoje za sprejem v Zvezo komunistov.
Mladi so se dotaknili tudi delovnih odnorov v tovarni. Starejši člana delovnega kolektiva preveč črno gledajo na mlade, ki se zaposlijo v tovarni. Predvsem zato, ker mladi hitreje napredujejo. Drugo mnenje pa je bilo o vprašanju mladih, ko končajo papirniško šolo.
Mnenja so bili, da prepočasi dosegajo boljša delovna mesta v proizvodnji.
Po razrešilnici ctarega mladinskega odbora je kandidacijska komisija predlagala kandidate za bodoči mladinski odbor, ki naj bi štel 9 članov. Ker pa v odboru ni bilo nobenega člana iz delavnic, je bil dan nov predlog za 11 članski odbor.
Predlog je bil soglasno sprejet in v mladinski odbor so bili izvoljeni naslednji člani:
1.	Vladmir Avbelj
2.	Jože Mihelčič
3.	Marjanca Nahtigal
4.	Herman Ribič
5.	Ciril Nakrst
6.	Lado Peterka
7.	Maks Koritnik
8.	Franc Štrukelj
9.	Janez Lipovšek
10.	Jože Kerč
11.	Marina Repnik
V nadzorni odbor pa:
1.	Janez Strnad ■— predsednik
2.	Zvone Dolenc — član
3.	Jakob Zanoškar — član
Po izvolitvi nadzornega odbora so sklenili, da na naslednji seji oblikujejo sklepe konference, ki bodo hkrati tudi akcijski program za nadaljnje delo mladine.
Po končani 'konferenci se je sestal mladinski odbor in se pogovoril o novem vodstvu mladine.
Za predsednika je bil izvoljen Vladimir Avbelj, za sekretarja Jože Mihelčič ter blagajnika Marjanca Nahtigal.
Marjan Kotnik
Ročni
KOLIČEVO, MARCA — Kako strahotno izgleda požar, mi verjetno ni treba opisovati, saj se še vsi živo! spominjamo požara v skladišču tehničnega materiala. Tudi posledice požara dobro občutimo, saj je bila storjena ogromna materialna škoda.
Požari, so v papirnicah pogostejši, saj imamo opraviti s papirjem, ki se kaj hitro vname, zlasti še ob nepremišljenem ravnanju z ognjem. Tega) pa se vsi v tovarni še vse premalo zavedamo.
Pri vsakem požaru je najvažnejše, da ga pravočasno odkrijemo in kar najhitreje nevtraliziramo. To pa je možno le s takojšnjim ukrepanjem m dobrim poznavanjem sredstev za gašenje. Vendar moramo na žalost ugotoviti, da dostikrat ne poznamo teh sredstev in tako ne moremo ukrepati, pa čeprav smo požar pravočasno opazili. Kratek opis o najpogostejših tipih raznih gasilnih aparatov in njihovem delovanju, najbrž ne bo odveč.
V tovarni imamo po vseh oddelkih nameščen po en ali več ročnih aparatov. Ti so lahko različnih tipov: na vodo (VH), na peno (PH), na prašek (S) in na plin (COs). Pri zadnjem pregledu aparatov smo skoraj v celoti odstranili aparate na peno in vodo*. Tako sta v tovarni ostala le dva glavna tipa: na prah (S) in plin (CO2).
Aparat na prah (S)
Ta se uporablja za gašenje različnih požarov, predvsem pa za gašenje lahko vnetljivih snovi in tekočin, masti, plina, električnih instalacij, papirja, tekstila, lesa itd.
Pravilno obešen in označen gasilni aparat na delovnem mestu
Princip delovanja:
V samem aparatu ali ob njem se nahaja jeklenka s stisnjenim CO2. Ko odpremo ventil jeklenke, plin z visokim pritiskom potisne prah skozi cev z ročnikom. Prah pokriva goreče predmete in s tem
gasilni aparat
preprečuje dostop kisiku, ki je nujen za gorenje. S tem gasi požar.
Gašenje z aparatom S
Aparat je najprej treba sneti z zida, pripraviti cev z ročnikom, odpreti ventil oziroma sneti va-
... oziroma izvlečemo varnostno razcepko in pritisnemo ročko
rovalno razcepko in pritisniti ročko, počakati nekaj sekund in ponovno pritisniti na ročko. Požar gasimo takoi, da v primerni razdalji 1—2 m usmerimo ročnik v plamen. Čim pogasimo plamen, zapremo ventil oziroma spustimo ročko in aparat neba delovati. To omogoča, da ne izpraznimo vsega aparata pri manjših požarih.
Aparat na ogljikov dioksid (CO2)
Ta je namenjen gašenju električnih maprav.. pod, • jiapgtog&g-in, lahko vnetljivih snovi. Pri gašenju ne pušča nobenih sledov.
Princip delovanja:
CO» kot plin gasi na ta način, da izpodrine zrak iz okolice gorečega predmeta in s tem prepreči dostop kisiku. Obenem pa goreči predmet močno ohlaja.
Gašenje z aparatom C02
Aparat moramo sneti z zida, >ripraviti cev z ročnikom, odpreti ventil ali izvleči varnostno raz-:epko in pritisniti ročko. Požar 'asimo v oddaljenosti 1 — 2 m. Co smo požar pogasili, zapremo
ventil oziroma spustimo ročko, ki zapre aparat. Pri aparatih s CO2 moramo paziti, da ne pridemo v stik s kovinskim nastavkom za tlačno gumijasto cev. Ta se pri nih aparatov res brezhibno, jih ohladi (— 69 stopinj Celzija).
Da je delovanje ročnih gasil-iztekanju C02 iz jeklenke močno je potrebna skrbno in redno kontrolirati. To pa je naloga poklicnega gasilca oziroma ustreznega zavoda.
Rokovanje z aparati je zelo enostavno in uspešno pod pogojem, da aparat dobro poznamo in v kritičnih trenutkih ohranimo mirno kri.
Namen tega kratkega članka je seznaniti kar največ delavcev z delovanjem aparatov tako, da bomo sposobni pravilno in učinkovito ukrepati, če opazimo požar.
Tr. M.
Ročnik usmerimo v goreči predmet
Letna konferenca prostovoljnega gasilskega društva
Papirnice Vevče
VEVČE, MARCA — Dne 27. 2. 1970 so imeli gasilci Papirnice Vevče redno letno konferenco, ki jo organizirajo vsako drugo leto, kot predvideva statut. Konference so se udeležili dkoraj vsi člani PIGD, razen tistih, ki so bili na delu. Konferenco so obiskali tudi predstavniki Občinske gasilske zveze Ljubljana—Moste-Polje in Papirnice Veyče.
Predsednik društva tov. Miro Skvarč je v kratkem podal pregled dela za leto nazaj in dal nekaj smernic za razpravo in načrt v bodoče. Omenil je, da se je grupa gasilcev udeležila mednarodnega tekmovanja v Kremsu (Avstrija), da je društvo sodelovalo na večini tekmovanj in vaj na območju občine, da je priskočilo vedno na pomoč, kadar jih je klicala sirena in podobno. Društvo se je trudilo, da je sproti usposabljalo svoj 'kader za ta humani prostovoljni poklic, zato se je bilo članom včasih kaj težko odreči počitku ali zabavi. Priredilo je tudi nekaj tečajev za usposabljanje mlajših kadrov.
Živahna razprava po referatu predsednika in poročilih odbornikov pa je pokazala težnje za še boljše sodelovanje v društvu samem, za sodelovanje s sosednjimi društvi in seveda z matičnim podjetjem Papirnico Vevče. Zanimiva je bila ugotovitev, da v vrstah članov ni nikogar s srednješolsko izobrazbo, kaj šele z visokošolsko. Diskutantje so bili mnenja, da vodilni delavci le prema-
lo skrbijo za znanje in akcije ob morebitnih požarih, prav tako pa niso seznanjeni s preventivno dejavnostjo v tem pogledu.
Čeprav Papirnica Vevče društvo oskrbuje s potrebnim materialom in gasilskimi pripomočki, je bilo mnenje večine, da je nujno zamenjati staro gasilsko črpalko z novo, posebej pa še avtomobil, ki po svoji konstrukciji spada že v odpad. Dogaja ne in velikokrat se , je že dogodilo', da je ekipa v kritičnih trenutkih ostala sredi ceste, ali pa celo ni mogla kreniti na pot — zamislite si, dragi bralci, kakšen občutek ima človek — gasilec, ki ga klic sirene sredi noči vrže z postelje, pohiti v dom ga-
silcev, . se obleče, potem pa ugotovi, da je vstal samo zato, da bi porival stari avtomobil po cesti sem in tja, brez vsakršnega uspeha, medtem ko ogenj požira družbeno ato privatno imovino1. — V takem primeru je gasilski aktivist izpostavljen posmehu, ki se ga drugič raje izogne.
Ob koncu je konferenca sprejela še nekatere koristne sklepe, ki se tičejo vzgoje članov v gasilski stroki, medsebojnega tekmovanja z ostalimi društvi v okolici, tekmovanja z ekipami gasilcev slovenskih papirnic, zlasti pa sklepe o vzgoji ljudi v tovarni, ki naj bi s)po'znali vse preventivne mere za ohranitev matičnega podjetja v slučaju elementarnih nezgod.
■	‘ sJdL
Člani PIGD Vevče sodelujejo na letni konferenci
Danes jaz tebi, jutri ti meni
Nekaj misli pred krvodajalsko akcijo
KOLIČEVO, MARCA — Po cesti drvi rešilni avto z odprto sireno, ljudje se ustavljajo in gledajo, glej, spet nesreča. Nehote pomisliš; človek, tvoj sotovariš, brat, človek je v tegobi -— pomagati mu je treba.
Ali mu boš res pomagal?
V današnjih časih se na žalost čedalje več ljudi peha v lovu za dobrinami, v pohlepu za denarjem, v dirki s časom za standard — hiša, avto, televizija, vikend, to odmeva v tvojih ušesih, kot kolesa vlaka enakomerno, čim več, čim več, več kot sosed, več kot imaš, več hočeš imeti. Pri tem pozabljaš na vse, nehote postaneš trd, zloben, pozabljaš, da je na svetu še kaj lepšega, za kar se splača živeti, pozabljaš na sočloveka, ki je v tegobi, ki te mo>-goče kliče in prosi, tovariš, pomagaj mi, rabim te, rabim najdragocenejše, kar imaš, tvojo kri. Daruj mi, ker brez tebe sem prepuščen najhujšemu, kar me lahko-doleti — smrti.
Ali se ne zgane tvoje okamnelo srce ob pozivu radia, ki te prosi: pomagaj, bolnica je brez krvi. Če se ne boš odzval, bo zaradi tebe mogoče umrla neka mati na po-
rodu, otrok, ki še začel ni živeti, nek oče, mati, ki so toliko žrtvovali za svoje otroke — zate. Pomislili na tiste otroke, ki v strahu čakajo-, kaj bo z njihovimi naj-dražjimi, ali pa mogoče čaka nate čisto neznan starček, ki ga še nikoli nisi videl, skratka človek, ki bi še tako rad živel.
Daj, premagaj svojo ozkosrčno sebičnost in se odzovi klicu za odvzem krvi.
Z mislijo se povrnimo nazaj v tiste težke čase med vojno, ko smo bili vsi enaki in si nesebično pomagali drug drugemu, ko si šel za ceno svojega življenja reševat sotovariša. Danes, 25 let po tem, se zbudi iz samozaverovanosti vase in reci, čas je, da napravim nekaj dobrega sočloveku »zastonj«, ne da bi takoj zahteval plačilo.
Kaj me obrekuješ! Saj v resnici nisem tak, kot me obsojaš. Kolikokrat sem se že odzval temu klicu in se še bom, vem tudi, če jaz danes pomagam tebi, boš mogoče jutri ti, neznani tovariš, tisti, ki me boš rešil, ko bo po mene drvel avto z odprto sireno in hvaležen bom sprejel tvoj veliki dar — kri.
PR
Sprejete so nove višine štipendii	
Vevče, marca — Na predlog kadrovske službe je	izvršilni
odbor sprejel nova merila pri podelitvi štipendij. Med drugim	
so bile odobrene naslednje višine štipendij:	
a) Osnova za dolo.čanje višine štipendije za študij	v I. let-
niku znaša:	din
poklicna šefa	120,—
strokovna srednja šola	160,—
strokovna višja šola	200 —
visoka šola	250,—
b) Povišanje za vsak naslednji letnik:	din
poklicna šola	10,—
strokovna srednja šola	20-.—
strokovna višja šola	40,—
visoka šola	50,—
c) Dodatki za učni uspeh:	
Dobro	Prav	Odlično
dobro	
poklicna šola	10.—	20.— strokovna	30.—
srednja šola	10.—	30.—	40,—
strokovna višja šola	10.—•	3'D.—	50 —
visoka šola	10.—	40.—	50 —
Dodatke za učni uspeh prejemajo štipendisti ob koncu štu-	
dijskega leta na podlagi predloženih spričeval za celo leto nazaj.	
