Posamezne Številke« Navadne Din 1’^-v ob nedeljah Din 1-50. MiaJ« vsak daa, tasve* praznikov, ob 1$, mri * naslednjega dno ter etan« ^»opo poiti D 12*50, jcaino-D 20*50, dostavljen na dom ** na izkaznice D 12'5% “»orati po dogovoru, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO •• Mtaja v Mat. boni. JuriSižtT« oL it. 4, L Rad* »tropje. Tale/on Intonata. H, 274. UPRAVA » n.h.j« . JoEirrf ?— 4 prfUi5j% daao. Tole- ta. it. 24. - SKSjpoMmUmI »Job Sta* JJ.787. No aaraSla bna dmoji mm m» Kni$nica djljona Maribor, petek 19. oktobra 1923, Številka: 237. Posamezne Številke. kitična m gospodarska. vzajemnost s *)e- © <& otl sentimentalnosti v gospodarski politiki. Maribor, IG. oktobra. A! gg,, °Srad so dospeli te dni zastopniki Q, .v?s.^ovaške industrije in trgovine, 6^° 1Sc®jo tudi naše kraje. Zadnjo dni ElasovZa jugoslovanske in češke ^čak6-0 I)os°iGu, ki ga naša industrija &topnf e °d češkega kapitala. Obisk za-krogo1 °v češkoslovaških gospodarskih tetaj.,V vzbudil y Beogradu nekoliko bili, 110 P^miko. Še ko je bil gost v fcli f 0 se domačini sprli o vprašanju, Usti 60 g0st koristi ali ne. Beograjski p6 bamre5 °b tej1 priliki na široko ^ed n 1 0 krizi gospodarskih odnošajev j« Šlo t*!-* *D' češkoslovaško, in' »Vreme« ^k«k0 daleč, da je Čehom zagrozilo z .carin®ko vojno (»Vreme« govori v lz.Ve^tne kapitalistične skupine). Wo j, f s» bili seveda zelo pozorni, ^ ® gostje sprejeti v prestoliei i,n Ohien.v. fnost presojala gospodarski ih ll?ke ekskurzije. Pisava beograj-°v je vzbudila nekoliko razo- T'atlju. f v ............. 'Ozna Se i.?c*a gospodarsko življenje ne fci ljum0 ■ f ntalnosti' in1 se ni čuditi, če jfe, Jtj takih’ prilikah slečejo roka- "'aeijafj . J1IH tako podajajo pri manife- 'ttLfloSf Za haci0nal.no in' kulturno vza- c>Važki' • Vorjeni smo, da bodo češko- :t>aa0 j.Mustrijalci ohranili svojo pri- 16 t L2nost in Ga tudgi češka javnost ^L^tala posameznih glasov, ki so li »g. °sebno mnenje ali v naglici vrže- iVid f' fotfo l.. pa Je ~ ih to Koeeino povdariti, Do / Se slJu^čali vi razpravo o vzrokih rte p ticah naših1 gospodarskih dife-b«,j > Ga je gospodarska vzajemnost telo ’j slovaško in Jugoslavijo še hlok °d svojega idealnega cilja, ii odnočaji V nekaki krizi, ki ^°ha flimn- če pomislimo, da imamo f oo8f,a. 86 5e otresti inepotrebno ču-.6 So Presojati popolnoma hladno, offlevaški *®otraj naše države težak gospo--1 ®red posameznimi pokrajina- ,y -Vol- Eospodarskr krogi f * našimi in' naši z češkoslo-m°rajo biti vmes važne J*8li 6 .diference, ki jih ne bomo j > tem,, 5av'ti s tiradami o vzajemno- iemi „ z Metodami, ki so v gospo-iila f f nzuelne. V-j Ijf a v Vetika napaka, da So 'še gospo-»°Vakskeprfs3a pokrivala.'S tančico f i§tva in političnega za- L ei češV ^ 80 3 c dogajalo, da so L^ČrI] °stovaškii dobavitelji’ na zunaj k trg0v es°tidriost mnogih jugosloven-^ s° Šira?eV’ f zn°traj svojega kroga »nc_ , abo mnenj® ° jugoslovan- ta Ro.sn fSno’ so So zastopniki 1; x^PQ(]„°ir f'rs^^b krogov, navduševali fč«! 'Vzajemnost s Čehoslova- tisf. % fe0 isklepali! z Madžari lii fskl vtadi gta vodili večali-L 8° se v, f° gospodarsko politiko, i f 8 Jjgf Ravniki sestali v, Mari-ih »jr ’ 80 Se hajo Sporazumeli je g Poc'ai'skih vprašanjih; jav-hu. 8 Ganeš brez zanesljivih in fcu^spoda^n^* beograjska vlada, ki Hg °gov i bo-litiko brez gospodar-tak;v „ a- tudi proti njim' in! ki Hf> ticn0 . ec°h b'oro malo smisla za dov'a odkrito delo, je Čehom -oif 'da j® ^ besedah dru-m ^fnjih. Tako So grešili VJT13tva proko oficielnih «arn -fG^R-vitel jev do vlade, bik _ 1 tega, ker smo hoteli biti i» s Nemfei ostanejo pri vladnih koritih. H Magreb, 18. oktobra. Tukajšnji blo-t kaški listi poročajo, da je baje šef demokratske stranke g. Ljuba Davidovio potom svojega tajnika stopil v direktne stike s klubom nemških poslancev. Gosp. Ljuba Davidovič ima baje namicn', pridobiti tudi nemške poslance za opozicijonal-ni blok. Nemci so odgovorili, da jim trenutno ni mogoče stopiti v pogajanja za sodelovanje pri opozicijonalnem bloku, kor se večina njihovih tovarišev nahaja izven Beograda, med njimi tudi strankin' šef dr. Kraft, ki je odpotoval ,y iuozem-stvo. Po tej izjavi je g. Davidovič prekinil nadaljnje stike. Nemci s,o mnenja, da bi ne bilo napačno, če bi se razgovori nadaljevali v tej smeri. Če bi se nemški klub pridružil opozicijonalnemu bloku, bi zahteval, da sc izdela obširen program, v katerem bi bile tudi dane garancije, da bedo narodne manjšine zaščitene. Pravega zaupanja v opozicijonahii' blok pa Nemci nimajo, ker kaže v parlamentarnih odborih zelo malo zanimanja za zahtevo narodnih manjšim Kaos v Merrjčijf. Odredbe proti šocijalistoni in komunisfo Monakovo, IS. oktobra. (Izv.) Uradno se poroča: Državni komisar za Bavarsko je izdal strogo naredbo, s katero so vsem bavarskim državljanom' prepovedni je članstvo v samoobrambnih organizacijah 'socijalnili demokratov in komunistov, bodisi v ali izven’ Bavarske. Zoper naredbo Se pregreši vsakdo, ki take organizacija podpira, se udeležuje njih sestankov, vaj, ali drugih njihovih prireditev. Prestopki se kaznujejo z zaporom' in povrhu še z denarno globo v neomejeni višini. Berlin, 38. oktobra. (Izv.) Razširjena krajevna uprava zadruge delavskih in uradniških organizacij v Berlinu