Janez Cvìrn ALFRED NOBEL IN NJEGOVA VELIKA POŽIRALKA DENARJA Družina Brunner Dvanajstega novembra 1838 sta se v Welsu na Zgornjem Avstrijskem poročila tedaj 30-letni uradniški praktikant Wenzel Brunner, sicer po rodu iz Tabora na Češkem, in 23-letna Josepha Maria Johanna Sturm, po rodu iz Kössena. Če- prav sta se - kot kažeta datum poroke in rojstva prvega otroka - Wenzel in Johanna očitno poro- čila zato, ker je bila mladenka noseča, je bil njun zakon harmoničen. V njem se je rodilo kar 8 otrok (6 fantov in dve deklici) in sprva je druži- na živela nadvse normalno meščansko življenje. Wenzel Brunner se je počasi toda vztrajno vzpe- njal po uradniški lestvici in že kmalu postal na- mestniški svetnik v Welsu. Toda po njegovi smr- ti se je družina znašla v nezavidljivem položaju. Kot je v spominih zapisala Wenzlova vnukinja Fri- derika Dietrich (roj. Brunner), se je njena stara mati Johanna s svojimi osmimi otroki le s težavo prebijala skozi življenje.1 Kljub nizki pokojnini pa je Johanna Brunner naredila vse, da bi svojim otrokom zagotovila pri- H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen - in deutscher Schrift - meiner Mutter, Friderika Dietrich, geb. Brunner (1885-1973), die ich (in Klammern) und unterm Strich - mihi et meis - kommentiert habe, s. d., str. 1; kopijo rokopisnih spominov Friderike Dietrich, roj. Brunner, ki jih je z opombami opremil njen sin H. Dietrich, mi je posredoval Švedski pisatelj in režiser Vil- got Sjòman. memo izobrazbo. Najstarejši sin Albert Brunner (roj. 10. aprila 1839) je po osnovni šoli v rodnem Welsu obiskoval gimnazijo v Linzu (1850-1858), po uspešno opravljeni maturi pa se je odpravil študirat (1858) na znamenito Rudarsko in goz- darsko akademijo v Bansko Štiavnico (na seda- njem Slovaškem).2 Med študijem, ki ga je z odli- ko končal leta 1862, se je preživljal z instruira- njem sošolcev. Del tako prisluženega denarja je namenjal svojemu mlajšemu bratu Heinrichu, ki je na dunajski univerzi študiral pravo. Heinrich,3 ki se je že zelo zgodaj proslavil z odmevnimi raz- H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 1-2. Heinrich Brunner (21. 6.1840 Wels - 11. 8. 1915 Kissin- gen) je po študiju na Pravni fakulteti na Dunaju leta 1865 habilitiral iz nemškega prava. V letih 1866-1870 je bil profesor na univerzi v Lvovu, v letih 1870-72 na univerzi v Pragi, vietili 1872-73 pa na univerzi v Strass- burgu. Leta 1873 so ga poklicali na univerzo v Berlin, kjer je poučeval do upokojitve. Leta 1884 je postal Clan pruske akademije znanosti, bil pa je tudi član central- ne direkcije za znano edicijo Monumenta Germaniae Histórica. Heinrich Brunner je bil velika avtoriteta za nemško pravno zgodovino. Napisal je številna, sedanes pomembna dela, kot npr. Zeugen- und Inquisitionsbe- weis der Karoling. Zeit, 1866; Die Entstehung der Schwurgerichte, 1872; Das franz. Inhaberpapier des Mittelalters, 1879; Zur Rechtsgeschichte der röm. und german. Urkunde, Bd. 1,1880; Geschichte und Quellen des deutschen Rechts, v. Enzyklopädie der Rechtswis- senschaft, 5. izdaja, 1890; Deutsche Rechtsgeschichte, Bd. 1, 2, 1887-1892; Forschungen zur Geschichte des deutschen und franz. Rechts, 1894; Geschichte der engl. Rechtsquellen im Grundriß, 1909. Prim.: Der Grosse Brockhaus, Leipzig 1929,3. Band, Ble-Che, str. 421422. 6 ZGODOVINA ZA VSE pravami iz nemške pravne zgodovine, je finanč- no pomagal mlajšemu bratu Augustu, ki je prav tako na Dunaju študiral pravo, potem pa kot od- vetnik živel v zgornjeavstrijskem Lambachu.4 Če- trti izmed bratov Kari je študiral kemijo in postal profesor organske kemije na univerzi v Innsbruc- ks Oba mlajša brata sta postala uspešna poslov- neža: Rudolf je postal direktor tovarne in Eduard bančni direktor. In tudi obe sestri sta (kot pravi- jo spomini Friederike Dietrich, roj. Brunner) v življenju uspele. Ena je postala poštna uradnica, druga pa se je bogato poročila.5 Albert Brunner Najstarejši izmed otrok Albert Brunner je po končanem študiju (1862)6 nekaj časa delal nekje na Češkem, konec šestdesetih let pa so ga kot od- ličnega strokovnjaka poklicali na Dunaj, kjer je dobil službo v Poljedelskem ministrstvu.7 (V tem času je predaval tudi na rudarski akademiji v šta- jerskem Leobnu). Ko se je 1873 poljedelsko mi- nistrstvo odločilo, da bo na prošnjo celjske mest- ne občine z županom dr. Josefom Neckerman- nom na čelu nameravano državno cinkarno po- stavilo v Celju in ne v okolici Rimskih Toplic,8 je izvedbo projekta zaupalo mlademu Brunnerju. Tako se je Albert Brunner junija 1873 odpravil v Celje in začel z delom. Sam je izdelal načrte to- varne in upravnega poslopja (v njem je bilo tudi stanovanje za upravitelja) in osebno vodil celot- no gradnjo.9 Ob napornem in odgovornem de- lu pa je vseeno našel toliko časa, da se je od časa do časa udeležil te ali one družabne prireditve v 4 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 2. 5 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 2-4. • H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 9. 7 Ministrstvo za poljedelstvo in rudarstvo (Ministerium für Landeskultur und Bergwesen), ki so ga ustanovili leta 1848, je delovalo le do leta 1853. Ponovno je polje- delsko ministrstvo na začetku leta 1868 ustanovila Auerspergova vlada. Prim.- Günther R. Burkert, ..Großjährig". Die Entwicklung des ländlichen Raumes und deren Erfassung durch die Statistik von 1848-1918, v. 800 Jahre Steiermark und Osterreich 1192-1992. Der Beitrag der Steiermark zu Österreichs Grösse, izd. Oth- marPickl, Graz 1992, str. 393. H Tliomas Fiirstbaiier, Cilli 1867-1892. Fünfundzwanzig Jahre selbständigen Gemeindewesens, Celje 1892, str. 16;prim. tudi: Andreas Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909, str. 409-410; Janko Orožen, Zgodovina Ce- lja in okolice, II. del, Celje 1974, str. 132-133- 9 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 4; Friderika Brunner je v spominih zapisala: „Moj oče je zasnoval načrte za tovarno in tudi za svojo stanovanj- sko hišo, v kateri so bili v pritličju pisarniški, zgoraj pa stanovanjski prostori. Pred hišo je bil velik park s sad- nim in zelenjavnim vrtom ter veliki travniki z njivami koruze. Moj oče je gradnjo vodil sam. " mestu ob Savinji. Na eni izmed njih (na celjskem Starem gradu) je spoznal mlado, komaj 17-letno lepotico judovskega rodu Amalijo Hess, ki se je bila s svojimi starši z Dunaja priselila v Celje le malo pred uglednim rudarskim inženirjem. Ama- lija naj bi se takrat igrala še s punčkami, toda Al- bert se je vanjo zaljubil na prvi pogled. Redno je začel zahajati v hišo Hessovih in kmalu zatem je od njenega očeta Heinricha izprosil mladenki- no roko.10 Potem ko se je Amalija 14. septembra 1874 dala krstiti, ju je 3. oktobra 1874 v petrovški cerkvici poročil sam celjski opat Franc Ogradi.11 Manj kot leto kasneje, ko je Albert Brunner kon- čal z gradnjo tovarne, sta se mladoporočenca iz Gosposke ulice preselila v prostorno stanovanje v Gaberjah št. 14, ki je bilo v prvem nadstropju velikega cinkarniškega upravnega poslopja.12 Družinsko življenje Čeprav je še pred začetkom gradnje tovarne - po polomu dunajske borze 1873 - v Avstriji na- stopilo dolgo obdobje gospodarske depresije, je celjska Cinkarna (z delom je začela leta 1875) že na samem začetku, zlasti pa po dograditvi valjar- ne, upravičila visoko državno investicijo. Albert Brunner, ki jo je postavil, si je na moč prizade- val, da bi poslovala uspešno. Z novimi in novimi tehničnimi izboljšavami, kakršna je bila (leta 1881 s patentom potrjena) izboljšava destilacijske pe- či, s katero je dosegel skoraj popolno kondenza- cijo cinkove pare,13 je tudi v času gospodarske krize uspešno vodil celjsko Cinkarno. Podjetju, ki ga je sam utemeljil in ga imel za svojega otro- ka, je posvečal vso svojo pozornost, za kar ga je cesar 11. junija 1886 odlikoval z viteškim križcem Francjožefovega reda.w Pravo priznanje pa je do- bil šele po smrti poljedelskega ministra Chlu- metzkega, ki naj bi mu bil - kot je v spominih zapisala njegova hči Friderika - nadvse nenaklo- njen.15 Osmega marca 1892 so ga imenovali za 10 H Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 4. 