Sušenje lepenke
KOLIČEVO, MARCA — Vlažna lepenka se suši s toplim nasičenim zrakom in imamo pri takem sušenju dva različna pojava.
1. Vlažna — ravna površina, do katere ima zrak dostop, se pojavlja na površinah sušenje v obliki izhlapevanja vode.
Pojav sušenja vodnih površin je obdelal Lewis, za vlažne povr-
jav, ki je bolj zapleten, je važno, kaj vse vpliva na sušenje vlažnih materialov.
2. V notranjosti materiala (lepenke) nastopajo različne vlažnosti in se zaradi tega vlaga giblje k površini lepenke. Za gibanje vlage v notranjosti lepenke so važni kapilarni pojavi in brzina difuzije vodne pare v materialu
ZMOGLJIVOST NAPRAVE - 1
šine materialov pa Hilpsrt. Oba avtorja sta obdelala sušenje vlažnih površin na osnovi koeficienta
kg zr
izhlapevanja a .	^ ^
ki nam pove, da je zmogljivost sušenja vlažnih površin odvisna od toplotnega koeficienta provod-nosti a . (kcal/m- h° C) ter hitrost zraka (V m/sek) ob mejni vlažni površini in od specifične toplote Cj, (Kcal/kg °C) znaka.
nam predstavlja Lewisov zakon za izhlapevanje vode vodnih površin. Ta zakon velja za zelo vlažne in malo vlažne površine. Če si hočemo sedaj ogledati, koliko vo-
samem. Vlaga v masi je raznih dimenzij in zelo različno vezana Gibanje kapilarne vlage iz notranjosti k površini lepenke poteka:
a)	s spremembo vode v kapilarna vlakna zaradi kapilarnega efekta,
b)	z difuzijo vodne pare skozi izpraznjene večje kapilare,
c)	s kapilarno kondenzacijo in to tako, da voda na enem mestu v notranjosti mase izhlapeva iz kapilar ter nato v parnem stanju difuzira na drugo mesto in s tem zaradi finih kapilar ali nižje temperature zopet kondenzira.
Vse te vrste prenosa — gibanja vlažnosti iz notranjosti k površini lepenke ■— predstavljajo zelo
TOPLOTNA NAPRAVA-2
oooooooooooo
ooooooooooo
de hočemo izhlapeti iz vlažne površine, si moramo ogledati izraz:
W/F <
< a (Xe — Xi) 10-:l kg HiiO/m'-1 h
Zmogljivost izhlapevanja iz vlažnih površin je odvisna tudi od stanja zasičenega zraka ob mejni — vlažni površini in okoli površine.
Izraz:
kg ILO
W <: o F (X0 — Xi) 10—3.	-----
h
nam daje zmogljivost izhlapi jene vode iz vlažnih površin, ki je odvisna od a, zlX, F in v glavnem od hitrosti zraka ob omenjeni vlažni površini.
V kratkem opisu smo si ogledali prvi pojav sušenja vlažnih površin. Če si ogledamo drugi po-
zapleten pojav. Zaradi omenjenega shranjevanja vodne pare v notranjosti nastaja na mestu izhlapevanja znatna količina toplote in se material hladi.
Zato imamo med sušenjem vlažnih materialov (lepenka) opraviti časovno z različnimi temperaturami in vlažnostmi v notranjosti lepenke, katere lahko dovedejo do nezaželenih sprememb — deformacij materiala; t. j. vplivajo na kvaliteto posušenega materiala.
Mehanizem sušenja v notranjosti lepenke se zelo težko teoretično obdala in je bolj stvar praktičnih izkušenj.
Sedaj nam je znano, da ima sušenje lepenke s toplim nasičenim zrakom to posledico, da lepenki z izhlapevanjem odvzame-
TOPLOTNA NAPRAVA-3
mo površinsko vlago toliko časa, W = er . F . (X0 — Xi) 10—3 = da dobimo želeno končno suhoto	'	jj2o
materiala. Ker vse toplotne na- = B . L . 60 . V . K ---------------
prave za sušenje lepenke odvze-	h
majo vodo (t. j. sušimo lepenko),	vidimo, da nam ni vseeno, kak-
monamo govoriti o zmogljivosti	šen je koeficient a, faktor K in
sušilnih naprav — kolikšno koli- AX.
TOPLOTNA NAPRAVA - R
lEilinMZZIZil


cino vode je sposobna odvzeti materialu, t j. material posušiti. Če si ogledamo zmogljivost sušilnih naprav za sušenje lepenke z gledišča zmogljivosti posušene lepenke, vidimo, da ni vseeno, v kakšnem stanju je lepenka pred sušenjem in po njem.
Faktor K
<P2
■ (pi kg H»0 kg. lep.
nam pove, koliko kg vode moramo odvesti za sušenje iz kg lepen-
V kratkem smo obravnavali način sušenja ravnih vlažnih površin.
Sedaj bi lahko na kratko obravnavali tehnološke naprave, ki delujejo na zgoraj opisanih pojavih. V Papirnici Količevo imamo tri različne toplotne naprave za sušenje lepenk:
a)	kot klasični predstavnik je zračna sušilnica. Tu se lepenka obeša navpično in je izpostavljena atmosferskim razmeram —
ZMOGLJIVOST ronorm NAPRAVE
© © ®
10l foni i
kjer so včasih pogoji za sušenje boljši ali slabši.
Zmogljivost take sušilne naprave je majhna, obseg fizičnega dela velik in se te naprave danes v glavne opuščajo.
b)	Druga toplotna naprava z obešanjem lepenke in s sušenjem s toplim zrakom (glej skica 2) nam omogoča večje zmogljivosti tudi za bolj kvalitetne lepenke. Ta toplotna naprava je tehnološko zastarela in rabi velik obseg fizičnega dela.
ke. Zmogljivost sušilnih naprav je tudi določena z izrazom W =
B . L . V . 60 . K
kg H2O
Ta izraz nam pove, da je zmogljivost toplotne naprave odvisna od širine B, dolžine L, hitrosti V, faktorja K ter gramske teže lepenke. Če si sedaj ogledamo izraz
ooooooooooooooooo
ooo, oooooooooooooo
	\7	Krf ; =----=0	\		
\aDocxDocdččSoočb^35333čo^5roSb^lZr^^^					
-=o	> \	J ' ' 1	J		
c)	Tretji način sušenja lepenke, ki ga imamo (glej skico. 3), je sistem s transportnimi valjčki, s toplim zrakom in ventilacijo. Ta naprava nam omogoča boljše sušenje, toda kljub temu je izhlapevanje vode iz vlažnih površin ne-intenzivno, saj je gibanje zraka majhno in tudi zasičenost zraka ni velika.
Glede na proizvodno zmogljivost na izžemalnih strojih in na-
pravah za stiskanje nam vse tri toplotne naprave zaradi kvalitete predstavljajo grlo v proizvodnji lepenke. Iz diagrama št. 1. vidimo zmogljivost toplotne naprave 1. Iz diagrama 1, 2, 3 vidimo zmogljivost toplotnih naprav 1, 2, 3. Stroji za izžemanje lepenke imajo letno zmogljivost pri optimalnem proizvodnem programu 2700 ton, vse toplotne naprave 1, 2, 3 pa lahko posušijo 2100—2200 ton lepenke letno. Zato je razumljivo, da smo se odločili za rekonstrukcijo naprave za sušenje lepenke. Odločili smo se za toplotno napravo št. 4, ki se tehnološko, z vidika termodinamike, zelo približuje zakonu Lewisa, saj toplotna naprava 4 — E 40/32 D—4 s transportnim trakom, z dovodnem toplega zraka s šobami in intenzivnim odvajanjem vlažnega zraka omogoča velike hitrosti zraka ob mejnih površinah in to do 20 m/sek, zasičenega zraka od 30—50 g HaO/m3 in koeficient izhlapevanja od 80 do 160 kg zraka'm2h ter specifične obremenitve toplotne naprave
2 . 4 — 6 kg
HiO m2 h
Iz diagrama zmogljivosti toplotne naprave 4 je razvidna kapaciteta naprave z ozirom na grama-turo in vrsto lepenke (siva, spec. lepenka).
Celotna toplotna naprava E 40/32 D—-4 bi imela zmogljivost 2700 ton raznih vrst lepenke na leto. Investicijska vrednost bi znašala 120 X 10“ S din.
ZAKLJUČEK:
Sušenje lepenke je pogojeno z ostalo tehniko postopkov, t. j. mletje, filtriranje, stiskanje, s toplotno tehniko t. j, termodinamiko. Toplotna naprava ima parameter B in L konstantno, vsi ostali paramenti K, a, V, žiX, L pa so spremenljivi. Poleg tega so važni tudi drugi faktorji, kot npr. vrsta vlaknin, spec. teža, stopnja mletja, klejenost, ki zelo vpliva na potek sušenja. Važen parameter je tudi zasičenost zraka v toplotni napravi in stanje medija za sušenje zraka, pare in kondenzata Če hočemo s toplotnimi napravami optimalno obratovati, moramo izvesti neštete kontrole od izdelave lepenke na stroju in na toplotni napravi sami, da dobimo kvalitetno lepenko. Zato se je treba sušenju lepenke posvetiti iz teoretičnega in praktičnega vidika, da si ne bomo očitali, da je zmogljivost neke toplotne naprave — z gledišča sušenja lepenke — premajhna, pa čeprav vemo, da sušilna naprava suši lepenko z odvajanjem vlage (vode) iz površine in ni vseeno, s kakšno vlažnostjo pride lepenka v toplotno napravo oziroma iz nje.
Stanje lepenke pred sušenjem in po njem zgovorno pove, da je količina vode, katero moramo izsušiti iz kg lepenke, zelo variabilna. Ni vseeno; če moramo iz kg lepenke odvzeti 1,325, 1,066, 0,86 kg vode. Zato naj bi tudi moj članek bil majhen prispevek k razčiščevanju pojma sušenja lepenke v sušilnih napravah — kanalih.
dipl. ing. Avgust Paulin
Popravek
V prejšnji številki nam je tako zagodel tiskarski škrat, da smo dolžni objaviti popravek: Na 10. strani je v naslovu karton zamenjan s papirjem. Čeprav je iz članka razvidno, da gre za karton in ne za papir, vendar, znova navajamo pravilen naslov: »Pričeli smo z izdelavo strojno premazanih kartonov,«
Prav tako nam je v zaključku članka na športni strani (13. strani) v članku: »Pred sindikalnim smučarskim prvenstvom,« tiskarski škrat preimenoval Papirnico Vevče v Papirnico Količevo. Tudi tu je iz članka razvidno, da gre za športnike sindikalne podružnice Papirnice Vevče.
S tem se opravičujemo bralcem in avtorjema.
Uredništvo
Laboratorijsko testiranje optičnih belilnih sredstev
TESTIRANJE OPTIČNIH BELILNIH SREDSTEV GLEDE NA NJIHOVO UČINKOVITOST IN EKONOMIČNOST
Firma
Bruto cena za kg v
Ciril Ogrin, dipl. ing. kem. in Franjo Velepič, tehnik
KOLIČEVO, MARCA — Namen tega laboratorijskega testiranja optičnih belilnih sredstev je bil, ugotoviti tisto optično belilno sredstvo, ki bi dalo ob sočasni ekonomičnosti najboljše rezultate pri optičnem beljenju našega kartona.
Pogoji laboratorijskega optičnega beljenja so bili za vsa optična belilna sredstva, ki smo jih zbrali v našem laboratoriju, isti. Snovni vnos vzorcev pa je bil takšen, kot je snovni vnos zgornje! plasti našega kromo nadomestka.
Papirna masa, namenjena za izdelavo laboratorijskih vzorcev, je bila mleta na 30° SR, njena gostota je znašala pred dodatkom optičnega belilnega sredstva 0,66 odstotka, kislost pa pH = 4,5. Vrstni red dodajanja je bil tak:
1.	vlaknine
2.	kaolin
3.	klej
4.	optično belilno sredstvo
5.	galun
Galun se je dodajal v obliki 10 % raztopine, 10 minut po dodatku optičnega belilnegla sredstva, ki se je pred doziranjem razpotilo v topli vodovodni vodi.
Vzorci so bili izdelani na laboratorijskem aparatu za izdelavo vzorcev, sušeni pri 105°C 45 minut dolgo. Vsebovali so poprečno 6 % pepela.
Meritve za belino smo izvedli na Elrepho aparatu z vključeno ksenonsko žarnico. Belino smo izrazili s pomočjo formule:
W = Ry — 3 (Rx — Rz)
Princip testiranja je bil takšen, da smo za vsako opično belilno sredstvo izdelali 10 vzorcev z naraščajočo vsebino belilnega sredstva. Vsakemu vzorcu smo nato na zgoraj omenjeni način določili belino, nato pa načrtali diagram, ki prikazuje odvisnost beline od dodatka optičnega beliil-nega sredstva.