je na svoji včerajšnji seji sprejela resolucijo, v kateri grozi z generalno stavko, če bi vlada nastopila proti saškemu in turiu-škemu proletariatu z orožjem. LWeimar, 18. oktobra. (Izv.) Nova m na Bavarskem’. — Napetosti v Berlinu. tiirinška vlada je na današnji seji držav-neg zbora podala izjavo, v kateri pravi med drugim: Nova vlada je vlada obrambe republike. Delala bo pri centralni vladi na to, da se izvede oddaja premoženja jn uvede monopol pa trgovino po vzorcu sovjetske Rusije. Glavne točke njenega programa obsegajo poostritev kontrole nad produkcijo, zaščita osemurnega delovnika, ter razširjenje pravic obratnih svetoV, strokovnih zadrug in delavskih organizacij. D ii s s e 1 d o r f, 18. oktobra. (Izv.) V Mannheimn je bila danes proklamirana generalna stavka. Berlin, 18. oktobra. (Izv.) Indeks Se je v primeri s prejšnjim tednom' povišal za 584,2%. Draginja neprestano narašča. Protidragiujski nemiri sc vedno bolj širijo im vlada z največjim naporom vzdržuje red in mir. Nemčija se hoče pogajati. Odklonilno stališče Francijo iri Belgije. B r u s e 1 j, 18. oktobra. (Izv.) Nemški ga ministrskega predsednika1 Poinčarea poslanik v Bruselju je včeraj popoldne ter mu prečital memorandum! nemške obvestil belgijskega ministra zunanjih vlade, v katerem1 opisuje gospodarske zadev, da je nemška vlada naročila želez- težkoče, s katerimi se bori Nemčija. Po-ničarjem v Poruhrju, naj se vrnejo ne- rcčal je ob’enem o nemških' dobavah! in’ o mudoma na delo. Sporočil je nadalje, da sredstvih za plačilo reparacij. Ministrski je z ozirom! na gospodarski položaj V predsednik Poincarc je v odgovoru na-Nemčiji nadaljno pobiranje davka na glašal, da še ni napočil čas za pogajanja premog nemogoče. Tudi oni premog, ki1 o teh1 stvareh. Nemčija mora najprej ob-ga dobavljajo industrijska podjetja za noviti delo v Poruhrju in pričeti s stvar-Belgijo, nemška vlada le z največjimi ninii dobavami, še le potem so bo Fran-žrtvami plačuje. Belgijski minister zuna- cija spuščala v nadaljna pogajanja. — njih zadev Jaspar je opozoril poslanika, Pred izpolnitvijo teh predpogojev o ka-da je to popolnoma interna zadeva nem- kih pogajanjih ne more biti govora. V ostalem' se bo z nemškim! memorandumom! bavil spečijalni oddelek ministrstva zunanjih zadev. ške vlade in’ nemških industrijcev, v katere se Belgija ne bo vmešavala. Pariz, 18. oktobra. (Izv.) Nemški poslanik Hosch je včeraj pogetil francoske- —CH MADŽARSKO POSOJILO ODOBRENO mednarodnemu sodišču, ki ga izbereta Pod nadzorstvom komisarja. °be stranki sporazumno, Pariz, 18. oktobra. (Izv.) Reparacij- Angleški načrt za obuovo Nemčije, ska komisija je po zaslišanju češkoslo- London, 18. oktobra. (Izv.) Glasom vaškega poslanika v Parizu soglasno časopisnih poročil je izdelal general stprejela predlogo sekcije glede medna- Sunite nov načrt za 'gospodarsko obnovo rodnega posojila Madžarski. V principu Nemčije j n ureditev roparacijskega vpra-reparacijska komisija pristane na pose- §anja tor gled nevtralizacije Porenja, plo, vendar pa zahteva, da mora upora- ki bi bilo po tem načrtu samostojna rc-bo posojila nadzorovati poseben’komisar, publika pod zaščito Zveze narodov. ki ga imenuje sporazumno z zainteresiranimi državami Zveza narodov. FRANCOSKO -ŠVlCARSIvI SPOR. ’’1 Bor n', 18. oktobra, (fzv.) Švicarski po1- Tovama letal v Novem Sadu začela obratovati. Zagreb, 18. oktobra. Iz Novega Sada poročajo, da je tam' začela obratovati slanik je včeraj predal francoski vladi «1 e p“ noto švicarske zvezno vlade glede vpra- v Tl ", ...r(£ev; V 3e. f? tc Čanja francosko-švicarske cone, izvirajo- tovljeha štW Sa vtrljto ^imda cega iz člena 43» versailske mirovne po- . VU5Fa? , , imclB godbe. Švicarska vlada zastopa v svoji . Poskusnia, vsled slabega vre- noti stališče, da se lahko izvajata člen mena pa 30 bl!a odpovedana. samo v onem' smislu, v katerem je na: nje-a pristala švicarska vlada v času pod- BORZA. C uir ilj1, 18. oktobra. (Izv.) Predborza, pisa pogodbe. Pristransko postopanje Pariz 33.70, Beograd 6.615, London 25.24, Francije sili švicarsko vlado k temu, da Praga 16.615, Milan 25.35, Newyork 557 prekine 'nadaljna pogajanja in predlaga, ena osmina, Dunaj 0.007875 žig. krene jggkakemu 0,0^9, Sofija 5 ^ go§i>o'darskib vprašanji^ j[ačL velikih onalni. če paša trgovina trči K Solidno, Ktrostf realno češko trgovino, je slišati lamenta-cijo o češkem egoizmu. Zopet sentimentalnost! Mar se gospodarske razmere u-rejujejo po kakih altruističnih nagibiht Čehi ne morejo zahtevati od nas, da Maj naročujemo vse blago izključno iz Češkoslovaške, če pa ga dobimo iv! deželah 4 nižjo valuto po znatno nižji1 ceni, mi1 pa! ne moremo zahtevati od Čehov, da gaj bodo usmiljeni z našimi trgovci iri] dai naj zbog usmiljenja trpe izgube. V realnem gospodarskem] življenju g£ žrtev) iij samozatajevanja, kolikor jih’ ne zahteval interesi gospodarstva samega Nami jel treba jasno videti' in1 določati, kaj moremo mi iri kaj morejo oni, (V čem lahka delamo skupno iri 5) čoiri -se križajo gašl -njihovi interesi. -Videti moramo, kaj je sedaj mogoče iri kaj' bo mogoče v) bodočnosti. Gotovo jo le to: .lug slavi jem ig Češkoslovaška imata ne le Skupne politično in nacionalne interese, temilveČ tradS skupne gospodarske interese