11 Kot je razvidno iz poročne matične knjige župnije Sv. Danijela, ki jo še vedno hrani Matični urad Celje, sta se ravnatelj državne Cinkarne v izgradnji Albert Brun- ner, roj. 10. aprila 1839 v Welsu na Gornjem Avstrij- skem, bivajoč v Celju, hiš. št. 84, in Amalija Hess, rojena 9. junija 1856 v dunajskem Leopoldstadtu, stanujoča v Celju, hiš. št. 129, poročila 3- oktobra 1874 v znani ro- marski cerkvi v Pctrovčah. Poročil ju je celjski opat Franc Ogradi, poročni priči pa sta bila Eulogius Dirm- htrn, ravnatelj meščanske šole v Celju, in telovadni uči- telj Avgust Tisch. 12 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 5. '3 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 10. 14 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 9. 15 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 6. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE rudarskega svetnika z 2000 gld letne plače, 23. maja 1896 za člana izpitne komisije za železar- stvo na rudarskih akademijah v Leobnu in Pribramu, 8. januarja 1898 pa še za člana štajer- ske deželne komisije za svetovno razstavo v Pari- zu leta 1900.16 Albert, ki je bil z vodenjem Cinkarne in nadzo- rom drugih železarn polno zaposlen, je s svojo ženo Amalijo ter hčerama Adelo (roj. 26. novem- bra 1879) in Frideriko Anno (roj. 20. marca 1885) v svojem velikem stanovanju v upravniški vili, pred katero je uredil park, zraven pa še sadovjak in zelenjavni vrt, živel prijetno in normalno meš- čansko življenje. Hči Friderika je v svojih spomi- nih zapisala, da sta mu tovarna in družina pome- nili vse. In je dodala: „Otroci smo živeli kot v pa- radižu; lep velik vrt, veliko sadja, zanimiva tovar- na, široka šolska pot v mesto. Tudi jedli smo do- bro; prava avstrijska kuhinja: vsak dan opoldne goveje meso, sloviti Federspitz, poprej juha s pri- logo, vsak dan h govedini druga omaka (ribez, rozine, morski sadeži itd.). Za poobedek vedno sladice. Ob nedeljah je bila pečenka in za poo- bedek torta. Za zajtrk kava, žemlje brez masla in marmelade. Zvečer smo jedli vedno toplo, niko- li le obloženega kruha. Moja mati je bila odgo- vorna, da so jedi prihajale na mizo v redu in toč- no."17 Brunnerju je družina pomenila varno zavetje, v katerem se je lahko po napornem delu spočil in sprostil. O tem nam zgovorno priča opis praz- novanja božiča, ki je bil tudi pri Brunnerjevih ve- lik družinski praznik. Pred božičem so vedno spraznili dnevno sobo in na njeno sredo posta- vili veliko smreko. Božično drevo je z okraski, ki so bili shranjeni v 6 kartonskih škatlah (pozlače- ni orehi, zvezdice itd.), vsako leto okrasil Albert Brunner sam. Za krasitev je potreboval kar tri ve- čere in dokler svojega dela ni dokončal, žena in otroci niso smeli vstopiti v sobo. Nato je ponoči potrosil koščke okraskov pred hčerini postelji. Ko sta deklici zjutraj vstali in je zašumelo, je to pomenilo, da bo Jezušček kmalu prišel. Na klju- čavnici je bila obešena hudičkova glava, kar je še bolj podžgalo otroško radovednost. Na božični večer se je družina zbrala v temni sobici. Ko je ura odbila polnoč, so se dvojna vrata v dnevno sobo na stežaj odprla, tako da so bili od nenad- nega sija električne luči (v stanovanje jo je iz to- varne napeljal že leta 1886) vsi zaslepljeni. Na mi- zi so ležala darila. Najprej so jih odprli kuharica, hišni sluga in njegova žena, šele nato sta na vrsto prišli deklici. Prava družinska idila.18 Celjskega družabnega življenja se ni pretirano udeleževal19 (izmed vseh prireditev ni nikoli za- mudil le vsakoletne procesije na Telovo),20 seve- da pa je zaradi svoje funkcije moral biti navzoč tudi pri obiskih visokih gostov.21 Čeprav je ves prosti čas namenjal svoji družini (s hčerama je rad hodil v naravo, zlasti na Reitterjev oz. Štajer- ski hrib nad mestnim parkom),22 je bil v mestu ob Savinji nadvse priljubljen in spoštovan. Med njegovimi osebnimi prijatelji, s katerimi je nego- val tesne stike, sta bila zdravnik in v letih 1870- 1893 celjski župan dr. Josef Neckermann, pa ve- letrgovec z železnino, takrat gotovo najbogatejši Celjan Julius Rakusch. Med njegove prijatelje je sodil tudi bogati celjski trgovec Gustav Stiger. Ko je 18. decembra 1899 Albert Brunner nenadoma umrl, so se pogreba udeležili vsi najuglednejši celjski meščani z županom na čelu. Njegova hči Friderika je tragično smrt in zadnje slovo svoje- ga očeta opisala nadvse pretresljivo: „Popoldan 18. decembra (1899) je oče odšel v mesto. To je bila dobre pol ure trajajoča pot. Želel je opraviti predbožične nakupe. Med potjo mu je naenkrat postalo slabo in odšel je k svojemu prijatelju, gos- podu Rakuschu, mestnemu županu... Rakusch je hotel zapreči, toda moj oče je iz skromnosti po- nudbo zavrnil in se odpravil peš proti domu. Otroci, ki so se sankali, so mu ponudili, da ga s sanmi odpeljejo do doma. Med potjo je padel zadet od kapi s sani. Prenesli so ga v neko gostil- no in obvestili mamo in tovarniške uradnike. Mo- ja mama ni hotela verjeti, da je mrtev; pustila je, da so ga položili na njegovo posteljo in ga toplo pokrila. Potem se je zlomila; moja sestra je doži- vela živčni zlom. Poklicani zdravnik dr. Necker- mann, ki je bil prijatelj mojega očeta, je oskrbel mamo in sestro, meni pa ukazal, naj grem v po- steljo. Ker sem mislila, da se bo oče spet dvignil in tega ne bo nihče opazil, sem se vsedla na nje- govo posteljo in ga celo noč strazila. Mačke so se 16 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 9. 17 H Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 7. lf< H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 6. 19 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 7: ..Für Geselligkeit ivar er nicht eingenommen, lud auch selten die Verwandten ein. " 20 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 5- 21 Koje 1. septembra 1891 Celje obiskal Franc Jožef, je ce- sarju razkazal Cinkarno prav Brunner, njegova mlaj- ša hči Friderika pa mu je izročila šopek. Zvečer se je - oblečen v frak - udeležil slavnostne večerje, na katero je cesar povabil vse najpomembnejše Celjane. H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeicìinungcn, str. 5- 22 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 7. VSE ZA ZGODOVINO 8 ZGODOVINA ZA VSE drle na vrtu in bilo je zelo nenavadno. Molila sem in nepremično zrla v očetov obraz. Proti jutru mu je iz nosa priteklo nekaj smrklja, toda bil je trd in ledeno mrzel. - Naslednjega dne so očeta po vbo- du v srce (takrat so ga še prakticirali zaradi mož- nosti navidezne smrti) položili na mrtvaški oder. Njegova delovna soba je bila vsa v črnem, krsta je stala na sredi med tremi kandelabri. Očeta so oblekli v rudarsko uniformo; spet je izgledal tako lepo. Prišli so delavci in se ganjeni poslovili od njega. Zlasti nadzornik tovarne, ki mu je oče ve- liko pomagal, je jokal. K pogrebu so prišli vsi (očetovi) bratje. Žalostni sprevod je šel od tovar- ne preko mesta do na hribu ležečega pokopališ- ča. Ob mrtvaškem vozu so stopali delavci z gore- čimi rudarskimi svetilkami. Vse je bilo zelo ža- lostno in pretresljivo."23 Družina Hess Amalijin oče Heinrich Hess, rojen 1820 v Pro- stejovu na Moravskem, se je ukvarjal z lesno tr- govino (v okolici Prostejova so bili obsežni goz- dovi v lasti princa Lichtensteina in olomouškega nadškofa), leta 1848, po odprtju dunajskega ge- ta, pa se je - kot mnogi Judje z vzhoda - naselil na Dunaju, na Praterstraße v Leopoldstadtu. Kma- lu po prihodu na Dunaj se je poročil z mlado bratislavsko Judinjo Amalijo, roj. Stork." V nju- nem zakonu so se rodile štiri hčere in en sin, to- da dva otroka sta kmalu po rojstvu umrla: najsta- rejša Sofija je privekala na svet 1. marca 1851, Max 25. maja 1852 (umrl je 27. novembra 1852), Bert- ha 7. novembra 1853, Carolina 26. novembra 1854 (umrla je 25- julija 1855) in Amalija 9. junija 1856.25 Svojo zadnjo hči je Heinrich Hess poimenoval po soprogi, ki je dva dni po porodu (11. junija 1856) komaj 32 let stara umrla. Nesrečni vdovec, ki je ostal sam s tremi malimi otročiči, se je kma- lu znova poročil. V njegovem drugem zakonu z Julie Stern se je rodilo še pet otrok: Ludwig (Lo- uis) 7. marca 1858, Hermina, ki je kasneje posta- la (ne preveč uspešna) gledališka igralka 15. fe- bruarja 1861, Moritz 12. novembra 1862 (umrl je že 26. decembra 1862 zaradi pljučnice), Käthe, ki se je poročila z bogatim salzburškim vinograd- nikom Ignazem Weiklom, po letu 1865, in naj- mlajša Anna (Olga), ki se je - enako kot Hermina - posvetila igralstvu in bila dolgo časa glavni mo- del znanega nemškega (münchenskega) slikarja Huga von Habermanna.26 Heinrich Hess, ki se je