Na osnovi diagrama smo nato, tako kot je prikazano na diagramu, določili tisti procent optičnega belilnega sredstva, ki je potreben, da se doseže belina 100 izračunana na zgoraj opisani način. Ko smo na ta način dobili količino optičnega belilnega sredstva, smo na podlagi zadnjih cen izračunali, koliko stane optično beljenje za 100 kg vlaknin. Na osnovi teh cen smo potem lahko primerjali optična belilna sredstva med seboj.
Kot najuspešnejše se je na osnovi teh meritev in za naše proizvodnje pogoje izkazalo optično belilno sredstvo Blankophor PSG 125 v prahu od nemške firme Ba-yer — Leverkusen.
V naslednji tabeli so podana vsa optična belilna sredstva, ki smo jih testirali, skupno z zadnjimi cenami v devizah in dinarjih, količina belila, ki, je potrebna za dosego beline 100 in ceno> takšnega beljenja za 100 kg vlaknin.
Naziv optičnega belilnega sredstva
Optiblanc BL 800 tekoči Optiblanc KB v prahu Optiblanc MCP v prahu
Lumaphor BSMZ tekoči Lumiphor BSZM 44148 114 %> v prahu
Blankophor P tekoči Blankophor DP v prahu Blankophor PSG tekoči Blankophor PSG 125 v prahu Blankophor PSK tekoči Blankophor PSL v prahu Uvitex PNU konc. tekoči Uviex PRSi konc. tekoči Leukophor AP tekoči Leukophor AP v prahu Leukophor CK tekoči Leukophor CK v prahu Leukophor SPA tekoči Tinopal 2 BF tekoči Tinopal UP konc. tekoči Tinopal 2 BP v prahu Tinopal BOP v prahu Tinopal UP v prahu
100 Lit = 2,C0 ND .1 Hfl = 3,45 ND
(1)	Sigma SPA Bergano — Italija
(2)	Helaon Chemie N. V. Naaldvvijk —* Nizozemska
	devizah	N. din
Sigma*	800 Lit	16.00
Sigma*	1.600 Lit	32,00
Sigma* Helion2	1.700 Lit	34,00
Chemie	4,50 Hfl	15,52
Chemie	7,85 Hfl	27.08
Bayer3	6,60 DM	22,57
Bayer3	10,70 DM	36,59
Bayer3	6,30 DM	21,55
Bayer3	16,85 DM	57,63
Bayer3	9.75 DM	33.34
Bayer3	19,30 DM	66.00
Ciba*	8,80 SFr	25,17
Ciba*	11,45 SFr	32,75
Sandozs	11,50 SFr	32,89
Sandoz-r>	22,95 SFr	65,,64
Sandozs	7,00 SFr	20.02
Sandoz*	18,90 SFr	54,05
Sandoz^	6,00 SFr	17,16
Geigy6	7,50 SFr	21,45
Geigy6	'11,60 SFr	33,18
Geigy«	13,00 SFr	37,18
Geigy8	13,00 SFr	37,18
Geigye	14.65 SFr	41,90
1 DM = 3,42 ND 1 SFr = 2,86 ND
pripravljeno za optično beljenje premazne mase. Iz rezultata v tabeli se vidi, kako drago bi nas
Procent opt. bel. sred. potreben za dosego beline 100 °/o	Količina opt. bel. sred. potrebna za dosego beline 100 in za 100 kg vlaknin v g	Cena opt. belila za 100 kg vlaknin pri belini 100 N. din
0,092	92	1,47
0,066	66	2.11
0.050	50	1,70
0,108	108	1,65
0,150	1160	4,06
0,110	110	2,48
0,074	74	2,71
0,084	84	1,81
0.019	19	1,09
0.1114	114	3,80
0,160	160	10,56
0,074	74	1,86
0.094	94	3,08
0.092	92	3.03
0,024	24	1.58
0,128	128	2,56
0,046	46	2.49
0,152	152	2,61
0,080	80	1,72
0,072	72	2,39
0,037	37	1,38
0,048	48	1,78
0,038	38	1,50
stalo takšno optično beljenje z napačno izbiro optičnega belilnega sredstva.
(3)	Bayer AG
Leverkusen — Nemčija
ODVISNOST BELINE OD KOLIČINE OPTIČNEGA BELILNEGA SREDSTVA
(4)	Ciba AG Basel — Švica
(5)	Sandoz AG Basel — Švica
% optičnega belilnega sredstva
(6)	Geigy AG Basel —. Švica
Iz teh rezultatov je tudi razvidno, kako moramo biti pazlijivi pri izbiri optičnega belilnega sredstva za optično beljenje papirne mase določenega vnosa. Pri izbiri moramo posebno paziti na kislost papirne snovi in na procent ka~ olina, oziroma pepela. Na kislost zato, ker so optična belilna sredstva različno obstojna nasproti kislinam, na procent pepela pa zato, ker so optična belilna sredstva ponavadi posebej pripravljena za optično beljenje neobteženih in obteženih papirjev, dalje za beljenje v klejni stiskalnici aii pa v premaznih masah. To dejstvo nam potrjujejo rezultati optičnega beljenja v papirni masi z optičnim belilnim sredstvom Blanko-phcr PSL v prahu, ki je posebej
ZMOGLJIVOST TOPLOTNE NAPRAVE - h-
so~ss °SP
y^5s y2 -r/.HzO cai>t> j5-25or/m* Si la fi& sni '
Hiše iz papirja
VEVČE, februarja — v
ZDA so proizvodnjo hiš iz papirja razvili pri firmi Papertech Gorp. v Hatfieldu, v državi Pensilvanija. Hiše sedaj izdelujejo že v velikih serijah in zanje garantirajo življenjsko dobo 20 let.
Osnoven material je specialen valovit karton debeline 40,5 cm, ki je kemično impregniran proti vodi, ognju in mrčesu. Karton je nato še nadalje ojačen s fiber-glasom in poliestrskimi smolami.
5	tem dodatnim premazom ima karton utržno jakost 14 X 105 kg/m2 in lahko nosi težo približno 240 kg/m2.
Osnovna površina hiše znaša
6	X 6,5 m2, višina pa najmanj 2,44 m. Kompletna oprema za tako hišo stane 800 dolarjev. Plošče pa se lahko vežejo na različne načine, glede na željeno' varianto. Ves potreben material za hišo tehta 205 kg in ga lahko, razdeljenega na 2 paketa, čisto enostavno dostavijo na željeno mesto. Trije delavci pa lahko hišo postavijo v 5 urah.
Modeli hiš Papertech so sedaj izdelani ali v dvojčkih s površino 36, oziroma 52 m2. Model z dvema etažama v obliki črke »A« pa ima površino 63 m2. To' so seveda najcenejše izvedbe, za večje površine je treba uporabiti več plošč, razumljivo pa je, da so stroški znatno večji.
Pri firmi Packaking Corp of America so razvili valovit karton, pri firmi PPG Industries Inc. pa so delali na zunanjih premazih in notranjih ohlokah. Le-te so odporne proti ognju. Trdijo, da zdržijo temperaturo 1038° C in čez.
Za dodatno opremo je potrebno k stroškom za hišo prišteti še 160 dolarjev. 400 dolarjev prispeva sama tovarna za postavitev centralnega instalacijskega podpornika in delilca prostorov. V ta podpornik so vključene vse vrste instalacij in komunalnih naprav — vodovod, električna napeljava, toplovod itd. Če en tak podpornik uporabijo za 3 hišice, se celotni stroški za postavitev hiše znatno zmanjšajo in takot lahko postavijo trojček samo za 3000 dolarjev. To je izredno malo, saj stane 1 m2 površine samo 20 dolarjev.
Hišo je zelo' lahko sestaviti. Stene se zvežejo skupaj s posebnim lepilom. Štiri stene, dve ver-
tikalni in dve poševni se zabijejo na lesen pod, ki ima posebne zagozde, ki olajšajo pritrditev sten in zagotovijo popolno varnost. Na isti način se zagozdijo stene tudi v strop, ki je vezan s kartonskimi oporniki. Okenski in vratni Okviri tse tudi enostavno pritrdijo-. Z dodatkom fiberglasa in smol je osnovna enota postavljena.
Herbert G. Yates, predsednik firme Papertech je prvič prišel v stik s hišami iz papirja leta 1964, ko je bil imenovan za svetovalca pri projektu California, s katerim so hoteli rešiti stanovanjske probleme tujih delavcev. Te hiše so bile tanjše in manj odporne od sedanjih, oziroma teh, ki jih izdelujejo pri firmi Papertech, vendar so vseeno zdržale še do danes, saj jih je še 90 %> čisto uporabnih.
Z izkušnjami, ki jih je dobil pri California projektu, je 1968. leta Yates osnoval firmo Papertech in lansko leto je že poslala na trg prve papirnate hiše.
Obeti za prodajo so precej ugodni. Za demonstracijo so postavili hiše v Dominikanski republiki. Veliko zanimanja zanje so pokazali tudi na Karibih in v Nigeriji.
Yates je mnenja, da se bodo njegove hiše še posebno obnesle v nerazvitih državah in da predstavljajo velik psihološki in ekonomski uspeh.
Po reviji Paper Trade Journal
ing. M. Ž.
Sindikalna organizacija je počastila naše žene
KOLIČEVO, MARCA — Sindikalna organizacija je v počastitev praznika žena organizirala proslavo v sortirni dvorani. Poleg redno zaposlenih žena so bile na to proslavo vabljene tudi upokojenke, tako da je bila velika dvorana polno zasedena. Nagovor o pomembnosti praznika je imel tov. direktor Ivo Sonc. Nato je sledil
kratek kulturni program, ki ga je izvajala skupina učencev iz osnovne šole Radomlje. V program so bile vključene recitacije, harmonikarski orkester, otroška igra in folklorni nastop. Program je bil pester in prisrčen, saj so nastopajoče učence od I. do V. razreda naše žene nagradile z močnim aplavzom. Po končanem
kulturnem programu je sindikalna organizacija pogostila naše žene in upokojenke, za zabavo pa je poskrbel harmonikaš, ki je igral poskočne melodije, tako da so žene pozabile na vsakodnevne težave in resnično doživljale svoj praznik. (Spodnji posnetki so iz papirnice Vevče.)
M. D.
Vprašanja in odgovori iz papirnice Količevo
KOLIČEVO, MARCA — Interni uredniški odbor PAPIRNICE KOLIČEVO se je odločil, da vpelje v NAŠE DELO posebno rubriko VPRAŠANJA IN ODGOVORI IZ PAPIRNICE KOLIČEVO. Uredniški odbor se zaveda, da je nemogoče obveščati vse člane kolektiva o vsem, kar jih zanima. To ni mogoče že zaradi značaja samega glasila, kot tudi zaradi tega, ker člani uredniškega odbora niso vedno pravočasno seznanjeni z vsemi dogajanji v tovarni in na terenu. Da bi se našla neka rešitev med popolno obveščenostjo o vsem in dejanskimi možnostmi obveščanja, smo sklenili, da vpeljemo to rubriko.
Za uspeh rubrike (in celotnega glasila) pa je nujno, da sodeluje v njem čim širši krog članov kolektiva, kajti s širšim krogom sodelavcev bomo zajeli tudi večje število zanimivih dogajanj in s tem približali glasilo širšemu krogu bralcev. Zato prosimo člane kolektiva Papirnice Količevo, da prek glasila Naše delo zastavljajo internemu uredniškemu odboru, strokovnim službam, druž-beno-političnim organizacijam, posameznikom itd., najrazličnejša vprašanja, ki so v neposredni zvezi z življenjem in delovanjem članov kolektiva Papirnice Količevo na delovnih mestih, samoupravnih organih, organizacijah, terenu itd., in ki utegnejo zanimati širši krog bralcev.
Vprašanja dostavite enemu od članov internega uredniškega odbora v pismeni obliki do 5. v mesecu. Uredništvo pa bo poskrbelo, da bodo člani kolektiva na aktualna vprašanja dobili ustrezne odgovore.
Za začetek smo zastavili članom internega uredniškega odbora naslednje vprašanje:
KAJ BO POTREBNO STORITI, DA BO NASE DELO POSTALO GLASILO ČLANOV KOLEKTIVA, NE PA SAMO GLASILO OZKEGA KROGA DOPISNIKOV?
Marjan Černe.-
Naše delo bi moralo biti aktualno, informativno, zanimivo in tako naprej. Lahko si mislimo, da se talko lahko doseže le s čim večjim številom sodelavcev. Torej če hočemo', da bo Naše delo glasilo članov kolektiva, ne pa samo glasilo ozkega kroga dopisnikov, je odgovor na dlani. Čim več bo med člani kolektiva dopisnikov za Naše delo, tem bolj bo Naše delo glasilo članov kolektiva in obratno, čim manj bo dopisnikov, tem bolj bo naše delo glasilo ozkega kroga.
Ljubo Milič
Naše glasilo mora izražati mišljenje in hotenja članov delovnega kolektiva. Da to doseže, moramo pritegniti k pisanju čim več ljudi in to iz vrst oddelkov in obratov tovarne. Predvsem pa glasilo mora biti dober informator. Vsak član kolektiva mora v njem dobiti kaj zanimivega zase,
vsakemu mora nekaj povedati. Tako bo glasilo postalo nepogrešljiv pripomoček pri delu.