iri naloge« Dočimi je vzajemnost v prvih1 dvehi k ate« gorijah lažja in že sedaj' izvedljiva, jof jel treba vi gospodarski kategoriji šele pri« praviti iri organizirati. Seveda, to ne gsd z bomibastičnimi frazami, teriiveo % new alnim,- strokovnjaškimi iri Odkrito#rčqBai delom’ iri z metodami, ki feo vt skladri-i gospodarskimi zakoni. Gospodarski epcw razum je saniraj najtežji, zato pa ja ituda krona sleherne vzajemrioistiLK$ona,.pi3!j de vedno šele zadnja. ’ i '■ Gospodarska Vzajemnost) s <5eškoalo« vaško tedaj no pomeni, da bi bili mor-Čehi pokupiti riaše vino, ako ga drugod znatno ceneje, no i>omeni pa-' da bi morali Jugoslovani polagati pol žrtve na oltar dobre češke valute. Gospo*« danska vzajemnost pomeni sporazumi dvehl narodov oziroma državi ®>a temeljili gospodarske realnosti, Zato no izključi*« jo takozvariega češkega) »egoizma«, iaJ ključuje pa čarši jsko nesolidnosttri Mas — rekli' bi — poslovni misticizem. Kiq$ iskreni prijatelji in oznarijevalci češka«; slovaško-jugoslovenske politične, rianio<4 nalne -iri kulturrie vzajemnosti smlott preverjeni, da bodo -sadovi skupnega la obeh narodov) — dela, Ma fraz Iri pitni« — kronami tudi in dalekosežno-spodarsko unijo, ki jo morajo pripravitjil trezni i-nl pošteni gospodarji iri iskretiegU ši -državniki toego so daries! V Rističevi hiši. To pa pomeni, da je najprej! treba! pomesti čaršij-sko iri zagrebške gmeti', tat nam! ibo sicer- zmanjkalo argumentov!' ti češki gospodarski politiki. iV-eo i Kri dela, več solidnosti in več pošterija-1 to so lastnosti, ki se jih1 mora gosp Skl svet V Beogradu) in v Zagrebu,-sni no učiti od Gehosknrakose, .-idftbj toSllSNII Politične vesti. * Radikalci so kupili klerikalnega!; slanca. Današnje »Jutranje Novosti« pr našaj-o vest, da jo klerikalni’ poslane,. Geza Stiftar izstopil' iz SLS in iz JugosW vanskega parlamentarnega kluba in' pr«wj stopil k radikalom. Če smemo verjeti ga* dikalni trobenti, izraža ljudstvo na kte>ri«j kalnih shodih zahtevo, da naj še g. K-leklll presedla k radikalom'. Za radikale je Ha# jo navdušena tudi vsa prekmurska dri# hovščina. Joj, joj, to verno prekmurska ljudstvo! Kako veselo jo krohotala mariborska »Straža«, ko je markiševski Kuhar požrl častno besedo, ki jo je dal demokratom in lačen denarja zajadral k radikalcem! Kako dolgo si je na teni izdajstvu pregrevala svoj političen »goljaž«! No, glej, sedaj pa jo bodo kosti obtičalo ri Kiiu. »Jeklonočisti značaj« ŠtiftarSo jo dal kupiti od radikalov iri sedaj- radikali celo napram samemu Kleklu rožljajo težkimi tisočaku Upamo, da bd odslej »Straža« previdu^ičn* kadar fe*. JE^fejniSeiri pteiS laudairius, ifiajtii Stif tar; «3išk»tSč, Kuhar in drugi so si po značaju podobni kakor! jajce jajcu. No, kako že TEpJt»' 'farni' zvonovi: Danes meni — jutri AabaU,.■ —• Da pa je prekniurska duhov.-gčiBat> jnaipjdušena za radikale, že .verja-iniemo. Tej -madžarortski gospodi so radi-teM ob>Iijut>i’li koncesijo, kakršne ji niso aritogiii nuditi gami slovenski klerikalci: d» rtamreč Prekmurje ostane pod madžarsko Škofijo, Take reči in’ pa paie, jgogpoda okoli »Straže«, ;to vleče! Veselimo.se, da bomo imeli- priliko zabeležiti še kakšno spreobrnjenje klerikalnega Sjpivtla vi radikalnega Pavla! iNosre koncesije Nemcem v Sloveniji k^Tadf dr. Korošca. Beograjska »Pravda«; poroča: Predsednik .vlade Nikola Pa-pfeS-je imel razgovore z ministroma Trif •ifeoviičem! in Vukičevičeml. Razgovarjali f-so-Soo parlamentarni situaciji. G. Pasic rfr te dni ponudil Nemcem, da otvori v ; Sloveniji paralelke na vseli Srednjih Sodjah', ker jih v Banatu inl Sremu ne na- [fpjiemva otvoriti radi prevelikega ogor-rčertja tamošnjih! narodnih krogov. Ta po-.itadba Maj! 'bi bila taktična potoza proti ;tStowertsjkkrt! klerikalcem. V radikalnih llt-rogili iso prepričani, da bi pomenilo to, ■dal se otvorijo m Sloveniji nemške sred-SJje gole, velik neuspeh klerikalcev, ki tega kljub dvojem' zastopstvd id abso-ijatrd zmagi pri volitvah vi Sloveniji ne "Bi njlogli preprečiti. G. Pasic upa, da bo ;-SCtamI oddvojil klerikalce od ostale opozi-wc®jie itt j St pridobil zase, ter tako utrdil fcpladrti položaj. Naš račun’ je točert, pra-FtvSi Paši(5, Ocer imiii dobroi poznamo slovert-pgjde klerikalce!! No, gospod Paši£ pa ne a ioni, da v Sloveniji niso sami ii. '*■ OSamOSvojitev mariborskih radika-‘fev. Dangžnji radikalski organ! potrjuje jsj ,0a8eml listu že objavljeno vest, da sta akcijski odbor NRS v Ljubljani irt-o feožgi odbor NRS v) Mariboru na lepem ia, ker je baje »za državni dobrobit« , oo delata vsak zase. Radikalski or-f.