sicer ukvarjal s trgovino z lesom in različnimi drugimi posli, je solidno preživljal svojo veliko družino. V „času ustanav- ljanja" ob koncu šestdesetih in na začetku sedem- desetih let je veliko špekuliral na dunajski borzi in si ustvaril celo nekaj premoženja. Še pred po- lomom dunajske borze leta 1873 pa se je podjet- ni Heinrich Hess s svojo številčno družino z Du- naja preselil v Celje in se v mestu ob Savinji (sta- novali so v Gosposki ulici 3) začel ukvarjati z le- sno trgovino. Čeprav v Celju ni prijavil samostoj- ne trgovine z lesom, je bil poslovno relativno us- pešen, saj se je hitro établirai v celjski meščanski družbi. Njegova hči Bertha se je leta 1876 poroči- la s prvim urednikom celjskega nemško pisane- ga časnika Cillier Zeitung Wilhelmom Goldman- nom (urednik je bil od 26. aprila 1876 do 22. apri- la 1877)27 in kmalu zatem z njim odšla v Združe- ne države Amerike.28 Amalija pa se je - kot reče- no - že leta 1874 poročila z ravnateljem Cinkar- ne v ustanavljanju Albertom Brunnerjem. Poroki obeh hčera z uglednima celjskima meš- čanoma kažeta, da je družina Hess v Celju uživa- la precejšen ugled. Toda ne relativno uspešni po- sli ne poroki dveh hčera nemirnega in dunajske- ga življenja vajenega Heinricha Hessa niso uspe- li zadržati v provincionalnem Celju.29 Vedno moč- neje ga je namreč vleklo v veliko mestni Dunaj, kjer je živela tudi njegova sestra Fanny, ki se je poročila z znanim dunajskim žurnalistom, prvim urednikom listov Die Presse (1848) in Reichszei- tung (1848) ter izdajateljem in lastnikom lista 2i Prim.: H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 8-9; pri omembi celjskega župana in zdravnika dr. Josefa Neckermanna seje Friderika očitno zmotila, saj je le-ta umrl že leta 1893; o Ncckermannu glej: Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik. Politična orientacija Nem- cev na Spodnjem Štajerskem (1861-1914), Maribor 1997, str. 366-367. 24 Amalija se je rodila leta 1824 v bratislavskem judov- skem getu (podgrajskim gričem), ki naj biga na inicia- tivo Ferenca Deaka odprli že leta 1842; prim.: H. Die- trich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 13; na splo- šno o položaju Judov v Bratislavi in na Slovaškem prim.:Jcšajahu Andrej Jelinek, Židia na Slovensku v 19- a 20. storoči, Edicia Judaica Slovaca, Bratislava 1999. 25 Prim.: H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 13; Vilgot Sjóman, Mitt hjärterbarn. De länge hem- lighlllna breven mellan Alfred Nobel och hans älskarin- na Sofie Hess, Stockholm 1995, str. 52. 26 Prim.: H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 19-20; Sjöman, str. 52. 88-89. 27 Prim.: Janez Cvirn, Boj za Celje. Politična orientacija celjskega nemštva 1861-1907, Zbirka Zgodovinskega časopisa 5, Ljubljana 1988, str. 12, 79. 28 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 14. 29 Hessova vnukinja Friderika Je v spominih zapisala, da je bil njen stari oče nadvse muzikaličen, saj daje znal zapeti vsako opereto. Prim.: H. Dietrich, Handschriftlic- he Aufzeichnungen, str. 14. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE Morgenpost (1848) dr. Leopoldom Landsteiner- jem.30 Na Dunaj, ki je bil Heinricha ob prihodu očaral in lepo sprejel, pa je vleklo tudi njegovo drugo ženo Julie Stern in otroke, ki so bili vsi ro- jeni Dunajčani. Zato se je Heinrich Hess odločil in se (verjetno) konec leta 1877 ali v letu 1878 z družino spet vrnil v mesto ob lepi modri Dona- vi. (Tudi tokrat si je našel stanovanje na Prater- straße v Leopoldstadtu.) Že več let prej pa je dru- žino in Celje zapustila najstarejša Hessova hči So- fija, ki ji v Celju ni bilo ostati.31 Iz Celja se je od- pravila v znano letovišče Baden pri Dunaju in se tam zaposlila kot prodajalka v neki cvetličarni.32 Alfred Nobel Alfred Nobel, ki ga je Victor Hugo označil za „najbogatejšega potepuha sveta",33 je na svet pri- vekal v revščini. Rodil se je 21. oktobra 1833 v Stockholmu, očetu Immanuelu (1801-1872) in materi Andrietti, roj. Ahlsell (1805-1889), le nekaj mesecev zatem, ko je njegov oče, sicer uspešen gradbeni konstruktor in tehnični izumitelj, ki je v Stockholmu gradil mostove in hiše, popolno- ma bankrotiral.34 Tudi prva leta njegovega življe- nja so bila v znaku pomanjkanja. Zaradi velikih dolgov, ki so bremenili očeta po stečaju njego- vega podjetja (1833), je petčlanska družina žive- la v bedi, v skromnem stanovanju na tedanjem severnem obrobju Stockholma.35 Pomanjkanje in beda, pa vedno večje nerazumevanje med nje- govima staršema,36 sta se Alfredu tako vtisnila v spomin, da je v drami Nemesis, ki jo je napisal tik pred smrtjo, zapisal: „Ti, ki v mojem srcu be- 30 Njun sin dr. Kari Landsteiner (roj. 14. 6. 1868 na Duna- ju) je postal svetovno znan zdravnik in znanstvenik, ki je že v letih 1901/2 kot prvi odkril in opisal krve skupi- ne •, • in O. Po prvi svetovni vojni so ga povabili na Rockeffelerjev inštitut v New York, kjer se je proslavil z znanstvenim delom. Že leta 1930 je prejel Nobelovo na- grado za medicino. Leta 1941 mu je skupaj z Wiener- jem uspelo odkriti pomen RH faktorja. Umrl je leta 1943 v Neiv Yorku. Prim.: H. Dietrich, Handschriftliche Auf- zeichnungen, str. 16; Sfornati, 87-88. 31 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 14. 32 Kenne Fant, Alfred Nobel. Idealist zwischen Wissensc- haft und Wirtschaft, Insel Verlag Frankfurt am Main und Leipzig, 1997, str. 190; Friderika Dietrich, roj. Brunner, napačno navaja, da seje Sofija v Badnu za- poslila kot natakarica v neki slaščičarni. Prim.: H. Die- trich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 14. 33 Fant, Alfred Nobel, str. 22. 34 Fant, Alfred Nobel, str. 31-33 35 Fant, Alfred Nobel, str. 33-34; današnji naslov se glasi Norrlandsgatan 9, četrt Torskenpa leži v samem središ- ču mesta. Na Nobelovo rojstno hišo, ki so jo leta 1934 porušili, spominja mala spominska plošča na hodniku novega stanovanjskega kompleksa. 36 Fant, Alfred Nobel, str. 39. reš vso uboštvo mojega življenja, veš, da sem bil od dnevov svojega otroštva žrtev trpinčenja vseh vrst. Lakota, tepež, zmerjanje - nič mi ni bilo pri- hranjeno." (2. dejanje, 11. scena).37 Leta 1837 je njegov oče prišel v stik z finsko- ruskim uradnikom Larsom Gabrielom von Haart- mannom, predsednikom vlade v Turkuju (Abo- ju) na sedanjem Finskem in predsedujočim v car- ski komisiji za razvoj industrije in trgovine.38 Haartmann je pokazal velik interes za Immanue- love ideje o izdelavi (kopenskih in podvodnih) min in ga je povabil v Turku.39 Tako se je decem- bra 1837 Alfredov oče odpravil na Finsko in v Stockholmu pustil družino.40 Za Andrietto in nje- gove tri otroke so se začeli še hujši časi. Prihodki od trgovinice z mlečnimi izdelki in zelenjavo so bili nadvse skromni. Družina se je skozi življenje prebijala le s pomočjo sorodnikov in prijateljev. Leta 1840 je Alfred začel obiskovati osnovno šolo v občini Jakob, ki je veljala za šolo revnih. V slengu so jo imenovali „Rabaukenschule", saj so se otroci stalno pretepali.41 V tej sredini je Alfred preživel dve dolgi leti. Skupaj z materjo in brato- ma je nenehno mislil na očeta in upal, da mu bo v Rusiji le uspelo in da bo s svojimi izumi druži- ni zagotovil boljšo prihodnost.42 Immanuel No- bel, ki se je že decembra 1838 preselil v St. Pe- tersburg, pa se je v mestu ob Nevi počasi le uve- ljavljal kot uspešen tehnični izumitelj. Poleg pod- vodnih in kopenskih min se je ukvarjal tudi z dru- gimi projekti, ki so bili namenjeni ruski vojski.43 Znanstvo z generalom Ogarevim, ki ga je pove- zal z ruskim vojnim ministrstvom, je Immanuelu Nobelu prineslo prvenstvo pri proizvodnji orožja za rusko vojsko. Po prvih poslovnih uspehih so se mu lahko oktobra 1842 v St. Petersburgu pri- družili žena in otroci.44 Z odličnimi rezultati pri razvoju in izdelavi kopenskih in podvodnih min, ki so jih Rusi prvič uporabili v času krimske voj- ne (pri Kronstadtu, Sveaborgu in Revalu),45 paje 37 Fant, Alfred Nobel, str. 35; drama Nemesis je izšla v Pa- rizu (v 100 izvodih) le nekaj tednov po njegovi smrti, toda vse izvode (razen treh) so uničili na željo njegovih sorodnikov. Lc-ti so namreč menili, da bi lahko tako šib- ko dramsko delo onečastilo spomin na prominentnega moža. •• Fant, Alfred Nobel, str. 41. 39 Fant, Alfred Nobel, str. 41. 40 Fant, Alfred Nobel, str. 46. 41 Fant, Alfred Nobel, str. 42. 42 Fant, Alfred Nobel, str. 43. 