Ciril Ogrin:
Stara modrost pravi: »Če noče gora k tebi, moraš ti do nje.« Hočem reči, iti moramo med naše ljudi, se z njimi pogovoriti, spoznati njihove želje in hotenja ter jih z našo pomočjo —- v obliki raznih rubrik — odvaditi strahu pred pisanjem.
Karel Dimc:
Izdelati bo treba dolgoročnejšo vsebinsko usmeritev glasila in to ob sodelovanju uredniškega odbora predstavnikov samoupravnih organov, strokovnih služb, družbeno-političnih organizacij in posameznikov ter zagotoviti tudi konkretno sodelovanje imenovanih.
Dodatek za rekreacijo bo izplačan vsem članom kolektiva naenkrat
Vevče, marca — Praksa do sedaj je bila taka, da so člani kolektiva prejemali rekreacijski dodatek zase in nezaposlene svojce vedno takrat, ko so nastopili svoj letni dopust. Dodatek je znašal 20.000 S din za aktivnega člana kolektiva in po 8.000 S din za nezaposleno ženo in nepreskrbljene otroke. Višina dodatka bo ostala nespremenjena. Po sklepu 7. redne seje DS pa bo izplačilo dodatka letos enkratno in to 26. aprila za vse upravičene.
Simpozij v Grazu
VEVČE, MARCA — Od 4. do 6.
marca je bil simpozij akademskega društva združenja inženirjev na Tehnični visoki šoli v Grazu. Udeležili so se ga naši diplomirani inžennji — tehnologi: Janez Hribar, Andrej Grad, Marjan Urek in Edo Ulčkar.
Prispevek na simpoziju je bilo tudi zanimivo predavanje tovariša inž. Boža Igliča o kakovosti premazanih papirjev v tiskarsko — tehničnem pogledu. Predavanje je za vse udeležence predstavljalo izredno temo in ao ga z zanimanjem sprejeli.
Od papirusa do papirja
Piše: dipl. ing. Majda Žemva
(3. nadaljevanje)
VEVČE, MARCA — Okoli 650 let so v Evropi izdelovali papir po ročnem postopku, ki so ga v 12. stoletju prevzeli od Arabcev in le-ti še 40 let prej od Kitajcev.
Majhni obrati so set seveda razvili v velike manufakture, ki so oskrbovale s papirjem sorazmerno velike teritorije. V Sloveniji so bili glavni mlini v Vipavi (osnovan leta 1735), v Žužemberku (osnovan leta 1712), v Škofji Loki (osnovan leta 1750), istega letd je bil osnovan mlin v Radečah in leta 1767 v Ajdovščini.
V Avstriji so leta 1754 izdali navodila mojstrom, ki so izdelovali papir. V tem navodilu so bili navedeni postopki takratne ročne proizvodnje papirja iz krp. Po» trebno je bilo krpe sortirati, oči-
stiti, razvlakniti in obeliti s pomočjo apna. Tako pripravljeno snov so v količinah enega risa dali v bazen, podoben kamniti kadi, kjer so to emulzijo tako obdelovali1, da so dobili vlaknasto mleto kašo. Nato so potrebno količino papirne mase dali v model, ki je imel na dnu sito iz tanke pletene žice, na katero je bil pritrjen kovinski model novega znaka. Sito je bN lo pravokotne oblike, po večini v velikosti potrebnega formata. Da masa ne bi pri tresenju izpadla, je sito imelo okvir, visok ne-
koliko centimetrov. Sita so stresali toliko časa, dokler se vlakna niso enakomerno razporedila. Mokre liste papirja so stiskali v stiskalnicah med klobučevinami. Liste pa so sušili na vrvi kakor perilo. Da so na tak papir lahko pisali, so jih premazali z redkirp slojem kožnega kleja in ga malo zgladili. Za prodajo so papir razvrstili po kvaliteti.
Že takrat so uporabljali tudi vodne znake v papirju in sicer tako,
da so na sito pritrdili kovinski model znaka. Pri razporejanju papirne mase po situ je na znaku nastal tanjši sloj papirne mase. Vodnii znak (ime izvira iz dejstva, da se formira, ko je papirno tkivo še v tekočem stanju), ima precejšne pomen tudi danes. Običajno je vodni znak na dokumentnih papirjih, predvsem tistih, ki so namenjeni pisanju ali tiskanju trgovskih, bančnih, denarnih in administrativnih dokumentov ali na sploh dokumentih trajne vrednosti.
Stroj za proizvodnjo papirja je prvi skonstruiral Nicolas — Louis Robert leta 1799. Robert je bil korektor v veliki tiskarni Di-dot. V bližini Pariza je imel Di-dot tudi manufakturo za izdelovanje papirja. Robert je imel vsak dan priliko videti, na kakšen primitiven način se izdeluje papir. To ga je spodbudilo, da je začel razmišljati, kako bi papir hitreje in boljše izdelovali s pomočjo stroja.
Potreboval je pet let napornega dela, da je skonstruiral prvi papirni stroj. To je danes že redek muzejski eksponat, pa vendar so
vsi najsodobnejši papirni stroji zasnovani na principu prvega Robertovega stroja.
Robertov stroj so sestavljali: velika lesena kad, nad katero je bil pritrjen brezkončen trak, ki je tekel prek 2 valjev, ki so jih s pomočjo ročke lahko zavrteli. Ko se je brezkončen trak premikal, je nosil s seboj sito, na katerem se je papirna kaša s tresenjem izravnala. Na papirni trak pa so jo predhodno nanašali s pomočjo lopat. Na situ se je že oblikoval list papirja. Bistvena razlika z ročno izdelavo papirja je bila ta, da sita niso potapljali v kad s papirno kašo: Papir, ki se je oblikoval na situ, so nato še stiskali in ga še precej mokrega navijali. Sele potem so že razrezane liste sušili, gladili in odpremil za prodajo.
Louisa Roberta je tako kot že mnoge izumitelje doletela kaj žalostna usoda. Svojega izuma ni znal pa tudi ni mogel učinkovito izkoristiti. Tudi Didot nf pravočasno spoznal vrednosti izuma, oziroma se je sam hotel preveč okoristiti z njim in tako ni finančno podprl Roberta, ki je nazadnje umrl kot reven ravnatelj šole leta 1828. Se prej pa so drugi
izkoristili njegov izum. Tako sta brata Fourdrinier skonstruirala stroj, ki je začel delati 1803. leta. Da bi bilo sušenje hitrejše pa je Anglež Grompton leta 1819 dodal temu stroju še valje, ki so jih ogrevali s paro. Te valje je pozneje izpopolnil angleški konstruktor strojev Bryan Donkin, ki je tudi že leta 1803 dogradil svoj stroj širine 76 cm za izdelovanje papirja po ideji Louisa Roberta. Donkin je stroj stalno izpopolnjeval, naslednje leto 1804 pa je postavil že drugi stroj, ki je imel širino 152 cm. Zanimivo je pogledati, kako so si sledile izboljšave. Leta 1808. je Donkin postavil že svoj tretji stroj. To je bil prvi, ki je obratoval neprekinjeno.
1811.	leta je vgradil Donkin gaučno stiskalnico s prečno ležečima valjema.
1812.	leta so na predlog Th. Kobba »oblekli« zgornji gaučni valj s klobučevino.
1817. leta je vpeljal Diekinson drugo mokro stiskalnico.
1826.	leta je Ganson uporabil sesalne črpalke.
1827.	leta je T. J. Marshall postavil prvi eguter.
Na Veliki planini imamo planinsko kočo „Murka"
KOLIČEVO, MARCA — Namenjena je predvsem članom kolektiva Papirnice Količevo in njihovim svojcem, ki naj v njeni domači notranjosti preživijo svoj dopust ali dneve ob koncu tedna. Gorska pokrajina, značilna veli-koplaninska arhitektura in planšarsko življenje v poletnih mesecih, pozimi pa smučanje v zasneženi pokrajini, vzbujajo v obiskovalcu zavest, da živi v okolju, povsem različnem od tistega, v katerem biva in dela vsak dan. Ta zavest, gibanje na prostem, oster znak in široki razgledi pa pripomorejo k psihofizični rekreaciji obiskovalca Velike planine in Murke.
Letos bo naša planinska koča »Murka« stana že 8 let (otvoritev koče je bila 22. julija 1962). Locirana pa je v počitniškem naselju na Jamah na višini okoli 1600 m, v neposredni bližini koč podjetja Titan in koče podjetja IMP. Ob jasnem vremenu se odpira za kočo razgled na venec Kamniških Alp od Krvavca čez Kalški greben, Grintavec, Dolgi hrbet, Štruco, Skuto, Kranjsko Rinko, Tursko goro, Brano, Jermanova vriata, Mrzlo goro, Planjavo, Škarje, Ojstrico do Velikega vrha in še naprej.
Iz bistriške doline pridemo v kočo v brezsnežnih razmerah približno v 25 minutah (5 minut nihalka, 10 minut sedežnica, 10 minut od Zelenega roba do Murke), seveda pod pogo jem, da se obiskovalec ne zadržuje predolgo na vmesnih okrepčilnih postajah... Seveda pa so še druge možne smeri pristopa, ki so se še pred leti kaj pogosto uporabljale in ki se jih* prav dobro spominjamo tudi člani kolektiva, ki smo prenašali po njih opremo za kočo. To so predvsem pristopi iz Smrečja, Kopišp in Stahovice, ki pa so se opustili, na kar je verjetno vplivala tudi znana velikoplanin-ska pesem:
Na Vel’ko planino res strma je
pot,
čez Pasje pečine jo maha en ...
Pot od Zelenega] roba do koče je v zimskem času lahko tudi precej daljša od 10 minut, če ima obiskovalec smolo, da je ravno zapadel visok sneg in nima’ smuči, se bo pošteno namučil, preden bo prišel do koče, za nameček pa bo moral še odkopati snežni zamet pred vrati koče, da bo lahko vstopil vanjo. Običajno ga čaka v koči še dodatno »ogrevanje«, ker mora nažagati in nasekata drva, kajti navada v koči je ta, da puščajo obiskovalci le malenkostno zalogo pripravljene kurjave.
V koči sta peč in štedilnik na drva ter v dnevni sobi plinska
1829.	leta so prvič usposobili obračalno stiskalnico.
1830.	leta je dobila sitova skupina registrske valje.
Vzporedno s temi izboljšavami je seveda hitro naraščalo tudi število strojev. Po zaslugi ljubljanskega industrialca Fttdeli-usa Terpinca tudi mi nismo preveč zaostali, saj je bila že leta 1842 osnovana tovarna papirja, naslednje leto pa je bil že izdelan prvi papir na Domkinovem stroju.
Že leta 1821. je deloval na Reki klasičen papirni mlin, 1827. pa je bila osnovana današnja tovarna Papirja. Mlini v Radečah so delovali že leta 1750, 1880 pa so tam Prešli na strojno izdelovanje papirja, strojna proizvodnja se ie razvijala še naprej. Ustanovljene so bile še naslednje tovarne Papirja v Zagrebu 1895, v Sladkem vrhu 1921 (1871 osnovana kot tovarna lepenke), v Koiičevem 1920, Beogradu 1923, v Cačku 1930, v Videm-Krškem 1939, v Prijedo-ru 1950, v Maglaju 1955, Belišču 1960, v Banjaluki in Kočanih 1985, v Drvarju ter Plaškem 1966, v Ivangradu 1965.
razsvetljava. Poleg kuhinje in dnevne sobe sta v koči še 2 spalnici in skupnoi ležišče, tako da v njej lahko prenoči 14 oseb, kar pa je tudi naj večja zmogljivost koče.
Kdor je v dvomih, ali naj se odloči za preživljanje dopusta ali zaključka tedna v »Murki« oziroma na Veliki planini, naj mu pri odločitvi pomagajo naslednji statistični hidrometeorološki podatki:
Velika planina ima letno 163 dni meglo, 135 dni oblačno, 44 dni jasnih in 23 dni popolnoma sončnih. Letnih padavin je 2500 mm, od tega 25 % snega.
Ne glede na te podatke pa je zanimanje za »Murko« kar precejšnje, saj je v letu 1969 v njej letovalo okoli 180 članov kolektiva, svojcev in tujih; največ seveda v poletnih mesecih. Koča se vzdržuje iz lastnih sredstev (prenočnine). V bližnji bodočnosti pa bo potrebno izboljšati notranjo opremo koče in urediti okolico koče. Zato pa bo potrebno najti nek drug vir sredstev, kajti lastna sredstva ne bodo zadoščala.
K sodelovanju k upravljanju z »Murko« pa bo potrebno pritegniti večje število aktivnih planincev, ki jih je v Papirnici Količevo kar precej. Poživiti pa bo potrebno tudi delo pododbora planinskega društva (pododbor je bil ustanovljen leta 1964), ki je povsem zamrlo.