&afj tudi demontira zvezo mariborskih z,g, Stefanovičem. (V3 ieeloti ne ibo »štimalo«. Sicer pa trdno itepafnSo, da Kq v) fcdrkuau slovenske radi 'kaJEja šeT?eč^red£rtay!f Smo radovedneži, JČ^J ®ee1 jj>£ '** Polilačiia isrtuac^va. VSi beograjski krogi stojo podi vtisom predsto aečejg^ tvegal Sestanka narodne skup-Situacija ja zelo nejasna in,dela d obilo skrbi. Pred .vsem so bo dal pridejaf-V Beograd radičevoi, 40 ®68&Sdatov Radičeve straufej e nespornih $9 oei prt Verjetno in;..bi opozicija Ha-Btoifi^ iereoifeSo, potemj hi’ bila opozicija t#iW9Žiiai mradikatija hi zopet /padla. Si-ifcaai3$ja,ie' tareji opaeHa in radikal? se že Rastijo aimfelijo, jlaj bi. se zasedanje felkoj po otvoritvi, zopet odgo-s časi. Italdič- zastorpa tudi Sloveffce??5.Ri-^. .piSe: Kdo 'je predstavitelji SloVeni--ali.Korošec'} Korošec pravi, da fcvffl 'Radifi 8e vi Londonu predstavlja kot ivmdstafvitel,} Slovenije ter'se ®K»e( titulirati: »Predstavitelj Hrvaiske, . ... . - •» Bosne, Črne gore in Makedoni- ^dfic je le — 'sklepa zagrebški, list 3® ln®lpaS-M»predE|tavitefj«43 teht-ide-Ste>:i»beghiti .M ^* lta®kati trgujejo dalje » našimlKa-tPbdffltmS iftteresl Glasilo naših Nemcev? gfo^osadski »Deutsche« Volksblatt« porodne 16. tm. sledeče! »Včeraj predpol-fee je ministrski predsednik Paži<$ iloligp razgovarjal z ministroma Trifuno-^feml ini iVukičevičemi o parlamentarni isSiuaciji. Kakor Se doznava, bo PaSifi te-pozval 'k' isebi zastopnike nemškega^ lamkega kluba ter jim (ponudil otvo-nemških’ paralelk na Srednjih1 šolah' ^Sloveniji. Ta pontadba bo Sledila kot-^odškodnina za zavrnitev predloga poslan- :^;!Iltitieia-fadi-<>^^t^’>nemKkih!. njih sol vj (Vojvodini. Tako torej! Radikali sami ponujajo Nenicem1 otvoritev nemških paralelk na srednjih šolali v Sloveniji! In na vseli srednjih1 šolah' naj bi se otvorile nemške paralelke! Nismo taki šovinisti, da bi ne dovoljevali tudi našimi nemškimi sodržavljanom) pravice šolati* svoje otroke v svojem jeziku, ker pa vemo, da v celi Sloveniji ui toliko pristnih nemških staršev, da bi s sVojimi otroci napolnili popolnoma kompleten" nemški srednješolski zavod, smatramo po pravici sedanjo postopanje radikalne vlade za — podpiranje in širjenje nem-škutarije. Kajti več nego jasno je, da bi •mJorali nemške paralelke, če bi se Hotele obdržati, posečati otroci Slovencev ali vsaj rertegatov. S tem1 bi fte vrnili vi naši narodni državi pet let po osvobojenju nazaj v stare avstrijske čase. Postopanje radikalov pa postaja še bolj nečuvertoče pomislimo, da hočejo dati ti Nemceml Sloveniji srednje šole kot odškodnino za neizpolnjeno zahtevo po nemških šolah’ v Vojvodini. V Vojvodini žive Srbi in je ta pokrajina srbska donferfa, zato je tami treba ščititi srbske narodne interese, zato se nemške šole tani ne Smejo otvoriti, otvorijo pa S© v Sloveniji, ki je sloven skal rie pa srbska. S teni! se hoče reči: V Vojvodini vani! ne damo šol ker je to naša pokrajina, damo pa vartž jih kolikor hočete V naši koloniji, v Sloveniji, ker taml ni Srbov in1 nam je radi tega vseeno kakšne so tam! šole, sloveifske ali! nemške. Ne, gospoda, to presega vse nieje. Sedaj bi pač bila dolžnost vSeli Sloven cev, brez razlike strankarskega prepriča mja, da bi! dvignili svoj glas M zaklicali brezvestni radikalni gospodi; Do tu in1 :ne dalje!’ , -1 * Radikali |jf dženiijef. Kakor zTTatio so: radikali izvolili turškega poslanca Ke-naria Dzija za podpredsednika Svojega kluba. Sedaj pa fee je džemijet veridar spomnil, da tako ne sre in da je to le preveliko prijateljstvo z radikali ter je pozval svojega člana Kenana Dzija, da se izjavi1 kaj je, radikal ali džemijetovec. Kedan Dzija je rta to vprašanje, kakor poročajo listi, odgovoril, da se Smatra še vedno za člana džemijeta. Radi' tega zahteva sedaj džemijet, da poda ostavko rta Mesto podpredsednika radikalnega kluba. Sicer pa stoji džemijet, kakor trdijo na poučenem' mestu, pred razpotjem1. DžemijOtovci, ki še nahajajo v Beogradu zatrjujejo, da vlada v njihoveml klubu veliko nezadovoljstvo1 s Sedanjo politiko radikalov, posebno pa z 'njihovo politiko v Južni,Srbiji. Poleg tega pa skrbi Turke tudi to, kaj' bi bilo, če bi prišli radičevici' vj parlament iri fBi‘ opozicija Vrgla radikalno vlado. Če bi se Turki preveč'navezali Sa' radikale,, potem bi V tem Slučaju frčali tudi ortii irt bi jimi 'bil prestop K Bedanji opoziciji, potem! večini, nemlogoč. Turki so torej res v škripcih, ž njimi pa tudi' radikali, ki žive od. njih'. !Za politično moralo Turkovf-pa je posebno zadrt j a Havedba vzroka Velelčarakte ri stična in .So radiltali res lahko- po nosni rta tako družbo, lti.fejih zapustila Aakoj, £akoH- ibitro fene bili v-ečinav.vladi'ter prešla- na' nasprotnjo atraH.,;' ' ' |' * Nevarnost revtoluciiJe na Poljstem? Kakor poročajo iz Varšave, ni sedaj več dvoma, c}a je imela strašila eksplozija v Varšavi politično ozadje. Zločinski napad, pri katerem! je bilo največ delavskih’, žrteV, so pozvTočili temni elementi; ki'-Se hočejo tudi' na Poljsloeml potoni a-'nalrhi je 'in »diktature • proletari j ata« . po-■'Vzpetltoa "krmilo. [Vlada, ki^ je te dni dobila \\'■Sejmiu zaupnico,,se’b!avi z mislijo, |da. bi uvedla diktaturo,' ki^-bi trajala. nekaj mesecev in bi imela predvočmi zgolj -Vzdrževanje miru in;reda.;^i!:! ■■ * Enotna fronta madžarskih fašistov. Po poročilih madžarskih listov iz Budimpešte-je po dolgih' pogajanjih1 med posameznimi grupami madžarskih fašistov prišl-o do popolnega-sporazuma in'do vzpo-siaye enotiie fronte. Madžarski fašisti, ali.;»prebujajoči' se Madžari«,, kakor se saani.-Uazivajg, so,-bili doalej po svojem delu, .< čilijih' in’ ^aJctiki^precej razkosani, irt v'tem, je tičal tudi, gla«mi vzrok, da njihov vpliv, kljub ugoduini razmeram »»'njihov; pokret, nis bil takq-velik ,kakor oi bil sicer lahko.\i: jj'.j,ji>r■>; j. ggflifl^ v, mdnolem! tednu. Vo'^^B l‘z„7jniWa Hamburg V II. razredu stane , mark, vi III. razredu skoro v j4 P1 , Berlina jvj MiincheH .