43 Fant, Alfred Nobel, str. 43. 44 Fant, Alfred Nobel, str. 46. 45 Fant, Alfred Nobel, str. 53 VSE ZA ZGODOVINO 10 ZGODOVINA ZA VSE družina Nobel skozi velika vrata vstopila v rusko gospodarsko življenje.'6 Immanuel Nobel je svojim sinovom omogočil odlično izobrazbo. Zlasti Alfred, ki se je v mla- dosti močno zanimal za francosko in angleško literaturo ter tudi sam pesnil, si je brez študija na univerzi, s pomočjo odličnih privatnih učiteljev, pridobil prvovrstno izobrazbo. Kemije sta ga uči- la očetova prijatelja Yuli Trapp (1808-1882), pro- fesor na Tehniški visoki šoli, in Nikolaj N. Zinin (1812-1880), profesor na Akademiji za medicino in kirurgijo v St. Petersburgu,'7 jezikov in zgodo- vine pa hišna učitelja mag. Lars Santesson (po rodu Šved) in magister Peterov.'" Veliko je bral in se še posebej vestno učil tujih jezikov. Komaj 17 let star je poleg maternega jezika povsem ob- vladal rusko, francosko, nemško in angleško. Že v mladosti je prevedel Voltairja v švedščino, po- tem pa je švedski prevod prevedel nazaj v fran- coščino, da bi se učil na napakah.'9 Resno se je ukvarjal s poezijo in razmišljal, cla bi postal lite- rat.5l,Toda zaradi nasprotovanja očeta in spozna- nja, da za kariero literata nima pravega posluha, se je napotil po očetovih stopinjah.51 Leta 1850 ga je oče, starega komaj 17 let, poslal na dveletno študijsko potovanje po Evropi in Ameriki. Po dopustu pri sorodnikih na Švedskem je obiskal večino večjih evropskih mest. V Pari- zu je delal v laboratoriju slovitega kemika T. J, Pelouzeja in se tam seznanil z njegovim mladim asistentom, znanim italijanskim kemikom Asca- niom Sobrerom, ki je izumil nitroglicerin. V fran- coskem glavnem mestu se je mimogrede zalju- bil v mlado Švedinjo, ki je delala kot pomočnica v neki lekarni. (V spomin na ljubko mladenko, ki je zaradi tuberkoloze umrla še v času njegove- ga bivanja v Parizu, je Alfred napisal romantično pesem You say I am a riddle).52 V New Yorku pa se je seznanil s slavnim izumiteljem švedskega rodu Johnom Ericssonom, enim izmed izumite- ljev ladijskega vijaka. Po vrnitvi z uspešnega študijskega potovanja po Ameriki (1852) se je Alfred zaposlil v očetovi 46 Fant, Alfred Nobel, sir. 52. 47 Fan!, Al/red Nobel, sir. 55-56. 48 Fant, Alfred Nobel, sir. 56. 49 Faul, Alfred Nobel, str 65 50 Zlasti rad je prebiral poezijo angleških romantikov Wordswortha, Schelleya in lorda ISyrona. ki je bil nje- gov najljubši pesnik. 53 Fant, Alfred Nobel, str. 65 si. 52 Fant, Alfred Nobel, str. 66-67. Alfred Nobel tovarni v St. Petersburgu, ki je v času Krimske voj- ne delala s polno paro.55 Veliko je eksperimenti- ral z nitroglicerinom, iz katerega je poskušal na- rediti komercialno in tehnično uporabno razstre- livo. Toda vsi njegovi napori so bili zaman. Ko se je po koncu krimske vojne očetovo podjetje spet znašlo v krizi, je Alfred skupaj z brati Emilom, Robertom in Ludvigom vse svoje sile usmeril v njegovo rešitev. Leta 1856 se je odpravil v Franci- jo in Anglijo, da bi očetu pri velikih evropskih bankah priskrbel potrebne kredite.54 Toda vsem naporom navkljub je z očetovim podjetjem v St. Petersburgu šlo le še navzdol. Leta 1863 se je Al- fred z očetom in bratom Emilom vrnil v Stock- holm, medtem ko sta Ludvig in Robert ostala v St. Peterburgu. Z velikimi težavami jima je uspe- lo rešiti podjetje, potem pa sta se (ob Kaspijskem morju) posvetila naftni industriji in kmalu postala ena izmed najbogatejših kapitalistov svojega ča- sa. Po vrnitvi na Švedsko (1863) se je Alfred uk- varjal izključno le še z razvojem nitroglicerina kot varnega in uporabnega eksplozivnega sredstva. Njegove poskuse so spremljale številne eksplo- zije (v eni izmed njih je 3- septembra 1864 izgu- bil življenje tudi Alfredov brat Emil), toda že ko- Si Fant, Alfred Nobel, str 76. H Fant, Alfred Nobel, str. 79. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 11 nec leta I863 mu je prvič uspelo, da je s pomoč- jo male količine smodnika varno detoniral nitro- glicerin, To je bil prvi korak k izumu močnejše- ga detonatorja, ki ga je kasneje uporabil pri di- namitu (v poroznem premogu ali drugi porozni substanci absorbiranem nitrogllcerinu).55 Dina- mit ali „Nobel's Safe Gun Powder" je izpopolnil leta 1866 v svojem laboratoriju v nemškem Krümmelu (pri Hamburgu) in še v istem letu so mu patent priznali v Angliji. V letih 1867-1868 so mu priznali patente za izdelavo dinamita v veči- ni zahodnoevropskih držav (v Nemčiji, na Šved- skem, Norveškem, na Finskem, v Avstriji, Franci- ji) in v Združenih državah Amerike (1868), v le- tih 1870-71 pa še v južni Ameriki in britanskih kolonijah (npr. v Avstraliji).56 S proizvodnjo dinamita v lastnih tovarnah po celem svetu je Alfred Nobel hitro obogatel. Leta 1867 so izdelali 11 ton in tri leta kasneje že 424 ton dinamita."7 Njegova podjetja po celem svetu so v kratkem času prerasla v pravi imperij in No- bel je v njihovo vodenje vložil ves svoj čas. V letih 1866-1872 je bil „kralj dinamita", kot so ga poimenovali, nenehno na poti; večino svoje- ga časa je preživel v kupejih vlakov, ki jih je v pismih imenoval „moje kotaleče se ječe"• Na za- četku sedemdesetih je bil gospodarsko prisoten v večini evropskih držav. Čeprav svojih švedskih korenin ni nikoli zatajil, je trdil: „Moja domovina je tam, kjer delam - in delam povsod".59 Bil je pravi kozmopolit, toda najbolje se je počutil v Parizu, kjer je že kot mladenič doživel nepozab- ne dogodke. Pariz se mu je zdel „mesto svetlo- be". V njem se je počutil dobro tudi zato, ker se- je že v St. Petersburgu naučil perfektno govoriti francosko. Navdušen je bil nad francosko litera- turo in je prijateljeval z Victorjem Hugojem. Leta 1873, štirideset let star, se je odločil, da si bo v Parizu ustvaril dom. Na aveniji Malakoff, v bliži- ni Slavoloka zmage in Bulonjskega gozda, je ku- pil veliko hišo/'" v kateri si je uredil stanovanje, zimski vrt in laboratorij. Toda tudi v svojem pa- riškem stanovanju je bival le nekaj mesecev na 55 Fant, Alfred Nobel, str. 122. 56 Fant, Alfred Nobel, str. 132. 57 Fant, Alfred Nobel, str 158. 58 Fant, Alfred Nobel, str. /6 S. w Fant, Alfred Nobel, str. /67 ''" Hiša na aveniji Malakoff je nosila št. 53, od leta 1891 it. 59. Leta 1936 SO ta del ceste preimenovali v Avenijo Raymonda Poincanja in nekdanja Alßedova hiša je dobila Številko 7-i. Po Nobelovi smrti je leta 1899 hišo na dražbi kupil I.ottis-Gustave Muhlbacher, njegova hči Nobelova hiša na aveniji Malakoff v Parizu leto. Ob stalnih potovanjih, povezanih z njegovi- mi podjetji, si je vzel le malo časa za družabno življenje. Od časa do časa se je udeležil kakšne- ga pomembnega sprejema, v glavnem pa je bil osamljen. Bertha von Kinsky Sredi sedemdesetih let 19. stoletja je bil Alfred Nobel eden izmed najpremožnejših ljudi na sve- tu, toda njegovo privatno življenje je bilo prava polomija. Kot mladenič se je v Parizu brezmejno zaljubil v neko Švedinjo (njenega imena ni niko- li izdal), vendar je ljubezensko idilo prekinila smrt ljubljene deklice. Osamljen in razočaran nad prijatelji, ki so ga poskušali ogoljufati, se je zato na začetku leta 1876 odločil za dokaj nenavadno potezo. V dunajski Neue Freie Presse je objavil kratek oglas: „Zelo bogat, visoko izobražen sta- rejši gospod, ki živi v Parizu, išče damo zrelih let z znanjem tujih jezikov, za tajnico in nadzor nad gospodinjstvom".61 pa jo je leta 1909 prodala nekemu bogatašu Paulhiacu, ki jo je preuredil v Art Nouveau slogu. Od leta 1994 je v njej prestižna restavracija. Prim: Fant, Alfred Nobel, str. 168. 