KA-DI
Katalog
»Partizanske knjige«
Lani in letos smo in bomo praznovali več pomembnih obletnic: 25-letnico zmage nad okupatorjem, 20-letnico samoupravljanja, ko smo ustanovili naše prve delavske svete itd. Ob takih prilikah radi obdarujemo zaslužne delavce ali pa sami posežemo po najlepšem spominu — knjigi.
Da bi pomagalo pri izbiri, je podjetje' »Partizanska knjiga« izdalo skupen katalog slovenskih založb o knjigah s tematiko o na-rodnoosivobodilnem boju in o knjigah s področja družboslovja.
Ta katalog si lahko bralci ogledajo v uredništvu »Našega dela«. Katalog nudi pregled vse slovenske založniške dejavnosti o navedeni tematiki. Zajema dela Cankarjeve založbe, Državne založbe Slovenije, ČZP Komunist. Založbe Lipa, Mladinske knjige, Obzorja, Slovenske matice in CZP Soča. Vse v katalogu navedene knjige lahko poleg drugih interesenti naročijo pri »Partizanski knjigi«.
To so sedaj vsa obstoječe tovarne papirja v Jugoslaviji. Skupna proizvodnja teh tovarn je okoli 500.000 ton.
Tako je to sedaj. Sodobna tehnologija pa še vedno kar naprej išče nove možnosti za boljše, lepše in seveda cenejše papirje. K takemu vzponu so seveda pri-spevlali svoj delež strokovnjaki različnih področij, strojniki, kemiki, fiziki, elektroinženirji in drugi. Brez skupnega sodelovanja danes še ne bi mogli proizvajati papirja na takšnih gigantskih stro_ jih, ki so vodeni že skoraj avtomatsko in je potrebno minimalno število ljudi, ki pa lahko proizvedejo na tisoče ton papirja. Com-puterji vedno močneje prodirajo tudi v papirno industrijo.
Ce se zamislimo nazaj, tedaj šele lahko spoznamo, kakšno pot je moral premagati človeški razum, da imamo danes že tako razvito civilizacijo. Papir je vsekakor pri tem odigral eno glavnih vlog, kajti na njem so se ohranjali napisi za kasnejše rodove, tako da le-tem ni bilo treba začenjati vse zopet od začetka.
Prejeli smo
Gnjilane 15. 3. 1970
Tovariš kadrovski,
zelo me je razveselilo, ko sem dobil januarsko številko »Našega dela«. Kar nisem si mogel zamišljati, da bom res dobival to glasilo, ki mi tu še precej več pomeni, kot bi mi pa v tovarni, čeprav mi tudi tam ne bi malo.
V časopisu je toliko novega; posebno zanimiva so nadaljevanja »Iz prakse za prakso«, Od papirusa do papirja, pravila igre »Hokej na ledu« in pa intervjuji z našimi delavci v tovarni. Seveda je zanimivo tudi vse drugo v listu ...
Nič ne napišete ali ste že začeli proizvajati premazan karton ali še ne. Zanima me tudi, če štrcal-ke še kaj nagajajo tako, kot so v začetku, ko je bil stroj prenovljen.
Kot vidim ste jih spet nekaj zaposlili, ali se je povečala pro-
izvodnja. V februarski številki sem. zasledil nekaj o obnovitvi sušilnega kanala, ali bo obnovljen ali nov, pa ne vem, ne piše.
Kdo pa rokuje s fotoaparatom, fotografije so res dobre. Ker ne vem, od koga je prišla pobuda za pošiljanje lista nam, vojakom, se za to zahvalim kar vam, ker mislim, da je iz kadrovskega oddelka.
Zanima me, koliko nas je trenutno na odsluženju kadrovskega roka iz našega podjetja. Večkrat sem že pisal v delavnico pa mi nihče ne odgovori, upam, da mi vi boste, vsaj na nekatera vprašanja.
Sem v Gnjilane so me poslali iz Kruševca za 2 meseca na kurs. Tu bom menda do 15. julija, ko bom delal izpite za desetarja. Upam, da bo že šlo, saj je do sedaj tudi, samo jezik mi dela še malo težav. Slovencev je tu sko-ro polovico, tako da mi posebno
dolgčas ravno ni. Nekaj jih na videz poznam že od prej, eden je iz Rov.
Dnevi še kar hitro tečejo, saj je učenja in dela precej, ker imamo 11 predmetov.
Za našo zabavo še kar poskrbijo, lahko pa gledamo vse TV oddaje od 19. ure naprej, v nedeljo pa cel dan. Mesto je pa zelo majhno in precej umazano, tako da nimam nikakega vbselja do izhoda vanj. V Kruševcu je bilo to popolnoma drugače.
Ker bom sedajle čez 15 minut začel »požarčit«, moram pismo končati; dežurni baterije me že vleče za rokav bluze govoreč:
»Požuri, požuri.«
Toplo vas pozdravlja
vojak Miha
Boštele Miha	GNJILANE
V. P. 3077/5	Kosovo
Električarji so se preselili
Količevo, marca 1970. — Po požaru so se električarji preselili v zasilne prostore. V mesecu februarju pa je bila stara delavnica popolnoma obnovljena ter pripravljena ponovno pod svojo streho sprejeti začasno preseljene električarje. Kako pa so bili električarji sprejeti, nam bo najbolj nazorno povedalo posvetilo^ ki so ga sestavili sosedje-instalaterji ob otvoritvi elek-tro delavnice. Poleg tega so dobili električarji od njih tudi v trajno čuvanje velik ključ. Posvetilo, ki so ga sosedje sestavili, prav za to slovesno priložnost se glasi:
Količevo, 10. II. 1970 SOSEDJE:
Že prišel je Pust veseli,
vi delavnico na Škrjančevem ste imeli.
Ko pred letom je gorelo^
vas je bilo več kot KRUCOV jutrovih krdelo.
Tam sosedje ščurkom so škropili, vi po malem ste se selili.
Mi smo dobri vam prijatelji,
zato prinesli smo vam ključ v škatli.
Ključ je zlat in svetel, mi pa mislimo, da pri sosedih velik bo imel odmev.
Če pa imeli boste skrbi^ sosedje pridite k nam, da imamo jih še mi.
Mi želimo sreče vam, nas pa varje napis ključa sv. Florjan.
Ker je stroka nam sorodna, zato nam
večkrat v žepih stoka. Fušat grešj pa dobro upiliš, da se lahko gospodom smiliš. Skupaj imamo mi težave, zato zavihajmo rokave^ in že štejemo do tri, vprašamo vas, kje ŠTEFAN vina vam stoji.
Srečno
Popisna lista sosedov:
1.	Mirko Zajc
2.	Adolf Tomažič
3.	Franc Orehek
4.	Peter Starin
5.	Janko Lavrič
INŠTALATERJI
6.	Zdravko Kremzer
7.	Breznik
8.	Kladnik
9.	Franc Jereb 10. Jože Kerč
Ključ izročen v varstvo sosedom,
z namenom prijateljstva,
sreče, blaginje ter vseh dobrih stvari
v letu 1970, 10. februarja ob 12. uri v novi elektr.
delavnici. (Na starem pogorišču).
Sosedje:
Inštalaterji
Pripis pisca članka:
Sosedje srečo res so imeli, da inštalaterji so jih tako sprejeli.
Kakšna šele kombinacija bi nastala, če bi se slikala ta proslava.
Pa kaj bi to obžalovali
saj smo v Našem delu vse prebrali.	M. D.
Mojster elektro delavnice Viktor Mav v novi pisarni
Pogled na del obnovljene elektro delavnice
Zimski vzpon na Jalovec
Vevče, februarja 1970 — Menda je mnogo lepše v gorah, vsekakor pa za zdravje koristneje, kot na zatohlih plesiščih ali beznicah. Tega se zaveda f naš štipendist na poklicni papirniški šoli Marjan GORENC. Teoretični del v šoli je že končal in je sedaj s celo skupino osmih bodočih papirničarjev na zaključni praksi.
Ker smo zvedeli, da je zelo vnet planinec — plezalec, sm!o ga naprociii,
en dogodek. Takole pravi:
Pravila igre — hokej na ledu
naj iz svojega hribolazenja opiše vsaj
Letošnje leto je bil tradicionalni alpinistični tabor v Tamarju. Priredila ga je komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije. Na tem taboru se zbere množica alpinistov. Pod strokovnim vodstvom se prikazuje nova tehnika plezanja, ki se še dalje razvija. Zadnjega tabora sem se osebno udeležil. Trajal je pet dni. Sprva smo plezali pod nadzorstvom strokovnih vodij, pozneje pa v posameznih skupinah. Nastanjeni smo bili v planinski koči Tamar. Vse stroške bivanja je plačala PZS.
Opravili smo veliko vzponov na bližnje vrhove kot so: Ponča, Strug, Kotova špica, Jalovec, Goličiča, Site, Cipernik. Nekateri vzponi so ostali le pri poskusih, kajti neugodno vreme je včasih preprečilo naše namene. Zato je nekaj vrhov ostalo nepremaganih, kajti led in mraz sta velika ovira plezalcem. Marsikje tudi dereze niso pomagale.
Vstajali smo že ob štirih. Prebuditi se tako zgodaj je bilo za marsikoga težje, kot naporen vzpon v steni. Ko smo pozajtrkovali, smo se v skupinah razšli. Skupina, v kateri sem bil tudi sam, si je zastavila za svoj cilj vrh Jalovca. Odločili smo se, da se bomo povzpeli na Jalovec po severnovzhod-ni strani proti Ozebniku. Na poti smo dohiteli še skupino alpinistov, ki so imeli isti namen kot mi in smo se jim pridružili. Pri vstopu v Jalovec stoji velika skala, ki nam je nudila zavetje, ker v jutranjih urah je bila temperatura še krepko pod ničlo. Skrili smo se za njo, si navezali dereze in se pripravili za vzpon. Ker so bile z nami tudi planinke, smo se morali navezati že v prvem delu vzpona. Toda začetni strah jih je kmalu minil in so se razvezale. Le prvi in zadnji član skupine sta bila privezana na 120 m dolgi vrvi. S tem sta nudila oporo v primeru, če bi komu spodrsnilo, saj je bil sneg gladek, kot ledena plošča. Med potjo smo
imeli več odmorov, da smo se odpočili in fotografirali pokrajino pod nami. Veter je razgnal oblake in pred nami se je odprl krasen pogled na dolino Trente in Tamarja ter očaka Triglava. Potem smo pot nadaljevali po ledenem kaminu. Tu pa smo morali že uporabiti svoje znanje v plezanju in ledene kline. Ker bi se zavarovanje posameznika preveč zavleklo, smo napeljali fiksno vrv. Ta del poti je bil najtežavnejši na naši poti. Potem pa je bilo lažje in smo kmalu dosegli Jalovčevo streho. Po njej smo priplezali do grebena. Bili smo tik pred ciljem. Še nekaj minut in vrh je bil osvojen. Na vrhu Jalovca smo si stisnili roke in si čestitali, saj zimski vzpon nanj je pomemben dosežek. Pogled z vrha je nepozabno doživetje. Fotografski aparati so škr-tali vsevprek. Naše oko je seglo tja do morja in do francoskih Alp. Pod nami, nad dolinami pa je spet ležala megla in zdelo se nam je, kot da bi bilo pod nami morje, mi pa na enem izmed številnih otokov. Ko so se začele dvigati megle iz dolin, smo se odločili za sestop. Pot navzdol je bila ponekod težja kot navzgor, toda spuščali smo se veliko hitreje. Na vrhu smo že izžrebali, kdo bo pobiral kline in vrvi. Nam so fiksne vrvi olajšale sestop, pač pa sta imela večje težave onadva, ki sta pobirala vrv. Ko smo sestopili do Ozebnika, smo se po ledenem žlebu in po zadnji plati zapeljali navzdol. Le s cepinom smo nekoliko zavirali. Še pred mrakom smo dospeli v dolino.
Še nekaj dni smo preživeli v Tamarju. Podnevi smo plezali, ob večerih pa se zabavali v koči in čas nam je hitro in prijetno mineval. Takrat sem sklenil, da se bom prihodnje leto spet udeležil tabora, kajti zimski vzponi in razgled z vrhov na čare ped nami, Id nam jih nudi zasnežena narava, je doživetje, ki se ga ne da popisati.	Marjan Gorenc
(Nadaljevanje)
Siaeilnice in osvetlitev drsališča
a)	Vsako drsališče mora imeti primemo slačilnico s sanitarijami m 'tuši za gostujoče moštvo.
b)	Ločena slačilnica s sanitarijami in tušem mora biti na voljo sodnikom.
c)	Uradne osebe, vodja, igralec ali funkcionar kateregakoli moštva ne sme grobo razpravljati s sodniki med igro ali po njej. Med igro ne sme v slačilnico za sodnike vstopiti nihče, če ni za to pooblaščen od odgovorne zveze. Ob vsaki kršitvi tega pravila morajo sodniki prekršek javiti odgovorni zvezi v nadaljnji postopek.
č) Drsališča morajo biti primerno osvetljena, tako da lanko igralci in gledalci ves čas nemoteno spremljajo potek igre.