(III< r / ; :^ jard mark’.. ■. i, A i> .U. i»r». £>traa Mariborske vesti. ' r Maribor, 18. oktobra 19S23. MARIBOR, ZGANI SE! &' f; Zavedna, y Maribora živeča koroška begunka Ham1 piše: S kakimi občutki -smo preživeli koroški Slovenci tostran “jkje daš usodepolni spominski dan 10. ^ktober, je nepopisno. Srca nam! krvave, vidimo, da vlada ravno v Mariboru, v J^jroejeiM obmejneml kraju, ki bi moral torišče in žarišče narodne propagari-®6> tako malo zanimanja za ta dan, ko bi pborala vsa narodna društva na plan, da ijbve spomin na tužne dneve, ki so nam' T2®!! naš Korotan iji da vnovič prisežejo comajno zvestobo koroškim bratom on-J^ai1 meje. Toda nič. Edini »Tabor« je ""'nesel lop uvodnik in a tem je bilo tu-1 vso končano. / Nam pa krvavi sfče... Nas, ki po-naše ljudi, ki vemlo in čutimo, ko-_ ® trpe ped tujim' jarmom1, zatirani in ničevani, nas boli ta mlačnost, zlasti, *° vidimo, kako se postopa pri nas z JQj®"1 Nemci, ki sovražijo naš rod, ki so JrPlj®nja naših bratov. Ne moremo Načuditi postopanju naših oblasti, višjih, ki dajejo našim NemCem ' .no in vedno nove koncesije, jim odpi-ko /°^lnom,a ^potrebno šole v času, koroški Slovenci nimajo niti ene sa-® slovenske ljudske šole, dasi jih je toerwT° Ve^’ kakor Pa Nemcev pri nas. Iri ■ dar so avstrijska vlada vedno in! ved-^Ptegujo za nemško narodno manjši-v 'idgoslavi ji, ki se ji godi bolje, ka-1)rei Pod Avstrijo, dočim! se naša vla-[^IjZa koroške Slovence niti iie zmeni. se potem' še čudimo, če se koro-^ Slovencev polašča obup, ko vidijo, (p,^,80 2aPuščeni tudi od nas, ki bi bili Poklicani, da jim pridemo ha poln' f,a Pb' podpremo V boju za obstanek pazvoj? ''ali °,VS('j pravici bi pač lahko pričako-Ph * * se zanimamo zarije zlasti mi tu leta A ki poznamo in’ smo Sami leta iri fele^^Mjali težke narodne boje z za-Jrodi,; ^vragom. Zato kličem1 vsem na-fce krogom v Mariboru: Zganite se! žriaror/ nima razumevanja za našo kotali 6 ^nje, imejmo ga vsaj mi! Ko-. H šm ’las kliče ob dvanajsti uti! Izgubi-fijot 0 enkrat,ne izgubimo ga za ved- , -^ZalkaK. f; '-n— ^ Smrtna kos«. V tukajšnji' Solnici! je v/? danes zjutraj ob 6. uri po daljši iri fejjj1* bolezni poštni poduradnik Matija Pokojnik jo bil zvest pristaš de-yatske stranke iri zapušča vdovo s (tj.!01'* nedoraslimi otroki. Pogreb' se if, v Soboto, dne 20. tiri. ob 16. url ha i^t.nerrt pokopališču1 v Pobrežju. Priza-!. ^T^dbini naše iskreno sožalje! Igr Mariborske Ciril-Metodove podtruž-^^bPiredijo v soboto, 27. oktobra 1923 v !ša Ž! •h domu ob priliki 25-letriice ob-Sin« m . sko opdružnice veliko propagan-tea-^j^^estacijo. Po slavnostnem1 zboro-'Ch^lJe Nastopi moški iri mešani zbor hlini Matice iri ženski zbor z iabra-fedm . besnimi. Godbo bo proizvajal sokolski in! češki orkester. Ker bost ve* imenovani z ozirom na važ-Httrodrie prireditve brezplačno, Jha hjJ, ^°stop k teji prireditvi popolno-ačop, tako, da se ga lahko ude- L - '«**• ^čer v3, ^ *kk>m ubcgiS«. [Včeraj Njfei m .vršila v magistratrii posve- e^>Va>Cl a^eta za »Dom1 ubogih«. Predli, jji .'Ic ravnatelj A. Žmavc. O ak-Iriipravlja kreditna iri stavbna riern • ^Mojmir« ia ki je našim čitate-r®1 je yB.°’®aein! že znana iz prejšnjih' rio-,? ®r^ral izčrpno g. Pirc. Po nje-86 razvila živahna jri ličiti • .a ° vprašanju, kako ures-^Jni^in Ijvalevredni riačrt, ki pa ^Ti joiio. Na nasvet nekaterih volitev širšega akcij-v!? je hi.i °T;<( Gospodarstvo. i Trgovina, obrt in industrija. t Poziv interesentom v Sloveriitji, (la javijo svoje terjatve nastalo iz dobav naši državni upravi. Med vzroke, ki povzročajo pomanjkanje denarja na našem trgu, spadajo tudi dolgovi naše države za razne dobave. Zriano dejstvo je, da je v Sloveniji mnogo podjetij, ki imajo tir-jatvo riapram državi iz raznih dobav. — Gre gotovo za znatne svote, vendar svo-ta vseh fcehi terjatev ni znana. Za akcijo, ima riam/eu pospešiti plačilo predmetnih državnih dolgov, je pa riajvečje važnosti, da ugotovimo za Slovenijo kar mogoče točng §£o,ta •držayftili;..dalg<>yI izvirajočih g Prijava vitta. Finančno okrajno rau* riateljstvo v Mariboru opozarja vse pi*x izvajalce vina, da so zavezani v roku 10 dni od dneva., ko so izprešalii virio, prija* viti dobljeno količino vina pristojnemu oddelku fin. kontrole. Nadalje je vsak, kdor proda virio, dolžan, da prijavi pri* stojnemu oddelku; fin. kontrole prodarip količino vina, predno istega izroči kupon.. Na vsako tako prijavo dobi prodajateci' vina od oddelka fin. kontrole za riezatro* šaririjeno vino kontrolni list, za zainoža* rinjerio Vino pa svobodriico. Kontrolni' list oziroma svobOdriico mora prodajateo1 izročiti istočasno z vinoffi kupcu; ki pol mora kupljeno vino tekom 24 ur po pare* jemu prijaviti svojemu, pristojnemu od* delku firi. kontrole ter izročiti istemu tudL kontrolni list oziromla svobodriioa Če p® je dobil1 kupec vino B kontrolnim HetornJ, mora tudi v gori omenjenem roku 24 uit plačati odpadajočo trošarino in eventuel* no občinsko doklada k trošarini. Kdop ne prijavi tekom 10 dni svojega vinske* ga pridelka a.li opusti prijavo prodaje! vina, bo kaznovan! po členu 85 trošarri*«j skega pravilnika na denarno kazeiS 100 DLi Kupec viria pa, ki rie pri javi tekonS 24*0*1 prejetega vin k in ga rie zatrošaririi Sij istem roku v