61 Fant, Alfred Nobel, str. 182-183. VSE ZA ZGODOVINO 12 ZGODOVINA ZA VSE Na Nobelov oglas se je javila 33-letna Bertha von Kinsky, iz družine obubožanih avstrijskih grofov Kinsky-Tettau, ki se je bila zaradi pomanj- kanja sredstev primorana zaposliti kot guvernan- ta pri bogatem dunajskem baronu Karlu von Sutt- nerju.62 Odlično izobražena Bertha, ki je bila za- dolžena za vzgojo štirih baronovih hčera, pa se je kmalu zapletla v ljubezensko romanco s 26- letnim baronovim sinom Arthurjem. Iskreni lju- bezni so Arthurjevi starši odločno nasprotovali (obubožana grofica Bertha von Kinsky pač ni bi- la prava „partija" za njihovega sina) in tudi Bert- ha se je zavedala brezizhodnosti svojega položa- ja. V takšnem razpoloženju ji je prišel Nobelov oglas v Neue Freie Presse kot naročen. Takoj ko se je prepričala, da oglas v resnici izvira od slav- nega in bogatega izumitelja dinamita, mu je na- pisala pismo in že kmalu (konec aprila 1876) se je znašla v pariškem Grand Hotelu (na Boulevard des Capucins), kjer ji je Nobel rezerviral apart- ma, ker njegova vila še ni bila povsem opremlje- ni na. Alfred Nobel je na ljubko in izobraženo Bert- ho napravil nadvse simpatičen vtis. Preseneče- na je bila, ko jo na pariški železniški postaji ni pričakal star, sivolas gospod, kot si ga je bila pred- stavljala, ampak postaven 43-letnik pravilnih po- tez, nekoliko resnobnega videza, a vseeno bla- gega pogleda.64 Tudi Nobel je bil nad Bertho na moč navdušen. Že po nekaj dneh se je v mlado damo do ušes zaljubil. Kot je v spominih zapisa- la Bertha, so bili njuni odnosi od samega začet- ka „prijateljski in topli". Nobel se je ob inteligent- ni, izobraženi in čustveni Berthi počutil kot pre- rojen. Hodila sta na sprehode in se vsak dan po- govarjala o literaturi in politiki ter zlasti o vojni in miru.65 Bertha, ki je leta 1905 zaradi svoje an- gažiranosti v svetovnem mirovnem gibanju pre- jela Nobelovo nagrado za mir, je na problemati- ko razorožitve in svetovnega miru gledala pre- cej drugače kot Nobel. Bila je prepričana, da je do svetovnega miru mogoče priti le z mirovnimi manifestacijami, s propagando in organiziranjem vseh narodov proti vojni. Nobel pa je bil nasprot- no prepričan, kako je edini način, da se enkrat za vselej preprečijo vojne, izum tako strašnega 62 O znameniti bojevnici za mir Berthi von Kinksky, poro- čeni von Suttner, glej odlično biografijo: Brigitte Ha- mann, Bertha von Suttner. Ein Leben für den Frieden, Serie Piper, München 1991. 63 Fant, Alfred Nobel, str. 183-185; Hamann, Bertha von Suttner, str. 46-Í8. 64 Hamann, Bertha von Suttner, str. 48. 65 Hamann, Bertha von Suttner, str. 51-52. eksploziva, da ga ljudje iz strahu pred uničenjem sveta ne bodo upali uporabiti.66 Toda njegova idila z Bertho von Kinsky je tra- jala manj kot 14 dni. Istega dne, ko je od Nobela prejela sporočilo, da je srečno prispel v Stock- holm (tja se je odpravil 9. maja 1876 po službe- nih opravkih), ji je namreč poštar prinesel tele- gram Arthurja von Suttnerja. Stavek: „Brez tebe ne morem živeti" jo je tako pretresel, da se je od- ločila vrniti domov.67 Da je lahko poravnala stroš- ke hotela, je morala prodati diamantno ogrlico, ki jo je bila podedovala od neke sorodnice. Nato je Nobelu napisala zahvalno pisemce in se s pr- vim vlakom odpravila na Dunaj. 12. junija 1876 sta se z Arthurjem na skrivaj poročila v farni cerk- vi St. Ägyd v dunajskem predmestju Gumpen- dorf, potem pa sta se odpravila na Kavkaz. (Z Art- hurjevimi starši sta se spravila šele deset let ka- sneje).68 Sofija Hess Alfred Nobel, ki je svoji uglajeni tajnici že po nekaj dneh diskretno ponudil poroko, se je po vrnitvi iz Stockholma takoj odpravil na Dunaj, v upanju, da mu bo Bertho še uspelo ujeti. A za- man. Potrt se je odpravil v znano letovišče Ba- den pri Dunaju. V neki cvetličarni se je zagledal v mlado prodajalko cvetja Sofijo Hess, ki ga je s svojo mladostno prvinskostjo povsem prevzela.69 Že po nekaj dneh se je v koketno prodajalko cvet- ja, ki mu je natvezla zgodbo o svoji nesrečni mla- dosti, o nerazumevajočem očetu in zlobni ma- čehi, zaradi katere da je zapustila Celje in se s trebuhom za kruhom odpravila v Baden, iskre- no zaljubil. Čeprav polno zaposlen, je v nasled- njih mesecih izkoristil vsako priložnost, da je po končanem delu obiskal Sofijo v Badnu in na Du- naju. Na kozmopolitskem Dunaju, kjer so vsi ži- veli po načelu „živi in pusti živeti", se je Nobel odlično počutil. Med svojimi pogostimi obiski av- strijske prestolnice, kjer je nameraval ustanoviti tovarno dinamita, je večino časa posvečal „svo- jemu ljubemu, sladkemu otroku", kot je v pismih ljubkovalno imenoval Sofijo. Seveda je bil pri tem skrajno previden, saj bi lahko njegovo javno raz- merje z (kot je napačno menil) mladoletno Sofi- jo sprožilo škandal, ki si ga ni hotel privoščiti. 66 Fant, Alfred Nobel, str. 186-187; Hamann, Bertha von Suttner, str. 52-53- 67 Hamann, Bertha von Suttner, str. 54. 68 Hamann, Bertha von Suttner, str. 55-56; Fant, Alfred Nobel, str. 189-190. 69 Fant, Alfred Nobel, str. 190. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 13 Mlada Sofia Hess Sofijo, ki se mu je zlagala, da je stara 18 let, je celo pregovarjal, naj se vrne k očetu v Celje, toda mladenka o tem ni želela ničesar slišati. Da bi se zavaroval, je JO. septembra 1877 od nje dobil pi- sno izjavo, v kateri je Sofija zapisala: „Priznavam, da me je gospod Nobel pregovarjal, naj se vrnem k svojemu očetu v Celje in da ni njegova krivda, če tega nisem storila."7" Na Dunaju in nekoliko kasneje še v Bad Ischlu ji je najel stanovanje, že leta 1878 pa jo je povabil v Pariz in jo namestil v najetem stanovanju v Rue Newton št. 1, v nepo- sredni bližini svoje rezidence.71 Aprila 1880 ji je kupil razkošno stanovanje na aveniji d'F.ylau, spet nedaleč stran od svoje vile na aveniji Malakoff;7- v njem je Sofija živela vse do leta 1886, ko je za- pustila Pariz in se vrnila na rodni Dunaj. Odnos med Alfredom Nobelom in Sofijo Hess pa je bil vse prej kot harmoničen. Za velikega in- telektualca in svetovljana Alfreda Nobela, ki si je izoblikoval svoj ideal ženske v caristični Rusiji (za idealno je smatral izobraženo, grandiozno žen- sko, ki naj bi se brez najmanjšega problema gi- bala v visoki družbi in bi bila sposobna konver- zacije o vseh problemih),73 je bila mlada in lepa Sofija vse preveč neizobražena. Zdi se (kot kaže njegovih 218 ohranjenih pisem Sofiji), da ga je veliko bolj kot Sofijina (domnevna) mladost mo- tilo njeno pomanjkanje izobrazbe, njena neod- govornost in lahkomiselnost.7'' Zato, a tudi spri- čo prevladujoče morale,7S se je z njo le redko ka- zal v javnosti. Tudi v Parizu se je z njo v glavnem dobival v njenem stanovanju. Njun začetni odnos bi vsekakor lahko primer- jali z odnosom med Henryem Higginsom in Eli- zo Doolittle v drami Pigmalion Georga Bernar- da Shawa.76 Nobel se je na moč trudil, da bi „svo- jo malo ptičico" vsestransko izobrazil (v ta na- men ji je poleg služkinje in kuharice najel še pla- čano družabnico, ki naj bi jo naučila brezhibne francoščine), toda kmalu je moral razočaran spoznati, da so vsa njegova prizadevanja jalova. Če jo je še septembra 1878 rotil, naj s pridnim delom nadoknadi manjkajočo izobrazbo, ki da bo tudi njo osrečila,77 in ji avgusta 1879 prijazno očital popolno pomanjkanje izobrazbe,78 je v pi- smu z dne 20. septembra 1884 zapisal: „Od prve- ga dneva sem ti ponavljal, pridobi si potrebno izobrazbo... Toda tebi se to ni zdelo potrebno in še zdaleč nisi hotela vsaj delno popraviti žalost- nega stanja. Človek je lahko zaljubljen do ušes, toda pismo, kakršnega napišeš ti, lahko deluje le kot udarec v srce... Pomisli, moj ljubi, dobri otrok, kdor nima razumevanja za izobrazbo, je na splo- šno ustvarjen za podrejen položaj v življenju in se lahko počuti srečnega ali zadovoljnega le v njem. Ti še vedno misliš, da ne morem imeti rad nikogar: to je popolnoma zmotno, saj bi tudi te- be lahko imel rad, če mi tvoja slaba izobrazba ne bi znova in znova povzročala bolečine."79 Po ne- 7,1 SjOman, str. 26. 71 Sjöman, str 28. 72 Fant, Alfred Nobel, sir. 197. Fant, Alfred Nobel, str. 193- lani, Alfred Nobel, str. 194. Vpisnin z dne 21 0. 1882 ji je v odgovor na vprašanje, zakaj ga ne sme obiskali v francoskem zdravilišču Ai.x- les-Bains, odgovoril: .GospodShaw in drugigospodje iz Glasgowa so in in kol veš, so vsi škotjepuritanci.' - rani, Alfred Nobel, sir. 309. 76 Shawova drama Pigmalion je izšla leta 1912. Fant, Alfred Nobel, str. 253; pismo Alfreda Nobela Sofiji Hess z dne 27. 9. 1878. Fant, Alfred Nobel, sir. 270-71; pismo Alfreda Nobela So- fiji Hess z dne 26. 8. 1879. 7'> Fant, Alfred Nobel, str. 329-330; pismo Alfreda Nobela Sofiji Hess z dne 20. 9. 1884. 