MOŠTVA
Sestava moštev
a)	Moštvo je sestavljeno iz 6 igralcev, ki jih imenujemo: vratar, desni branilec, levi branilec, center, desno krilo in levo krilo.
b)	Vsak igralec mora imeti na hrbtnem delu jopice svojo številko, ki naj bo visoka 25 cm; priporočljive so 10 centimetrov visoke številke na obeh lokavih v višini nadlakti.
Kapitan moštva
a)	Vsako moštvo imenuje kapitana in ne več kot dva namestnika; le eden od teh, ki je na ledu, ima pravico ob prekinitvi igre vprašati sodnika, da mu ta pojasni, po katerem pravilu je prekinil igro. Ce je kapitan ali njegov namestnik kaznovan, izgubi v času, ko prestaja kazen, pravico, ki je določena za kapitana oziroma njegovega namestnika.
b)	Vsako moštvo naj ima po možnosti v vsakem trenutku igre na ledu kapitana ali njegovega namestnika.
c)	Kapitan in njegov namestnik nosita na vidnem mestu na jopici spredaj ali na rokavu črko »C« oziroma črko »-A« velikosti 8 cm v barvi, ki
naj se vidno loči od barve jopice. Če teh črk ne nosita, nimata pravic, ki jima ju daje člen a) tega pravila.
d)	Pred začetkom vsake igre mora vodja ali tehnični vodja obvestiti sodnika ali službenega zapisnikarja o imenih in številkah kapitana in njegovih namestnikov, kar se vpiše v službeni zapisnik.
e)	Niti vratar, niti rezervni vratar ali zamenjava za vratarja ne morejo imeti pravic, predpisanih za kapitana oziroma njegovega namestnika.
f)	Tehnični vodja, ki igra, ne more biti kapitan niti namestnik kapitana moštva.
g)	Kapitan ali njegov namestnik, ki ni na drsališču in ki ob prekinitvi igre pride na drsališče z namenom, da bi razpravljal o tolmačenju pravil s sodnikom, je kaznovan z disciplinsko kaznijo. Če sodnik želi govoriti s kapitanom ali njegovim namestnikom, ki ni na drsališču, ga pokliče po enem izmed igralcev na drsališče iz klopi za igralce.
Igralci v opremi
a)	Ob začetku vsake igre ima vsako moštvo opremljenih 15 igralcev ter vratarja in rezervnega vratarja.
čem moštvu, če sta barvi jopic obeh moštev tako podobni, da bi po njegovi oceni lahko prišlo do pomote.
Začetna postava moštva
a)	Pred začetkom igre in pred začetkom vsake tretjine sta vodja ali tehnični vodja gostujočega moštva dolžna, da na zahtevo sodnika objavita njemu ali službenemu zapisnikarju začetno postavo moštva. Na zahtevo sodnika se morajo igralci takoj porazdeliti po drsališču in takoj začeti z igro.
b)	Zamenjava v začetni postavi moštva ali igralni postavi moštva na drsališču — kot je bila vnesena v zapisnik ali javljena sodniku se lahko izvede šele potem, ko igra že teče. Za kršitev tega pravila je kaznovan igralec tistega moštva, ki je to pravilo kršilo z malo kaznijo. Igralca določi vodja ali tehnični vodja.
Menjava igralcev
a)	Igralci s klopi za igralce lahko kadarkoli zamenjujejo igralce na ledu s pogojem, da je igralec ali igralci, ki zapuščajo led, že na klopi za igralce in izven igre, preden je narejena zamenjava.
b)	Igralec, ki je prestal kazen na
HK Slavija ob zaključku sezone 69/70
Na prašiče
£{*
Na tekmi za jugoslovanski pokal j© moral vratar Velenja 26-krat kloniti pred igralci Slavije. Kljub temu pa je pričakovati, da bedo Velenjčani kmalu lahko dostojno zastopali slovenski hokej
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
V zimskih mesecih se prirejajo lovski pogoni na prašiče. Ker sem član lovske družine v Domžalah, se teh lovov dokaj vestno udeležujem.
Bilo je v decembru lanskega leta, ko smo se podali na lov za divjimi prašiči. Zbrali smo se kot normalno pri Bunčku na Kolov-cu, bilo nas je kar precej, kajti na take pogone povabimo tudi sosedne lovske družine. Starešina lovske družine da znak za zbor lovcev, postavimo se kar »po vojaško«, nato gospodar družine razdeli številke stojišč. Vodja lova povabi vodiče oziroma lovce, ki dobro poznajo teren in ti odvedejo lovce na svoja mesta, glede na številke stojišč od ena
dalje. Tega dne sem imel številko šest, lovec pred menoj pa številko pet. Začel se je pogon, bra-kirji so spustili pse, ki preženejo divjad iz grmovja. Kar naenkrat nekaj zahrušči po grmovju, zaslišim poleg sebe pok, na to še enkrat, zadel ga je, si mislim, prvič je ustrelil mimo, a drugi strel je našel pravilno pot. Lovec je stal na podnožju griča, na vrhu pa prašič. Ko ga je drugi strel zadel, se je prevalil tik pred njega, da bi ga skoraj dosegel z roko, lovec pa prične mencati in iskati žep, kjer je imel še preostale naboje. Prašič se nekaj časa vrti pred lovcem, kot bi čakal, če bo le poiskal naboje, potem pa je izginil v grmovje in pustil za seboj nekaj krvavih sledi.
Ko je bil pogon končan smo se zopet zbrali vsi udeleženci, nakar so sledile lovske debate. Andrej, še ves bled v obraz, nemo stoji, nakar mu kar po lovsko povemo, da sumimo, če je v njegovih spodnjih hlačah še vse v redu. Andrej pa junak, nam hitro zaveže jezike, odpne pas od hlač, spusti gornje hlače do kolen in zares je imel spodnje hlače snežno bele — brez domnevnih madežev.
No. takih dogodivščin je med lovci več, vse pa še na dan ne pridejo. Prva najbližja gostilna od lovišč je navadno predvidena za počitek in zaključni razgovor o poteku lova. Včasih pa imamo tudi iz prejšnjih lovov kaj tako pomembnega, da moramo še enkrat obuditi spomin, pa če pri tem tudi katerega izmed nas kaj prizadene, vsak kar za dobro vzame, malo poplakne s kapljico1, pa gre mimo njega.
Naj teh nekaj vrstic, ob člankih o različnih tehnologijah papirja in kartona, tudi nekoliko pove, kako nekateri preganjamo svoj prosti čas. čeprav je včasih nekaj hudomušnosti, pa saj je tako treba vse vzeti kot »lovsko«.
Jaka
VEVČE, MARCA — V dneh 2. in 3. aprila bo v prostorih kluba poslancev v Ljubljani simpozij papirničarjev. Prireja ga Združenje kemikov in tehnikov celulozne in papirne industrije Avrltrije — grupa Štajerske in Koroške s centrom v Grazu. Organizacijsko
b)	Sodniku ali službenemu zapisnikarju mora biti pred začetkom igre dan seznam vseh nastopajočih igralcev in njihove številke. Po začetku igre niso dovoljene nobene spremembe ali dodatki na tem seznamu.
c)	Vsako moštvo ima lahko istočasno na drsališču le enega vratarja. Vratarja lahko zamenja drugi igralec. Igralec, ki zamenja vratarja, nima posebnih pravic vratarja.
d)	Kazen vratarja, rezervnega vratarja ali namestnika vratarja ne sme nihče izmed igralcev no:iti opreme za vratarja.
e)	Pri vseh igrah, za katere je pristojna mednarodna zveza, lahko sodnik zahteva menjavo jopic pri doma-
bedo pri simpoziju sodelovali Inštitut za celulozo in papir v Ljubljani, Združene papirnice Ljubljana-Vevče in Tovarna celuloze in papirja »Djuro) Salaj — Krško« Po strokovnem delu, tj. predavanjih in filmih, rji bo okrog 130 avstrijskih in domačih strokovnjakov ogledalo Papirnico Vevče.
klopi za kazni, mora prek drsališča nemudoma na klop na igralce, šele nato je lahko zamenjan.
c)	Kršitev tega pravila je kaznovana z malo kaznijo v klopi.
Poškodovani igralci
a)	Ce je igralec, razen vratarja — poškodovan ali prisiljen zapustiti drsališče med igro, to lahko stori. Zamenja ga soigralec, igra se ne prekine in moštvi ne zapustita drsališče.
b)	Ce je poškodovan vratar ali če mora zaradi kakršnegakoli vzroka zapustiti drsališče, ga mora takoj zamenjati rezervni vratar.
c)	Ce sta oba vratarja moštva onesposobljena za igro, ima moštvo 10 minut časa, da pripravi in opremi drugega igralca za vlogo vratarja. V tem primeru se omenjena vratarja ne smeta' vrniti v igro.
d)	V primeru poškodbe obeh vratarjev lahko sodnik po lastni presoji dovoli igralcem zapustiti drsališče, vendar morajo biti pripravljeni nadaljevati igro takoj, ko jih na to opozori sodnik.
e)	Ce je kaznovani igralec poškodovan, ni dolžan prestajati kazni na klopi za kazni in gre lahko nemudoma v slačilnico. Njegov namestnik pa mora na klop za kazni. (Nadaljevanje na 15. strani)
Zanimiv simpozij in obisk
Ob 50-letnici nogometnih klubov v naših krajih
VEVČE, MARCA — Nogometna zveza Jugoslavije je letos dajala priznanja za dolgoletno delovanje delavskim športnim organizacijam te vrste. Zlato diplomo je prejel tudi NK »SLAVIJA«.
Pred letom 1921 v naši ožji okolici igra z žogo na zelenih travnikih še ni bila znana. Takratno delavsko društvo >:Zarja«
Tovariš Rudi Puhar je dolgoletni športni delavec na Vevčah
iz Zaloga je imelo tudi telovadno sekcijo. Za popestritev telovadbe so dobili prvo žogo prav v tem letu. Po pripovedovanju je žogo prinesel dr. Potrč. Po seznanitvi s pravili nogometne igre so takrat aktivni Jaka Skuk, Maks Završnik in drugi organizirali ekipo. Prostora za igro, kljub prostranim planjavam na območju kraja, nii bilo najti. Saj za gradnjo igrišča ni bilo sredstev, še manj pa razumevanja. Iztrebili
so zarastli otok ob sotočju Ljubljanice in Save in tam začeli igrati. Tekmovali so lahko samo s takratnimi delavsko kulturnimi društvi »Zarja« oz. »Svoboda« iz Zagorja, Trbovelj, Duplice in drugod. V prvenstveno tekmovanje jih niso pripustili, največ iz političnih razlogov, ker je bila takratna nogometna organizacija proti delavskim enajstericam, ki so bile v sekciji. DRD »Svobod*. Tedanje moštvo so tvorili večina sinovi delavcev in delavci iz vevške papirnice in zaloških železničarjev.
Zaradi političnih trenj se je obstoječe moštvo moglo in smelo vključiti v prvenstvena tekmovanja šele leta 1932. Verificirano je bilo pri takratni nogometni pod-zvezi Ljubljana pod imenom »NK Zalog«.
Klub je vseskozi vzgajal mladino v športnem in naprednem političnem duhu v zaloški »Vzajemnosti« vse do napovedi kulturnega in športnega molka, ki ga je ukazala OF. V NOB je sodelovalo celotno članstvo. Iz partizanov se n;, vrnilo 25 članov in eden ne iz internacije.
Takoj po vojni so bivši člani NK Zalog oz. »Adria« že junija 1945 odigrali za prvo moštvo prvo tekmo po osvoboditvi na zasilno urejenem igrišču v jami ob Zaloški cesti, kjer stojijo danes skladišča Petrola, z reprezentanco Ljubljane, drugo moštvo pa z NK Litijo v predtekmi. Iz tega kolektiva je nastal nov klub »Rdeča zvezda«. Jeseni leta 1949 pa so odgovorni člani kolektiva Papirnice Vevče prevzeli pokroviteljstvo nad klubom, organizirali
Hokejska pravila
V borbi za žogo na tekmi Slavija : Nova Gorica
(Nadaljevanje s 14. strani)
f)	Ce se poškodovani igralec vrne na klop za igralce preden mu izteče kazen, lahko zamenja igralca, ki namesto njega sedi na klopi za kazni in to ob prvi prekinitvi igre, če seveda to želi njegov vodja ali tehnični vodja. Če vstopi v igro, preden mu je kazen iztekla, dobi malo kazen — dodatno.
g)	Ce je igralec tako poškodovan, da ne more nadaljevati igre ali priti na klop za igralce, se igra ne prekine, dokler ne dobi moštvo poškodovanega igralca ploščico v svojo posest. Ce je moštvo poškodovanega igralca v posesti ploščice, se igra takoj prekine, kolikor pa je moštvo v položaju, da bi lahko doseglo zadetek, sodnik dovoli, dr se akcija zaključi.