slučaju, da je isprejel' nezatrošarinjerio vino, sc bode sniatrafc* zmisln čleria1 77 troš. pravilnika kot tthoU-tapee ter ga čaka kazen vi dva dd Sta|«j kratrSem znesku prikrajšana troŠauimv Tudi se mu zaplerir vino, ki' ostnrie takoji dolgo zaplerijcrio, dokler rie plača pri*' krajšarie trošaririe Iri! kazni * Prosa |M> vse občinske itd župriet urade,.da to ra**! glasi jo občinstvu. M) g Zahteva po gosimdiarsiem! JriSdtottt, Ha ljubljanski nnivend. Zadnji! »Trgov** skl list« prinaša o tej zadevi uvodnik St pravi med drugim: Mislimo, d« je žo ča^. da se ria' Ijobljariski univerzi uStauuemi, zrianstverii zavod za gospodarska vpraša** ■Mja. Naša pokrajirfa potrehmje taik zrisa*-stveni zavod kar najhitreje. V živdjetsjot.1 zlasti v gospodarskem zmaguje trsti, filj razpolaga z ostrejšim očesom, g točrč«|*j šim pogledom’, S štlriejšlm raztfnfioffl. vse pa je v zvezi z zriaristverio erudicijOi iri vzgojo. Kakšfie razvoje smo V zadnjih); petih' letih1 doživeli-. Glejmo samO ifa ktKpd zria utripanja riaše Valute, ria riašo iridri*: idrijsko produkcijo, ria investicijo Kajn* tal.ov, zlasti ria zaokroženo feHko Hašegai gospodarskega življenja, ki1 jo je takrat razgrnil ljubljanski velesejem. AJi imaš* mo o vsem tem eno resriejšo stndijo, te* meljitejši Vpogled in opisi Brez tak«' znanstveno podlage pa je vtsako predvi* devarijo gospodarskih1 dogodkov, vsadca smotreria gospodarska politika Herifogo* ča. Zato zahtevamo ustanovitev gospo** d ar skega instituta' ria liribljariski luSt* Verzi. g Živniski potni listi morajo biti pop, trjent cd vojaško oblasti. Ministrstvo HO* tranjih zadeV je izdalo rifaredbo, po kateri! morajo biti živinski gmtni listi potrjeni! od vojaško komande. Ta1 riaredba uelj* za konje, vole iri drugo vprežno Svitjot V 'slučaju, da potni list nima tega prt« trdila, sme oblast kupcu žlvifioi odyiaet| kot na sumljiv način' dobljeno. '"" #! □□□□□□□□□□□O □ □ V SOBOTO, 27. OKTOBRA VSI VI NARODNI DOM nri manifestacijo marl* fcorskih podružnic Ciril-Metodove družhei □ a riaa:ii:o;:nTCim: Turistika in šport : OASPD. Nedeljo, 21. okt. oB 5.05 do: Ruš ter ob Lobnici mimo slapovi k’ Ruški! koči. Sestop po dogovoru. — Fotografij«^ ki kažejo krasote tega izleta, so v izlož* benem okriu trgovine g, Franjo Majer, Stolna ulica, na ogled. ■ '>i c Hrvatsko planinsko društvo bbiščq naše Pohorje. Izletniki, 20 do 40 oseb, pri* pelieio; se s .Bred^-81 .>At. ob 22,07 SlM** TStrtml »T S 6 'O K«. Maribor, 19. oktobr» (riihor, kjer prenočijo. Drugi dan’, X Hov., izletijo na Pohorje, a zvečer ob 17.20 se. ivrriejo y Zagreb. Natančnejši podatki fcledijo. Naši planinci so vljudno vablje-' [ni, da se priključijo v čim več jeni številu temu: izletu, da bodo odnesli brati Hrvati uajlepše spomine domov. — OASPD. Soort. tawn-tennis turnir ( ea prvenstvo mesta Maribor je v nedeljo bil zaključek. Deloma po dežju moteni turni® je prinesel zelo pestro kone-ično Sliko, kajti na prvih mestih je edino igdo. Grasselli jeva dvakrat plasirana, med tem! ko so drugi dobri igralci lepo razde-jftjeni Vsak na enem prvem mestu. iVj posamezni igri gospodov 1. g. dr. t [Blanke, 2. g. Ivan; Roglič (finale 6-3 5-7 rfi-4). - V posamezni igri dami 1. gdč. flGrasselli Nikolaja, 2. gdč. Kravos Zora ((finale 6-3 6-2). — {Vi dvojni igri gospo ^dov 1. gg. Leyrer ► dr. Felber, 2. gg. Son 'bk,y » Bergant (finale 6-2 6-2). — V dvojni .dgri dami L gdč. Grasselli - Kravos, 2. gge »Podlogar h Rosenberg (finale 6-3 6-1). — ■ (Vi mešani igri L ga. dr. Ravnikova - g.| iRoglič, 2. gdč. Grasseli * g. Leyrer (finale 3-6 8-6 6-4). I Kot zelo zanimive igre od nedelje je rbmeniti sledeče: Predfinale ge, dr. Ravnikov« proti gdč. Grasselli, kjer se je - pravzaprav odločilo prvenstvo. Po veči-imi »e je sodilo v naprej na zmago ge. dr. Ravnikove. Gdč. Grasselli je imela pa [ isvoj najboljši dan in predvedla v dobrem t razpoloženju krasno, dosedaj nedvomno 'bajlepšo svojo igro. Vidno nedisponira-ftia ga. dr. Ravnikova ji ni mogla slediti [ je končno podlegla. Hnd hoj Se je razvil vi pojedinški igri ■gospodov med g. I. Rogličem irt g. dr. •Blankejent Neprestano nagibanje zmage enkrat 'na eno, potem zopet na drugo *tranl je povzročilo veliko napetost med (Sgledaloi. Oba gospoda sta bila v prav do-4>ri formi ini sta se potrudila v polni me-tti. Oh' veliki napetosti 'se jo slednjič z 4rttrfim!ahio razliko odločil match za g. ifir. Blanke ja. Zaključek turnirja je tvorila pričako-fmrije polna mešana igra Grasselli r 3>yrer protii 'dr. Ravnikovi-Roglič. Pred-fcodba je po veliki večini glasila na zrnato para Graaselli-Eeyrer, to že na pod-dispozioije obeh dam iit dopoldanske amage gdč. Grasselli j e ve. Trdna volja in te "temi «pojena požrtvovalnost nasprotne' jgai para, dr. Ravnikova * Roglič, je pa g premagala yee) predsodke in1 izvojevala zmago za se ob vseskozi napeti igri, Kakor že prvotno omien jeno, so prišli prav vsa igralci' na svoj račun, ki jim je šport sredstvo za plemenito medsebojno tekiriovanje in sredstvo za jaeenje telesa, posebno pa živcev, ki naj konečno obvladajo fizično in duševno v prvi vrsti samega sebe. Iiawn-tennis igra, ki ne dopušča nikakega doticaja a svojim nasprotnikom1, zahteva v tem' oziru od osebe največ. Hitra misel, hitro dejanje in d tem spojeno