77 7X VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODOVINA ZA VSE kaj letih je moral /. grenkobo v srcu spoznati, da so bila vsa njegova prizadevanja jalova. Sofija ni- kakor ni bila Eliza iz Shawovega Pigmaliona, am- pak lahkomiseln in koketen deklic, ki se je bolj kot za učenje zanimal za lahkotno in brezskrbno življenje. In Sofija Hess, ki se ji je kmalu po odhodu iz Celja življenje radikalno spremenilo, je res znala živeti na veliki nogi. V „svojem" razkošnem pa- riškem stanovanju sta ji pomagali služkinja in ku- harica, Nobel pa ji je najel tudi izobraženo dru- žabnico, ki jo je spremljala tudi na vseh njenih potovanjih. In ta so postajala vsa pogostejša, saj se Sofija v Parizu očitno ni najbolje počutila. Spr- va je bila odsotna le v poletnih mesecih, ko je (tudi zaradi šibkega zdravja) redoma obiskovala mondena evropska zdravilišča (kot npr. Schwal- bach v Nemčiji, Trouville v Franciji, Bad Ischl v Avstriji, Karlove Vare na Češkem),80 potem pa je postajalo njeno bivanje v Parizu vedno boljred- ko. Nobel ji je 21. septembra 1883 v pismu upra- vičeno očital: „Ali se ne zavedaš, da imaš tu sta- novanje. Proč si bila celo poletje, sedaj pa nočeš priti niti pozimi. Po mojem je res. Ti ne spadaš v Pariz in Pariz ni zate. Toda zakaj si potem ne iz- bereš kraja bivanja, kjer bi se v resnici želela na- staniti.""1 Toda Nobelovi očitki niso zalegli. Nje- no pariško stanovanje je vse bolj samevalo. Sofi- ja se je vedno dlje mudila na Dunaju in v Bad Ischlu, kjer ji je Nobel leta 1884 kupil vilo. Vmes je obiskovala druga mondena evropska letoviš- ča, se predstavljala za „gospo Nobel" (torej za No- belovo ženo) in na veliko zapravljala. Nobel, ta- krat eden najbogatejših ljudi na svetu, se je nad njeno potratnostjo vedno bolj zgražal. Naravnost prizadet pa je bil zaradi govoric, da je njegova „ljuba Sofija" nadvse lahkoživa in da si povsod najde nadomestilo.82 Ko se je sredi leta 1886 Sofija odločila, da za- pusti Pariz in se vrne na Dunaj, se je Nobel poču- til še bolj osamljenega. Svojo mlado ptičico je nadvse pogrešal, zato ji je pogosto pisal.83 Od ča- sa do časa jo je obiskal v avstrijski prestolnici ali v Bad Ischlu in ves čas poravnaval tudi njene ra- čune. Toda ker je Sofija nadaljevala svoje lahko- miselno življenje, se je njegov odnos do nje po- časi spreminjal. V pismu, ki ji ga je iz Pariza po- 80 Fant, Alfred Nobel, str. 197. 81 Fant, Alfred Nobel, sir. 314; 82 Fant, Alfred Nobel, str. 198. N3 Ohranilo seje 218 pisem Nobelovih pisem Sofiji; večino jih je (v celoti oz. v izvlečkih) olijat.il Kcne Fant ti citira- ni monografiji. Nicolaus Kapy von Kapivar sla! 13. novembra 1887, je razočarano zapisal: „Ko- rak za korakom gre navzdol in še preden bom ležal v grobu, ne bom imel dobre besede zate in zate ne bom nič dobrega storil."81 Njena poraba denarja je bila tako velika, da jo je Nobel v pismu z dne 18. januarja 1888 naslovil kar z: „Ljuba Sofi- ja in velika požiralka bankovcev."85 Na začetku istega leta (1888) ji je upravičeno očital, da ga nikoli ni hotela razumeti, za povrh pa da ga je podvrgla posmehu, saj se je v zadnjih (treh) letih na njegov račun le zabavala s svojimi „nižje mi- slečimi oboževalci".86 V istem letu (1888) je v pi- smu poudaril: „Med nama ne leži le prepad, am- pak tisoč prepadov."87 In v drugem pismu (15. oktobra 1888): „Torej vidiš, ljubi otrok, da je luk- nja, ki jo mašiš z denarjem, nenaravno velika in da sam nikakor nisem pripravljen zapolniti ocea- na s svojimi prihranki."88 84 Fant, Alfred Nobel, str. 352. 85 Fant, Alfred Nobel, str. 361. 86 Fant, Alfred Nobel, str. 362. H1 Fant, Alfred Nobel, str. 364. 88 Fant, Alfred Nobel, str. 370. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15 r^ • h.. GJ{11. • -'. -JU . Sofia He W11: [-1 fo^AflZEfJSB/VD • SS (zgoraj) in njena hči Margareta Veliki porabi navkljub (še novembra 1889 jo je ostro okrcal, ker je manj kot v pol leta porabila 48.267 frankov),89 je Nobel Sofijo (a tudi njenega očeta, ki je Nobela nenehno prosil za denar) še naprej finančno izdatno podpiral. Toda konec le- ta 1890, ko je od znancev na Dunaju izvedel, da je Sofija noseča'"1 (sprva je Nobelu hotela natve- sti, da je zanosila z njim - in ga celo pripraviti do poroke -, potem pa mu je le priznala, da je oče njenega otroka mladi madžarski častnik Nicolaus Kapy von Kapivar), mu je bilo vsega dovolj. Od- ločil se je, da bo z njo pretrgal vse stike in jo pre- nehal podpirati. Toda to je bila vse prej kot ure- sničljiva odločitev, saj ga je Sofija z obupanimi in rotečimi pismi vsakih nekaj dni prosila za po- moč. In Nobel je spet popustil. Že konec junija 1891 se mu je zahvalila za poslanih 2000 frankov, ki pa jih je takoj zapravila, saj mu je že na začet- ku julija pisala, da je povsem brez denarja in tudi brez primernega stanovanja. „Stanovanja so ta- ko draga; skoraj vse je treba opremiti in jaz zato nimam denarja. Pod 2000 gld ni nič primernega in vsa so v tretjem nadstropju, kar je zame previ- soko, saj imam trebuh in se ne smem preveč vzpe- njati."91 Po porodu (julija 1891 je rodila hči, ki ji je dala ime Margareta) je Nobela še pogosteje prosila za denar. Dne 18. januarja 1892 mu je pi- sala: „Rada bi te prosila, Alfred, da mi pošlješ ne- kaj denarja. Že 14 dni sem povsem brez denarja in morala sem zastaviti svoj zadnji prstan, da bi lahko živela..."92 In Alfred ji je spet ustregel in ji na začetku februarja 1892 spet poslal 2000 fran- kov.9 3 Čeprav ji je 18. maja 1892 odločno sporočil, da se ne bo dal več izkoriščati, svoje grožnje ni iz- polnil in jo je še naprej podpiral. Tudi po Sofijini poroki s Kapyem von Kapivarem (1893),9H ki je kmalu po poroki zapustil Dunaj in postal zastop- nik neke tovarne šampanjca, ji je namenil 6000 gld letne rente. (Za njenega kuratorja na Dunaju je imenoval direktorja svoje avstrijske dinamitne družbe Juliusa Heyderja, ki je Sofiji izročal po 500 gld mesečno). Toda tudi ta visoki znesek po- tratni in razvajeni Sofiji ni zadoščal. Hotela je še več. V pismu 10. julija 1894 je Nobela prosila, naj ji pošlje 200.000 gld gotovine, češ da si bo lahko šele z obrestmi od te vsote zagotovila normalno 85 Fant, Alfred Nobel, str. 375. '"' Sjöman, sir. 290. '" /-11111. Alfred Nobel, sir. 399. 1)2 Fant. Alfred Nobel, sir. 403. 'li Fan I, Alfred Nobel, sir. 404. '''' II. Dietrich, Ilandschriflliche Aufzeichnungen, str. 15. VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE življenje zase in za svojega otroka.95 Čeprav jo je septembra 1894 obiskal na Dunaju in ji je v enem od pisem priznal: „Otročiček je res lep in treba ga je le pravilno vzgojiti,"96 ji zahtevanega denar- ja ni hotel dati. V svoji drugi oporoki iz leta 1895 je Sofiji namenil 26.000 gld letne retne,97 v zadnji in dokončni oporoki z dne 27. novembra 1895, ki jo je deponiral v stockholmski Enskilda-Bank, pa ji je namenil letno (dosmrtno) rento 6000 gld avstrijske veljave (njeni sestri Olgi, por. Boetger, pa 100.000 kron gotovine).98 To je vsekakor bilo precej denarja, toda za na luksus in življenje na visoki nogi navajeno Sofijo je bilo 6000 gld let- no vse premalo. Ko so kmalu po Nobelovi smrti (umrl je 10. decembra 1896 v svoji vili v San Re- mu, kjer je živel od leta 1891) objavili Nobelov testament, v katerem je večino svojega premo- ženja zapustil za nagrade velikim znanstvenikom, literatom in bojevnikom za mir, je Sofija preko nekega dunajskega odvetnika od izvršitelja opo- roke Ragnarja Sohlmana zahtevala, da ji ob renti dajo še nekaj denarja v gotovini. Ker mu je za- grozila, da bo v nasprotnem primeru objavila vseh 218 Nobelovih pisem, kar da bo povzročilo velik škandal, ji je Sohlman ustregel. V zameno za pisma so ji ob letni renti izplačali še 12.000 gld gotovine, obvezati pa se je morala, da v jav- nosti ne bo govorila o svojem odnosu z Nobe- lom.99 Takšen je bil epilog skoraj dvajsetletnega razmerja med Alfredom Nobelom in celjsko- du- najsko prodajalko cvetlic. Nobelovi stiki s Celjem Alfred Nobel je s Sofijo (in vsaj enkrat tudi sam) večkrat obiskal Celje in njene prisrčne celjske so- rodnike. Enega izmed Nobelovih obiskov iz kon- ca osemdesetih let je mlajša Brunnerjeva hči Fri- derika (1885-1973) v spominih opisala takole: „Nekoč, ko se je vračal s potovanja po Italiji, nas je Nobel obiskal v Celju in je mojemu očetu po- tožil o obnašanju moje tete, ki naj bi ga prevarala z vsakim natakarjem. Bil je zelo širokogruden in je otrokoma iz Italije prinesel darila: moji sestri dragoceno žepno uro, meni pa igračko - gon- dolo, okrašeno s školjkami. Ko mu je moj oče 95 Fant, Al/reci Nobel, str. 417; Friderike Dietrich, roj. Brunner, je v spominih zapisala, daje njena teta Sofija slabo skrbela za hči Margareto. Prim.: H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 15. 9ñ Fant, Alfred Nobel, str. 418. 97 Fant, Alfred Nobel, str. 476-477. 98 Testament je objavljen v: Fant, Alfred Nobel, str. 496- 498. 