OPREMA
Opremo igralca sesti, vlja:
—	oblačilo
—	čevlji
—	ščitniki
—	drsalke
—	rokavice
—	palica
—	čelada
—	vratarjeva zaščitna maska
Palice
a)	Palice morajo biti lesene ali iz drugega materiala, ki ga odobri mednarodna zveza in ne smejo imeti neravnim
b)	Palice ne smejo biti manjše od 135 cm, merjene od zunanjega ogla do konca ročaja ter daljše od 3T cm, merjeno od zunanjega ogla do konca rezila.
c)	Rezilo palice ne sme biti širše °a 7,5 cm — z izjemo vratarjeve pa-hce, ki ne sme biti nikjer širša od 9 cm — razen v vogalu, kjer je naj-večja širina 11,5 cm. Široki del ročaja be sme biti daljši od 61 cm, merjeno °d ogla.
d)	Za uporabo palice, ki ima mere nad dovoljenimi, je kaznovan igralec ~ z izjemo vratarja — z disciplinsko kaznijo.
c)	Za uporabo palice, ki ima mere nad dovoljenimi, je vratar kaznovan z malo kaznijo.
Drsalke
a)	Drsalke za hokej morajo biti oblikovane po modelu, ki je odobren od mednarodne zveze.
b)	Prepovedana je uporaba drsalk za hitrostno ali umetnostno drsanje ali drugih drsalk take oblike, ki bi lahko povzročile poškodbe.
c)	Vsi igralci in sodniki z izjemo vratarja, morajo nositi zaščitne čepe na zadnjem delu rezila drsalke.
Oprema vratarja
a)	Razen drsalk in palice mora biti oprema vratarja izdelana le v ta namen, da mu zaščiti glavo in telo. Oprema vratarja ne sme imeti dodatkov, ki bi bili vratarju v pomoč pri obrambi vrat.
b)	Širina vratarjevih ščitnikov za noge ne sme biti večja od 25 cm, ko se ti nahajajo na nogah vratarja. Vratarjevi ščitniki za noge ne smejo prekoračiti dovoljene mere za več kot eno desetino — 2,5 cm.
c)	Vratar, ki nosi nepravilno opremo, je kaznovan z malo kaznijo. Zahteva za preverjanje mer kateregakoli dela opreme, igre ne zadržuje. Merjenje se izvede po zaključku tretjine. Ce preverjanje mer ni bilo zahtevano, se. mora neustrezna oprema odstraniti ali popraviti brez nepotrebnega zavlačevanja.
Zaščitna oprema
a)	Vsa zaščitna oprema — z izjemo rokavic, pokrivala in vratarjevih ščitnikov za noge — se mora nositi v celoti pod dresom. Po enkratnem opozorilu sodnik kaznuje igralca, ki opozorila ni upošteval, z malo kaznijo.
b)	Vsi juniorji in mlajši morajo nositi predpisane zaščitne čelade, ki jih morajo imeti privezane pod brado. Tudi vratar junior in mlajši mora nositi predpisano zaščitno masko. Vratar ni obvezan nositi zaščitne čelade, če nosi zaščitno masko.
Nevarna oprema
Prepovedana je uporaba ščitnikov, ki so izdelani iz kovine ali kakega drugega materiala, ki bi poškodoval igralca.
Ploščica
Ploščica je izdelana iz vulkaniziranc gume ali drugega dovoljenega materiala. Debela je 2,54 cm in ima 7,62 centimetra v premeru, odobrena pa mora biti od mednarodne zveze. Ploščica ne sme tehtati manj kot 156 g (5,5 ozs.) in ne več kot 170 g (6 ozs.).
športno društvo' s širšo dejavnostjo in se zedinili za ime »SSD Papimičar«. Tu je delovalo 12 sekcij, danes pa žal obstojajo samo še štiri — nogomet, hokej na ledu, kegljanje in plavanje. Že leta 1959 se je klub preimenoval v »Slavijo«, 'ki je prevzela vse te športnike.
Dolgoletni sodelavec Rudi Puhar, kot organizator z vsem srcem živi s klubom. Zato smo mu ob tem jubileju zastavili nekaj vprašanj, na katere je rad odgovoril:
Kdo so sedanji aktivni sodelavci?
NK Slavija ima svojo notranjo organiziranost tako, kot jo je v vseh teh letih zahtevalo delo. Delo se odvija v komisijah, tehnični, mladinski, gospodarsko-fi-nančni in disciplinski. Vsi člani komisij tvorijo UO, katerega vodi med sejami sekretariat. Za to delo pa je potrebno precej ljudi. Tako ima NK Slavija 23 odbornikov. Tekmovalcev pa vedno nad 100. Imamo seniorsko, mladinsko in pionirski moštvi.
Sodelavci so od povsod. Želeli pa hi v klubu, da bi imeli več sodelavcev iz tovarne same. To povečuje zanimanje za nogomet in seveda, bilo bi več zagovornikov naših ciljev.
Do sedaj naših odbornikov ne bi smeli kritizirati za njihovo delo, toda nekatere tudi ne bi mogli preveč hvaliti.
Kako tekmuje Slavija?
Kot vsak športni kolektiv. Športna sreča je opoteča. Seniorji tekmujejo v slovenski ligi. Precej let smo se borili po vseh igriščih Slovenije za naslov ligaša. Tega statusa ne bi radi izgubili, čeprav nam letos nekoliko slabo kaže. Storili bomo vse, da ne bo neprijetnosti.
Odlikovanje za NK Slavija, ki ga je ob 50-letnici klubu dodelila
Nogometna zveza Jugoslavije
Mladina tekmuje v ljubljanski ligi, tako kot pionirji. Naš cilj je, maksimalno povečati zanimanje za nogomet med osemletkarji. Uvedli bomo liga tekmovanje v šoli Polje. Hočemo pač v teku let vzgojiti kvaliteten domač kader, ki bo zastopal barve kluba še z večjo srčnostjo in ljubeznijo.
Ta naloga je tudi osnovno delo celotnega odbora; strokovno pa velika dolžnost trenerjev. Dokler bo skrbel za mlade trener Alojz PEHARIČ, smo prepričani v uspeh. Seveda pa bo morala biti celotna mladinska komisija bolj aktivna. To je edina komisija v druištvu, za katero ne moremo pridobiti dovolj funkcionarjev.
Kakšni so materalni in drugi pogoji?
Materialno-finančni pogoji? Tu pa ni samo reforma posredi. Premalo pomoči odgovornih in odločujočih faktorjev v športu na sploh. Za nas odbornike pa prosjačenje. Včasih imajo ljudje prav, ko nam pravijo, da smo prenapeteži. Koliko potov je treba storiti za nabiranje sredstev. V odboru smo vsi stiskači, spremo se za stari tisočak! Brez zamere, tovarna nam sicer pomaga,
toda to je le točno 12,2 %> naših proračunskih sredstev. '
Kdo naj podpira šport, če ne industrijski centri kraja, kjer društvo živi in dela. Šport je rekreacija, pošteno razvedrilo in temelj za disciplino in društveno življenje. To je vendar ena izmed temeljev družbeno-društvene dejavnosti. Zato pa je treba nekaj prispevati.
Materialno-finančno poslujemo zelo načrtno, vsak strošek oz. nakup odobrava UO na seji po predlogih komisij. Da smo v težavah, samo en podatek. Nogomet živi pri nas 49 let, na Vevčah pa ozko vzeto 21 let. Prvič letos pa smo potrdili bilanco za 1969 z 250.000 N din dolga. Prvič v zgodovini našega obstoja in dela imamo dolg.
Kaj je klub pridobil z gradnjo stadiona na levem bregu Ljubljanice? Kaj vse je še potrebno zgraditi, da bo objekt zadovoljil potrebe?
V tem vprašanju pa je veliko veselih in še več žalostnih momentov. Stadion za silo je. Veseli smo bili, ko se je gradnja začela. Lega je lepa, še lepši je načrt zanj. Kolikor je izdelanega, imamo. Toda s tem imamo trenutno več škode kot koristi.
Travnata površina je samo ena. Je pa zelo draga. Kako naj vadimo, da je ne bomo uničili? Igrišče je prosto praktično samo ob sobotah (če ta dan ni kakšna tekma). Za vadbo rabimo še eno površino 80 X 108 m. Ni potrebno, da je dovršeno izdelana kot ta sedanja, na kateri bi smeli le tekmovati. Drugo, garderob nimamo. Težko je čuvati dragoceno opremo v neurejenih razmerah. V prostoru 4 X 7 m ne more živeti nad 100 nogometašev, je nemogoče. Kam pa z gostujočimi moštvi? Res so nam na razpolago prostori zimskega kopališča, toda to je le predaleč od igrišča, posebno za goste.
In ne nazadnje, kar je najhuje, na stadionu nimamo ne vode ne elektrike. Živimo od obljub že tretje leto. Betonska konstrukcija tribune je brez varnostne ograje. Kaj če bo nekoč npr. kakšen otrok padel z vrha na beton pod tribuno? Prosimo v tovarni in na občini. Za sedaj brezuspešno.
Razumem finančne težave vsepovsod, saj se tudi mi otepamo z njimi tedensko, toda samo malo volje je potrebno, pa bi bilo marsikaj urejenega. Sami napravimo marsikaj, toda tega, kar smo navedli, tega ne moremo sami postaviti in ustvariti. Ne jadikujemo radi, naj bo dovolj o tem, tako bolečem vprašanju.
Kakšen je odnos občine in občinske zveze telesne kulture do NK Slavije?
Težko vprašanje!
Odnosi z občinsko zvezo so* se precej izboljšali. Trdimo, da smo se čutili nekaj let zapostavljene, ne samo mi, Slavija nasploh. To je odvisno od odbornikov in njihovih teženj. Sedaj je bolje in upamo, da bo še bolje. Občina! No seveda, malo smo mogoče ljubosumni na prekrasen športni objekt na Kodeljevem. Toda, ta naš nogomet pri nas, je bil že od nekdaj zapostavljen. Pred vojno preganjan in z rdečkarji zmerjan,
po vojni pa smo se dogovarjali nekako talko: po vrsti, gradnja zdaj tu. potem pri vas in še 'in še... Pa je zmanjkalo vsega. Predvsem denarja, od obljub pa še žival pogine.
V območju Polja (bivše občine) pa morajo vsi priznati, da se v športne namene po osvoboditvi ni storilo ničesar. Ostale so obljube in naš entuziazem. Trdimo pa v Slavij!, da bil od športne stave denar moral tja, koder še ni ničesar ali prav malo, ne pa že v izdelane objekte, zato da so lepši, udobnejši itd. Npr. nimamo garderob, niti elektrike, drugod, emajlirane ploščice za oblogo itd. Po tej strani pa smo nogometaši na Vevčah izrekli že marsikatero ostro na račun občine.
Res dobimo iz sklada za vzdrževanje igrišča nekaj sredstev od občine. Vložimo pa jih še enkrat več. Kodeljevčanom je tudi za ta sredstva lažje in boljše. Nekaj so nam obljubili, da nam bodo letos zazidali del skeleta za garderobo! Obljube?! Bo ali ne! Veruj in upaj!
Ali je večje pomanjkanje športnikov ali organizatorjev ali česa drugega? Kako je z množičnim športom?
Vsega je premalo! Toda podelimo potrebe.
Športniki: povedal sem že, kakšen je naš cilj. Rabimo dobre nogometaše. Kako jih vzgojiti? Iz enega mladinskega moštva npr., ki igra skupaj 4 leta, dobimo mogoče 2 igralca, sposobna nastopati v slovenski ligi. Drugo je osip. Gre k vojakom in preneha z nogometom. Ce bi imeli sredstva kot nekdaj, bi nastopali še z »B« moštvom, potem osipa ne bi bilo. Torej mnogo načrtnega dela z mladino, dolgoročno, vključno s pionirji. Trenerje imamo in to dobre.
Organizatorji: naj še enkrat omenim, da mladinska komisija ni kompletna. Za čudo, za organizacijsko delo z mladino danes ljudje ne kažejo več veselja. Kaj misli ZMS? Ali odgovorni v tej elitni organizaciji ne vedo, kje se mladina zbira in kam morajo, da bodo mladini koristili in jo vzgajali? Tukaj je eno izmed njihovih torišč dela.
In tretjič: Množičnost, kaj je to? Za njo so potrebna sredstva. Klub si tega želi. Toda, ali bomo tekmovali ali gojili množičnost? Zadolženi smo za oboje. Zdi se nam, da je naša naloga tekmovati. Mlad človek želi tekmovati vsepovsod, ne samo v športu. Množičnost — to pa je naloga družbe in njene ureditve. Tu pa se krog zopet zaključi v denarnih sredstvih in objektih.
Nekaj smo se pogovorili o nogometu pri nas na Vevčah. Slavili bomo 50-letnico. Lep jubilej. Za mene osebno pa, ko ste mi že zastavili vprašanje, pa dovolite, da 'izrečem eno željo: Kako lepo bi bilo', da bi bile dograjene garderobe. Ob vhodu pa bi nad videl za 50-letnico vzidano ploščo z imeni 24 padlih tovarišev nogometašev, s katerimi sem še kot mladinec tekal za žogo in z njimi prenašal tegobe in svetle trenutke partizanske borbe po naši domovini. Mi vsi smo bili vzgojeni ravno v nogometnem kolektivu za edino pravo pot. Tega ne smemo pozabiti in zanemariti! Naša tradicija je borbenost.