samoobvladanje odločujejo igro. Tudi vsem! mlajšim igralcem, ki sicer niso prišli na prva mesta, gre pohvala, kajti vsak po svojih močeh je skušal četudi nadmočnemu nasprotniku otežkočiti pot do zmage. V boju z močnejšimi pa se je vsakdo najbolj ojačil in' S tem je mnogo doseženo, kakor jo mno go doseženo tudi z gledanjem in opazovanjem! v boju stoječih rivalov za prven istvo. Športniki izven igre so koristonos-no opazovali, kako se naj igra in kako se naj ne igra, kako se ja a j igralec zadrži in ponaša in kako ne. ISSK Maribor je lahko V polni Meri zadovoljen! z završenim! turnirjem irt obstoji upanje, da bo še marsikatera slična prireditev prinesla še boljše in lepše uspeho ter publiki lepega užitka. Ker je v Mariboru šport in tudi športna publika še 'mlada gotovo ni odveč, da se naslovi nekoliko besed tudi na njo, da ob priliki, ko ise pokažejo na naših igriščih tudi izven-mariborski igralci, ne bo neprijetnih' incidentov. Lawri-tennig igra zahteva poleg discipliniranega igralca še bolj disciplinirano publiko. Desetinka sekunde in mili' meterski gibi povzročajo popolnoma druge rezultate. Nedisciplinirana publi ka vzame igralcu možnost za igro, sebi pa užitek na njej. Publika lahko da svoji simpatiji moralno oporo z dostojnim odobravanjem, to pa ne med igro, temveč po končani žogi. Odobravajoči klici ali ploskanje med igro večinoma najbolj riervira doti-čriega, ki se ga odobravanje tiče in! nasprotnika okrepi. Kritikujočih kliceVi tennis igra po celem' svojstvu ne pozna. Vsled hrzirie igralnega predmeta — žoge — in bliskovito se menjajočih položajev je stališče sodnika pri tennis igri zelo težko. Pravila predpisujejo za zelo Važne tekme razveri glavnega sodnika še toliko črtnih sodnikov, kolikor je črt na igrišču in1 še v takem slučaju je pri nizki brzi žogi mnogokrat težko konstatirati, kako je žoga padla. Sodniški posel, bo-f Toliko 'cenj, publiki v dobroho , diši na stolu ali na črti, je častna zadeva,! duk ne radi tega, ker je ob prih 1 ; in' so odločitve sodnika absolutne. Kakor; turnirja kaj posebnega bilo kri iz' J igranje zahteva vaje, tako zahteva tudi; temveč radi tega, da se ne bo v o sodništvo vaje ini kakor igralec lahko'; uvedlo morda nekorektno obnašanje P pogreši, tako tudi sodnik; glavno je pri' blike, ki bi škodovalo na eni strani u J il... -1 „ _ ,1 ..X • ~ ? VI n O rlvnflfi clvon! ATTIffllrt 2jH p® strani oviralo zapo — Vodstvo sodniku, da obdrži čisto vest. Če se ne mo-., du in na drugi re odločiti za razsodbo ene žoge, je poS razmah lawn-tenniS športa, pravilih zavezan', da ukaže ponovitev.: turnirja. Publika, ki ne stoji pod pritiskom čast-j nega momenta, se v razsodništvo pod rto-! :: POLNP. Danes v petek 19 benim! pogojem1 mešati ne sme irt sodnik • 20. uri v Grajski kleti važna seja. rte mOre po publiki isugestiranih razsodb • sodniškega zbora pri minulem' nikdar izreči. * mitingu so vabijo na to sejo. tiri. . Član1 lahkoatL PohiSfivo lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje t zalogi. Šercer in drug, Vetrinjska ul, 2. 2175 30-13 Gospodična išče stanovanje pri boljši družini v okolici sodnije ali kolodvora, Nnslov pri upravništvu. 2295 2—1 Zakonski par brez otrok išče stanovanje 2 do 3 sob s pritiklinami proti odkupnini. Ponudbe na H, Sax, Grajski trg 8. 2301 Oddam loka! s Studenci št. 33. stanovanjem 230'. Trgovski lokal z kabinetom v Pobrežju se pod jelo ugodnimi pogoji odda. Naslov v u-pravi „Tabora“. 2236 2—1 Na dobro domačo hrano se 1. novembra sprejme več gospodičen. Naslev pove uprava „Tabora“. 2302 Enodružinska krasna vila v najlepšem okraju Maribora. 6 sob in vse pritikline ter krasen zelo obsežen vrt, je na prodaj z takojšnim stanovanjem za 300.000 Din. Poizve se v upravi lista, 2299 Zamenjam stanovanje dveh sob in kuhinje za enako v okolici Maribora, Dravska ul. št. 8. 2303 Posolilo se išče Din. 10.000 proti visokim obrestim in dobri garanci|i. Ponudbe na upravo lijta pod Bšt. 32“. 2301 Dve kuhinjski omari, zrcalo , 80X&7," šivalni stroj, stenska ura in preproga na pvodaj. Krekova ulica 8, 111. na J str., vrata U. 2291 Si te perfektnu hrvatsku i njemačku stenografkinju _ podpunim znanjem tih jezika, a po mogučnosti francuskoga ili engleskoga traži uz dobru plačil ve; liko industrijsko poduzeče u Zagrebu. Ponude Poslanski pretinac 41. Glavna pošta Zagreb. Podpirajte Jugosisvensko Batič*' Zamenjava stanovanja« Zamenjam svoje dvosobno stanovanje s kuhiDJ® Ljubljani za enako ali večje v Mariboru. pod »Ljubljana—Maribor" na upravo lista, Zahtevajte povsod ,TABOR 5*161X0 Loti; (Dalje). (8) Se pešale Med -Sabo .vse fco3e. rop« iti 'Azije. Na Ejubu je 'bilo videti imriožice tur-iihl dami Vsa ta ženska telesa, zavita do SjvAfeiie plašče najpestrejših barv, te ibele glave, skrite pod jašmaki, iz Aerili sso zvedavo zrle črne oči, so se zli-tftraJe p feiprešami in nagrobnim mramor-fiem1. Bilo je toliko barv in bizarnih pri-porov, da se je zdelo, kakor da je vse to iifantastična halucinacija kakega orien-flaJca, ne pa trdai resničnost. XII. felSamuelova; vrnitev1; jo prinesla v moj doml Malce veselja in smeha. Sreča jfce Sni1 šanchlija vi ijerjujskih igralnicah, a tte Sama jeSen j&na Jutrovemi polna čara. ®i7iainil enemJ izmed najrazkošnejših rajevt na' Svetu in! moja svoboda jo ne-ena. Uahko se potikam! po vaseh, go h' iri gozdovih azijskega ali evropskega režja; mnogo ubogih ljudi doživi ,ko-aj; V enem! letu toliko novih dojmov in |preBefiečenj, kolikor jih jaz doživim! ,v ;-tagam! dnovu. >■ iNaJ hi Klali idolgo ohranil sultana ??l¥hdula Hamida, ki obnavlja velike ver-Slre praznike, velike slavnosti islama. — yečer je Stambul razsvetljeni in na :{BotQK>l^tf žare fejigalski ognji — zadnji 'totteevi izgiffjajiočega Orienta, čarobno ■Klocjaliaee, kakoršnega Svet ne bo več i{Eidrf» ... li i KljuTi vsej 'svoji politični ravnodušrio-senl zaieel aiimipatizirati s to deželo, ki feorifiočejo zatirati, in! povsem! nopričako-f^iaijiO.