99 Fant, Alfred Nobel, str. 420. omenil, da si želi, da bi se otroka naučila igrati klavir, mu je Nobel podaril polovico zneska za nov klavir."100 V Brunnerju, izvrstnemu tehniku, je Nobel na- šel sorodno dušo in mu - kot je v spominih zapi- sala mlajša Brunnerjeva hči Friderike - celo po- nudil odlično plačano službo v eni njegovih to- varn na Švedskem.101 Toda Brunner, ki je v Cin- karni videl svojega otroka, ponudbe ni hotel spre- jeti. Vseskozi pa je bil z Nobelom v pisnih stikih in ga med drugim obveščal tudi o različnih teh- ničnih novostih in ugodnih možnostih za inve- stiranje. Ob koncu leta 1890, ko mu je v imenu svoje družine voščil za Novo leto, je Brunner v pismu prijazno zapisal: „Velikokrat se spominja- mo srečnih uric, ki smo jih med vašim tukajšnjim bivanjem preživeli z vami. Neskončno nas bo ve- selilo, če se boste odločili in spomladi spet prišli k nam."102 Toda hkrati ga je obvestil tudi o po- slovnih zadevah: „Kot slišim namerava vaša druž- ba kupiti Fehleisnovo tovarno haloksilina blizu Celja. Mogoče je za vas ta projekt priložnost, da večkrat pridete sem. Verjetno vas bo zanimalo, da Fehleisen... že dalj časa razmišlja, da bi pro- dal svojo tovarno. Po mojem mnenju bi bil vesel, če bi našel kupca in bi svoj zahtevek, četudi ne takoj, postavil nizko."103 V pismu z dne 7. januarja 1891 je Albert Brun- ner z zadovoljstvom sporočil Nobelu, češ da se bo na njegovo željo kar najhitreje pozanimal o možni proizvodnji aluminija s pomočjo elektro- lize v Avstriji.104 Podroben odgovor o tovrstni proizvodnji v Neuhausnu in o možnih lokacijah v Avstriji mu je posredoval v pismih z dne 20. in 700 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 14- 15. 101 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 7. 102 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Alberta Brunnerja, Celje, 27. 12. 1890; to in druga pisma Alberta in Amalije Brun- ner Alfredu Nobelu iz Narodnega arhiva v Stockholmu mi je posredoval kolega prof. dr. Vaško Simoniti, za kar se mu iskreno zahvaljujem. V švedskem prevodu je veči- no omenjenih pisem objavil Vilgot Sfornati v citirani knjigi. 103 Ibidem. Leta 1865 ustanovljena Fehleisnova tovarna haloksilina, močnega razstreliva, ki so ga uporabljali v gradbeništvu, je stala ob reki Hudinji ob gozdu nad Škofjo vasjo. Drugo tovarno haloksilina je Fehleisen us- tanovil leta 1869 v Spodnji Rečici pri Laškem. Prim.: Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice, II. del, Celje 1974, str. 132. 104 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alf reda Nobela, pismo Alberta Brunnerja, Celje, 7. 1. 1891. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17 22. januarja 1891.105 Toda Brunnerjevi odgovori so ostali brez odgovora, saj je prav v teh dneh Nobel od Sofije izvedel, da je zanosila s Kapyem von Kapivarom. Razrahljan odnos med Sofijo in Nobelom je začasno očitno vplival tudi na No- belov odnos do njenega sorodstva v Celju, saj je Albert Brunner v pismu z dne 20. januarja 1891 že zapisal: „Ne vem, kaj smo zagrešili, da ste nam med svojim potovanjem skozi Celje odrekli ve- selje, da bi vas mogli pozdraviti. Če bi bil vedel, da boste potovali skozi Celje, bi z veseljem prišel na železniško postajo, da bi vas - četudi le za ne- kaj minut - spet lahko videl."106 Toda odtlej No- bela ni bilo več v Celje, čeprav se je na poti v San Remo, kjer je živel na stara leta, z vlakom veliko- krat peljal mimo mesta ob Savinji. Kot s Sofijo pa Nobel tudi z njenimi sorodniki v Celju ni pretrgal vseh stikov. Že spomladi 1891 so Sofijini celjski sorodniki Nobelu spet začeli pošiljati pisma. Zlasti Amalija ga je večkrat po- zvala, naj bo prizanesljiv do njene sestre. V pi- smu 8. aprila 1891 je Nobela prosila, naj Sofiji od- pusti lahkomiselnost: „Že januarja, ko je bila na obisku pri nas, me je Sofija prosila, naj vam pi- šem in vas prosim, da ji oprostite za njen napa- čen korak. Tega nisem zmogla, saj nisem mogla apelirati na vaše plemenito, dobro srce, potem ko se je ona tako spozabila; za takšen napačen korak ni opravičila. Danes mi je Sofija spet pisa- la žalostno pismo... v kako resnično nesrečnem položaju se nahaja in me je prosila, naj vam še enkrat pišem. To počnem sicer s težkim srcem in menim, da lahko v njeno opravičilo navedem le eno, da je mlada in lepa v tako velikem mestu osamljena in zapuščena,... da pa vam je vse do- slej ostala zvesta, saj bi jo ta nesreča doletela že prej. Upam, gospod Nobel, da boste pri vaši zna- ni srčni dobroti Sofijino napako manj strogo pre- sojali in ji odpustili... Če boste maja ali junija po- tovali v Italijo, nam boste naredili veliko veselje, če nas obiščete." Na koncu pisma je Amalija izra- zila upanje, da Nobel Sofije v težkem trenutku ne bo zapustil, saj da je prepričana, da se bo po tej žalostni izkušnji zagotovo poboljšala.107 Zdi se, da je prav Amalijino pismo omehčalo Nobela, da je že poldrugi mesec kasneje spet za- čel finančno podpirati Sofijo. Toda, kot že reče- no, Sofija z denarjem ni in ni znala ravnati. V pi- smu, ki ga je po dolgi pavzi Amalija poslala No- belu 11. januarja 1892, je spet govorila o lahko- miselnosti svoje sestre. Sofijo naj bi neprestano rotila, naj se poboljša in začne živeti skromneje ter v skladu z možnostmi, da pa pri tem ni imela nobenega uspeha. To naj bi bila posledica Sofiji- nega značaja in družbe, v kateri se giblje. Amali- ja je Nobelu sporočila, češ da je njen soprog Al- bert (Brunner) predlagal, naj Sofiji določi skrb- nika. In dodala: „Mogoče imate na Dunaju kake- ga znanca, ki bi prevzel to nalogo."108 V pismu z dne 20. februarja 1892 se je Amalija zgrozila nad podatkom, ki ji ga je posredoval No- bel, kako se je njena sestra v njegovem imenu na debelo zadolžila. Toda Nobela je vseeno prosila, naj je ne sodi prestrogo, saj da se očitno nahaja v težkem finančnem položaju. „Da je Sofija s svo- jim denarjem na tesnem ugotavljam zato, ker mi je prej redno pošiljala po 5 gld mesečno, da bi mi vsaj malo pomagala, že nekaj časa pa tega ne počne več, čeprav gre za znesek, ki prej zanjo ni predstavljal ničesar."109 V pismu 13- aprila 1892 se je Amalija spet zah- valila Nobelu, ker je njeni sestri znova pomagal iz težav, hkrati pa ga je še enkrat pozvala, naj se z njo pogovori in ji določi skrbnika. „V vašem zad- njem pismu ste menili, da bo Sofija morala pod skrbništvo ali pa se poročiti. Mislim, da bo Sofija s slednjim manj zadovoljna kot s prvim. Toda ne- kaj se mora zgoditi in po mojem mnenju bi bil ta izhod še najboljši."110 Toda Sofija se ni in ni poboljšala, zato jo je (le- ta 1893) doletelo oboje. Skoraj hkrati s poroko s Kapyem von Kapivarom ji je Nobel na Dunaju našel kuratorja, ki ji je vsak mesec izročal po 500 gld mesečne rente. Seveda tudi ta velikanski zne- sek Sofiji ni zadoščal. Tretjega junija 1894 je Hei- nrich Hess v pismu hčerki Amaliji v Celje zapi- 105 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pisma Alberta Drunnerja, Celje, 20. 1. 1891 in 22. 1. 1891. 106 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Alberta Drunnerja, Celje, 20. 1. 1891. 107 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Amalije Brunner, Celje, 8. 4. 1891. 108 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Amalije Brunner, Celje, 11. 1. 1892. 109 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Amalije Brunner, Celje, 20. 2. 1892. 110 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Amalije Brunner, Celje, 13- 4. 1892. VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE sal, da je Sofija zadnjih sedem mesecev živela v hotelu, za plačilo katerega naj bi „doktor" porav- nal 1300 gld. V tem času naj bi porabila kar 3500 gld zgolj za luksus, kar se je tudi očetu zdelo več kot lahkomiselno. „Kar naprej potuje in si daje delati nove in nove toalete; pri neki šivilji si je naročila za 900 gld oblek. Ali ni to neumnost? Z Nobelom je povsem brezsrčna. On ji ne piše več."111 Dan kasneje (4. junija 1894) je Amalija pisala Nobelu, da so bili njeni in očetovi poskusi, da bi spametovala Sofijo, popolnoma neuspešni. Ob priloženem očetovem pismu mu je potožila, da jo je le-to spravilo v obup, saj da se boji negativ- ne publicitete. „Zame bi to bilo res grozno, ker živim v tako malem mestu, kjer vsak pozna vsa- kogar."112 Dne 27. septembra 1895 se je Albert Brunner prisrčno zahvalil Nobelu za denarno pomoč hče- ri Adeli, ki je obiskovala „Töchterheim" na Duna- ju. In je dodal: „Iz dnevnega časopisja vam je zna- no, kako slabo so v Avstriji plačani državni urad- niki. Iz leta v leto nam zgolj obljubljajo regulira- nje in izboljšanje prihodkov. Nezadovoljstvo za- radi dosedanjega pričakovanja, je pri mladih uradnikih povzročilo, da so pri zadnjih volitvah na Dunaju stopili v opozicijo zoper vlado."11315. oktobra 1896 pa je Albert Brunner Nobelu spo- ročil, da je Adela uspešno končala študij v dru- gem semestru in se mu še enkrat zahvalil za de- narno pomoč svoji hčeri.114 Tako je Nobel zadnje pismo iz Celja prejel komaj poldrugi mesec pred svojo smrtjo. Pred koso smrti smo vsi enaki Alfred Nobel je umrl za možgansko kapjo zgo- daj zjutraj 10. decembra 1896 v svoji vili v itali- janskem San Remu. Umrl je v samoti. Na drugi "' Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Hcinricha Hessa hčeri Amaliji Brunner, Dunaj, 3- 6. 