Stran 16
KOMBINIRANA IZPOLNJEVANKA k	B C 0 E	/
1	a			!	O
2	o			1 ’Q
3	o			!	O
4	n			i b
5	o;			m o
Besedilo od A do C:
1. drevo in sed, 2. celina, kontinent, 3. indijanska koča, 4. spolna bolezen, 5. uganka.
Od B do E:
1. močnost, krepkost, trdnost, 2. simbolično ime izdelkov Sladkogorske tovarne papirja, 3. antični vrč z dvema ročema, 4. zdravilna rastlina in zdravilo, 5. nestanoviten človek.
Od D do F:
1. uredba, pravilnik, 2. pripadnik evropskega naroda, 3. suh, neroden človek, 4. grška božanstva z mističnim kultom, 5. majhna kuhinjska posoda.
Na označenih poljih dobite dva kraja s tovarnami papirne industrije, med debelejšima navpičnicama v sredini lika pa vrsto smole, ki jo ta industrija rabi za klejenje.
Rešitve pošljite do 10. aprila 1970 uredništvu NAŠEGA DELA, Papirnica Vevče, p, Ljubljana-Po-tje. Izžrebali bomo šest nagrad, in sicer prvo v znesku 59 N din, drugo v znesku 30 N din in štiri nagrade po 10 N din.
Za pravilno rešitev nagradne ki i-žanke Serpentine, ki je bila objavljena v prejšnji številki, so bili izžrebani za nagrade:
Cirila Kogej, Vevče, prejme 61 N din, Herman Kaplja, Količevo, prejme 50 N din, Marija Jeriha. Vevče, prejme 10 N din.
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Primeri iz strokovnega računsiva^v industriji papirja
Piše: Marjan Černe
l.a) naloga: Rešitve nalog iz prejšnje številke
Pola papirja formata Ao meri
841 X 1189 m/m 1 mž ima 1 000 000 mm2
Izračun:
1 000 X 1 000 = 1 000 000 mm2 je 1 m-
841 X 1189 = 999 949 mm2 je ploščina formata Ao Format Ao je za 51 mm2 manjši od 1 m2
1 000 000 — 100 %>
10 000— 1 %
51— X°/o 51 : 10 000 = 0,0051 °/o Format Ao je za 0,0051 % manjši od 1 m2
l.b) naloga:
Bola surovega formata Ao meri 860 X 1220 mm
Format Ai meri 210 X 297 mm Ker smer teka papirja ni posebej zadana, režemo papir tako, da ga čimbolj izkoristimo.
Izračunamo si, kakšna delitev papirja nam da najboljši izkoristek z deljenjem surovega formata Ao s formatom A< in sicer po dolžini in širini.
860 X 1220 : 210 X 297
4X4
IG pol formata Ao 860 X 1220 :297 X 210 2X5
10 pol formata A j
Iz ene pole papirja surovega formata Ao lahko dobimo 16 pol formata Ae
Ploščina surovega formata A0 je:
8GO X1220 mm = 1 049 000 mm2 Ploščina ene pole papirjh formata A4 je:
210 X 297 mm = 62 370 mm2 Ploščina 16 pol = 62 370 X 16 997 920 mm2 1 049 000 mm2 —	997 920 mm2
51 080 mm2
51 080 mm2 ali 5,108 dm2 obrezka
l.c) naloga:
Format Ai meri 594 X 841 mm Format Aj meri 210 X 297 mm Format As meri 148 X 210 mm Format Ao meri 105 X 148 mm
29?	29? i? no
Ai*		Ai		As As As
Aii		Alt		
Ae	Ae	Ae	Ae	As
				
M 1^8 IkS M 39	210
*
5
$
Formate režemo tako, da bodo vsi formati imeli daljšo stranico vzporedno s smerjo teka papirja 594 X 841
: 210 X 297___________
2X2 = 4 pole formata A4 60 000 : 4 = 15 000 pol papirja formata Al
teh 15 000 pol pa še ni izkoriščenih Ostaneta dva odrezka: eden dimenzije 594 X 247 drugi dimenzije 174 X 594 Delimo prvi odrezek s formatom
As
594 X 247
: 148 X 210________________
4X1 = 4 pole forata As 80 000 : 4 = 20 000
Za 80 000 pol papirja formata As bi potrebovali 20 000 odrezkov formata 594 X 247, imamo jih pa samo 15 000. Iz teh odrezkov dobimo 60 000 pol papirja formata As.
Za manjkajočih 20 000 pol uporabimo druge obrezke.
174 X 594
: 148 X 210________________
1X2 = 2 poli formata As
Za 20 000 pol papirja formata As potrebujemo 10 000 odrezkov formata 174 X 594.
Ostane nam še 5 000 teh odrezkov, ki jih bomo porabili za format A« 174 X 594
: 105 X 148________________
1X4 = 4 pole formata Ao
Iz 5 000 odrezkov dobimo 20 000 pol papirja Ao.
Manjka še 20 000 pol papirja formata Ao
nastane pri rezanju 1 049 000 — 100 %
10 490 — 1 »/o 51 080 — X °/o 51 080 : 10 490 = 4,87 %
Pri rezanju nastane 4,87 °/o obrezka
Za to moramo uporabiti papir fermata Al
594 X 841
:105 X 148________________________
5 X 5 = 25 pol papirja formata Ao
20 000 : 25 = 800 pol
Upokojeni so
MIRKO PETRIČ UPOKOJEN
Količevo, marca. — Konec marca letos se bo od nas poslovil tov. Mirko Petrič, voznik Diesel lokomotive. Na lokomotivi je delal nekako od leta 1949 in je z njo prevozil na desetine tisočev kilometrov in prepeljal na stotine tisočev ton surovin, premoga in gotovih izdelkov. Izučen je sicer za kovača a je v svojem poklicu delal samo 7 let. Nekoliko nemiren duh in razmere so ga pred vojno peljale skoraj po vsej širni Jugoslaviji in tako so ga po letu 1932, ko je šel služit vojaški rok, pripeljale na bolgarsko mejo v obmejno žandarmerijo, kjer so se, kakor je izjavil, »-bojevali proti komitom«. Po prestanem ujetništvu med vojno se je novembra 1945 zaposlil v Papirnici Količevo
»Najprej sem 4 leta delal kot dežurni ključavničar, potem pa me je ing. Šega nekega dne povabil v pisarno in vprašal, če znam vozit »derezino«. Takrat ni bilo toliko šoferjev kot danes in sva midva s Trampužem prevzela
prevoze na industrijskem tiru« — nam je rekel v razgovoru tov. Petrič.
»V začetku smo vozili kar brez izpitov, potem pa je od direkcije JŽ prišla direktiva, da morajo vozniki na industrijskih tirih imeti izpit za vožnjo.«
»Ali -ste v tolikih letih na progi kaj posebnega doživeli?«
»Veste, da sem. Pa ne bi o teh doživetjih veliko govoril. Ne znam lepo povedati pa se bojim, da ne bo kaj narobe. Imel sem nekajkrat smolo na vožnji in celo v nevarnosti sem bil, pa se je vse skupaj srečno končalo. Lani enkrat bi kmalu trčila s tov. Titom. On se je s spremstvom vračal iz Kamnika proti Ljubljani, bila je velika megla, da se ni videlo daleč. Vozila sva s tov. Grčarjem. Ko sva prišla pred cesto, sva se odločila, da jo prevoziva. Ko sva bila na sredi ceste, pa zaškripljejo zavore in pred progo se je ustavil mercedes in za njim cela kolona mercedesov. Menda je v tretjem od njih bil tov. Tito. Kar trd sem postal od strahu in tega ne bom nikoli pozabil.«
Na koncu je zaželel vsem sodelavcem in tovarišem veliko sreče pri delu in prosil, da mu oprostijo, če je bilo kaj narobe. Lepo in vljudno od tovariša Petriča, a sem prepričan, da mu je to opro-ščanje odveč.
Mirko, hvala za dobre želje. Tudi vam želimo obilo sreče v zasluženem pokoju.
VIKTOR KLEMENČIČ V POKOJU!
Vevče, marca — Kadar napravite kratek sprehod ob Ljubljanici navzgor, ob ovinku stare vevške ceste proti Stari vodi, zagledate prijetno hišo, vso obdano s cvetjem na oknih, balkonih, preddverju, povsod. To si je na-
pravil in goji Viktor Klemenčič, ki bo imel za to sedaj še več časa. Visoko kvalificiran zidar Viktor se je pri nas zaposlil januarja l. 1962, že prej pa je delal pri gradbenem podjetju »Stavba« in drugod. Z 28. 2. letos mu je prenehalo delovno razmerje, da bi, zadoščeno vsem pogojem, odšel v zasluženi pokoj.
Pri nas smo ga srečavali na vseh mogočih stavbah in transportnih poteh, okoli strojev in naprav, ko je pridno vrtel zidarsko lopatico, da bi popravil tisto, kar je dotrajalo, ali tu pa tam napravil tudi kaj novega. S svojim marljivim prizadevanjem in odnosom do dela je bil dober član delovne skupnosti, ki se ni ustrašil . še tako zapletenih delovnih problemov. Pri počitku mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva.
IVANA STRNAD — upokojena
Količevo, marca. — Od svojih sodelavk se je 15. marca poslovila in odšla v pokoj tov. Ivana Strnad, delavka v dodelavi le-
Papirnica
Količevo
V	mesecu februarju 1970 so se zaposlili:
Zvonimir Dolenc — pazilec sita Stanislav Cerar IV. — traktorist
V	mesecu februarju 1970 so odšli: Mihael Kranjc — upokojen
Janez Otrin — sporazumno prenehanje
Anton Petrič — samovoljna zapustitev dela
Franc Novak II. — samovoljna zapustitev dela
Poročili so se:
Ing. Ciril Ogrin ;ce je poročil z Nado Glavatovič.
Čestitamo!
Rodili so se:
Jožetu Lipovšku hčerka Bernarda, Albertu Poslu sin Peter.
Čestitamo!
penke. Njena želja je bila, da o njej ne pišemo veliko in da želi oditi v pokoj čim bolj potihoma, zato samo nekaj besed. Skoraj ves čas od vstopa v podjetje do upokojitve je delala v lepenki. Leta 1952 je bila odpuščena iz podjetja zaradi pomanjkanja dela, po 9 mesecih pa je prišla nazaj in ostala vse do danes. Vzredila je 4 otroke, z možem sta si zgradila novo hišo.
»Sedaj je lažje. Otroci so v glavnem odrasli, trije že zaslužijo. Tako, da nekako shajamo, če prav imava z možem bolj nizke zaslužke. Smo pač v svojih zahtevah skromni in zadovoljni s tistim, kar imamo. Včasih je bilo veliko težje. V tovarni sem se dobro počutila, s sodelavkami sem se. zastopila v redu. Sicer sem pa bolj tihe narave in se nisem marala spuščati v prepire z nobeno, čeprav je včasih bilo tudi kaj narobe.«
Na vprašanje, kako je uspela združiti mater in delavko v isti osebi je odgovorila:
»Ja tako kot mnoge druge, ki še danes to delajo. Z možem sva se menjala na izmenah pa je šlo.«
Tov. Strnadovi se zahvaljujemo za 21-letno delo v podjetju in ji želimo srečne dni pokoja.
Ladislav Gonje z Anico Zrimšek Čestitamo!
Rodili so se:
Jakobu Kondriču — sin Tomaž Rafaelu Jakošu — hči Ivanka Francu Jagru — hči Terezija Čestitamo!
Tovarna celuloze Medvode
V	mesecu februarju so se zaposlili: Dušan Stojanovič — razkladalec surovin
Frančiška Erjavec — pripravnik v komercialni službi Petar Vukanovič — nakladalec ža manja
Ciril Jenko — razkladalec surovin
V	mesecu februarju je odšel: Stjepan Fic — nakladalec žamanja
— prekinitev poskusnega dela
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Skupno potrebujemo 15 000 + 800 = 15 800 pol papirja, formata Al
2.a) naloga:
Koliko pol papirja, formata 88 X 126 cm je potrebno za G250 pol papirja, formata 22,5 X 31 cm?
2.b) 1000 pol papirja, formata Ai> ima težo 20 kg. Kakšna je gra-matura tega papirja?
2.c) Koliko pol papirja, formata 63 X 87 cm, gramature 40 g/m2, je v skladanici papirja, ki tehta 154 kg?
Papirnica Vevče
Prišli:
Mitja Tomažin — pripravnik
Odšli:
Alojz Grm, lastna odpoved Hasib Hozdič — izključen iz delovne skupnosti
Jovo Stankovič — lastna odpoved Alojz Kranjc — odšel v JLA
Poročili so se:
Šalih Huskič z Asimo Hodžič
—OBSEDELO—
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata njuna delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Marjan Černe, Janez Gašperin, ing. Janez Hribar, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak, Andrej Pirkmaier. Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.