«o da hi bil Sam to slutil, postajam1 Nekaj O Samuelu iri njegovi narodnosti. Po čustvovanju je Turek, po veri Žid in po prednikih Spanec. V Solunu je bil potepuh, čolnar iri nosač. Tudi v Carigradu se bavi s sličnim poslom1, iri ker ima pošteriejši obraz nego drugi, mu dela ne manjka irt mu gre dobro; za večerjo ima grozdje in’ kos kruha iji se vrača domov vesel in1 srečen. Kadar gre ria delo, si obleče dvojne hlače; misli si, da ne bo luknja ria luknji in da bo oblečen spodobno. Vsak večer sediva kakor prava orientalca pod platano turške kavarne in kadiva nargile, ali pa1- greva v gledališče pogledat Karagoza, turškega Guignola. Živiva daleč od vsake agitacije; politika za naju rie obstoji. Meri 'carigrajskimi kristjani je zavladal velik strah in v Peruju se močno boje Stambula ter se mu približujejo z riaj-večjo opreznostjo. XIV. Včeraj zvečer serri šel obiskati Izeddi-ria Alija in sem jezdil skozi Stambul. Bila je velika slavnost Bairama, krasna istočna feerija, zadnja slika Ramazana. Vse mošeje so bile razsvetljene, minareti so žareli do najvišjega vrha; koranovi verzi »o blesteli v ognjenih črkah; bilo je čuti streljanje topov, ki so ga spremljali vskliki tisočglave množice; po ulicah so šle procesije z bakljami in svetilkami; tuintam! je bilo videti skupine žensk, oblečenih v svilo, srebro in1 zlato. Ko »emi v družbi Izeddin Alija prejezdil skoraj ves Stambul, sva se ob treh zjutraj ustavila v neki predmestni beznici, kjer so azijski mladeniči plesali lasci vri© plese. Nisva ostala dolgo in sva še pred svitanjem! zapustila plesišče, ki je nudilo 'sodoiriske prizore. Pera me dolgočasi iri šeni fee preselil; nastanil sem se v starem Stambulu, pravzaprav za Stambulom, v svetem ejub-skeml predmestju. Tam spodaj imarri ime Arif-Efferidi; moje pravo ime in poklic nista znana nikomur. Mojim1 dobrim) mohamedanskim sosedorri se niti nle sanja o moji narodnosti; njimi je to (seveda .vseeno in meni tudi. V Ejubu! sem1 oddaljen' od Deerhouri-da za celi dve uri; živim skoraj na deželi in hiša, ki sem si jo najel, je samotna. Ta predmestni del je popolnoma turški in temu odgovarjajoče slikovit; podeželska ulica je čez dan polna originalnega vrvenja; tu so bazarji iri kafedžije in med njimi resni derviši, ki pušijo pod marf-deljevimi drevesi s.voje nargile. Trg je okrašen' s starim, monumentalnim.1 vodnjakom iz belega mramorja; tu okoli se zbira vse, kar prihaja z dežele: cigani, komedijanti, medvedarji. Tu stoji na, samoti moja hiša. V pritličju je več praznili, lepo pobeljenih sob. (Odpiramo jih zgolj zvečer, da so prepričamo, ali se ni nihče vanje skril, vendar pa je Samuel mnenja, da po noči mar siko mar nude streho). V, prvem nadstropju je moja sobica s tremi okni, ki gledajo na že opisani trg; na izhodu, proti Zlatemu rogu, je Samuelova sobica in haremi,ik. Nad prvim nadstropjem' je podstrešje, ki ima veliko teraso, zaraslo z vinsko trto; žal dai je oktobrski veter že docela o-rumeuil veliko listje. Blizu moje hiše je stara, vaška moše ja. Ko se muezzin, ki je moj prijatelj, povzpne ria minaret, se nahaja v isti višini z mojo teraso i n mi pošlje pred začetkom' molitve prijateljski selam'. S terase Se odpira divni razgled. Na koncu Zlatega roga je Ejub; Sredi njega se dviga iz goščave praa ves sveta mošeja, odražujoča s0 mi mramornimi zidovi od mraerie ^ ol0%nt ja; vsenaokrog pa se razprostiraj .j.. > grički, kjer leže mramorni va.£r_ nepregledno pokopališče, ogrom mrtvih. 1 Na desnici leži Zlati! .r,0v; jo vodo tisoči1 pozlačenih kai Stambul V minijaturi, zmes ra° hovimi kupolami in! miriare !’ -e \'de Tam' Spodaj, docela v ozf l^j3i hrib z belimi palačami; to je ^ kristjanov. Deerhound je za •XVI. . oSt*ei* Tesnoba:, nepopisna osaml.ic” ^ zgrabila za srce, ko aATn' 1 zgraona za srce, ko sem -med golimi zidovi, odprtimi 0 i peer^8, brez ključev. Kako daleč je to da in kako nepraktično..* XVII. & n* Samriel ves teden umiva. ,s^]_jjui pravlja. Tla sva pokrila s ^ progami. Zaveso na oknih ijjjjrfli p van, prevlečen s tkanino z nimi cveti dajejo novenni sk*0#];0< prvo lepoto, ki pa je za &ri\S0. s{ i« Vendar pa je vse dobi o ^ bl ^ se baviti z nuslip ’ lq]cV bajte napravil fcot je i' Začenjam te zapuščene Ne zdi se mi več tako pus^ .Vo: n3 n i. edi- poprej. Vendar pa nekaj & l« •> . nje. ti j. pri.«!«, ^ oicB dsegla, da pride na kriva, da sem' se tako od prejšnjemu svetu. . ttt(^ V Ejubu me zelo cenijo V? el si je pridobil ugled. g^a ^»ti Moji sosedje so bili \ sPrCj.,a n* začeli prija®1®. priiV» 'deJ ,'ial P° '“iSviS * *• M dVeurneni obisku:. _ , 0a]jo Pr