1894; Heinrich Hess, kije v pismu hčeri Amaliji tožil nad lahkomiselnostjo inpotratnostjo Sofije, je tudi sam večkrat prosil Nobela za denarno po- moč. 1,2 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Amalije Brunner, Celje, 4. 6. 1894. 1,f Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Alberta Brunncrja, Celje, 27. 9- 1895; že 4. avgusta 1895 se mu je za pomoč (v fran- coskem pismu, datiranem v Celju) zahvalila Adele. 1,4 Riksarkivet (Državni.arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Alberta Brunncrja, Celje, 15- 10. 1896. svet so ga pospremili le njegovi služabniki. Te- den dni kasneje so se v vili Nobel v San Remu od njega tiho poslovili njegovi najbližji sodelavci (ža- lostni ceremonial je vodil švedski pastor iz Pari- za Nathan Söderblom), 30. decembra 1896 v Stockholmu pa še njegovi sorodniki, prijatelji in znanci - ter ves svet.115 Tri leta za njim je za ved- no zatisnil oči utemeljitelj in prvi vodja celjske Cinkarne Albert Brunner, ki so ga z Nobelom ve- zale tesne strokovne in človeške vezi.116 Sofija Hess, ženska, ki jo je Nobel neizmerno ljubil, pa se je za večno poslovila leta 1922 na Dunaju.117 Za razliko od Nobela, ki je za sabo zapustil veli- kansko premoženje, je umrla v revščini. Toda tu- di ona je v večno kraljestvo odšla osamljena. Ka- ko prav je imel pastor Söderblom, ki je ob zad- njem slovesu od Alfreda Nobela v San Remu 17. decembra 1896 dejal: „V smrti ni razlike med mnogokratnim milijonarjem in kočarjem, med genijem in preprostežem. Ko je igra pri kraju, smo vsi enaki."118 Zusammenfassung Alfred Nobel und seine „grosse Banknoten- fresserin" Sofie Hess - eine Frau, die das Leben des be- rühmten Erfinders Alfred Nobel (1833-1896) merkbar prägte - lebte in den siebziger Jahren des 19. Jahrhunderts eine Zeitlang in Cilli. Ihr Vater Heinrich Hess war mit seiner großen Fa- milie unmittelbar nach dem Wiener Börsenkrach (1873), der auch ihn finanziell ruiniert hatte, in die Stadt an der Savinja gezogen. In Cilli ging Hess dem Holzhandel nach und war dabei so erfolgreich, daß er sich rasch in den Cillier bür- gerlichen Kreisen etablierte. Seine jüngste Toch- ter Amalia (geboren 1856 in Wien) heiratete 1874 den Direktor der staatlichen Zinkhütte Albert Brunner. Seine Tochter Bertha (geboren 1853 in Wien) heiratete 1876 Wilhelm Goldmann, den ersten Redakteur der in deutscher Sprache er- scheinenden „Cillier Zeitung". Doch weder die Heiraten seiner Töchter mit angesehenen Cillier Bürgern noch seine recht erfolgreichen Geschäf- te konnten den ruhelosen Heinrich Hess im pro- vinziellen Cilli halten. Ende 1877 oder Anfang 1878 übersiedelte er mit seiner Familie zurück nach Wien. Bereits mehr als ein Jahr zuvor hatte 1.5 Fant, Alfred Nobel, str. 471-472. 1.6 Prim.- H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 8-9. 1.7 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 15. 118 Fant, Alfred Nobel, str. 469. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 19 Hesses älteste Tochter Sofie (geboren 1851 in Wien) ihre Familie und Cilli verlassen. Sie begab sich ins heimatliche Wien und fand im bekann- ten Kurort Baden Beschäftigung als Verkäuferin in einem Blumengeschäft. Dort traf Alfred Nobel, damals bereits einer der reichsten Männer der Welt, Sofie im Jahr 1876 (unmittelbar nach seiner unglücklichen „Liebes- episode" mit Bertha von Kinsky, der später be- rühmten Vorkämpferin für den Frieden Bertha von Suttner). Nobel verliebte sich bis über beide Ohren in die kokette Blumenverkäuferin, die ihm Geschichten über ihre unglückliche Jugend, ih- ren verständnislosen Vater und ihre böse Stief- mutter, wegen der sie Cilli verlassen hätte und auf der Suche nach Arbeit nach Baden gekom- men wäre, auftischte. Wegen der vermeintlichen Jugend des Mädchens - Sofie belog Nobel, sie sei erst 18 Jahre alt, während sie in Wahrheit bereits 25 Jahre alt war - redete ihr Nobel zunächst zu, nach Cilli zu ihrem Vater zurückzukehren. Doch bereits 1878 lud er sie nach Paris ein, wo er sie, dem Druck der damaligen Moralvorstellungen nachgebend, in einer luxuriösen Wohnung un- weit seiner Villa auf der Avenue Malakoff unter- brachte. Die Beziehung zwischen Nobel und Sofie äh- nelte zu Beginn jener zwischen Henry Higgins und Eliza Doolittle in George Bernard Shaws Drama Pygmalion. Obwohl Nobel sich große Mühe gab, sein „kleines Vögelchen" allseitig zu bilden, mußte er bald erkennen, daß seine Be- mühungen erfolglos blieben. Sofie war nicht Eliza aus Shaws Pygmalion, sondern ein leicht- sinniges und kokettes Mädchen, das mehr an ei- nem schönen und sorgenfreien Leben als am Lernen interessiert war. Sofie Hess, deren Leben sich bald nach ihrem Fortgang aus Cilli radikal verändert hatte, ver- stand es, auf großem Fuß zu leben. Ihre luxuriö- se Pariser Wohnung, in der sie von einer Diene- rin und einer Köchin bedient wurde und wo ihr eine bezahlte Gesellschafterin auf Nobels Wunsch Französisch und gutes Benehmen bei- bringen sollte, war immer seltener bewohnt. Immer häufiger war Sofie im heimatlichen Wien oder im Kurort Bad Ischi, wo Nobel ihr 1884 eine Villa gekauft hatte. Außerdem besuchte sie regel- mäßig auch andere mondäne Kurorte Europas. Überall stellte sie sich als „Frau Nobel" (also No- bels Ehefrau) vor und war so verschwenderisch, daß Nobel sie in einem Brief vom 18.1.1888 kur- zerhand mit „Liebe Sofie und grosse Banknoten- fresserin" titulierte. Außerdem benahm sie sich äußerst leichtlebig. Ihre Schwester Amalia, die nach der Heirat mit Albert Brunner in Cilli lebte, erklärte, Sofie habe Nobel mit jedem Kellner betrogen. Trotz ihres enormen Geldverbrauchs unterstüt- ze Nobel Sofie und sogar ihren Vater, der unun- terbrochen um Geld bat, auch weiterhin ausgie- big. Als ihm Sofie 1891 gestand, daß sie vom jun- gen ungarischen Offizier Nicolais Kapiy von Kapivar schwanger war, beschloß Nobel zwar, sie nicht mehr finanziell zu unterstützen, doch nach ihren flehentlichen Bitten ließ er sich wieder er- weichen. So schickte er ihr auch weiterhin Geld und nach Sofies Heirat mit Kapiy von Kapivar (1893) sprach er ihr sogar eine jährliche Rente von 6000 Gulden zu. Für die verwöhnte Sofie war dieser Betrag zu wenig. Auch mit den 6000 Gul- den, die ihr Nobel in seinem letzten Testament vermachte, war sie unzufrieden. Nach Nobels Tod erpresste sie von seinem Nachlaßverwalter Ragnar Sohlman weitere 12.000 Gulden in bar, da sie ihm androhte, bei Nichtbezahlung alle 218 Briefe Nobels an sie zu veröffentlichen. Alfred Nobel weilte mehrmals mit Sofie (sowie einmal auch alleine) in Cilli, wo Sofies Schwe- ster Amalia lebte. In Amalias Mann, dem Direk- tor der Cillier Zinkhütte Albert Brunner, fand er eine verwandte Seele. Er bot Brunner sogar ei- nen sehr gut bezahlten Posten in einer seiner Fabriken in Schweden an, was Brunner aber ab- lehnte. Brunner stand mit Nobel in brieflichem Kontakt und informierte ihn über verschiedene technische Neuerungen, zum Beispiel über die Aluminiumproduktion mit Hilfe der Elektrolyse, sowie über günstige Investitionsmöglichkeiten. Auf Brunners Anregung wollte Nobel sogar Fehl- eisens Haloxilinfabrik in Cilli kaufen. Doch nach seiner „Trennung" von Sofie 1891 machte Nobel nie mehr in Cilli halt, obwohl er auf seinen Rei- sen nach Italien - seinen Lebensabend verbrach- te er in San Remo - oft mit dem Zug an Cilli vor- beifuhr. Er pflegte jedoch bis zu seinem Tod mit Brunner und insbesondere Sofies Schwester Amalia briefliche Kontakte. VSE ZA ZGODOVINO